Poleg človešlrih žriev dvamilijonska sltoda Prva slika nesreče Naš list je zadrljič poročal v glavnih obrisih o strašni železniški nesreči na progi Karlovec—Novo mesto med postajama Zaluka in Ozlj, ki se je zgodila ob petih zjutraj. Jutranji osebni vlak s 13 vagoni je zapeljal na ovinku v plaz skalovja, ki se je sprožil na tir in ga podsul 15 m na dolgo in 2 m visoko. Stroj se je vzpel na gomilo kamenja in zdrknil pozneje po strmini proti narasli Kolpi in se razbil. Prtljažni voz je bil takoj na pol zdrob- ljen, le prvi del, na katerem sta bila vlakovodja Čadež ln prtljažnik Žnidarič, je ostal cel. Z medsebojno pomočjo sta drug drugega izvlekla izpod ruševin. Prvi osebni voz III. razreda je bil popolnoma zdrobljen. Na progi je ostalo samo še spodnje železno ogrodje. Drugi voz se je zrušil po strmini v Kolpo, tako da se je videla samo še njegova streha iz vode. Tretji voz je prav tako zgrmel po strmini v Kolpo in je bil do polovice. v vodl. Voz II. razreda, ki je bll za njim, je tudi zdrk- nil po strmini, pa je obstal tik nad vodo. Zadnii osebni voz se je zaradi pritiska povzpel na spodnje ogrodje prednjega voza, tako da je bila vsa redna garnitura potniškega vlaka popolnoma uničena. Priključenih sedem voz vojaškega transporta pa je ostalo nepoškodovanih na tiru. Vse to se je odigralo s tako brzino, da je bilo šele pozneje mogoče ugotoviti posamezne podrobnosti. Reševalna dela Nesreča je bila tem strašnejša, ker se je zgodila v jutranji temi; ugasnile so luči, telefonske zveze so bile pretrgane in so bili ponesreeeni za dalje časa navezani na pomoč, katero so jim nudili nepoškodovani železničarji in sopotniki. Neki železniški uslužbenec je pohitel peš v Ozlj, kjer je obvestil tamošnjo postajo o nesreči in poklical izdatnejšo pomoč. Medtem je bila obveščena tudi postaja v Karlovcu, ki je poslala prvi pomožni vlak z zdravniki, kateri so nudili ranjencem pomoč in oskrbeli prepeljavo desetih hudo poškodovanih v Karlovec. Pozneje je prispel še pomožni vlak z zdravniki iz Novega mesta, nato pa še vlak iz Ljubljane. Po prihodu pomožnih vlakov so pričeli s čiščenjem proge. Iz Maribora so spravili na kraj nesreče 30 tonski žerjav, ki je na.ivečji v naši državi in služi s 30 posebno izvežbanimi delavci dviganju prevrnjenih lokomotiv in vagonov. Zadnjič so se poslužili tega žerjava pri postaji Kresnice na Kranjskem pred 15 leti, ko je iztirila lokomotiva dunajskega brzovlaka ter se prevrnila po nasipu. Za dvig stroja so takrat potrebovali dva dni. S Sušaka sta se pripeljala dva potapljača. da preiščeta v Kolpo strmoglavljeni vagon in ugotovita število mrtvih. Trupla štirih potnikov, katera so našli do 20. marca in jih pokopali v Karlovcu, niso bila v razbitih vagonih, ampak zunaj med kamenjem. Dne 20. marca pred poldnevom bi bilo prišlc skoraj do nove nesreče. S pečine se je utrgal nov plaz ter zgrmel proti Kolpi. K sreči so odskočili ljudje pravočasno, nakar je bil prepovedan vsak dostop radovednežem. Ob času opisovanja nesreče je bilo gotovo, da bodo očiščevalna dela trajala preko velikonočnih praznikov. Sele 22. marca zjutraj se je posrečilo prevrniti lokomotivo in se je pokazala med njo in prvim vagonom praznina. Opazlli so dve trupli, ki sta bili pod kolesi vagona. Do 23. marca je reševalcem uspele, da so potegnill in odkopall trupel. Materialna škoda Poleg človeških žrtev pa je povzročila nesreča veliko materlalno škodo, katero cenijo na dva milijona dinarjev, pri čemer je oce-njena škoda na vagonih in lokomotivi na enmilijon dinarjev, škoda na progi, stroški zaciscenje stene, na odkopavanju in reševanjupa bodo gotovo zahtevali prav toliko, poseb-no zaradi tega, ker bo treba strmo steno, kisedaj stoji še nad progo, v precejšnji dolžini polagoma posneti, tako da bo preprečena vsa- ka moznost, da bi se kamenje ponovno t^.Primerjava s podobno nesrečo v svetovnl vojni Opisana železniška nesreča je največja in najhujša za ono, katera se je zgodila med svetovno vojno pri Trbovljah. Dolg vlak z ra- njenci je spomladi leta 1916. vozil pri Trbov- ljah vojake proti severu s soškega bojišča.Tam v bližini Trbovelj je zdrvel na vlak ve-likanski plaz zemlje, ki je do deset vagonov z ranjenci vred vrgel čez škarpo v Savo. Takrat je utonilo do sto vojakov, ki so mislili, da so se rešili soškega pekla, ko so se peljali v zaledje.