So-li slovenski poslanci gališkim kmetom podarili 106 milijonov! Neke baže lističi zopet begajo sedaj slo venske kmete. Trobijo: varujte se slovenskih kandidatov, ker njihovi prijatelji, slovenski državni poslanci, so kmetom v Gališkem zbrisali 106 miHjonov, katerih bi morali ti vrniti državi. čudno! Kmete lovijo s tem, da jih ščujejo zoper dobrotnike kmetov. Je-li greh, kmetom kaj darovati? Smejo darove samo nemški liberalci od države prejemati? Na primer: tisti ..krahriterji", ki so 1. 1873. na Dunajski borzi denarstveno polomljeni prejeli od države 70 milijonov podpore? Sicer je pa stvar z Gališkimi kmeti drugačna! Dne 7. septembra 1847 je cesar Ferdinand mili odpravil raboto in desetino, leta 1849 pa je vlada ukazala vse odpravljene pravice grajščakov vceniti, svoto na tri dele razdeliti: prvi del zgubijo grajščaki, drugi prevzame dežela, tretji vplačajo kmetje. Takoseje vršila gruntna rešitev ali zemljiščaa odveza v vseh deželah, izvzemši Gališko. Tukaj je vso odškodnino grajščakom prevzela država, to pa zavoljo političnih uzrokov. Puntarskim Madjarom hoteli so priskočiti tudi Poljski grajščaki iz Gališke. Da bi kmete za seboj potegnili obetajo tem, da jim bodo odpustili desetino za raboto brez vsake odškodnine. V tej silnej nevarnosti za Avstrijo pre- hiti grajščake vlada s cesarskim patentom od dne 17. aprila 1848, ki ga hitro razglasi med kmete ter slovesno obeta, da preneha vsa rabota in desetina, ,,odškodnino grajščakom pa prevzame država", ako ostanejo kmetje cesarju zvesti in njegovej vladi pokorai. To se je zgodilo. Gališki krnetje so trdno potegnili za cesarjem in tako milost si zaslužili, da je država namesto njih in deželo plačevala odškodnino. L. 1857. pogodila je se vlada z deželo Gališko tako, da je ta po zgledu drugili dežel prevzela svoj delež prostovoljno, grajščaki so svoj delež zgubili, za kmete pa dižava doplačuje, vsako leto po 2,625.000 gld. do 1. 1898. Tako je se nabralo 106 milijonov. To svoto začeli so pisati deželi Gališki kot dolg in zahtevali, naj ga sSasoma poravna; popolnem po krivici, ker dežela je svoj delež zmiraj vplačevala, in bi tam oni davkeplačilci, ki so po drugib. deželah plačevali samo eden delež, morali plačevati dva deleža ali pa tega sarao na kmete zvrniti in od teb. ubogib. trpinov iztirjevati 106 milijonov. Vendar slednje bi se moglo zgoditi le, ako bi državni zbor cesarski patent od 17. aprila 1848 razveljavil in slovesno cesarjevo besedo podrl, vladarjevo obljubo prelomil. To pa pri uas v cesarskej Avstriji biti ne sme. Slovenski poslanci torej niso prav za prav darovali 106 milijonov. rnarveč deželo Gališko obvarovali krivičnega zadolženja in obdačenja, branili veljavo cesarske besede in najubožnišim slovanskim kmetom v Avstriji. ohranili nedotakljivo tisto cesarsko milost, katero so si v burnem letu 1848. pošteno bili zaslužili po svoji zvestobi in pokorščini. Nobeno sodišče bi drugače razsoditi ne moglo. Krivično deželi Gališki vpisani dolg bi se bil gotovo zbrisal. Nemške liberalce samo to jezi, da sami tega niso storili in si tako poljskih poslancev zopet v zaveznike pridobili. V svoji jezi so rekli, da radi Poljakom v to še več darujejo samo, da se ločijo z Dalmacijo vred od državnega zbora kjer bi potem nas Slovence in Čehe zopet strahovali. To jim je spodletelo in zato zabavljajo na slovenske poslance. —o —