URADNI VESTNIK OBČIN: CERKNICA • GROSUPLJE • HRASTNIK • LITIJA • LJUBLJANA — BEŽIGRAD e CENTER • MOSTE-POLJE e SISKA • VlC-RUDNIK • LOGATEC • VRHNIKA • ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA LIUBIJANA, 17. SEPTEMBRA 1965 LETO XII ST 44 OBČINSKE SKUPŠČINE OBČINA CERKNICA 407 Pri primerjanju z izvirnikom se 3e ugotovilo, da je v besedilu odloka o spremembah in dopolnitvi odloka o povišanju prodajnih cen, objavljenem v Glasniku št. 42 z dne l0' septembra 1965 nastala napaka, zato dajemo naslednji • POPRAVEK odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o povišanju prodajnih cen v občini Cerknica. Pod točko c) v 1. členu se prva Vrsta pravilno glasi: kruh iz moke tip 400 (beli) kat. B do 210 din/kg. Številka: 1/1-38-12/65. Datum: 1. september 1965. Iz skupščinske pisarne skupščine občine Cerknica OBČINA LJUBLJANA -BEŽIGRAD 408. Na podlagi 9. člena zakona o Soupravljanju delovnih ljudi v l4?'*Vnih organih v SR Sloveniji in iV'- člena statuta občine Ljubljana-ežigrad, je Skupščina občine Ljub-Jana-Bežigrad na seji občinskega ■uora jn zt>ora delovnih skupnosti, n° 7. septembra 1965 sprejela ODLOK “samoupravljanju delovnih ljudi v "favnih organih občine Ljubljana-Bežigrad 1. člen Be,VPravni organi občine Ljubljana-ljun-8rad veljajo glede samoupravlja. v smislu 57. člena zakona o tirih °Uf!ravljanju delovnih ljudi v Cn avn*h organih v SR Sloveniji, za ganSarn or6an, če za posamezne or-Čeno n* Z ekonom drugače dolo- U[)Zrav‘ce predstojnika občinskih vanaynih organov v zvezi z uresniče-Ijurti m samoupravljanja delovnih obči L y teh organih izvršuje tajnik ^‘nske skupščine. 2. Člen tuj,lirav*Ce samoupravljanja urcsnl-Unr..J.° delovni ljudje v občinskih ' nih organih s samostojnim od- ločanjem, z odločanjem v soglasju s predstojnikom organa s tem, da dajejo predstojniku mnenja in predloge glede vprašanj s področja notranjih odnosov v organu. 3. člen Delovni ljudje v občinskih upravnih organih samostojno: — volijo in odpoklicujejo člane sveta delovne skupnosti; — sklepajo o poročilih sveta delovne skupnosti; — dajejo svetu delovne skupnosti smernice za delo; — odločajo o uporabi sredstev skupne jjprabe; — dajejo mnenja in predloge o osnutku programa dela organa; z — dajejo mnenja in predloge o drugih vprašanjih s področja notranjih odnosov v organih. 4. člen Delovni ljudje v občinskih upravnih organih v soglasju s predstojnikom: — sprejemajo pravilnik o samoupravljani!! notranji organizaciji in medseboinih delovnih razmerjih, pravilnik o sredstvih in delitvi dohodka ter druge splošne akte, s katerimi se ureiajo vnrašanja s področja notranjih odnosov v upravnih organih; — sprejemajo finančni načrt—in zaključni račun; , — odločajo o notranii organizaciji In sistematizaciji delovnih mest; — odločajo o medsebojnih delovnih razmerjih, kadar je to z zakonom ali s pravilnikom organa tako določeno; — delijo osebne dohodke po rezultatih dela; — skrbijo za strokovno izobraževanje; — skrbijo za zboljšanje delovnih razmer in poslovanja ter zagotavljajo varstvo pri delu; — sprejemajo plane rednih letnih dopustov; — opravljajo še druge naloge, ki so določene z zakonom ali z drugimi predpisi. 5. člen Predstojnik samostojno odloča na področju notranjih odnosov v upravnih organih o vprašanjih, za katera je pooblaščen z zakonom ter s pravilnikom organa. 6. člen V primeru, ko delovna skupnost oziroma svet delovne skupnosti odloča v soglasju s predstojnikom in se tako soglasje ne doseže, se zadeva predloži v osmih dneh svetu za občo upravo in notranje zadeve, ki o njej dokončno odloči. 7. člen Predstojnik zadrži izvršitev akta delovne skupnosti oziroma sveta delovne skupnosti, ki jih ta samostoj- no sprejema, če meni, da so v nasprotju z zakonom ali s splošnim družbenim interesom. V primeru iz 1. odstavka tega člena mora predstojnik o svojem ukrepu takoj obvestiti svet za občo upravo in notranje zadeve, ki o njem dokončno odloči. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«. Številka: 021-12,65-1 Datum: 9. septembra 1965 Predsednik skupščine občine Ljubljana-Bežigrad Jože Pogačnik 1. r. I OBČINA LJUBLJANA- CENTER 409 Na podlagi 10. člena uredbe o oblikovanju cen in obračunavanju razlike v cenah (Uradni list SFRJ, št. 33 '65) in 110. ter 120. člena statuta občine Ljubljana-Ccnter (Glasnik št. 33/64) je skupščina občine Ljubljana-Center na 46. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. septembra 1965 sprejela ODREDBO o maloprodajnih cenah in maržah za prehrambene proizvode in kurivo 1. S to odredbo se določa: a) raven, ki jo smejo dosegati cone za moko, kruh, sladkor, olje, mleko, premog in drva v prodaji na drobno; b) marže v prometu na drobno za riž, sol, kavo, začimbe, mesne izdelke, jedilne maščobe, testenine, južno sadje, sadje in zelenjavo in mlečne izdelke. I. MALOPRODAJNE CENE ŽIVILSKIH PROIZVODOV 2. Maloprodajne cene za živilske proizvode se lahko oblikujejo do naslednjih najvišjih zneskov: a) za moko: din/kg — moka »B« 1000 140 — mpka »B« 600 188 — moka »B« 400 238 — moka »C« 1000 130 — moka »C« 600 164 — moka »C« 400 216 — moka ržena 950 188 — moka ržena 1250 164 b) za kruh: din/kg — kruh iz moke 1000 136 — kruh iz moke 600 170 — kruh iz moke 400 200 — kruh mešani iz pšenične in ržene moke 160 Pri polkilogramskih štrucah se navedene cene lahko povečajo za dva dinarja pri kilogramu. c) za sladkor: din/kg — sladkor kristal 265 — sladkor kocke 300 d) za jedilno olje: — olje rinfuza (din/kg) 468 — olje pakirano (din/l) 502 e) sveže pasterizirano mleko z najmanj 3,3 */« tolšče (din/l) 140 II. MALOPRODAJNE CENE KURIVA 3. Maloprodajne cene za kurivo se lahko oblikujejo do najvišjih zneskov; naslednjih a) premog; . Trbovlje: din/t — kosi 12.600 — kocke 12.100 — oreh -11.506 — grah 10.900 Zagorje: — kosi 12.700 — kocke 12.500 — oreh 11.800 — grah 11.500 Senovo: — kosi 14.000 — kocke 13.600 — oreh 13.000 — grah 12.700 Motana: — kosi 17.700 — kocke 17.100 • — oreh 16.500 — grah 14.800 Laško: — kosi 17.500 — kocke 16.000 — oreh 15.800 — grah 14.600 Kočevje: — kosi 13.200 — kocke 12.600 — oreh 12.000 — grah 10.500 Banqviči: — kosi 16.500 — kocke 16.100 — oreh 15.700 Zivinice: — kosi 16.800 — kocke 16.200 — oreh 15.800 Kakanj: — kosi 18.200 — kocke 17.700 — oreh 16.200 — grah 15.500 Zenica: — kosi 17.300 — kocke 16.600 — oreh 16.000 — grah 15.500 Ugljcvik: — kosi 16.100 — kocke 14.800 — oreh 12.600 — grah 12.000 Velenje: — kosi 9.300 — kocke 8.800 — oreh 8.300 — grah 7.900 Kanižarica: — kosi 13.600 — kocke 12.500 — oreh 11.400 — grah 10.300 b) drva: din/prm — trdi listavci I. klase 8.900 — trdi listavci II. klase 8.100 — trdi listavci III. klase 7.100 — sečnice 55.800 III. MARŽE 4. Trgovske in druge delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prodajo živilskih proizvodov na drobno, lahko zaračunavajo maržo na nabavno ceno do naslednjih najvišjih Stopenj: — riž 15 "/o — sol 12 °/o — kava (surova in praž.) 15 ”/o — začimbe 20 ’/» — mesni izdelki 20 °/o — mesne konserve 17 •/• jedilne maščobe 10 "/» — testenine 15 •/• 5. Trgovske in druge delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prodajo sadja in zelenjave ter mlečnih izdelkov na drobno, lahko zaračunavajo povprečno realizirano maržo do naslednjih najvišjih stopenj: — sadje, zelenjava in južno sadje 21 °/e — mlečni izdelki 19 °/o Pri sadju, zelenjavi in južnem sadju se pribija marža na nabavno ceno po neto teži. Pri sadju, zelenjavi in južnem sadju je dovoljen pribitek največ do 50 "/o pri posamezni vrsti blaga. IV. KAZENSKE DOLOČBE 6. Za kršitev predpisov iz točke 2., 3., 4. in 5. te odredbe se uporabljajo določila 107. člena uredbe o trgovanju ter trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. list FLRJ, št. 49/59) v zvezi s 1. členom zakona o prometu blaga in trgovskih storitvah (Ur. list SFRJ, št. 16/65). V. KONČNE DOLOČBE 7. Z dnem, ko začne veljati ta odredba, prenehata veljati odredba o maloprodajnih cenah in maržah za prehrambene proizvode in odredba o maloprodajnih cenah kuriva (Glasnik št. 34/65). 8. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Glasniku. Številka: 38-033/65,- Datum: 9. septembra 1665. Predsednik skupščine občine Ljubi jaha-Center: ing. Drago Lipič 1. r. OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA Tar. št. Proizvodnja po strokah (imenovanje) 10. Vsakodnevne tehtnice- in uteži 11. Posoda: 1. emajlirana posoda in posoda iz jeklene pločevine 2. brušena, pocinjena in druga posoda, razen aluminijaste posode, posoda iz bakra in bakrovih zlitin, pocinkane posode in neemajlirane kangle za mleko 12. Kovinske sanitarne posode: kadi, umivalniki, kotli za kopalnice, straniščne školjke, rezervoarji za vodo, pisoarji, izvzemši izdelke iz tar. št. 9 tega dela tarife 13. Izdelki iz bakra in bakrovih zlitin: 1. servisi, pepelniki in tobačnice 2. kotli za žganjekuho in posoda iz bakra in bakrovih zlitin 14 Kovinsko pohištvo, razen šolskega 15. Peči in štedilniki, bojlerji, kuhalniki in drugi grelci na trdna in tekoča goriva, plin in alkohol, vštevši peči za etažno kurjavo 16. Mlini za kavo, meso, orehe, poper in pod.; stroji za pre-tlačenje sadja in zelenjave ter drugi mehanični aparati za pripravljanje jedi; jedilni pribor v garniturah in posamezno; cedila 17. Vžigalniki vseh vrst 18. Sredstva za razsvetljavo: Svetilke petrolejske in karbidne vseh vrst 19 Orodje, stroji in naprave: a) orodje, pribor, stroji in naprave, vštevši tudi delovne stroje, samostojne črpalke in kompresorji, medicinski aparati in instrumenti, kovinske utenzilije b) gasilske naprave 20. Vsi drugi proizvodi iz stroke 117 ELEKTROTEHNIČNA STROKA — 119 21 Svetlobna telesa: sobne svetilke in lestenci, industrijske in zunanje svetilke (ulične in dr.) 22 Vsi ostali proizvodi iz stroke 119 KEMIČNA STROKA — 120 23 Izdelki, dobljeni s predelavo plastičnih mas: 1. embalaža 2. vsakovrstne šolske, risalne, pisalne in pisarniške potrebščine 3. izdelki za gradbeništvo 24. Vsi drugi proizvodi iz panoge 120 PREDELOVANJE LESA — stroka 122 25. Vsi proizvodi iz stroke 122, razen žaganega in tesanega lesa ter parketa IZDELOVANJE TEKSTILNIH IZDELKOV — stroka 124 410 Na podlagi 2. odstavka 16. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka (Ur. 1. SFRJ št. 33 in 36/65) ter I. in II. točke dela V tarife prometnega davka (Ur. L FLRJ št. 25/62, 42/62 in Ur. 1. SFRJ št. 30/63, 29/64, 1/65) in 232. člena statuta občine Ljubljana-Siška je skupščina občine Ljubljana-Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. septembra 1965 sprejela 26. Tekstilna konfekcija Opomba: S konfekcijo v tej tarifni številki so mišljeni izdelki, ki so dobljeni z obdelavo tekstilnih materialov v serijski proizvodnji. 27. Trikotažni — volneni, bombažni in pleteni oblačilni predmeti 28. Vsi drugi proizvodi iz stroke 124 ODLOK o spremembi tarife občinskega prometnega davka objavljene v odloku o občinskem prometnem davku v občini Ljubljana-Siška (Glasnik št. 44/64 in 57/64), ki se v prečiščenem besedilu glasi: TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA DEL A — PROIZVODI Obrtne delavnice samostojnih obrtnikov in drugi občani (fizično in pravne osebe) plačujejo od vseh proizvodov, ki jih proizvajajo in oddajajo v promet, občinski prometni davek po naslednjih davčnih stopnjah: Tar. št Proizvodnja po strokah (imenovanje) Stopnja PREDELOVANJE NEKOVIN — stroka 116 •/» 1. Zrcala vseh vrst, tudi z okvirom 20 2. Visoko kvalitetni porcelan z zlato, kobaltno, srebrno ali podobno obdelavo in umetniški porcelan: namizna ali toaletna posoda in predmeti, figurice in okrasni predmeti 20 3. Dekorativna keramika, fajansa, majolika in terakota: namizni ali toaletni predmeti in figurice 15 PREDELOVANJE KOVIN — stroka 117 4. Vijačno blago (zakovice, matice in podložne ploščice) 8 5. Zičniki — navadni 10 6. Verige: električno varjene, kovane in patentne, razen »Galovih«; pletiva in tkanine iz jeklene žice in žična tkanina iz barvastih kovin 20 7. Okovje in pribor za stavbno in ostalo pohištvo 8 8. Fitingi in prirobnice iz temprane litine 15 9. Armature iz barvnih kovin: pipe, ventili in zasuni za vodo in paro; sanitarne pipe. ventili, sifoni, cevi za prhe, orhe in baterije 10 PREDELOVANJE USNJA — stroka 125 29. Obutev 30 Vsi drugi proizvodi iz stroke 125 IZDELOVANJE ŽIVIL — stroka 127 31. Vsi proizvodi IZKORIŠČANJE GOZDOV — stroka 313 32. drva vseh vrst od m’ 33. drugi gozdni sortimentl od m-1 DRUGE STROKE 34. Vsi drugi proizvodi, ne glede na stroko gospodarske dejavnosti, ki niso zajeti v prejšnjih tarifnih številkah Od navedenih proizvodov so i.ijeti po tej tarifni številki samo proizvodi, od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi prometnega davka (del A — tar. št. 4., 6., 7., 9., 12., 15.). Opomba: Prometni davek po tej tarifni številki in po drugih tarifnih številkah se ne plača od prometa z naslednjimi izdelki: moke in drugih mlevskih izdelkov, pekovskih izdelkov, razen izdelkov, ki imajo značaj slaščičarskega izdelka, izdelkov, napravljenih s predelavo mleka, mesa, svežih In suhih rib, od zakola živine, od obleke in perila po meri za individualno potrošnjo iz osnovnega materiala individualnega potrošnika, od ortopedske obutve in ortopedskih pripomočkov, med katere je šteti tudi umetne oči in zobovje, ne glede na material, iz katerega so izdelani, od prometa s šolskimi zvezki in risankami, fotografije za neposredno uporabo fotografi-rancev (za osebne izkaznice, spominske slike). Stopnja 5 15 20 7 10 25 5 5 15 15 12 5 10 15 10 15 5 5 10 20 10 5 m, 10 9 5 10 8 dinarjev 500 3000 •/« glasnik 241 Tar. št. Proizvodnja po strokah (imenovanje) Stopnja DEL B — storitve Od plačil za storitve, ki jih opravljajo obrtne delavnice samostojnih obrtnikov in drugi zasebniki (fizične in pravne osebe) se plačuje občinski prometni davek: Tar. št. 1. Od plačil za obrtne osebne in druge storitve vseh vrst, razen od prevoznih in stavbenih (gradbenih) storitev 10 OPOMBA: 1. Davčna osnova je skupen znesek plačila, v katerem je vsebovan tudi davek po tej tarifni številki po odbitku materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan. Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačila za opravljanje storitve s proizvodnjo blaga iz naročnikovega materiala. 2. Davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil za storitve krojačev, šivilj, klobučarjev, modistinj, vezilj, čevljarjev, urarjev, kolarjev, brivcev, frizerjev, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, ki panje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, oglaševanje glasbil, brušenje nožev in britvic, kovačev od podkovanja konj in živine, preoblačenje gumbov, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov in tekstila, barvanje in kemično čiščenje vseh vrst tkanin, polnjenje in obnova rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanje preprog, umetno barvanje slik-fotografij, umgtno krpanje preprog, prepisovanje in razmnoževanje, kopiranje, plakatiranje, čiščenje in pranje ter likanje oblek in perila, čiščenje obutve, snaženje oken, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in obleke (garderobe), popravila dvokoles (triciklov) in otroških vozičkov, laganje drv, pečenje kostanja, čevapčičev in ražnjičev, pedikiranje. Tar. št. 2 od plačil za gradbene in montažne storitve 15 % OPOMBA: 1. Z gradbenimi storitvami so mišljena: zidarska, tesarska, beto-nerska, krovska, fasaderska in kamnoseška dela na stavbah, keramiška, sadrarska, soboslikarska, pleskarska in parketarska dela, izdelava ksilo-litnih podov, stekloreška, ključavničarska in kleparska dela, inštalaterska dela na vodovodu, kanalizaciji, sanitarnih napravah, centralni in etažni kurjavi ter elektroinstalaterska in podobna dela oziroma storitve — če se vsa dela opravijo na gradbenem objektu (na stavbi ali na drugačnem °bjektu). 2. Z montažnimi storitvami so mišljene storitve pri postavljanju in usposobitvi strojev, naprav in železnih konstrukcij za končen namen in uporabo ter druge storitve na instalacijah, s katerimi se stroji, naprave in dr. povežejo z osnovnim instalacijskim omrežjem. 3. Davčna osnova je skupen znesek plačila, v katerem je vsebovan tudi davek po tej tar. številki, po odbitku materiala, ki ga da sam izvajalec del, če je v fakturi posebej izkazan. Tar. št. 3 od plačil za špediterske, transportne ter nakladalne in razkla- dalne storitve, ki jih opravijo zasebni prevozniki in zasebniki, se plača davek: 1. od plačil za prevoz z avtotaksijem 10 Vo - 2. od plačil za druge storitve 20 */o OPOMBA: I. S transportnimi storitvami je mišljen prevoz blaga z motornimi ?. vprežnimi vozili v cestnem prometu, prevoz blaga s plovnimi objekti ‘n splavi) ter prevoz potnikov z motornimi in vprežnimi vozili in plov-‘tni objekti, bodisi da gre za prevoz v krajevnem ali pa v medkrajev-em prometu. Sem spada tudi prevoz lesa in drugega materiala z vprego f° gozdnih poteh, prekopih in usekih, ne glede na to, ali se pri tem “Porablja voz ali ne. , 2. Nakladanje in razkladanje spada pod to tarifno številko samo, 6 to dela ista oseba skupaj s špediterskimi in transportnimi- storitvami. ar- $t. 4 Od plačil za opravljanje samostojnih poklicev (zdravniki, den-tisti, arhitekti, učitelji jezikov, petja in plesov, učitelji strojepisja, Prevajalci in podobno) 5 •/» OPOMBA: 1- Davčna osnova je kosmato plačilo, v katerem je vsebovan tudi ‘“Vek po tej tarifni številki. vi 2. Davka po tej tarifni številki ne plačajo dijaki in redni študenti - Sokih šol od dohodkov od poučevanja drugih dijakov. Prav tako se številki od plačil za delo odvetnikov, pa-sodnih tolmačev, kakor tudi od plačil za te P\a^a davek po tej tarifni okl , h Inženirjev in stalnih °bred e verskih organizacij in duhovnikov. DEL C — splošna tarifa ov>či Z8' davčni zavezanci zasebnega in družbenega sektorja plačujejo Tar‘ Prometnl davek od naslednjega prometa in storitev: • St. l od vstopnic: 7-a kinematografske predstave 5®/» “• za druge prireditve 10 OPOMBA: kateri D°včna osnova je skupno kosmato plačilo tj. cena vstopnic, v Žanri 36 Vscbovan tudi davek po tej tarifni številki. Za davčnega zave-Odeov s.e Šteje prireditelj. Lastnik prostorov, v katerih je prireditev, je Vilki °len za Plačilo občinskega prometnega davka po tej tarifni šte- *tevnir2' F>rometni davek od vstopnic za prireditev iz točke 2 te tarifne Za fjnc i® treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje pri oddelku Pred prilil ^'stopnice morajo biti predložene v žigosanje najpozneje 5 dni Za v„w ^Tometni davek po tej tarifni številki se ne plača od vstopnic tumo umetniške in športne prireditve, kolikor niso združene s plesno zabavo in *e na njih ne točijo alkoholne pijače. Da ima prireditev značaj kulturno umetniške prireditve, je treba predložiti potrdilo upravnega organa občinske skupščine, pristojnega za prosveto in kulturo. 4. Prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko upravni organ, pristojen za dohodke, pavšalira, tj. pobere občinski prometni .davek od vstopnic v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditve. Tar. št. 2 Od prometa alkoholnih pijač v gostinstvu: dinarjev a) od naravnega vina 60 b) od piva 50 c) od naravnega žganja 250 d) od ostalih alkoholnih pijač — umetne močne pijače, specialna, peneča in druga umetna vina 300 OPOMBA: 1. Davčna osnova je 1 liter. 2. Za alkoholne pijače, od katerih prometa se obračunava in plačuje prometni davek po tej tar. številki, je treba šteti: a) za vino — naravno vino iz grozdja, ki je proizvod alkoholnega vrenja od svežega grozdja b) za pivo c) za žganje — naravno žganje, dobljeno z destilacijo prevretih tropin svežega sadja, grozdja, vinskega mošta in vinske usedline d) od ostalih alkoholnih pijač — umetne alkoholne pijače (liker, rum, brandy, gin, vodka, whisky, mastika in druga umetna ' žganja) — specialna peneča in druga umetna vina. 3. Davek po tej tarifni številki plačujejo vsa gostinska podjetja in gostišča vseh vrst (hoteli, restavracije, gostilne, krčme, bifeji, kavarne, bari, klutii, delavske uslužbenske restavracije in menze, počitniški domovi, planinske postojanke ter točilci alkoholnih pijač v sestavu drugih dejavnosti katerekoli vrste). 4. Davčni zavezanci po tej tarifni številki morajo voditi v svojem knjigovodstvu natančne podatke o dnevnem prometu vseh vrst alkoholnih pijač — tako glede količin, kot njihovih cen. Nabava in prodaja morata biti sproti zabeleženi, stanje po knjigah se mora ujemati s stanjem v kleti oz. skladišču. Tar. št. 3. Od plačil za reklame v kinematografih 5 */• OPOMBA: -- V 1. Davčna osnova je skupno kosmato plačilo tj. prejeto plačilo za reklame, v katerem je vsebovan davek po tej tarifni številki. 2. Davek po tej tarifni številki se pobira ne glede na vrsto reklame (projicirane ali reproducirane). Tar. št. 4 Od plačil za opravljen razrez lesa na žagi: a) za lastne potrebe 10 %> b) za ostalo 40 °/e OPOMBA: 1. Davčna osnova je vrednost žagarske storitve. Prometni davek po tej tarifni številki se plačuje, kadar imetniki žagarskih obratov družbeno pravnih osel> vrše razrez lesa zasebnikom 2. Kot 'opravljen razrez lesa za lastne potrebe se smatrajo take količine lesa, ki jih gozdni posestnik uporabi za novo gradnjo, popravilo stanovanjske hiše ali gospodarskega poslopja. Količine lesa za lastne potrebe odobri upravni organ občinske skupščine, ki je pristojen za gospodarske zadeve. To prečiščeno besedilo tarife začne veljati takoj po objavi v Glasniku. Številka: 1/1-421-14/65. Datum: 10. septembra 1965. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Siška: Miran Goslar 1. r. 441 Na osnovi 4. člena temeljnega zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov (Ur. list SFRJ št. 34'65) in 232. člena statuta občine Ljubljana-Siška je Skupščina občine Ljubljana-Siška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. septembra 1965 sprejela naslednji ODLOK o pooblastitvi Sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Ljubljana-Siška za izvršitev revalorizacije stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov na območju občine Ljubljana-Siška 1. člen S tem odlokom se pooblašča sltiad za zidanje stanovanjskih hiš občine Ljubljana Šiška, da izvrši revalorizacijo stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih 1 prostorov na območju občine. 2. člen Revalorizacijo izvrši sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Ljubljana-Siška na način in po postopku, ki ga določa zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi. Revalorizacija mora biti izvršena do 30. novembra 1965. 3. člen Stroški v zvezi z izvršitvijo revalorizacije bremenijo sredstva sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Ljubljana-Siška, namenjena za njegove poslovne službe. Kot dohodek poslovnih služb sklada se določi za leto 1965 14 odstotkov od obresti od posojil, ki bodo dana iz sklada. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v GLASNIKU. Z istim dnem preneha veljati odlok o pooblastitvi Biroja za stanovanjsko, poslovno in komunalno graditev Šiška za izvršitev revaloriza- pije stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov na območju občine Ljubljana-Siška (Glasnik št. 35/65). ODLOK Številka: 1/1-351-29/65. Datum: 10. septembra 1965. Rredsednik skupščine občine Ljubljana-Siška Miran Goslar, 1 r. ODLOK 1. člen 2. člen Obresti od poslovnega sklada, ki jih plačujejo gospodarske organizacije, navedene v 1. členu tega odloka, so dohodek občine in se vlagajo v kreditni sklad Komunalne banke Ljubljana. Komunalna banka' uporabi ta sredstva namensko za kreditiranje navedenih gospodarskih organizacij v soglasju s pristojnimi sveti skupščine občine Ljubljana-Siška. 3. člen Določbe tega odloka ne veljajo za gospodarsko organizacijo Ljub- Ijana-transport — ekonomska enota mestni potniški promet, ker zanjo sprejema ustrezne predpise mestni svet Ljubljana. 4. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uporablja pa se od 1. avgusta 1965. o spremembah odloka o temeljni organizaciji uprave skupščine občine Ljubljana-Siška 1. člen 2. člen odloka o temeljni organizaciji uprave skupščine občine Ljubljana-Siška (Glasnik št. 26-279/64) se spremeni tako, da se glasi: — sprejemajo pravilnik o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih, pravilnik o "sredstvih in delitvi dohodka ter druge splošne akte, s katerimi se urejajo vprašanja s področja notranjih odnosov v upravnih organih; »Posebni organi skupščine občine so: krajevni urad Medvode in Vodice«. 2. člen Po 7. členu zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Ur. 1. FLRJ čt. ti/61, 13/63 in SFRJ št. 5/65, 15/65 ter 35/65) in 232. člena statuta občine Ljubljana-Siška je Skupščina občine Ljubljana-Siška na seji obeh zborov z ločenim glasovanjem, dne 10. septembra 1965 sprejela Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uporablja pa se od 1. septembra 1965. Številka: 1/1-021-22/65. Datum: 10. 9. 1965. Številka: 1/1-420-25/65. Datum: 10. septembra 1965. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Siška , Miran Goslar I. r. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Siška Miran Goslar 1. r. o določitvi obrestne mere od sredstev poslovnega sklada komunalnih, gostinskih in obrtno storitvenih gospodarskih organizacij s sedežem v občini Ljubljana-Siška — sprejemajo plane rednih letnih dopustov; 414. Gospodarske organizacije, ki opravljajo komunalno dejavnost, gostinsko dejavnost, dejavnost turističnega posredovanja ali dejavnost storitvene obrti plačujejo obresti od poslovnega sklada po stopnji 2 •/«. Na podlagi 9. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS št. 20-218'65) in 232. člena statuta občine Ljubljana-Siška je Skupščina občine Ljubljana-Siška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 10. septembra 1965 sprejela — opravljajo še druge naloge, ki so določene z zakonom ali z drugimi predpisi. 5. člen Predstojnik samostojno odloča na področju notranjih odnosov v upravnih organih o vprašanjih, za katera je pooblaščen z zakonom ter s pravilnikom organa. ODLOK Delavsko uslužbenske restavracije, obrati družbene prehrane in menze so oproščene obračunavanja in plačevanja obresti od poslovnega sklada. 6. člen o razmejitvi pravic samoupravljanja v upravnih organih občine Ljubljana-Siška 1. člen Upravni organi občine Ljubljana-Siška veljajo glede samoupravljanja, v smislu 57. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji, za en sam organ, če za posamezne organe ni z zakonom drugače določeno. Pravice predstojnika občinskih upravnih organov, v zvezi z uresničenjem samoupravljanja delovnih ljudi v teh organih, izvršuje tajnik občinske skupščine. V primeru, ko deloVna skupnost oz. svet delovne skupnosti odloča v soglasju s predstojnikom in se tako soglasje ne doseže, se zadeva predloži v osmih dneh svetu za splošne in notranje zadeve, ki o njej dokončno odloči. 7. člen Predstojnik zadrži izvršitev akta delovne skupnosti oz. sveta delovne skupnosti, ki jih ta samostojno sprejme, če meni, da so v nasprotju z zakonom ali s splošnim družbenim interesom. 2. člen V primeru iz 1. odstavka tega člena mora predstojnik o svojem ukrepu takoj obvestiti svet za splošne in notranje zadeve, ki o ukrepu dokončno odloči. Pravice samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje v občinskih upravnih organih s samostojnim odločanjem, v soglasju s predstojnikom organa ter s tem, da dajejo predstojniku mnenja in predloge ^po objavi v GLASNIKU, glede vprašanj s področja notranjih odnosov v organu. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan Številka: 1/1-021-18/65. 3. člen Datum: 10. septembra 1965. Na podlagi 232. in 287. člena statuta občine Ljubljana-Siška je Skupščina občine Ljubljana-Siška na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 10. septembra 1965 sprejela naslednji Delovni ljudje v občinskih upravnih organih samostojno: osnutku programa dela organa; — dajejo mnenja in predloge o osnutku programa dela organa; dajejo mnenja in predloge o drugih vprašanjih s področja notranjih odnosov v organih; — volijo in odpoklicujejo člane sveta delovne skupnosti; — sklepajo o poročilih sveta delovne skupnosti; — dajejo svetu delovne skupnosti smernice za delo; — odločajo o uporabi sredstev skupne porabe. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Siška Miran Goslar 1. r. Na podlagi 10. Člena uredbe o oblikovanju cen in obračunavanju razlike v cenah (Ur. list SFRJ š). 33/65) in po pooblastilu skupščine občine Ljubljana-Siška z dne 28. julija 1965 izdaja na osnovi 235. in 234. člena statuta občine Ljubljana-Siška Svet za trgovino skupščine občine Ljubljana-Siška 4. člen Delovni ljudje v občinskih upravnih organih v soglasju s predstojnikom: ODREDBO o spremembah odredbe o najvišji -avni cen in o najvišjih maržah v prometu na drobno za določene živilske proizvode ter o najvišjih cenah za premog in drva za kurjavo v prodaji na drobno (»Glasnik« št. 38/65) — sprejemajo finančni načrt in zaključni račun; — odločajo o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest; — odločajo o medsebojnih delovnih razmerjih, kadar je to z zakonom ali s pravilnikom organa tako določeno; — delijo osebne dohodke po rezultatih dela; — skrbijo za strokovno izobraževanje; — skrbijo za zboljšanje delovnih razmer in poslovanja ter zagotavljajo varstvo pri delu; V 3. členu se spremeni maloprodajna cena — za sladkor v kristalu 265 din/kg — za sladkor v kockah 300 din/kg Pri sadju, zelenjavi in južnem sadju je dovoljen pribitek najvei do 50 «/o pri posamezni vrsti blaga 9. člen se glasi: Ta odredba velja od dneva objave v Glasniku. Številka: 1/1-38-32/65. Datum: 14. 9. 1965. Predsednik sveta za trgovino skupščine občine Ljubljana-Siška: Adolf Šmid I. r. VSEBINA 407 Popravek odloka o spremembi m dopolnitvi odloka o povišanju prodajni!* cen občine Cerknica 408 Odlok o samoupravljanju del ivnll* ljudi v upravnih organih občine LJU' blJana-Beligrad 409 Odredba o maloprodajnih cenah 1** maržah za prehrambene proizvode občine Ljubljana-Center 410 Odlok o spremembi tarife občinskega prometnega davku občine Ljubljana-Siška 411 Odlok o pooblastitvi sklada za zidanje stanovanjskih hiš za Izvršitev reval0' rizacije stanovanjskih hiš, stanovan ter poslovnih prostorov občine L.J*1' bljana-Siška 412 Odlok o določitvi obrestne mere 0<* sredstev poslovnega sklada komun«1' nlh, gostinskih ln obrtno-storltven!3 11 * gospodarskih organizacij občine L)*1 *' bljana-Siška 412 Odlok o spremembi odloka o temdi ni organizaciji uprave skupščine oXr čine Ljubljana-Siška 414 Odlok o razmejitvi pravic samoupr,iV' Ijanja v upravnih organih obči*1 I.JublJana-Siška 415 Odredba o spremembah odredb« * najvlšjl ravni cen ln o najvlšjlh n*8 *^ žab v prometu na drobno za določej* živilske proizvode ter o najvlšjlh c v nah za premog ln drva za kurj»v° prodaji na drobno občine LJdbU*11' Šiška Drugi stavek v 2. odstavku 4. člena izpade tako, da se odstavek glasi: Dostava mleka na dom znaša dr 10 din za steklenico. V 6. členu se črta marža za južno sadje (banane in ostalo) in se doda: Trgovske in druge delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prodajo sadja in zelenjave ter mlečnimi izdelki na drobno, lahko zaračunavajo povprečno realizirano maržo do naslednjih najvišjih stopenj: •/« — sadje, zelenjava in južno sadje 21 — mlečni izdelki 19 Pri sadju, zelenjavi in južnerr1 sadju se pribija marža na nabavno ceno po neto teži.