TRST, četrtek 16. oktobra 1958
Leto XIV.. St. 216 (1091)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.s Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33.82
Poštnina plačana v gotovini
t«, št 37	MONTECCHI	št.	*,	11.	sad.	— TELEFON »3-8M IN 94-63* — Pošlim predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 2« —
OGLASOV- 7 ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18 — Tel. 37-338	—	'	CENE
—	'	a	mm	višine	v	širin,	enega	stolpca:	trgovski	80,	finančno-u	pravni	120.	osmrtnice	90	lir.	—	MALI	OGLASI:	30	lic	beseda.
NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 lir. celoletna 4300 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir -FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390. četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo težaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunam: banki v Ljubljani 600-70/3-375
Francoski kolonisti pozivajo na stavko proti De Gaullovim ukrepom v Alžiriji
Za danes su napui/edali tudi protestno zborovanje - Massu pa zagotavlja, da gre za «taktiena navodila», in da bodo vojaki še dalje «svetovalci» v odborih - Satanovo opozorilo in «pojasnilo» - Nesoglasja v alžirskem odboru • Hoppeuot predsednik
komisije, ki bo nadzorovala volitve v Alžiriji
ALžIr ik
haro je n	—	Odbor javne rešitve	za Alžirijo in Sa-
f°l(jne J~fnes Pozval prebivalstvo, naj se jutri po-sklepn ~	na	glavnem trgu, da	protestira proti
Alžiriji T£rala Gaulla, ki prepoveduje vojakom v bor jaVn	no	Politicno delovanje.	Poleg tega je od-
Žadevn	re*^tve razglasil za jutri splošno stavko.
poročilo pravi,
«avkmmfrava odbor s to Mitič«; ^r°testirati proti čejo lji.® strankam, ki ho-
^htevati	Alzlnj0' 2.
r odKa- Povratek vojakov
PrePrečfH JaVne rešitve- 3-^vza^J ’. da se vojakom
J Razglas	oblast-
^oora pravi med »- ■ • »Neverjetni sklep
»bliltin'* ,vlade' da °m°g0" »iji Dr tekmovanje v Alži-
'lt08resi«t’ancb komunistov, 'Kine j 0v in narodnoosvobo-najv-j;6, 'ma edini namen !°litve v .?- mere politizirati t se	»n	preprečiti,
•tiftij, , 01ll° ljudje brez po-^kdnj , ,remen. Edini izredni ®° bil; „ Ph je izdala vlada, L0®1, ki aperjeni proti voja-
^idirac *'em’ da ne more3° Pri volitvah, po-#ie». zavljan,i druge siop-
komisija odbora daultu f,ve pa Je poslala Rjavki. Ucbetu in Moricu s katero jih pozi-
'avko.
el»aaV2amei° javno sta-%t#v He umika vojakov iz i !!''Terai rešitve. j8® Vrnil ®**an. ki se je med-; tek v Alžir, je sporočil, l! »titalnt!5*lustil stavke, ki jo >7*^ odbor javne re-
Nn^^ednik
in podpred-*l jgp^kega odbora Azem 1 PdšU Madani- k'; ata vče-?°ldtie V Pariz >n sta se - razg°varjala z nekim izvila e. auPove vlade, sta %o ^iav°- ki pravi: «Po-v»e :	Irsko	prebivalstvo,
34 na,	ukaza o stav-
5lwfti„v®e ne odzove vabilu '•'ha 'J'J pri demonstracijah	»n El Madani Iz-
Jtla nrojtzjkvi, ki sta jo pre-h s Qr avn'kom tiska, da s .teSol,J|Aeneeenjem zvedela L iiVjj- rJS alžirskega odbo-es,tve. Ta resolucija It:* spreio,?eve,1iav’na’ ker je S in ker	v njuni odsotno-
vujanja ne od<>bravata upo-v‘az0v„ -tekaterih »krepkih £*Vo ■ f?to pozivata prebi-
-3i »„ aj	ne odzove p0.
in za demen-
<in * Bena S° ga izdali *ne* edsta p'>Vc>rni elementi, i.Vjj j dvl'ajo sami sebe«.
VV*i Ti “elbecpue ta je tivitn- . me<t najplivnej-Gv°ra>	člani alžirskega
>. »o ?‘Rjavil, da je ne-^b£at*Va! razpustitev te-it , t6n„S ?'sra°m, ki ga je je Jalu Masuju. Dodal C m	Masuju 13. ok-
tšn ie. H« ■ ^Poročil svoje J, °lnjenQ J® delo odbora iz-‘	• Dalje je izjavil,
^^^1 že prve dni odbora skupno s dTn	prijatelji
kj. ’.ter • nekaterih aktivi-i® bil d°dal: «Dva me-»eis>v alžir,wm°i osebni polo-»ie n 7 em odboru, zelo
','uVpozori.lnem •f>isal
- bllsi,:. 'too pismo
VS. Ma
ome-
pismo g-e.ie-
radii,	u	pa 3e g°vo'
b; v „„ ln 3e ponovil zau-
dod!!1"?'13 De GauUa »ih °»e ori ’ da to zaupanje
^mi^Vodi?®8^,‘^radi taktič-
H :,liial	fel	jih j* De
'. zvezi z volitva-
jegJaa Vojska .3° je imela 13. ‘tih! »er ni uničena zaradi \ 36 dasrtndloi ne ude-Iivhe ~r Ostankov odboji , ^rešitve. Stiki nam
'i	-tv.,	noiii
'tiVji^aiiejf. Ginjeni in častni-*C>1 čin— pri jate 1 ji ali sve->* w odborov«. Na Si ,det»1n'!?Va' prebivalstvo,
.tponst.
kar
racijami «ne o-Se je skupno
K ^
Pal'iče _ ajivjarišk. g®-leralne delega-e»' ki n.	30 objavili
X vterai sa'’i med drugim, S Ea i atan. po razgovo-
De GaT'
F btt	J	0,1	nasta-
A Past-Jtrememba in tudi Slm.V alži . kar se tiče sta-^v,> Silnrs,cem vprašanju, biji Pftjj an svari prebival-r ti.;l6katernaipadnimi tolma-Vi-,.8, u: ®Ka tendenciozne-
duhoveT* odkrito raz-
okoliščinah bi na-k"’	^*m°nstracije in
i ko-0 d** n* Lsamf> brez smi-
^®eat1Sti- Za* služi,e sP'oš-bS P v'ad« j*® generalni N Z>iviLne more spre-«vS, JP«nje Vo Poziva, naj l9l5 ,ktri - ,n naj ostane Nrt^ičaj^prajo v*i iti po E ^ tgVhiu poslih »
Kalanovega u-SF8»U°3 izjavil, da je Sl d eivi . ki ima vso vo-*«rij» ko oblast, prepo-
' kl labu vse dpmon'
ko kalijo javni
(N
■'r j
h .iuJ.av
VS>iu Sitr >
rešitve pa je na nocojšnji ostane pri sva.
pozivu
Predstavnik al-ra nocoj v Alzi-
potrebno zaščito pri izvajanju te pravice«. Dalje poziva De Gaulle komisijo, naj sodeluje s civilnimi in vojaškimi oblastmi da se zagotovi izvajanje teh navodil, ter naj obvešča javno mnenje o svojem delovanju, zato «da bo to predstavnikom raznih tendenc v spodbudo, ko bodo pozivali volivce, naj volijo zanje«.
Glavni tajnik za alžirske zadeve Brouillet je po konferenci v razgovoru s časnikarji izjavil, da se mora to navodilo De Gaulla tolmačiti v okviru nekih meja. »Razume se, je dodal, da bodo kandidati lahko izrazili svoje mnenje, tudi kar se tiče statuta in u-sode Alžirije, toda s pogojem, da to storijo v okviru spoštovanja ustanov in da to ne bo pomenilo udeležbo v uporu ali spodbujanje nanj. V tem primeru bi bili zakonito
Njegov govor bo podlaga diskusijo:	•,	*	.	i	•
tiinmHiHimMiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniimiMiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimmiiiiifimiiiMiiiHHMHiintiiiHi   .
Nennijevo	poročilo	z
Togliatti o borbi KP proti klerikaltem
Senatorji bodo morda že jutri razpravljali o preiskavi afere Giuffre
<	(Od	našega	dopisnika)
RIM, 15. — Malagodijev predlog za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o aferi Giuffrč so cianes izročili senatu, kjer t>o najprej o njem razpravljala komisija za finance. Verjetno ta razprava nc bo tako dolgo trajala kot v poslanski finančni
ru izjavil:	«Navzlic	ukazom
generala De Gaulla ostane naš poziv za stavko in za množično zborovanje v veljavi.« Kar se tiče obsodbe, ki sta jo izrekla Azem Uali in El Ma-dan, je predstavnik dodal:
»Pričakujemo njun povratek, da se pogovorimo o rezultatu poslanstva, ki smo ga jima poverili.«
Toda okoli deset članov odbora javne rešitve se ni pridružilo pozivu za jutrišnje demonstracije, ki ga je izdala izvršilna komisija.
Prvim desetim članom alžirskega odbora javne rešitve, k; so povečini golistične tendence, in ki se protivijo stavki in protestni demonstraciji, se je nocoj pridružilo drugih 13 članov. Muslimanski predsednik odbora Sid Kara je brzojavil iz Orana, da se ne more pridružiti poziva za stavko in demonstracijo.
V Parizu pa je bila davi, pod predsedstvom generala De Gaulla konferenca v zvezi z Alžirijo. Za vlado so bili navzoči minister za oborožene sile Guillaumat, pravosodni minister Debre in glavni tajnik za alžirske zadeve Brouillet.
Prav tako so bili navzoči general Salan, njegov pomočnik general Dulac ter načelnik glavnega štaba vojske general Ely in predsednik nadzorstvene komisije v Alžiriji Hoppe-not.
Zvedelo se je, da so v glavnem govorili o pripravah volitev v Alžiriji. Sklenili so, da bo nadzorstvena komisija, ki jo bo vodil Henry Hoppenot, nadzorovala potek voljtev.
General De Gaulle je poslal tudi predsedniku nadzorstvene komisije za volitve v Alžiriji Hoppenotu pismo v katerem pojasnjuje vlogo in odgovornost te komisije za pripravo volitev 23. novembra.
Pismo spopolnjuje navodila, ki jih je De Gaulle dal generalu Salanu, in zahteva, naj «komisija, ki bo imela nalogo registrirati razne kandidature, vodi svoje delo brez razlikovanja oseb in tendenc do vseh, ki bodo izpolnili vse zakonite pogoje«. Komisija bo morala skrbeti, da se ne izvaja noben pritisk na kogar koli, da ne bi kandidiral. Skrbeti bo morala, da bo vsak kandidat lahko svobodno vodil vodilno kampanjo v enakih pogojih kakor v Franciji ter da bo v primeru potrebe užival od odgovornih oblasti
IMMIIIIMIIIIIIIIMIIItinHIMIMIIIMIIIIIIIIIIllliillUIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIMIIIIIIIIIMMIIIIlIlHIIIIIHIHIllMIHIIIIIMtlinilllllllllilMIMMIIIMIIIIHIIIIIIIMtll
Eisenhowerjeva rezerviranost glede pogajanj okoli Formo/e
V glavnem pa je potrdil Dullesove izjave ■ Bojazen pred zunanjepolitičnimi argumenti med volilno kampanjo
zasledovani. Prav tako se ra- ki je v hišnem zaporu V Fran-j. i j_	-ci'ji. je izročil časnikarjem iz-
javo, v kateri pravi, da 1 je njegova stranka vedno poudarjala, da je za konec vojne v Alžiriji potrebno začeti pogajanja z vsemi Kvalificiranimi predstavniki alžirskih nacionalističnih gibanj. V zvezi z De Gaullovim govorom v Constantini pa Mešali Hadž izjavlja; «Priznanje alžirske o-sebnosfi in pismo, ki ga je De Gaulle poslal generalu Salanu glede novembrskih volitev, lahko privedeta do rešitve s pogojem, da se začnejo pogajanja za vsestransko proučitev alžirskega vpraša-
zume, da bodo organizacije k: so do sedaj prepovedane, še dalje prepovedane«.
Na vprašanje, ali bodo Al-žirci, ki so sedaj zaprti v koncentracijskih taboriščih v Alžiriji, lahko kandidirali na volitvah, je Brouillet izjavil, da bodo skrbno pregledali pole žaj vsakega posameznega in da bodo med njimi morda »zbrali elemente, ki niso za krivili nobenih kaznivih dejanj«.
Na današnji seji so govorili tudi o sprejemu muslimanov v javne službe. Povečali bodo odstotek teh mest, ki so določena za muslimane. Prav tako so govorili tudi o lzva-lanju petletnega načrta v Alžiriji, ki ga je De Gaulle napovedal v svojem govoru v Constantini.
Predsednik alžirskega narodnega gibanja Mešali Hodž,
lazar Mojsov veleposlanik FLRJ v Moskvi
BEOGRAD, 15. — Kot poroča beograjski dopisnik agencije ANSA, je sovjetska vlada privolila v imenovanje novega jugoslovanskega veleposlanika v Mcskvi Lazarja Moj-scva.
Lazar Mojsov je rojen leta 3D20 v vasi Negotino, okraj Titov Veles v Makedoniji; diplomiral je r.a pravni fakulteti v Beogradu; spada med najmlajše jugoslovanske diplomate. Od leta 1943 je bil v političnem vodstvu narodnoosvobodilnega gibanja Makedonije m je bil večkrat izvoljen za ljudskega poslanca v zvezno ljudsko skupščino; član zveznega odbera SŽDL.I, član csrednje uprave £veze združeni pravnikov FLRJ, član izvršnega komiteja CK ZIC Makedonije in rezervni major. Od leta 1953 je Dil glavni urednik dnevnika «Nova Makedonija«. Napisal Je več raz
Hammarskjoeldovo poročilo o ustanovitvi vojaških sil
Ameriški in angleški delegat sta sporočita, da njuni vladi v celoti sprejemata zaključke atumskih strokovnjakov v Ženevi Jugoslovanski delegat o rasni politiki v Južni Atriki
NEW YORK, 15. — Tajnik mednarodne funkcionarje, de-
CZN Hammarskjoeld je pred' ložil danes skupščini OZN dolgo poročilo o ustanovitvi vojaških sil OZN. Njegovo mnenje je, da ni mogoč niti zaželen za OZN obstoj stalne rezervne vojaške sile; toda skupščina bi na podlagi ore-teklih izkušenj zlasti v: Gazi morala odobriti vrsto načel, k: naj bi v prihodnje vodila vsako tako operacijo
Hammarskjoeldovo poročilo vseouje več priporočil za določitev teh načel Najprej u-gotavija, da ni mogoča samo ena formula, ki bi lahko veljala za vžako vojaško ali
prav o makedonskem r.arod- polvojaško intervencijo Zdru-
r.ja, zato da pr-ide- do prenehanja sovražnosti, kajti v »Alžiriji obstaja dejansko , star ki ga ni mogoče ignorira
nem vprašanju, med katerimi tudi razpravo «Bolgarska delavska partija (komunistov) in makedonske nacionalno \ pra.š.anje«. Lotos je bil . premeščen v tajništvo za zunanje zadeve.
ienih narodov v različnih o-koliščinah. pri tem omenja, da oblika sil OZN, ki se je dobro izkarala ob egiptovsko-rzraelski meji, se ri mogla u-jporabiti iz različnin vzrokov v Libanonu in tudi ne v Jordaniji. Poročilo pravi, da je ene poglavitnih načel, ki jih
žiriji obstaja	dejansko	stanje,	21.	plenuma	CK KP Poljske j podlagMistme^	OZnTti v”* p^T-
m- -i™	*e bila	danes popoldne. Govo-	ksi ni	mocoče	poslati vojaške
Na koncu je	Hadz poudaril,	ril-	je	prvi	tajnik Gomulka.	enote	OZN na	ozemlje držala je Sahara	sestavni	del Al-	"
žirije.
komisiji, temveč bo po krajšem postopku prišla pred senatorje že v petek. Seveda ni nobenega upanja, da bi .enatorji spremenili besedilo
zakonskega osnutka, ki je bilo sprejeto v poslanski zbornici s pomočjo demokristjanov, socialdemokratov in ob podpori monarhistov. Komisija torej ne bo mogla zasliševati državne funkcionarje direktno, temveč bodo le ministri komisiji poročali o . delovanju upravnih organov. Zaradi tega kritizira danes republikansko glasilo zlasti pomoč monarhistov demokristjanom in poudarja, da je vlada na ta način sedaj priznala, da je v afero Giuffre tudi ona zapletena, ker je sprejela dediščino vseh pomanjkljivosti prejšnjih vlad. Republikanci so se zato sedaj še bolj oddaljili od vlade, ki bi želela, da bi v njej sodelovali. Zato se govori, da bodo demokristjani poskušali doseči ponovno zbližanje z republikanci, tako da bodo predlaga-
li za predsednika preiskovalne komisije republikanskega prvaka Macrellija.
Senatorji so danes razpravljali o proračunu ministrstva za kmetijstvo. Komunistični •poslanec Ristori je ponovil staro zahtevo, katero so demokristjani že tolikokrat obljubili zadovoljiti, o reformi pogodb kolonskih in spolovinar-skih pogodb. Obsodil je namen vlade, da se kmetom odvzame pravica stavkanja v tisti obliki, ki je tipična za poljedelstvo.
Poslanska zbornica pa je o-dobrila proračune ministrstva za industrijo in trgovino in ministrstva za državne udeležbe.
Danes so razdelili poslancem tudi poročilo o proračunu notranjega ministrstva za leto 1958 - 1959.
Fanfajii se je sestal danes s proračunskim ministrom Medicijem, kmetijskim ministrom Ferrari - Aggradijem in ministrom za zunanjo trgovino Colombom. Razpravljali so o perečem vprašanju nenad-
WASHINGTON, 15. — Predsednik Eisenhower je na tiskovni konferenci izjavil, da je po njegovem mnenju ra Kvemoju preveliko število Cangkajškovih čet. Dodal pa je, da ZDA ne mislijo pritiskati na formosko vlado, naj zmanjša število teh čet.
Na vprašanje, ali se morajo včerajšnje Dullesove
izjave tolmačiti kot zaostritev ameriškega stališča, je Eisenhower omenil, da je Dulles včeraj ponovno izjavil, da se mu okrepitev čangkajškove vojske na Kvemoju in Macuju ni zdela pametna. Vendar pa ni hotel napovedati, kakšno bo bodoče stališče ameriške vlade glede teh sil.
Na vprašanje, ali bi bile
posadke na Kvemoj Cangkajšek sam za to odločil ni Eisenhower odgovoril. Pripomnil pa je, da se mu za sedaj ne zdi umestno podati o tem kakršni, koli javno izjavo, kt bi jo v Tajpehu lahko slabo tolmačili.
Neki časnikar je omenil včerajšnje Dullesove izjave, -da bi se za zmanjšanje vojaštva na Kvemoju odločili v okviru pregrupacije obrambnih sil v Foripoški ožini v l.a-meno za okrepitev vojne sile na Formozi. Eisenhoiver je k temu izjavil, da kolikor mu je znano, niso o tem nič govorili med razgovori, ki jih je ameriški obrambni minister McElrov imel na Foimozi.
Glede stališča ameriških zaveznikov do krize na Daljnem vzhodu je Eisenhcwei potrdil, kar je Dulles izjavil včeraj, t j. da se ti zavezniki soglasno strinjajo z odločnostjo
ZDa. ,	.	j	:	1
Na vprašanje, kaj misli o izjavi, ki jo vsebujejo spomini maršala Montgomeryja, ki pravi, da general Eisenhovver, ki je bil tedaj vrhovni zavez-
niški poveljnik v Evropi, ni leta 1943 upošteval načrta, ki bi omogočil uničenje nemške vojske na zahodni evropski fronti pred koncem leta 1944, je Eisenhower odgovoril, da tedaj ni nikoli nič slišal z zavezniške strani, da bi se vojna lahko končala pred kakor dve leti po predvidenem izkrcanju v Normandiji. Dodal je, da so se pod njegovim vodstvom operacije na zahodni fronti končale 11 mesecev po izkrcanju in da je bila vojna ciobljena. Omenil je, da je
7,DA naklonjene zmanjšanju ^rchUi pred zače^om ope-posadke na Kvemoju, ce bi se ... „	a	=
racij v Normandiji izjavil, da bi padec Pariza v zavezniške roke pred božičem 1944 pomenil pa njegovem mnenju enega največjih vojaških u-spehov.
Glede volilne kampanje za prihodnje volitve za kongies jo predsednik izjavil, da bi se morali med to kampanjo iz-epibati zunanjepolitičnim vprašanjem, in sicer v interesu države. Dodal je, da ne bo odgovarjal na izjave demokratičnih osebnosti, kar se tiče ravnanja njegove vlade v fermoškem sporu. Povedal je, da bo konec tega tedna odšel v zahodne države, da brani | svojo politiko. Dal je razumeti, da bo v večji meri posegel v volilno kampanjo v poljedelskih državah v sredini ZDA in pozneje bo govoril tudi v vzhodnih državah.
Nato je Eisenhower obsodil dinamitne atentate proti židovskim sinagogam v ZDA. Dejal je, da je dal jasna navodila zvezni policiji, naj sodeluje s krajevnimi oblrstmi. da odkrijejo zločince, ki so izvršili te atentate.
Kar se tiče jedrskih poizkusov, je Eisenhower izjavil, da ZDA lahko »razumno tvegajo nevarnost, ker je sedaj skoraj gotovo, da je nemogoče registrirati nekatere atomske eksplozije«. Neki časnikar ga je namreč vprašal, ali bi bilo previdno odpovedati se nadaljevanju poizkusov, ker se nekatere vrste orožja lahko tajno preizkušajo.
Na koncu je Eisenhovver izjavil, -da se bo vlada trudila, Uj zmanjša zvezne izdatke v oaviru proračuna za leto 1959. Dejal je, da se bodo morale ZDA znova naučiti varčevanja, če hočejc obdržati položaj, ki ga imajo sedaj v svetu. —--«»---------------
Pogajanja o Formo/J
VAt\S/tV,\, la. — Današnji razgovor med ameriškim in kitajskim poslanikom v Moskvi v zvezi s Formozo je tra- ‘ nekaterih državah položaj ce-
rnh visokih cen surovega masla. Colombo je i ovedal, dH je prav danes odobril uvoz 24.000 stotov surovega masla, nakar so ministri sklenili, da bodo dovolili uvoz še nadaljnjih 50.0C0 stotov, ter da bo-ao uvozna dovoljenja razdelili na hitro — v treh dneh. Kot zunanji minister bo Fan-fani od sobote dalje začel sprejemati na vljudnoMne razgovore številne ugledne politi ne osebnosti iz vseh držav, ki. so prišle v Rim zaradi papeževe smrti. Vsi ti razgovori bodo imeli tudi pblitični1 pomeri. Pred tem bo seia vlade, na kateri bodo ražpVav^ ljali o trgih in o novem častnem zakonu.
Danes se je začelo zasddV r.je centralnega komiteja pst,
Nenni je bral svoje poročilo za prihodnji neapeljski kongres stranke, o katerem bodo jutri začeli razpravljati. V poročilu omenja Nenni najprej nastanek struj v stranki takoj po beneškem kongresu. Po njegovem mnenju je beneški kongres ugotovil, da je zavezništvo med KPI in ptji dalo za rezultat «element osamljenosti celotnega delavskega razreda«. Delavska e-r.otnost je pridobitev, ki žh-hteva poglobljeno in hrabro razpravo. Te enotnosti niso egražaie kritike socialistov, temveč dejstva, ki so te kritike povzročila. Po drugi strani pa se socialistična enotnost ri mogla zamisliti kot »brv za dosego sodelovanja trans-formističnega tipa, za kar dajejo zgled socialdemokrati«. Negotovosti in nihanja v politiki PSI so imela svoj vzrok v različnem tolmačenju beneškega kongresa in so pripomogle k diskusiji med Kp in PSI izven prirodnega terena, ki je bil in je; 1) perspektive socialističnega delavskega gibanja na Zahodu ki se ne strinjajo z izkušnjami ljudskih demokracij; 2) pomagati komunistom, da ne izgubijo priložnosti, ki jim jo je nudil XX. kongres v Moskvi ter komunistična kriza jeseni 1956, ki se je ponovno pojavila v preteklih mesecih med francoskimi dogodki za rešitev protislovij«. V komunističnih državah so nastala iiprotislovja, ki jih je laže potlačiti kot pa rešiti in ki bodo ostala živa in navzoča, dokler ne bo demokratično življenje množic zmagalo nad birokratskimi sloji«. Kriza proizvodnje potrošnih predmetov ima svoj vzrok v bremenu oboroževanja, ki ovira tudi proces demokratizacije javnih oblasti, ki se je začelo po Stalinovi smrti in prenehalo — zaradi madžarske krize do take mere, da se sedaj nikjer ne premakne razen na Poljskem medtem ko je
navedel polemiko komunistov s PSI med majskimi volitvami, ki je slonela na napadih na tisto, kar naj bi se nameravalo storiti in na svojevoljnih tolmačenjih.
Za zunanjo politiko je dejal, da je vlada v bistvu ostala na starih in statičnih a-Uantskih pozicijah. Vladino nekoliko bolj odprto staiišče do arabskega'sveta pa bi moralo dobiti potrdilo v raz-krinkovanju odgovornosti angleškega in francoskega kolonializma ter ameriškega pritiska v prid temu kolonializmu.
Tudi Togliatti je predložil centralnemu komiteju KPI poročilo pod naslovom; «Naša borba proti klerikalnemu re- j Umu za svobodo, mir in so-1 einlno obnovo». Togliatti se sklicuje na francoske dogod-. ke in pravi, da mera italijan-1 tki delavski razred ’ ohraniti !
Svojo enotnost, da bi se izog-ml nevarnosti »francizacije«.
G:etle odnosov s PSI Palmiro Togliatti obsoja socialiste, ker sp, odklonili, zadnji predlog CK KPI, vendar pa v zadnjih eagih ni prišlo do medsebfcjrie oddaljitve obeh-stranic, temveč celo do zbližanja na področju konkretnih bo,rn. VDrašame teh odnosov pa se ne more
postavljati na vprašanje'avto- wwtzi'«	«
nomije ki si jo medsebojno ’ T MOSKV,A'	~	Agencija
obe stranki priznavata in lju-	Tass javlja’	da	>e	s°vjetsko
.	,	.unanje ministrstvo objavilo
branita. Tl odnos.	,,anes v,ebin0	spo.nenicJe, ki
v=> članice brez privolitve te c-ržave; prav tako je nemogoče uporabiti vojaštvo in material, ki ga da na razpolago država članica, brez izrec-rega dovoljenja.
Drugo zelo važno načelo, ki se je do sedaj spoštovalo, je v tem, da je treba iz sleherne mednarodne enote izključiti pripadnike katere koli stalne članice Varnostnega sveta' (velike države) ali dr-iar, ki lahko imajo poseben interes v danem položaju Organizacija združenih narodov bo morala namreč kolikor mogoče upoštevati pri sestavljanju te sile stališče vlade, na katere ozemlje bodo poslali varnostne sile. Poročilo pravi tudi,. da mora vsaka sila OZN imeti na področju, kjer deluje, možnost svobodnega gibanja, ki je potrebno, da doseže svoj smoter.
Tretje načelo: Elementi ZN sp ne morejo uporabiti v položajih, ki bistveno odražajo težave notranjega značaja; in to tudi ne z namenom, da vplivajo na kakršno koli politično rešitev teh vnrašanj. O-boroženi elementi OZN morajo imeti na razpolago — v	_	  _
nasprotju s tem, kar se je do-1 la OZN ustanovila že seda godilo med vojno na Koreji — I V političnem odboru OZN
IMMtlltllllllllllMIIIIHIllIltlllilMIIIIIf lllllllllllllllllllllll (II mit IIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiii iiiiim
Smirnov izročil Adenauerju spomenico sovjetske vlade
tovanje sil OZN pa mora biti povsem ločeno od delovanja domačih oblasti. Dag Hammarskjoeld priporoča, naj bodo člani teh sil v primeru- zločinov postavljeni pred sodišča lastne države.
Četrto načelo: Poročile poudarja, da samo skupščina ali Varnostni svet lahko začneta operacijo, ki je povezana z vojaškimi ali polvojaškimi e-iementi OZN.
Glavni tajnik lahko dobi od enega teh dveh organizmov nalogo za izvajanje ve operacije, kakor je to bilo v primeru Jordanije in Libanona. Toda v nobenem primeru ne more sam sprejeti take pobude. Poleg tega — v nasprotju s tem kar se je dogodilo v korejski vojni — zahteva poročilo, naj bo poveljnik var-rostnih sil OZN neposredno odgovoren pred OZN.
Kar se tiče morebitne vioge vojaških ali polvojaških enot OZN, navaja glavni tajnik za primer navodila članov sU Organizacije združenih narodov v Gazi in poziva, naj te enote nikoli ne dajo pobude za uporabo sile, pač pa naj s sile odgovorijo na oborožene rapade. vštevši napade, kalečih namen bi bil potisniti elemente OZN z njihovih položajev.
Na koncu govori poročilo o finansiranju morebitnih policijskih operacij OZN in pravi da bi morale k temu prispevati države članice sorazmerno s svojimi prispevki k proračunu OZN
Hammarskjoeldovo poročilo bo proučeval posebm politični odbor čez kakih deset dni.
Predstavnik ameriške delegacije je izjavil, da ZDA i zanimanjem proučujejo Ham-marskjoeldovo poročilo. Dodal je, da po mnenju ZDA m potrebno. da z- sedaj razpravljajo o tej zadevi m določijo kontingente, ki bi sestavljali sile OZN. Dodal je. da bi to bilo prezgodaj. Vendar pa je tieba že letos zadevo skupno proučiti. Proučevati je treba akcije, ki bodo potrebne v primeru krize. S tem v zvezi je pripomnil, da se bo Dag Hammarskjoeld posvetoval s prizadetimi , vladami glede njihovih prispevkov. To pa ne j omeni. da se bo policijska si-
Spomemce povderje, ds se možnosh izboljšanje medsebojnih odnosov niso še v celoh izkoristile
jal 2 uri in 15 minut. Ponuv-no se bosta sestala v četrtek 23. oktobra.
Na današnjem sestanku gta oba poslanika pregledala položaj po enem mesecu tajnih pogajanj. Domnevajo, da sta oba poslanika izrazila zadovoljstvo, ker je bil dosežen prvi smoter, t. j. odstranitev nevarnosti vojne v Formoški ožini.
Vendar pa ostajata obe strani še vedno vsaka na svojem stališču. Američani trdijo, da je glavna težava v tem, ker Kitejci nočejo podpisati formalnega akta o ustavitvi sovražnosti Kitajci pa poudarjajo, da bi to legaliziralo a-meriško okupacijo Formoze. Zato v kitajskih krogih pripisujejo odgovornost za zastoj Američanom, ker ameriški poslanik noče začeti razgovorov o praktičnih ukrepih za umik ameriških čet
lo postavljen na glavo.
V svojem poročilu opozarja nato Nenni na nevarnost birokratizacije partijskega aparata in na nevarnost zatiranja svobodnega izražanja na bazi. Ta nevarnost obstaja zaradi moderne organizacije v partijah in tudi v socialističnih državah.
Glede socialistične enotnosti je Nenni dejal, da ostane odprta, čeprav ni kaj pričakovati od socialdemokratov.
ki so se ponovno odločili, da se podredijo krščanski demokraciji in interesom buržoaznega konservativizma. Sedanja vlada ne more rešiti vprašanj državne preureditve s pomočjo socialdemokratskega in kr.ščansko socialnega refor-mizma. Zato mora PSI nadaljevati svojo politiko opozicije in socialistične alternati-
bosumno urarma. n oanosi ;)anes v,ebin0 Sp0menice,
szupne korenine ]0 je jzroči, včerai Adenauer. dela irke g a razieda. Zarad: te- jj sovjetski poslanik v Bon-
r.u.
Spomenica ugotavlja, da se
možnosti izboljšanja odnosov :ned SŽ in Zahodno Nemčijo niti zdaleč v celoti ne izkoriščajo. Zatem pravi, da se ;e sklenitev sporazuma o kulturni, znanstveni in tehnični izmenjavi dolgo časa zavlačevala ter da se je omejeval razvoj stikov med vlaaami in političnimi osebnostmi obeh držav. Spomenica dodaja, da so sovjetske pobude za ukrepe, o katerih je bii nedavno dosežen sporazum, pogostoma naletele na odpor zveznih o-blasti. »Politika bonnske zvezne vlade, pravi spomenica da-
IHIIIIIIIIIIIMIflttllllliillliiiiiiiiliiltlliiMitiilllllililiiitiiiiMiiiiiiniiii, IIHHI, „1111, ,110,111011,1111
TUNIŠKA VLADA PREKINILA DIPLOMATSKE ODNOSE Z ZAR
Uradna izjava alžirske vlade . Seja arabske gu niagreba v Rabatu
ga morajo socialisti in komunisti tesno sodelovati, kajti v nasprotnem primeru bomo priča nagibanja socialistov k socialdemokratskim pozicijam.
Konino želi Togliatti, da bi neapeljsKi kongres PSI odločno prispeval k vračanju tradicionalne politiN-e enotnosti med obema partijama, enotnosti, k: je rodila toliko uspehov. «Komunisti m socialisti imajo danes dolžnost da združeni — ali pa komunisti sami — vzbudijo odpor in borbo vseh demokratičnih sil«, zaključuje Togliatti svoje poročilo
A. P
TUNISH 15. — Tuniško ministrstvo za informacije je sporočilo, da je Tunizija sklenila prekiniti diplomatske odnese z ZAR. Ta sklep je v zvezi z incidentom, ki se je dogodil v soboto na seji sveta Arabske lige med delegacijo Tunizije in ZAR.
Svet Arabske lige se je danes v Kairu ponovno sestal in je povabil tuniško delega-c.jo, naj znova zavzame svoTe mesto v sveto, toda s pogojem, da ne bo več povzročala podobnih incidentov, kakršen je bil v soboto.
Današnji sklep so odobrili vsi delegati razen delegata ZAR in Jemena. Delegat ZAR je danes spet prisostvoval seji.
Khirski radio je nocoj izjavil, da ukrep tuniške vlade »ne bo niti r.ajmanj vplival ra brHtske odnose med tuniškim ljudstvom in ljudstvom Z. AR«.
Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas je nocoj izrekel obžalovanje zaradi tuniškega sklepa. Izjavil je. da upa, da bodo prijateljski odnosi
ve. Nenni je s tem v zvezi med Tunizijo, in ZAR vzposta-
vili čimprej. Ministrstvo za informacije alžirske vlade pa zagotavlja v svoji uradni izjavi, da ta dogodek ne bo imel nobenega vpliva na odnose alžirske vlade s Tunizijo in ZAH. V krogih Ferhata Abasa pa vendarle ne prikrivajo zaskrbljenosti zaradi novega položaja.
Tajništvo arabskega magre-bi- se je sestalo danes na sedežu stranke Istiklal v Rabatu. Sporazumeli so se o sporedu zasedanja, ki je naslednji; 1. Razvoj alžirskega vprašanja od razglasitve začasne vlade alžirske republike in po fiancoskem referendumu v Alžiriji. 2. Povečanje delovanja arabskega magreba za neodvisnost Alžirije 3. Ustoličenje posvetovalne skupščine arabskega magreba. 4. Okrepitev sodelovanja med narodi arabskega magreba.
Med razgovorom s časnikarji po današnji seji je delegat alžirske osvobodilne fronte Bumendžel izjavil, da se De Oaullova navodila v zvezi z volitvami v Alžiriji zdijo »zanimiv poizkus«.
ije, kaže tendence, ki ne samo zavlačujejo razvoj odnosov med obema državama, pač pa tudi ustvarjajo nevarnost. da ti odnosi za nekaj tet nazadujejo«
Sovjetska spomenica navaja rekatere primere protisovjetske propagande in omenja izjave generala Heusingerja, ki je inšpektor zahodnonemških sil; ta je namreč dejal, da je potrebno vežbati zahodno-nemško vojsko, zato da bo u-resničila tiste naioge, pred katerimi se je znašla Wermacht tretjega Rajha v drogi svetovni vojni. Spomenica dodaja, da bonnska vlada ni nič sterila, da bi to odkrito izzivalno izjavo obsodila.
»Značilno je, nadaljuje nota, da so se napad, proti Sovjetski zvezi pogostoma pojavili v časopisih, ki so zelo blizu bonnskih vladnih krogov. Zvedelo se je tudi, da misli zahodnonemška republika ustanoviti posebno ustanovo za stalno propagandno vojno proti Sovjetski zvezi in drugim socialističnim državam«.
Spomenica izreka na koncu upanje, da bo zvezna vlada sprejela potrebne ukrepe, ki naj omogočijo postopno izboljšanje odnosov med obema
se je danes nadaljevala razprava o razorožitvi. Prvi je govoril madžarski zunanji minister Sik. ki je izjavil, da ZDA ne želijo sporazuma o ustavitvi jedrskih poizkusov. Med razpravo sta ameriški delegat Cabot Lodge in brita*« ski deiegat Noble izjavila, de njuni vladi v celoti podpišeta zaključke atomskih strokovnjakov v Ženevi.
Sovjetski delegat Zorin je tedaj izrekel zadovoljstvo, ker so ZDA in Velika Britanija končno »jasno sprejele« omenjene zaključke. Dodal pa je. da potrebuje resolucija zahodnih držav nekatera pojasnila.
Danes se je sestal tudi poseben politični odbor, ki ja razpravljal o rasni diskriminaciji v Južni Afriki. Govorili sr delegati Formoze, Jugoslavije, Grčije, Irana in SZ. ki so vsi krittz rali ravnanje južnoafriške vlade.
Jugoslovanski zastopnik Bu. dimir Lončar je izjavil, da OZN ne more ravnodušno gleoati na položaj milijonov ljudi, ki so izpostavljeni po. sledicam politike rasne segregacije v Južnoafriški unijij. Jugoslovanski delegat je ugotovil, da zaščita osnovnih pravic človeka, med katero spada tudi načelo enakosti ras, ni samo notranja zadeva Južnoafriške unije, temveč spada v pristojnost OZN. Lončar je ugotovil, da se z zapuščanjem razprave, kot je to storila južnoafriška delegacija, ogroža sode'ovanje med članicami organizacij in se vnaša negativen samovoljen odnos do nalog in obveznosti OZN, kar je v nasnrotju z interesom mnogih članic OZN. Jugoslovanski delegat ie izrazil UDanje. da bo južnoafriška vlada spremenila v pozitivnem smislu svoje stališče.
Džuanda odpotoval v Bosno in Hercegovino
(Qd našega dopisnika)
BEOt»?tAIX-«ia» .‘-•u Predsednik indonezijske vlade Džuan-d.a je s svojim spremstvom obiskal danes tovarno strojev v Rakovici, kjer se je po ogledu tovarne razgovarjal z zastopniki upravnega in delav-slega sveta o delu tovarne in c življenjskih pogojih delavcev. Potem je Džuanda obiskal vojaško letališče v Batajnici, kjer je prisostvoval letalski manifestaciji, na kateri so sodelovala tudi letala jugoslovanske proizvodnje. Popoldne je sprejel indonezijske državljane, ki delajo in študirajo v Jugoslaviji. Nocoj je s svojim spremstvom po sprejemu, ki gj je priredil na Dedinju, odpotoval na obisk Bosne, Hrvaške in Slovenije. Predvideva se, da bo Džuanda prišel v nedeljo na Brione, kjer se bedo ob navzočnosti predsednika Tita nadaljevali jugoslovansko - indonezijski politični razgovori.
Danes je odpotovala v Grčijo delegacija jugoslovanskega vojnega letalstva pod vodstvom generalnega polkovnika Vlada Maletiča Delegacija viača obisk delegaciji grškega lc’alstva, ki je v juniju ob-itkala Jugoslavijo.
B. B.
 ««------
Lskander Mirza o pakistanski poiitiki
KARAČI, 15. — Pakistanski predsednik lskander Mirza je sporočil, da bodo danes ukinili cenzuro na tisk, ki so jo uvedli prejšnji teden. Na svoji tiskovni konferenci je predsednik izjavil, da se pakistanska zunanja politika ne bo spremenila, toda upa, da bodo odnosi s Commonvvealthom postal, še tesnejši. Dalje je izjavil, da želi «zelo prijateljske odnose z Indijo«, in to bo mogoče, Če se bodo rešila še odprta vprašanja med katerimi spada Kašmir. Q4ede notranjega položaja je predsednik Mirza izjavil, da je zelo zaskrbljen zaradi naglega padca cen. kar ima za poaledico, da sl prebivalstvo dela velj-
državama, s čimer bo pri«pe-' ke za*°8e- Ce se bo ta težnja
vala k stalnemu miru
Kancler Adenauer je danes poročal na seji vlade o svojem včerajšnjem razgovoru s sovjetskim poslanikom Smir-rovom. Načelnik tiskovnega u-rada bonnske vlade von E-ikardt je danes časnikarjem izjavil, da je Adenauer včeraj govoril Smirnovu o zaskrbljenosti zaradi položaja v Vzhodni Nemčiji tei da je odnos med Bonnom in Moskvo edvisen od tega položaja. Adenauer je zaprosil Smirnova, raj vztraja v Moskvi, da vplive na vzhodnonemške oblasti, zato da bi izboljšale položaj v Vzhodni Nemčiji.
Smirnov pa je izjavil, da ni pristojen jemati na znanje A-denauerjeve opazke, ker se te tičejo neke tretje suverene države Tedaj je Adenauer zaprosil Smirnova, naj poroča svoji vladi o razgovoru ter naj zahteva nova navodila za nadaljevanje razgovorov.
Kanclpr Adenauer je izrekel mnenje, da sovjetska spomenici, ki mu jo je izročil sovjetski poslanik Smirnov, ne vsebuje nič novega.
nadaljevala, bo potrebno uvesti racloniranje, »drugače bo država fe* dva tedna v hud>b težavah«.
V zvezi z ukinitvijo ustave je predsednik izjavil, da ni hotel tega, ter da je dolgo čakal v upanju, da se bo položaj izboljšal. Toda pozneje se je odločil za ta ukrep v prepričanju, da je bila nevarnost, da bo med volitvami prišlo do prelivanja krvi. Izjavil je, da je njegov namen, da obsedno stanje traja čim manj časa, in je pripomnil: »Zatem bomo imeli narodni svet, ki ne bo imel več kakor 12 do 15 članov. Na tej podlagi bomo za nekaj časa vodili državo, da se položaj razjasni.
RIM, 15. — Jutri dopoldne bo v baz;liki Santa Maria degli Angeli svečan pogrebni cbred za pokojnega papeža fhja XII. Obreda se bo udeležil tudi predsednik Gron-chi, predsednik vlade Fanfa-ni, vsi ministri in podtajniki ter poveljniki oboroženih sil, diplomatski zbor itd.
Vrem* včeraj: Najvišja temperatura 19.6, najnižja 12,9, zračni tlak 1010.6 stanoviten, veter 12 km severozahodnik, vlaga 66%, nebo 5 desetin pooblačeno, morje rahlo razgibano temperatura morja 20.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes ČETRTEK, 16. oWoW*
Gal, Hotimir	^
Sonce vzide ob 6.22 ta »	,
17.19. Dolžina dneva 10. S h u 2 vzide ob 10.30 in zatone ob Jutri, PETEK, 17. oktobra Hedvika, Jadviga
Odgovornost za šolo
Končno se je pouk začel tudi na srednjih šolali. Pač dovolj pozno, do moremo tudi reči: preveč pozno. Toda kot se je pokazalo, na nekaterih šolah, 15. oktober še ni zadostoval, da bi dijakom že lahko povedali urnik celega ledna. In namesto da bi imeli tega dne — potem ko se je začetek šole zaradi papeževe smrti in noliten še zavlekel — vsaj kompleten pouk, so se morali še vedno zadovoljiti z okrnjenim poukom. (Ne bomo se ustavljali ob dejstvu da je tako dijakom še bolj všeč.)
Ta trenutek ne vemo za vzrok takih abnormalnosti. Vsekakor pa bo treba te vzroke ugotoviti in povedati tistim, ki so zanje odgovorni, da vse to ni ni kaka skrb za šolo, nikaka skrb za študirajočo mladino, da je vse to velikanska neresnost in neodgovornost, mimo katere ne bo mogoče vedno molče. Vse to je en člen v verigi vzrokov, zaradi katerih se število šolskih dni skrči na tak minimum, da je sistematična obdelava snovi v šolskem sle tun nemogoča. (Pritožbe neke italijanske projesorice v Časopisu, da je imela med letom vsega skupaj komaj 100 šolskih dni, se nam zde tako nemogoče da jim skoraj ne moremo verjeti! Sto dni od tri-stopetinšestdesetih!) Šolsko delo mora postati ob obstoječih programih (ti zaslužijo članek posebej) silno težavno tako za profesorje kot za dijake; predvsem pa ne more i-meti trajnega učinka, ko postane samo sebi namen in se opravlja le še zato, da se «vse predela».
Ce torej tak šolski začetek ne kaže kdove kako povoljnih perspektiv, je zato tem večja dolžnost dijakov, da se dela poprimejo takoj in z vso poti ebno resnostjo. Resnost in marljivost že v začetku bo lahko preprečila mnoge poznejše nezgode, za katere se potem vse preveč na lahko i-ščejo izgovori in opravičila drugod kot tam, kjer so resnični vzroki.
Nihče ne bo trdil, da za profesorje delo, ki jih čaka, ni težko. Ni naš namen njim dopovedovati kako naj ga opravijo, da bo imelo čimvečjo vrednost in u$peh. Gotovo pa se nat« kot javnemu glasilu ne more odrekati pravica da že sedaj pb začetku leta, izrati-mo nekatere želje. Pri tetn moramo takoj poudariti, da bi se morali tisti, ki jim je zaupan dobršen del vzgoje naših otrok, zavedati, da je vse njihovo delo javno, da so vsak dan ocenjeni od desetin in desetin ljudi, ki svojih ocen ne drže le zase. Preko teh ljudi, dijakov, gre glas o njih v širšo javnost, lil prav gotovo ne more biti najboljši vzgojitelj, kdor misli, da se mu za ta glas ni treba prav nič zmeniti. Spričo velike odgovornosti, ki jo ima delo pro/esorjev po e-ni strani, in spričo šolskih razmer, ob katerih smo se ustavili v začetku tega sestavka, po drugi strani ne bomo smeli tudi med letom ostati brezbrižni ob raznih primerih nestrokovnosti, samovoljnosti, nepravičnosti, pristranskosti, favoritizma in drugih negativnih pojavih pri učečem osebju, ki ne le nepovoljno vplivajo na uspeh dela v šoli, temveč mečejo nanjo tudi neugodno luč. Nekateri dogodki preteki?ga leta pri raznih maturah kot tudi pri drugih izpitih, se ne smejo več ponavljati. Zato se ne bomo tudi med šolskim letom smeli pomišljati, da brez obzirov razkrijemo vsak pojav, o katerem bi bili prepričani, da je naši šoli škodljiv. Komur je naša šola zares pri srcu bo gotovo našega mnenja.
Nova stavka v kamnolomih
Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so proglasile novo stavko kamnoseških delavcev, ki se bo pričela v ponedeljek 20. okt. in bo trajala tri dni do vključno srede
Odmevi občinskih volitev
Pričakujejo se resne težkoče pri sestavi občinskega odbora
Socialdemokrati vztrajajo na stališču, da ne pojdejo v skupen odbor z liberalci ■ Delo osrednje volilne komisije
Ze prvi dan po končanih volitvah so se pojavili komentarji o vprašanju sestave nove občinske uprave. Gre za izvolitev župana in odbora, ki naj bi imela zagotovljeno večino v občinskem svetu, da bi lahko -štiri leta nemoteno u-pravljiala občino. Toda ta večina z novimii volitvami ni preveč jasna. Krščanska demokracija ne more sama u-pravljati občine, ker ima 23 na 60 svetovalcev. Zato mora poiskati zaveznike med drugimi strankami,
Kot smo že te dni pisali, so štiri stranke b ' še vladne koalicije <KD, h SOI. PRI in PI.I) dobile skupno 31 svetovalcev, kar bi lahko zadoščalo, če bi se vse štiri sporazumele, da bodo skupno sestavile občinski odbor. Toda pri tem je treba upoštevati tudi politično razliko med njimi, in zlast: razliko med liberalci in socialdemokrati. Tržaška socialdemokratska federacija vodi že nekaj let politiko zbliževanja s socialisti, kar pomeni, da se ne more vezati z liberalci, ki predstavljajo tako imenovano ekonomsko desnico. To so socialdemokrati že neštetokrat izjavili, kar je predvčerajšnjim potrdil tudi tajnik federacije PSDI prof. Louza. ki je dejal, da PSDI ne more v nobeni obliki sodelovati z liberalci. Včeraj pa je radio hotel nekoliko omilriti to izjavo socialdemokratskega tajnika in je sporočil, da bo o stališču PSDI glede sestave nove c b-činske uprave odločil poliraj .riški odbor, ki se bo sestal v ponedeljek. To je že res, saj tajnik federacije ne more odločati o stališču stranke no drugih strank.
Poleg tega pa naj že omenimo, da je član tukajšnjega socialdemokratskega vodstva Cesare napisal v glasilu stran-tke #La Giustizia« uvodnik, v katerem potrjuje stališče tajnika Lonze in pravi, da je sestavo štiristrankarskega odbora zelo težko izvesti. Položaj in programi socialdemokratov in liberalcev so tako različni, pravi pisec, da je zelo težko misliti n« takšno rešitev.
Cesare namiguje tudi ha možnost ponovnega razpusta občinskega sveta in imenovanja prefekturnega komisarja ter razpis novih občinskih volitev prihodnjega maja skupno z volitvami za izvolitev senatorjev.
Jasno je, da za sedaj ni še
zadeva novega občinskega sve- ! pravljena podpreti tristranski
VVfenaj dopoldne Je bilo zasedanj« delavcev ladjedelnice Sv .Justa, ki so začasno suspendirani. Delavci so podrobneje proučili položaj in ugotovili,1 da tako n« more iti naprej, ker v zadnjem času ni prišlo do nobene nove vesti, ki bi dala upata,' da se bo položaj ladjedelnice , dokončno uredil m da bodo vsi dčlavci laibko pričeli z normal mira delom. Prav obratno, če bodo šle stvari svojo normalno pot, se lahko primeri, da ne bo mogoče dokončati niti ribiške ladje, kii jo sedaj grade in da bo ladjedelnica ponovno v enako ostri krizi, kot je bila pred nekaj tedni.
Položaj suspendiranih delavcev je izredno težak, saj gre za 83 delavcev, ki prejemajo 2000 lir pomoči na teden, kar ne zadostuje niti za prehrano.
V praksi se je tOTej kriza te ladjedelnice samo nekoliko odložila, ko so pričeli graditi ribiško ladjo za brodarje s
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItTtnillllllinilinilllllllllUIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIllllllllllllllIlllflillUIIIHIIIIIIIIIIHHIIIIIIIItlllllllllllflHinillllllllU
ta. Dejstvo je, da volitve niso popolnoma razčistile položaja in da je odvisno predvsem od demokristjanov, kakšno stališče bodo zavzeli. Socialdemokrati so naklonjeni takšnemu odboru, ki naj bi sestavil napreden in socialen občinski program, s katerim naj bi se strinjali tudi socialisti. Na ta način bi bil lahko sestavljen manjšinski odbor KD, PSDI in PRI, ki bi z zunanjo podporo svetovalcev PSI lahko računal na absolutno večino, in siicer na 31 glasov. Zdi se, da so takšni rešitvi naklonjeni tudi socialisti, ki so izjavili. da z zadovoljstvom zasledujejo zlasti stališče socialdemokratov, v pogledu sestave nove občinske uprave. To pomeni, da je tukajšnja PSI pri-
občinski odbor pod pogojem, da bo vodil napredno in socialno politiko.
Vse to so za sedaj prve izjave in prve domneve. Počakati pa moramo še nekaj dni, da se bodo v posameznih strankah razčistila stališča in da bodo dani konkretni predlogi o morebitnih povezavah. Dejstvo pa je, da se predvideva zelo težak porod novega občinskega odbora in da še vedno preti nevarnost imenovanja oziroma nadaljevanje upravljanja občine po prefek-tumem komisarju.
Osrednja volilna komisija je začela s svojim delom. Sedaj pregledujejo in seštevajo glasove ter preferenčne glasove, ki jih bodo objavili v soboto ali najkasneje v ponedeljek.
Skupščina suspendiranih delavcev
Za rešitev hude krize v ladjedelnici Sv. Justa
Suspendirani delavci dobivajo samo 2000 lir podpore na teden
Končno sestanek na uradu za delo
Razpravljali bodo o kršitvi pogodb za uslužbence Del. zadrug
Skrajni čas je, da člani demokratično izvolijo upravni svet zadrug
Urad za delo se je končno zganil in sklical 21. t. m. ob 17. uri že pred časom napovedani sestanek med predstavniki sindikalnih organizacij in upravno komisijo Delavskih zadrug. Na dnevnem redu bodo znane kršitve pogodb po upravni komisiji.
Vendar pa je malo upanja, da bi lahko na tem sestanku spor rešili, saj se ni mogoče uspešno pogajati z delodajalcem, ki sistematično krši podpisane pogodbe in sprejete obveznosti, kot je to prav primer komisarske uprave Delavskih zadrug, ki je prekršila podpisani sporazum in ki celo v zadnjem času nadaljuje s pritiskom na poslovodje prodajaln, da bi mesnice in trgovine z živili prevzeli v zasebno upravo čeprav so pred kratkim zagotovili, da do sestanka na uradu za delo ne bodo sprejeli novih ukrepov.
Na vsak način pa je treba dokončno Urediti vprašanje Delavskih zadrug, ker je nesmiselno, da jih upravljajo »začasno nameščeni« komisarji ves čas po vojni, in to v nasprotju z zakoncm in ne ozi-
raje se na pravico članov, da gotovega, ka-ko se bo končalat se jim vrrb njih iastnirta. /.a-
Sestanek odbora FIOM
Zaskrbljenost za usodo tržaških podjetij IRI
Prebivalstvo naj podpre akcijo za okrepitev podjetij
Izvršni pokrajinski odbor FIOM je ponovno proučil zaskrbljujoči položaj v krajevnih industrijskih podjetjih IRI ker niso ta podjetja vključena v štiriletni načrt finansiranja podjetij IRI, o katerem so razpravljali pred parlamentom. Zlasti povzroča u-pravičene skrbi načrt o odpuščanju delavcev iz podjetij IRI, o katerem je govoril pred parlamentom minister za državne udeležbe Starnuti ob zaključku debate 12. t. m.
Izvršni odbor izraža resno zaskrbljenost za usodo podjetij in za zaposlitev delavcev, ki ne vedo, koliko časa bodo lah. ko še 'zaposleni v podjetjih, ki jim preti likvidacija, kot sta ILVA in ladjedelnica Sv. Roka, ali postopna skrcitev kot v ladjedelnici Sv. Marka, ki ne bo mogla konkurirati na svetovnem tržišču, da si zagotovi nova naročila.
22. t m.
  .............................................................................  im....nun
Prometni nesreči
Kolesar in kolesarka padla in se poškodovala
Gre za žensko iz miljske občine in moža iz Avberja, ki ga je imel verjetno <nekaj pod kapo»
Da bi preprečila trčenje v nasproti vozeči avto, je 69-let-na Maria Fait vd. Millo sta-nujočn pri Tankem rtiču, zavila s kolesom vstran, a je zaradi tega izgubila ravnotežje in padla na trdi tlak.
Ker se je pri padcu udarila po obrazu, rokah in prsnem košu so jo sprejeli s prognozo okrevanja v 20 dneh na II. kirurškem oddelku.
Popoldne pa so v bolnišnici nudili vso potrebno pomoč in ga nato odslovili s priporočilom 6 do 7 dni počitka tudi jugoslovanskemu državljanu Milanu Grmeku iz Avberja pri Sežani, ki je ravno tako padel s kolesa.
Grmek se je vozil s kolesom po pokrajinski cesti Opčine Repentabor, vendar ni točno znano, kaj je vzrok nezgode. Ni izključeno, da je nezgodo »•krivila njegova vinjenost,
Poskus samomora
Ko je včeraj zjutraj B7-let-ni vrtnar Giovanni Koinz iz Ul. delle Campanelle stopil v zakristijo cerkve Sv. Antona Novega je imel v glavi načrt, da izvrši samomor. Preden oa je to storil je naročil dve maši zadušnim za že pokojne starše in je po pozdravu odšel proti stopnišču. Tu se je ustavil in trenutek zatem je njegovo telo že padalo v globino.
Koinz je padel na kup gradbenega materiala, kjer j« nezavesten obležal. Na kraj so prišli bolničarji Rdečega križa z zdravnikom, ki je odredil takojšnji prevoz v bolnišnico. Koinza so pridržali na I. kirurškem oddelku, vendar ni izključeno, da bo okreval že v 20 dneh. V žepih so mu našli pismo, v katerem je najedel razloge svojega nepremišljenega koraka.
Zato poziva izvršni odbor delavce in prebivalstvo, da podpro strnjeno akcijo v zaščito teh najvažnejših tržaških industrijskih podjetij.
 «»-------
Dvanajst ljudi zastrupljenih z gobami
Včeraj so se štiri ženske zastrupile z gobami, ki so jih nabrale v Bošketu in na Tr-steniku. Za vse štiri so si zdravniki pridržali prognozo.
Ob 20,35 so pripeljali v bolnišnico 28-letno bolničarko Lidijo Zgubin por. Balde z Vir dele št. 1365, ob 22,40 pa 56-letno Lucijo Kolombin por. Canziani, tudi z Vrdele. Gobe je nabrala Zgubinova in povabila na večerjo tudi Kolombi-novo.
Ob 21,55 pa so sprejeli v bolnišnici 37-letno Ano Raker por. Križmančič in njeno 16-letno hčerko Carmen iz Ul. Bouomea, ki sta tudi veeerjpli
B Kasneje io: pripeljali V bol-nišpjcg »e naslednje osebe, ki so se zastrupile z gobami in za katar« sonsi »dravnikii pridržali. prognozo; Mileno Štolfa por. Ferfolja, staro 55 let iz Vicelo Cast^gneto; ltl-let-nega Walterja Baldeja z Vrdele, 44-letno vdovo Albino Der-man in 17-letnega Giorgia Der-mana z Lonjerske ceste 166, 77->etno Marijo Kuferzin z Vrdelce, 10-letno Gabrijelo Križmančič. 45-letnega Marče-la Križmančiča in Pavla Zgu-blna.
 «»—t-
Nezaželeni gostje v gostilni Kačun
kdnita možnost je torej samo ena, da se vrne premoženje
lastnikom in c.a se razpišejo
volitve, na katerih naj se izvoli upravni odbor, ki bo Delavske zadruge po demokratič-" nih načelih upravljal V korist vsega prebivalstva.
Položaj ’ je toliko bolj absurden, ker sedanja szac-asnas komisarska uprava ne šteje niti več vseh elanov, ker je eden pred kratkim odstopil in torej tudi s te formalne strani nima več vseh polnomočij. Prav ta uprava pa je do sedaj storila vrsto ukrepov, da bi postopno likvidirala Delavske zadruge, kar nedvomno koristi določenim privatnim interesom, nikakor pa ne prebivalstvu.
 «»-------
Neumesten optimizem
V delavskih krogih zelo ironično komentirajo včerajšnji članek, objavljen pod mastnim naslovom v listu «11 Pic-colo«. kjer piše, da preživlja Tržaški arzenal «razdobje intenzivne aktivnosti« in da je ob pomolih zasidrano ducat ladij poleg ladje «Aurelie».
Delavci pojasnjujejo, da je položaj te ladjedelnice popolnoma drugačen in da preživlja v resnici zelo težke čase. Predvsem je bilo vsidranih točno 12 ladij pred enim mesecem in od teh gre za štiri ladje, ki so jih brodarji potegnili iz prometa in na katerih ni ladjedelnica opravila niti najmanjših del, na o-stalih osmih ladjah pa so opravili le manjša popravila, ki so trajala po nekaj dni.
Sedaj je vsidrana ena sama ladja «Aurelia», katero bodo v ladjedelnici modernizirali in kar bo trajalo do decembra.
• Intenzivna aktivnost* pa v praksi v resnici pomeni, da je okoli 100 delavcev brez dela.
Delo policije v septembru
Policijski organi so v preteklem mesecu spravili za rešetke, in sicer pod raznimi obtožbami 272 oseb. Kot vedno, je število aretacij zaradi tatvin še vedno veliko in zavzema z 91 osebam; per-vo mesto v lesti iti. Sledijo aretacije zaradi pijanosti (39), medtem ko se bo moralo 31 oseb zagovarjati zaradi nenamerne povzročitve telesnih poškodb kot posledica prometnih nezgod. Na tem mestu je treba omeniti da so policijske oblasti prijavile sodišču tudi 3 osebe pod obtožbo nenamernega u mora.
Tudi število prevar je v našem mestu precej veliko, *aj
so spravili samo v septembru v Jforoneiske zapore 19 oseb, 12 oseb p» bo moralo na zatožno klop Zaradi prosjačenja Sicer seznam obsega vse vrste obtožb od žalitve javnega funkcionarja pa do izžemanja prostitutk, prešuštvovanja in konkubinata.
tom, s katerim se je zatekla v bolnišnico. Poškodbe pa niso nevarne in tako je Cernazova
odšla po nudeni zdravniški pomoči domov vendar se bo morala sama zdraviti 8 do 10 dni.
Sicilije, niso pa odstranjeni osnovni razlogi in ni narejen niti' eden stvarni korak, da_ bi krizo rešili, kar bi bilo možno samo s pričetkom gradnje ladij z« Indonezijo.
Delavci zato zahtevajo, da obJas.fi izpolnijo obljube in zagotovila in da iotervendrgjo ter prispevajo do stvarne rešitve stanja.
Suspendiran? delavci so na zasedanju izbrali posebno komisijo, ki jih bo zastopala v razgovorih z delodajalcem in oblastmi. Sklenili so tudi nadaljevati z ostro protestno akcijo.
 «»-------
Razpis natečaja ministrstva za industrijo
Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da je ministrstvo za industrijo in trgovino razpisalo naslednji razpis za stalno zaposlitev pri tehničnem industrijskem nadzorništvu: 10 mest za nadzornike, za inženirje (razpis objavljen v Uradnem listu od 30.9.1958 št. 236), 10 mest za svetnike, za doktorje prava in podobno (Uradni list od 2.10.1958. št. 238) in 4 mesta za pomožne nadzornike, za industrijske izvedence (Uradni list 1.10. 1958 št. 237).
Prošnje je treba poslati na ministrstvo do konca meseca.
Otvoritev vmesnih križišč na progi Videm-Trbiž
Včeraj so svečano otvorili tri nova vmesna križišča na železniški progi med Vidmom in Trbižem. Nova križišča so zgradili v okviru javnih del, ki jih predvideva zakon o 45 milijardah in bodo z njih pomočjo znatno okrepili kapaciteto železniške proge med Trstom in Avstrijo, saj bo na tej progi lahko vozilo dnevno po deset vlakov več, medtem ko je znašala sedanja maksimalna obremenjenost po 40 vlakov.
106-letnica ustanovitve odredov javne varnosti
V soboto bodo odredi javne varnosti praznovali 106-letnico obstoja. V zvezi s tem bo v vojašnici «Duca d’Ao»ta« kratka svečanost s čitanjem dnevnega povelja. V popoldanskih urah pa bo v Avditoriju predstava s sodelovanjem članov tržaške radijske postaje.
Padec ženske
Bolničarji Rdečega križa, ki
so včeraj zgodaj zjutraj pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico 49-letno Ardemio Slugo vd. Iveglia iz Ul. Bello-sgiiardo, so izjavili zdravnikom, da so žensko našli pri stavbi št. 21 v Ul. Cavana, kjer je po vsej verjetnosti nerodno padla med hojo.
Zaradi številnih poškodb, od katerih je prav gotovo najhujša zlom desne roke, so Slugovo poslali na ortopedski oddelek kjer so mnenja, da se bo morala zdraviti mesec dni,
TELEVIZIJA	,	/
17.00 Spored za otroke; 18.30 ( Foročila; 18.45 Stari in novi šport; v 19.00 Pouk angleščine- 19.30 Znanost in fantazija; 20.00 Oddaja kmetovalce; 20.30 Poročila;
21.00 Odnehaš ali nadaljuješ?;
22.00 Perry Como Show; 22.40 Oddaja o lovu in ribolovu; 23.10 Poročila.
Deska udarila gradbenega delavca
Pri podiranju zidarskega o-dra na gradbišču v Podlonjer-ju je ena izmed desk padla 32-letnemu Francescu Capotor-tu s Proseka 158 na glavo, pri čemer mu je ne le povzročila odrgnine po čelu in desni strani obraza, temveč mu je tudi izbila dva zoba.
Capotorta, ki se je prestrašen zatekel v bolnišnico, so po zdravniški pomoči odslovili.
MIIMIIIIMIHIIIlIlHIHIIIHIIIIlMiiiiinilillllllllllliiiltllllltlllimilMIIIIIIIIIIIIIIItlintllltllltlllllllll
Nova antena naj bo obrnjena proti Nanosu
Za dober in bo jugoslovanske televizije
0D VČERAJ
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 15. oktobra se je rodilo v Trstu 8 otrok, umrlo je 8 oseb, potok je bilo 8.
POROČILI SO SE: sluga Fe-dele Chiarazzo in delavka Ernesta Turek, mehanik Ennio Relhhart in bolniška strežnica Marija Lapajne, prodajalec Tul-lio Šuiffi in frizerka Fulvia Me-deotti, zdravnik Paolo Restuccia in bolniška strežnica Violetta Canziani, klesar Giuseppe Bartoli in gospodinja Iris Varin, pek Giuseppe Ramelli in gospodinja Italia Trentin, natakar Ruggero Tcrzullo in prodajalka Dalia Sega, kinematografski operater Guerrino Kanobel in vezilja Marta Arealda Ielovcich,
UMRLI SO: 54-letni Giovanni Fi iedrich, 71-letna Kristina Bogateč vd. Miletič, 7fUetnd Lovrenc Zakrajšek, 75-letna Maria Bres-san vd Pelizzon, 80-lefcni Ivan Košuta, '774etni Robert Golob, 52-letni Vincenzo Goich, 85-letna E usten i a De Carli,
 «»——
NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnasttca 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Piz-zul-Clgnola, Korzo 14; Croce Az-zurra. Ul. Commerciale 26. Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju, opravljata vedno nočno službo.
 «»-------
Valute
III -	Milan	Rim
Zlati funt	5 600.—	6.000-
Marerigo	4.550.—	4.650.—
Dolar , .	623,-	626 —
Frank franc.	132.-	137.—
Frank Švicar	145.—	146.—
Sterlin*	1.710.—	1.750.—
Dinar .	75.—	80.—
Šiling	23.60	24.—
Zlato .	707.—	710.—
Zah. n. mark*	147,—	148,—
[ BAZNA OBVESTILA )		
Visokošolski odbor podpornega društva Dijaška Matica v Trstu obvešča, da sprejema prošnje za akademsko leto 1954-69 samo do 25. oktobra t. I.
Danes objavljamo skici dveh televizijskih anten, ki sta preračunani na 6. kanal, to je na kanal RTV Ljubljana. Kot vidimo, je ena antena zelo enostavna, saj ima samo dva e-lementa, medtem ko jih ima druga kar se-Jetn.
Toda preden preidemo na o-pis obeh anten, naj mimogrede omenimo tole: kdor nima televizijske antene na področju, od koder se direktno vidi Nanos, mu svetujemo, da si postavi še eno anteno, če ho^ če sprejemati jugoslovanski televizijski program. V nasprotnem primeru bo moral ob vsaki priliki na streho in anteno obračati, kar pač ni prijetno delo.
Preden pa se odločite za postavitev nove antene, je vsekakor dobro, da se posvetujete s kakšnim televizijskim tehnikom, ki vam bo stvar dodobra raztolmačil.
Vsekakor lahko pa danes obvestimo vse lastnike televizijskih sprejemnikov, da oddaja Ljubljana svoj signal skoraj vsako popoldne preko oddajnika na Nanosu, prav gotovo pa v petek med 16. in 17. uro. Ce hoče torej kdo u-smerjati svojo anteno proti Nanosu, lahko to stori v petek popoldne.
Sedaj pa naj opišemo obe anteni. Kot smo že omenili, ima prva samo dva elementa in sicer dipol (dipolo) in reflektor (riflettore). Dolžina dipola je 75 cm, dolžina reflektorja pa 79 cm, med obema pa mora biti 24 cm razmaha. Antena je 250-ohmska.
Vse kaže, da obstaja v našem mestu izurjena tolpa, ki je vzela na piko razne javne lokale. Tatovi vlomijo v no tranjost skozi okna in odnašajo, kar jim pride pod roko, od denarja pa do dragocenih . .. cigaret.
Med ponedeljkom in torkom so tatovi obiskali lastnika (seveda v njegovi odsotnosti) gostilne »Kačun« na Kolonkovcu in mu odnesli poleg jedače tudi usnjen suknjič, 20.000 lir v gotovini ter kar 200 zavojev cigaret.
Nekaj dni prej pa je prijavil tatvino tudi gospodar bara «Domingo» na Goldonijevem trgu, kateremu so neznani tatovi bdnesli nekaj denarja in precej cigaret.
Deček padel
z gugalnice
Na istem oddelku, vendar s prognozo okrevanja v 40 dneh, so včeraj v prvih popoldanskih urah sprejeli tudi 10-letnega Bruna Abramija iz Ul T. Luciani, kateremu so ugotovili zlom komolca leve roke Deček, ki je prišel v bolnišnico v spremstvu matere je izjavil, da se je potolkel pri padcu z gugalnice otroikega igrišča za karabinjersko vojašnico v Istrski ulici.
Pri vstopu v avtobus se je ženska udarila
Ko je 31 letna Glovanna Florio por. Cernaz iz Ul. F Severo stopala včeraj v Ul del Bosco na avtobus Acegata proge št. 2, ji je zdrsnilo, prt čemer je z nogami udarila ob železne stopnico.
Po nezgodi je počakala, da so prišli ponjo z rešilnim av-
Druga antena je nekoliko bolj komplicirana, ker ima 7 elementov. Najprej naj omenimo tehnične podatke; antena je preračunana za 6. kanal (181 do 188 Mc-s), impe-danca 240 Ohm A — 15 db, premer aluminijastih palic (cevi) pa je 1Q mm.
Prvi element ima dolžino 79 cm, drugi je ukrivljen dvojni dipol z dolžino 75 cm in razmahom 8 cm (dolžina palice za ukrivljenje je 154 cm), tretja palica ima dolžino 71 cm, četrta 69 cm, peta 67 cm, šesta 65 cm in sedma 63 cm dolžine. Med prvo palico in dipolom naj bo 32 cm razmaha med dipolom in tretjo
F".
i
Sedemelementna antena
palico 17 cm, med vsemi ostalimi pa po 25 cm razmaha. Pri dipolu pomenita oba krož-ca spodaj priključka za dovodni kabel (od antene do a-parata), tako da med njima ni zveze.
KABBV
Navadna antena z dvema elementoma
RADIO
SNG
v TRSTU
V soboto 18. oktobra ob 20.30 uri v dvorani Zadružne gostilne na
KONTOVELU uprizori
DEŽURNA
SLUŽBA
Drama v treh dejanjih Spisal Jerzy Lutowski
• #*
V nedeljo 19. oktobra ob 15.30 uri v kino
dvorani v KRIŽU
DEŽURNA
SLUŽBA
Jerzy Lutowski
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU
V soboto 18. oktobra 1958 ob 20.30 v Avditoriju v Trstu
KONCERT
moškega pevskega zbora DPD aSvoboda* iz Kopra, ki bo izvajal narodne in umetne pesmi
Vstopnice bodo na razpolago od četrtka dalje na sedežu SPZ v Trstu, Ul. Roma 15-11.
( oledahSča ~)
TEATRO NUOVO
Pri blagajni Teatro Nuovo v Ul. Giustiniano in pri blagajni v Pasaži Protti se sprejemajo abonmaji za gledalv ško sezono 1958-59. Sezona se prične 20. oktobra s Pirandel lovo igro «Questa sera si recita a soggettoi).
ČETRTEK, 16 oktobra 195* RADIO TRST A
7.00 Jutranja glasba; 12.55 Parada lahkih orkestrov; 13.30 Lahka glasba; 17.30 Plesna glasba
18.00 Z začarane police: Marija Polak: »Čudoviti vžigalnik«; 18.10 Stravinski:	Petruška — Šaljivi prizori v štirih slikah; 18.45 Pojej«. Abbe Lane, Juan Guerrero in Stuart Foster z orkestrom Xa, vier Cugat; 19.00 Sola in vzgoja «Kakšnih vzgojnih nasvetov potrebujemo«; 19.20 Pestra glasba;
20.00 Šport; 20.30 Pevci lahke glasbe; 21.00 Ilustrirano predavanje:	Malo znane ljubezenske
zgodbe iz svetovne zgodovine: 04.) »Ljubezen v džungli«; 21.30 Glasba Franza Leharja; 22.00 Iz sodobne književnosti: »V čem je značilnost tako imenovane kr. ščanske	književnosti*;	22.15	«Ru-
koveti« Stevana Mokranjaca; 22.35 Brahms: Kvartet št. 2 v A-molu op 51 št. 2 23.05 Orkester Franck FOurctl;, 23.30 Polnočna glasba
HAD1U fllST 14.30	Tretja	stran;	18.00	Bee-
thoven: Sonata št. 25 z* klavir;
21.00 Adriano Lualdi:	»Morski rak«, »Harlekinov bes«, »Karajb-aki mesec«.
II. PROGRAM 15.15 Popevke Pina Spottlja;
16.00 Tretja stran; 17.00 Koncert operne	glasbe;	21.00	Robert An-
čeison: »Za vse poletje«, priredba po romanu Donalda Wetzela.
RADIO KOPER Poročila v	slov.:	7.00,	7.30
13,30, la 00.
Poročila v Ital.:	6.30.	12.30.
17.15. 19 15. 22 30 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti- 13.45 Veseli trio iz Do-lire: 14.00 Glasba po željah; 14.30 Pogovor z volivci: «Govori preds. OLO Nova Gorica inž. Budihna«; 14.40 Zabavati vas bodo domači pevci in ansambli; 15.20 Slovenske narodne pojo in igrajo razni solisti in ansambli; 15.40-17.00 Pl eno« RL; 17.30 Odlomki IZ oper; 18.40 Lahka glasba; 19.00 Fabavne melodije; 19 30-22.15 Prenos RL.
SLOVENI IA 327.1 m. 212,1 m, 212.4 m
Poi učila: 5.00, 6.00. 7.00. 8,00. 10,00,	13.00,	15.00.	17,00,	10,30.
22 00. 22.55.
8.05 Manuel de Falla: Fantasta boetlca- Ur nest o Lecuona: Andaluzija; '8.40 Potopisi in spomini -Einst Schnabl: Intervju z našo zemljo — IV.; 9.00 V svetu oper nih melodij; 10.10 Poslušajmo an. szmbel Srečka Dražila; 10.30 Re. vija popevk; 11.00 Samo Hubad z orkestrom Slovenske filharmonije; 11.30 Oddaja za cicibane;
12.00 Igra kvintet Jožeta Kampl-ča; 12.15 Kmetijski nasveti; 13.30 F Schubert: Rozamunda, scenska glasba; 13.55 Pesmi slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor: 14.15 Turistična oddaja; 14.30 Na* poslušalci čestitajo ln pozdravljajo; 15.40 Na platnu smo videli; 16.00 Novi posnetki velikega zabavnega orkestra p. v. Hansa Carsteja; 16.45 Pet pevcev — pet popevk, 18.00 Četrtkova reportaža; 18.15 Melodije a la earle; 18.45 Radijska univerza — Dušan Hadži: Milo — sredstvo za p-anje; 1950 Tedenski notranjepolitični pregled; 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20 50 M. J Lermontov-Mlle Klopčič: Demon — I.: 21.20 Johahn Eehastlan Bach: Prav temperlra-ni klavir: 21.50 Reinhold Glier: Seherzo iz simfonije št. 3 »Ilija Muromee«; 22.15 Po svetu Jazza 23.00-24.00 Zabavna glasba.
IV. KONCERT V AVDITORIJU
Jutri ob 21. uri bo v Avditoriju v Ul. Teatro Romano 4. simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije. Dirigiral bo Santi Di Stefano, sodeloval pa mladi švicarski pianist Juerg von Vintschger, ki se je že močno uveljavil v sve tu. Na sporedu so skladbe Bellinija, Straussa, Mozarta, Pizzettija in Nussia. V Pasaži Protti se nadaljuje prodaja vstopnic.
Excelsior 15.00	«^^
gret», Jean Gaoin,
»KtmuMfu^
rardot.
asN'
Fenke. 15.00, 17.20, 19-«^ S>
»Zakrknjeni s>racl,Lv; ca, W. Chian, M.	a00:
Bourvil. Vst^pJ.ina-Rekrut>, Arcobaleno. 16.00. *R - t pt, Levvis, P. Lorre. Izkah
povedane.	16,20, »*•!!’
Supercinema. 13.30, 1 . b W. 22.00: «Most na reki Ho-lden, A. Guinness, ^
Filodrammatico. 151-J0:r,rotem>tt'
te», F. Fabrizi, M. v*
Sledi variete.	v	pah
Grattacielo. 16.00:	10
zu», Toto, Silva K050 Memmo Caratenuto.	mJtl
Crlstallo. 16.00:	Riva,	U'
policaj«, T. Pica, M' Tognazzi. Zadnj_ '*a ^jaijuj*
21.00 »Odnehaš ali o*” v pa-Capitol. 16.30: »Ljube«" Hortt
rizu«, Romy Schneide , Buchholz, M. Lane. ^j-ijujeb-
21.00 «Odnehaš ali n** j, Astra Roiano. 16.30: «
videl svoje tropi0*, "Lr, pei*, Alabarda. 16.00: «8 jeki L Marvvin. ..-man « ~ Aldebaran. 16.00: »Vel*3" xasa», Lloyd Bridges- jnoj® Ariston. 16.00: "-Poism y Cor-preteklost«, E. Manni, tese.	m	-noti*
Aurora. 16.30, 19l<*,’vH0dwari' * toplo poletje«, J. "	.
Nevvman.	-,-nreBtfrč*
Garibaldi. ,1600: nt*aeman^ L meč«, Icikavva .^f ljočin*. u loeale 16.00: »Modri »
Jouirdan.	Tf3^’
Irnpero. 16.30: «1_ R Lenerik in H- nadallu^‘ 21.00: «Odnehaš ali n Italia. 15.30: «Caj ‘",^'Kern Deborah Kerr in Jol*,aijtlj£'
21.00: »Odnehaš ali na“ jjdtjbi
Moderno. 16.00: »Pota* ** j Holliday.	nadaliu'lk
2i.00: «Odnehaš ali n se N” S. Marco. 16.00: »P^Hca. . va na Capriju», T- rdaijoj«pJ; 21.00: »Odnehaš ah " n0jn, Savona. 16.00: »Krik VVoodvvard.	B- ^
Viale. 16.00: »Do kraj >
2UJ0"' «Odn ehaš ali"3 pjrMitd1' Vittorio Veneto. 16 w-	-
la«, G. Mašina.	w	je 7
Ecivederc. 15.30; 'j več znal«, J.	nzdJ,^W
21.00 »Odnehaš a« 31.30:‘v it Marconi. 14.30, 19-00'Hepbur%ii
na in mir«, A- zadnji Lj. Fonda, M. Ferrt* J* pčfif, Massimo. 16.00: *£*	0.	*
stvo: iskanje urana , banks jr	,, nad30wijsi-
•00 «Odnehaš a'*esensl«’
zlasti konverzacija) do 25. oktobra t. J. .’ « združenja, Ul. F F»“ 37608.
predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob 1*-Metro barvni film:
«Tragični medeni tedni*
(Tragica luna di miele)
3 iifii
»11 iif(!
mm
m
allllgj
iliilP
FOTOAMATERJI',
Drobnozrnato rnzV,,*ve.
lepe odtise in brezhib®8 F Čanju vam preskrbi
TRŽAŠKA KNJIGARNA
TRST - Ulica
Naznanjamo žalostno vest, da je v rosti umrl naš dragi nono
IVAN KOŠUTA
hi»e
**’
Pogreb pokojnika bo danes ob 15.30 i* losti v Sv. Križu 213.	,.,»110*	»T0C
Žalujoče <jrU„oG* ta SIRK in
Novo cine. 16.00: »J? je«, Joarv Cravvford- ^juj« 21.00 «Odnehaš a Ltfenslt,lftr» Odeon. 16.00:	|o
pevlca», Clautfio v	^
«^16.00: »Ponarejc^>13 be», E. Flynn, p-KINO V
Europa:	»Lepotica	n*
Esther Williams
f MAH
RAZSTAV-- MOTOG^f1 fflč KLJUCN . CREMASCO j, Tg UL. FABIO SEVERO^m B 3S-903. OD MALIH V TURISTIČNIH. RAZNE Jg »>-DELAVNICA ZA REV‘ TORJEV.	-,	Ur
TEČAJ SRBOHRVATSK r#,. ZIKA. Da bi ustreglo ^ prošnjam bo Slovensko* gr sko združenje srbohrvatskega jezikaja -j
-,1 nc,t i l/nmror70Pi 12 I .
KOŠUTA, SIRK
Sv. Križ, 16.X.1958.
BORBA	OTROK	VKAISLULAITERISU
Predmestje«Vogel weh»
^ lanskem lelu je bilo v Zap. Nemčiji pogod»
teh
na posvojenih 10.000 nezakonskih otrok, od ga jih 3.000 posvojile ameriške družine
startll Ajmemarie je svojim fcur>rii„ Ze Prinesla dobro £Jo; Ostega dne, ko je pr.-
,vet> je bila pogodba **«•: °-trok bo prepu-
'osvojen Plačala
*-Sklenji
»oSl!eEraUSi družini, pa naj bo Ži [o,,,.- ženskega spola. DiJ6inega otroka ie dru-
po pogodbi do-
l(i 111 ■ I ■ ■ 11IIIII111! 1111!I,I, I,,,, IH
Scintin Slovenci
oJciLfff kdaj pomislili na man ?' da Soriški kadil	svoi	sloven-
canj Tn tržaški katoli-^otnhu .ne’ Morda se še QnlT- da ^ tudi v iiifL Kflaia podoben ka-cUa.edTllk kot v Gori-ttii le v Trstu imeno-'»ejai Snl in da 9a je ^rovšek nik Andrei
h ^Teden* 15. juli-
0 toi,*. °ojavil nekrolog h, triem Virtjiliju S čelo rnJe škof Santin zeti n, i udil’ kljub temu, hgu ® omenjenem nekrozam, , bila omenjena km -polemika med šče-
fantinom zaradi ^ttia fnskega naciona-
01	. tega poslednjega. '?t&nn°V0Tnega urednika tol, le Santin zahtevi Iq j? objavi neko pojas-to, jL katerega bi izhajale 8triSe katoličan ne mo-
s Sčekovo por >kjju0 Publicistično dejav-°aSo. ’ Spričo dejstva, da Hi ir. /J11 urednik *Tedna> kjo ftral za umestno ob-no*n okega pojasnila, od-1,!n nh l 9a ie bil priprav-% Topiti samo s škofo-H» p°“P»som, mu je San-
naslednje pismo:
Am
,A B. "sr
fe* Gabrovšek, lfettore del settimanale uTedemi U	Trieste
^ nsposta che V.S. da °*tra ingiunzione ci ar-v'v>ssimo dispiacere. •t a, .reramo mai atiesa »aij direttore di un gior-6t(fc.'attol'C°, nscito con il >iajtj So d*ll’autorita eccle-•i Obh»aE ^ tale * 10 sPirit0 V»r» enz* di chi deve at-S i °. Ia starapa lar »sen-“■ 1 ledeii
cosa r »Itri? '-»n
*Mli
cum Ecclesia« si deve attendere
•i ton P,roIon<io dolore quin-
Sa
k 'on ti
*0{hi«J Presente decreto reli “.Pio
* V.S. il permesso <tdVer*ere '* *Teden» e di
suHo stesso.
fieste.
C|*ria Vescovile •S agosto 1948
(a + Antonio Vescovo
An!i/tnu duhovniku Oku , 7W Gabrovšku, Uredniku tednika *Teden>
Trst
S tia*’ ** 9a Je V-B-L0 Užn, s ukaz, nas je !* PričnLStil- Nikoli ga ne xleinii.k°uali od glavnega p je j, s katoliškega lista, uM»7el 2 dovoljenjem S uLn°bia^- In če je L * ti?u livost onega, ki S,	moral delati
L,t-erk„iJ * rverniki čutili izrn0 * kaj naj priča-drugih?
i %\f°SSK
lir eJi L s tem dekretom S- dovoljenje zc Se Z <Tedna> in za pili > nl
trit /tiske palače ■ avgusta 1948. hJuko j + Anton škof) ,Mtk Z bil Andrej Ga-
na Tržaškem.
lc-čeno vsoto denarja. Izven-zakonski otrok bo dobil družino, ameriška družina,, ki nima otrok, bo tako zadovoljna, mati pa se tolaži s tem, da njenemu otroku itak ne bo slabo, tam v Ameriki. V osta lem so po vojni v Ameriki zelo iskali aGerman •babiesn, namreč nemške otroke.
Poleg vsega ostalega je v povojni Zapadrti Nemčiji nastala tudi borza otrok. Življenje ne poteka vedno na najidealnejši način, živi se hitro, v trenutnih nadah in iluzijah, v kratkotrajnih srečanjih. Dekleta imajo rada družbo Američanov, mnoge so te tudi poročile in odselile cez Atlantik. Mnoge so doživele razočaranje. Tedaj je najlažji izhod: poiskati družino, k. bo posvojila nezakonskega otroka.
Na ta način je bilo v preteklem letu posvojenih deset tisoč nemških otrok. Od tega števila so jih ameriške družine adoptirale tri tisoč. Nedavno je neka neporočena Berlinčanka pustila svoje komaj fojeno dete pred vrati neke ameriške družine .v četrti Zellendorf s sporočilom na koščku papirja: «Težlko mi je. a nimam drugega izhoda. Upam, da ga boste sprejeli«. Toda to so izjeme. Navadno Se otroci odstopajo in adop-tirajo pogodbeno. Najpogosteje se to dogaja z dogovorom, ki je bil sklenjen, še preden se je otrok rodil.
«VogeIweh»
Na robu mesta Kaiserlau-tern se neko predmestje imenuje «Vogelweh» (ptičja bol). Tako se je vsaj imenovalo do >-edaj. Tu je sedaj največja borza za nemške otroke. Povpraševanje in ponudba, kot na vsaki drugi borzi. Poslovanje je seveda prilagojeno posebni naravi te trgovine. \ tej četrti prebiva siromašni svet, najpogosteje begunci. Posredovalci najdejo najpogosteje med njimi hišne pomočnice, ki delajo pri ameriških družinah, dokler se otrok ne rodi, hikrati pa je to tudi pogoj za zaposlitev, ker se med tem časom sklene dogovor o zdoptaciji novorojenčka. Mati tedaj odide na drugo delo, posvojeni otrok pa ostane v družini.
Ko se neka družina vrača v Ameriko in želi povesti s seboj nekega nemškega otroka, tedaj je procedura mnogo krajša. Med pločevinastimi barakami omenjene mestne četrti se preprosto ustavi avtomobil z rumeno evidenčno tablico in vsi so si že na jasnem: zopet otrok za Ameriko. Avtomobil se tam zadrži samo toliko, kolikor je potrebno za formalnosti izročitve: velikost, barva las ali oči, spol, teža — kakor za vsako drugo blago. Zlasti če gre za izvozno blago. Prejem m plačilo se prav takp opravi na kraju; v predmestju Kaiser-lauterna, ki se je nekoč imenovalo «Vogelweh».
Borza v Kaiserlautemu si je že pridobila svoje ime. Procedura glede redne posvojitve otroka traja sicer predolgo; dve leti. «Na tisoč posvojenih nemških otrok pride morda eden, ki ga tam v A-meriki odklonijo«, je izjavil častnik sedme ameriške armi-v Nemčiji, ki je določen za zvezo s tiskom, v opraviči-lo za okoliščino, da se ljudje poslužujejo te borze. Zgoraj omenjena Annemarie, ki so jo pred osmimi leti na ta«c način posvojili 'h odpeljali v Ameriko, je tako začela svojo življenjsko pot. V drugi družini je bilo lepo, iiheli so jo radi in so zanjo skrbeli. Vse to je trajalo le nekaj časa, dokler je bilo to novo in zabavno. Nato pa so jo izročili neki tretji družini. Končno pa
je Annemarie prišla v siroti-šče. Od tam so jo poslali ponovno čez ocean, toda ne domov v Nemčijo (ker doma nima), ampak najprej v Belgijo, končno pa v Seekach, v dečji dom nekega duhovnika, ki je začel zbirati tako odklonjene, nekoč izvožene otroke.
Usoda «mešancev»
Posebno stran otroške usode predstavlja v povojnih letih generacija v Nemčiji ' rojenih »mešancev«. Očetje nebelokož-ci navadno ameriški vojaki, matere Nemke. Danes imamo v Zapadni Nemčiji 90 tisoč majhnih nemških mulatov. Večina več ne pozna svoje matere, očeta pa niso nikoli videli.
Neki politik, protestant iz Hessena, me je povabil v svoje mesto, da bi si ogledal naselje, kjer skrbijo za take črnske otroke.
V Nemčiji, in to se danes povsod pripoveduje, je izginilo vse ono, kar bi moglo spominjati na nekdanji rasizem. Na ulici se danes nihče ne obrne za odraslim črncem; toda če pride mimo majhen «mešanec» pol-Nemec, to že dejstvuje neprijetno. Kot socialna rešitev ostajajo torej e domovi. Zelo redek je »mešanec«, ki je spoznal družinsko okolje.
BOŽIDAR DIKIC
—
——
— Ben, Jakec, bomo je-meli hmali volitve, a?
— Kašne volitve? Jakec, kej te trka? Sej so kumej ble.
— M a bojo prou hmal: še one. Ti nu jest, se zna, ne bomo jemeli volivne pravice, ma volitve bojo vselih.
— Kej mejšaš, Mihec, povej ven!
— E ma vselih je čudno, de neč ne znaš. Kej ne bojo zdej te dni nardili tisti ko n-klane, kamer ke bojo kardinali volili papeža?
— A ja> sra brou ja. Jen sm brou tolko reči, jen kašne so prou čudne Denmo reč, de si strašno razbivajo glavo, kadu ke bo jen če bo ta bot nazaj Taljan, ku zmiri ali pej de zna bet de be pršu tudi kašen drugi. Zatu ke zdej je nekam strašno dosti drugeh kardinalou od drugeh držav jen le taljan-skeh kardinalou tako malo, de znajo druži postavet kašnega, ke ni taljan. Jen tu de be blo strašno slabo za vero jen za Italijo, jen za demokristjane morbet tudi.
•— Ani pravejo, de jema narveč upanja kardinal Agadjanian. Vah je prouzaprou sez Armenije, ma je vre tolko let u Rimi, de ga držijo za sojga. Jen morbet be tudi kardinali forešti volili zanj.
— Ma drugi nazaj mislejo (tu sm brou u Pikoli) de be blo bulše z volt anga samo za an cajt, glih tolko de be poglihou ane reči, ke je, ku pravejo uani, ta zadni papež nekam zanemaru. De ni organizirou prou. Morbet jem tudi ni prou, de je po-stavu tolko foreštou za kardinale, taku de jeh je zdej pr volitvah preveč.
— Ja, ja, kadar aden umre, zmiri mit najdejo tudi kašne difete, čeprou je blo prej zmiri vse dobro jen prou.
— Počaki jen pestme končat! — Jen taku pravejo, da be biu aden samo za an cajt. Ma ke papeža se zvole zmiri do smrti, štedirajo, de be zvolili anga prou starga, tašnega ke bo hmali umrcu, taku de be šele čez an par let zvolili prou ta prauga, tistga, ke be jemu za regirat več cajta.
— Cuj, ma si misleš, kaku be znalo bet pr srci anmi tašnemi papeži, ke be znou, de so ga zvolili glih zatu, ke bo hmali umrou, jen de kadar be namalo
de pole nečko čakajo, de gre, de bojo postauli ta prauga! A?
— Ma ja, ja, Kadar so volitve, se jeh zmiri sliši prou vseh sort, de te ni douh cejt. Ma pole pej pride taku, cfe te boli glava. Denmo reč tle v Trsti. Kej je pršlo ven ses temi volitvami? Glih tista je ku prej, jen glih taku se znajo nazaj skregat de znamo jemet hmali nazaj komisarja, če ne bojo naši občinski očetje bol pametni ku so bli prej.
— Jest anka mislem, de be lahko od njeh pretendirali kej več pameti.
— Znaš kej ti rečem; dejmo govort kej od pevskeh zborov.
— Ma, Jakec, znaš de sm te štuf! Zmiri tisto goneš.
— Ma poslušej me namalo! U soboto pridejo u Auditorij am pevci ses Kopra. Vsi pravejo da so forte fejst. Sami moški. Jen de so pojali vre po tolko krajeh jen de jeh vsi forte hvalejo. Jeh komandira aden ke se kliče Lovec jen .je moj prjatu. Jest znam, de jeh je gvišno dobro zrihtou. Jest rečem, de be mogli zdej mi prou fejst napouhent Auditorij, zatu, de bojo vidli, de še kej damo na lepo petje jen de nismo še prou do kraja frderbani.
— Ja, lepo petje se anka meni dopade. Ma me jezi, ke je tolko ledi, ke rado govori od kulture jen se hvalejo, de nardijo strašno dosti jen pole kadar ke se je treba pokazat jen vsaj dat namalo koraže tistem ke se martrajo, jeh pej ni nikjer.
— Jen se zgovarjajo, de je drago, de jemajo majhne plače, de morejo šparat jen pole pej grejo ta cajt u oštarijo jen zapijejo jen zakadijo dvakrat tolko.
— Prou praveš. V$i be mogli znat, de našo kulturo delamo prou vsi. Jen de če se anmi ne lušta delat je pej njegova doužnust, de gre vsaj zraven pogledat, kej jen kaku drugi delajo. Jen tista škuža od mižerje je anka samo škuža. Ce je tolko naš eh ledi, ke jemajo lahko lamb rete jen vešpe jen šeičento jen lahko bodejo u čine, me ne bojo pršli pravet, de nimajo u...
— Mihec, ahtej namalo, kako govoriš!
— Ben ja, de nimajo bogeh dvejstu lir
zrihtou tiste reči, ke noben ne zna kej, ■ za an koncert.
m.............................
O ČEM SO RAZPRAVLJALI V BRUSLJU
Skupno evropsko tržišče naletava na nove težave
Ni pogodu niti Angliji niti državam, ki so izven njega
S 1. januarjem 1958 bi moral stopiti v veljavo rimski sporazum o ustanovitvi Skupnega evropskega tržišča, ki so ga podpisale evropske države; Italija, Nemčija, Francija, Belgija in Luksemburg.
Toda vse kaže, da do praktičnega izvajanja programskih točk ekonomskega sporazuma ne bo prišlo tako lahko in v že predvidenem času, predvsem zaradi slabega ekonomskega položaja Francije. Njen zunanji minister je še pred kratkim izjavil, da Francija ne bo mogla pod nobenim pogojem znižati svojih trošarin za 10 odst., kakor zahteva rimski sporazum. Toda to je osnovna postavka, brez katere Skupno evropsko tržišče sploh ne more zaživeti.
Za njegovo ostvaritev se posebno zanima Italija, pa čeprav je ostalo med šestimi članicami še vedno veliko nerešenih vprašanj, ki bodo vsekakor otežkočala pravilno in koristno delovanje tega novega evropskega gospodarskega organa. Predvsem je zanemarjeno vprašanje poljedelstva, na katerem je prav Italija najbolj zainteresirana.
Poleg teh notranjih vprašanj, ki tarejo posamezne članice bodočega Skupnega evropskega tržišča, pa se v zadnjem času, predvsem zaradi izrednega pritiska Anglije pa tudi drugih evropskih držav, postavlja celo vprašanje obstoja novega ekonomskega organizma, ki bi po mnenju nekaterih, poleg nesaterih negativnih strani (ojačenje monopolov), mogel pripomoči k povečanju dohodkov za držav-j in da bi bila njegov obstoj in ljane 6 evropskih držav, in | aktivnost omejena z istočas-
sicer predvsem zaradi povečane možnosti zaposlitve delovne sile, bodisi v okviru industrije, kakor tudi zaradi bodoče modernizacije poljedelstva (kar bi narekovala predvsem medsebojna konkurenca). Po mnenju nekaterih bi se celo delavski razred lahko bolje organiziral in v najvišjih organih Skupnega evropskega tržišča zahteval tudi svoje zakonite predstavnike.
Države izven Skupnega evropskega tržišča, posebno Anglija, skušajo vplivati na javno mnenje držav Zahodne Evrope in zahodnega sveta nasploh, da Svobodno evropsko tržišče ne more zadostiti ekonomskim potrebam Evrope, predvsem ne članicam OECE, ki prav tako čutijo potrebo po večjem medsebojnem ekonomskem sodelovanju. Da bi se torej dopolnila ta vrzel, Anglija predlaga ustanovitev področja s svobodno izmenjavo, ki bi ponovno ekonomsko združila vseh 17 članic OECE, obenem pa bi preprečila škodo, ki naj bi je bile deležne vse one države, ki niso članice Skupnega evropskega tržišča. Ustvarilo naj bi se torej širše svobodno tržišče, kakor ga predvideva rimski sporazum, na katerem naj bi veljala skupna ekonomska pravila, vendar pa bi bila manj rigorozna, kakor pravila SET. Članice slednjega bodo mora-ie namreč v začetku žrtvovati mnoge carinske postavke, da 'do organizem sploh lahko začel delovati. Toda Anglija, ki se najbolj trudi, da bi se praktično delovanje SET zavleklo
nim nastopom področja svobodne izmenjave ali celo z Vključitvijo v slednjega, ne mara prevelikih obveznosti. Predvsem se boji, da bi prišla ob ugodnosti, ki jih ima s Commonwealthom in zato predlaga ustanovitev organizma, ki bi sicer omogočil večjo in boljšo ekonomsko izmenjavo 17 članic OECE, pa vendar ne bi imel tistih posledic za domače tržišče, kakršne nosi v sebi že sam sporazum 6 članic Svobodnega evropskega tržišča. Toda tudi v okviru področja « svobodno izmenjavo, če bo seveda do njegove uresničitve prišlo, bo ostalo vprašanje odnosov med Anglijo in Commonwealthom vedno zelo pereče, ker ostale članice prav gotovo ne bodo mirno gledale na privilegirani položaj države, ki bo zaradi svojih notranjih vezi lahko na tržišču uspešno tekmovala.
Vsekakor pa Anglija rti o-samljena v borbi za novi ekonomski organizem, ki naj bi preprečil zaporo 8 evropskih tržišč, marveč tudi ostale evropske države, ki so izven SET. Tako je na pr. Švica že sporočila, da ne bo podpisala novega sporazuma za Evropsko plačilno unijo, če ne bo v kratkem prišlo do ustanovitve področja s svobodno izmenjavo; oglasila se je nadalje tudi Avstrija, ki grozi z omejitvijo svoje zunanje trgovine.
O vseh teh vprašanjih so podrobno razpravljali te dni v Bruslju zunanji ministri 6 članic Skupnega evropskega tržišča. Zvedelo se je, da se po dolgi debati končno le za-
vzeli stališče in izdelali poseben memorandum, ki ga bodo predložili 24. oktobra v Parizu, kjer se bodo sestali predstavniki 17 držav članip OECE. Na tem sestanku bo verjetno razčiščeno vprašanje odnosa med Skupnim evropskim tržiščem in področjem i svobodno izmenjavo, ki dela mnogo preglavic ne samo ministrom zahodnoevropskih držav, marveč tudi gospodarstvenikom istih držav, kajti ustvarjanje novih ekonomskih organizmov je vedno povezano z nepredvidenimi težavami, ki začasno lahko povzročijo tudi nepopravljivo gospodarsko škodo.
D. M.
ČEPRAV srn ŠELE V ZAČETKU, NI PREZGODAJ
Kako bomo odpravili nezanimanje za šolo
Smo sicer šele v začetku
šolskega leta, ko so otroci še pridni in naloge opravljajo sproti ter se sproti tudi uče. Toda kmalu se bo pri nekaterih začela opažati nekakšna utrujenost, ki ne bo nič drugega kot nezanimanje za ta ali oni predmet ali za učenje nasploh. In padati bodo začeli »cveki«. Prvi bo zbudil malo hrupa, nato se bomo nanje navadili ip kot bi mignil bo tu pomlad in z njo strah pred koncem šolskega leta, ker bo moral učwiec ponavljati razred. '
Da bi do tega ne prišlo, moramo začeti takoj, že sedaj. Ko opazimo, da kaže otrok nezanimanje za ta ali oni predmet ali za učenje nasploh, poiščimo vzrok. Človeku in še najbolj otroku je prirojena radovednost, ki je v našem primeru gibalo zanimanja. Ce tega zanimanja ni, pomeni, da nekaj ni prav, pomeni, da to zanimanje ni bilo vzbujeno. Zakaj? Vsakdo je bolj nagnjen k temu ali onemu in zalo se ta otrok bolj zanima za to snov, drug za drugo. Zakon pa je zakon in učna snov je predpisana. Res je sicer, da je učni načrt v Italiji zelo zastarel in. nesodoben, toda šolski zakon je kakršen je in preko njega ne moremo Zato v tem primeru tu ni kaj početi; otrok se bo moral učiti in snov obvladati, ker bo sicer padel...
Mnogi starši se takega o-troka lotijo z grožnjami. »Ce ne boš znal, če boš padel, boš šel v fabriko,« rečejo dečku, deklici pa kar takole; »Ce boš padla, boš šla za šiviljo!« Noben poklic ni sramoten, napačno in neučinkovito pa je od staršev, skušati s takimi grožnjami prisiliti nezainteresiranega otroka, da bi se temeljiteje lotil učenja. Posebno zgrešeno je zato, ker taka grožnja nima nobenega učinka. Kaj ve nebogljeni deček za težave, s katerimi se ubija delavec v tovarni in kako naj vpliva taka »grožnja« pri deklici," ki jo bomo za kazen dali za šiviljo, če pa se žt sama najraje igra s krpanjem »oblekic lutkici, ali če je i.e bolj odrasla, ne gleda drugega kot modne žumale in si že misli, kakšne vse lepe obleke si bo skrojila, ko bo «za kazen« podala šivilja. In kar vel/a ea ta dva primera, velja za številne podobne neučinkovite- in zgrešene grožnji.
Plemenska diskriminacija v filmu
Pred kratkim sriio pisali o napadih fašistično usmerjenih belcev proti črncem v Not-ting Hillu, Družba Ranic je takoj začela priprave za snemanje filma vprav v zvezi s to plemensko diskriminacijo. Film se bo imenoval eZefin in družba se je v vsej naglici lotila njegovih priprav in ie v prihodnjem mesecu ga bodo začeli snemati. Kako daleč so glede plemenske diskriminacije v Londonu, nam pove sledeče dejstvo. Filma *Ze/ir» ne bodo smeli vrteti v glavnem prizorišču dogodkov v Notting Hillu, ker bi to predstavljalo netaktnost nasproti prebivalcem Notting Hilla.
ku izginila nezainteresiranost, moramo pri njem vzbuditi zanimanje. To ni odvisno le od njega, ampak predvsem od u-čitelja ali profesorja, torej pedagoga ter seveda od staršev, ki bi morali otroku prikazati prednost, ki jo ima znanje nad neznanjem. Ne rečemo, da je lahko vzbuditi v otroku zanimanje za določen predmet ali snov, posebno ne pri onem učencu ali dijaku, ki je pri učenju določenega predmeta nekoliko zaostal. Toda ni šolskega predmeta, ki bi ne moge) v mladem človeku, ki je v bistvu poln zanimanja in radovednosti ki bi ne bil toliko zanimiv, da bi ne vzbudil interesa. Glavno je torej pri otroku najti notranje gibalo, nekak motiv, zaradi katerega se bo lotil tudi tistega predmeta, ki ga sedaj zanemarja. Iz lastne izkušnje vemo, da nam delo, ki ga delamo po isili, ne gre od rok. Toliko manj bo šlo od rok u-čenje ljudskošolskemu otroku ali dijaku nižje šole, če se bo učil po sili. Gre torej, kot vidimo, za sledeče; predmet ali snov moramo otroku prikazati tako, da bo otrok ugotovil, kako je snov zanj zanimiva, kako je vabljiva. In tedaj staršem ne bo treba stalno stati otroku za petami in mu stalno ponavljati tako ne-všečno parolo, naj se že enkrat loti učenja, naj že enkrat sede k mizi, ki ga niti najmanj ne mika.
Dati neko pravilo, kako se
to zanimanje zbudi, je verjetno teže kot jaognati raketo na Luno, kajti vsak človek,
pa čeprav gre tudi za desetletnega dečka ali trinajstletno
deklico, je Človek zase, s svojimi posebnostmi, s svojimi napakami in vrlinami,, skratka človek zase in vsako šablonsko istovetenje določenega števila učencev z enim tipom ali po enem 'kopitu je zgrešeno.
Veliko pedagogov si pri tem pomaga tako, da dobi čimprej stik z učenci oz. dijaki. Ce bo učitelj ali profesor znal v lepi obliki prikazati zanimivost predmetu in bo hkrati prijatelj učencev, kar bo dokazoval s pravičnostjo in nepristranostjo ver z lastnim zanimanjem za vsakega posameznega učenca ali dijaka, bo imel največji uspeh,. prepozno ker bo otroka celo sram priti |
v šolo nepripravljen. Vedeti
je treba namreč, da ima 'tudi še nezgrajen človek, kakršen je učenec ali dijak, določeno mero ponosa in čuta odgovornosti, ,le da je treba pra. vilrib z njim Tavnati. Z grožnjami in kaznimi ne bomo mnogo opravili. Niti starši niti pedagogi si s tem ne bodo mogli veliko pomagati.
Posebno velja -za starše, da stalno pazijo na to. Ko opazijo pomanjkljivost, je treba iskati vzrok in to najprej pri otroku, nato v šoli 'in končno tudi pri sebi. Paziti je posebno treba pri tistih otrocih, ki so že prejšnja leta kazali zna. ke utrujenosti, ki ni nič drugega kot nezanimanje. Začeti pa je treba ie v samem začetku, da ne bi bilo po-zneje
Z.—e
Hlinili 1111111 tiiiijiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiuiiii hi iriiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiil
PRED SOBOTNIM KONCERTOM V AVDITORIJU
Bogata dejavnost
hopiske «Svobode»
Žalostno je, da se sosedje mije, kjer ne bi sodeloval tu*
navad/no med seboj najmanj poznajo. Izkazalo se je, da to drži tudi za pevske zbore s Koprskega in Tržaškega. V Kopru namreč ni imel še noben tržaški pevski zbor svojega koncerta, razen če up o števamo nekdanje stalne nastope komornega zbora iz Trsta na Radiu Koper. V Ko pru imamo pevski zbor že. 12 let in vendar ni imel v Trstu se nobenega koncerta, čeprav beleži v svoji kroniki številne nastope in številna mesta In zdai končno nekaj razve *eljivega:	koprski pevci, ki
delujejo zdaj v okviru DPD Svoboda, bodo v soboto, IS '.ktobra. nastopili v Avdito-ritu. O njihovem petju boste sodili samt. vendar naj vam jih predstavimo in na kratko povemo o njihovem nemajh nem 12-letnem delu in uspehih
Nima poniejia, dji. bi vam, naštevali to imeji ljuMi, ‘ kil
tvorijo današnji koprski mo ški zbor. To vam ne bi va liko po oedtltf. M nogo bdi je jih
vredsti
Ce hočemo, da bo pri otro- bo predstavilo^ njihovo, delo.
skupni intereTi, skupno ~zaiti-munje in cilj, ki jih druži, To hotenje lahko prevedemo v skupni imenovalec: ljubezen dr, naše lepe pesmi. In ta i-menovalec ne drži samo danes, ampak je bil tudi tisto gibalo, ki je leta 1946 združilo štiri pevce, da so sestavili kvartet. Niso ostali dolgo sa mi, prav kmalu je nastal oktet in že leta 1947 vidimo, da te pri Prešernovi proslavi nastopil moški pevski zbor SKVD «Oton Zupančič». Moškemu zboru se je pridružil istega leta še mešani in iz tega se je potem leta 19 51 armiralo novo glasbeno telo — komorni zbor Jugoslovanske cone Trsta. Ta zbor ?e bil mešan, moški pa so obdržali še vedno svoj priljubljeni SKUD «Ot on Zupančič», ki je postal pozneje (decembra 1952) jedro moškega zbora novoustanovljene Svobode.
Ta datum pomeni v razvoju koprskega pevskega zbora začetek sistematičnega in načrtnega študija in tudi naglega vzpona. Lahko rečemo, da od takrat v Kopru skoraj ni bilo svečanosti ali akade-
di pevski zbor Svobode. Razen tega pa so imeli tudi veliko samostojnih koncertov, ne samo doma in v bližnji h krajih, ampak po vsej Primorski. Uspehe zbora naj vam še bolj ilustrativno povedo statistični podatki: v obdobju od leta 1953, ko je zbor začel Z. L.
(Nadaljevanje na 5. strani)
HOROSKOP
.ZA DANES.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne bodite zamerljivi, če nočete, da se bo vsa zadeva za vas slabo končata.
BIK (od 21. 4. do 20. 6.) Posvetite se le vsakodnevnim opravilom. Tudi glede zdravja bodite previdni.
DVOJČKA (od 21. 9. do 22. 6.) Pripisujte	večji	pomen
vprašanjem, ki se vas tičejo osebno. Na -vidiku komplikacije.
RAK (od 23.	6.	do	22.	7.)
Radovednost prijatelja vas bo spravila v slabo voljo.
LEV (od 23.	7.	do	22.	8.)
Ne bodite nehvaležni in ne mislite, da morate biti vedno na prvem mestu.
DEVICA (od	23	8.	do	22.
9.) Vaše zadržanje bo dožive-ic ostre kritike; skušajte o-pravičiti svoje ravnanje z u-temeljenimi argumenti.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23.
10.) Ce morate na poslovno potovanje, bodite previdni, i-mejte vej zaupanja v ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne dopuščajte debate v poslovnih stvareh STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Zal vam bo za poseg v neko zadevo, ki bi se ji mogli ogniti.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zaradi omejenih mož-rosti se ne izpostavljajte tveganju.
VODNAR (od 21. 1. do 19.
2.) Računajte le nase in ne o-pustite svojih načrtov.
RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Pravočasno vam bo jasna ne-odkritesičnost nekega vašega prijatelja.
iftEŽMOV
(bere) Kaj je zdaj za nas ttej potrebnejšega?.... Vsaki izmed Slovencov gledaj, da po deželi mir vlada. Raz-Bojništvo in nemir še nista nobene dežele osrečila.
Ne zani(ujmo nobeniga naroda. Mi smo si psi bratje — Slovenci, (femei, Vopri...
Mi Sloveni tverdno m z vso močjo od vsih terjamo, da nas puste doma po našim živeti. Slovenec po slovensko! Slovenec s Slovencam bratarsko potegni!
Zdaj je čas za narod skerbeti. Po žilah Kranjcov, Stajarcov, KbrošCov in Primorcov se toči ista kri. V sedanjih časih se vse zediniti želi, kar je eniga naroda
in se bo zedinilo.
Dobri oče Ferdinand bode vse Slovence, Kranjce, Sta jarce, Korošča in Primorce uslišal in dolgo s silo ločene brate sklenil.
Slrahun, bolj 1 počasil To treba premisliti/
Naj nam Vohnet razložil
VOHNETT:	‘počasi) Thsto z Zedinjeno Slovenijo bo prav. Bomo
sami svoji gospodarji...
1. GOST:	Kaj bomo imeli cesarja ali ne?
2.	GOST:	Kaj bo s tlako in desetino?
?-.	GOST:	Kaj pa graščina?
Glasovi in vprašanja od vseh strani.
Zunaj hudo laja pes. Vse utihne. V veži težki koraki. Ljudje se umikajo, vse je usuplo.
1. NEZNANEC: Dober večer!
GLASOVI:	(stisnjeno) Bog ga daj!
Kdo so ti ljudje?
Obraze imajo s sa jami namazane!
Kdo so?
Pa puške imajo in nože za pasom!
1.	NEZNANEC: Ne bojte se nas! Tudi	mi	bi	radi	čuli,	kaj	se	po	svetu
godi. Kdor pa misli,	da	bi	nas	izdal,	naj	stori,	kar
se mu zdi..
VOHNET:	Dober večer tudi vam. Sedite med nas, saj smo sa-
mi domači.
GLAS:	Strahun, beri dalje!
STRAHUN:	V * Novicah« je samo še	ena pesem.	Vse	drugo	smo
že prebrali...
GLASOVI:	Samo ena pesem... Samo	pesem še...
GLAS:	Preberi še tisto pesem!
STRAHUN;	(se odhrka in začne z dvignjenim glasom	svečano);
ZDRAVLJICA
Prijatli! odrodile So terte vince r.am sladko Ki r.am oživlja žile,
Sercč razjasni in ok6,
Ki vtopi Vse skerbi V potertih persih up budi!
Komti nar pred vesčlo Zdravljico, bratje, črno zapet'? B6g nššo nam deželo,
B6g živi ves slovenski svet, Brate vse,
Kar nas je Sinov sloveče matere!
V sovržžnike z oblakov Rodu naj našga trčši grom; Prost, ko je bil očžkov, Najprčj naj b6 Slovencov dom; Naj zdrobe Njih rokč Si spone, ki jim še teže!
Edinost, sreča, spriva K nam naj nazij se včrnejo; Otrok, kar ima Sliva,
Vsi naj si v rčke sežejo,
De oblast In z njo čist,
Ko prčd, spet niša bode last!
Bog živi vas Slovenke, Prelepe, žlahtne rčžice;
Ni take je mladčnke,
Ko naše je kervi deklč;
Naj sinčv Zarod n6v Iz vas bo strah sovražnikov!
Mladenči, zdaj pije. Zdravljica viša, vi naš up;
Ljubezni domačije Nobčn naj vam ne vsmerti strup; Ker zdaj vas,
Kakor nas Jo sčrčno branit kliče čas!
Žive naj vsi narodi,
Ki hrepene dočikat dan,
Ki, koder sonce hodi,
Prepir iz svgta bo pregnin,
Ko rojik,
Prost bo vsik Ne vrig, le sosed bo mejak!
Nazadnje še prijatlji, Kozarce za - se vzdignimo,
Ki smo zatb se zbrafli,
Ki dobro v sercu mislimo; Ddkaj dni Naj živi Vsak, kar nas ddbrih je ljudi!
Dr. PRESER1N (Nadaljevanje na 5. strani)
AiiitiiimiuiuimiiiitfiniiiiiHiiAiiHmiiiimtiiiuHiimHiuiHHmiumHuiiiHJJMMuiuMitiiitfM
Fižolčki ®
Spisal in narisal Milko 'Bambič
mm
Piči?
m
) 1
<rUuu!» je vekal	Fržolček in	se krčevito	zavijal v
krpice. Gotovo bi bil od gioze umrl, da ni nenadoma ponehal ta divji ples. Deklica je dospela v raz-red. Odprla je pušico in jo položila na klop. Postalo je vse tiho. ledaj se je oglasila učiteljica z zvonkim glasom, ki je prebudil	Fižolčka k	življenju.
Tudi Fržolček je	pokukal na	dan. Moj	Bog, kako
•ta	bila ubožca	zdelana’
k
Goriško-beneški dnevnik
Uspela stavka in zborovanji kovinarjev SAFOE
Najvišji predstavniki krajevnih ustanov naj dejansko pomagajo SAFOG iz krize
Izidi volitev za tržaški občinski svet
Objavljamo še ostale izide občinskih volitev, ki se tičejo predvsem mestnega središča in nekaterih predmestij, ker smo v torkovi številki objavili samo izide z okoliških in nekaterih predmestnih volišč.
Zakaj se samo od SAFOE zahteva proizvajanje po konkurenčnih cenah ? ■ Lastniki dragih podjetij si z zaslužki zaradi proste cone kupujejo vile in zemljišča, namesto da bi denar vlagali v obrate
Stavka delavcev goriške livarne SAFOG, ki jo je proglasila FIOM - CGIL, kateri se je kmalu nato pridružila tudi UIL, CISL pa zgolj zato, da ne bi delavci pričeli dvomiti o njenih dobrih namenih, je popolnoma uspela. Delavci so ob 8.30 zapustili tovarno in se ponovno vrnili na delo ob 11.30. Na poziv De-
.. rsf
Fulvio Bergomas, tajnik Delavske zbornice med govorom na včerajšnjem protestnem zborovanju na Trgu C. Batlisti.
lavske zbornice in UIL je bilo na Trgu C. Battisti protestno zborovanje, ki se ga je udeležilo veliko število delavcev. Zbranim sta spregovorila tajnik Delavske zbornice Bergomas in tajnik UIL Pontini.
Bergomas je v začetku svojega govora rekel, da ni samo Delavska zfiornica, ampak tudi CISL že pred tremi leti pozivala ravnateljstvo SAFOG, naj modernizira obrat. Vsi pozivi niso nič zalegli. Ko je govornik naglasil, da se ni zamenjal niti en žebelj, je nekdo izmed prisotnih zaklical; «Saj so pobelili stebre!* (Smeh med poslušalci).
Govornik je nato polemiziral z zagovorniki svobodne konkurence, ki se ravnajo po načelu, da se mora proizvajati za manjše denarje in da morajo delavci doprinesti to žrtev. Govornik je priznal, da je treba znižati proizvodne stroške in proizvajati blago po konkurenčnih cenah tudi v livarni SAFOG. Takoj nato pa je zagovornike liberalistične ekonomije vprašal, katera podjetja na tukajšnjem področju proizvajajo po konkurenčnih cenah. Ali morda ladjedelnica CRDA, katera prejema po Tambronijevem zakonu 25 odst. potrebnih sredstev, ali morda R'bi, ki rabi milijone kg nafte, pa mestni avtobusi, ki prav tako prejemajo ogromne količine nafte po prosti coni. Vsa zasebna podjetja v Gorici prejemajo velike količine blaga na podlagi proste cone, da lahko proizvajajo po »konku-rcčnih cenah«, samo od SAFOG, ki je komaj zadnjih * mesecev v pasivi, in to ne zaradi storilnosti delavcev, se zahtevajo sedaj odpusti, da bo lahko podjetje znova aktivno. Zasebnim podjetjem se dajejo izvozne nagrade, po-vračujejo jim TOE, samo od SAFOG, podjetja z državno udeležbo, se zahteva, da se zapre in delavci odpustijo.
Ko bodo zasebna podjetja delala po konkurenčnih cenah,
flllllllliHllllllltllltllllllMIIttllllftttltltlllltftHt
V ODDELKU RAYON
Izidi volitev za notranjo komisijo
V oddelku za rayon podgorske predilnice so bile v torek volitve v notranjo komisijo. Tudi letos je zmagala lista Delavske zbornice, ki je odnesla absolutno večino glasov, a je kljub temu dobila le enega izmed dveh'sedežev. Izmed 138 delavcev, ki so imeli volilno pravico, jih je volilo 128. Tri glasovnice so bile neveljavne, tri pa prazne. Delavska zbornica je dobila 78 glasov (lani 71), CISL 27 glasov (lani 37), UIL pa 17 glasov.
Omembe vredno je nazadovanje CISL, ki je kljub povečanju veljavnih glasov (od 116 na 128) izgubila deset glasov, medtem ko se je uveljavila UIL, ki je bila lani odsotna. Izvoljena sta bila delavca Mario Guerin za CGIL in Aurelio e Carli za OKL.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 20 stopinj ob 14.30 uri, najnizjo pa ,7,8 stopinje ob 6, uri«
to se pravi, ko jim bo to mo-geče doseči brez pomoči, ki jo daje država v obliki zakona o prosti coni, šele takrat se bo kaj takega zahtevalo tudi od SAFOG.
Govornik je zavrnil izjavo predsednika SAFOG inž. Chie-se, češ da podjetje ne more prodati 100 ton litega železa, ki ga proizvaja, na državnem ozemlju, niti na ozemlju držav evropskega tržišča. Ce kaj takega ni mogoče, je rekel govornik, tedaj naj se poiščejo druga tržišča, kjer bi se dalo prodati naše blago
Se prav posebej pa Je obsodil hinavsko politiko občin,-skih in pokrajinskih voditeljev, ki glasujejo za razne resolucije, ne da bi napravili kaj več, kot z besedami podprli zahteve delavcev. Bergomas je rekel, da je to vse premalo. Delavci ui vsi meščani zahtevajo od njih odločnejših dejanj za rešitev krize, ker bi se posledice odpustov v tovarni, ki zaposluje izključno samo moško delovno silo, občutile v vsem gospodarstvu našega mesta.
V nekaterih krogih se je zelo govorilo o socialnosti in o dobrih perspektivah gospodarstva naše pokrajine, in to neposredno pred zelo hudo novico o odpustih v SAFOG, CRDA in v kemični tovarni SOLVAV. »Zelo bi bili zadovoljni, da bi nam kdo od predstavnikov teh krogov rekel, da so naše trditve neresnične, toda do sedaj nam tega ni še nihče rekel«, Je rekel Bergomas.
Ko se je povrnil h koristim, ki jih predstavljajo kontingenti blaga proste cone za nekatera goriška podjetja, je rekel, da v Rimu prav gotovo re vedo, da ae denar, ki ga država d »je za prosto cono
v Gorici, zelo slabo obrestuje in da kakšnih 10 ali 15 družin, ki imajo največ korist od proste cone, z žaslužki v svojih podjetjih kupujejo vile, zemljišča, palače in drugo, .namesto da bi ta denar vložili v obrate in s tem o-mogočili zaposlitev mladine in brezposelnih.
Tudi predstavnik UIL Vin-cenzo Pontini je z odločnimi besedami podprl borbo kovinarjev SAFOG *a ohranitev delovnega mesta in proizvodnje. Rekel je, da it ne smejo zganiti samo predstavniki o-blasti, ampak tudi vsi meščani po zgledu manifestacij, ki so jih organizirali odvetniki na Trgu C. Battisti, ko je šlo za obrambo njihovih interesov.
Viacenzo Pontini, predstavnik UIL med govorom.
Seja goričkega občinskega sveta
1.688.000 lir za ureditev dvorane porotnega sodišča
Odobritev prodaje zemljišča v Slandrežu
Na sinočnji seji goriškega občinskega sveta je po županovi komemoraciji papeža občinski svetovalec Batti opozoril župana na obveznosti, ki jih ima občina do delavcev na podlagi začasnega zagotovila, ki je bilo podano na seji občinskega sveta. Zupan mu je odgovoril, da je celotno vprašanje v rokah pristojnih krogov in da občina ne more ničesar napraviti.
Po izvolitvi svetovalcev dr. Devetaga in Moiseja v predstavništvo zavoda »Dante Ali-ghieri« so odobrili prodajo zemljišča za zidavo treh večstanovanjskih hiš za brezdomce. To zemljišče je na koncu Standreža v smeri proti Sovodnjnm. Meri nekaj nad 3600 kv. metrov in bo občina prejela zanj simbolično vsoto 1000 lir. Na vprašanje nekega svetovalca, če obstaja za občino kakšna pogodba, ki nove lastnike obvezuje, kdaj morajo pričeti dela, je župan odgovoril, da taka pogodba ne obstaja, da pa bodo z gradnjo pričeli najbrž spomladi, ko bo ustanova prejela odobritev iz Rima.
Po predlogu odbora, naj se odobri strošek v znesku 1,688.000 lir za ureditev dvorane za zasedanje porotnega sodišča v Gorici (vhod iz Ulice Vittorio Veneto«. ki se bo 20. novembra začasno preselilo sem iz Trsta, je odv. Sfiligoj izrazil mnenje, da denar ni bil dobro potrošen, ker bi bilo mogoče z veliko manjšimi stroški urediti dvorano sodišča, kar bi prav tako zadostovalo za potrebe porotnega sodišča. Njegovo pripombo, naj bi vlada prispevala za kritje stroškov, je župan zavrnil, češ da spada ta strošek po zakonu v izključno pristojnost občine. Dvorana je sedaj skoraj v celoti pripravljena. Prostor so prepleskali, napeljali elektriko in opravili tudi mizarska dela.
 »»------
Nastop tržaškega filharmoničnega orkestra
Danes zvečer ob 21.15 bo v Verdijevem gledališču četrti k mce rt letodnje jesenske sezone, na katerem bo skladbe Bellinija, Eulambia, Straussa, Mozarta, Pizzettija in Nussija izvajal tržaški filharmonični orkester pod vodstvom dirigenta Šantlja di Stefana in ob sodelovanju švicarskega pianista Juerga von Vintsch-i gerja. Vstopnic, po 350 in
200 lir so v prodaji pri blagajni gledališča od 11. ure do 12.30 in od 18. ure dalje.
Seja pokrajinskega odbora
Na torkovi seji pokrajinskega odbora so sprejeli predlog odbornika Polesija o sklicanju posebne seje odbora za dokončno obravnavo staleža pokrajinskih uslužbencev. Posebna komisija je delala več mesecev lestvice n uslužbenci so že večkrat protestirali proti zavlačevanju odobritve. Sedaj bodo, po odobritvi odbora, predložili lestvice v odobritev pokrajinskemu svetu.
Odbornik Zarett' je poročal o delih za novi most pri Figarioli na cesti Belvedere -Gradež, po kateri bodo lahko sedaj vozili do zaključka del samo tovorniki z nosilnostjo do 12 ton, medtem ko bodo lahko vozili avtobusi s težo do 16 ton.
Odborniki so nato odobrili izdatek 172.000 lir za nakup pripomočkov za fizikalni kabinet goriške realne gimnazije.
 «>-----
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Villa San Giu-sto, Korzo Italia 106, tel. 31-51.  «»----------------
Kino v Gorici
VERDI. 21.15: Simfonični koncert tržaškega filharmomč-nega orkestra.
CORSO. 17.00: »Usoda cesarice«, • Romy Schneider in Karl Heinzbohn, barvni film. VITTORIA. 17.15: «Jastreb iz Hong Konga«, J. Ishiwara in J. Tsukioka, cinemascope v barvah.
CENTRALE. 17.00:	»Pokol
Frankensteina«, W. Bissel in P. Coates,
MODERNO. 17.00:	»Pečina
smrti«.
Danes se poročita JELKA ŽIGON iz Mirna in CIRIL BUTKOVIC
iz Sovodenj. Novoporo-čencema, it posebej pa ženinu, ki je naj čita-telj in prosvetni delavec v vrstah pevskeaa zbora, želijo obilo sreče Sovodenjci, zlasti (la ni pevskega zbora, in naše uredniitvo
Staro mesto
VOLIŠČE 1 (Ul. S. Carlo 2)
KPI 46, KD 187, PSDI 25. PRI 6, N SZ 4. PLI 22, MSI 126, FI 8. SL 4, PR 3, MU 13. UT 21, PSI 11. PNL 7.* VOLIŠČE ST. 2 (P. Vecchia i)
KPI 57, KD 179, PSDI 33. PRI 11, NSZ 3, PLI 32, MSI 141, FI 17, SL 1, PR 3, MU 10, UT 15, PSI 20, PNL 2. VOLIŠČE ST. 3 (P. Vecchia 1)
KPI 122, KD 142, PSDI 16, PRI 10. NSZ 5, PLI 16, MSI 91, FI 14, SL 3, PR 1, MU 10, UT 14, PSI 12, PNL 4. VOLIŠČE ST. 4 (P. Rosario)
KPI 121. KD 159, PSDI 39, PRI 10, NSZ 8, PLI 10. MSI 116, FI 3, SL —, PR 1, MU 11, UT 17, PSI 18, PNL 5. VOLIŠČE ST. 5 (Ul Teatro Romano 7) KPI '125, KD 208, PSDI 48, PRI 15, NSZ 6, PLI 10, MSI 146, FI 6, SL 1, PR 5, MU 16, UT 13, PSI 16, PNL 4. VOLIŠČE ŠT. 6 (Ul Teatro Romano 7) KPI 126, KD 169, PSDI 40, PRI 10, NSZ 5, PLI 20, MSI 143. FI 9, SL 2. PR 2, MU 20, UT 23, PSI 19. PNL 2. VOLIŠČE ST. 7,
(Šalita De Marchi 8)
KPI 204 KD 210, PSDI 39, PRI 18. NSZ 12, PLI 20. MSI 91 FI 23, SL 3, PR 3, MU 14. UT 25. PSI 29, PNL 4. VOLIŠČE ST. 8 (Ul. Tigor 3)
KPI 96. KD 173, PSDI 29, PRI 12, NSZ 2, PLI 9. MSI 106, FI 15, SL —, PR 6, MU
11, UT 13. PSI 11, PNL 1.
VOLIŠČE ST 9 (Ul. Castello 1)
KPI 98, KD 203. PSDI 49. PRI 21, NSZ —, PLI 20, MSI 59 FI 12. SL 4, PR 3, MU 8, UT 8, PSI 18, PNL 1. VOLIŠČE ST. 10 (Ul. Castelk) 1)
KPI 164, KD 244, PSDI 46, PRI 13, NSZ 9, PLI 18. MSI 83, FI 10, SL —, PR 3, MU ?, UT Si PSI 15. PNL 4. VOLIŠČE ŠT. 11 (Ul. Teatro Romano)
KPI 202, KD 120, PSDI 30, PRI 17. NSZ 8, PLI 6, MSI 114. FI 12. SL 2, PR 1, MU 5, UT K, PSI 13, PNL 1. VOLIŠČE ST. 12 (Ul. del Monte 5)
KPI 96, KD 151, PSDI 40. PRI 8, NSZ 8, PLI 7, MSI
85, FI 10, SL 2, PR 5, MU 10, UT 19. PSI 20. PNL 4
VOLIŠČE ST. 13 (Ul. S. Nicolo 26)
KPI 47, KD 155, PSDI 43. PRI 8. NSZ 2, PLI 39, MSI 131 FI 18, SL 11. PR 12. MU 19, UT 10, PSI 15, PNL 2.
Novo mesto
VOLIŠČE ŠT. 14 (P. ' Vecchia 1)
KPI 50. KD 207. PSDI 38, PRI 1», NSZ 8, PLI 42. MSI 134, FI 11, SL 3, PR 7. MU 18, UT 8, PSI 21, PNL 1. VOLIŠČE ŠT. 15 (Ul. T Romano 7)
KPI 52, KD 180, PSDI 42. PRI 9, NSZ 6, PLI 21. MSI 75, FI 12, SL 1. PR 8, MU 5, UT 8, PSI 17, PNL 1.
VOLIŠČE ŠT. 16 (Ul. Mazzini 25)
KPI 40, KD 185, PSDI 33, PRI 14, NSZ 8, PLI 51, MSI 106, FI 7. SL 11, PR 12, MU
12, UT 14, PSI lfl, PNL —.
VOLIŠČE ST. 17 (Ul. Mazzini 25)
KPI 51. KD 170, PSDI 29, PRI 14, NSZ 8, PLI 51, MSI
86,	FI 5, SL	7. PR	6,	MU	10.
UT	9. PSI 9. PNL	4.
VOLIŠČE ST. 18 (Ul Mazzini 25)
KPI 45,' KD 191. PSDI 41, PRI 29. NSZ 8, PLI 32, MSI 112,	FI 7. SL	2, PR	13,	MU	13,
UT	13, PSI	18, PNL	5.
VOLIŠČE ŠT. 19 (U. S. Nicold 26)
KPI 39. KD 193, PSDI 36. PRI 22, NSZ 3, PLI 32. MSI 96, FI 10, SL 21. PR 6, MU 12 UT 9, PSI 17, PNL —. VOLIŠČE ST. 20 (Ul. Corsi 1)
KPI 41, KD 203. PSDI 38. PRI 23 NSZ 2, PLI 28, MSI 128. FI 7, SL 11, PR 6, MU 21, UT 10, PSI 14. PNL 1. VOLIŠČE ŠT. 21 (Ul Trento 14)
KPI 49.' KD 182, PSDI 30, PRI 16, NSZ 14, PLI 40, MSI 116, FI 6, SL 9, PR 6, MU 9, UT 18, PSI 14. PNL 3. VOLIŠČE ST. 22 (Ul. G. Corsi 1)
KPI 51. KD 199. PSDI 14. PRI 17, NSZ 4, PLI 38, MSI 114, FI 7, SL 15, PR 9. MU 9. UT 13, PSI 10, PNL 2. VOLIŠČE ST. 23 (Ul. Trento 14)
KPI 60. KD 193, PSDI 33 PRI 15, NSZ 8, PLI 33. MSI 109, FI 4, SL 1, PR 6, MU 8. UT 15, PSI 15, PNL 2. VOLISC ST. 24 (Ul Giustiniano 7)
KPI 45, KD 169, PSDI 22, PRI 20, NSZ 5, PLI 39, MSI 119, FI 7. SL 13, PR 5. MU 18, UT 8, PSI 13, PNL 6. VOLIŠČE ST. 25 (Ul. Giustiniano 3)
KPI 42, KD 149, PSDI 33. PRI 22, NSZ 4, PLI 72, MSI 101, FI 7, SL 11, PR 12, MU 7, UT 6, PSI 12, PNL 5. VOLIŠČE ŠT. 26 (Ul. Corsi 1)
KPI 41, KD 196, PSDI 29, PRI 12, NSZ 7, PLI 51, MSI 105, FI 14, SL 6, PR 10, MU 6, UT 12, PSI 10, PNL 2. VOLIŠČE ST. 27 (Ul. Giustiniano 7)
KPI 37, KD 145, PSDI 26, PRI 7, NSZ 13, PLI 22, MSI 85, FI 8, SL 11, PR 5, MU 8, UT 10, PSI 13, PNL 1 VOLIŠČE ŠT. 28 (Ul. Giustiniano 7)
KPI 45 KD 422, PSDI 18, PRI 34, NSZ 3, PLI 12. MSI 172, FI —, SL 2, PR 2, MU 13, UT 9, PSI 9, PNL 1,
i	VOLIŠČE ST. 2«
(Andr. S. Fortunato 1) KPI 108. KD 186. PSDI 59, PRI 21, NSZ 7, PLI 15, MSI
93, FI 40. SL 16, PR 9, MU 12. UT 16 PSI 19. PNL 1.
VOLIŠČE ŠT. 32 (Ul. Ginestre 1)
KPI 26, KD 210, PSDI 37, PRI 26, NSZ 3, PLI 38. MSI 120. FI 9. SL 4. PR 9, MU 3, UT 15. PSI 15, PNL — VOLIŠČE ŠT. 33 (Ul. Giacinti 7)
KPI 64. KD 173. PSDI 37, PRI 22. NSZ 14, PLI 34, MSI 99, FI 11. SL 5, PR 2, MU 15, UT 15, PSI 18. PNL 4. VOLIŠČE ŠT. 34 (Ul. Giacinti 1)
KPI 35. KD 194. PSDI 33. PRI 23, NSZ 11, .PLI 28, MSI 104 FI 10, SL 2, PR 14, MU 15, UT 18, PSI 30. PNL 3. VOLIŠČE ŠT. 35 (Ul. R. Manna 7)
KPI 4«, KD 190. PSDI 42. PRI 18, NSZ 8. PLI 23. MSI 102 FI 16. SL 6, PR 3, MU 8, UT 21. PSI 26 PNL —. VOLIŠČE ST. 36 (Ul. S. Anastasio 13)
KPI 46, KD 206, PSDI 30. PRI 16 NSZ 3. PLI 36, MSI 73 FI 12. SL 12, PR 9, MU 7, UT 13, PSI 12. PNL —. VOLIŠČE ŠT. 37 (Ul. S. Anastasio 13)
KPI 58 KD 211, PSDI 52. PRI 16. NSZ 15. PLI 14. MSI 92. FI 13, SL 8, PR 5, MU 19, UT 13, PSI 22. PNL 2.
VOLIŠČE ŠT. 38 (Ul. S. Anastasio 13)
KPI 62. KD 182, PSDI 26. PRI 20, NSZ 21, PLI 28. MSI 119. FI 10 SL 5, PR 3, MU 10, UT 21 PSI 15, PNL 2. VOLIŠČE ŠT. 39 (Ul. S. Anastasio 13)
KPI 152. KD 157. PSDI 28. PRI 26. NSZ 17, PLI 8. MSI 66. FI 10. SL 8, PR 2. MU 5, UT 19 PSI 20 PNL —. VOLIŠČE ŠT. 40 (Ul. Commerciale ’4)
KPI 51. KD 237, PSDI 38. PRI 74 NSZ 25. PLI 36. MSI 98 FI 19. SL 5, PR 11, MU 8, UT 17, PSI 19. PNL 1. VOLIŠČE ŠT. 41 (Ul. S. Anastasio 15)
KPI 52. KD 228. PSDI 49.. PRI 10. NSZ 12. PLI 41. MSI 11« FI 11 SL 12. PR 3, MU 11, UT 13. PSI 25 PNL 1. VOLIŠČE ŠT. 42 (Ul. R Manaa 7)
KPI 38. KD 185. PSDI 71. PRI 12. NSZ 10, PLI 33 MSI 75. FI t6. SL 6, PR 9, MU 10. UT 12. PSI 18. PNL 1. VOLIŠČE ST. 294 (Ul. R Manna 7)
KPI 46, KD 205. »SDI 48. PRI 18, NSZ 6, PLI 26. MSI 107 FI 3 SL 8, PR 4. MU M, UT 14. PSI 20, PNL 3.
Nova mitnica
VOLIŠČE ST. 43 (Uf Grusttmano 3)
KPI 67, KD 218, PSDI 26, PRI 31, NSZ l5, PLI 69, MSJ 10«, FI 19, SIL 12, PR «, MU 1«, UT 17, PSI 19, PNL 4. VOLIŠČE ST. 44 (Ul Giustiniano 3)
KPI 37,' KD 188, PSDI 35, PRI 19, NSŽ 11, PLI 102, MSI 103, FI 8, SL 12, PR 19, MU
13, UT U, PSI 10, PNL 2.
VOLIŠČE ST. 45 (Ul. Giustiniano 7)
KIPI 68, KD 175, PSDI 38, PRI 22, NSZ 10, PLI 36, MSI 109, FI 17, SL 10, PR 6, MU 4 UT 16, PSI 13, PNL 2. VOLIŠČE ST. 46 (Ul. sv. Frančiška 23)
KPI 46, KD 217, PSDI 35, PRI 28, NSZ 7, PLI 92, MSI 136, FI 17, SL 12, PR 16, MU 10, UT 13, PSI 23, PNL 14. VOLIŠČE ST. 47 (Ul. Battisti 27)
KPI 86, KD 174, PSDI 39, PRI 31, NSZ 5, PLI 20, MSI
95, FI 15, SL 5, PR 7, MU 8, UT 9, PSI 28, PNL 6.
VOLIŠČE ST. 48 (Ul U. Polonio 4)
KPI	99,	KD	170,	PSDI	27,
PRI 17, NSZ 7, PLI 12, MSI
96, FI 9, SL 6, PR 5, MU 2, UT 10, PSI 22, PNL —.
VOLIŠČE ST. 49 (Ul. Polonio 4)
KPI 77, KD 192, PSDI 41, PRI 25, NSZ 10, PLI 24, MSI
94, FI	12,	SL	4, PR	4. MU 8,
UT 9,	PSI	22,	PNL	—.
VOLIŠČE ST. 50 (Ul. sv. Frančiška 25)
KPI	46,	KD	197,	PSDI	43,
PRI 13, NSZ 8, PLI 41, MSI 102, FI 10, SL 7, PR 7, MU 8, UT », PSI 13, PNL 3.
VOLIŠČE ST. 51 (Ul Polonio 4)
KPI 57, KD 185, PSDI 37, PRI 10, NSZ 9, PLI 33, MSI 119, FI 13, SL 4, PR 2, MU
14, UT 8, PSI 16, PNL —.
VOLIŠČE ST. 52 (Ul. Gatteri 4)
KPI 40, KD 165, PSDI 33, PRI 17, NSZ 2, PLI 19. MSI 102, FI 13, SL 6, PR 8, MU 6, UT 18, PSI U, pNL 1. VOLIŠČE ST. 53 (Ul. »v. Frančiška 25)
KPI 38, KD 161, PSDI 47, PRI 23, NSZ 10, PLI 42, MSI 80, FI 12, SL 4, PR 6. MU 18, UT 5, PSI 16, pNL —. VOLIŠČE ST. 54 (Ul. Rismondo 8)
KPI	72,	KD	184,	PSDI	48,
PRI 15, NSZ 19, PLI 45, MSI 118, FI 18, SL 3, PR 7, MU 11, UT 14, PSI 31, PNL 3. VOLIŠČE ST. 95 (Ul. Rismondo 8)
KPI	21,	KD	301,	PSDI	25,
PRI 8,	NSZ 20,	PLI	101, MSI
125, FI 4, SL 10, PR 7, MU 10, UT 11 PSI 16, pNL 2.
VOLIŠČE ST. 56 (Ul Rismondo 8)
KPI 63, KD 194, PSDI 47, PRI 22, NSZ 10, PLI 26, MSI 05, FI 18, SL J2, PR 7, MU 9, UT 17, PSI 16, pNL —. VOLIŠČE ST. 57 (Ul. sv. Frančiška 42)
KPI	50,	KD	198,	PSDI	40,
PRI 33, NSz 3, PLI 68, MSI 102, FI 9, SL 12, PR 10. MU 9, UT 25, PSI 21, PNL 1. VOLIŠČE ST. 58 (Ul, sv. Frančiška 42)
KPI 62, KD 220, PSDI 40, PRI 23, NSZ 6, PLI 28, MSI 109, FI 14, SL 9, PR 7, MU 3, UT 12, PSI 18, PNL —. VOLIŠČE ST. 59 (Javni vrt)
KPI 102, KD 186, PSDI 40, PRI U, NSz 11, PLI 12, MSI 88, Pl 8, SL 6, pR 4, MU 6, UT 19, psi 24, PNL —. VOLIŠČE ST. 60 (Ul. Cunicoli 2)
KPI 39, KD 222, PSDI 58, PRI 29, NSZ 1, PLI 28, MSI
126, FI 12, SL 4, PR 10, MU
lfl IT«, J nCl M/l DU1 «
VOLIŠČE ST. 61
(Ul Cunicoli 2)
KPI 60, KD 254, PSDI 56, PRI 16, NSZ 17, PLI 26, MSI 135, FI 11, SL 6, PR 8, MU 7, UT II, PSI 19, PNL —. VOLIŠČE ST. 62 (Javni vrt)
Kp 49, KD 232, PSDI 50, PRI 30, NSZ 7, PLI 36. MSI 140, FI 10, SL 2, PR 6, MU 12, UT 6, PSI 20, PNL 2. VOLIŠČE ST. 63 (Ul. Kandler 4)
KPI 60. KD 195, PSDI 49, PRI 20, NSZ 11, PLI 37, MSI
86, FI 21, SL 1, PR 6, MU 15, UT 8, PSI 29, PNL 1.
VOLIŠČE ST. 64 (Ul. Kandler 4)
KPI 94, KD 209, PSDI 51, PRI 27, NSz 9, PLI 23, MSI
119, FI 7, SL 6, PR 3, MU 8, UT 13, pSl 23, PNL 3
VOLIŠČE ST. 65 (Ul. Cunicoli 2)
KPI 64, KD 190, PSDI 24, PRI 19, NSZ 5, PLI 20, MSI 94, FI 18, SL 7, PR 8, MU 3, UT 8, PSI 18, PNL 3. VOLIŠČE ST. 66 (Ul. Cunicoli 2)
KPI 88, KD 172, PSDI 57, PRI 16, NSZ 6, PLI 18, MSI 107, FI 12, SL 2, PR 1, MU 10, UT 15, PSI 27, PNL —. VOLIŠČE ST. 68 (P. Skoljet 22)
KPI 76, KD 188, PSDI 36, PRI 24, NSZ 9, PLI 34, MSI 94, FI U, SL 3, PR 4, MU 6, UT 18, PSI 23, PNL —. VOLI&CE ST. 69 (Ul. Kandler 4)
KPI 41, KD 163, PSDI 39. PRI 20, NSZ —, PLI 24. MSI 125, FI 12, SL 6, PR &, MU 4, UT 17, PSI 15, PNL 4. VOLIŠČE ST. 70 (Ul. Kandler 41 KPI 45, KD 187 pcT>I 40. PRI 31, NSZ 5, PLT 30. M ST
120, FI 15, SL 6, PR 7, MU 10, UT 6. PST 21, PNL 1.
VOLIŠČE ST 71 (Ul. Oiuli« 21 KPT 60. KD 192. PSDI 39. PRI 13 NSZ 4, PLT 20. M«’* 80 FT 13. SI, 4, PR 1. MU 13, UT 16. PSI 23. PNL 1.
VOT IŠČE ST. 72 (Ul. Gatteri 3)
KPT 40 KD 174 PSDI 17. PRI 27 NS7, 5, PLT 22 MST 93. FI 8. .91, 6. PR 8, MU 16, UT 5, pSt 10. PNL —. VOLIŠČE ST. 73 (Ul. Gatteri 7)
KPI 54. KD 177. PSDI 38. PRI 14. NSZ 1, PLI 45. MSI
81, FI 12, SL 1, PR 8. MU 10, UT 14, PSI 12, PNL 5.
VOLIŠČE ST. 74 (U-l. Gatteri 4)
KPI 40. KD 188, PSDI 28. PRI 22, NSZ 7, PLT 40. MSI 96. FI 15. SL 4. PR 8. MU 14, UT 16, PSI 15, PNL 3.
Stara mitnica
VOLIŠČE ST. 75 (D XX. sept. 26)
KPI 101, KD 193, PSDI 37, PRI 16, NSZ 4, PLI 17, MSI 96, FI 7. SL 2, PR 11, MU 10, UT 15, PSI 20, PNL —. VOLIŠČE ST. 76 (Ul. Petr-arca 1)
KPI 38, KD 173, PSDI 33. PRI 20, NSZ 5, PLI 26, MSI
87, Fl 13, SL 4. PR 5, MU 7, UT 13, PSI 14. pNL 3.
VOLIŠČE ST. 77 (UL. Pascoli 31)
KPI 58, KD 187, PSDI 46, PRI 11, NSZ 1, PLI 30, MSI 93. FI U, SL 9, PR 9, MU 8, UT 16, PSI 21, PNL —. VOLIŠČE ST. 78 (Ul. Pascoli 31)
KPI 59, KD 212, PSDI 43, PRI 27, NSZ 1, PLI 30. MSI
88, FI 9, SL 3, PR 4, MU 13, UT 23, PSI 21, PNL —.
VOLIŠČE ST. 79 (D. XX. sept. 26)
KPI 30, KD 213, PSDI 42, PRI 30, NSZ 4, PLI 34, MSI 104, FI 6. SL 6, PR 9, MU 13, UT 8, PSI 15, PNL 1.
VOLIŠČE ST. 80 (Ul. Petrarca 1)
KPI 35, KD 165, PSDI 51, PRI 29, NSZ 1, PLI 22, MSI 120, FI	20, SL —, PR 3,	MU	9,
UT 11,	PSI 23,	PNL 2.
VOLIŠČE ST. 81 (Ul. Gatteri 3)
KPI 46, KD 196, PSDI 40, PRI 29. NSZ 6, PLI 28, MSI 85, FI	5, SL 7,	PR 10,	MU	8,
UT 12,	PSI 18,	PNL 1.
VOLIŠČE ST. 82 (Ul. U. Polonio 56)
KPI 72, KD 175, PSDI 50, PRI, 19, NSZ 9 PLI 26, MSI 78, FI 6, SL 5, PR —, MU —, UT 9. PSI 10. PNL 3. VOLIŠČE ST. 83 (Ul. U. Polonio 6)
KPI 49, KD 119, PSDI 27, PRI 12, NSZ 6, PLI 29, MSI 85, Fl 14, SL 1, pR —, MU 14, UT 11, PSI 13, PNL 5. VOLIŠČE ST. 84 (P. XX. sept. 26)
KPI 106, KD 171, PSDI 39, PRI 10, NSZ 9. PLI 11, MSI 104, Fl 11, SL 3, PR 10, MU 6, UT 8, PSI 18. PNL 1. VOLIŠČE ST. 85 (Ul. Polonio 6)
KPI	82. KD	149,	PSDI	20,
PRI 9, NSZ 9, PLI 14, MSI 74, FI 4, SL 1, PR 9, MU 5, UT 18. PSI 24. pNL —. VOLIŠČE ST. 86 (Ul. Polonio 4)
KPI 76, KD 155, PSDI 40, PRI 26, NSZ 6, PLI 9, MSI 78, FI	9. SL 6,	PR	5, MU 3,
UT 27,	PSI 20, PNL	—.
VOLIŠČE ST. 87 (Ul. Battisti 27)
KPI	53, KD	163,	psDl	19,
PRI 17, NSZ 4. PLI 37, MSI 120, Fl 24, SL 3, PR 4, MU 5, UT 9, PSI 25, PNL 1
VOLIŠČE ST. 88 (Ul. Parini 16)
KPI 112, KD 169, PSDI 39, PRI 23, NSZ 8, PLI 13, MSI 93, Fl 11, SL 6, PR 3, MU 6, UT 15, PSDI 20, PNL 3. VOLIŠČE ST. 89 (Ul. Pallini 2)
KPI 117, KD 215, PSDI 39, PRI, 15, NSZ 5. PLI 24, MSI
82, FI 9, SL 2, PR —, MU 13, UT 12. PSDI 13, PNL 4.
VOLIŠČE ST. 90 (U1. Pallini 2)
KPI 90, KD 182, PSDI 67, PRI 23. NSZ 6, PLI 20, MSI 87, FI 13. SL 6, PR 4, MU 4, UT 21, PSI 27, PNL 4.
VOLIŠČE ST. 91 (Ul. Vespucci 2)
KPI 100, KD 171, PSDI 27,
PRI 23, NSZ 11 PLI 8, MSI
89. FI 17, SD 14, PR 1, MU 4, UT 15, PSI 16. PNL 7.
VOLIŠČE ST. 92 (Ul. Scuole Nuove 5)
KPI 163, KD 148. PSDI 40, PRI 26, NSZ 3, PLI 13, MSI 102 FI 15, SL 10, PR 3, MU 3, UT 16, PSI 12, PNL 3.
» VOLIŠČE ST. 93 (Ul. Pondares 5)
KPI 165, KD 169, PSDI 26. PRI 17, NSZ 7, PLI 7, MSI 87, FI 17. SL 10, PR 2, MU 10, UT 16, PSI 19, PNL —. VOLIŠČE ŠT. 94 (Ul. Scuole Nuove 5)
KPI 197, KD 135, PSDI 31, PRI 20. NSZ 16, PLI 10, MSI
71, FI 20, SL 8, PR 1, MU 4, UT 20, PSI 24, PNL 2.
VOLIŠČE ŠT. 95 (Ul. Pallini 2)
KPI 123, KD 186, PSDI 45, PRI 17, NSZ 7, PLI 9. MSI 77. FI 15, SL 2, PR 1, MU 5, UT 14, PSI 19. PNL 1.
VOLIŠČE ŠT. 96 (Ul. Parini 16)
KPI 158, KD 148. PSDI 26. PRI 17, NSZ 5, PLI 5, MSI 76. FI 9, SL 7, PR 1, MU 15, UT 7, PSI 12. PNL —. VOLIŠČE ŠT. 97.
(Ul. Pascoli 14)
KPI 78, KD 185, PSDI 45, PRI 17, NSZ 13, PLI 22. MSI 103, FI 11, SL 9, PR 4, MU 9, UT 13. PSI 12, PNL 5. VOLIŠČE ŠT. 98 (Ul. Parini 16)
KPI 55. KD 216, PSDI 35, PRI 13, NSZ 1, PLI 21, MSI 85. FI 11. SL 7, PR 17, MU 9, UT 12, PSI 13, PNL —. VOLIŠČE ŠT. 99 (Ul. Parini 16)
KPI 67. KD 148, PSDI 29, PRI 13, NSZ 2, PLI 26. MSI 101, FI 8, SL 7, PR 2, MU 8, UT 9, PSI 15, PNL 3. VOLIŠČE ŠT. 100 (Ul. Parini 16)
KPI 107, KD 163, PSDI 27, PRI 16, NSZ 3, PLI 13, MSI 103, FI 20. SL 4. PR 6, MU 8, UT 13, PSI 17, PNL 4. VOLIŠČE ŠT. 101 (Ul Solitario 1)
KPI Ul', KD 156, PSDI 33, PRI 22. NSZ 3. PLI 14. MSI 91. FI 14, SL 4. PR 7, MU 7, UT 18. PSI 19. PNL —. VOLIŠČE ŠT. 102 (Ul. Pascoli 14)
KPI 51. KD 171, PSDI 26, PRI 21, NSZ 8, PLI 14. MST
83. FI 8. SL 3, PR 8, MU 4. UT 16, PSI 10. PNL —.
VOLIŠČE ŠT. 103 (Ul. Pascoli 14)
KPI 79. KD 180. PSDI 41, PRI 19, NSZ 5, PLI 26. MSI
84, FI 16, SL 4, PR 6, MU 11, UT 15. PSI 15, PNL —.
VOLIŠČE ŠT. 104 (Ul. Pascpli 14'
KPI 78, ICD 187. PSDI 42. PRI 25, NSZ 8, PLI 18. MSI 81. FI 21. SL 3. PR 1. MU 8, UT 26, PSI 19, PNL —. VOLIŠČE ŠT. 105 (Ul Conti 1)
KPI 69, KD 225, PSDI 40. PRI 18. NSZ 11, PLI 24. MSI 125. FI 20. SL 8. PR 4, MU 15, UT 14, PSI 26, PNL 2.
VOLIŠČE ŠT. 106 (Ul. Manzoni 14)
KPI 57. KD 217, PSDI 49, PRI 23. NSZ 3, PLI 20. MST 94. FI 13. SL 13, PR 2, MU 8. UT 11. PSI 19. PNL 1. VOLTŠČE ŠT. 107 (Ul Conti 1)
KPI 71. KD 207, PSDI 45. PRI 23, NSZ 4, PLI 23 MSI 100, FI 15. SL 5, PR 11. MU 9. UT 19. PSI 20, PNL 3. VOLIŠČE ŠT. 108 (Ul. Conti 1)
KPI 75. KD 231. PSDI 57. PRI 24, NSZ 8, PLI 31, MSI 113, FI 11. SL —, PR 5. MU 8, UT 12, PSI 22, PNL 1. VOLIŠČE ŠT. 109 (Ul. Manzoni 14)
KPI 83. KD 202, RSDI 35. PRI 24. NSZ 2, PLI 16. MSI
90. FI 11. SL 7, PR 3. MU 6, UT 12, PSI 13. PNL —.
VOLIŠČE ŠT. 110 (Ul. Gambini 1)
KPI 157,'KD 166, PSDI 43. PRI 27, NSZ 6, PLI 18, MSI 74, FI 15, SL 1, PR 7, MU 5, UT 13, PSI 20. PNL 2. VOLIŠČE ŠT. 111 (Ul. Manzoni 14)
KPI 137, KD 195, PSDI 34, PRI 22. NSZ 6, PLI 20, MSI
91. FI 20, SL 2, PR 2. MU 8, UT 22. PSI 18, PNL 4.
VOLIŠČE ST 112 (Ul. Media 2)
KPI 153. KD 151, PSDI 25 PRI 9, NSZ 7, PLI 15, MSI 58, FI 19, SL 7, PR 4, MU 5, UT 16, PSI 16, PNL 1. VOLIŠČE ŠT. 113 (Ul. Media 2)
KPI 122, KD 195. PSDI 44. PRI 21. NSZ 5, PLI 13, MSI
72. FI 12, SL —, PR 8. MU 7, UT 15, PSI 18, PNL 4.
VOLIŠČE ŠT. 114 (Ul. Petronio 15)
KPI 125, KD 215, PSDI 32, PRI 20, NSZ 6, PLI 19. MSI 89. FI 12, SL 1, PR 1, MU 4, UT 14, PSI 22, PNL 3. VOLIŠČE ST. 115 (Ul Manzoni 14)
KPI 56. KD 146. PSDI 34, PRT 18. NSZ 5, PLI 6, MSI 76, FI 14, SL 6, PR 1. MU 3, UT 10, PSI 17. PNL 3. VOLIŠČE ŠT. 116 (Ul. Donadoni 28)
KPI 56, KD 198. PSDI 39, PRI 30, NSZ 3, PLI 34, MSI 103, FI 13, SL 4, PR 8, MU 18. UT 8, PSI 14, PNL 1. VOLIŠČE ŠT. 117 (Ul. Donadoni 28)
KPI 128, KD 216, PSDI 48, PRI 20, NSZ 10, PLI 39, MSI 93, FI 17, SL 6, PR 4. MU 7, UT 12. PSI 20, PNL 5. VOLIŠČE ŠT. 118 (Ul Donadoni 30)
KPI 76; KD 234. PSDI 43, PRI 19, NSZ 10, PLI 34, MSI 123, FI 13, SL 6 PR 5, MU 10, UT 14, PSI 16, PNL —. VOLIŠČE ŠT. 305 (Ul. Conti 1)
KPI 25. KD 227, PSDI 12. PRI 4, NSZ 1, PLI 10. MSI 40, FI 2, SL 3, PR 8, MU —, UT 5, PSI 6, PNL —. VOLIŠČE ŠT. 310 (Ul. Media 2)
KPI 165, KD 124, PSDI 82, PRI 18, NSZ 13, PLI 8. MSI 62, FI 20, SL 4, PR —, MU 7, UT 24, PSI 15, PNL —,
Sv. Jakob
VOLIŠČE ST 119
(Ul. Settefontane 43)
KPI 59. KD 252, PSDI 61, PRI 31, NSZ 14. PLI 29. MSI 126, FI 10, SL 4, PR 10, MU 8, UT 9, PSI 24, PNL 1. VOLIŠČE ŠT. 120 (Ul. Media 2)
KPI 85, KD 216, PSDI 40, PRI 28, NSZ 9, PLI 36, MSI 121, FI 20, SL 4, PR 4, MU 6, UT 16, PSI 9, PNL 2. VOLIŠČE ŠT. 121 (Ul. Padovan 5)
KPI 77, KD 215, PSDI 64, PRI 12. NSZ 5. PLI 26, MSI 113 FI 14. SL 4, PR 7, MU 3, UT 26, PSI 19. PNL —. VOLIŠČE ŠT. 122 (Ul. Donadoni 30)
KPI 172, KD 204, PSDI 51, PRI 15, NSZ 21, PLI 16. MSI
106, FI 7, SL 5, PR 1, MU —, UT 18 IJSI 39, PNL 1.
VOLIŠČE ŠT. 123 (Ul. Bastia 2)
KPI 192, KD 135. PSDI 12, PRI 5 NSZ 10, PLI 1, MSI 86 FI 12, SL 2, PR 2. MU 10, UT 8, PSI 11, PNL 1.
VOLIŠČE ŠT. 124 (Ul. Bastia 2)
KPI 167 KD 187, PSDI 65. PRI 29, NSZ 9, PLI 9, MSI 84, FI 26. SL 3, PR 4, MU 6, UT 22, PSI 29. PNL 3.
VOLIŠČE ŠT. 125 (Ul. Bastia 2)
KPI 231 KD 180, PSDI 3j, PRI 11, NSZ 15, PLI 13, MSI 59, FI 13, SL 4, PR	3,	MU	3.
UT 14, PSI 21. PNL	—.
VOLIŠČE ST. 126 (Ul. S. Marco	5)
KPI 168, KD 117,	PSDI	34,
PRI 16, NSIZ 11, PLI 7, MSI 7U FI 18, SL 8, FR , MU
1, UT 11, PSI 8, PNL 3.
VOLIŠČE ST. 127 (L. Pestaloz”i 1)
KPI 245, KD 149, PSDI 43, PRI 18, NSZ 18, PLI 6, MSI 45 FI 27, SL 4, PR — MU 3 UT 17, PSI 18, PNL —. VOLIŠČE ST. 128 (L Pestalozzi 1)
KPI 157, KD 127, PSDI 28, PRI 17, NSZ 16, PLI 3, MSI
54, FI 11, SL 8, PRI 1, MU
2, UT 10, PSI 15, PNL 1.
VOLIŠČE ST. 129 (Ul. Raffineria 8)
KPI 56, KD 14S, PSDI 34, PRI	18,	NSZ	5,	PLI	6,	MSI
77 FI 14, SL 6, PR 1, MU
3, UT 10, PSI 17, PNL 3.
VOLIŠČE ST. 130 (Ul Gambini 1)
KPI 260*, KD 135, PSDI 38, PRI	13,	NSZ	9,	PLI	3,	MSI
67,	FI	11,	SL	1,	PR	2,	MU
1, UT 19, PSI 9, PNL 3. VOLIŠČE ST. 131 (Ul. Gambini 1)
KUI 266, KD 107, PSDI 26, PRI	7,	NSZ 13, PLI	2,	MSI
59,	FI	5,	SL	1,	PR	1,	MU
4, UT 16, PSI 9, PNL 1.
VOLIŠČE ST. 132 (Ul. Media 2)
KPI 253, KD 133, PSDI 37, PRI 7, NSZ 14, PLI 12, MSI 72,	FI	12,	SL	4,	PR	1,	MU
6, UT 15, PSI 13, PNL 3. VOLIŠČE ST. 134 (Ul Scuole Nuove 14)
KPI 156, KD 180, PSDI 39, PRI	23,	NSZ	8,	PLI	13,	MSI
113,	FI	8, SL 2, PR	2,	MU
3 UT 13, PSI 10, PNL 4. VOLIŠČE ST. 135 (Ul. Vespucci 2)
KPI 128, KD 212, PSDI 45, PRI 29, NSZ 9, PLI 8, MSI 7«, FI 16, SL 3, PR 2, MU
1, UT 21, PSI 20, PNL 4.
VOLIŠČE ST. 136 (Ul. Scuole Nuove 12)
KPI 239, KD 143, PSDI 29, PRI 11, NSZ 16, PLI 3, MSI 70, FI 15, SL 9, PR 1. MU 3, UT 26, PSI 16. PNL 2.
VOLIŠČE ST. 137 (Ul. S Marco 5)
KPI 194, KD 179, PSDI 38, PRI 20, NSZ 11. PLI 6, MSI 48, FI 15, SL 3, PR 5, MU 3, UT 23, PSI 16, PNL —. VOLIŠČE ST. 138 (Ul. Vespucci 2)
KPI 177, KD 190, PSDI 43 PRI 15, NSZ 14, PLI 5, MSI
55, Fl 20, SL 7, PR 1, MU
2, UT 22, PSI 23, PNL 1.
VOLIŠČE ST. 139 (Istrska 56)
KPI 154, KD 209, PSDI 52, FRI 16, NSZ U. PLI 14, MSI
107, FI 106, SL 7, PR 5. MU 8, UT 22, PSI 27, PNL 1.
VOLIŠČE ST. 140 (Ul. Amenorei 14)
KPI 216, KD 164, PSDI 58, PRI 19, NSZ 13, PLI 13, MSI 52, Fl 17, SL 7, PR 2, MU
6, UT 24, PSI 17, PNL —.
VOLIŠČE ST. 141 (Ul. Antenorei 14)
KPI 233, KD 233, PSDI 45 PRI 14, NSZ 12, PLI 11, MSI 58, FI 13, SL 1, PR 1, MU
3, UT 26, PSI 27, PNL 2,
VOLIŠČE ST. 142 (Ul. P. Veronese 1)
KPI 183, KD 190, PSDI 35, PRI 27, NSZ 12, PLI 13, MSI 44, FI 17, SL 11, PR 1, MU
5, UT 15, PSI 12, PNL 2.
VOLIŠČE ST. 143 (Ul Vespucci 2)
KPI 92, KD 240, PSDI 61, PRI 19, NSZ 8, PLI 31, MSI
117, Fl 13, SL 2, PR 9, MU
7, UT 12, PSI 22, PNL 4.
VOLIŠČE ŠT. 144 (Ul. P. Veronese 1)
KPI 58, KD 235, PSDI 47, PRI 36, NSZ 4, PLI 32, MSI 104, Fl 4, SL 6, PR 7, MU
7, UT 7, PSI 5, PNL 3.
Sv. vid
VOLIŠČE ST. 145 (Ul. Calvola 6)
KPI 31, KD 221, PSDI 36, PRI 27,	NSZ	7, PLI	27,	MSI
81, FI 15, SL	11, PR	10,	MU
5, UT 20, PSI 25. PNU 1.
VOLIŠČE ST. 146 (Ul. Tigor 3)
KPI 60, KD 221, PSDI 35, PRI 32, NSZ 5, PLI 27, MSI 77, Fl 8, SL 4, PR 6, MU
4, UT 3, PSI 12, PNL —.
VOLIŠČE ST. 147 (Ul. M. del Mare 1)
Kpl 82. KD 223, PSDI 56, PRI 24,	NSZ	9, PLI	24,	MSI
118, Fl	13, SL —, PR 3,	MU
8, UT 20, PSI 21, PNL —.
VOLKCE ST 146 (Ul. Tigor 3)
KPI 105, KD 218, PSDI 52, PRI 14, NSZ 6, PLI 14, MSI 95, Fl 23, SL 4, PR 5, MU
9, UT 15, PSI 21, PNL —.
VOLIŠČE ST. 14«
(Ul. Tigor 3)
KPI 96, KD 276, PSDI 43, PRI 10, NSZ 1. PLI 10, MSI 75, Fl 21, SL 1, PR 2, MU
6. UT 1«, PSI 3«. PNL 2,
VOLIŠČE ST. 150 KPI 73(;P-^°%Vv!i
rr^S8NV'8.PL^\MU
3, UT 19, PSI 31,	‘
VOLIŠČE ST. 154
(P. Hortis 1) jj. KPI 43, KD 253, PSMjjsi PRI 17, NSZ —, pLI *>■ ^ 18, FI 11, SL 6, P**/5;
15, UT 10. PSI 12, PNL ‘' VOLIŠČE ST. 15*
(Ul. S. Giorgio W ^ KPI 65, KD 250. P|DIMsI PRI 22, NSZ 8, PLI 2»,	^
101, FI 17, SL 4 PR14; *
13, UT 17, PSI 15, pNL '
VOLIŠČE ST- 155 (Ul. M del Mare 1” KPI 49. KD 245, PfP1 MSI PRI 18, NSZ 31, PLI I®-83, FI 30, SL 1, P". %
3 UT 15, PSI 15, PNL VOLIŠČE ST. 154 (Ul. M. del Mare	g
KPI 82, KD 239, PSDI PRI 13, NSZ 5, PLI ZU/ jfU 121, FI	5,	SL 7,	PR *•
10,	UT	13,	PSI 9.	PNL *•
VOLIŠČE ST. I*
(Ul S. Giorgio	gg,
KPI 51, KD 239. P&Vl PRI 18, NSZ 7, PLI I* 0 96,	FI	13,	SL —,	PR _1
14,	UT	16,	PSI 20,	PNL
VOLIŠČE ST. I"®
(Ul S. Giorgio tl J5 KPI 33, KD 170, P* jjSl PRI 13, NSZ 1, PLL j MU
at Fr 7 ST 6. PR
FRI 13, NM	3
83, Fl	7,	SL	6, P® "
8, UT 9, PSI 12, PNL
VOLIŠČE ST. 15'
(Ul. Dia3 20) n. 53, KPI 37, KD 203. Pf3D1MS FRI 18, NSZ 3, PLI -j MU 67, FI	7,	SL	3, PR \
10, UT	15,	PSI	15, PNL
VOLIŠČE ST.
(Ul. Diaz 20) 0. KPI 60, KD I«4, PfVl PRT 15, NSZ 2, PLI ^ ||U 78, Fl 11, SL 4, P® llt
16, UT 9, PSI 8 PNL-j
VOLIŠČE ST. 156 (Ul. Diaz 20)	41,
KPI	56.	KD	233, P|	jlS
PRI 14, NSZ 11, PLI l5, JlU 137, FI 8, SL 9, PR , j,
13, UT 14. PSI 20, PN
VOLIŠČE ST 1
(Ul. Diaz 20) DI 34, KPI 63, KD 213, P® _ jjfij PRI 19, NSZ 3, PLI j 103, FI 14, SL 8,, P«L J.
14, UT 18, PSI 1®V 161
VOLIŠČE ST. 161 (P. Hortis tL-nr M: KPI	36,	KD	174-	■P	MSI
PRI 17, NSZ 2, PLI 6i ’12, FI 6, SL 4, PR 14, UT 8, PSI l6i P^l62 VOLIŠČE ST- 10
(P. Hortis, 1)Lcnj 2?: KPI	54,	KD	240,	P	&
PRI 12, NSZ 8, PLI M0 D' 122. FI 4, SL 4, P® * j.
UT U, PSI 16, PNL , VOLIŠČE ST. j (Ul. Combi Ipgpi f’ KPI 25, KD 199. P PRI 22, NSZ 3, PLI ,8> tfD 87, FI	15,	SL	6	P® L	j.
19, UT	6,	PSI	15,	PR
VOLIŠČE ST. 1 (Viale R.	Gf	pSDl $
KPI	17,	KD	204,	P	g,	Mg
PRI 21, NSZ -, Ppl l6, MU 117, FI	7,	SL	13,	PR,L	2.
22, UT	9,	PSI	I®'	P ,K5
VOLIŠČE ST.
(Ul Combi l“gpj t" KPI 26, KD 283,	g8.	M«
PRI 28, NSZ 1°, Pr 17, M 92, FI 8, SL 2. P®
9, UT 15, PSI 20, PNL
VOI.ISCE ST. 1
(Combi 13) pgDl KPI 107, KD I®4, F 3, Mg PRI 25, NSZ 5, Ppo 7, ** 89, FI	15,	SL	4	P h 3.
U, UT	18,	PSI	20.	P157
VOLIŠČE ST. 1 (Ul Combi l&plj?j KPI	62,	KD	169, ^
PRI 6, NSZ a, PLI 6, M
87, FI	10,	SL	1.	P?T ",
5, UT 7, PSI 18, PNL
VOLIŠČE ST;
(Ul. Colautti gm*
KPI 49, KD 264, V PRI 34, NSZ 2, PL* ,0, ” 110, FI 14, SL 5, PRj,
»r, „:c*»B1s#f |
FRI 12, NSZ -• P„r 2, N
88. FI	5,	SL	3,	P«,
12, UT 5, PSI 36, PN o
VOLIŠČE ST. ■
(Ul. Calvola «gplJ!j KPI 134, KD 23J- 33, IVU PRI 26, NSZ 3, PLIp 7, M 63, FI	3,	SL	H-	ppfl' 3'
11, UT	10,	PSI	24.	P .
VOLIŠČE ST, 4)	%
(Stala C. E'1S pSDf-Sl KPI	28,	KD	260,	49i
PRI 35, NSZ 2. PLI j7, 51 109, FI 5, SL 1. Pjgp "•
17, UT 13, PSI 27- F j72 VOLIŠČE ST. 4)	59 (Scala C. E pSDUsl
»Pl	78,	KD	207,	,g
20, NSZ 5, P Up 7, * FI	11,	SL	1. PN0 5.
UT	9,	PSI	15.^P	j73
VOLIŠČE ST. 2) 7ji (Scala C. E p.SDUgl KPI 80, KD !8Lj 22, ^0 [ 33, NSZ 3, P pp 2,
Fl	9,	SL	2, P	j,
UT	16,	PSI	30, P
VOLIŠČE ST 4)
(Čampi El's phPUjl KPI 121. KD_2J5, ( l7 MJ( PRI 107 UT
PRI
92,
17,
PRI
98,
11,
IL
23,
'I 121, KD . 17, ‘1 7, 14, NSZ 17, $ 4, Mtf FI 16. SL 3. P j 13, PSI 38, PNL Jjf
VOLIŠČE SL j, ,
(Ul. P. Ver0'gDI 67,q fl ■FI 2, KD 256, P mSi109' NSZ 10, PLJ 3.
SL 10. PPJct 295
KPI
KPI
, 10. PR	295
VOLIŠČE S1-	^
(Ul. Combi pgjMJJ 25 KD 248-	»4.
PRI
95,
UT
25, KD 2£. gl■ *$, ■ 23. NSZ ’pp)4 M13
Pl 7. SL bJES, 13-
6. PSI 24, PNL
KPI
PRI
73,
UT
KPI
PRI
82,
UT
PRI 11«. ; UT 8
, PSI 24 tl- 306 VOLIŠČE SL. 3, (Scala C. E pS^Usl ri 205. KD
[ 14, NSZ 5. P 3, Mu H, PSI8!®./^ 307
‘».“J®}	‘
‘I 15, SL 2, P« 2
t, e
(Ul. Mam-«"1 F9t>yi
PSI to! PNL L 309 VOLIŠČE |Lj 2) jS; (Scala C. El pSpUgl
«6, KD ‘pLl V 5'
KPI
KPI
JNMORSKI dnevnik
rmesh'
— o —
16. oktobra 195S
tuf*.^avno skupšči-
•« MtA,. .	”	auupsci-
SW«77£ nega valutneSa
hila'klican-W Delh!ju’ ki je 'obr, l(#B>
15*?. ‘,M®
8*1*/”"' *Jelnt-lU, KI j.
«LM.za 8- do 10- ok-
ttvn u!y’ ie Vdelalo vod-»» ... "»»uduega valut® e-o medna-!lj. Gl^rMerVah in likvidno-vi2n. na nezadostne de-i»v v reZerve številnih dr-*K>ve m'!2* s P°trebami nji-Pfihaia »ajodne likvidnosti 'klad h	narodm	valutni
vitev ;n° , "aslednjih ugoto-mIs sklePov:
»eni Parodna likvidnost pokov ®n(:nju strokovnjakih -	v’šino	medna
rezerv, (med katere
aieti zlato in tiste zlato	l. 80 zamenljive za
ri*	.dvsem dolar ZDA),
K,*taiai J* .za Potrebe, ki 'lino Kn * Pritiskom na plato nn«, .C0' Seveda pa to taeru r, *?.1’ da bodo v pri-V0 Prniska na plačilno bičane ostovale že nakopi-'ssivpsnivdnar0(lne rezerve, ttebnj • večinoma po-Rj2en ,se dodatna sredstva, v takih*8* -Pa ^6 treba tudi
ta po-
OOdfltna arorlc
. tega
Primerih računati s iit» J? mednarodnega kre-
p -»sploh.
Satkih sklada so
ar°dne dradne re-merjtv- a*a in deviz v pri-I95j j. 1 "Uvozom konec 1.
je veliko več, in , leta 1913 z 21 !%■•. manj kot ,92®n z 42 ’%■ toda Pri , '• 1937-1939 s 100 %. lati ds*-11 treba upošte-date- le b'l° 1. 1913 še leto ^ l^!tandarda in normal-
v'zne v 6r’ Ko so zlate de'
Vale pezerve lahko zadosto-v 2llga ‘udi 1. 1928 je bilo iwnmen^ prosperitete v
Že.*.	Številu .Hr?av T? r>-
‘ega . letih
številu držav. Rale v obeh navede-funkcioniral tudi ivna /rg, ki je najbolj *!Wih Primanjkljaje v . P°stavkah plačilne
aPital
>«tai
ni
“ice
>en
■n ni bilo treba v ta
mobilizirati zlata. L. Prttou ? P.a je mednarodni toinj kaPitala skoraj popolna .Prenehal. Zato polotok koncu 1. 1957 ni mo-Hi ] merjati z navedeni-pomeni, da šte-v. svetovnem merilu za Wim* 11168 »Intimi in do-ki» , 1 rezervami ter uvo-Vdho6 ne Povedo dovolj o prodni likvidnosti.
Vr" tost mednarodnih Vaza ?•* ie odvisna tudi od K8m eiltve teh . rezerv na
'V Zn '* drŽuve'
N ohd. opaz amo v dobi J»ra§- mn a vojnama stalno W Senl.e zlatega zaklada, voin’Je nadaUevalo tudi Z1>a l’ i zaradi česar so ime-v‘ega 2i , °nec 1- 1949 74 % VH *, .» na svetu in 56 % !bv,	ln deviznih re-
|**ti s. ,d tedaj naprej pa ■»ko n *d ne narašča več »S. 0»“..p» se povedih ,Veznosti ZI>A v do-«J»v \*rsdi naložb številnih I a°k in posameznikov 2„ za kar morajo imeti
kovale vedno več zlata in »Eeviz za svoj nadaljnji urav» noteženi razvoj, v svetovnem bbsegu bi se morale zlate in devizne rezerve pove% fevati vr tstem obsegu kot mednarodna trgovina, to je za okoli 3 fj. Zaradi tega išo treba zvišati svetovno proizvodnjo zlata.
Konec leta 1957 so znašale mednarodne uradne rezerve vsen držav (razen vzhodnega bloka) 37 milijard dolarjev v zlatu in 15,9 milijard v devizah, največ v dolarjih. Razmerje med zlatom in deviza-zami je sedaj ugodnejše kot 1. 1929. Toda na drugi strani ni pravega mednarodnega trga za kratkoročna posojila, ker ni več takega pretoka zasebnega kapitala, kot je bil pred 1. 1929.
V veliki meri je dal seveda za taka kratkoročna posojila sredstva na razpolago Mednarodni valutni sklad. Skupno je od začetka svojega poslovanja, to je od 1. 1947 do konca julija 1958, dal na razpolago takih sredstev za 3,k milijarde dolarjev. Razen tega p,a je bilo konec zna- ‘julija 1958 na razpolago še neizkoriščenih sredstev za 0,8 milijarde dolarjev. Ta sredstva so nekakšno dopolnilo dolarskih in zlatih rezerv posameznih držav., Vendar po mnenju mednarodnih finančnih strokovnjakov sredstva sklada niso zadostna. To utemeljujejo zlasti s tem, da so bila sredstva sklada predvidena že v 1. 1944, medtem ko je po drugi svetovni vojni mednarodna trgovina izredno narasla. Nadalje so narasle tudi cene v mednarodni trgovini. Zaradi tega so tudi strokovnjaki mnenja, da je dvomljivo, če bodo sredstva sklada kakor so določena v pogodbi o skladu in v pravilih, zadostna za nadaljnje naraščanje mednarodne trgovine in če bo lahko sklad svojim članom priskočil na pomoč s sredstvi.
kritj.e- Zla‘ Roli- omogoča vo-
c^StKi,!.'0 oživljanja go-
ne glede na po-
V 2aHVarovanja zaklada, j* izr(.r)n)itl desetih letih se ,?*«j y n° izboljšal tudi po-M v 6znfi republike Nem-«	**»	k.°	v°d'	popolno-
k, hrin °s^°jno mednarodno
S”-"- - -
c-
Jh»čija p°iitiko. Zaradi tega ^*i*v.,.n'ma več interesa
:vatj
svoje zlate in do-
!e!ike ^zitapija, ki jo težijo ečin„_ ®rlinske obveznosti
V Drezerve.
e*ika ne^neTn položaju je Bntanii- i.i
a.tZRosf v°jmb časov. Za eRe . 1 Pa ne zadostujejo *Ptvs. v"16 'd dolarske reka/ Veln)dar pa	že	da'i
L{tl> Bo-* Britanija v te-alfo ah plačilne bi-
n^a -in ao se v i.
H
l£S; rezerve
#%< 0
njenfe zlate in povečale.
pa ao se zmanjšale ki drn °kveznosti. t,/j kaj8 državah je po-
C dr*aveaZlieen- Le neka'
»Voj. so uspele pove-ln °st o mednarodno liki *zka>’ ®tevilne druge pa S,\l°*?l* zmanjšanje. Ta-V, “ČRe ° 1948 do 1957 med-0» z BvoreZerve v Pvimerja-Z“m zmanjšale na
g «V ~ « *• ’
na 43 %; še
H,v nekaterih la-h, »o- n 1 državah. Pri-fle J a°l'
*■*»." Parti lv‘ia’ kier je raz-
C z ral° °d 37 % na 1 %, ' Q - . dzrnr“-	’
H
in
erjem od 26 %
Urugvaj od 120 %
r»» ’ >RaZ-at6 do'arske re-k	bj	razvitih	držav
h0tj’ lahko pričaku-
S» 80
V,
■"Nil
""Hill
le države potre-
""•IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIlillllll
tri i24 n",lvih
falski nesreči
15' “ Leta'°
tSsC^S.
^ls^ndeUa‘tron
,žve6/Uit>e ni prispelo Spjtot k' ob 11.38 v Ca-
v.-i* v	A.	11,00 V v. a”
h1®	moralo, in
H1Sr,ni bilo o rijem ia1** ^lo adnie sporočilo
!Ai<srPT.';,s£
»ki V let.n,®s P°zn° Popob »a Rl.Mhii ,0 zagledali raz-tiiJki/:!«. blizu kolumbij-k% *>, 8a zneje so uradrio z 7 Se je vseh 17 pot-Ubj^5eb posadke pri
sisti v ZDA napadajo tudi židovske sinagoge
W ASHIN-GTON,	15 — Po
predstavmiku Bele hjie Hager-tyju, je predsednik Eisenho-wer izjavil, da je atentat na sinagog-o v Peo -iji (Illinois) v ponedeljek zvečer obžalovanja vreden dogodek. V nedeljo pa je prišlo do atentata na sinagogo v Atlanti (Georgia). Hagerty je tudi dejal, da je FBI dobil naročilo, da se postavi na razpolago policiji peorije in Atlante za preiskavo. Edgar Hoover, ravnatelj FBI, je včeraj po-slad novo pismeno poročilo predsedniku Eisenhowerju o atentatu v Atlanti in predhodno porodilo o atentatu v Peoriji. Ha-gerty pa o tem ni povedal nobene podrobnosti.
Policija je aretirala pet oseb, ki so osumljene nedeljskega atentata v Atlanti ter tudi petih podobnih atentatov v preteklih1 mesecih na raznih krajih Juga. Domnevajo, da pripada teh pet oseb neki rasistični tajni- organizaciji. V luksuzni hiši ene izmed teh oseb so našli veliko svastiko (kljukasti križ).
Bogoto	de
(Nadaljevanj« s 3. strani)
nastopati, pa do danes je i-mel zbor 40 samostojnih celovečernih koncertov, precej radijskih snemanj, sodeloval je na Vet kot 40 proslavah in a-kademijah, prisostvoval več kot 30 civilnim pogrebom. Pri teh številkah se moramo spomniti, da je bilo za to potrebnih več kot sto vaj na leto. V tem času so si pridobili repertoar, ki obsega več kot sto pesmi. Koprski pevski zbor vodi domala vsa leta glasbenik Vladimir Lovec, ravnatelj. Glasbene šole v Kopru, približno leto dni pa je deloval pod vodstvom Ivana Sieka, ki je prav tako profesor glasbe v Kopru.
V teh letih svojega obstoja in delovanja so koprski pevci dosegli številna priznanja in laskave ocene. Navdušeno občinstvo v krajih, kjer so nastopali, jih je štelo za najboljši zbor na Primorskem, glasbeni kritiki so jim zaradi dognanosti njihovega petja včasih zapisali, da ta kultiviranost presega običajno raven amaterstva. In vendar si prizadevni pevci kljub
vsem tem pohvalam in priznanjem niso npali misliti, da so na resnično zavidljivi višini. Dokaz za to pa so dobili letos 29. junija na reviji pevskih zborov v Kranju. Tam je nastopilo v plemeniti konkurenci 25 zborov, od tega 11 moških. Komisija, ki so jo sestavljali glasbeni strokovnjaki iz vse Slovenije, ni sicer točkovala po vseh pravilih tekmovanja, pač pa je ob koncu povedala svoje mnenje. V konkurenci moških zborov so prisodili koprskim pevcem pr. vo mesto. To je bilo priznanje, ki so se ga tudi najbolj drzni upali gojiti le na dnu srca. Posledica tega uspeha je verjetno tudi ponudba Radia Ljubljane za nekaj snemanj.
Res, malo je amaterskih zborov, ki bi se lahko pohvalili s tako prizadevnim delovanjem, s takimi uspehi in tako kvaliteto. Želimo le, da bi s svojim nastopom v Avditoriju zadovoljili tudi naše občinstvo, ki ni znano samo po svoji ljubezni do naše narodne pesmi, ampak tudi po svojem izostrenem glasbenem občutju, ki ga ni tako lahko zadovoljiti.
Izidi volitev za tržaški občinski svet
(Nadaljevanje s 4. strani)
VOLIŠČE ST. 314 (Viale R. Gessi 8)
KPI 18, KD 172, PSDI 18, PRI 113, FI 3, SL 2, PR 19 MU 22, UT 7, PSI 7, pNL —. VOLIŠČE ST. 324 (Ul. O. Augusto 12)
KPI 10, KD 386 PSDI 8, PRI 9, NSZ 1, PLI 6, MSI 61, FI 1 SL 1, PR —, MU 4, UT 4, PSI 10, PNL —.
vOLISCE ST 340 (Čampo Marzio)
KPI 8, KD 273, PSDI 7 PRI 8, NSZ —, PLI 3, MSI 69, FI 2. SL 1. PR 1, MiU 3 UT 3, PSI 7, PN1L 1.
Čarbola
VOLISCE ST. 176 (Ul. P. Veronese 1)
KPI 191, KD 214, PSDI 59, PRI 18, NSZ 18, PLI 17, MSI 72, FI 22, SL 3 PR —, MU 6, UT 23, PS 39, PNL —. VOLISCE ST. 177 (Ul. Antenorei 14)
KPI 202, KD 165 PSDI 60, PRI 32, NSZ 13, PLI 14, MSI 50 FI 33, SL 13, PR 2, MU 1, Ut 19, PSI 23, PNL —. VOLISCE ST. 178 (Largo Pestalozzi 1)
KPI 210, KD 224, PSDI 34, PRI 18, NSZ 17,. PLI 18, MSI 45, FI 14, SL U PR 2, MU 1,
UT 20, PSI 23, PNL 1. VOLISCE ST. 179 (Istrska ul. 56)
KPI 240, KD 179, PSDI 40, PRI 12, NSZ 4, PLI 16, MSI 67 FI 28, SL 5, PR 2, MiU 5, UT 25, PSI 27, PNL 2. VOLISCE ST. 180 (Istrska ul. 56)
KPI 229, KD 155, PSDI 51, PRI 12, NSZ 21, PLI U, MSI
72, FI 25, SL 11 PR 2, MU 1, UT 22, PSI 29 PNL —.
VOLISCE ST. 181 (Istrska ul. 45)
KPI 219, KD 155. PSDI 42, PRI 17, NSZ 15, PLI 5, MSI 46 FI 22, SL 6, PR — MU 5, UT 6, PSI 13, PNL 1.
VOLISCE ST. 182 (Istrska ul. 58)
KPI 234, KD 178, PSDI 48, PRI 10, NSZ 12, PLI 8, MSI
73,	FI	23, SL 8	PR	—, MU 2,
UT	19,	PSI 37, PNiL	1.
VOLISCE ST. 183 (Istrska ul. 58)
KPI 265, KD 131. PSDI 61, PRI 18, NSZ 8, PLI 7, MSI 71, FI 15, SL 2, PR 1, MU —, UT 8, PSI 23, PNL 1.
VOLISCE	ST.	184
(Istrska	ul.	58)
KPI 207, KD 176 PSDI 59, PRI 30, NSZ 7, PLI 13, MSI 95, FI 9, SL 2, PR 2, MU 2, UT 13. PSI 25 PNL 3.
VOLISCE ST. 185
i
(Ul. Abro 5)
KPI 195, KD 178, PSDI 65, PRI 22, NSZ 5, PLI 14, MSI 75, FI 7, SL 3, PR — MU 4, UT 13, PSI 36, PNL —
VOLISCE ST. 186 (Ul. Abro 5)
KIPI 162, KD 248 PSDI 31, PRI 16, NSZ 9, PLI 2 MSI
78, FI 10, SL 6, PR 2, ^1U 1, UT 14, PSI 14, PNL 1.
VOLISCE ST. 187 (Ul. Bastia 2)
KPI 222, KD 180 PSDI 70, PRI 22, NSZ 5, PLI 1*. MSI
79, FI 12. SL 2, PR j-, MU 5, UT 14, PSI 20. PNL 2.
VOLISCE ST. 188 (Ul. Fonte Oppia)
KPI 145, KD 263, PSDI 56, PRI 11, N Sz 11, PLI 75, MSI 84, FI 10, SL 7, PR 3 MU 10, UT 14, PSI 23, PNL 2. VOLISCE ST. 189 (Chiarbola 79)
KPI 106, KD 264 PSDI 66, PRI 15, NSZ 12, PLI 14 MSI 87, FI 9 SL 6, PR —, MU 5, UT 12, PSI 14. PNL -. VOLISCE ST. 303 (Fonte Oppia 3)
KPI 114, KD 336 PSDI 42, PRI 16, NSZ 3, PLI 11 MSI 105, FI 12, SL 2, PR 5, MU 7, UT 10, PSI 20. PNL
VOLISCE ST. 311 (Carbola 654)
KPI 141, KD 304, PSDI 63,
iiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHmMiiiiiiiHliuiiiHiiHMniiiiiiiiiiiiiiniuMHiHtiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiifliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiH
Povratek k normalnemu stanju v Libanonu
V Bejrutu so bile včeraj po petih mesecih prvič zopet trgovine po vsem mestu odprte
Odstranjene so končno tudi vse barikade z ulic in ljudstvo upa,
da bo lahko sedaj v miru delalo
BEJRUT, 15. — Preden je j ster Raymond Edde sklical
bilo pozno v noči izdano uradno sporočilo o sestavi nove vlade, sta bila še prej ob dveh ponoči objavljena dva odloka. Prvi pravi, da je ministrski predsednik Rašid Karami dal ostavko in da jo je predsednik republike sprejel, drugi pa, da je predsednik republike pooblastil Karamija za sestavo nove vlade. Napovedovalec radia, katerega oddaje se navadno zaključijo že o-polnoči, je pozval poslušalce, naj ostanejo še pri aparatih, nakar je prišlo sporočilo o novi vladi. Čeprav je bilo že zelo pozno, se je vest hitro razširila.
Po sporočilu o sestavi nove vlade je 20.000 članov libanonskih sindikatov, ki so zagrozili, da začnejo stavko v protest zaradi predolge krize) odstopila od tega sklepa. Libanonska falanga pa je davi odpovedala stavko, ki je trajala že tri tedne. Tako so danes prvič po petih mesecih odprte vse trgovine po vseh delih Bejrtita. prebivalstvo se je davi oddahnilo, ko je izvedelo za sestavo nove vlade, ker se je s tem zbudilo upanje,, da je nastopila že tako zaželena doba mirnega dela.
Ze takoj davi je vojska odstranila zadnje sledove bojev: vojaki so podrli barikade, ki jih je v zadnjih tednih postavila libanonska falanga. Promet se je takoj zoper normaliziral in prebivalstvo, ki je bilo več tednov blokirano v hribovskih vaseh se je vendar smelo zopet vrniti v prestolnico.
Nova vlada se je dopoldne sestala na prvo sejo. Odobrila je načrt, da se zbere vse orožje, ki ga ima prebivalstvo. Takoj po seji je notranji mini-
IIIIIIMIIIIIIIIIINIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllKlllllllltllllllllllltlllllllllllHIMIIIIIIMHIIIIf
Avtomobilske nesreče
Zaradi vinjenosti 2 mrtva, 4 ranjeni
Grozna nesreča francoskih kolonialnih padalcev, ki so se peljali h krstu
MILAN, 15 — Davi se je na periferiji Milana pripetila avtomobilska nesreča, pri kateri sta dve osebi izgubili življenje, štiri pa so precej hudo poškodovane. Ugotovilo se je, da je bilo šest oseb v avtomobilu nekoliko pod vplivom zaužitega alkohola. Avtomobil je prehitel neki avtoipulma.i in nato zavozil r ovinek na levo. Pri tem pa je počila pnevmatika in avto je zadel v obcestni kamen, nato v steber svetilke in potem je pre-vrgel še dva obcestna kamna. Končno se je še prevrnil. Dve osebi sta bili v trenutku mrtvi, ostale pa so prepeljali v bolnišnico.
BIARR1TZ, 15 — Petdeset koloo.aln«h padalcev se je na dveih kamionih peljalo iz Ba-yonna v Belloc, da bi jih krstil škof iz Daka. Sest kilometrov pred ciljem pa je prvi kamion zletel s ceste. Vojaki z drugega kamiona so takoj hiteli pomagat, toda samo tri so našli nepoškodovane. Dva sta bila že mrtva, ostalih dvaj. set pa so morali takoj spraviti v bližnjo bolnišnico. Eden pa je že po poti umrl. Za nadaljnjih osem je malo upanja, da ostanejo pri življenju, ker so ali izgubil, spodnje ude adi
pa irnajo hude notranje poškodbe.
 «»----------
iz maščevanja
PALERMO, i5 —- Včeraj zvečer se je 26-Ietni Antonio Macchiarella odpravil iz domače hiše v vasi Partamna-Mondello n.a obisk k bratu v isti vasi. Tik pred hišo njegovega brata pa so počili streli in mladenič je kmalu nato izdihnil v bratovi hiši. Ugotovilo se je lahko samo, da sta streljali dve osebi, ki sta naglo »zginili. Dogodka niso niti prijavili policiji, ki je zanj zvedela šele danes zjutraj.
Umorjeni Macchiarella sicer ni bil predkaznovan, vendar se je zvedelo, da zahaja v malo priporočljive družbe, tako da je področni policijski komisar očeta opozoril, naj sina pripravi do tega, da se oddalji od takih družb. Antonio Macchiarella je bil daljni sorodnik družine Cracolici, katere člani so bili pred nedavnim umorjeni. Antonio pa je bil obenem prijatelj z bratrancema Riccobono, 'ki sta obtožena, da sta umorila dva od družin« I veliko potovit^e” 37-let’ni ko-Cracolici, in se sedaj skrivata, lavdator letal Scott Crossfield,
poveljnike sil javne varnosti ter z njimi razpravljal, kako se bo ta načrt izvedel.
Vlada se bo zopet sestala jutri, da izdela vladno deklaracijo, v petek pa se bo predstavila parlamentu, da dobi zaupnico.
Pierre Gemayel, novi minister ter voditelj falange, je izjavil, ko je komentiral sestavo nove vlade; «Ne gre za kako našo zmagot temveč za libanonsko zmago. Obe strani sta prišli do spoznanja, da ne moreta naprej druga brez druge.* Nato je dejal, da bo prva stvar, za katero bo vlada poskrbela, vzpostavitev dobrih odnosov med posameznimi skupnostmi v deželi poleg vzpostavitve varnosti in reda.
<*emayei je še povedal* da Je tvojim tovarišem v vladi predlagal, naj bi bila sedanja vlada le prehodna vlada, ki bi odstopila, ko bo dosegla naloge, ki si jih je zastavila, nakar hi se sestavila parlamentarna vlada.
Predsednik vlade pa je v izjavi pred sejo vlade dejal med drugimi da je še prezgodaj, da bi se moglo govoriti o morebitni razširitvi vlade, ko bi bila v deželi definitivno vzpostavljena mir in red. Radio Bejrut pa je oddajal poziv vlade na «vse različne e-lemente prebivalstva, da se povrne k normalnosti ter zopet začne delo za obnovitev Libanona kot hiše vseh*.
Raymond Edde, notranji minister, ki ima še nekatere druge resore, je sin bivšega predsednika republike Emila Edde ter kot poslanec član ko-misije za zunanje zadeve v parlamentu. V času zadnjega upora proti Samunu je večkrat nastopil kot posredovalec med posameznimi skupinami. Minister je sedaj prvič.
Pierre Gemayel, voditelj falange in sedaj član vlade, i-ma 53 let. Študiral je na univerzi v Bejrutu farmacevtiko. L. 1936 je ustanovil falango, ki je leta 1943 postala stranka in šteje sedaj okrog 40.000 zelo discipliniranih članov. Po mnenju Gemayela mora biti Libanon vez med Zahodom in Vzhodom, ne da pri tem dopusti, da si ga priključi eden ali drug. Naklonjen je sodelovanju z drugimi arabskimi državami v okviru spoštovanja suverenosti in neodvisnosti Libanona.
• * *
LONDON, 15. — V Foreign Officeu upajo, da se bo lahko evakuacija britanskih čet iz Jordanije pričela 20. oktobra, kot je bilo predvideno, in da bo oddelku britanskih padalcev tudi dovoljeno, da preleti del sirskega ozemlja. Pogajanja o tem se nadaljujejo v OZN med Hammarskjoeldom ter predstavnikom ZAR. Po nekaterih informacijah je vlada ZAR že dala zadevno dovoljenje.
Raketno letalo «X-15> bo izvedlo poskus meseca januarja
INGLEWOOD (Kalifornija), 15. Ob navzočnosti podpredsednika Nixona ter več sto časnikarjev je bilo danes prvič pokazano občinstvu ameriško raketno letalo «X-15». Predstavljeno letalo je prototip, nadaljnji dve letali pa se še izdelujeta. Preizkušeno pa bo v januarju; ponesti bi moralo prvič človeka v svet u-metnih satelitov. Baje bo prvi čiovek. ki bo napravil to
ki je že tudi kot prvi človek letel s hitrostjo, ki je dvakrat večja od hitrosti zvoka. Pilota ostalih dveh letal pa bosta Robert White ter Joseph Wa!-ker, član državnega sveta za letalstvo. «X-15» bo zagnal bombnik B-52 z višine 12000 m. Letalo, ki ga bo poganjal motor na kisik, bi moralo doseči višino 600 km nad Zemljo ter maksimalno hitrost 6000 km na uro.
 «»——
Smrtne nesreče kar po vrsti
HONOLULU, 14 — Včeraj sta se ubila dva člana posadke nekega ameriškega vojaškega helikopterja, ki je pobral truplo pillota nekega reakcijskega lovca. Ta pik>t je izgubil življenje pri okvari svojega letala med poletom čez Pacifik. Helikopter je piloti pobral sto milj severno-vzhod-no od Cahuja in ga odložil na krov torpedovke «Forrest Sherman*. Toda komaj je spet vzletel, je eksplodiral in se razletel in dva člana posadke sta se ubila. Tretjemu članu opsadke, ki je ob eksploziji padel v vodo, je šel na pomoč drugi helikopter, ki je kmalu nato še sam padel poleg torpedovke v vodo. Posadko pa so rešili.
Ukradli so mu avto ko se je vozil s tujim avtom
AMIENS, 15. — »Zanimiv* dan je imel danes neki lastnik avtomobilske garaže v Amien-su. Ko je davi po raznih o-pravkih sedel v «svoj» avto,
je čez nekaj časa opazil, da avto n., njegov temveč le popolnoma enak njegovemu, ki je stal v bližini. Da ga n« bi aretirali kot tatu, je takoj šel zadevo povedat na bližnji komisariat. Ko se je ugotovilo, čigav je avto, se je lastnik garaže ponudil, da mu ga- pripelje. Toda smola se je sedaj šele začela. Komaj je prevozil kakih 500 m, ko se je zaletel v neki kamion m seveda j'e pri trčenju izkupil avto. Vozaču ni preostalo drugega, kot da je podpisal ček s precej visoko številko im ga z razbitino avtomobila . vred Izročil lastniku avtomobila.
Povoda za slabo voljo je bilo dovolj. Ko pa se je po vseh nezgodah vrnil na mesto, kjer je prej pustili svoj avtomobil; 7*a je prišlo novo «ove-se!o» presenečenje: avtomobila ni bilo več. Vrnil se je na isti; komisariat kot prej ter povedal, da je bil avtomobil zares ukraden — toda njegov.
prašiči v Južnem Tirolu
BOČEN, 15. — Divji prašiči so se prvič	pojavili v dolini
Badia, kjer	so jih opazili v
vznožju hriba Sasso Putia (2874 m) ter v bližini Ham-termoje v občini San Martino.
Ugotovilo se je, da je prašičev sedem.	Da bi preprečil'
nadaljnjo škodo, ki jo te živali povzročajo, pa tudi zaradi zanimivosti nove vrste lova so lovci priredili dobro organizma® nočni	pogon, med kate-	galno.'	Delav'cl,	Ti'Stavkajo
rim pa niso	niti izprožili stre-, spadalo sedaj	neposredno	pod
la. Čreda p ra s .cev se je nam-' vojaško oblast.
reč že preselila na področje med Sasso Putia 'in Col Ver-
cion.
■ — «»   ■
Deschamps - dosmrtno prisilno delo
PARIZ, 15. —1 Simone Deschamps, , ki je bila obtožena, dh je Skupaj s svojim ljubimcem zabodla njegovo ženo, ^e bila danes ria procesu obsojena 'na dosmrtno prisilno delo. Državni tožilec je sicer zahteval smrtno kazen, toda mlademu odvetniku je uspelo rešiti svojo klientko giljotine s tem, da je glavni del krivde zvrnii na ljubimca dr. Evenouja, ki pa je že umrl.	.
——«»—4-
Itfjft otroci
žrtve eksplozije
NEAPELJ. 15. — Trije otroci, dva brata 8 in 5 let ter
tretji 4 let, so na periferiji Ebolija našli na paši neki kovinski predmet. Začeli so se z njim igrati, pri tem pa povzročili eksplozijo, ki jih je vse tri raznesla. Verjetno je bil predmet kak topniški projektil. ki se je nahajal med kamenjem še od časa vojne.  «»-----------------
MILAN, 15. — Iz Bruslja j« prišla vest, da je bil dr. Vit-torio JTormentano izvoljen za predsednika mednarodne zveze društev dajalcev krvi, ki ima svoj sedež v Parizu.
* * *
SANTIAGO (Cile), i5. — V pokrajini Antofagasta so proglasili izredno stanje zaradi stavke železničarjev. Vlada ima namreč to stavko za ile-
•llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll III IIIIIIIHlIlllll llllllll miHIIIIIIHIII,,,,,!,
PRI 11, NSZ 8, PLI 19, MSI 104 FI 4, SL 4, PR 2, MU —, UT' 10, PSI 14, PNL 3. VOLISCE ST. 315 (Sv. Andrej - begunci) KPI 66, KD 308, PSDI 13, PRI 12, NSZ 5, PI.I 8, MSI 64, FI 1, SL 1 PR 1, MU 4, UT 9, PSI 13, PNL 1. .
Rocol
VOLISCE ST. 215 (Rocol 674)
KPI a85, KD 152, PSDI 39, PRI 7, NSZ 22, PLI 6, MSI 43, FI 23 SL 25, PR 2, MU 1, UT 25', PSI 28, PNL 2. VOLISCE ST. 216 (Rocol 674)
KPI 175, KD 210, PSDI 51, PRI 18, NSZ 17, PLI 9, MSI 118, FI 23, SL 1 PR 1, MU 4, UT 17 PSI 27, PNL 6. VOLISCE ST. 217 (Ul. Cumano 42)
KPI 108, KD 147, PSDI 30, PRI 10, NSZ 17, PLI 4, MSI 70 FI 13, SL 12, PR —, MU 12, UT 20, PSI 14, PNL 1. VOLISCE ST. 218 (Rocol 674)
KPI 96, KD 181 PSDl 62, PRI 38, NSZ 7, PLI 29, MSI 101, FI 16 SL 10, PR 3, MU
8, UT 27. PSI 3, PNL 1.
VOLISCe ST. 219 (Rocol 674)
KPI 95, KD 184, PSDI 66, PRI 21, NSZ 18, PU 22, MSI 93, FI 24, SL 7, PR 3, MU 7, UT 35, PSI 26, PNL 2. VOLISCE ST. 220 (Viale Ippodromo 18)
KPI 172, KD 194, PSDI 49, PRI 14, NSZ 20, PLI 24, MSI 76, FI 25, SL 29, PR 3, MIU 4, UT 20, PSI 17, PNL —. VOLISCE ST. 223 (Ul. Padova® 5)
KPI 125, KD 206, PSDI 40, PRI 26, NSZ 6, PLI 28, MSI 97, FI 13, SL 3, PR 5, MU 11, UT 17, PSI 23, PNL 1.
VOLISCE ST. 224 (UL Padoivan 5)
KPI 61, KD 272, PSDI 51, PRI 23, NSZ 6, PLI 25, MSI 124, FI 11, SL 9, PR 15, MU 6, UT 18, PSI 19, PNL —. VOLISCE ST. 225 (Ul. Donadonri 30)
KPI 148, KD 201, PSDI 51, PRI 15, NSZ 6, PLI 20, MSI 108, FI 13, SL 1, PR 5, MU 9, UT 20, PSI 22, PNL 2. VOLISCE ST. 226 (Ul. Donadoni 30)
KPI 99, KD 147, PSDI 50, PRI 27, NSZ 2, PU 14, MSI 103, FI 19, SL 2, PR —, MU 3, UT 11 PSI 14, PNL 1. VOLISCE ST. 227 (JDonadon: 28)
KPI 147, KD 169, PSDI 69 PRI 17, NSZ 2, PLI 16, MSI 81, FI 34, SL 6, PR 6, MU 10 UT 23, PSI 28, PNL 4. VOLISCE ST. 228 (Velesejem)
KPI 70, KD 212, PSDI 60 PRI 23, NSZ 6. PLI 20, MSI 92, FI 18, SL 11, PR 4, MU 8, UT 14, PSI 16 PNL 4. VOLISCE ST. 346 (Reška cesta 65)
KPI 49, KD 52. PSDI 13, PRI
9. NSZ 5, PLI 2, MSI 9, FI 5, SL -3, PR. 2,-My L UT 4, PSI 5, i^NL "-p-* t * / * * * «
VOLISCE ST. 347 (Rocol 674)
KPI 3, KD 48, PSDI 3, PRI 2, NSZ 1, PLI 3, MSI 13, FI —. SL —, PR —, MU 3, UT 2, PSI 3, PNL —.
VOLISCE ST. 348 (Rocol 674)
| KPI 13, KD 34. PSDT 17, PRI 5, NSZ 1, PLI 7, MSI 35 FI —. SL —, PR 2, MU —, UT 3 PSI 6, PNL —.
Kjadin
VOLISCE ST. 229 (Ul. Petronio 24)
KPI 47, KD 132, PSDI 24, PRI 15, NSZ —, PLI 15, MSI 64. FI 18, SL 5. PR 2, MU 7, UT 18, pSI 9. PNL 2. VOLISCE ST. 230 (Ul. Petronio 15)
KPI 115, KD 223, PSDI 56, PRI 27 NSZ 9, PLI. 38, MSI 90, FI 11, SL 10, PR 8, MU U, UT 15, PSI 20, PNL 2. VOLISCE ST. 231 (Ul. Petronio 15)
KPI 80, KD 180, PSDI 44, PRI 24, NSZ 4, PLI 26, MSI 129, FI 10. SL 10, PR 1, MU — UT 12, PSI 16. PNL 17.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIlIltliiiiiiiiiiiiniuHnHinn!
•••iiiiMiiiiiniiiiiiHtmHumuMMNmmimtMMMitM
j*;
PETER HEIDRUN spretna nemška pustolovka, ki si je petičnega in-dustrijca iz Siene ovila okrog prsta, da ga je potem s svojim pomočnikom olajšala za nekaj milijonov. In potem je izgihila.
Skrivna bralnica
(Nadaljevanje a 3. strani)
(Po prvi objavi v .Novicah* v sredo »6. maliga Travna leta 1848)
Recitacija prevzema ljudi. Vstajajo s stolov, vmes glasovi s prelivom čustev. Ko Strahun konča, nastane grobna tišina, ki pa se kmalu prelije v vihar navdušenih src.
GLASOVI:	Bert pesem še enkrat... Se enkrat... Se ankrat! %
STRAHUN:	(bere v drugo, in nato še v tretje ob vedno bolj ra-
stočem ognju navdušenja. Ko se je to poieolo, je nekdo zaklical); ■
GLAS:	Kdo je ta, ki je to pesem zložil?
STRAHUN:	Dohtar Franci Prešeren, ki iitii na Kranjskem.
GLAS:	Ali je to človek, vprašam jaz?
2. NEZNANEC; Kakšen človek, moj bog!
Med poslušalci se prelivajo vzkliki, kakor bi vrelo v piskru.
3. NEZNANEC: (z močnim zapovedujočim glasom) Tisto pesem bo-
ste dali nam s sebojl
VOHNET:	(se izmika) Prepisali jo bomo.
GLASOVI:	Prepisati, da prepisati!
3. NEZNANEC: Ne utegnemo čakati. Dajte nam jo!
GLASOVI:	Dajte jo!... Dajte!... Dajmo!
VOHNET:	fzloži časopis, in ga izroči čudnemu tujcu)
3. NEZNANEC: Hvala vam! To je pesem za nas!
Neznani gostje se odpravijo za odhod.
3. NEZNANEC: Lahko noči Nekaj minut naj nihče ne zapusti hiše.
GLASOVI:	Lahko noč... Lahko noč... Ne bojte se... Ne bojte se!
Neznanci odidejo: koraki, lajež, škripanje lese.
GLASOVI:	Kak človek ta dohtar Prešeren!
Pesmi zna delati!
Ali ste slišali: kakor bi izpil kelihi Kakor bi se ti kri užgala!
To je Slovenija!
To pesem naj nam bero v cerkvah namesto pastirskega lista!
Zdaj vemo, kaj na mje storiti!
To je Slovenija!
(V dimnici vstajajo ljudje, ki so bili za hip tihi, govorijo med seboj vedno glasneje, in odhajajo).
KONEC.
VOLISCE ST. 232 CU1. Pčtronio 15)
KPI 179, KD 232, PSDI >6, PRI 15, NSZ 5, PLI 38, MSI 83, FI 18. SL 8, PR 11, MU 8, UT 27, PSI 17, rNL —. VOLISCE ST. 233 (Ul. Are bi 4)
KPI 113, KD 167, PSDI 38, PRI 14, NSZ 13 PLI 22, MSI 59, FI U, SL U, PR —, MU 5, UT 15, PSI 10. PNL 3. VOLISCE ST. 234 (Ul. Arcbi 2)
KPI 83, KD 149, PSDI 16, PRI 29, NSZ 8, PLI 48, MSI 63, FI 12, SL —, PR 10, MU 5, UT 16, PSI 17. PNL 3. VOLISCE ST. 235 (Ul. Archi 6)
KPI 137, KD 163, PSDI 42, PRI, 18, NSZ 18 PLI 19, MSI 63. FI 25, SL 3, PR 5, MU 8, UT 22, PSI 21, PNL —. VOLISCE ST. 335 (Ul Marchesetti 6)
KPI 80, KD 154, PSDI 26, PRI 8. NSZ 9, PLI 7, MSI 55, FI 16, SL 2, PR 1, MU 2, UT 7, PSI 12 PNL 1.
VOLISCE ST. 236 (Ul. Arehj 4)
KPI 251, KD 100, PSDI 35, PRI 8, NSZ 10, PLI 5, MSI 51, FI 15. SL PR L MU 2, UT 7, PSI 23, PNL —. VOLISCE ST. 237 (Ul. Biasoletto 14)
KPI 103, KD 127, PSDI 48, PRI 10, NSZ 12. PLI 12, MSI 50, FI 5, SL 4, PR —, MU 7, UT 16, PSI 22. PNL 6. VOLISCE ST. 238 (Ul. Biasoletto 14)
KPI 162, KD 124, PSDI 61, PRI 17, NSZ 12, PLI 9, MSI 90 FI 17, SL 4, PR 7, MU 8, UT 21, PSI 22, PNL 4. VOLISCE ST. 302 (Ul. BiasoJetto 14)
KPI 113, KD 225, PSDI 73, PRI 25, NSZ 7, PLI 10. MSI 92, FI 21, SL 12, PR 4, MU 6, UT 19 PSI 40, PNL —. Kolon ja VOLISCE ST. 256 (Kolonja 28)
KPI 81, KD 260, PSDI 4«, PRI 15, NSZ 3, PU 20, MSI 120, FI 9, SL 5, PR 3, MU M, UT 24, PSI 27, PNL —. VOLISCE ST. 255 (Vicolo Edera 5)
KPI 72, KD 230, PSDI 67, PRI 29, NSZ 10, PLI, 39, MSI 103. FI 12, SL 6, PR 12, MU 14, UT 22. PSI 24, PNL —. VOLISCE ST. 257 (Monte Grappa 5)
KPI 244, KD 155, PSDI 41, PRI 7, NSZ 3, PLI 9, MSI 55, FI 13, SL 16, PR —, MU 10, UT 10, PSI 17, PNL 1. Greta VOLISCE ST. 275 (Vic. S. Fortunato 1)
KPI 120, KD 187, PSDI 54, PRI 10, NSZ 6, PLI 14, MSI 7?, FI 30, SL 2, PRI 3 MU 7, UT 24, PSI 23, PNL 2. VOLISCE ST. 276 (S. Gretta 34)
KPI 130, KD 180, PSDI 54, PRI 4, NSZ 12, PLI 15, MSI 61 FI 10, SL 9, PR —, MU —, UT 11, PSI 16, PNL 1. VOLISCE ST. 277 (Sni. Gretta 34)
KPI 121, KD 193, PSDI 52, PRI 8, NSZ 14, PLI 12, MSI 49, FI 11, SL 18, PR 1, MU
5, UT 32, PSI 42, PNL —.
VOLISCE ST. 278 (Ul Bovedo 52)
KPI 185, KD 60, PSDI 10, PRI 3, NSZ 7, PLI 8, MSI 20, FI	15,	SL 11,	P« -,	MU
2 UT	16,	PSI	8,	PNL 1.
VOLISCE ST. 299 (Sal Gretta 34)
KPI 157, KD 193, PSDl 45, FRI 4,	NSZ 6,	PLI 22, MSI
83, FI	20,	SL	5,	PR 1,	MU
4. UT 10, PSI 15, PNL 5. VOLISCE ST. 304 (Šalita Gretta 34)
KPI 113, KD 212, PSDI 54, PRI 20, NSZ 4, PLI 8, MSI 115, FI 20, SL 5, PR 4, MU 11, UT 10, PSI 22, PNL —.
VOLISCE ST. 337  --------
(Šalita Greta 34)
KPI 113, KD 173, PSDI 53, PRI 12. NSZ 5, PLI 10, MSI 112. FI 11, SL 6. PR 1, MU 2, UT 13, PSI 18, PNL —. VOLISCE ST. 343 (Ul. Ceretto 19)
KPI 72. KD 147, PSDI 20, PRI 14, NSZ 19, PLI 10. MSI 43, FI 18, SL 6, PR —, MU 5, UT 6, PSI 16. PNL —.
Bani
VOLISCE ST. 345 (Bani — dečji zavod)
KPI 81, KD 34, PSDI 10, PRI 4, NSZ 23, PLI 4, MSI 7, FI 3, SL 4, PR 1, MU 3, UT
6, PSI 10. PNL —.
Bolnišnice
VOLISCE ST. 249 , 4 Umobolnica)
KPI 4, KD 9, PSDI 2, PRI 4. NSZ —, PLI 4, MSI 10. FI —, SL —, PR —, MU 2, UT 3, PSI —, PNL —. VOLISCE ST. 325 (Glavna bolnišnica)
KPI 31, KD 164, PSDI 15, PRI 11. NSZ 6, PLI 9, MSI 37, FI 4, SL 3, PR 2. MU 3. UT 6 PSI 9, PNL —. VOLISCE ST. 326 (Glavna bolnišnica)
KPI 29. KD 49, PSDI 7, PRI 6, NSZ 1, PLI 2, MSI 14, FI —, SL 2, PR 1, MU 3. UT 3, PSI 11, PNL —.
VOLISCE ST. 327 (Glavna bolnišnica)
KPI 49, KD 69, PSDI 10, PRI 5, NSZ 5, PLI 2. MSI 18, FI 3, SL 3, PR 2, MU 2, UT 7, PSI 1, PNL 2
VOLISCE ST. 328 (Glavna bolnišnica)
KPI 31. KD 59, PSDI 10, PRI 6, NSZ 3, PLI 1, MSI 26, FI 5. SL 2, PR —. MU —, UT 5. PSI 3. PI.N —. VOLIŠČE ST. 329 (G'avna bolnišnica)
KPI 10, KD 38, PSDI 1. PRI
2. NSZ —, PLI —, MSI 8. FI 1. SL — PR 1. MU 1, UT
, PSI 1. PNL —.
VOLISCE ST. 330 (Zdravilišče INFS)
KPI 9, KD 21. PSDI 6, PRI 1. NSZ - PLI 6 MSI 6. FT 1, SL —, PR —. MU 1, UT 1, PSI 2 PNL —.
VOLISCE ST. 331 (Bolnišnica kronično bolnih) KPI 41. KD 64. PSDI 7, PRI
3, NSZ 2, PLI 3. MSI 17, FI —, SL 1, PR 4, MU 1, UT 5. PSI 7. PNL 1
VOLISCE ST. 332 (Bolnišnica kronično bolnih — ženske)
KPI 18, KD 296. PSDI 4, PRI 3, NSZ 3, PLI 3, MSI 1J, FI 2, SL 4, PR 4, MU 1, UT 3, PSI 2, PNL —,
PRIMORSKI DNEVNIK
— 6 —
Športni portreti
Jolanda
svetovna rekorderka v skoku v višino
Med atletskimi disciplinami, v katerih so ženske v zadnjem času najbolj napredovale, je gotovo skok v višino. Zasluge za ta napredek pa pripada v največji meri dolgonogi Romunki Balasovi, ki je svetovno mejo ponesla na 1.82, kar je tudi za moške že kar dostojna višina.
Poglejmo zalo, kakšna je bila razvojna pot svetovne prvakinje po njenem pripovedovanju.
«Bilo je leta 1948 na
svojih rezultatih sem hila zelo stalna, enajstkrat sem skočila 170 cm in več. Sredi oktobra mi je uspel tudi skok čez lestvico na višini 1/6 cm, s čimer sem izboljšala evropski in izenačila svetovni rekord. Od svetovnega pa sem se kmalu zopet poslovila. Iz Pekinga je prišla vest, da je moja mlada prijateljica, Kitajka Cen g Feng Jung, ki sem jo spoznala ob njenem gostovanju v Evropi, zopet za 1 cm prestavila rekord-
iportnem igrišču v Temiš-varu. Dokaj slučajno sem zašla med skupino atletinj. Zdi se mi, da je moj zunanji videz malo obetal. Precej visoka sem sicer že tedaj bila, zato pa tudi tako Šibka, da mi na «startu» moje atletske kariere niso obetali kaj posebnega. Tedaj mi je bilo 12 let. Kmalu sem ugotovila skupaj s trenerjem, da bi lahko še kar dobro skakala v višino. Moj prvi rezultat je bil 128 cm.
Bila sem v letih, ko sem hitro rasla in skupaj z mojo telesno višino je rusla tudi višina, ki sem jo uspela preskakovati na treningih in tekmovanjih. Od 125 cm leta 1949 do 151 v letu 1951. Tedaj sem prvič prišla v državno reprezentanco in pred menoj je bilo prvo veliko potovanje — v Moskvo. Dobro se spominjam, da sem bila močno razočarana, ko sem dosegla samo 145 cm in tudi nekaj solz je steklo na travo moskovskega stadiona. Kmalu nato sem dobila novega trenerja. Pripravljati sem se pričela pod vodstvom romunskega rekorderja v skoku v višino Jona Seterja. Leta so tekla in lestvica za skok v višino se je dvignila. Na evropskem prvenstvu v Bernu sem dosegla svoj osebni rekord 165 cm in to je bilo tedaj dovolj za drugo mesto za Angležinio Hopkins.	.
PRVI SVETOVNI RFKORD
Dokaj sem si popravila tehniko, pa tudi sicer nisem bila več tista šibka deklica od prej. Tako sem leta 1956 dosegla svoj prvi veliki cilj. Za 1 cm šeni namreč 'izboljšala svetovni rekord Hopkinsove in z rezultatom 175 cm sem odhajala na olimpijske igre o Australijo, ki pa mi je prinesla veliko razočaranje. Ne samo da nisem upravičila upov svojih rojakov in nisem prinesla domov zlate olimpijske medalje, ampak celo brez medalje sem se vračala.
Lani se je lov na svetovni rekord nadaljeval. V
no znamko. Nič drugega ni kazalo kot lov nadaljevati. Pozimi sem mnogo trenirala in prišla v sezono zelo dobro pripravljena Prvi pomembni datutu je bil 7. junij, ko sem zapisala v svoj dnevnik treninga številko 178. Kmalu zatem <29. junija) je padla nova ovira. Skočilu sem 189 cm in tedaj s o napisali, da je prebit »zvočni zid* ženskega skoka v višino. Zelo sem bila zadovoljna, vendar nisem opustila resnega dela in stremljenja k boljšim rezultatom. 31. julija smo i-meli tekmovanje v Pojan i in potem, ko sem preskočila vse višine v prvem poskusu, sem prosila, da mi postavijo lestvico 181 cm. Le težko popišem svoje navdušenje, pa tudi ttapdtišt* nje prisotnih, ko sem obsedela v mivki in opazila, da je letvica ostala na stojalu.
PR1SI.A JE TUDI MEDALJA Na evropskem prvenstvu v Stockholmu vendar nisem razočarala svojih rojakov. Moram priznati, dn sem pričakovala hujšo borbo. Moje nasprotnice pa tokrat očitno niso bile preveč razpoložene in zlato medaljo sem si zagotovila na lahek način. Kaj nuj še povem? Morda to. ker me itak vedno izprašujejo, koliko sem visoka? Za sedaj še vedno nekoliko več kot skačem, namreč 184 cm. Doma sem iz Temišvara, tam se/n tudi preživela večino življenja, trenutno živim v Bukarešti, kjer delam tri stvari: prvič delam kot u-radnica, drugič študiram kot izreden študent jezike tn tretjič trenirdm skok v višino.
Jolanda Balas že dolgo goji veliko željo: du bi preskočila svojo luštno višino — iB4 cm! Pred kratkim se je tej želji spet prioiižala za 1 cm Prejšnjo nedeljo je namreč ponovno zarisala svoj rezultat ž rekordne liste in vpisala nagega: svetovni ženski rekord u skoku v višino — 182 cm! Torej še 2 cm do izpolnitve
njette žetje:	*........
Zadnja tekma Italije ra sredozemski pokal
Španija B - Italija B
danes popoldne v Saragozzi
Na lestvici tega tekmovanja je Italija B na tretjem mestu asa Španijo B In Francijo B
SARAC-OZZA, 15. — Italijanska nogometna B reprezentanca je danes zjutraj prispela v Saragozzo. Vsi nogometaši so se kmaiu po prihodu odpravili na igrišče, kjer so imeli lahek kondicijski trening. Po izjavah članov vodstva. so vsi igralci v odlični fizični kondiciji. Voditelji so tudi potrdili, da bo jutri v srečanju z B reprezentanco Španije italijansko moštvo nastopilo v naslednji postavi: Sarti; Robotti, Sardi; Posio, Maldini, Fogli; Lojodice, David, Milani, De Costa, Bari-son.
Izvedelo se je tudi, da v španskem moštvu zaradi poškodbe ne bo mogel nastopiti desno krilo Del Sol iz Seville. Zamenjal ga bo njegov klubskj tovariš Antoniet.
Prodaja vstopnic se nadaljuje v pospešenem tempu in za jutri predvidevajo, da bo vseh 40.00t^ prostorov na stadionu zasedenih.
Tekma, med Italijo in Španijo B velja za sredozemski pokal, ki se v svoji drugi izdaji vleče že od 18. oktobra 1M53 in traja torej nič manj kot 5 let pa še vedno ni zaključen. Do konca tekmovanja manjkajo namreč še vedno 4 fekme. Za italijansko reprezentanco pa bo jutrišnje srečanje zadnje. Prejšnjih devet tekem je odigrala z naslednjimi rezultati:
v Carigradu: Italija B - Turčija 1:»;
v Rimu: Italija B - Francija B
v Atenah: Grčija - Italija B 1:8;
v Trstu: Italija B . Turčija 1:1;
v Kairu: Italija B-Egipt !:•; v Marseillu: Francija B -Italija B 1:0;
v Neaplju: Italija B - Grčija 7:1;
v Cagliariju:	Španija	B	-
Italija B 1:0; v Pescari: Egipt - Italija B
1:0.
Po teh devetih tekmah je Italija B na tretjem mestu za Španijo B in Francijo ter pred Turčijo. Grčijo in Egiptom.
Tudi če italijanska mlada reprezentanca v jutrišnji tekmi zmaga, ne more doseči boljšega plasmaja, Španija pa mora odigrati še dve tekmi in je že sedaj zanesljivo prva.
Trenutna lestvica je naslednja:
Španija B	8	6	11	19:5	15
Francija B	10	4	4	2	14:8	12
Italija B	9	3	3	3	11:6	9
Turčija	7	2	3	2	7:5	7
Grčija	*	1 4 3	6:17 6
Egipt	10 1 3 6 5:21 5
Do konca manjkajo se naslednje teicme:
Grčija - Turčija, Španija B-Italija B. Španija B - Turčija in Turčija - Grčija.
To tekmovanje je bilo zamišljeno kot tekmovanje mia-dih nogometašev iz vrst katerih naj bi se rekrutirale moči
za A reprezentance posameznih sredozemskih držav. Toda v praksi se je ta zamisel pokazala za neizvedljivo, ker je v. petih letih preteklo ze toliko vode, da so tudi tisti nogometaši, ki so nastopali v prvih tekmah, postali medtem že stari. V ostalem pa so bile Grčija, Turčija in Egipt prisiljene zaradi prevelike razlike njihovih »kadetov* z italijanskimi, španskimi in francoskimi nastopati s svojimi dejanskimi reprezentancami, kar je imelo za posledico, da so tudi Italija, Španija in Francija začele vključevati v B reprezentance igralce, ki so že večkrat nastopili tudi v A moštvih in prvi smisel tega tekmovanja se je seveda razblinil.
V sili hudič muhe zre...
Alessandria išče nove igralce
ALESSANDRIA, 15. — Zaradi slabega začetka v A ligi, je vodstvo nogometne e-najstorice Alessandrie sklenilo v naglici angažirati novega vratarja, ker se je titular-ni vratar Cuman poškodoval v tekmi s Spalom, rezervni vratar Stefani pa je v tako slabi fizični kondiciji, da ne more predstavljati zanesljivega jamstva in je tudi odgovoren za vsaj polovico od 14 doslej prejetih golov. Vodstvo kluba je zaradi tega že angažiralo 23-letnega vratarja No-tarnicolo, ki je dve leti nastopal V ZDA, lani je bil član Torina, trenutno pa je bil brez obvez. Notarnicola je včeraj že treniral in bo že v nedeljo lahko nastopil v Milanu.
Verjetno je, da bo vodstvo Alessandrie angažiralo tudi enega branilca, ker se je med tekmo v Padovi srednji krilec Pedroni tako močno poškodoval, da najmanj en mesec ne bo mogel igrati. Izbira naj bi padla na enega izmed naslednjih, ki so prosti: Cuscela, Manente, Giacomaz-zi, Nay.
IIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIinillMIIIIIIIIIIIIIIIinil
llllllllllllllllllllllllllimillllllUIM«»MIMMOIII»millMllllllllimilHIIIIIHIHMIIIIIIMII»MIIMm«»tlf
Ju ventus-Bologna zu italijonski pokol 1958
Bologna osvojila tretje mesto toda šele po odločitvi žreba
V normalnem času je bil rezultat 2:2, po podaljšku 3:3, po streljanih lime/rovkah pa 7:7
Atletski dvoboj dveh evropskih kolosov
Neodločen izid med Poljsko in
dvoboja
Nemčijo
Poljaki so izbojevali neodločen rezultat z dvojno zmago v zadnji disciplini tekmovanja: v teku na 10.000
Ekipa Simmenthal
TURIN. 15. — Današnja tekma med Juventusom in Bologno za tretje mesto italijanskega nogometnega pokala 1958 se je kljub vsem možnim predvidenim podaljškom končala neodločeno, tako da so morali zmagovalca določiti z žrebom Sreča je bila naklonjena Bologni, ki je tako v končnem plasmaju zasedla tretje mesto, Juventus pa četrto
Tekma se je v normalnem igralnem času končala neodločeno 2:2 (0:2) Po obeh podaljških po 15’ je bil rezultat 3:3 Nato je vsaka enajstorica izvedla, po 6 11-metrovk in ker jih je vsaka realizirala po
 ............... IIIIHHIIIIHIM   Mlllllllll
Šport med slovensko mladino
Dvoboj v ping-pongu Škedenj-Barkovlje
V obrh srečanjih so zmagali Skedcnjci
V soboto in v torek je bil v Skednju in v Barkovljah dvoboj v ping-pongu med ekipama prosvetnih društev Skedenj in Barkovlje. V obeh srečanjih so zmagali Škedenj-ci, kar je bilo seveda predvideno, vendar pa so Barkov-ljani, ki so se po daljšem času spet pojavili v športni areni, kar je vsekakor zelo razveseljivo, nudili renomiranim nasprotnikom kar precejšen odpor, kar velja predvsem za Pertota, ki je obakrat iztrgal svojemu nasprotniku po en set. Na vsak način bodo lahko Barkovljani s pridnim treningom še mnogo napredovali in se uvrstili med boljše ekipe.
V soboto sta ekipi nastopili v naslednjih postavi:
BARKOVLJE:	Zorko Šču-
ka, Sergij Pertot, Marjan Gregorič. Inko Starc.
'SKEDENJ:	Robert Merlak,
Enij Sosič, Edo Germani, Darij Berginc.
REZULTATI:
Ščuka - Merlak 9:21, 21:18
13:21.
Pertot - Sosič 14:21, 21:18, 15:21.
Gregorič - Germani 17:21, 14:21.
Starc - Berginc 8:21, 14:21.
Ščuka-Gregorič - Sosič-Ger-mani 11:21, 19:21.
Pertot-Starc - Merlak-Ber-ginc 18:21. 18:21.
Končni izid: 6:0 za Skedenj.
V torek v povratnem srečanju so Barkovljani nastopili z istim moštvom, v moštvu Škedenjcev pa je namesto Berginca igral Jurij Hrevatin.
REZULTATI
Merlak - Ščuka 21:17, 21:12.
Germani - Pertot 21:18, 15:21, 21:12.
Hrevatin - Gregorič 21:18, 19:21, 21:15.
Hrevatin - Starc 21:17, 27:25.
Germani-Hrevatin D. . šču-ka-Pertot 21:17, 25:23.
Merlak-Hrevatin J. - Grego-rič-Starc 21:17, 21:14.
Tudi v tem srečanju Je bil končni rezultat 6:0 za Skedenj P—zio
4, je bil končni rezultat spet neodločen 7:7-.
Strelci: v prvem polčasu: v 25’ Pivatelli (B.), v 44’ Petani (B.); v drugem polčasu v 8’ Sivori (J.) iz 11-metrovke, v 20’ Nicoie. V prvem podaljšku: v 7’ Sivori (J.), v 8’ Bo-nafin (B.); Enajstmetrovke: za Juventus Sivori 3, Voltoli-na 1, za Bologno: Bodi 4.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Juventus: Vavassori: Regis, Poldi: Colombo. Corradi. Fuin; Voltolina. Palmer, Nicoie, Sivori, Stevanello.
BOLOGNA:	Giorcelli; Ca-
pra. Pavinato: Bodi. Mihalič, Raridon; Petani, Cervellatti, Pivatelli, Bonafin. Fascetti.
Pri Juventusu so bili najboljši Nicoie. Sivori in Colombo. pri Bologni pa Bodi, Pivatelli in Cervellatti.
DISCIPLINSKI UKREPI
Nobene izključitve med igralci A lige
MILAN, 15. — Na svojem današnjem zasedanju je raz-sodiščna komisija FIGC izrekla naslednje disciplinske ukrepe proti moštvom in posameznikom.
Italijanski pokal 1958-59 (tekme 7. in 8. sept.) Globa lir 15.000 — Bari. Opomini: Bo-scolo (Padova), Tommasini (Padova) Adorni (Simmenthal).
Italijansko prvenstvo (tekme 12. okt. 1958):
Globe moštvom: 200.000 lir — Arezzo; 70.000 lir Atalanta in Messina; 45.000 lir, Caser-tana; 40.000 lir Brescia: 30.000 lir I.anerossi; 20.000 lir Bari, Vigevnno in Mantova itd.
Izključitve: za dve efektivni nedelji: Agjzzoli (Modena), Lugli (Modena). Riengni (Ca-tania), Somigli (Prato). Fran-cescon (Biellese), Pagliari (A-rczzo). Za eno efektivno nedeljo:	Baccheretti (Como).
List (Simmenthal), Gori (Luc-chese), Gallusi (Reggiana), Svastano (Vasertana). Paroli-ni (Gremonese), Garzelli (Fe-dit).	.
Strogi opomin:	Tozzi (La-
zio), Ottani (Modena), itd.
Navadni opomin: Galli (Milan). Vincenzi (Samndoria), Valenti (Udinese), Pedroni (Alessandria). Snidero (Alessandria). Griffith (Koma). Be-nedetti (Palermo), Azzali (Pa-
lermo), Trinca (Treviso), Gen-tili (Atalanta), itd.
Mnogo igralcev je bilo kaznovanih z globami.
ATLETIKA
Nov rekord Kuznecova v metu kopja: 84,90 m
MOSKVA, 15. -— Med neko atletsko prireditvijo v Nalt-čiku na Kavkazu, je sovjetski atlet Vladimir Kuznecov izboljšal sovjetski rekord v metu kopja z rezultatom 84,90. Stari rekord Kuznecova je bil 83,73 m.
VARŠAVA, 15. — Dvoboj dveh evropskih atietskih velesil Zah. Nemčije in Poljske se je končal neodločeno 110:110. Dvoboj za prestiž je bil zelo zanimiv in negotov vse do poslednje discipline, ■do teka na 10.000. pred katerim so Nemci vodili s 5 točkami naskoka. Za izenačenje je bila Poljakom potrebna zmaga na 10.000 m. Velika borba se je odvijala že v mraku. Ob velikanskem navdušenju sta prva pretrgala vrvico na cilju Chromik in Ožug,, ki sta tako postala junaka dneva.
Neodločen rezultat je morda še najbolj pravičen. Obe ekipi sta se moško borili za vsak centimeter in za vsako desetinko sekunde. Zaradi slabih vremenskih pogojev pa žal ni-j^o bili doseženi rezultati, ki jih je bilo, glede na kvaliteto posameznih tekmovalcev obeh taborov, mogoče pričakovati.
Rezultati:
IH m ovire:	Lauer (N.)
13”9;	100	m: Fueterer (N.)
10”7:	800 m:	Schmidt	(N.)
1’48”4 : 400 m: Kaufmann (N.)
A7”0:	5000 m:	Krzyskowiak
(P.) 14’04"0; troskok: Schmidt (P.) 15 58: kladivo: Rut (P.) 64.03; disk: Pijatkowski (P.) 54.17;	4x100 m:	1. Nemčija
40”4, 2. Poljska 40”8.
200 m:	1. Germar (N.) 21”3;
2. Lauer (N.) 21”4; 3. Folk (P.) 21”8; 4. Schmidt (P.) 22”2.
1500 m: 1. Jochman (P.) 3’ 42”5: 2. Schmidt (N.) 3’42”5;
3. Brenner (N.) 3’44"; 4. Oryal (P.) 3’51”.
10.000 m:	1.	Chromik (P)
29’33”8; 2. Ožug (P.) 29’33’8; 3. Schade (N.); 4. Hoeger (N.).
400 m ovire:	1. Janz (N)
52”2; 2. Kotlinski (P.) 53”; 3. Hoss (N.) 53” 1; 4. Janiak (P.) 55”6.
3000 m ovire: 1. Krzyszko-wiak (P.) 8’41”; 2. Muller (N.) 8’57”8; 3. Zbikovvski (P.) 9’ 03”6. 4. Thumm (N.) 9’16”8
brykowski (P.) 1,95;	4. Rie-
bensham (N.) 1,90.
Palica: 1. Wazny (P.) 4,30;
2. Krzesinski (P.) 4,20; 3. Leh-nertz (N.) 4,10; 4. Moehring (N.) 4.
Krogla:	1. Wegmann (N.)
17,32; 2. Lingnau (N.) 17,25;
3. Sosgornik (P.)	16,94;	4.
Kwiatkowski (P.) 16,42.
Kopje: 1. Sidlo (P.) 78.44; 2. Schenk (N.) 74.99 ; 3. Kopy-to (P.) 74,43;	4. Will (N.)
69,53.
4x400 m: 1. Nemčija (Kaiser, Kaufmann. Adam, Haas) 3’10”2;	2. Poljska (Bozek.
grozi z umikom
MILAN, 15. — Na tis£°^ konferenc, je predse^* šarkarskega kluba -r0čil>
thal dr. Bogoncelli	i,
da se bo ekipa S'«**® V odpovedala nadaljnje „j. movanju v Prvi s®rlJ'L,;vn°st' m a igrišča za svojo a jj
Dr. Bogoncelli je mu občinske oblai“_wl'enil>31 le, da se ekipa S‘"*"šport-ne bo mogla posluzev	j
ne palače od 27. nreds!1*
3 1U 2;	2. FOIJSKH lOOzeK. ne pciictce	preOSi0
Mach, Makomaski, Swatowski) | dec. ko bodo v njl J Ie(ju. 3’H”4.	Ive skupine varieteja
m—m—1
Šahovska olimpiada v Muenchenu
Jugoslavija pred u»*S® proti Zahodni Nenadi1
Visoka zmaga Italije nad Tunizijo v C skop#
da Di
MUENCHEN, 15. — V nada-| pa je dejal: “^1'vneg* p('
lahko premagal svetovn
bi
MILAN, 15. ■— V soboto 1.
nov. bo s startom v Seregnu	____
37. klasično tekmovanje v hi- I Višina: 1. Puell (N.) 2.06; 2. tri hoji na 100 km,	I	T an/o«Hnwciri /P i 9o:t- s Fu
1 Lewandowski (P.) 2,03; 3. Fa-
HIIIMIIIIIIItllllllll Hill tllllt lili tllltlllltttMllllltillllUl Uit lltlll Itlllllll llllt II llllllll III Itllltl lltlll til
Trening rezerv v Traču proti CRDA
Rigonat in Comisso r Turin namesto Tortula
Danes trening titularcev na tržaškem stadionu
TR2IČ, 15. — Triestina bi morala danes odigrati v Tržiču trening tekmo z enajstori-co CRDA, toda iz neznanih vzrokov je trener Olivieri pripeljal v Tržič samo rezerve, trening titularcev pa je preložil na jutri popoldne, kc se bodo na stadionu v Trstu pomerili z rezervami in mladinci. Trener Triestine je tako prikrajšal številne gledalce za priložnost, da bi videli kakšne spremembe so predvidene v moštvu Triestine za nedeljsko tekmo s Torinom. Kljub temu pa se je izvedelo, da bo Olivieri najbrž zamenjal Szokeja in Tortula z Rigona-tom in Comissom. V tem primeru bi Massei igral zvezo, Comisso pa srednjega napadalca.
Trening rezervnega moštva je samo še potrdil v kako žalostnem položaju se nahaja Triestina In . če je kljub temu bil rezultat samo 1:1 se imajo Tržačani zahvaliti predvsem res požrtvovalni in dobri igri srednjega krilca Mer-kuze. ki se je izkazal že v A moštvu na tekmi proti Romi.
Poleg njega se je odlikoval tudi vratar Rumich in do neke mere tudi mladi napadalec Demagna. ki je tudi dosegel edini gol za Triestino. Od ostalih je najbolj razočaral Szoke.
Tržičani bi zaslužili zmago. Zapravili so nešteto ugodnih priložnosti, povrhu pa še 11-metrovko, ki jo je v 4’ drugega polčasa zastreljal stari Cergoli.
V vodstvo je prišla Triestina v 34’ prvega polčasa. Merku-za je iz gneče podal dolg predložek na krilo Auberju. ki se je z žogo podal na center in jo od tam podal spet na krilo Demagni. Ta je iz daljave streljal v paraboli in žoga je obtičala v mreži poleg presenečenega vratarja Tržičani 'so izenačili v 44’ drugega polčasa, potem ko so skoraj ves čas prevladovali v polju. Gol je dosegel Tonca,
Triestina je nastopila v naslednji postavi:
Pumich: Denicolaj, Dudine;
ljevanju prekinjenih partij iz 4. kola so danes dopoldne ZDA. CSR in Argentina zabeležile visoke zmage in se močno približale Jugoslaviji in SZ, ki sta na vrhu lestvice.
Rezultati 4. kola po nadaljevanju prekinjenih partij:
A skupina: Zah. Nemčija -Bolgarija 2:2, ZDA - Anglija 3:1, Švica - CSR 1:3, Vzh. Nemčija - Argentina 1:3.
B skupina: Švedska - Belgija 2:2, Nizozemska - Kolumbija 2,5:1,5. Madžarska - Poljska 3,5:0:5, Finska - Makanda 1:1	(2). Islandija - Danska
1.5:2,5, Izrael - Francija 2,5:1.5.
Vodi Madžarska z 12 točkami, sledi Nizozemska z 11,5. itd.
C skupina: J. Afrika - Portoriko 2.5:1,5, Italija - Tunizija 4:0, Iran - Irska 1:3, Norveška -, Grčija 3:1, Škotska -Portugalska 2,5:1,5, Libanon-Filipini 1.5:2.5.
Vodi Italija z 11 točkami pred Filipini in Norveško z 10 itd.
Popoldne se je olimpiada nadaljevala s partijami 5 kola. Končal se je samo dvobpj med Bolgarijo in ZDA. ki se je zaključil neodločeno 2:2. Jugoslavija vodi proti Zah. Nemčiji z 1:0, tri partije pa so prekinjene in kažejo na zmago Jugoslavije z 2.5:1,5.
Rezultati 5. kola: Bolgarija-ZDA 2:2, Jugoslavija - Zah. Nemčija 1:0 (3), CSR - SZ 0.5:1.5 (2). Španija - Švica 1:1 (2), Argentina - Avstrija 1,5:1,5 (1), Anglija - Vzh. Nemčija 1:2 (1).
STANJE: Jugoslavija 12 (3), Argentina 12 (1), SZ 11,5 (2), ZDA 11,5. CSR 11 (2), Španija 9,5 (2), Avstriia 9,5	(1),
Zah. Nemčija 8 (3). Bolgarija 7,5 (1), Vzh. Nemčija 6.5 (1), Švica 6 (2). Anglija C (1).
vaka.s
BOKS
Patterson - Cooper ?
LONDON, 15. — Angleški organizator Harry Levene je izjavil, da mu bo uspelo organizirati dvoboj za svetovno prvenstvo težke kategorije med prvakom Floydom Pat-tersonom in Angležem Hen-ryjem Cooperjem. Dvoboj bi bil v Angliji. «Pattersonov prokurator Cus D’Amato je dejal Levehe — mi je obljubil borbo za naslov, če do-
ber.
bim primernega izzivalca. Coo-o, Merkuza. Rocco: Au- i per in jaz sva prepričana, da Szoke, Demagna, Puia, bomo Pattersonu iztrgali sve-| tovno prvenstvo* Cooper sam
kat*’
Evropski prvak tez j^ns-gorije Šved Ingemar jvob(|' son, ki je prisostvova ^ejal.
ju Cooper - Folly. ‘ , pt*
da ga oba boksarja n
več navdušila. Foll-e- ..j, d» nažer Bill	Swift	je	; gs?
spada Cooper med d nitn» boljših na	svetu,	čep	.g tu*
učinkovite	pesti.	Dej	b; rn0"
di. da ne verjame, d patte0 gel Cooper premagat
>na.
* * *	is(ii-
NEW YORK, 15. 7; prdržaye nik atletske komisije . je Nev/ York Julius Ben izjavil, da Cus D kurator Floyda “ falir ni sprejel predlaga01 -vojjoj* mov za organizacijo za svetovno prvenst	v
kategorije,	ki naj D	, prt»
Madison Square Gard f j. koncem tega leta 10 . .,0 obali 12 dec. Čeprav nt zdi. javljeno ime izzivalca pjinO da bi to bil Kuhane« Valdes.
KOLESARSTVO,
Pokal Agostini osvojil Baggi*** f
MILAN, 15. — ski dirki za pokal ug irfi stini, rezervirani te e0i?]* prve kategorije in	^	je
nej je zmagal BagfP8 ■ j t|t 190 km prevozil v 9 gg k10 s povprečno hitrostjo na uro.	..	,	Livie"
Vrstni red ostalih:	on)-
ro. 3. Poiani, 4. BamP1' - T>d-sti, 6. Casati, 7 Zocca. jjjco deucci, 9. Kazianka. • j lilo, 11. Dante, 12. far«*1' j9. Manzoni, 14. Mazztgn Carissan.	stsh
Od 120 dirkačev. kj s0zafa<j!
tali v Lissone, J1**..! n» naporne proge pri®10 samo 38.
KOLESARSTV£
franckfurt, V>- a i?*
1722.086 km je vrstni r . vot; jic v 6-dnevni kole^^»sledni'
nji v Franckfurtu °as geve-1. Van Steenberge” , pot*
reyns (Bel.) 158 točk^ j-orlid' Pfenninger (Šv.) 11J' n,igrah’.,. Brun (Fr.) 95	^	»“V**
Petru (Nem.) 78, 8. errU** kom treh krogo''
De Rossi (It.) K«-
oai»*«roi url-_MKo	jt
STANISLAV RB ^ , ff»*
Tlslca Tiskarski savod	/
 —^
MIKULA LETIČ
INTERNA TITIS
Kako rad bi še marsikaj povedal in napisal! Pa ne gre; iternatite ni več! — To spoznavam iz naslednjega:
Stari ljubi in prisrčni grešnik, pristna ljubljanska srajca, ane Košenina, kateremu sem bil v svojih načrtih namenil oleo poglavje, ki ga nisem utegnil več spisati, je nekoč zbral krog sebe krdelo internirancev, sestavljeno povečini iz mojih atih, junaških »južnih bratov*. Pripovedoval jim je stare, /odenele dovtipe, med njimi	tudi take ki	jih	je	ze1 ocak
oe stresal v veseli družbi svojih treh sinov in treh nevest, o se ga je spet enkrat natreskal v svoji slavni barki.
Jaz sem tedaj sedel sam zase v kotu, poglobljen v knjigo, a se simpatični Žane obrne k meni:
— Kaj je s teboj, Mikula? Tak veseljak si drugače. Ali si
olan? Vsi se smejejo, samo ti ne!
— Tjah! Dragi moj Žane! Ce hočeš mene spraviti v meh, moraš povedati kaj novega, čisto svežega in ne takih t.arih stvari, ki imajo daljšo brado nego Abraham. In preveč avlečeš vsako zgodbo: Dovtip	mora	biti	kratek,	jedrnat,
daren!	,,	.	.	.
— Dobro, Mikula: Povedal	ti	bom	«Vic»,	ki	je absolutno
tov, moderen in absolutno kratek. Samo ena beseda!
— Sem res radoveden, Žane.
— Evo: Vinceremo!*)
Dobri Žane je pri tem to besedo še prav po ljubljansko ategnil: »Vinčerema!* Tedaj sem prasnil v smeh in se do-
»esedno zvijal:
*) Piščeva opomba: Po Hitlerjevem vzorcu, ki je med Nemci
leljal svoj pozdrav sHeil Hitler*, je ustvaril tudi Mussolini svoj 'inceremos (Zmagali bomo). Tn «pozdrav» je bit »fcbro obvezen
vseh pismih, tudi zasebnih; v odlokih, razglasih blestel je po teh zidovih, ‘vratih in hodnilcih. Ko so se množile vesti o porazih i' bojiščih, je ta pozdrav in izrek postajal vedno bolj — recimo ■ bnahronističen.
— Bravo, Žane! Zmagal si. Evo ti roka!
Gnev, jeza m škodoželjnost preganjanca proti svojemu tlačitelju in pa od internatite pokvečeni duh in razum so tedaj povzročili, da me je trebušna mrena zabolela od smeha. Danes ne morem razumeti, kaj je na iej stvari tako strašno smešnega. Saj dovtip ni slab in je sprejemljiv kot hudomušna in nekoliko pikra opazka. Več pa ne. Zvijati se od smeha pri tem ni mogoče.
Zakaj? Manjka okoliš, manjkajo tovariši, manjka omejenost svobode, manjka «domani», manjka slaba, vodena «mi-nažar, večna, dolgočasna, nezabeljena pašta-fižol — celo! — »sape in sapice* in tako dalje...: In predvsem: manjka internatita!! —
Nekaj pravega in pristnega internacijskega in internatit-skega gradiva pa mi je še ostalo. Toda zal: Ni za javnost.
Ob vsaki važnejši priliki je namreč v taborišču zagledala »beli dan* visokodoneča »oda*, ki je opevala zgodbe in pri-godbe, prilike in neprilike, srčne in druge izlive, «južne brate* in ljudi... Toda, kakor rečeno: Te »ode* so bile za internacijsko javnost; za drugo javnost pa niso. —
Da pa prav na koncu le še nekoliko upravičim naslov in ime te kronike: »Intematitis*, podajam vsaj eno tako »odo* v originalnem besedilu, skrajšano samo za nekaj bolj »nevarnih in nemarnih* vrstic, ki bi ne bile primerne za ne-interniranca.
Posvečena je bila dobremu veselemu robantezu, dragemu prijatelju Konjeslavu, ki je dne 9. novembra 1942 odhajal iz Casolija v svobodno internacijo, kjer ga je že čakala nežna in blagodejno energična roka njegove ljubke in simpatične
ženke Ivke:	.	,	,
KONJESLAVU, zlati duši v raskavi obleki, v spomin in
opomin:
»Zdaj pa greš ... Kot. jasna strela nas je vse ta vest zadela.
Lica mlada, lica vela solza nam rosi debela ...
Iz srca ti prižel imo, da drugod prebiješ zimo, srčni ugodiš potrebi, svojo Ivko vzameš k sebi...
Krasna je zares navada, da ima te ženka rada!
Nam pa druga solza pada ..,
Toda grozna je zabloda to, kar rimska je gospoda ukrenila. Nič kaj bister ni tam v Rimu bil minister. Ni pomislil, kaj bo z nami, če te proč od nas izmami! — Kdo imel bo vedno prav, če ti manjkaš, Konjeslav?! Kdo robantil bo, kričal, kdo z boksom šah igral?!
Kdo iz muh bo delal slone? Kdo bo oštje in madone stresal? — Naše bo življenje nepretrgano trpljenje brez malor, permejkakušev tvojih in brez orkadušev. —
Huda je za nas ta ura... Tretja solza se pocura. —
Kdo bo s svojo kompetenco učenjake deval v senco?
Kdo razkladal bo esenco slovstva in teosofizma,
poljedelstva, komunizma, hero- pante- histerizma?!
Kdo sred’ bojnih bo poljan zmagoval zdaj dan na dan? Kdo iz Tončka bril bo norce? Kdo bo klical stare borce? Kdo s tenorjem mnogovižnim in tak’ rovtarskoponižnim dvigal bo nam zdaj srce s tisto od »scordar di me*?
Spričo take polomije se četrta solza vlije ...
Vendar pa mi nismo tisti, ki bi vdali se zavisti, čisto naše je veselje, nesebične so nam zelje:
Pojdi, dragi Konjeslav in ostani čil in zdravi
Sreča ti bila Je mila; naj te ne bi zapustila!!
In že peta solza teče spričo take lepe sreče ...»
»Tjah! Mikula moj predragi, hvala na besedi blagi!
Rečem ti, orka madona, preveč zame je poklona.
Samo to mi v glavo neče, ko gofljaš mi tu od »sreče*.
Ta beseda ni pravilna:
Oštja! Moja sila je gonilna mi prostost izposlovala Samo meni gre za to pohvala! Ti od »sreče* ml ne poj!
Znat’ je treba, dragi moj!! — A vseeno, orkotron, sem hvaležen za poklon.
Evo, roka: Ne zameri!
Težko grem, pri moji veri...»
»Radi ti verujemo; tudi mi žalujemo.
Kajti tvoja konjska sila nas je večino veselila.
Vnovič torej, Konjeslav:
Krepko nam ostani zdrav, vedno veder, neugnan in vsestransko — podKovanl Tvoja pot
naj gre vedno na «hi-hot»!
In nikdar
naj ne krene — v »bistagšr*!!
Tužno pada nam na tla šesta solza ... Ihaha! !*
. to®
In tako: Kakor vsaka knjiga, ki nekaj d* ’ ^aš knjiga se končuje s tem, da se dva srečno	ve^
njeslav in Ivka sta se našla. To pa je že roman.	reSnlC*
natita. Kajti »Intematitis* je resnica! Bridka — veselal
KONEC