J^AND f-yicitice NO. 231 Ameriška Domoviim/i r°rk RICAN in spirit ' y-Y. i m LANsuAes oniv J0003 , servmg cmeago, atilwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San FrancUco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNIN© N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 30, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV Pri krajevnih voiiivah v Ifafiji so neofašisti izgubili na svoji moči Pri občinskiih in pokrajinskih volitvah v Italiji v nedeljo in ponedeljek so neo-fašisti precej izgubili, vladne stranke so v glavnem ohranile svojo moč, RIM, It. — V nedeljo in v ponedeljek so imeli v Italiji občinske volitve, v dveh pokrajinah pa tudi pokrajinske. Po še nepopolnih podatkih so neofa-šisti precej izgubili, med tem ko so vladne stranke iz izjemo krščanskih demokratov svoj položaj okrepile. Krščanski demokrati, ki so se pri parlamentarnih volitvah v preteklem maju dobro izkazali, so tokrat bili nekaj manj uspešni, vendar so v glavnem obdr- Novi grobovi Joseph Rezelj Nenadno je v bolnišnici v Parmi v ponedeljek umrl 52 let stari Joseph Rezelj z 3240 Jeanne Dr., Parma, sin Josephine, roj. Jaksic, in pok. Josepha, brat Helen Yablonovsky (Hubbard, O.). Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in je bil zaposlen kot inženir pri Lester Engineering Co. Pogreb bo v petek ob 9. iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue, v cerkev sv. Antona v Parmi ob 10., nato na Kalvarijo. ¥@jafd bodo odšli iz J. Vietnama, dvilisti ostanejo do - 10,090! SAIGON, J. Viet. — Ameriško vojaštvo odhaja iz Južnega Vietnama, s 1. decembrom bo v Južnem Vietnamu le še 27,000, ameriških vojakov, ki pa bodo žali svoje položaje. Socialni de-j 0dšii iz dežele v dveh mesecih naokrati, republikanci in lihe- po skienjenem premirju. Južni ralci, ki podpirajo vlado krščan-J Vietnam s tem ne bo prepuščen skih demokratov, so večinoma sam se’Di. svoje položaje ohranili ali pa jih Tam bo 0staio ap pa bo tja celo popravili. : prišlo večje število ameriških Komunisti, ki so poleg krščan-' civilistov, pravijo, da do 10,000. skih demokratov najmočnejša' Ti bocjo opravljali v glavnem stranka v Italiji, so ponekod nekaj izgubili, drugod pa pridobi- ista dela in opravila, kot jih sedaj opravljajo ameriški vojaki. L, v glavnem so torej ohranili J ki pomagajo južnovietnamskirn svoje položaje in svojo moč. | oboroženim silam pri tehnični Tudi socialiisti so v glavnem | siužbi, oskrbi in zlasti pri vzdr-ostali pri svojem, četudi niso^evanju zvez, radarja, letal in več v vladi, iz katere so lani poiVsega drugega, kjer Vietnamci! hala pošiljati, ni pa poslala tja 10 letih stopili, ko je prišlo dojnij^jo lastnih strokovnjakov svojega moštva, da bi to orožje spora pri volitvi predsednika1 ali pa teh ni dovolj. M. Laird (na sliki) zapustiti o-brambno tajništvo. Na njegovo m.esto je bil imenovan E. Richardson. vovjelsko orožje le leče v Egipf in Sirijo Sovjetska zveza pcšilja še vedno orožje v Egipt in v Sirijo, ni pa poslala tja tudi svojih čet. BEIRUT, Lib. — Ko se je predsednik Sadat delno pobotal z Moskvo, je ta obljubila naprej pošiljati orožje in vojne potrebščine v Egipt in v Sirijo, kamor jih dejansko ni nikdar prene- republike. Volitve so se vršile le v nekako 11% države in se naj bi jih udeležilo le okoli 3.8 milijonov volivcev. Občinske svete so volili v 778 občinah, v dveh pokrajinah pa pokrajinske skupščine. Neofašisti ali Italijansko socialno gibanje, kot se skupina u- Južni Vietnam je dobil v zadnjih tednih izredno veliko ameriške vojaške opreme, predvsem letal, za katerih uporabo pa nima moštva. To moštvo bodo vežbali ameriški civilisti tako v vzdrževanju teh letal, kot v njihovem letenju. Ameriški civilisti bodo nemara pomagali upravljalo. V Egipt se je vrnilo le nekaj sto sovjetskih tehnikov, in vojaških strokovnjakov. Po odslovitvi sovjetskih vojaških svetovalcev in tehnikov iz Egipta v preteklem juliju, se je Moskva odločila organ izirati svoje letalske sile za nadziranje šeste flote ZDA v Sredozem-( radno imenuje, so dobili v maju' tudi pri načrtovanju vojaških £ke™, rnor;’U.v:°r®Z uPorabc e' ~ - giptskih oponsc. bovjetske voj- ne ladje še vedno pristajajo v Sovjetski obrambni egiptskih pristaniščih, sovjetska minister v Parizu PARIZ, Fr. — V ponedeljek je prišei v Francijo na 6-dnev-ni uradni obisk sovjetski o- ( skih in pokrajinskih volitev je 1 brambni minister maršal An-j Moskvi kar zadovoljni, da so treba vpostevati, da pri njih | drej A. Grečko. To je prvi obisk svoj odnos z Egiptom zrahljali, vplivajo na volivce domače za- ^ kakega sovjetskega obrambnega kakor kdo vzame dobili oporo v sami mirovni pogodbi, ki nikjer ne govori o|izid volitev. Pred vsem je treba ugotavljanju Slovencev na Koroškem, ampak samo o nji-; upoštevati okoliščine in čas, v hovih pravicah* in njihovem varovanju. katerem so se volitve vršile. Pri Posebna nesramnost koroških, pa tudi drugih avstrij- tem več vzrokov, ki povedo, sko-nemških nacinalistov je delitev Slovencev na Koro-izakaj 50 volitve izpadle, kakor škem v Slovence in Vindišarje. S pritiskom, strahovanji, E0- Kakor na drugih poljih živ-pa tudi z obljubami so dejansko pridobili del Slovencev, da benia> ima tudi vsaka doba svo-se proglašajo za Vindišarje in izjavljajo, da to niso Sloven-Ve različne politične sezone (ka- ID J 1 r- /-n i ,4/-* i /-n -4.^,4^. z- ^ „ K ... J i T P UP* r\ 1 -i i iv4 oPtto v-i o podpirali skozi leta, se je seda postavila na stran nemških nacionalnih fanatikov in dejansko vodi njihov boj, da bi s tem pridobila nemške nacionaliste na svojo stran. Dejansko so ti v veliki večini ž,e davno bili v njenih vrstah. Avstrijski socialisti se nočejo zameriti nacionalistom in skušajo zato položaj reševati s polovičarskimi ukrepi, ki več škodujejo, kot koristijo. Tako je vlada sklicala na Dunaj posebno komisijo, ki naj to vprašanje rešuje, namesto da bi z odločno roko napravila red in tiste, ki zakone kršijo, prijela in sodila, kot to ti zahtevajo. Ko se naši rojaki na Koroškem borijo za svoje narodne pravice, za svoj obstoj, je dolžnost nas vseh, da jih podpiramo. Ameriška vlada je o položaju dobro poučena, naša dolžnost pa je, da jo opozorimo na njen podpis na avstrijski mirovni pogodbi, katere kršenje od strani Avstrije ustvarja sovraštvo in mednarodno napetost na področju, kjer mir že tako ni posebno trden. Ne bi bilo napak, če bi ameriški Slovenci opozorili na položaj na Koroškem in na kršenje mirovne pogodbe tudi zastopnike 34 držav, ki so se zbrali v Helsinkjh na Finskem pretekli teden, da pripravijo evropsko varnostno konferenco, čeprav je to sicer dolžnost Ljubljane in Beograda. I BESEDA IZ NARODA I j f pritožbe, sicer prikimavajo poli-tikarji in obljubljajo, drugega pa ne. Njim gre le za glasove ob volitvah. Politika je res le politika — taka, ki radi tega, kakor njej kaže, nekaterim odpira vrata in dviga zavese na svojih o-knih, drugim pa zaklepa vrata in zakriva svoja okna z svojimi zavesami. Take “dobrote” uživajo marsikje v raznih krajih našega okraja. Bodimo čuječi! Izvoljeni za razne glavne položaje na vrhu naše države in našega okraja so obljubili marsikaj. Kaj? Da ne bo višjih davkov, da bo tudi marsikaj drugega izboljšanega. To je vredno, da si zapomnimo! Pazimo, če se bodo teh obljub držali. O drugih problemih in zadevah pa še kaj prihodnjič. K. NEKDAJ * NARODNE, DRŽAVNE IN političnim novotarijami, katere KRAJEVNE volitve, ki so se v večini niso imele ne pravih vršilo v začetku drugega tedna glav ne hrbtov. Vsaj v splošnem v novembru, so za nami. Izpadle so nekaterim po volji, mnogim ne, nekaterim pa tako in ci. Bridko je, da je do tega prišlo, toda to je brez dvoma posledica dolgotrajnega nemškega pritiska in pomanjkanja slovenskega preporoda med Slovenci na Koroškem. Ta tam ni bil nikoli posebno močan, ni segel v širino in ne v globino. Po dolgih letih odlašanja so dobili koroški Slovenci svojo slovensko gimnazijo v Celovcu, dobili nekaj svojih ustanov, pa vendar komaj drobec tega, kar se jim je Avstrija obvezala dati v okviru mirovne pogodbe. Kljub vsemu ima človek vtis, da slovenstvo na Koroškem le raste, se budi in postaja pogumnejše. Brez dvoma bi bilo močnejše, če bi se lahko naslonilo na matično Slovenijo, urejeno, gospodarsko trdno, svobodno in demokratično. Komu nistični režim tam je za slovensko stvar na Koroškem hu da cokla, ker komunisti ne smatrajo naroda in narodnosti za takšno in tolikšno dobrino kot ostali svet, tudi sloven ski. V Ljubljani so dolgo poznali na Koroškem samo levičarske Slovence v Zvezi slovenskih organizacij, med tem ko se za Narodni svet koroških Slovencev niso brigali, ker so v njem povezani v glavnem katoliški koroški Slovenci. Šele v zadnjih letih se je položaj v tem pogledu nekaj izboljšal, vendar Ljubljana in Beograd še vedno ne nudita koroškim Slovencem tiste opore in podpore, ki bi jo morala in bi jo tudi lahko nudila. Letošnje poletje je dunajski parlament sprejel zakon, ki določa, naj slovenski kraji na južnem Koroškem dobijo dvojezične napise, kot je to določeno v mirovni pogodbi Take napise naj bi dobilo le 215 krajev. Ta zakon je dvignil silno jezo in odpor med nemškimi koroškimi nacionalisti. Dunajska vlada je kljub odporu postavila table z dvojezičnimi napisi, toda te so nemški nacionalistični fanatiki na predvečer obletnice koroškega plebiscita 9. oktobra pobrali in znosili pred žandarmerijske postaje ali pa pred sedež deželne vlade v Celovcu. Oblasti proti temu niso nič ukrenile. Izjavile so, da bodo table postavili znova in da je boljše te napraviti znova, kot pa tiste, ki so jih pomazali in kasneje odstranili, prijeti in kaznovati. To “bi ustvarilo razburjenje in novo narodno sovraštvo”. Tisti, ki so si položaj na južnem Koroškem od blizu ogledali, pravijo, da sovraštvo, kot ga kažejo nemški nacionalni fanatiki, skoraj ne more več’rasti, ker je že davno prekipelo! Koroški deležni glavar Sima in predsednik dunajske vlade Kreisky, oba socialista, sta poskušala miriti in nemške nacionaliste opozarjati, da utegne njihovo nasilje proti Slovencem Avstriji škodovati, opozarjala sta jih na mirovno pogodbo in na to, da je njena podpisnica tudi Jugoslavija. Ta je res v oktobru in nato še v novembru na Dunaju protestirala proti nasilju nad Slovenci na Koroškem in zahtevala Izpolnitev obveznosti mirovne pogodbe slede pravic slovenske manjšine, prav tako tudi prepoved dejavnosti nemškega nacionalističnega koroškega Heimatdien-sta, ki vodi gonjo proti Slovencem na Koroškem. Take organizacije so namreč v okviru mirovne pogodbe prepovedane. Ljudska stranka, ki je vladala dolgo na Dunaju, položaj na Koroškem izrablja za boj proti socialistični deželni in državni vladi. Čeprav so jo Slovenci pri volitvah precej tere povzročajo ljudstva narodov danes tu, jutri tam, ugodne in neugodne dobe, to kakor se svet suče in vrti v takih dobah. Malokje se družabne razmere med ljudmi vseh raznih narodnosti tako spreminjajo kakor v našem babilonskem C h i c a gu. Skoraj včeraj še (se starim naseljencem zdi), se je živelo družabno po vseh delih mesta čisto drugače kakor danes. Ljudje belih narodov in tudi rumenih iso se nekako razumeli med seboj. Zdaj? Srečaš v jutru sosede s tipičnimi južnimi obrazi, na katerih ni prijaznega nasmeha ne pozdrava na pozdrav. Zelo nerad to omenjam, pa je tako... V tej mešani družbi, v teh čudnih časih iščejo naklonjenosti in prijatelji sodobni politi-karji, vsak po svoje. Gledajo za izvolitev za razne javne položaje. V tekmah za zmago v volitvah b a r a n tajo, obljubljajo mnogo itd. — malo pa javnost doživi tega, kar pred volitvami obljubljajo. To povedo skoro vsake volitve. Na to bi morala gledati javnost bolj pozorno, pa bi bilo bolje. Ker ne gleda, kakor bi morala, se pa ponavlja vse po starih političnih metodah. Politiko so že v starih časih imenovali modrijani “vlačugo”. tako. Mladi so ropotali pred konvencijo za nominacijo, izzivali starejše voditelje, slednji so pa premalo upoštevali vse, kaj lahko sledi. Še celo stari ‘gazda’ Daley ni bil dovolj pozoren pred narodno konvencijo stranke. Oči je odpri bolj na široko šele po nevihtah na konvenciji. Prebrisan politik, kakor je on, se je za čuditi, da se ni preje prebudil in odprl oči, kakor bi jih moral. Tako so ga pa mladi inspiranti, kot mladi Singer in nekateri drugi nemalo razburili z svojimi, njemu neljubimi nastopi in agitacijami pred in nato še na narodni konvenciji, da je narodna konvencija nekako suspendirala njegove delegate itd. in povzročila, da se je na konvenciji skoro vse vršilo, kar njemu ni bilo preveč ljubo. Po teh dogodkih pa je stari gazda bolj odprl svoje oči. In tudi zdaj z njimi bolj odprto gleda, kakor pa prej in dela načrte in najbrže jih že ima, kako ibo ob računal z vsemi, ki niso njemu žvižgali in peli ljube melodije. V volitvah so zgoraj šnj e politične zmešnjave demokratom zelo zmešale njihove načrte. Zdaj po volitvah jih skušajo po svojih modristih. Skušajo se sprijazniti z belimi in temnimi volivci. Na ljubo slednjim so nekako žrtvovali v našem okraju državnega pravdnika Hanraha-na. Slednji, tako ali tako, je po mnenju mnogih pravilno nastopal proti črnim panterjem, ki so povzročali, kar so. Ampak sedaj, ko je šlo za volitve in pridobivanje glasov, je bilo vodstvo demokratske stranke vse preveč popustljivo. Hanrahan je prav radi tega zgubil v volitvah. Tako je, v vsakih volitvah Smučarska klinika SŠŠC v Emi Olafe! CLEVELAND, O. — Lansko leto je SŠK v zvezi s smučarsko šolo smučišča Mont Chalet uspešno organiziral 5-tedensko smučarsko kliniko. Tudi letos bomo organizirali tako kliniko:, ki bo zopet v Mont Chalet, saj je naj bližji Clevelandu in tako lahko dostopen večini ljudi. Do smučišča se pride, če se peljete po Chardon Rd. (Route 6) proti vzhodu do Tibbits Rd., kjer se obrnete na desno in sledite cesti, ki pelje naravnost do Mont Chalet. Mont Chalet smučišče je idealno za začetnike in za dobre smučarje, ki se hočejo izpopol niti v pravilni tehniki smučanja. Letos si je smučišče nabavilo nove naprave za delanje u-metnega snega. Tako se bomo lahko smučali, čeprav bo naravnega snega bolj malo. Smučišče ima dobre učitelje smučanja. Nekateri izmed njih so člani SŠK in prijazna ga. Frieda Ger-din je našim smučarjem dobro znana, saj nam je lansko leto vedno šla na roko in tako pripomogla do uspeha klinike. Vsem članom SŠK in vsem u-deleženeem lanske klinike bomo poslali vsa navodila po pošti. Kdor bi se klinike hotel udeležiti in ne bo dobil prijavnice, naj pokliče tel. št. 431-2079. Prijave bomo sprejemali do 31. decembra 1972. Miro KULTURNA KRONIKA Koncert začno z ameriško .himno, nakar sledi 7 narodnih in umfetnih pesmi do odmora. Led je bil prebit že pri himni, navdušenje v dvorani pa je raslo z vsako pesmijo. V drugem delu je že sam pogled na oder gledalce navdušil, ker je izgle-dal kot “pušeljc”. Po stari navadi se ženske rade preoblačijo, to pot so se v dendelne. Kar tekmovale so, katera bo lepša m bolj “fejst”. V tem delu so zapele še 10 pesmi in navdušenje se je kar stopnjevalo. Petje je bilo lepo ubrano in izgovorjava razločna, res pravi užitek za u-šesa. Oba dela so poživeli s soli, duetom in kvintetom, pri katerih so sodelovale ge. in gdč.: Caroline Budan, Olga Klancher, Mimi Režonja, Tillie Špehar, Pavla Dolinar, Helena Gaser in Koncert zbora SŽZ CLEVELAND, O. — Vse bolj redke so kulturne prireditve med nami. Vsa stvar nekako peša, da ne rečem izumira. Od množice kulturnih društev med nami jih je šlo že kar precej v pozabo. Zato je človek tem bolj vesel teh, ki še kažejo življenjsko silo v sebi. Preteklo nedeljo popoldne so ljudje kljub slabemu vremenu napolnili dvorano v Slov. društvenem domu na Recher Ave. . . i ci vici i^uiničii, neitfiiči vjao'- Kako tudi ne, saj je Slovenska Juliana Gorenšek_ 0dlično ženska zveza v svojo pevsko skupino, imenovano “DAWN CHORAL GROUP”, vabila že več tednov na pevski koncert. Ne mislim tu pisati kritike, za to bi bil poklical kak pevski mojster, kar pa jaz nisem, čeprav včasih tudi zapojem. Rad bi le na kratko opisal prijetno kulturno popoldne. Vesel sem bil ob pogledu na polno dvorano, vesel, da je še toliko kulturno zavednih Slo- vse rešile vsaka svojo vlogo, saj so se kar kosale, katera bo boljša, za kar so jih gledalci na-grajali z navdušenim ploskanjem in je bilo treba več pesmi ponoviti. Na klavir je spremljala gda’ Metka Gorenšek, ki je že pravi virtuoz — čestitam! Duša vsakega takega koncerta je seveda pevovodja — dirk gent. To pot je bil zopet nam vsem dobro poznani solist-teno- vencev. Ko se odpre zastor, se dam r-st in kulturni garač inž. Fran-g3k Gorenšek, ki je istočasno Res krasen pogled! Predsednica klck pevovodja zbora ‘Korotan-- - - ^--- J- -- še taki hm' nam na odru predstavi 29 v lepih svetlih, dolgih oblekah. Slovenk© Iz Sfeefiona obiskale slovensko kapelo WASHINGTON, D.C. — Po vsej spominski veži v spodnji cerkvi Narodnega svetišča je že dolgo pred začetkom sv. maše ob 11. uri dopoldne prijetno odmevala melodija slovenskih Marijinih pesmi. Bilo je v nedeljo, 12. novembra, ko je lepa in navdušena skupina Slovenk iz Steeltona v Pennsylvaniji pod vodstvom ge. Ane Kochevar, tajnice tamkajšnjega odseka KSKJ, obiskala slovensko kapelo Marije Poma- Jl _ . rov koUcc; enciklopediji, ki na kratko podčrta, da so Slovenci delavni in vestni ljudje, ki so vedno znali čuvati mladi naraščaj pred stalno grozečo nevarnostjo izprijenosti. Skoraj s podobnimi besedami kot je pred kratkim č. g. Prah podčrtal našo predanost Materi božji in zaključil z besedami Ivana Cankarja, ki so vklesane v angleškem prevodu v steno kapele: “Ozrle se bodo nate milostne oči Matere z Brezij in potolažen boš.” Obisk Slovenk iz Steeltona v slovenski kapeli v Narodnem svetišču in kratko srečanje z njimi nam je bil razveseljiv dogodek. Po svoje ima tudi večji pomen: Bil je to prvi večji skupinski obisk v slovenski kapeli po njeni posvetitvi. Zasluga te skupine je tudi, da je dala spet uglednemu ameriškemu duhovniku priliko, da se pohvalno izrazi o dobrih lastnostih naših ljudi v Ameriki in o slovenskem narodu sploh. Zato zaslužijo! Slovenke iz Steeltona še prav posebno zahvalo in priznanje. M.-P. občinstvo kratko pozdravi k-V£da Bogu, da so da je to že peti zbo-- ^rirni garači med nami. Imel Je 1 zbor na vrvici, vse so sledh6 njegovim gibom. D i r i g entova reka je res čarobna palica —- v nedeljo je bila. Po koncertu ni manjkalo d°' bre volje in zabave. Tu sem tudi v pogovoru zvedel, da več pevk ne obvlada slovenščine, da ji111 j c treba besede razložiti in naučiti pravilno izgovarjati, čemur sem se zelo čudil, kajti med pet' jem se to ni opazilo, temveč je bila izgovorjava lepa in pravil' na. To pomeni, da je bilo poleS dobre volje tudi ogromno trdega dela, zato pa tudi uspeh ni izostal, za kar Vam vse priznanje. Zato bi za zaključek želel PeV' kam. da bi s trmasto vztrajnostjo nadaljevale začeto delo. Tebi, dragi Franček, pa želim P°k no mero dobre volje, potrpi)e' nja in železne živce, pa vem, da nas boš še obogatil z novimi koncerti. Vsem skupaj pa leP bcglonaj za lep kulturni dogo' dek. M. D- . v . ga) v Washingtonu, ki je bila je treba koga žrtvovati na ljubo posvečena lansko leto. Pri sv. Zelo nečastno ime. čast pošte- j političnim načrtom politikov. Že maši, nim politikarjem (kjer je kak1 marsikaj drugega zasluži ostre tak!), ki po takih potih ne ho-! kritike, kar se je dogodilo v teh ki je di. So pa redki in malo je takih. Največ je takih, ki bi ob volitvah vsakega škrata poljubili radi glasov na vsakem političnem pikniku. Na drugi strani pa objavljajo, da če bodo izvoljeni, da bodo iz sedanjih na vse strani kislih političnih razmer zgradili nov politični “paradiž zadnjih volitvah na škodo krajev belih naseljencev, ki niso tu cd zadnje jeseni in pomladi, ampak že dolga desetletja in desetletja. Kako? Razmere v južnih delih mesta v mnogih krajih to dokazujejo in povedo. V nje prihaja vedno več in več takih skrbnih priseljencev, da vsled ki ga bo vesel svet in angel ji i njihove skrbnosti nad nami.. . Hm, tiči so! Zdaj pa v k volitvam. Ka- vzdržavanje vsega in pada vrednost domov snago in za drugo in pose- ko se je vse pripravljajo in ob-! štev in drugega. Dosedanji last nasalo za nje? Med republikanci bolj stvarno in previdno kakor pa med demokrati. Tekom maja, junija in julija so se demokrati nekam čudno prebujali vsako jutro, vsak z novimi niki domov in posestev, ki so deset in desetletja vlagali v nje denar za izboljšave in drugo, pri tem. sedanjem vrednotenju, ki gre navzdol, izgubljajo. Ko politikarjem predlagajo take bila ob spremljavi slovenskega cerkvenega petja darovana za pokojne dobrotnike slovenske kapele, je bilo tudi nekaj slovenskih rojakov iz Wa-shingtona. Posebej je vredno poudariti nagovor č. g. Conroyja, ki je namesto službeno zadržanega u-pravnika svetišča msgr. McDo-nougha maševal in navzoče tehtno in doživeto nagovoril. Spomnil je navzoče na škofa Slomška in njegovo spodbudno delo med' Slovenci kot škof, učenik in narodni preporoditelj. Pohvalno je omenil škofa Barago in slovensko misijqnsko delo, ki je dalo pet slovenskih škofov ameriškim škofijskim stolicam, še posebej je poudaril splošno o-znako Slovencev v Katoliški Slovenski sv. Miklavž prihaja v Washington WASHINGTON, D.C. - Ka kor vsako leto v zadnjih štirih letih bo društvo škofa Barage št. 257 KSKJ tudi letos priredi lo miklavževanje. Miklavževa-nje bo v dvorani cerkve St. Thomas Apostle nasproti hotela Sheraton Park, 2665 Woodley Road, N. W., v Washingtonu, D.C., ob 6h popoldne v soboto, 9. decembra 1972. Sv. Miklavž bo prišel po stari slovenski navadi, spremljali ga bodo angeli in parkeljni. Na razpolago bodo jedila, klobase in potice in pijače. Darovi za otro-r"‘ : : re po možnosti prinesejo P*'-- kom in naj bodo o- značem i; imenom obdarovanca. Za vse člane društev KSKJ je vstop prost, prav tako tudi za otroke, za druge pa se bo pobirala vstopnina v vsoti $1.50. Vsi Slovenci in vsi prjjatelji Slovencev v Washingtonu in o-kolici so vabljeni k tej prireditvi, ki bo zopet prinesla veliko zabave in veselja starim in mladim. E. A. Kovačič Pismenost pada Po poročilu UNESCO je števil tistih, ki ne znajo ne pisad ne brati, narastlo v desetletju 1SS0 do 1970 od 735 na 783 milijonov. še žalostne j ša je stain0 naraščajoča razlika med industrijskimi in nerazvitimi deželami tretjega sveta. V letih D60 do 1968 je bilo v Evropi, ZSSF in ZDA polovico vseh učenceV na svetu, čeprav predstavlja)° te dežele samo eno četrtino pre' bivaistva, in med tem, ko gre v ZDA vsak osmi učenec v višje šole, gre v Evropi vsak dvajseti; v Aziji pa samo vsak osemintrideseti. Iz naših vrst Cleveland, O. — čestitam »■ Jožetu Grdini za tako lep in reS ničen opis 17. pešpolka na ru' skem bojišču in v Judenburg11 leta 1918. Tudi jaz sem služil v tem polku 3 leta in 7 mesece' -Bil sem priča 10. septembra na ruskem bojišču, ko so nas Madžari streljali, ker smo si z RuSl delili kruh in vodko v znamenj11 slovanskega bratstva. Bog Te živi, dragi Jože! ' Rudi Kozan st. era^Kw«ttffla«ttt»nmn»;nn!:tn:8»»t»»!»m:«a»nn«nt»»»n»tmmmmgT K. MAY: ZAKLAD V sssiii mm Tudi Indijanca nista prišla gledat, ju tudi nihče ni povabil. Dva Indijanca med damami in gentlemani, — ne, tega lastnik cirkusa ni mogel in ni smel zagrešiti! Indijanec je za yankee-ja manj vreden človek, izogne se mu ali pa ga celo prezira. V družbo belih vsekakor ne spada. Od daleč sta stala in se nista zmenila ne za kletko in ne za občinstvo. Pa le na videz je bilo tako. V resnici njunemu bistremu pogledu ni ušlo prav ničesar. “Občinstvo” je posedlo in radovedno čakalo, pa nič kaj posebno napeto in nestrpno. Večina niti vedela ni, kaka nevarna žival je črni panter. Mačke-roparice v novem svetu so precej manjše ko njihove sorodnice v starem svetu in niti od daleč niso tako nevarne. Južnoameriški jaguar na primer, sorodnik tigra, je tak slabič, da ga gau-cho — pastir — vlovi na lasso. Gorje tistemu, ki bi na primer bengalskega tigra vlovil na zanko! In ameriški lev, puma mu pravijo, se človeka kar boji in beži pred njim celo, kadar je lačen. Zato so gledalci pričakovali pač le samo kako pol metra visoko in morebiti meter dolgo žival, ki ne bo posebno strašna. Kako pa so osupnili, ko je krotilec odmaknil prednjo steno omare —! Od New Orleansa do Lbuis-fcurgu je daleč in vso pot je tičal panter v temni kletki, ker so ga smeli krmiti le ponoči. Po in s pestjo grozil kapitanu. Nihče ga ni opazil, vse je gledalo panterja. Le cornel je videl njegovo grozečo kretnjo. “Poglejte, tistile nigger ne mara kapitana —! Naš zaveznik bo! Koj se ga bom lotil. Dolar ali dva storita pri takih ljudeh čudeže —.” “Čemu pa ga rabiš?” “Prisluškovat pojde za nas.” Krotilec, močen, koščen človek, je zmašil meso skozi palice, si pogledal občinstvo in nekaj šepnil svojemu gospodarju. Gospodar je majal z glavo, krotilec mu je prigovarjal in ga menda pregovoril. Lastnik cirkusa in črnega panterja je pokimal in se obrnil h gledalcem. “Gospoda,” je pravil z vznesenim glasom, “povem vam, sreča vam je mila! Ukročenega črnega, panterja v zapadnih drža-zah še ni bilo videti. Tri tedne se je bavil z njim moj krotilec v New Orleansu in danes, pravi, pojde prvikrat javno k njemu v kletko. Sedel bo k njemu, — seveda le, če dobi primerno nagrado.” Panter se je lotil mesa in mlel kosti s svojimi strašnimi zobmi, da je hreščalo in pokalo. Ni se zmenil več za občinstvo in zdelo se je, da za krotilca ne bo prenevarno, če gre k njemu. Celo mali učenjak z očali je bil ves navdušen. “Sijajno, sir!” je tlesknil v roke. “Kaj takega še nismo videli —! Za tak prizor se že ne- Spomini ob 80-letnici p, Bernarda Ambrožiča (Dalje) XVIII. Po vojni Ne morem mimo, da bi ne o-menil, kaj nam je v tistih zmedenih časih p. Bernard, ki je u-rejeval Ave Maria, navajal, da smo razumeli, čemu je škof dr. Gregorij Rožman tako podlo obrekovan in zakaj je bil “izdajalec". V Ave Maria, v nov. in dec. izdaji 1945 je nam oksrbel celotno “Pastirsko pismo ljubljanskega škofa dr. Rožmana za leto 1943”. (V nov. številki, str. 8-11. v dec. pa od str. 19-24.) Ponovno sem ga prebral, saj danes, po 25 letih, vidimo, da se stoprocentno vrši v Sloveniji, kar je predvidel in svaril “o' Prečastiti gospod kanonik! Po dolgih letih, ki so nam prinesla premnoge bridkosti, pa tudi mnoge tolažbe, se mi nudi priložnost, da Vam pošiljam pozdrav in blagoslov. Upam, da bo pismo prišlo srečno v Vaše roke, naj ga angel varuh spremlja. Razumem, da imajo Slovenci o nas duhovnikih v domovini slabo mnenje, češ, da smo v u-sodni uri stali proti svojemu ljudstvu na strani njegovih sovražnikov. Take vesti ste dobivali o nas, mi pa nismo imeli nobene možnosti sporočati vam resnične vesti. Po svoji vesti kot duhovnik in vse dni svojega življenja odločen in ponosen Slovenec, zavedajoč se svoje odgo- nevarnosti brezbožnega komu- vornos^ Pred vsevednim Bogom, ki me bo nekoč sodil, izjavljam: Komunistična partija v Jugoslaviji je porabila željo, ki je živela v naših srcih, osvoboditi se okupatorja in njegovega terorja, da bi izvedla politično in socialno revolucijo in prišla na o-blast. V ta namen je organizirala Osvobodilno fronto. Na podlagi enciklike' Pij a XI. “Divine Redemptions” o brezbožnem komunizmu smo spoznali, da je to naj večja nevarnost, ki je kdaj grozila slovenskemu ljudstvu. Naša pastirska dolžnost je bila, nizma”. — Nedvomno bi bil u-žitek za čitatelja, ko bi ga zdai, ko vemo, da je storil svojo škofovsko dolžnost, prebral še enkrat. Gotov sem, če ne zaradi drugega, ga bo enkrat zgodovina radi te odločne izjave smatrala za “Pastirja, ki je storil neustrašeno svojo dolžnost!” V isti Ave Maria, dec. 1945, str. 19, je pismo, ki je prvo od njega dospelo v Ameriko in ga je dal Ave Mariji v natis č. g. kanonik J. J. Oman. Datirano je 13. oktobra 1945 in se glasi: da smo svarili pred to nevarnostjo in jo skušali preprečiti. Z vso gorečnostjo smo skušali poglobiti versko življenje ljudstva in moram reči, ne brez u-spehov, hvala Bogu in Mariji Pomagaj! Da smo imeli prav, dokazuje sedanje stanje v domovini, kjer vlada čisti in pravi komunizem, kar jasno spričuje-jo težke razmere, o katerih govori skupno pastirsko pismo jugoslovanskih škofov. Boga prosim, da bi tam v vaši veliki in svobodni domovini bili obvarovani pred zlom ibrezbožnega komunizma, ki ima sto krink, pod katerimi zna skrivati svoje zle namene in varati verne ljudi -tako pravi papež Pij XI. v imenovani encikliki. Molimo drug za drugega! Pozdrav in blagoslov. | Gregorij Rožman, 1. r. (Dalje sledi) dolgem času je spet zagledal kaj tvega, svetel dan. Bleščalo se mu je. Zaprl je oči in obležal, leno iztegnjen po kletki. In nato je nalahno pomežiknil v solnčno luč — pa zagledal gosto gnečo ljudi okoli sebe. In ljudi ni bil vajen, razdražilo ga je, v hipu je planil, na noge in zarjovel. Prestrašeni so šinili gledalci s sedežev in mislili zbežati. Krasna, mogočna žival je bil, gotovo dober meter visok in brez repa dva metra dolg. Vzravnal se je, zgrabil s prednjimi šapami za železne droge kletke in jih stresal, da se je kletka zamajala, rohnel in odpiral žrelo ter kazal svoje strašno zobovje. Lastnik je stal poleg kletke in razlagal. “Gospoda,” je dejal, tule vidite pravega pristnega črnega panterja! Črni panter je doma na otokih Sunda, pa tisti je majhen. Pravi črni panter živi v Severni Afriki na meji Sahare. Prav tako močen je ko lev, pa mnogo nevarnejši. Govedo ugrabi in odnese v gobcu. Seveda je afriški črni panter zelo redek. In tale tukaj,” je ponosno pokazal, “je pravi pristni afriški panter. Kupil sem ga v Maroku, pripotoval je črez Atlanti-ško morje v New Orleans, od tam po Mississipiju in po Ar-kansasu. Spravili ga bomo v Van Buren, kjer pravkar gostujemo. Kaj premore, bodete koj videli. Krmljenje se bo sedajle začelo.” Mignil je krotilcu. Prinesel je polovico ovce in položil meso pred kletko. Ko je zagledal panter krvavo meso, je pobesnel. Skakal je, se vzpenjal na zadnje šape, grabil s prednjimi po železnih palicah, pihal in tulil, da je gledalce spreletavala groza in da so se plašno umikali. Eden črncev, ki je bil zaposlen pri strojih, je radovedno prilezel bliže. Kapitan mu je zapovedal, naj se nemudoma vrne k delu, in ker ni takoj obogal, je zgrabil za konec vrvi in ga nabil. črnec je zbežal pa obstal pri lini v podkrovje, pačil obraz Koliko pa bi rad imel mož?” “Sto dolarjev, sir. Ni majhna nevarnost, ki se v njo podaja. Pravi, da živali še nima popolnoma v oblasti.” “Sto dolarjev —? No, bogat nisem, ampak pet dolarjev pa le dam. Saj bodo drugi tudi dali. Kdo še da?” se je obrnil k občinstvu. In toliko se jih je oglasilo, da bi krotilec res spravil vkup zahtevano vsoto. Ljudje bi bili radi do kraja izrabili izredno priliko. In tudi stave so se začele. Amerikanec ne more izhajati brez njih, ob vsaki priliki stavi, posebno pa, če je nevarno. In kapitan je bil prvi, ki je ponudil stavo. Lotil se je Old Firehanda. “Staviva, sir?” “Na kaj?” “Da krotilec ne bo odnesel zdrave kože iz kletke. Velja—? Za koliko? Za petdeset dolarjev?” Old Firehand je odkimal. “Sir, svarim vas! Pazite, da ne zagrešite usodne napake! Prosim vas, ne dovolite krotilcu, da bi se podajal v tako nevarnost!” VOŠČITE PRAZNIKE v božični številki Ameriške Domovine dne 18. decembra 1972! Vaše čestitke, objavljene v našem listu, bodo dosegle številno slovensko izseljeniško družino po vsem svetu, tudi nekdanje prijatelje in znance. Kličite 431-0628 ali pridite v urad. Vesfi iz Slovenile I Nemški obisk Na povabilo soboške občine je obiskala v začetku oktobra Mursko Soboto 6-članska delegacija sindikata delavcev zahod-nonemške tovarne Audi-NSU. Občina ima v tujini zaposlenih 6000 ljudi. V tovarni Audi-NSU v Ingol-stadtu je zaposlenih največ Po-murcev. Nemški sindikalni voditelji podpirajo naše zahteve, da se otroci naših zdomcev učijo v materinem jeziku. Ob Muri grade nasipe Končno je napočil za Pomurje težko pričakovani trenutek, ko so na Muri pričeli z gradnjo obrambnega sistema, s katerim bo odpadla vsaka bojazen pred novimi poplavami. Doslej so gradili le nasipe, ki so pa bili prešibki za moč narasle reke. Do leta 1978 naj bi Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. __________;______________________KUPON______________________________________________ Ameriška Domovina i 6117 St. Clair Ave. j Cleveland, Ohio 44103 j • Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: I Ime ...........;............................................................. cesta ....................................................................... mesto in država ............................................................. Za to darilo pošiljam znasek $ ........... Moja ime je ................................................................ » Moj naslov je ...........;..j........■...................................... mesto in država ............................................................ i t bila Mura dokončno ukročena. Napredek opekarne V opekarni Zabjak pri Ptuju bodo še' letos pričeli s popolno avtomatizirano proizvodnjo. Novost bo izdelovanje sodobnih stropnih konstrukcij, kakršnih doslej v Sloveniji še ne proizvajajo. Za novi način so se odločili skupno z opekamo v Košakih, s katero tesno sodelujejo. K sodelovanju so pritegnili tudi nekatere opekarne iz mariborske in pomurske okolice. Ptuj se postavil Člani moškega komornega zbora iz Ptuja so se v začetku oktobra vrnili z uspelega mednarodnega pevskega tekmovanja v Gorici. V konkurenci 35 pevskih zborov iz 14 držav so dosegli dva izredno pomembna u-speha. V izvajanju obveznega programa so zasedli odlično četrto mesto, v izvajanju ljudske pesmi po prosti izbiri pa odlično 3. mesto. V tej skupini prvega mesta žirija sploh ni podelila. Nov obrat v Ribnici V prvih dneh oktobra so na Ugarju odprli nov obrat podjetja “Simplex Biterm”, v katerem sestavljajo Kippersbusch-štedil-nike. V tem obratu bodo izdelovali termične naprave za gretje zraka in vode. V prihodnjem letu naj bi ob dosedanjem obratu zrasla velika proizvodna dvorana. Help wanted — female Varovanje otrok Prevzamem oskrbo 1 ali 2 otroka podnevi. Kličite 881-3309 -(231) Male Help wanted Padalske tekme v Murski Soboti V sredini septembra se je končalo letošnje državno tekmovanje v padalstvu. Bilo je sedem skokov v cilj z višine 1000 metrov. Tekmovanje je potekalo teden dni na letališču pomurskega letalskega centra. Med slovenskimi tekmovalci se je najbolje odrezal Šolar, ki je zasedel tretje mesto. V skupni u-vrstitvi je med moškimi zmagal Kupljenik. Rimski grobovi v Spodnji Hajdini Na gradbišču magistralne ceste Macelj—Ptuj v Sp. Hajdini pri Ptuju so naleteli na 5 rimskih grobov. V glinastih žarah so našli najrazličnejše okrasne in uporabne predmete: koščene kozmetične igle, bronasti nakit, bronaste novce cesarjev Hadrijana in Klavdija. Grobovi so iz 1. in 2. stoletja po Kristusu. Sv. Tomaž pri Ormožu dobil sodobno šolo Na območju šolskega okoliša Sv. Tomaž pri Ormožu so odprli najsodobnejšo šolo v ormoški občini. V tem kraju so ugotovili tudi naj višji odstotek v tujini zaposlenih staršev. 25.7% staršev služi kruh onstran meje. Na drugem mestu so Podgorci s 17.3% in Runeč s 13% staršev v tujini. Nov obrat v Velenju V Velenju je v začetku oktobra začela obratovati nova tovarna cementnih strešnikov. Podobna je tisti, ki je nedavno stekla v Otiškem vrhu. Velenjska tovarna bo izdelala na leto do 20 milijonov strešnikov iz peska in cementa, oblitih s kremenčevim barvnim granulantom. Tovarna potrebuje za razmeroma veliko proizvodnjo le 50 ljudi. Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMFANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (236) Custodian Waterloo area apartment building; husband and wife, can be retired. No children or pets. 486-2030 (235) Help Wanted Male Metal Spinner for lamp parts. Experienced or will teach. Language no problem. Hourly rate. Steady work. Apply... ACME LIGHTING PRODUCTS 1667 E. 40 St. (234) MALI OGLASI For rent Waterloo area, 1 or 2 bedroom apts. $125 and up. Will furnish. No children or pets. 486-0050 (235) POZOR Izdelujem kuhinjske omare po naročilu; kompletne kuhinje z umivalnikom od $250 naprej. Prenovimo stare kuhinje in opremljemo z novo v enem dnevu. Kličite sedaj na 241-6578 ali zvečer 451-9841. (231) Zidan duplex naprodaj, 7-7 blizu E. 185 St. GEO. KNAUS REAL ESTATE 819 E. 185 St. 481-9300 (231) V najem Oddamo 3 sobe in kopalnico, spodaj spredaj, na 1090 E. 66 St. Oglasite se zadaj. -(231) V najem Oddamo 5 sob in garažo na 1029 E. 69 St. 881-3309. -(231) Kongres v Ljubljani Alergijske bolezni povzročajo po svetu vse več obolenj in o-grožajo vse ljudi. Zadnja leta posvečajo tem obolenjem večjo pozornost. O alergijskih boleznih je razpravljal IV. kongres alergologov, ki se je vršil konec septembra v Ljubljani. Na kongresu je sodelovalo kakih 400 domačih in tujih strokovnjakov. V NAJEM 4-sobno stanovanje se odda blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 681-3729 (231) HIŠA NAPRODAJ 8-sobna enodružinska hiša, ima preprogo, lesen stenski opaž, ograjen lot, garaža za 21/2 avta. Zelo lepi dom na Norwood Rd. Kličite 391-9861 -(234) V najem Pet sob se odda na E. 71 St., spodaj. Nič otrok. Vpraša se istotam. 432-2124 ali 391-7605 —(233) ZIDAN BUNGALOW naprodaj blizu jezera in E. 185 St. GEO. KNAUS REAL ESTATE 819 E. 185 St. 481-9300 House for Sale Eastlake — Large warm ranch 3 bedrooms, possible 4th. ly* baths, fireplace, and carpeting. Paneled den, covered patio, attached garage on large lot. By Owner. 942-7320 or 946-0512,— $26,500. — (233) Blizu Euclid Ave. in Green Rd. hiša za dve družini 5-5, v najboljšem stanju, čista znotraj in zunaj, dvojna garaža. Zmerna cena. Za več informacije kličite KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 St. KADAR KUPUJETE ali prodajate hišo ali trgovino ali posestvo, lot ali farmo. Za dobro postrežbo kličite staro zanesljivo tvrdko, če imate stanovanje za oddat, imamo ljudi ki so interesirani. Kličite KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 St. Boleslav Prus: STRAŽA “Kupiš, Jože? Daš roko, da sva se pobotala?” je vprašal graščak. “Ali sem neumen!” je pomislil kmet, glasno je pa dodal: “Ko pa ni lepo, milostni gospod, kupovati brez žene .. “In se ne premisliš?” “Ko pa res ni lepo,” je ponavljal kmet, zadovoljen, da mu je gospod dal na roko tako dober izgovor. Kmet se je delal žalostnega, toda uprl se je in ni niti mislil kupovati travnika. “No, torej ti pa dam travnik v najem. Dajlrni aro, jutri pa pridi po pobotnico.” “Tu imaš kmeta, gospod demokrat!” je rekel svaku, ki je medtem grizel nohte. Polž je plačal deset rubljev, grajski so se pa poslovili od njega in odšli. Videč, da več ne gledajo, je kmet grdo pogledal za njimi in začel razburjen mrmrati sam pri sebi: “Ejej! hoteli ste kmeta ociga-niti, toda on ima svoj razum, ima!.. . Gotovo nam bodo že to leto, kakor je govoril Grahovec, razdeljevali zemljo in raditega bi radi prodali! ... Stodvajset rubljev za tak travnik, ki je vreden svojih dvesto ... Neumnežu naj govore, ne meni... Toda dobro je tudi stodvajset, ko bodo tako morali dati zastonj.” “Kako so Vas hoteli ukaniti, da bi jih! ..je opomnil Andrej ček. “Tiho bodi,” je zagrmel nad njim oče, v duhu je pa dodal: “Celo fantalin, še ta je spoznal, da so me hoteli ukaniti.” Hipoma se mu je pa vrinila druga misel. ‘.'Morda pa za enkrat še ne bodo razdeljevali zemlje, ampak je .samo grajskim kar tako prišla na misel, da bi mi jo pod ceno prodali? ...” Postalo mu je vtoče. V tem hipu je hotel zaklicati za grajskimi, pasti jim k nogam in jih prositi, da bi mu vsaj za stotri-deset rubljev dali travnik. Toda grajski so bili že na sredi vrta. V tem se je ločil od njih gospodič in zopet pritekel h kmetu. “Kupi vendar ta travnik!” je dejal zasopljen. “Svak se še pobota, samo prosi ga.” Pri pogledu na neljubega gospodiča, se je vzbudila v Polžu prejšnja nezaupnost. “Ko ni lepo brez žene kupovati,” je odvrnil z nasmehom. “Živinče!” je zamrmral gospodič in se obrnil proti graščini. Travnik je šel po vodi. “Kaj pa še stojite, ata?” je hipoma vprašal Andrej ček, videč, da se je Polž naslonil na ograjo in da premišljuje. “Ker ne vem, če sem prav naredil, da nisem kupil za stodvajset rubljev onega travnika,” je zamrmral kmet. “Kaj ne bi prav naredili, ko imate za sedemnajst rubljev isto?” “Pa vendar travnik ni moj.” “Ko razdele zemljo, tedaj bo Vaš.” Polža so potolažile te besede. “Seveda”, je mislil, “mora biti že nekaj res s to razdelitvijo, ko celo fantalin o tem govori.” “Pojdita fanta domov!” je rekel glasno. Vračali so se molče. Andrej-ček je pogledoval postrani očeta in imel v srcu neko zlo slutnjo. Polža je pa mučil nemir. “Pasje vere je ta šlahta!” je šepetal kmet, stiskaj e pesti. “Človek nikdar ne ve, kdaj lažejo, kdaj pa govore resnico... Ravno taki so kakor Židje.” Na polovici pota sta stekla fanta naprej, bila sta lačna. Ko je pa Polž stopil v bajto, ga je vprašala žena: Eno od serijskih sporočil našim odjemalcem: Ob prihodu 1974 vam več moči Leta 1974, ko bo naša Davis Besse atomska elektrarna v obratu, bo: Več moči za Vas, kupovalci ... za varnejšo in cenejšo hranitev živil. čez 60 milijonov družin ima sedaj električne hladilnike. Leta 1974 bo mnogo več družin, ki bodo prav tako hotele hladilnike. Več moči Vam, gospodinja ... v pomoč pri delu. Čez 50 milijonov domov ima pralne stroje, parne likalnike in sesalce prahu. Že v dveh letih bo potrebno več sil za še boljše življenje več ljudi. Več moči Vam, ki služite kruh ... za delovno mesto. Če naj | imamo več delovnih mest v severo-vzhodnem Ohiu, moramo imeti rastoče gospodarstvo, rastoče industrije ter več industrije in več elektrike. Veliko več. Več moči Vam, ki želite zavarovati okolje. Elektrika je sila, ki more rešiti veliko problemov okolja. Z napravami za nadzor onesnaževanje zraka, z sistemom za čiščenje vode, z opremo za predelavo odpadkov in odpadne vode. Več moči Vam v 1974 ... če želite pomagati očistiti okolje, zboljšati življensko raven ali enostavno imeti službo. Storili bomo vse v naši moči, da pomagamo! ZfelLLUMSNATINGd^^ sto?” ^ preslepil in je takoj padel po Kmet se je slekel, se vsedei meni: k obedu in pri jedi pripovedo- “Čemu ti je travnik? Ali nival ženi, kaj se mu je vse zgo- maš že dosti velkega posestva? dilo. Ne veš, da je deset oralov veli- kansko imetje? ...” „ ■at--! , j Ho! ho!... modri so pa v Kaj pa govori Andrejcek, da' v.. . ,T , . 1 , +; __ graščini. Ne vem, kje so zve-; . . deli, da bi mi radi travnik in so I No’ Pravo imetJe! • • • mu J® mi kar naprej poslali na glavo ' z0Pet seSla v besedo Polževka> svojega svačka.” -'“njegov svak ima vendar okoli f tisoč oralov in še toži!'” so ti hoteli prodati travnik za stodvajset rubljev?” “Seveda so hoteli, toda zato, ker so se bali nove razdelitve zemlje,” je odgovoril malo prestrašen. “Jaz sem takoj rekla Andrej- čku, da laže, ali pa da tiči v tem • , ^ , ,v, kaka goljufija. Kdo neki bi da- , P°‘. AndrcJck“ Je jal za stodvajset rubljev tako ,d(01 dvaise lc0' p1'"' Je ,kaP° stvar, ki je vredna svojib dve-!5'15"'1 "a glaV0’ da bl me lazJe “Onega slepca, ki se me je: včeraj lotil na vodi? ...” mu je “Tako mi je vrag metal pesek posegla v besedo Polževka. v oči. Ko je pa videl, da z me-“Seveda onega. Ta vrag nam ; noj ni nič, me je peljal k gospe. Ona mi je zopet začela prigovarjati, da bi ji fanta pošiljal k učenju, gospod je pa medtem JOS. ŽELE POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE IN SINOVI ZAVOD 5j Tel.: 361-0583 URAD = Tel.: 481-3118 E S COLLINWOODSKI = 452 E. 152nd STREET Avtomobili in bolniški voz redno in. ob vsaki uri na razpolago E Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo ^ niimmiiimuiiiimiiiiiimniiiiiiimiiiMiiiiiiiMiiiiiimmiiiiimmiiiiiiimmiinimiiT i Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases- igral na orgije ...” “Kaj hoče postati organist, ko mu vzamejo zemljo?” je vprašala gospodinja. “Graščak vedno igra; nič ne dela, samo igra. Potem je pa,” je pravil kmet, “prišel tudi gospod, pa so se takoj začeli razgo-varjati po francosko, da je kmet (kakor jaz) strašno trd, da ga (kakor mene) ni mogoče pre-variti, potem — da bi mi kar najprej prodal travnik, predno se spametujem.” “Torej si spoznal, kaj govore?” “Kaj ne bi spoznal? Saj se jaz tudi po židovsko malo razumem.” “Pa nisi kupil travnika? Prav si storil, ta reč ne gre čisto po pravici,” je končala žena. Toda kmet ni bil zadovoljen z ženino pohvalo, zopet se ga je polotil dvom, kaj so grajski pravzaprav namer j ali. “Morda so pa zares hoteli prodati travnik ceneje?” je mislil. Nehal je jesti in se potikal iz ie tako priliko, toda dajal si pogum, mrmraje: “Ne boste me imeli za norca, jaz se razumem na take stvari-Nazadnje je razburjenost P°p ževa dosegla vrhunec. Vsede* se je na klop, potem vstal, prijel za glavo in nekaj časa vedel, kaj naj stori v težki ne- kota v kot po bajti. Loteval se (gotovosti. Hipoma se je ozrl v ga je vedno večji nemir, da mor- Andrejčka in — zabliskala se da ni prav storil, ko je zamudfl mu je srečna misel. EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER 549 East 185 Street, Euclid 531-8187__ . -h'v .,.:v V'W iei!i Jaz pa bom vedno s teboj: prijel si me za desnico; s svojimi nasveti si me vodil, končno me v svojo slavo sprejel V globoki srčni žalosti naznanjamo vsem svojim sorod nikom, prijateljem in znancem, da je dne 30. oktobra 1972, po daljši bolezni za vedno v Gospodu zaspal naš predragi mož, oče, stari oče, tast menta in druge kratke vesti, koristnega. Dobijo torej za $15.00 dosti Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. ALOJZU SEF THE SUPER SHIRT—Bold white stripes on navy blue cotton shape a school-going super shirt. White collar and cuffs, plus a red and white polka dot tie, spark design interest of this outfit by Young-land. Cotton by Weilwood Fabrics. Naš predragi ranjki je bil doma v Jurovskem dolu na Štajerskem. Rojen je bil 6. junija 1915. V Ameriko je prišel leta 1956 iz težkega življenja v begunskih taboriščih med leti 1945-56. Bil je zaposlen v tovarni Ohio Gear. Z velikim veseljem se je udejstvoval v kulturnem življenju slovenske skupnosti v Clevelandu. Pogreb dragega ranjkega je bil dne 3. novembra 1972 iz Zakrajškovega pogrebnega zaveda v cerkev sv. Vida in na to na pokopališče All Souls. Bog plačaj č. p. Fortunatu Zormanu, frančiškanu iz Lemonta, za opravilo sv. maše zadušnice in pogrebnih obredov. Bog plačaj vsem, ki so dragega umrlega prišli kropit, molit za pokoj njegove duše, posebno p. Fortunatu Zormanu in članom Društva Srca Jezusovega št. 172 KSKJ pod vodstvom g. Jožeta Grdina za skupno glasno molitev v pogrebnem zavodu. Bog plačaj pevcem Slovenskih fantov za ganljivo zapete ža-lostinke in za glasno molitev. Bog plačaj vsem, ki so ob krsti položili toliko lepih vencev, darovali sv. maše in druge dobre namene. Bog plačaj nosilcem krste, vsem, ki so se udeležili pogreba in za pogrebni sprevod dali na razpolago svoja vozila, posebej še g. Jožetu Melaherju za njegove iskrene poslovilne besede na pokopališču. , i , Bog plačaj prijateljem za vse obiske v času dolge bolezni našega ata. Bog plačaj vsem, ki so nam ob smrti dragega ranjkega izrazili svoje sožalje, nas tolažili in bili kakorkoli v pomoč, posebej še č.g. Jožetu Božnarju za prisrčno izkazano pozornost. Bog plačaj g. Milanu Pavlovčiču za lep spomin ranjkemu na slovenski radijski oddaji. Bog plačaj vsem, ki so oskrbeli popogrebno malico v Baragovem domu. Zahvaljujemo se Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za vso ljubeznivo naklonjenost in vso postrežbo ter skrbno vodenje pogrebnega sprevoda. Zahvalne kartice smo poslali vsem, za katere naslove smo vedeli, če bi bili koga pomotoma zgrešili, naj velja ta javna zahvala kot njemu posebno namenjena. Predragi nam ata, srčno bi želeli, da bi še dolgo živel med nami, ki smo Te radi imeli, pa se uklanjamo Gospodarju življenja, ki Te je poklical k sebi, da Ti nakloni bogato plačilo. Preostali Te bomo vedno ohranili v najlepšem hvaležnem spominu, pričakujoč zopetnega svidenja v kraju večne blaženosti. Žalujoči: OČALA BODOČNOSTI? — Seveda, samo za koga! Podjetje Bausch & Lomb, ki jih je razstavilo v New Yorku na sestanku Mode za očala v ZDA, je dobilo za nje nagrado. MARIJA, rojena Ornik — žena. LOJZE — sin MIMI, por. Kozina, SLAVKA, por. Dejak — hčeri JANEZ KOZINA in LEO DEJAK — zeta JANEZEK in POLDEK — vnuka, MIMICA — vnukinja in ostalo sorodstvo Cleveland. Ohio 30. novembra 1972. Gl • r-K m C