&exo VI., šfev. 20. V CQlfu, torek dne 19. iebruarfa 3924* Foitnlno platans u gofovlnl Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za inozcmstvo 240 Din. Oglasi se računajo po tarifu. Pri večkratnem oglašanju popust. A»osLftm«MS!(>.ft S*evlll**a «tone 1 Oin, Kzhaja vsaK lorofe, četrteH in soboio. UrednlStvo: Strosstnayerjeva ul. St. 1,1. pritliCje. Teles, bb. Uprovnifitvo r Strossmayerjevau. St. 1, prltlitjc. Teles. 65. R&čun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.666. ^flM^IMi! iitsljsiso na tu\l UJonesek k na&i politiki.) Celje, (ine 17. II. 1924. Kmetijski list z dne IS. februarja '024 prinaša pod gornjim naslovom t'lanok, ki ga no moremo prezreli, ker vsebuje neza.služenc in krivične očitke »»a ueitdjstvo, v kolikor nočc kuluko- vati posamezuim podeželskim kmotij- fikim generaiom, ker kmetijske strankc kot organizacije, ki bi med narodom živola in delovala, že davno vcč ni. Uči- Loljstva «am m I re ha braniti pred iz- padi tiste osabne in site bogatije po tr- jiih in na, dez&'Ji, ki gieda učitelja kot ubogo, lnanjvredno paro, ki mu naj (jpravlj.i \sc društvone in strankarske posle in j.iota do one gotovc mejc, kjcr :se začne pravica odločevanja, ki mora po «tai-ui.u biti prihranjena za kmečke žuljave roko aii pravilnejse za tisto krneeko gowpodo, ki od žuljavih rok in pomanjkanja drugih živi. Ako pogle- damo samo malo nazaj v našo polpre- leklo politicno /ivljcnje slovensko, vi- dimo, da parola kmet kmeta ni držala, tudi ni uspela druga parola kmet kmockega gospoda za Staro pravdo, ker more aapredovati slovenski kmečki •stan It; v zvezi in tosno naslonjen na v«o drugc sloje in .stanove, ki tvorijo •skupno % njim nerazdružljivo celoto. Ko so «o voditelji SKS postavili na iz- kljv.cno samostojno in samostanovsko Ntfxlisce l(jr ošabno odbili «odelovanje in «kupen «aatop /, napredno derao- kratsko strar.ko, so sicer tronutno do- sogli v razmahu prvoga navelušonja lo- pe uspehe, fci so jih pa v nekaj letih zo- pet popoino zaigrali. Njihova, prvotno knieekoljudska politika, jo iskala vseh mogoeih zvez in se dobrikala na vse strani, dosledno pa jo zavračala vse iskrene ponudbc demokratske stranke, ki pomenja na Slovenskem jedro vsega. uapretinega življa in naprednega doia vHoh blojev naroda in tudi tiste tako- y-yune iutoligence, ki je sicer vsled svo- j*h dolgoletnih nezadostnih prejemkov tefcko obubožala, brez koje pa v nobe- üpm narodu in tudi pri nas Slovoncih ni javnega življenja in tudi nc politič- nega udejstvovanja in naprodka. To je od nekdaj in povsod bJlo tako in osta- ne so dolgo, dolgo tako, to mora uvideti pri nas tudi vsaka politiena slranka, ki hoče napredek naroda z delom in ne trenutnih uspehov z demagogijo. Od- tujiti inteligenoo narodu tor jo izriniti od «iktivncga udestvovanja za napre- «lek sirokih ljudskih plasli, uspo prav lahko, zlasti so, če ta inteligenca že v»a leta vojske in lota po vojski komaj üivotari. Demagogom in vodjem SKS jo tp negativno razdiralno delo tiidi A. J. t Boris Salmič. (Mlademu prijateljcku v spomin.) Nekako pred petimi leti sem ga prvič videl. Tedaj smo ga klicali Bora, ne vein zakaj. Spominjam so, da so me oaupnile njegove žareče oči in njegovi kuštraati, plavolasi kodri. Deset let mu je bilo, pa aigovoril ž njim kakor do- zorelim. Vse jo hotel vedeti, vse ga je ^nimalo. Nemir v duši, neuteseno ^repo.nenje . . . Nekoc sem oraenil, da grem dru- Jfo jutro na iElet. Preko »hudiČevega f?rabna« na Svotino. Slisal je in zasve- tikj so so mu oci. Razumel sem ga. Ej, kdo bo tieal doma, ko je duša tako nopokojna in 3pnce tako žarko in vodico Uxko čuboreče! In klini so tarn ? »hi^cli^eveip! grabnu in Lico, in ple- mi h troba med ^ami, ob strmife ««aahe nad prepadi. Mamljiva in va- marsikje uspelo. Tisti kmetijski gene- rali pa, ki so se veselili, da so potisnili v ozadje in molk te >manjvredne in- telektualce«, pa niso dali nadomestila za dolo, gmotno in moraino ubitih du- ševnih javnih delavcev, niso nadome- stili z delavci iz svojih vrst. Izid zadnjih skupžčinskih volitev pri nas je pokazal, da obstoja za na- preduo misel sarao ena onotna skupna pot, ako naj računa na zmago in raz- voj. Demokratska atranka je v tej sme- ri na noštetih shodih, v svojom oaso- pisju in v oficielnih ponudbah storila vse, da to skupno pot omogoci, visoka politika genoralov JSKS pa jo noozira- joo so na želje naprednega življa, do- sledno ošabno odklanjala napredno skupnost in zašla v svoji slepi strasti in zinoti koneeno tako dalee, da sklepa v Ljubljani preko volje naprednih mož iz naroda dogovore in bojne zveze pro- ti dernokratom v neizogibno in nedo- gledno škodo slovensko napredne stva- ri. Dvoinimo, da bodo napredni volilci v Kmetijski slranki in vodilni možje te stranke po doželi trajno dopusčali, da se tako vodi naprodna kmeeka politi- ka, da sc tako ubija slovenski napred- ni živelj, ki je nekdaj v času Narodne stranke imel pri nas na Štajerskem tako zdrave in močne korenino v na~ šem podeželju: v kmelu, obrtniku, tr- govcu in učitolju. Klorikalizom še ni mod nami nikdar imel tako moči ka- kor jo ima danes, ko je imela nekako v zakupu politiko na deželi SKS. V tern leži najtežja obtožba in označba pogro- šene in zavožene politiko Samostojno kmotijsko stranke, ki je roklamirala iz- ključno zaso deželo (or jo jo v par letih tako sramotno zapravila. Ooilki in rekriminat;ije v politiki nis-o vsikdar na mo,;lu, noradi jih dcla- mo, ne moremo jih pa prihraniti vod- stvu SKS, ki iz samoljubja svojih po- veljujočih oseb razbija pot za zdrav sporazum za enotno napredno sloven- sko politiko. Da SKS na tej poti ni mo- glo slediti naše narod.no učiteljstvo na deželi, ki ima sicor malo donarja, pa šo vedno mnogo idealiznia in voljo za dolo, to prav dobro vemo. To dejstvo pa se ni kakor ne upravičuje glasila Samostojne kmetijske stranke, da dela zM napako svojo stranke odgovorno uc'iteljötvo tor ga na nedostojen način zali. Komur je rosno do dela in napred- ka, ne bo hodil po taki poti. Poglejmo .sauio v naša maložtovilna mesta, trge in obeino na deželi, kako nam vsem skupaj povsod primanjkujo delavwv na gospodarskem, prosvetnem in poli- tionem polju. Pogrešati ne moremo ni- kogar, ki čuti voljo in sposobnost za delo, pa naj pripada katoremukoli sta- beča je nevarnost otroški duši, življe- nja polni. In čakal je Bora drugo jutro, pri- pravljcn za odhod, turistovsko oprem- ljen, korajžno vesel. Nasa tura mu je bila igrača, sam smeh in pesem, hu- mor in šegavost, dobrota in ljubezen .. Ponosno-lopa Svetina so zablisne za ovinkom. Halo, hitro klobuk v zrak, trikrat po vrsti: in zaukal je Bora pre- äirne radosti, da je odmevalo od zele- nih brd. Polegli smo na mehko travo. Lopa tura to, je začel kramljati, samo prokratka. Na Oljki sem ze bil, v Mozirski ko^i in Savinjskih plani- nah, na Tostu in Humu; in oče mi je obljubii, da ine vzame seboj na Tri- glav, da, na Triglav. To bo nekaj! Hipoma plane kvišku. V bljžini je bil zagledal visoko, s^aro češnjo, poino temnoruejoeega, žlahtnega sadu. 2o je visoko gori v vejah in meče najlepše in najdebejejše doli v naročjo svojemu »u ali poklicu. Po tem načelu gre de- mokratska stranka kol nositeljica na- I>rodno idojo mod narod in kličo k so- dolovanju in soodločovanju vso na- predno može iz naroda, ki so zavedajo svojo odgovornosti do naroda in svojih dolznosti do domovine. JDS. Srezki zbor zaupnlkov JDS za srez Celjs—Vransko, ki se je vršil včeraj 17. februarja 1924 v Narodnem domu v Celju je bil dobro obiskan. Došli so odposlanci vseh krajevnih organizacij. Ustanovila se je srezka organizacija JDS ter so bili izvoljeni v odbor sledtci gg.: Predsednik dr. Ernest Kalan, podpredsednik Ivan Rebek, tajnik Anton Zorko, blagajnik profesor Pran Mravliak. Kot odborniki delegati nadalje za Žalec: Kukec in Wudler, za Polzelo: Repič in LuŠin, za Vransko: Presečnik in Oset, za St. Jur ob j. 1: KovačiČ in Recelj. DeleRatorn za d^zavni kongres stranke sta določena gg. Ivan Prekoršek ter Ivan Rebek, delegatom za oblastni občni zbor stranke pa gg. dr. Juro Hrašovec, Adolf Radič in dr. Mano Dereani. Pregledniki računov gg. Volovšek, Perc in Kosi. — Istega dne se je vršil ustanovni občni zbor srezke organJzaciie za srez Slovenjgradec— Šoatanj v Šoštanju. V imenu oblastnega načelstva je poročal o političnem po- ložaiu in strankinern organizatoričnem delu prof. Mravljak iz Celja. Na podlagi poročila se je razvila prav živahna in poučna dtbata o poglobitvi strankinega dela in o sredstvih za uspešno razšir- jenje demokratske misli mtd ljudstvom. kot sedež srezkega odbora se je dolo- t\\ Slovenjgradec ter so bili posiani v odbor predsednik krajevne organizacije v Šoštanju ter kot odbornik delegat g. učiteli Tajnik, iz krajevne orgauiza- cije v Slovenjgradcu predsednik dr. Pirnat, inž. Debevc, učitelj Belina in ravnatelj Šentjura. Iz ostalih okrajev pritegne zaupnike srezki odbor. De!e- gata za glavni strankin kongres sta oba predsednika krajevnih or?,anizacij v ŠoStanju in v Slovenigradcu. S po- zivcim na intenzivno delo je zaključil predsednik zborovanja g. R'htaric kljub neugodnemu dopoldanskemu času lepo uspeli zbor delt-gatov. Srezki zbor zaupnlkov JDS za srez Mozl je—Gornj^rad se je vrSil v nedeijo 17. t. m. v Mozirju ob prav lepi udeležbi ondotnih zaupnikov. Na zboru se je razpravljalo obširno o or- ganizaciji stranke ter o notranjem po- ložaju v državi. Vsesplošno se je izre- kla zahteva po skupnem in enotnem nastopanju napredn.h narodnih strank. Izvoljen je bil srezki odbor in delegate za drž. kongres stranke. mlajšemu prijateljcku, ki so no zna. plozati po drevesih. S polno košarico prisopiha do nas in ponuja naokrog. Ej, ti dobrota dobrotna! * * 4c Nikoli no pozabim trenutka, ko sem ga videl na odru. Bora na odru, kot dkratelj. Hazposajono vosel, gibčen in elastičen, kretajoč se ko v domači hiži, poglobljen v svojo ulogo, rpjen igraloc-komik. Salvo smehu je vzbujal pri lnladini, obcudovanje pri odraslih. To si bil Ti, Bora! Komik in igra- loc, sokolic in skaut in turist in — živ- Uenje, mlado življonje, z dobroto in ra- uostjo prptkano. In ni Te več! 0 da, v našern spominu živi« in bo.s živej. Samo okove si vrgel od ßebe, one lezke okove telesa, ki so ti oviraji »adaljn.i razmah. Tvoj dph pa je spla- val nicd krilatce k večnemu pokoju ... Špavaj sladko! Politične vesii. Jr*^äic v avdrjenci pri kralju Dne 16. tm. se je mudil PaSič v avdiienci pri kralju. Poročai je viadarju o po- litičnem položaju. Zatrjuje se, da ni mogel prikriti težkcga poiožaja, v ka- terem se nahaja vJaJa. Rimska pogo- dba pride dancs pred parlarnent, da bo ugodno režena, so pridobili radikali džernijet ia. se. V političnih krogih se najresnejše računa s preokretom celo- kupne noiranje poiitične situacije. Vlada se sicer trudi pnpraviti se za kritičen moment, širijo se celo vesti, da na- merava Pašic po ratifikaciji rimskega sporazuma odgoditi narodno skupSčino, še pr^dno bo sprejet državni proračun, Obtožbe protl biväemu mii fstra KovtčevJču Na seji narodne skupščine 16. tm. je Dušan Dimitrijevič govoril o koncesiji, ki jo je dala bosgnska vlac-a leta 1906 tvrdki Eisler in Ortlieb. Razen ogrornnega j^ozdnega kompleksa je dobila tvrdka v ekspioatacijo tudi 133 km Žeiezuiške proge. Po prevratü je bila tvrdka postavljenapod sekvester, a ga je minister za šume in rude Ko- vačevič ukinil ter sklenil s firmo novo posodbo, v kateri je tvrdki podaljSa! eksploatacijo za 20 let proti letni na- jemnini S2.000 Din, medtern ko je bo- sanska viada ocistopila to progo i& na- jemnino 20.000 zlatih kron, kar znacl danes 4.200.000 Din! Država je o2kodo- vana za ogromno vsoto. Interpelant je zahteval, da se pogodha razveljttvi in bivSi minister Kovačevič stavi pred sodišče. Minister sum in rud Srskič je potrdif, da je omenjena pogodba v resr:ici š!e vedno lahko raz:- veljavi. Minister namerava nodjetje na- cijonalizirati, pri čemur naj dobi država 50 odstotkov delnic. Interpelant se s tem odgnvorom ni zadovoljil. Posvt tovanja o opuzkijonalnein bloV.U. Dne 15. im. so se vrSila v Beo- Krddu posvetovanja štfov opozicijona!- ruh skupin. katerih se ie ucieležil tudt dr. Vojfi Marinkovič. Dosežen je bil popolen sporazum glede ustanovitve Sirokfga politične^a bloka vseh opozi- cijonalmh strank, v katerega bi se po- vabiü tudi Radičevci. Giede revizije ustave je dosežen sporazum v tem srris!u, da se predsfavmki opozicije, ki stoje na principu pokrajinskih avto- nomij, zadovoij^vajo s samoupravami na podlagi Marinkovicevega načrta. O teh sklepih je obvestil dr. KoroSec voditeije Rad'ceve stranke. Itnsija in mi. V komisarijatu za /unanje zadeve je izjavil Litvinov mela! Nadaljevanje sledi. Ccljske novice. Ljudsko vseučilisče v Celju. Da- nes, dne 18 februarja zelo zanimivo predavanje posp. kapetana v p. Maksa Kovačiča iz Maribora »o eksploziji in razvoju eksplozivne tehnike«. Ljudsko vseučillšče. Pretekli teden je odbor priredil v poslopju meSČanske šole za tukajšnje učne zavode in tudi za svoje drušNo v^em pristopno pre- davanje o Bosni in Hercegovini s po- močjo diapozitivov, ki üh je na proSnjo g. ravnatelja Jeršinoviča dobil od Ju- goslovanske Matice v Ljubliani po g. cand. phil. Bašu. Odbor se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k tem preda- vanjem in sicer gori dvema imt-nova- nima gospodoma, gospodu ravnatelju Serajniku za porabo šolskega skiopti- ka, Solskih prostorov in luč", >r. strok. učitelju Kovaču in gimnazijcu Černeiu za upravljanie skioptika in vsem pre- davateljem. Gimnaz'jom je predaval g.ravnatelj A. Jeršinovič, mest. d^kl^ki osn. Soli in okohški šoli gdč. A Cer- nejeva, mest. deški osnovni Soli gosp. J. Valenčič, zasebni šoli šol. sesrer in mest. dekl mešč. §oli gimnaziiec B Černej, deSki meSč. Soli stiok. učitelj J Černej, na liudskem vseučils^u nie- gov predsednik. Da se krijejo stroSki, se je nobiraia pro^toi'öljna vstnpmna oo 1 Din. Ker je bil pn-bitek name- men Jugoslovanski Mntic«, izročil se te ostanek v znesku 75 Dm blatfaj- o'fiariu tukajSnie podružnice Jugo^lov. Malice. V pondeljek 18 februaria (danes zveč>-r) predavanie »o eksplo^ivnih rvarinah«, pred-iva g. kapetan Makso Kovač jz Maribora. Predavanje g. dr. Ivana Laha o vsesokolskem zletu 1920 s skioptičnimi slikami se vrši dne 20. tm. v prostorih ljudskega vseuČiliSča in sicer ob'17. uri za naraSčaj in deco in ob 20. uri zä članstvo. Vstopnine ni. Občni zbor gremlja trgovcev v Celju se vrši v pondeljek, dne 25. febr. 1924 ob 20. uri v mali dvorani Na- rodnega doma. Opozarjemo vse člane, da je na razposlanih vabilih tiskova pomota, namreč popraviti je torek za ponedeljek, datum je pravilen. Načelstvo. ObČni zbor društva Sokolski dom v Celju se vrši danes v pondeljek 18. tm. zvečer ob 8. uri v Čitalnici v Na- rodnem domu. Sokolska maäkerada, ki se vr5i na pustno nedeljo v Narodnem domu v Celju bo zbirališče najlepših in naj- originalnejših mask iz Slovenije. Smrtnn kosa. Po kratki, mučni bolezni je v nedeljo pop. nenadoma preminul trgovec g. Franc Pečnik v 64. letu starosti. Bil je znana celiska osebnost in značajen narodnjak. Bla- gemu moŽu bodi ohranjen časten spo- min, preostalim pa na§e globoko so- žalie! Prednjačkl zbor Sokolskega dru- štva v Celju sporoča, da se spreje- majo novi člani (članice) za skupne in tekmovalne vaje do 1. III. 1924. Celjska podružnka CM družbe je prejela od p;e. Ivane Krajnc, p. d. Marčič v Štorah 200 K. Podpornemu društvu za uboge učence na glmnaziii v Celju so na- dalje darovali sledeči gg. dobrotniki: Po 100 Din: F. Ranzinger, Ladislav Ropas, R. Dieh! (v spomin na blagopok. g. Erhartič) vsi v Celju, občinski ursd Vitanje, Hranilnica in posojilnica Št. Jurij ob Tab; po 50 Din: prim. dr. RaiSp, Jos. JagodiČ, Fr. Kunšek vsi v Celju, dr. Sr. Rupnik odv. v Šmarju pri Jelšah; 35 Din šol. vodstvo v Ve- lenju; po 25 Din : dr. R. Bergman Ža- lec, A. Joštov paromlin Celje. Najsrč- nejäa hvala! Na Teharjib v Čretu ie nagloma umrl Ivan Koštomaj ml. vnet sadiar in napreden posestnik. Bil je blaga, lju- beznjiva du5a in ni imel sovražnikov. ZapuŠča vdovo in žalostne starše. Blag mu spomin! Poižcijske vesti. Lastniki sledečih, gotovo ukradenih koles, se iščejo: 1. Dvokolo »Waffenrad Steyr«, spredaj s St. 97, a druge številke ni označene, torpedo prostega teka, s polno kur- belno ploSčo z napisom »Waffenrad«, Črno pleskano, s črnim sedlom, z rrialo navzgor zakrivljeno balanco z lesemmi roČaji in zadnje kolo opremljeno z gor- skimi plaSči z napisom »Qebirgsmante!«. Kolo )e dobro ohranjeno. — 2. Dvokolo brez gotove znamke in Stevilke, črno pleskano z nekoliko v obliki 5 detaljnih peres izlepšano kurbdno ploščo, prosti tek, z malo navzdol upognjeno balanco z lesenimi ročaji in že precej obrab ljeno. — 3. Dvokolo neznane f rme in brez številke s prostim tekom »Tak- sado«, z malo v obliki treh obročev izlepšano kurbelno ploščo, z nekoliKO doli upognjeno balanco z en'm kav- čukom in drugim lesenim ročaiem, s sedlom enega motocikla z znamko N.B. 28, Sitze 3 Sadler & Spring, zadnji del kolesa v dobrem stanju in s pla 5čem firme »Reithofer Söhnt«, prednji del pa že pokvarien. Navedena kolesa se nahajajo pri orožniSki postaji v Vojniku na oitled. GIBANJE PFtEBIVALSTVA V CELJU LETA 1923. Vo zadnjem štetju znaša število prebivalstva 1)874 civil- nega prebivalstva, 880 vojaštva; skup- no 7754. Porok je bilo 98 — 93 katol- ških, 2 pravoslavni, 3 evangelske. — liojstev je bilo 226 (vračunani porodi v bolnici) od nezakonskih 62 —- inrt~ vorojenih 25. Umrli so: v prvem mese- cu življenja 13, v prvem letu 25, tu je všletih že 13, ki so umrli v prvem rne- secu. Do 5. leta starosti umrlo jih je 42, od 5. do 15. leta 20, od 15. do 30. leta 55. od 30. do 50. leta 58, od 50. do 70. ieta 64, nad 70, 1. 50; 289 skupno. Od vseh 289 umrlo jih je 207 v celjskih bolnicah, 82 doma, dornacinov 129 od drugod 160. — Vzroki smrti: Življen- ska slabost 15; jetika (veoinoma v bol- nici) 70; pljučnica 10; dusljivi kašelj 1; skrlatica 15; legar 1; griža 8; čre- vesni kaLar otrok 6; poporodna vrietja 3; za ranami 6; druge infektiijske bo- lozni 19; možganska kap 8; srčne in žilne hibe 16; vsled raka 15; ostali na- ravni smrtni slučaji 78; smrtne po- skodbe 11; samomori 5; nasilne smrti 1; skupaj 289. — Zdravstvene siatistic- ne razmere v Celju meseca januarja 1924. Od 1. 1923 zaostali v oskrbi: 08- pice 1, skrlatica 4. Tekorn. januarja o- boleli: ošpice 1, skrlatica 2. Ozdravili v janüarju: ošpice 2, ekrlatica 2.' Kon- cern meseca januarja v oskrbi skrlati- ca 4, od teh'v bolnici 2, iia domu 2. — Leta 192B so v Celju oboleli za nalezlji- vimi boleznitni; na ošpicah 59, vsi o- zdravcli; na špičkah 2, oba ozdravila; lažjih nalezljivih otro.skih bolezni j« bilo mnogo več kot je izkazanih, ker za. vsako lažje obolenje ne kličejo zdrav- nike, torej bolezen ludi ni prijavljena. skrlatica 15, vsi ozdraveli. Na legarju 6, ozdraveli 5, umrl 1; na griži 15, vsi ozdraveli; na diftcriji 3, ys'i ozdraveli; na otrpiienju tilnika 1, zboljsan; na sonju 6, vsi ozdraveli; na trachomu 1, zboljšan. Zdravili so so otroci, ki so zn ošpicami oboleli. vocinoma doma. Skarlatico zdravilo j(! 5 doma, 10 v bol- nici. Od vseh infekcijskiii bolezni iz mesta Celje umrl je le en bolnik za le- garjern v bolnici; vsi drugi v domači ali bolniški oskrbi so ozdraveli. — Kre- tanje nalezljivih bolezni v Celju 1. 1922 in 1923. Leta 1922 se uradno lažje otrožke bolezni: o&pice; veternice, spic- ke, dušljivi kašelj i. dr. niso prijavlja- le in ne zabilježevale. Od naznanjenib infekcijskiii bolezni so bile: legar 4, J v domači oskrbi 3 v bolnici: griža 2, 1 v domaci oskrbi, 1 v bolnici; skrlatica b, 4 v domači oskrbi, 2 v bolnici; difte- rija (davica) 1 v bolnici. Od vseh ten ni bilo nobenega suartnega slučaja: —-' Leiii 1923. Tudi v tem letu je obolelo za lažjimi otrožkimi nalezljivimi bolez- nimi mnogo vec: otrok, kakor je tu na- vedenih, ker k lažjim obolenjcm ne kli- čejo vedao zdravnika in torej izostane prijava. T0MB01.A 0LEPŠEVALNEGA DRU8TVA V CELJti se bo vrsila 9. aU 16. marca 1924 na prostem, hajbrže pred Narodnim domora. Dobitki naj se pošiljajo v mestno osnovno hoIo. ~— Uriištvo ima še obJjtibljenih riebroj do- bitkov, ki še dosedaj niso bill oddani, n. pr. vino, je.stvine itd. Občinstvo na-j ne odlaša z nakupom srečk na zadnji dan, ker ni izključeno, da bodo vse raz- prodane. Dobsi so v raznih trgovinah in trafikah. »Išče te sreča, um ti je dan, našel jo bodes, ce nisi zaspan«, MESTNO GLEDALISCE je na garderobi zelo revno, a si je v današ- njih finacijelnih tožkocah' ne more na- baviti, a garderoba je ena glavnih po- treb vsakega giedališca. Kolüö ljudi bi v tem oziru gledališču lahko pomagalo s tern, da mu odstopi stvari, ki jih sam že davno ne rabi več,'tot na. primer: frake, salonske obleke, cilindre, stare vojaske uniforme, cake, kape, orozje, različno narodno nose, ponösiene oble- ke itd. Mnogokateri ne ve, kam bi s stvarmi, ki mu razpadajo po podstreö- jih in omarah, a v gledališču bi kot garderoba bile še dobre. Apeliramo to- rej na vse prijatelje gledališča, da nam omenjene stvari darujejo. Izpaso^eva- nje garderobe iz drugih glodališ^ mno- go stane, kar bi se pa v bodoče lahko prihranilo. Darovano garderobo spre- jema gledališki mojster. R0DB1NA GENERAL A MAI- STRA je podarila Jugoslovanski Mati- ci v Celju 100 Din mesto evetk na grob Borisa Salmič- — Iskrena hvala! ÜOSI'OWNJS^A SOLA V GE- LJC začne z rednim poukom dne 2S. februana tl. (ne pa že 18. februarja, kakor j« ^1'0 objavljeno). Letošnji te- «ij bo trajal zaradi zakasnele otvorit- ve samo i uiesece, t. j. do konca junija 192-1. Opozarjamo na ta prepotreben iK-ni zavod, in starši naj bi ne zamudi- li ugodne prilike, ki se'jim nudi, da se njih hčerke temeljito izuče v vseh pa- no^ah gospodinjstva. — Vpisovanje gojenk se bo vršilo še V sredo, četrtck in pot ok, t. j. od 20. do 22. februarja tl. na dcklibki raeščanski šoli v Celju. Vrfp:M DAHOVALCEM ob prliki II. žclezničarskejra plcsa se tem prttom izrece najiskrenejša zahvala za da'rijta v denarjd ali natüri, kakor tudi vsöfe sod.elujooim dUmam in Rospodom, !k"k- toriso s svbjo ycliko pozrtvovalnÖBt^o pripomopli, da je pies tako lepo uöpbl. _ OH!)or Z. J. Z. f PIKWAJA SM0DNIKA. Cofisfca zalo^a smodnika, tvrdka D. Rakusch, nam poroöa, da so orl 4. januarja V yo- ljnvi sle^leči prodpisi za nakup smdd- n'ka 7a iomljonje kamen ja: Smodni^ y množini do 10 kg mesečno lahko kujpl S'i^. 2* N 0 Y A I) 0 B A Stran 3 'vsak polncleten državljan. za nakup *eije mnozine pa je potrebno overov- ljenje politiene, oziroma polidjske ablasti okraja, v Jkaterom dotičnik sta- •uije. Za vecje. množine potrdila župan- stva ne zadostujejo. , : . :* !.-. • T. OBRTNJŠKI PLES.-Meßm ptfij-editcv .na.sega Občeslovenskega obrtnega. drufetva dne 1. tin. je podala *opet isijajcn. dokaz vclike priljubljeno- sti, ki jo to.drustvo užjva med občin- .stvoui. Naval občinstva tako iz Celja kakor iz oddaljenejših krajev jo bil «iakšen kakor «o pri nobcni dosedajni :-cabavni prireditvi. Obeinstva je bilo polno v gornjih in spodnjih prostorih Narodnoga doma. Pa se je tudi izpla- calo obiskati. zabavo. in prisoslvovali živahnemu vrvonju mladih in starih, ki so se pod vodstyom plesnega iičitelja prof. Jurka neumorno vrteli do pozno popolnoene ure ob zvokih vrle ljub- Ijanske vojaske godbe, kateri je taktiral osebno kapelnik dr. Čerin. Nebrojna množica, ki se ni znala ali zbog prehu- dega drenjanja ni mogla vrteti, je pa iurišala različne šotore, kjer so prijaz- ne gospc in nadvse ljubeznjive gospo- «ticne in mladi gosopodje midili po iz- ¦f'wUio zmernih con ah kratkomalo vse. kar je srcc poželelo. Posebne pozorno- fiti in vseobče laskave hvale je bilo de- lezno vino iz vinogradov prijatelja Zadravra in Potovarjev Jeruzalomoc. In kaj naj roc em o kavarni, katera še men da nikdar ni iraola takega prome- la kakor tokrat: kar ločiti se nismo mogli. Pa kaj bi hvalil! Kaj tacega je treba videti na lieu rnesta. Kdor je za- bavi letos prisostvoval, ta. pride prihod- njič sigurno zopet. Drugi naj se pa za- tavo zelo veliko obcinstva raznih slo- jey. Zanimanje za risbe posameznih &ojenk je bilo zelo živahno. G. Bizjaku Jn gojenkam lahko častitamo na torn kraenem uspebu. Vidi se, čemu .se lah- ko privadi gojenka pod spretnim vod- .stvom dobrega ucitelja v enem mesecu. Razun lepih risb nam je nudil g-ospod Bizjak tudi slike raznih ženskih oblok od 1. 1850^'po katerih so obiskovaloi, ki so bili pohii laskave pohvale, Jahko /asledovali rnzvoj ženskih toalet v raz- nih ,dese,Üetjih- *SAVJNJA*. TV0RN1CA TE- iSTENIN," opremljena z najnovejsimi ¦stroji, jerziicela obratovati tor izdeluje prvovrstne izdelke iz domačega banat- ¦'Skega zdfoba: Opozarjamo na inserat •v danaanji stevilki. D o p i s i. MOZm.TE. (Požarj V sredo, dnc 13. tm. ob pql 6. uri zjutraj je v sredi- ai trga Mozirje nenadoma v hiši go- spoa je znak počasnega ozdravljenja? Nakt trgovska mornarica v Juzni Ameriki. Doznali smo, da sta se naai dve veliki tvrdki Baburizza in Božo Banac (v Londonu) sporazumeli tako. da se zanaprcj uvede trgovinska linija med obalami Juž. Atlantika, Juž. Pa- cifika in Evrope, ev. tndi Indije. Lini- jo bo oskrbovalo deset cargo-boalov vtovornih ladij) po okroglo 10.000 ton, z Dieselmotorjevim pogonom. V svrho. da se temeljito prouče prilike južno- ameriskih tržišč, narncrava po došlih vesteh g. Božo Banac v drugi polovici tega leta posetiti Buenos Aires in se- verni Cue. Brata Michanovicba, avto- riteti v takšnih vprasanjih, sta izjavi- la, da bi se stvar zelo dobro rentirala, seveda, ako bo uprava tako oprezna, kakor je bil slueaj v dubrovniški mor- narici. Južnoameriški Jugoslovani is- kreno pozdravljajo to mosko podjetjo, ees, samo taka pod jet ja zamorejo dvig- niti l)lagostanje našega naroda in ne državno-pravna prepiranja! Razne vesti. Smrtna nesreča. i'osestnikov siu Jakob Lakota iz Mojstrane je peljal 11. tin. iz gozda Mlinca pri Bovjem 400 kg iežak smrekov hlod, in sicer tako, da je zadnji konec drsal po tleh. Lakota je sedel na hlodu in menda ni opazil, da se vleče zadnji konec hloda za njina. Med potjo je hlod zdrsnii in padel z Lakoto vred v 3 m globoko globino. La- koti je pri tern hlod strl prsni koš in olležal je na mestu mrtev. Truplo s« pripeljali v Mojstrano. Velika železniška «esreca. V sre- do popoldne je trčil koprivniški tovor- ni vlak na lokomotive na tovornem ko- lodvoru v Gulincu. S tracnic je skočilo 18 vagonov in tudi lokomotive so moc"- no poškodovane. fikoda znasa okrog tri milijone dinarjev. Okretnice so bile na- pačno postavljene. Cerkev s hoteiskimi sobami. New- vorška baptistovska eerkvena obČina bo zidala prihodnjo pomlad cerkev, ki bo posebnost svoje vrste. V pritličju st; bo nahajala cerkev, v nadstropjih pa hotel, sobe, ki bodo nudile v Newyork prihajajocim Baptistom udobna sta- novanja. Polar v (rriinh. V Grižah je zgo- relo poslcpje posesm ka Josipa Žiber- nt. Ko so reševali v spodnjih prostorih pre!rr.e».Q s« je se^nla težka streha in pokop«i.l:i pod sei'oj gespodarja Žiber- v.o in mlade^a Vitezovega sina. Ko so jih izkouali -ita irt'iedal-i giozno. Od gospod.irja je cut a I samo gornji del ži- vo'a, udje pa so Z}rort-!i. Dvanajsl zeleznixkih ddavcev po- voženiJi. V Czenstochovu se je pripetila gro/.na železniska nesreča. Osebni vlak, ki vo/j v Czenstochov je zavozil V skupino delavcev, ki so kid ali .snog h proge. Deset delavcev je bilo takoj mrt- tvih, dva težko ranjena. Vzrok ne«r©- či je bil, da je vlak vsled snežnega za- meta zavozil na; drug tir, ki je bil že öd snoga. očiščen. Dclavci niso za to spre- jnembo -znali ter se niso pravocasnb timaknili. > RvdnWca nesrcča v Ameriki. — Vslerl eksplozijo v premogokopu je iz- gubilo v lllino«su življonje 32, v Penn- sylvaniji pa 38 rudarjev. Štrar» sctiiideiicine teorije in vpostavil biogeneticni osnovni zakon, v katerem pravi, da prcido A.saka žival v svojem i.'inbrionalncin stanju vrse stopnje svo- jili prodnikov. Kot filozof je zastopal v svojih dcilih -Die Welträtsei«, »Die Loboaswunder« monistični svetovni nazoi'. Gerhard Hauplmann: Potopljeni zvon. Anton Funtok je po.slovoziil zna- uo dramatsko bajko ncmškega pi.sate- Ija, ki se bo uprizorila v tokooi sezoai v ljubljanski draini. Prosveta. Uprava »Jadrankc* sporoca, da ima so v zalogi letnike 1921, 1922, 1923 tor jih nudi po zdo nizki ceni 11 Din letnik. Naročila .sprejoma po- verjenica »Jadranke« iAicy T'ertöt, Razlagova ulica St. 7. Izdaja in tiska: Zvczna iiskarna, Celje. Odgovorni urednik: Lie. Edv. Simnic. Štev. 87. Razglas. Na okrajni cesti Celje — LaSko bo dfclna proi;a od vasi Debro do ko- pališča Laško radi prevoza tran.sfor- matorjev za elektrarno Palo, do konca februarja 1924 za avtomobiie in težke vozove — zaprta. LaSko, cine 16. februarja 1924. Qisrajni zasfop Lašho. Strcjr.o pletenje in podple- tanje nogavic ter drugih pletenin. Marocilasprejema Mica Krizamc trgovina rocrJh del Ceije, Vodnikova u3. Ja moia Jjuba ^ospa, tako je, kakor sem Vam že večkrat povedal, da ku- P'.te najboljSe in najcenejše Čevlie za damd gospode in otroke edino v ve- letrgovini R. STERMECKI, Celjp, ker vsakdanje čevlje izcSeluje sarn po do- mačih čevljurjih, fine pa ciobavlja v ve- likih množinah iz najboljšsh tu- in ino- zernskill tovarn. Trgovci engros cene. Froda se radi selitve. Hi.^a z gostiino. njivc, trav- nik in gozd. Vso pri glavni cesti pri Celju. Cena Din 110 000—. Natančnejga pojasnila se dobe pr» Jožcfi Kancler. Tremarje §t. 2, Ctlje. 2-2 9Cui i se le^a z urejenim parkom, brez zemljiga. Po- nudbe na Ofo Munder, Zagreb, Jurko- vičeva uSica 12. 3—2 Pd«oda se 2—2 c.^c SO q sesrta in otave, samo sladke. Ogleda se lahko v Oaberjih §t. 36. Ct-na po dogovoru. Nona dFužlnsba hišo z vrtom v mestu Celju se takoj proda. Resni kupec dobi stanovanje takoj. ___Naslov v uoravi Jista. 2—1 Lepa, 6 mesecev breja krava se pi* Gil 3« Poizve se v drosceriji Sanitas, Celje. 2—1 Pisalni stroji „ADLER44 Zaloga: CeBje« Dečfcotr t;-fj I. 3 V globoki tugi javljava vsem scrodnikom, priiateJjem in znancem pretresljivo vest, da je najin dobri, iskre.noljubljeni, ne- po^abni ode, gospod trgovec in bWsi posestnik v nedeljo, dne 17. tm. ob 14. uri po kratki, mučni bolezni, v 64. ietu starosti nenadoma mirno v Oospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se vrši v torek, dne 19. tm. ob 15, uri (3. uri) iz hiSe žalosti, Vrazov trg Žt. 1, na okoliSko pokopališče, kjer se položi trupio v lodbinsko grobnico k večne- mu počitku. Maša zadušnira se bode brala v sredo, dne 20. tm, ob 7. uri v župni cerkvi sv. Damjela. Priporočava blagega pokojnika v trajen spomm! CELJE, dne 17. februarja 1924. Globoko žalujoča RADO in STANKO PEČNIK, sinova. Brez posebnega obvestila. To^arna ]z popotuoma n noVo ttrcjeua, o- prcraljciia z tjajmoder- nejrnni stroji T«!«niw izdtittjea iz pr^oVrsl- sicgabatiatj^gazdroba. («tj«nim gg. trgoVccm vijudtto naznanjaw, da seta zat«i cbrateVati z izdclovaujcm VsaHoVrilttih Za obila narccila, patera se taKoj izV^ijo, se najtoplcic pnporočara. Z odlicnit» spostoVanJcm CELJE CELJE Zasota^awggtrgoV«, da bodo izdetyi noje toVarnc prVoVr^tni tcr sc bodo iahHo KosaK z Vsemi drugitni iz- :: d«H(i. :: Zahvala. Povodom težke izgube našega sina Ivana Koštomaja smo prejeli toliko izraxov sočutja, da näm ni mogove vsakemu posebej se zahvaliti. Tem potom izrekamo preč. duhovščini, gg. pevcem za žalostinke ob odprtem grobu, vsem darovalcem kras- nih vtneev in govornikom gosp. učitelju Oosaku in majorju Bur- niku naäo najiskrenejšo zahvalo. ČRET, dne 18. februarja 1924. Žalujoči ostali. * M ft 1 'S I M a 9 nfOn ifHVUL testenin .lUUillJtl