Stev. 129 11 lunUa 1914 Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih« ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. FranO&a Asiškega It 20, L nadstr. — Vd dopisi naj se poSiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge I omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiikega SL M Telefon uredništva in uprave Stcv. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto ...... za pol leta............... za tri mesece............... Za nedeljsko izdajo za celo leto...... za pol leta K 24*— . 12*— . 6-. 5*20 . 2*60 Glasilo „Edinosti" za Primorsko „V edinosti je močt" Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih 2a- vodov...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— vsaka nadaljna vrsta............. * Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti«. — Plača in toii se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652. Vojna nevarnost med Inriiio in Grško Grško brodovie odi Izredna seja grškega ministrskega sveta. ATENE 11. (Izv.) Z ozirom na sistematično preganjanje Grkov v Mali Aziji in turški Traciji, ki se nadaljuje navzlic vsem obljubam in zagotovilom turške vlade, se je danes sestal izredni grški ministrski svet, ki se je pečal in posvetoval o kritičnem položaju. Po seji sta se podala ministrski predsednik Venizelos, ki je obenem tudi vojni minister in pa mornariški minister v kraljevo palačo, kjer sta predložila kralju sklepe ministrskega sveta v sankcijo. Kakor se v političnih krogih z vso gotovostjo zatrjuje, odide grško vojno bro-dovje v kratkem v turške vode, s strogim ukazom, da izsili od Turčije spremembo postopanja napram Grkom v turških pokrajinah. V Atenah vlada velikansko razburjenje, ki je zvečer še narastlo, ker je došlo iz otoka Mitilene poročilo, da so turški banditi mesto Aivali v Mali Aziji, kjer je pretežna večina grškega prebivalstva, že zažgali in oplenili. Turške tolpe pred mestom Aivali. ATENE 11. (Izv.) Semkai je došlo poročilo, da se nahajajo pred mestom Aivali v Mali Aziji, kjer je prebivalstvo v pretežni večini grško, močne grške čete, ki groze mesto napasti in prirediti med Grki strašne masakre. Protigrški izgredi v Sofiji. SOFIJa 11. (Izv.) Tudi danes so se vršile v mestu velike protigrške demonstracije. Množica je napadla več grških poslopij in razobesila na njih bolgarske zastave. Policija je bila brez moči in šele vojaštvu se je posrečilo napraviti red. Množica je klicala »Smrt Grkom!« in zahtevala, da se izženo iz Bolgarske vsi Orkf. Grška zbornica. — Otok Sassena- — Epir-pirsko vprašanje. ATENE 11. (Kor.) Zbornica je sprejela danes v drugem branju zakonski načrt glede odstopa otoka Sassene Albaniji. Dalje je izjavil ministrski predsednik Venizelos, da se aneksija Epira še ne more izvršiti, ker dosedaj še niso natančno določene meje in pričakuje Grška, da se bodo popravile meje pri Argyrokastru in Korici. Ministrski predsednik je izrazil upanje, da se bo odstop otoka končno sprejel in da se bo končno rešilo tudi vprašanje Egejskih otokov._ Generalna stavka v Italiji. Novi izgredi. - Zopet vei ubitih in ranjenih. RIM 11. (Izv.) Vzlic temu, da je bila danes generalna stavka oficijalno ustavljena, se veČina delavcev še ni vrnila na delo,' ampak je prišlo tudi danes še do jako burnih zborovanj in velikih izgredov. Zlasti v Neaplju so se končali izgredi jako žalostno. Množica je udrla v trgovino Sabatelli in jo popolnoma oropala. Na licu mesta došla kavalerija je posegla vmes z orožjem in je bilo pri spopadu na obeh straneh več oseb, oz. vojakov ranjenih. Pod kopiti konj je izdihnil neki star mož. Tudi v Milanu je prišlo danes do krvavih izgredov. Popoldne se je vršilo velikansko protestno zborovanje, ki se ga je udeležilo več tisoč oseb. Pred poslopjem je čakala množico kavalerija in infante- P O D L I S T E K. >luje v turSke vode. riia. Množica je pričela takoj metati na vojaštvo kamenje in je bilo več konjenikov nevarno ranjenih. Kavalerija je konečno množico naskočila z atako, a prezrla pri tem, da stoji za množico infanterija, vsled česar je bilo ranjenih več infanteristov. Neki karabinijer, proti kateremu so ljudje metali kamenje, je ustrelil in zadel v glavo nekega Furiosija, ki je obležal na mestu mrtev. Skupno je bilo ranjenih izmed vojaštva 20 mož, med njimi nadpo-ročnik Sirelli. Ob 7 zvečer so se demonstracije obnovile, ki ob 10 ponoči še vedno trajajo. RIM 11. (Kor.) V Milanu so priredili včeraj patrijotični meščani manifestacije, pri katerih so izražali tople simpatije za italijansko vojsko. Obhod se je vršil po vseh glavnih ulicah in povsod so manife-stanti navdušeno pozdravljali italijansko vojsko. Podobno manifestacijo so izvršili danes tudi meščani v Turinu. PIACENZA 11. (Kor.) Kakor poročajo dobro informirani politični krogi, so izvršili demonstranti atentat na železniški most pri Arbi samo zaradi tega, da pretrgajo zvezo med Bologno in Milanom. Eksplozijo so slišali več kilometrov daleč. Kljub temu pa most ni zelo poškodovan m so ga že v enem dnevu popravili za silo. Promet čez most je za silo zopet omnero-čen in vozijo čezenj s primerno hitrostjo vsi redni vlaki. RIM 11. (Kor.) Notranje ministrstvo je odstavilo od službe podprefekta v Anconi, Cossucossija, ker je dne 9. t. m. popoldne brez dovoljenja odstopil vodstvo za vzdrževanje reda in miru vojaški oblasti, in ga je poklicalo pred disciplinarni svet ministrstva. Še isti večer je bil poklican v An-cono prefekt iz Perzije, ki je prevzel takoj po prihodu vodstvo vseh varstvenih uradov v Anconi. RIM 11. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča, da so vesti o razglasitvi obsednega stanja v Forli in v raznih drugih mestih v kraljevini neresnične. V Baru je umrl neki demonstrant, ki je bil ranjen pri zad njih demonstracijah. Udaril ga je neki vojak ravno v trenutku, ko je ustrelil s samokresom proti straži. Ko je padel, je držal v rokah samokres, iz katerega se je kadilo. NEAPELJ 11. (Kor.) Stavka se nadaljuje. V mestu vlada mir. Polovico trgovin je že odprtih. Uslužbenci tramvaja in delavci ladjedelnice Armstrong so hoteli že danes iti na delo, toda ravnateljstvi ste za en dan delo sami odklonili, da se ne ponove zaradi tega morebitni izgredi na cesti. GENOVA 11. (Kor.) Vlaki vozijo redno z malimi zamudami. Vsi listi so izšli. V mestih San Pier d' Arena in Sestri se stavka še nadaljuje. BOLOGNA 11. (Kor.) Demonstranti so zažgali prefekturo v Imoli. Gasilcem se je posrečilo, da so ogenj lokalizirali. MILAN 11. (Kor.) Kljub sklepa splošne delavske zveze, da se stavka ustavi, so sklenile đfelavske zbornice in unija sindikata, da naj se stavka nadaljuje. Stavci so šli zopet na delo. Vsi listi so izšli. Tudi železniški promet je normalen. Stavkajo pa še uslužbenci tramvaja, delavci v plinarni in v večjih zasebnih industrijalnih podjetjih. V mestu vlada mir, vse trgovine so odprte. RIM 11. (Kor.) Iz Florence, iz Turina in iz Genove poročajo, da je stavka končana. fšdečl mlin. Rccnan. - Spisal Xavi«r d« Montepin. — Kdo je? — je zaklical Baptist iz ledenice. — Nihče ne sme noter!... Povej-ta, kdo sta, drugače bom streljal! — Tepec, gospa markiza je tu! — je odgovoril bivši mornar, odpirajoč vrata. Baptist je obstal kakor okamenel. Nikakor mu ni hotelo v glavo, da bi mogla priti markiza d' Herouville ob tem času v ledenico. Kar ni mogel verjeti svojim o-čem in ušesom. — Ali je ujetnik zvezan? — je vprašala Pavlina svojega vodnika. — Da, milostiva gospa, in to prav pošteno, kakor se mi zdi, — je odgovoril Nikola. — Jaz sam sem ga zvezal. — Torej se mi ni treba bati od njega nikakih nasilnosti? — je nadaljevala markiza. — Nikakor ne. Sicer pa ostaneva Baptist in jaz tukaj in se ne odstraniva niti za trenutek. — Vidva zapustita takoj ledenico, — je ukazala Pavlina. — Ostanita zunaj pred vrati in vstopita le tedaj, ko bi me slišala klicati na pomoč. Železniški promet le reden. Listi so vsi izšli, trgovine so vse odprte. Nasijeva izvolitev potrjena. RIM 11. (Izv.) Zbornica je danes verificirala mandat trikrat izvoljenega bivšega ministra Nasija._ Homotlle i Albaniji DRAC 10. (Kor.) Dne 23. majnika ie bil ranjen v boju z vstaši albanski nadporoč-nik Meld beg. Kroglja ga je zadela v stegno, rana je bila precej nevarna. Knez Viljem ga je odlikoval sedaj z redom bele zvezde Skander bega. — Knez namerava ustanoviti za ranjene prostovoljce poseben podporni fond. DRAC 10. (Kor.) V prihodnjih dneh pričakujejo v Draču prihod neke nemške vojne ladje, ki bo priplula na posebno priporočilo nemškega cesarja. DRAČ 10. (Izv.) Poročila iz dežele zanikajo vest, da je bil vodja vstašev Arif Hikmet napaden in ustreljen. DRAČ 11. (Kor.) V taboru vstašev pri Sjaku so ostali sedaj samo voditelji čet z malim spremstvom vstašev. Velik del vstašev se je vrnil na svoje domove, da obdela svoja polja. Ti pa so obljubili, da se vrnejo na prvi poziv vstaških voditeljev in puste vse delo. V Tirani je sedaj le še kakih 300 vstašev. Spor med vstaši, ki je nastal zaradi nekih malenkosti, je ponehal, dasi vstaši v vseh teh točkah še niso popolnoma edini, vendar pa so edini za skupen nastop za svoje zahteve. Nekateri upajo, da je sporazum med vstaši in albansko vlado še vedno mogoč. DRAČ 11. (Izv.) V okolici Drača se je uprlo nekaj krdel vladnih čet, ki so izjavile, da nočejo korakati proti vstašem. Zato je prišlo do boja s knezovimi pristaši in je bilo na obeh straneh ubitih več vojakov. V Draču je sicer vse mirno, vendar pa je položaj še vedno jako kritičen. Voditelji vstašev imajo sedaj sestanke ob srbski meji pri Debarju, kjer se posvetujejo glede nadaljnih korakov proti knezu Wiedu. Nemški poslanik za Drač. BERLIN 11. (Izv.) Cesar Viljem je sprejel danes dopoldne novoimenovanega nemškega poslanika za Drač, barona Lu-ciusa, v daljši avdijenci. Ob 11 dopoldne se je odpeljal nato cesar v Konopišto, kjer obišče prestolonaslednika Franca Ferdinanda. _ Srbsko kabinetna kriza. — Kako? ... — je zajecljal Nikola; — gospa markiza hoče ostati sama s tem človekom? — Da, hočem; pojdita! Tako odločnemu ukazu se nista slugi mogla zoperstavljati. Pokloniia sta se in odšla iz ledenice. Pavlina se je vsa tresla in se je le še z naporom vseh svojih moči držala po-koncu. Komaj in komaj je nekoliko utišala svojo razburjenost in se potem približala vrhnji stopnjici. Nikola je pustil svetiljko v kleti na tleh in ta svetiljka je razsvetljala Je spodnji del Lascarsovega obraza, dočim je bil zgornji del popolnoma v senci. Videti je bilo |e raztrgane cape, v katere je bil oblečen, in daleč na prsi padajočo rdečo brado. Neki čuden smehljaj, smehljaj v katerem se je zrcalilo prav tako brezmejno sovraštvo, kakor tudi največje zadoščenje, je igral na Lascarsovih ustnicah. — Pisal ste mi, — je rekla Pavlina, zbravši vso svojo moč, — in dasiravno se mi je zdela vaša želja zelo čndna, je vam vendar nisem hotela odbiti... Uvi-devate pa gotovo sam, da ta pogovor ne more trajati dolgo... govorite torej, kar mi imate povedati. Lascars se je vzravnal na svojem slamnatem ležišču. — Gospa markiza, — je začel nato Popolna Pašićeva zmaga. BELGRAD 11. (Izv.) Srbska kabinetna kriza je končana. Kralj je danes zaprosil dosedanjega ministrskega predsednika Pašića, naj zopet prevzame vodstvo kabineta, ki pa ostane popolnoma nespremenjen. Srbski tiskovni urad je izdal o rešitvi kabinetne krize sledeči komunike: Ko so opozicijonalne stranke sklenile parlamentarni blok in preprečile s tem redno delovanje skupščine, je Pašićeva vlada podala svojo demisijo. Ker pa so pogajanja med kraljem in opozicijo glede sestave novega kabineta ostala brezuspešna in je bilo vsled needinosti med opozicijonalnimi strankami nemogoče doseči sestavo enotnega kabineta, je kralj zaprosil dosedanjega ministrskega predsednika Pašiča, naj ostane v smislu parlamentarnih običajev na svojem mestu. Kraljev tozadevni ukaz bo priobčen jutri v uradnem listu. Francoska kabinetna kriza. PARIZ 11. (Kor.) Francoska kabinetna kriza je rešena. Ribot je sestavil kot smo že poročali novi kabinet, kateremu pa gotovi politični krogi, ki so dobro informirani o politični situaciji na Francoskem, ne obljubljajo posebnih uspehov. Ministrski predsednik Ribot je obiskal danes poslaništva tujih držav. PARIZ 11. (Izv.) Združeni socijalisti so sklenili, da bodo sicer glasovali proti vsaki predlogi Ribotove vlade, vendar pa ne stopijo v sistematično obstrukcijo. Maščevanje dunajskih bank nad Bilinskim. Bosenske železnice. DUNAJ 11. (Izv.) Kakor smo že včeraj poročali, je bosenska vlada odklonila oferte za izgradnjo bosenskih železniških prog Banjaluka—Jajce in Šamac—Doboj. ker so bile ponudbe za 25% previsoke. Kakor se na Dunaju zatrjuje, gre za konflikt dunajskih velikih bank, ki so se z uspehom maščevale nad skupnim finančnim ministrom Bilinskim. Bilinski je namreč iskal bosensko železniško posojilo pri nemških bankah, vsled česar so se čutile dunajske banke razžaljene. Da se maščujejo nad njim, so organizirale vse že-lezniško-stavbene tvrdke v kartel, tako da se pri oferti ni mogla vriniti nobena tvrdka izven kartela. Kartel je potem sam vložil oferto in stavil tako zelo pretirane cene, da jih vlada navzlic nujni potrebi izgradnje imenovanih prog ni mogla akceptirati. Bilinski bo moral sedaj vnovič razpisati izgradnjo imenovanih prog, a že sedaj se izjavlja, da se bo končal tudi ta razpis z istim uspehom, kakor prvi. Zato bo bosenska vlada prisiljena, da prevzame izgradnjo v lastni režiji, a istočasno se zatrjuje, da nima zato izdelanih še niti stroškovnikov, vsled česar je veliko vprašanje, če se bo moglo pričeti z izgradnjo imenovanih prog res že letos v tolikem obsegu, kakor je določeno. V očigled tem razmeram pride najbrže med Bilinskim in vojaškimi krogi, ki urgirajo izgradnjo bosenskih železne kot najnujnejšo zadevo, do ostrega konflikta. Češko-nemška spravna pogajanja. PRAGA 11. (Izv.) Češki radikalci so sklenili, da odpošljejo svoje delegate na spravno konferenco, ki se bo vršila dne 15. t. m. v palači grofa Nostica. Kooperacija med mladočehi in socialističnim! separatisti. PRAGA 11. (Izv.) »Samostatnost« poroča, da se vrše med češkimi socijalisti-separatisti in mladočehi pogajanja glede kompromisa za prihodnje češke deželno-zborske volitve, ki jih pričakujejo za pri-četek prihodnjega leta. Baje je kompromis deloma že dosežen in sicer za ožje volitve. Anglijo in Rusijo nikaka pogodba glede sodelovanja angleške in ruske armade. Isto velja tudi za mornarico.« Grey je nato tudi izjavil, da pogajanj glede mornariške konvencije med Anglijo in Rusijo za enkrat Še ni pričakovati. Poslanik grof Czernin v avdijenci pri kralju Karlu. BUKAREŠT 11. (Izv.) Avstrijski poslanik v Bukareštu, grof Czernin, bo sprejet jutri od kralja Karla v Konstanci v daljši avdijenci in sicer tik pred prihodom ruskega carja Nikolaja. Državljanska vojna v Mehiki. NEW-YORK 11. (Izv.) Mehikanski re-volucijonarji so naskočili danes mesto Za-katikas. Vladne čete se umikajo v redu. Napada na mesto se udeležuje nad 10.000 vstašev. očividno ironijo, — prosim oprostite mi predvsem, če se vam nisem spoštljivo in ponižno poklonil. Imam sicer dobr6 voljo, toda ni mi mogoče. Vrvi, s katerimi so me povezali vaši služabniki, bolje pojasnujejo mojo nemoč, nego vse besede tega sveta... Potem mi dovolite, da vam izkažem svojo zahvalnost. Iz srca sem vam hvaležen, da ste uslišala mojo prošnjo, in predvsem, da ste odstranila vse indiskretne priče pogovora, ki ga nihče drug ne sme slišati. Pavlina je trepetaje poslušala te besede. Krčeviti trgljaji so jej izpreletavali vse ude in nepojemljiv strah jej je stiskal srce. — O! ta glas!... — ie rekla, ko je ujetnik končal svojo ironično zahvalo, —ta glas! .... Moj bog! Ta glas!.... Lascars se je glasno posmejal. — Ali ste ga morda spoznala, gospa markiza, — je vprašal nato. — To je glas človeka, ki ne živi oče, — je odgovorila mlada gospa, ki se je že skoraj onesveščila. — Glas človeka, ki vas je morda zanimal? — je nadaljeval baron. — Zopet... zopet ta glas! — je zaklicala Pavlina, prijemši se z rokami za čelo, kakor da bi hotela zadržati utrajajoče duševne moči. —■ V glavi se mi moti! Ali izgubljam pamet!... Ali vstajajo mrliči iz svojih grobov? Odkritje spomenika Dositeju Obradoviču. BELGRAD 11. (Izv.) Snoči se je vršil v belgrajskem občinskem uradu slavnostni banket na čast h odkritju spomenika Dositeju Obradoviču došlim jugoslovanskim gostom. Na komerzu so govorili zagrebški župan Janko Holjac, dubrovniški župan dr. Čingrija, ki je prinašal pozdrave od sinje Adrije, v kateri so kopali ob priliki svojega pohoda v Albanijo svoje konje srbski vitezi, potem ljubljanski občinski svetovalec dr. Novak, ki je proslavljal Belgrad kot kulturno središče Jugoslovanov in zastopnika kninske in cetinjske občine. Danes je bila v gledališču svečanost-na predstava. Rusko - angleška mornariška konvencija. LONDON 11. (Izv.) Na vprašanje nekega liberalnega poslanca, koliko je resnice na pogajanjih med Anglijo in Rusijo glede mornariške pogodbe, je izjavil zunanji minister sir Grey: »Že lansko leto je odgovoril na enako vprašanje glede armadne konvencije ministrski predsednik Asquith. Asquith je takrat izjavil, da za slučaj evropske vojne ne obstoja med Deželnozborske volitve v Istri. Slučaj dra. Ivo Miliča. Po zaključku glavne volilne komisije v V. okraju splošnega volilnega razreda, je dobil v nedeljo, dne 7. t. m., d r. I v o M i-1 i ć, oficijelni kandidat hrvatsko-sloven-ske narodne stranke v Istri, 5878 glasov, a italijanski liberalno - nacijonalni kandidat dr. Pesante 1245 glasov. Vsled tega izida glasovanja je bilo proglašeno, da je zastopnikom V. okraja izvoljen dr. Ivo Milic. Rezultat volitve v tem okraju, kjer je bil potrošen največji del italijanskih lir, kjer so Italijani razvili največji teror in korupcijo, kjer je eden njihovih plačeni-kov smrtno ranil nekega očeta šestih o-trok in kjer so v Draguču na našega kandidata samega poslali pijano druhal, ki bi ga bila tudi pobila, da ie nI ukrotil s svojim neustrašljivim vedenjem:*) ta rezultat ne daia miru italijanski sinjoriji. Kajti poražena stranka se v predvčerajšnjem >Piccolu« obrača do zadnjega svetnika, namreč do veriiikacijskega odbora s pozivom, naj izvolitev dra. Milica uniči, češ, da ni imel volilne pravice, pak da dosledno temu ne more biti izvoljen za poslanca! Dejstvena stran tega izprožnega vprašanja stoji tako-le: Mestece Buzet, med zidovi spada po volilni distriktuaciji v II. (italijanski) okraj splošne kurije in v II. (italijanski) okraj mest. Ostali del davčne občine Buzet spada v V. (hrvatski) okraj splošne kurije in v X. (hrvatski) okraj mest. Urad, ki mu je dr. Milić predstojnik, ima svoj sedež v Buzetu, a privatno njegovo stanovanje se nahaja izven zidov mesteca Buzet. Občina buzetska je vpisala pa Milica v volilne liste II. (italijanskega) okraja splošne in II. okraja mestne kurije, a to zato, ker je lanjskega leta c. k. namestništvo povodom rekurza občinskega zdravnika dra. Rusa, ki je imel isto-tako svoj urad v mestecu, a svoje privatno stanovanje izven mesteca, razsodilo — in je bila ta razsodba za občino norma-turna, da je za bivališče (domicil) javnega nameščenca merodaven sedež njegovega urada, a ne njegovo privatno stanovanje, ki je fakultativno!! Tega mnenja namestništva, ki odgovarja tudi kriteriju bivališča, ki ga postavlja pravilnik sodne oblasti, je bila tudi naša stranka in zato tudi ni reklamirala, da bi se dr. Milić prenesel iz liste II. v listo V., oziroma X. volilnega okraja. Zato pa je italijanska stranka zahtevala z reklamom, da se dr. Milić izbriše iz obeh — Zelo dvomim, madama, da bi bilo to resnično, — je odgovoril Lascars. — Ce se hoče verjeti legendam vseh časov, so umrli, ki se vračajo na zemlji, čisti duhovi, strahovi, prikazni, bitja brez telesa; nocojšnjo neč pa ste doživela najboljši dokaz, da sem vseskoz živo bitje? Moj vrat kaže vaša znamenja in jih bo kazal šc dolgo. Za vraga! Kako so krepke te vaše nežne ročice!... O, madame, če se še nahajam na tem svetu, prav gotovo jasno povedano, ni to vaša krivda. — Ta negotovost je strašna! — je rekla Pavlina sama pri sebi; — na vsak način se je moram rešiti! Vedeti hočem!... Gotovosti hočem! Obrnila se je k ujetniku, ki je nepremično ležal na tleh v polutemi, in vprašala z dozdevno odločnostjo, pod katero pa se je skrivala brezkončna nemoč: — In kdo ste vi, ki mi pišete v imenu spomina na grozne preteklosti, ko mi kličete v spomin ime barona de Lascarsa? — Gospa markiza, — je odgovoril ujetnik, — vsaka razdalja, ki naju loči, je prevelika in me sili, da govorim preglasno. Blagovolite torej priti po stopnjicah navzdol. Kakor hitro boste poleg mene, vam odgovorim. Mehanično, kakor bi bila mesečnica, ki sledi volji svojega magnetizerja, ne da bi se zavedala svojih dejani, je sledila Pav- *) Medjtein pa smo doznali, da je bila v ponedeljek pri di u Mili ću v Buzeta depufacija „Italijanov iz Huma in Draguča, ki ga je prosila za odpuščenje, opravičujoč se, da so bili plačani in opiti po par oligarhih, da ga ponoči na povratku ;tkozi »as Osliči napadejo a kamenjem. lina zahtevi ujetnikovi in ie stopila po stopnjicah navzdol. — Tu sem, — je rekla komaj slišno; — govorite! — Vedeti hočete, kdo sem? — je začel Lascars. — Vzemite svetiljko, gospa markiza in podržite jo par trenutkov pred mojim obrazom. Pavlina je zopet ubogala. Lascars je le s težavo vzdignil zvezane roke do svoje glave. Pograbil je z obema rokama svojo nepristno brado, si jo odtrgal z lica in dejal nato, pokazavši jej svoj odkrit obraz: _Poglejte me, gospa markiza in potem morda spoznate človeka, čigar glas ste že spoznala. Pavlina mu je pogledala v naenkrat razkrinkani obraz in zamolklo vzkriknila. — On je! — je zajecljala. — Moj bog! Moj bog, usmili se me! — Da, baronica jaz sem, — je odgovoril Lascars z groznim nasmehom, — in vrag naj me vzame, draga, zvesta ženica, če je videti, kakor bi se veselila svidenja z menoj! Pavlina ni čula teh besed. Bila je popolnoma uničena, čutila je, da je izgubljena. Nič drugega ni čutila v svoji duši, nego žgočo, neizmerno, neizrekljivo bol, in ponavljala je, ne da bi se zavedala, le besede : — On živi! Živi! ... Stran II. »EDINOST« it 129. V Trstu, dne 12. Junija 1914. list, češ, da stanuje izven zidov mesteca Buzet. Okrajno glavarstvo Je reklam sprejelo in odredilo, da se dr. Milić briše! — Proti tel rešitvi okrajnega glavarstva je bil uložen rekurz na namestništvo v Trstu. a!' trafika ni dobila do danes nikake rešitve <; namestništva. Pač pa ve »Piccolo«, da je namestništvo utok odbilo! — Kako ve »Piccolo« to? To bo treba natančno preiskati. No, za sedaj nas bolj interesira zaključek »Piccolovega« dopisnika, da je vsled dovoljenega izbrisa radi teritorijalne nekompetencije dr. Milić izgubil volilno pravico in da po tem po § 21. volilnega reda tudi ne more biti izvoljen poslancem. Kar bi se »Piecolovemu« dopisniku hotelo. to se mu je sanjalo, ali njegovo mnenje ovaja sandrinsko mentaliteto in omejenost. ker zakon nikjer ne zahteva, da izvoljeni poslanec mora biti vpisan v kako volilno listo, marveč zahteva samo, da mora imeti volilno pravico da mora imeti tcej predpogoje aktivne volilne pravice! — Fakt, da je kdo vpisan v listo, mu ne daja še pravice glasu, ker sicer bi vsi re-niikoli. ki jih je n. pr. puljska občina vpisala v liste, imeli volilno pravico. Iz istega razloga pa tudi dejstvo, da kdo ni vpisan v listo, ne more odvzeti njegove državljanske volilne pravice, ako mu sicer pripada po njegovih svoistvih. ampak mu more k večemu vzeti le vršenje njegove obstoječe pravice. Vpis v volilno listo ni konstutativne vrednosti, ampak Ie formalne. Tako glasi tudi neka principijelna rešitev državnega sodišča, ki je seveda bu-zetski papenhajmovec ne pozna, niti bi je ne razumel, ako bi jo tudi poznal. Iz tega sledi, da je izvolitev dra. Milića zakonita in neoporečna! No, ako je c. k. namestništvo res odbilo utok dra. Milića, Česar pa še ne verujemo, ker bi se s tem pokazalo nekonse-kventno po enem samem letu dni; — ali. ker do sedaj radi preobilice u t okov, ni moglo rešiti teh, vsakako ni rešilo onega, ki ^e nanaša na volitev kurije mest 30. junija. Ako bi torej rešilo utoke po žeiji Piccolovega dopisnika, potem bi dalo povoda glasoviti deželnozborski večini, da nasilno uniči MSičevo izvolitev in izpostavi s Um deželo razburjenju novih volitev. čim bi se hrvatsko-siovenski klub proglasil solidarnim, ali — v najpovoljne-jem slučaju — izpostavi nevarnosti ponovne volitve V. okraj splošne kurije, kjer so radi italijanskih metod in omenjenega poboja duhovi naših ljudi itak že razdraženi tako, da bi mogel tudi najmanjši povod izzvati strahovito reakcijo! K stvari se še povrnemo. Volilni shod v Materiji. Kandidat za volilni razred kmečkih občin v okraju Volosko, g. profesor Josip R i b a r i č, iz Kastva, se je predstavil svojim volilcem v Materiji 7. t. m. Shod se je otvoril ob 3. uri popoldne pred obč. pisarno. G. profesor R i b a r i č je številnim udeležencem izjavil, da Ie nerad prevzema to težko breme in se je vdal le določitvi »Političnega društva«. Pojasnil je nato boj naših prejšnjih deželnih poslancev proti krivični italijanski večini. Hoteli so doseči popolno enakopravnost glede jezika in deželne uprave, ali laška večina ni hotela pristati na to, niti slišati o tem; trosila je denar dežel, blagajne brezobzirno; hoteli so deliti naše občine, a ne tiste, kjer je naš narod v njihovih krempljih, kakor n. pr. Oprtalj, Grožnian, Vižinada i. dr., ker so vedeli, da bi potem njim tam odkienkalo. Konečno so predlagali name-stništvu načrt na katerega podlagi naj bi se delalo, a ta načrt je bil za nas tako sramoten, da so ga naši kratkomalo odbili. Na to je bil razpuščen deželni zbor in je prišlo do teh volitev. Rojaki sami moramo stati proti krivici na straži, da se nam ne jemlje naše človeško in božje pravo. Kakšne krivice nam pa delajo Italijani? Deželno blagajno u-pravljajo sami; mi nimamo tam besede, oni dajo sebi vse, nam pa le mrvice. S tem denarjem vzdržujejo zase gospodarske u-stanove. svoje šole in kulturne ustanove. Imajo gimnazijo v Pazinu — 100.000' K letno gre zanjo. — Plačujejo ženski licej v puli — krog 100.000 K letno. — Tega ne plačajo sami, temveč gre denar tudi iz naših žepov. Na 25 do 30 italijanskih u-čencev prihaja 1 učitelj, dočim ima naših 200—300 otrok komaj 1 učitelja; ostale pa vzdržuje Družba sv. Cirila in Metoda. — Hrvatje in Slovenci v Istri nimamo niti 1 gospodarske ustanove; tečaj v Pazinu vzdržuje vlada sama. Pač pa vzdržuje dežela italijanski zavod v Poreču, kjer so tulci nameščeni, profesorji In učitelji so celo Iz Italije. Od tega zavoda nimamo mi nič. Še druge zavode vzdržujejo z deželnim denarjem. Glavni zavod »Istitu-to di credito« je v njih rokah in nameščenci so le Italijani. Pri deželnem odboru je krog 80 uradnikov; od teh je le 1 naš, a vzdrževati jih moramo mi vsi. Gospodarijo tudi v deželni bolnišnici v Puli, vsi zdravniki izven 1 so Italijani. To vzbuja odločen odpor. (Burni klici; Doli ž njimi!). Naš boj traja že davno; polagoma se vzbuja narodna zavest; boj ni še končan: glavno delo ie čaka, ker je še 16 naših občin v njih krempljih. Dokler niso te trdnjave zavzete, ni upanja do večine. — Kako nam je mogoče priti do večine? Po sedaniem krivičnem volilnem redu ne. Ali ni to krivica, da voli 107 veleposestnikov kar 5 poslancev, a naših 10.000 volilcev komaj enega. Vsled tega krivičnega volil, reda ima italijanska manjšina 25, a hrvatsko-slovenska večina le 18 poslancev. Glavna naloga bodočih poslancev je: »Doli s sedanjim volilnim redom.« (Burni klici: »doli žnjim«!) A kje pa imamo iskati podpore? V nas samih! Moramo verjeti, da je naš boj pravičen, vsak se mora tega zavedati. Ce ni samozavesti, ni uspeha. Kakšni so naši narodni nasprotniki? Poslužujejo se vsakih sredstev proti nam. Ker naravnim potom ne morejo zmagati, so pričeli z denuncijanstvom. Ovadili so nas pri vladi, da nismo zvesti domovini; ravno včeraj sem imel v Ka-stvu priliko, opazovati ta njih gnjusni način agitacije. Naša vlada ni odločna proti njim, ker je v nenaravni zvezi z Italijo; je po sili slepa, pušča jim vse na voljo. To se je najbolje vidilo, ko je izdal namestnik Hohenlohe znani odlok radi laških nameščencev pri magistratu v Trstu. Vse odredbe niso veljale nič; vpliv iz Rima je dosegel, da ti nameščenci služijo še naprej. Tako krivično se postopa z nami! Radi tega je položaj naših poslancev težaven. Pomagajmo jim, stojmo složno za njimi! Naše občine so temelj našega narodnega delovanja. Skrbimo za našo gospodarsko povzdigo, ker stem bo dosti rešeno. Naš okraj je zanemarjen, a sami ste se začeli gibati; družite se v zadrugah. Pazite na živinorejo, ki je najboljša prilika k gmotnemu napredku. Potreben je tu gospodarski tečaj s stalnim potovalnim učiteljem. V Podgradu naj se namesti živinozdravnik! Skrbeti jeza povzdigo gozdov, ki bodo mnogo koristili potomcem. Učiteljstvu naj se gre na roko, naj bo edinost med domom in šolo! Varčnost naj bo povsod doma, ker Ie tako bomo gospodarsko utrjeni. Naš narod je zdrav. Dokler so Lahi upali na potujčenje, so bili zadovoljni, ali to je prenehalo, ker naši ljudje ne prodajajo več prepričanja. Sedaj nas zaničujejo, a ne vedo, da ravno naš kmet uniči njih. Naš oklep se oži okoli italijanskih gnezd; delajmo da čim preje stre nasprotnike. Oni vedo, kaj jih čaka; v obupu ne vedo kaj početi. Potrebna je solidarnost s poslanci, vi stojte za njimi! Imejte vero v vse Jugoslovane! Ni jim bilo prav, da smo se veselili zmag Srbov in Bolgarov; branili bomo cesarja in domovino ali ljubezni do naroda si ne damo vzeti, ker »kri ni voda«. Želimo spremembe v državi; kar skup spada, naj pride v eno celoto! To je nas cilj; kdor je proti, je izdajica. To je v korist naše države same, ako se hoče rešiti. Saj vidimo, kako škilijo Nemci v Rajh, Ogri težijo za samostojnostjo, Italijani pa silijo v Italijo! Naša država žrtvuje za Albance milijona a nas reveže le zatira. Kdo bo pa branil državo? Morda irredentisti? O ne, naši sinovi bodo morali v boj in ne Italijani! Naj pomisli naša vlada, ako je način po-stonanja proti nam pravičen?! Zaupajte v svoje poslance, ker najhuje ie nezaupanje lastnih bratov. Duh Dobrile, Vitezica, Laginje, Mandi-ća in Spinčića naj vas vodi! Oni so bili nesebični, čisto je bilo njihovo delo; tako naj bo tudi naše! Laginja, Spinčič in Man- dić so dali vse za narod; ohranite zvestobo do njih! Opustite vse malenkostne domače prepire; naj vlada povsod le edinost. Da živi lepa naša hrvatsko-slovenska Istra! (Burno ploskanje i živio!) Hi m naša mladina. Že pred približno dvema mesecema se je vršil v našem Narodnem domu sestanek tržaških Slovencev, na katerem se je govorilo o vzgoji naše mladine izven šole. Enketa, ki je nadaljevala delo, započeto na tem sestanku, je že marsikaj ukrenila, tudi naša javnost je pokazala zanimanje za stvar, vendar ne v oni meri, v kateri ga opažamo pri naših nasprotnikih in ki ga vzgaja naše mladine v velikomestnih razmerah nujno zahteva. V vseh večjih mestih so že najrazličnejši blagotvorni zavodi, kjer se zbira šolska, kakor tudi šoli odrastla mladina v prostih urah, da se tam zabava in vzgaja pod nadzorstvom u-čiteljstva. Poudarjamo, da se to godi posebno po večjih mestih, ker je ravno tu mladina najbolj izpostavljena najrazličnejšim nevarnostim. Tudi naši domači nasprotniki Italijani so v tem oziru že toliko storili, da so nam lahko v zgled, žalibog, da imajo pri tem tudi nelepe namene, odtujiti nam čimveč naše slovenske mladine. Če je kje mladina v nevarnosti, da se vda ulici, gostilni, žganjarni in še čemu slabšemu; če je kje v nevarnosti, da moralno propade, je to v velikem obmorskem mestu. Ce je pa kje mladina tudi v nacionalnem oziru v nevarnosti, da se potujči, da se raznarodi in pojaničari, je to pri nas tržaških Slovencih in je zato skrajni čas, da storimo čimprej in kolikor je v naših močeh, da to našo mladež, ta naš up obvarujemo teh nevarnosti. Priznavamo, da je nam tu v Trstu to težje, kot katerikoli drugi narodnosti ali stranki v naših krajih. Mi krvavimo na dolžnostih. Vršiti moramo vse dolžnosti nasproti državi in občini in si moramo z lastnimi žulji vzdrževati Še celo vrsto vrtcev in celo šol v okolici in mestu, a skrb za šolsko mladino v iz-venšolskem času, posebno pa za ono mladino, ki je šoli odrastla in je v narodnem in nravstvenem oziru v največji nevarnosti, je tako potrebna in nujna, da moramo zopet pokazati, da smo pripravljeni žrtvovati, kar premorejo naše moči, ker hočemo to mladino rešiti svojemu narodu — svoji sveti stvari. Otroci slovenskega delavstva, ki tvorijo kontingent šol v mestn in okolici žive navadno v nezdravih stanovanjih, so prisiljeni, da žive največ na cesti, saj naše šole nimajo igrišč ne telovadnic. Stariši morajo za kruhom, otroci so pa izročeni v varstvo prašni, italijansko govoreči ulici, ki Je za otroško dušo ravno tako malo zdrava, kot za njegovo telo. Skrbeti moramo zato, da otroka rešimo s tega nezdravega ambijenta, voditi moramo svojo mladino v sveži, slovenski zrak naše zdrave okolice; skrbeti moramo, da se bo naša mladina shajala k zdravim, njeni do- bi prikladnim igram, kjer naj jo nadzorujejo učitelji in sokolski vaditelji, saj je naš Sokol prvi poklican v to, da skrbi za telesno in narodno vzgojo našega naraščaja. Naša mladina je za našo stvar tu v Trstu tako važna, tako sveta, da si ne smemo pustiti iztrgat! niti enega svojega otroka več in da nam ne sme biti prevelika nobena Žrtev, ki služi v to, da si ohranimo vsako dete, ki ga je rodila slovenska mati. Požrtvovalnosti prosimo, zahtevamo! — One požrtovalnosti, ki nas že dviga nad naše nasprotnike, kateri se kažejo s svojo kulturo, zgodovino in močjo. Moč in sijaj civilizacije naših zatiralcev Nemcev in Italijanov ne dosega vrednosti onih žrtev, ki jih donaša na altar svojega zatiranega naroda naše trpeče, krvaveče ljudstvo. Prizori izza cvetličnih dni so nam še tako živi pred očmi, da si upamo še enkrat trditi, da ne sme in ne more poginiti narod, ki je v svoji brezmejni ljubezni do lastne grude in jezika tako požrtvovalen. »Za našo mladino!« — bodi naše geslo, saj je ona naš up, naša nada v boljšo bodočnost. Slovenski starši! Skrbite za svoje otroke, da ostanejo zdrava last milega nam slovenskega naroda; pošiljajte jih v slovenske šole, zaupajte jih slovenskemu učiteljstvu, ki naj se vzgoji te mladine popolnoma posveti, žrtvuje, kot je to delalo doslej in Še več, če je mogoče. Zaupajte svoje otroke Sokolu, ki naj z njemu lastno žilavostjo ukrene kolikor le more ukreniti društvo, ki mu je nad vse narod, da se bo naša mladina čimprej zbirala, igrala in u-tijevala v svežem, zdravem zraku. Lotimo se tega dela vsi, ki smo zato poklicani. Dolžni smo to svoji mladini, svojemu narodu! Mm vesti. Srednješolski profesorji in službena pragmatika. V sredo je bila pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu in pri vodji finančnega ministrstva baronu Englu deputacija državne zveze srednješolskih profesorjev v zadevi službene pragmatike za srednješolske profesorje in za uresničenje njihovih materijelnih zahtev. Deputacijo je vodil poslanec Keme-ter. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je izjavil odločno, da se bavi ministrstvo ravno sedaj s tem vprašanjem in da se naučno ministrstvo zelo zanima zato, da se ustreže željam srednješolskih profesorjev. Deputacija je poudarjala potrebo, da se ne bi rešilo samo vprašanje suplen-tov, marveč da bi se doseglo tudi za aktivne profesorje to, kar je določeno v službeni pragmatiki in to še pred zaključkom letošnjega šolskega leta. »Društvo narodna obrana«, ki ima svoje podružnice po vsej stari Srbiji, je začelo sedaj s organizacijo takih podružnic tudi po novem ozemlju. To društvo uvede tudi vsakoletno zbiranje milodarov v narodne namene. To se bo vršilo vsako leto na Vidovdan <15. junija st. sl.)t na dan torej, ko je narod srbski v letu 1389 po porazu na Kosovempolju izgubil svojo državno samostojnost. To zbiranje milodarov ima ostati tradicija. Uvoz srbske živine v Avstro-Ogrsko. Glasilo trgovstva v Srbiji, »Trgovinski glasnik«, beleži tožbe ogrskih agrarcev, kolike ovire da jim namreč dela Nemčija proti uvažanju ogrske živine, ter pripominja, da je to pripoznanje velike vrednosti za balkanske države. Kajti ravno ogrski agrarci so največi nasprotniki uvažanja živine iz balkanskih dežel v Avstro-Ogrsko in nikdo ni zahteval takih sanitetno-policijskih šikan, kakor ravno ogrski agrarci! To očitanje ni le hudo, ampak tudi zasluženo v polni meri. Ce oni mečejo kamenje proti Srbiji, pa naj se ne čudijo potem, če kaka druga država meče kamenje proti njim. Ti ljubi ogrski agrarski mag-natje bi hoteli jahati na dveh principih: kjer njim prav, bi hoteli hermetično zapirati meje proti vsakemu prometu, kjer jim drugače kaže, pa naj bi bile meje na stežaj odprte! Grenko je pri tem edino to, da vsled take politike požrešnosti ogrskih agrarskih magnatov trpi vse široko prebivalstvo naše države. Nemško balkansko trgovsko društvo in Srbija. V Berlinu je bilo, kakor znano, takoj po končanih balkanskih vojnah ustanovljeno posebno nemško balkansko trgovsko društvo, ki si je v očigled velikemu pomenu Srbije nadelo predvsem nalogo, delovati na kolikor mogoče še ožje trgovske in gospodarske stike Nemčije s Srbijo. Društvo izdaja tudi svoj časopis »Deutsche Levante Zeitung«. Srbija je šla temu društvu v njegovih aspiracijah sama zelo na roko in to tembolj, ker so odnošaji napram Nemčiji jako prijateljski in so Srbi pričakovali, da bodo imeli tudi sami mnogo koristi od društva, posebno glede izvoza srbskega blaga. Toda sedaj se je izkazalo, da je namen tega društva skrbeti edino za nemški izvoz na .Balkan, kar je vzbudilo v Belgradu precejšnje razočaranje. Srbski listi se radi tega ostro pritožujejo radi pristranskega postopanja in zahtevajo z vso odločnostjo trgovinske zveze na podlagi popolne reciprocitete, namreč, da se strori tudi kaj za izvoz balkanskih držav v Nemčijo. Sanacija Karlovske hranilnice. V zadnjih dneh se je vršilo več konferenc glede sanacije hranilnice. Teh konferenc so se udeležili tudi zastopniki hrvatske vlade. Kakor stoje razmere sedaj, je skoro gotovo, da izgube vlagatelji 20% svojih vlog. Reeskomptni upniki so izjavili, da so pripravljeni odstopiti za 20—40% svojih tirjatev. Za izvršitev popolne sanacije manjka sedaj še približno 1.4 milijonov kron. Pogajanja se bodo nadaljevala v tem smislu, da se doseže še večji popust od strani različnih upnikov. Obenem izjavil član ravnateljstva baron Wrani-cana, da se udeleži sanacije z 1 milijonom kron, ostali člani ravnateljstva in nadzor-niškega sveta so pripravljeni prispevati za sanacijski fond 150.000 kron, deželna vlada 500.000 kron in mestna občina 300.000 kron. Izvršitev likvidacije bo prevzela bržkone hrvatska kreditna banka. Stališče Romunov napram dinastiji in Ogrski. Za najhujše iredentiste poleg naših Italijanov, o kojih iredentizmu se ie v zadnjem času zelo mnogo govorilo na merodajnih mestih in v različnih zbornicah, so proglasili gotovi krogi, posebno nemški in ogrski, avstrijske Romune. V torek so sklicali avstrijski Romuni velik naroden shod v Kondi. Shod je bil nepričakovano dobro obiskan in razvila se je živahna in dolgotrajna debata, v kateri se je posebno mnogo govorilo o sumniče-nju romunske iredente. Sprejeta je bila končno resolucija, v kateri naglašajo Romuni popolno udanost dinastiji in poudarjajo, da bodo izvršili vse dolžnosti napram svoji domovini. Odločno pa odklanjajo Romuni sumničenje, da izvršujejo ireden-tistično politiko. Ogrski in romunski narod ma skupne interese in romunski narod je pripravljen podpirati skupen nastop za varstvo, ohranitev in razvoj ogrske države. Pri tem pa odločno obsojajo politiko grofa Tisze. Romuni zahtevajo, da se jim zaupa in da se jih podpira v njihovem narodnostnem delu, kakor, da se jih vpošteva kot važen in merodajen faktor pri delovanju za skupni državni interes. DomaČe vesti. Zopet nova »Piccolova« lumparija. Že par dni sem hujska laško časopisje proti nastopu Šentjakobskega Sokola, ki se bo vršil v nedeljo, 14. t. m., na vrtu gostilne »Jadran« pri Sv. Jakobu. Verjamemo, da jih bode te zagrizence vsak pojav našega narodnega življenja, a da bi šli v svojem lopovstvu tako daleč, da bi si naravnost izmišljali, lagali vse mogoče stvari, ki jih baje namerava Sokol, samo da morejo potem hujskati kar na poboj naših ljudi: tako daleč dosedaj še ni šlo laško hujskaško časopisje in se je šele včerajšnji jutranji »Piccolo« povzpel do te lumparije. V posebnem članku pod debelim naslovom laže čifutski falot z Goldonijevega trga, da se izzivalno baha Sokol, da priredi svoj nastop »sredi Trsta,« da se bo vršil dopoldne sprejem Sokolov na južnem kolodvoru, odkoder se bo v Izpre-vodu korakalo do Narodnega doma. Popoldne pa da se bo vršil izprevod od Narodnega doma k Sv. Jakobu, z zastavami in sodbo.« — Vse to je najnesramnejša laž, ki si jo je »Piccolo« nalašč izmislil v zlobnem namenu, da bi žnjo nahujskal cittadinsko poulično drhal, da bi se zopet, kakor prvega majnika, v svoji podivjanosti kakor divje zveri vrgla na mirne slovenske meščane in nad njimi zopet enkrat izbruhala vso svojo dvatisočletno laži kulturo. Nikdar In nikjer ni razglašal Sokoi kaj takega! Nikdar in nikoli ni za ta nastop napovedoval kakega sprejema na južnem ali kakem drugem kolodvoru, nikdar in nikjer kakega izprevod a k Narodnemu domu, ali odtamkaj k Sv. Jakobu, najmanj pa z godbo in zastavami. »Piccolova« laž, ki gre na eni strani za tem, da bi nahujskala laško pobalinstvo proti nam Slovencem in zopet tja doli do Rima vzbujal strasti; na drugi strani pa da bi morda ostrašil oblasti, da bi zaradi »razburjanja laške pobalinske cittadinan-ze« prepovedala slovensko prireditev: ta »Piccolova« laž je tako očitna, da bi bila vsaka nadaljna beseda v nje zavrnitev popolnoma odveč in da se mora vsakdo, celo v laških vrstah, z gnusom obrniti od lista, ki na tak naravnost zločinski način hoče podžigati najnižje strasti v svojih zaslepljenih pristaših. — H koncu le še najresnejšo besedo na naslov »Piccolovega« uredništva: V »Piccolovem« uredništvu prav dobro poznajo vsebino vsake številke našega lista, saj tolikokrat dobesedno prevajajo iz njega. Gotovo bodo čitali tudi le-to številko, ko očividno zbirajo materijal za hujskanje proti nedeljski Sokolski prireditvi. Znano jim bo torej, kaj so zagrešili z včerajšnjim svojim hujskaškim člankom. Še imajo čas, da pravočasno pojasnijo svojo »zmoto« in moJ~ da še preprečijo pravočasno zle, in morda celo najhujše posledice svojega dosedanjega hujskanja! Se je čas, da veliko popravi; če pa ne stori tega, je pribito ze naprej, da bosta »Piccolo« in njegovo uredništvo odgovorna za vse, kar se zgodi v nedeljo, kajti »Piccolo« sam je dejal v istem hujskaškem članku, da bi Sokol mogel prirediti svojo prireditev ali v »Narodnem domu«, ali pri »Jadranu« pri bv. Jakobu — »tranquillamente, gaiamente, slavamente senza dar incommodo a nes-suno.« Sokol ni nameraval drugačne prireditve; naj torej »Piccolo« gleda, da ]e ne izpremeni on sam! Znano pretepaško društvo »La Giova-ne Trieste« sklicuje — očividno pod vtis-kom hujskanja v laškem časopisju — svoje člane, kakor za prvi majnik, na razne »važne« sestanke in pogovore ter posebej še za nedeljo zjutraj ob 8 k znanim »Portici Chiozza«. »Vse za flike!« — tako bi lahko zapel kak kupletni pevec, ko prečita sledeče lepo pisemce, ki ga je pisal »Stabili-mento editore del giornale II Piccolo« in ki se, deloma v originalu, deloma pa v prevodu, gasi tako-le: — »Trieste, den 23. Marž 1911. — Titi. Oskrbnistvo Tolstovrske Slatine Tolsti voh Post Gustany Koroško. (Do tu origi-.nal, v naslednjem prevod nemškega ori-iginala.) — V posesti Vašega c. pisma z dne 21. t. m. Vam naznanjamo, da v našem upravništvu nimamo nobenega nameščenca, ki bi razumel jezik, v katerem nam pišete. Prosimo Vas torej, da bi nam v bodoče pisali v italijanskem, francoskem ali nemškem jeziku. Dali pa smo prevesti Vaše c. pismo in povzemamo iz njega, da imate namen, v naših listih priobčiti vrsto oglasov.« Nato sporoča »Piccolov« »stabilimento« Oskrbništvu tolstovrške slatine pogoje za oglaševanje in zaključuje: »Veselilo nas bo, če nam poverite svoj oglasni na- g m. beležimo z velespoštovanjem ....« Ali jih je pač moralo zaboleti pri »Pic-colu«, da so morali napisati oni slovenski naslov. »Pip« sicer niso imeli, šlo je pa vendarle, četudi je nastal iz »Tolstega vrha« — Tolsti voh« in iz »Guštanja« — Gustany«. Ob vsem svojem sovraštvu proti nam Slovencem, ki gre tako daleč da v svojem upravništvu nimajo niti enega človeka, ki bi znal slovenski, pa jim je vendar slovenski denar tako všeč, da so si dali prevesti slovenski dopis, ker so vohali v pismu naročilo oglasa, torej — denar! Bili so pa vzlic temu toliko nesramni, da so zahtevali od slovenske tvrdke, naj jim piše v vseh mogočih jezikih, samo ne v slovenskem. — Naši trgovci in industrijalci imajo morda kedaj priliko, da dopisujejo s »Piccolovim« upravništvom. Bodi jim torej zgoraj navedeno pismo v pobudo, da nikakor ne uporabljajo v svojih dopisih drugega jezika, nego slovenskega. Če nimajo v »Piccolovi« administraciji ljudi, ki znajo slovenski, bodo že dali prevesti slovenske dopise, kajti — »vse za flike!« Kako sodijo — pošteni ljudje! Te dni sta se sprehajala po Acquedottu dva Nemca. Eden njiju je bil najbrže tujec, kajti drugi mu je razkladal v nemškem jeziku razne stvari. Dospela sta do kavarne Minerva in sta opazovala sledi italijanske — kulture: veliko razbito in s papirjem za^ lepljeno šipo. Po dobljenih informacijah je vskliknil oni nemški tujec: To je vaa-dalski, to je barbarski! To sodbo pametnega in v tem slučaju gotovo objektivnega človeka naj si »Piccolo« in njegova karnora. zapišete v album! Pa tudi oni pri »Wochenpesti«, ki so zavezniki in so krivci na tem vandalizmu in barbarstvu, bi se morali sramovati po taki sodbi njihovega lastnega soplemenjaka. Nota bene: če so sploh že zmožni čuta sramu?! Kako posurovljajo mladino! Predvee-rajnjim popoldne se je zgodilo na Acque-dottu, da je neki italijanski razuzdanec — dečko kakih 12 let — dejanski napal in brutaliziral nekega učenca slovenske šole. Bil je tako srdit, da je moral poseči vmes redar in napraviti konec temu škandaloznemu prizoru. Pa tudi redarju se ni posrečilo to samo s svarilno besedo, ampak je moral mladega podivjanca aretirati, pri čemer se ie sinko kulture naporno upiral. Ta slučaj kaže, kako vzgajajo te otroke doma in v šoli. Seveda, saj ne morejo biti drugače, če otrok ne sliši druzega, nego izraza blaznega sovraštva proti drugi narodnosti! Besede, ki jih posluša doma, prestavlja na ulici v prakso proti — otro-čičem, ako so šibkejši! Mnogo se govori o potrebi sodelovanja domače in javne vzgoje. Ali takega sodelovanja nas bog varuj! Ne verno, kaj so napravili redarji potem z mladim zbesneležem. Da imamo mi potrebno oblast, bi pobalina pošteno nategnili ušesa, vzgojevatelje doma in — drugod bi pa — ukljub prosvetljenosti in humanosti stoletja — položili na klop in jim našteli z najdebelejim koncem..... fiinfundz\vanzig. Med najhuje zločine spada zastrupljanje src s sovraštvom do sočloveka. Glavne počitnice na ljudskih in meščanskih šolah. Z odlokom naučnega ministrstva z dne 5. aprila 1912 je bilo odrejeno, da morajo trajati glavne počitnice na srednjih šolah in gotovih sorodnih zavodih — ne oziraje se na nekatere izjeme — od 16. julija do 15. septembra, da pa mora v svrho pridobitve zahtevanega časa za zrelostne, privatne in vsprejemne izpite in vsa druga sklepna dela, odpasti pouk že 10 dni pred začetkom glavnih počitnic. Za ljudske in meščanske šole je določeno v splo- : šnem 10 mesečno šolsko leto in dva mesc-ca trajajoče glavne počitnice: pri tem pa je še specijalno določeno, da se moraje pričeti v krajih, kjer so razven ljudskih Šol tudi višja javna učilišča z dvomesečnimi glavnimi počitnicami, pričeti glavne počitnice na ljudskih šolah istočasno, kakor na imenovanih višjih zavodih; v takih krajih trajajo torej glavne počitnice na ljudskih in meščanskih šolah ravnotako od 16. julija do 15. septembra. Sklepnih del one vrste in onega obsega, kakor na srednjih Šolah, na ljudskih in meščanskih šolah ni, vsled česar se radi tega kakor tudi iz ostalih vzrokov ni izkazala nobena potreba, da bi se tudi na teh šolah dovolil sklep pouka že pred pričetkom glavnih počitnic. Pač pa govore celo važni socijalni in pedagogiški oziri za ohranitev dosedanje dobe pouka prostega časa. Vsekakor pa se lahko po šolskem in učnem redu potom posebnih olajšav šolskega obiska upoštevajo interesi rodbin, kojih otroci obiskujejo deloma ljudske in meščanske, deloma srednje šole in hočejo takoj po sklepu pouka na srednjih šolah zapustiti mesto. V to svrho so ravnateljstva ozir. vodstva ljudskih in meščanskih šol v krajih, kjer se nahajajo tudi šole višje kategorije, glasom posebnega odloka naučnega ministrstva dobila navodila, da morajo v takih slučajih na prošnjo starišev ali njihovih namestnikov dovoliti otrokom, da izostanejo od pouka za dni po sklepu po- 1 uka na srednjih šolah in poslati starisem ali njihovim namestnikom na njihovo željo in njihove stroške šolsko obvestilo ozir. polletno spnčsvsLs po sklepu soLsfcega leta po V Trstu, dne 12. junija 1914. »EDINOST« it 129. Stran III. Za povzdlgo avstrijskega šolstva. Zopet imamo zaznamovali velik korak na- I rej v avstrijskem šolstvu. Kaj? Vam to e ni znano! V zadnjem času je izdalo naučno ministrstvo vendar dva velevaž-oa odloka! Prvi določa, da gre učiteljicam naslov gospa, drugi pa določa, da sme Šolski voditelj onim otrokom, ki imajo brata a!! sestro v srednji šoli, dovoliti konec šolskega obiska istočasno s srednjimi šolami, t. j. letos že 4. julija. Per-bacco! Če to ni »velikopotezno« delo na torišču prosvete, potem sploh ni pomoči avstrijski prosveti! Le pomislite! Učiteljica, ki ima sicer najmanj maturo, je pa ir.ače vendarle člen »miserne plebis« in navadno plačana le tako, da mora stradati, se bo smela imenovati tudi brez zakona »gospa«, kar je menda bilo doslej le prednost žensk vladajoče dinastije. Kakšen napredek to za avstrijsko ljudsko šolo in tako — po ceni! -— ln ti šolski voditelji šele, ti bodo zdaj gospodje! Za rosamezue otroke bodo lahko že 4. julija sklepali šolsko leto! In to na podlagi posebne ministrske odredbe! In kako bo to blagodejno vplivalo na druge učence v šoli! Dosedanja praksa v tem oziru, ki se je seveda vršila brez ministrske odredbe, je pokazala prav čudne posledice, ta je zbolel, oni je dobil od zdravnika naročilo, da mora s svojim bratom gimnazijcem na kmete, tretji je pa samovoljno doma ostal, četrti je bil učitelju v pravo preglavico L t. d. Pa to menda le zato, ker je šolski voditelj dovolil dopust brez pooblastila ministrstva. Zdaj bo vse drugače. Če od 50 učencev izostane zaradi srednješolskih bratov in sester (so pol-bratje in polsestre tudi všteti?) 25, bo ostala polovica razreda tako navdušena, da se v ostalih 10 dneh šolskega leta več nauii, nego prej v desetih mesecih. — Nadejamo se, da bomo zopet kmalu slišali o kakem novem važnem odloku našega naučnega ministrstva. Morda bi se našla kaka še bolj važna stvar, da bi se rešila s posebnim ministrskim razpisom, da ne bi učiteljstvo imelo vzroka tožiti o zanemarjenju šole in učiteljstva. Ne mislimo pa pri tem ne na prepolne in prenizke učne sobe in ne na — pragmatiko državnega učitelistva, ker to ni tako — po ceni. Proti italijanskim sirovostim napram našim cvetličarkam. V sredo zvečer se je vrš ; v natlačeno polni dvorani Narodnega doma v Puli volilski shod, na katerem se je oglasil k besedi tudi g. Lacko Križ, ki je izpregovoril o nesramnih napadih tržaške laške poulične drhali na naše cvetličarke ob priliki cvetličnih dni. Tisočeri volilci so z velikim navdušenjem sprejeli sledečo resolucijo : »Hrvati i ostali Slaveni, sabrani na izbornoj skupštini s u div ljenjem pozdravljamo dične i neustrašive Slovenke, koje su prodava-juć cvijeće sabirale za našu od svih obvezatnih faktora zapuštenu djecu, ne plašeč se lopovskih napadaja kulturnih barbara, koje napadaje z gnjusanjem osudju-jemo. Živ šle vrle Slovenke! Živio slovenski Trst!« Javna zahvala. Cvetlični dnevi so se končali. Nepričakovano lepi materijalni uspeh ie najlepše zadoščenje vsem onim, ki so na ta ali oni način pomagali. Prva zahvala bodi našim gospodičnam prodajalkam cvetlic, ki so se tako neustrašeno vedle proti pobalinskim uličnim napadom nam sovražnih Italijanov ter tako pokazale pravo junaštvo. Enako bodi prav lepa zahvala gospodom spremljevalcem, ker tudi oni so bili izpostavljeni marsikateremu sovražnemu izbruhu in napadu. Nič manje ne gre zahvala našemu dobremu, zlatemu našemu občinstvu, ki je toliko žrivovalo in pokladalo svoje darove tako dobrovoljno ter samo v velikem številu nosilo svoje prispevke v »Narodni dom«. Naj tu omenimo one, ki so se res žrtvovali s časom in trudom, da smo dosegli tako lep uspeli. Prispevki pa vedno še prihajajo, zato ne moremo še zaključiti računov. Pomagali so ti-Ie; gospe: dr. M. Staretova, dr. Siavikova, K. Ponikvarje-va, obitelj dr. Pertotova, Trnovčeva, Riegerieva. Olga Bande lova, Razbornik -Bičkova, L. Bartlova, Maša Gromova in M. Bartlova: gospice: M. Mankočeva, sestre Gombačeve. Bielčičeva. Poličeva, Zadnikova, sestre Pertotove, Kuštrinova, 3 sestre Korenjakove, sestri Jožica in Anica Saksidovi, Irma Periceva. Leneko-va, Gregoričeva, Pieiierjeva, Pirkerjeva mala. Danica dr. Gregorinova, Gantar-jeva, Baranova, Nina Zidarjeva, Periceva, Kočevarjeva, Kmetova, sestre Vatovčeve, Sardinškova, J. F., M. Plaperjeva, M. Gu-ličeva, Odinalova, Pretnerjeva, Vinškova, Cokova, sestre Vovkove, Fonova, Ceho-vinova, Kravosova. Čopi, Staničeva, A. iSkrljeva in Saša Knausova. Dalje gospodje: učitelja Petrove in Katnik. To-mažič, 11. Katnik, Gruden, Požar, Koče-var, Vouk, Pregarc, Kralj, Dukić, Lenassi, Vrhove, Boniiačič. Gaberšek, Krvin, Pe-roše, Miroslav Kravos, ing. Gulič, Mirko Guiič, Peric, Batista, Trampuš Fran, Perhavec. — Se enkrat lepa, prisrčna hvala vsem dobrim srcem. — Odbor za prireditev cvetličnih dnevov. Procesija — krasna prilika za žepne tatove. Urednik -Oesterreichische Volks-Zeitunge <, g. Leopold Hofer, je včeraj zjutraj okoli polidevetih stal na Borznem trgu in gledal procesijo. Bil Jc pa tako zamaknjen v ta svoj tako va/en posel, da ni opazil, ko mu je neznan spreten žepni tat izmaknil s telovnika zlato verižico in zlato uro, v skupni vrednosti 140 Kron. Šele, ko Je bila procesija že mimo je hotel po-gtedati na iro. [e opazil, poročnika v r. Smutnega za najboljšega ; dirkača vojaških kolesarskih kampanij. — • 3. Častnikov kolesarske kompanije lovskih bataljonov 11-, 20., 24., 29. za Štiri najboljše dirkače vojaških kompanif. — 4. Tovarne za olje in mast Peyrl na Dunaju za najboljšega dirkača kolesarske stotnije lovskega bataljona št 20. — 5. Rudolfa Drufovke, za najboljšega dirkača, ki je včlanjen v katerem kolesarskem društvu Ooriško-Gra-diščanske. — Vodstvo dirke: Načelnik dirke je stotnik vit. pL Forster-Streffieur, njegov namestnik Rudolf Drufovka, razsodnik prof. Adolf Schaup. Tajnik Ivan Žvanut Cas določujeta stotnik pL Schon-dorn in poročnik Obst Pri vodstvu dirke sodelujejo dalje de Palfich, de Milost in Gallas pri dohodu, pri odhodu pa Josip KerševanL Plombe kontrolira dr. Vinci, zdravnik je Matej Justin, na motociklih sledita dirkačem Alojzij Drufovka in Josip Ivančič. Glavno kontrolo v Senožečah vodita stotnik Jeršinović in poročnik Man. Kontrolne postaje so dalje v Krminu, Za-graju, Tržiču, Sežani. Vipavi in Ajdovščini. Pred dirkači vozi z motorjem dr. Irgo-lič. Razsodništvo in dirkači se snidejo v nedeljo ob 8 predpoldne na mestu odhoda, kjer se med 8. in 9. uro plombirajo kolesa. Tu podpišejo dalje kolesarji odhodni list. — V vsem je priglašenih 52 dirkačev, med temi mnogo prvovrstnih. Zanimanje za dirko je veliko in pošlje tudi več tujih li stov svoje poročevalce. —- Okoli tretje ure popoldne pride prvi zmagovalec na cilj. Dirka se bo vršila ob vsakem vremenu. Iz Krepelj. Od tukajšnjih bližnjih krogov je bila pred kratkim časom odposlana na deželni odbor v Gorici neka anonimna pritožba proti tukajšnjemu bralnemu, vinarskemu in sadjarskemu društvu, češ, da društvo pod sedanjim vodstvom slabo gospodari, da je zemljišče zanemarjeno, da pojde vse na boben, da torej ne podeljevati podpor! Da bi interesirani krogi te stvari mogoče napačno ne tolmačili, dovoljujem si podpisani tajnik tega društva zadevo javno pojasniti in sicer: Deželni odbor nam je priobčil le prepis omenjene pritožbe, ker je uvidel, da ne gre za resnico in ne iz ljubezni do društva, posebno ker je bila pritožba anonimna — brez podpisov. Je pač bila to najbrž kaka domača strankarska zgaga, ki kakor povsod, kjer obstoji kaj dobrega, skuša podirati in preprečevati napredek. — Glede stanja tega društva sporočam, da ima društvo sedaj, po svojem 151etnem obstoju, glasom inventarja od 31. decembra 1913. K 5327.30 čistega imetja, od katerega je dolg, ki je malenkosten, samoumevno odštet. Da odgovarja društvo svojemu namenu, ima svojo krasno opremljeno čitalnico, združeno s knjižnico, ima svojo lepo urejeno kipelno in ležalno klet ter poleg tega se nahajajoč vzorni sadovnjak, kar je vse nastalo iz prej nahajajočih se razvalin in vse to se nahaja sredi vasi, na kar smemo s ponosom gledati. Vsa stvar je domačinom v vzor, tujcem pa v dokazilo, da tudi mi Slovenci nočemo zaostajati v napredku. Društvo poseduje tudi svoj starejši in pa novo zasajeni vinograd ter posega v enem ali drugem oziru kolikor mogoče vedno po najmodernejših sistemih kultivi-ranja. Pri vsem tem pa ne rečem, da bi se hvalisal, da je vedno ravno vse v strogem redu, kar navadno ni nikjer možno in se ne more tudi zahtevati. Med ljudstvom je vedno nekaj takih, ki navadno ne ume-vajo modernih naredb in poizkusov, ki kmetijstvu nudITo ugodnost praktičnejšega in cenejšega obdelovanja ter so proti takšnim poizkuševalcem in modernim napravam enako protivni, kakor so bili nekje ob otvoritvi nove železnice, ki so hoteli lokomotivo kar s prekljami oklatiti. — Fran Tavčar. uesn iz Istre. Ožja volitev v Puli. Na sijajno obiskanem volilnem shodu, ki se Je vršil v sredo, 10. t. m., zvečer v »Narodnem domu« v Puli, je bilo soglasno sklenjeno, da slovanski volilci oddajo v ožji volitvi med laškim liberalcem Corenichem in socijalnim demokratom Lirussijem, ki se bo vršila v nedeljo, dne 14. junija t. U svoje glasove Lirussiju. Iz Herpelj. Godbeno društvo »Sokol« skupno s pevskim društvom »Zvezda« priredi v nedeljo ob 3 popoldne društven ples pri g. Mikuliču v Herpeljah._ Vesti iz Kranjske. Omnibus-linija Bohinjska Bistrica—Bohinjsko iezero. Deželna zveza za tujski promet in turistiko na Kranjskem otvori tudi v letošnji poletni sezoni med Bohinjsko Bistrico in Bohinjskim jezerom omm-bus-linijo, ki prične voziti v nedeljo, dne 28. junija t. 1. Omnibus bo vozil vsak dan trikrat na Bohinjsko jezero in bo odhajal s kolodvora v Bohinjski Bistrici vsak dan ob 9 zjutraj, ob 11 dopoldne in ob 2 popoldne proti Bohinjskemu jezeru in bo imel sledeče postaje: Bistrica — Hotel Sv. Janez — hotel Sv. Duh — in končna postaja hotel Zlatorog. Ravno mimo teh postaj in po isti progi se bodo vračali omni-busi trikrat nazaj v Bistrico. Odhod iz hotela Zlatoroga ob 10.30 dopoldne, ob 3 popoldne in ob 6 zvečer. Vozne cene so: Bistrica — Sv. Janez 60 vinarjev, Bistrica _Sv. Duh 70 vinarjev in Bistrica — Zlatorog K 1.—. — Ta komunikacijska zveza je gotovo velike važnosti za tujski promet v Bohinju in je posebno izletnikom in pa-santom dana prilika, da se za jako nizko ceno morejo prepeljati na divno Bohinjsko jezero. Tudi so posamezni Bohinjski kraji in hoteli med seboj intenzivnejše zvezani. Za ljubljanske izletnike je ta omnibus-linija zelo prikladna in imajo gorenjski vlaki, ki odhajajo iz Ljubljane ob 6 zjutraj, dalje ob 6.51 zjutraj in ob 11.30 dopoldne direktno zvezo na to omnibus-linijo. Tiskani vozni redi so afiširani v hotelih in gostilnah Jesenice, Bled, Bohinj. Rožne vestL Odlikovanje cesarjevih zdravnikov. Cesar je, kakor smo že poročali, svojo zadnjo bolezen, ki je bila precej nevarna in preteča, in ki ga je mučila več tednov, srečno prebolel in je sedaj popolnoma zdrav. V težkih časih bolezni sta se posebno potrudila za njegovo ozdravljenje njegova zdravnika dr. Kerzl in prof. dr. Ortner. Cesar je odlikoval sedaj oba zdravnika in sicer je podelil dr. Kerzlu viteštvu, prof. dr. Ortner pa je dobil ko-manderski križec Leopoldovega reda. Obenem se je izreklo ravnatelju dvornega gospodarstva dvornemu svetniku Prileszkyju najvišje priznanje, Koller pa je dobil red železne krone III. razreda. Preočišče pogorelo. V New-Yorku je pogorelo neko veliko ljudsko prenočišče. Kako je nastal ogenj, še ni znano. Sumijo pa, da vsled neprevidnosti. Pri požaru se je smrtno ponesrečilo 7 oseb, med temi 4 ženske. 28 oseb je težko ranjenih, število ranjenih ni znano. Škoda je ogromna. Smrt žurnalista. V Berolinu je umrl senior tamošnjih žurnalistov profesor Kari Frenzel, star 87 let. Vzrok smrti je bilo otrpnenje pluč. Predrzna roparja. V Sidneyju sta napadla v sredo pred praznikom dva zakrinkana roparja blagajničarja neke velike tvrdke. Sledila sta mu v avtomobilu. V neki bolj zapuščeni ulici, bilo je pri belem dnevu, sta tik pred njim ustavila voz, ga pobila in mu iztrgala iz rok skrinjico, v kateri je bilo 3300 funtov šterlingov. Nato sta se roparja zopet odpeljala. Zanimivo pri tem je tudi to, da sta roparja tudi avtomobil ukradla. Ko sta sledila bla-gajničarju, sta naletela na avtomobil, ki je stal na cesti, Šofer pa se je ta trenutek odstranil. Roparja sta porabila lepo priliko in si prilastila avtomobil, s pomočjo katerega sta lažje izvršila napad in tudi lažje pobegnila z denarjem. Bratovska »ljubezen«. Iz Rima poročajo: V Resini je prišlo do prepira med bratoma Cozzolino. Eden od bratov je mestni svetovalec in odvetnik, drugi pa viš;i gozdar. Oba stanujeta s svojimi sinovi v isti hiši. Očeta sta zgrabila za puške in tudi sinovi so se oborožili. V jedilnici je prišlo do boja. Sorodnik, ki je skušal posredovati, je bil ustreljen, oba brata teško ranjena, sin starejšega brata pa lahko ranjen. Sin mlajšega brata je pobegnil in ?a zasleduje orožništvo. Katoliška cerkev. Po koledarju, ki so ga izdali pallotinski očetje, šteje katoliška cerkev 301,087.152 duš. Nadškofij in škofij je vseh 1257, od teh jih je v Evropi 637 latinskega in 17 vzhodnega obreda. V Italiji sami je 286 škofij. V Rimu samem je 57 župnij, 365 cerkev in kapelic, 87 moških in 122 ženskih samostanskih naselbin. V Rimu živi 550 svetnih in 890 redovnih duhovnikov. Katoliških deških šol imajo v Rimu 11 s 1095 in 19 ženskih s 3360 otroci. Vse druge šole so državne brez vero-nauka. Kje je najbolje preskrbljeno za žejne ljudi? V Belgiji! Belgija se lahko ponaša, da ima od vseh dežel največ samostanov in največ gostiln. V Canadi pride na 9000 prebivalcev ena gostilna, na Švedskem na 5000 prebivalcev, v Severni Ameriki na 380, v Nemčiji na 246, v Avstriji na 204, na Nizozemskem na 200, na Angleškem na 181, v Italiji na 170, na Francoskem na 87 in v Belgiji na — 51 prebivalcev ena gostilna. NALI OGLAS 1 BB 1 53» □□ □□ se računajo po 4 stat. besedo-Mastno ti kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina zn&da 40 stotin k. : □□ on □□ Dne 14. Junija Skopo v gostilno Živca, vel n ses nika Zruvfn izvr-tne ^okoiske #odbe iz Mavh'nj, ne bo manjkalo drugih za^av. Na obiln-udeležho vab jo Skopeljski mladeniči. 603 F^IS^n nlne priredijo fantje v Danah pri Se-JUVtll [JiCa žani dne 14. jnnija 19'4 620 df polDotnasten, uležano blag^, čajno maslo I Jll v ste in svete fino pastelizirano mleko ima najceneje za oddati mlekarna Ivan Vramar, Črni vrh nad Idrijo. 566 flffffn se takoj soba in sobica meblirane s hrano. UliUU Ulica Boscheeto št. 40, vr. 2. t*H) MIaI obsmje£a trgovina jestvin se proda v It*! bližnji okolici. Dobre ugodnosti. Naslov pove Ins. odd Edinosti pod št. 634. 034 7rflrnn meblovana soba z lepim razgledom v ItlllUlU bližini Narodnega doma se takoj odda. A Repenšek, knjigovez, ulica Cecil a št. 9. 802 Alojzi] Uhlfeder Trsi, ¥. G. Vašari 19, Trsi Zalogu bukovih in hrastovih M zo vsakovrstne pođe, miMH^MHIII FRANC SKVARĆA pr1 poroča cenjenemu občinstvu svojo GOSTILNO „ZOR STADTGRAZ" v Trstu Piazza Rosario štev. 1. Vino in pivo prve vrste Domača kuhinja. Postrežba točna. One zmerne. Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodaja na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst, Via delle Acque iL 6 (Nasproti Caffč Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. ■rlveo In frfsar mm iamt And. Rojic, Trst Vta Aequ«dstt« M. Priporoča m gospod—i m dobra i> UfiJeaMno p*. ifcifto Danim m pifporoit m moderno friziranje, glava- pianj«, barvanj• Ltd. ▼nkonitu Imb Ivriiajajo dabra ia MESNICA TOMAŽ ZADN1K - TRST --TELEFON štv. 16-08. = trg Sv. Ivana štev. 6. — Prodaja meso iz lastne klavnice na debeio in drobno. — Na drobno goveje: sprednji deli po K 1.44 in 1.60. Zadnji deli po K 1.70 in 1.92. Na debelo po dogovoru. — Mesnica je vedno dobro preskrbljena s teletino prve vrste, kakor tudi perotnino. — Za mnogobrojni obisk se toplo priporoča Tomai Zadnik LOVRE BULIC, TRST priporoča cen], občinstvu svojo gestilno Si (»Trattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deli' Istria 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, Črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: vla del Rivo št 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih iedil. lil! v . - r II3ES3 KRRL GOMISEL stara trgovina jesfuin Rojan, ulica Monforsino šf. 16 Prodaja po najnižjih cenah vsakovrstne jestvine, kolonijalije in druge pridelke, i m* vedno najboljše prekajeno mp»n. Nova trgovišta izgotouljenlh oblek za gospode, dečke In otroke Enrico Rehak rs t, ulica Curducci 39 (nova hiša) Blago fino in navadno. Izbcra sukna za obleke. Hlače in jopiči za delavce. Velika izbera paletots, ranglana itd. itd. Odhod Iz Trsta Nedelja; 5-00 (Dub.) «»06 (L.) B. Ponedeljek:"STO (L.) 5-00 {D.) I Vozni red parnikov v Dalmacijo Nedelja: Ponedeljek: Torek: Sreda Torek: Sreda: Četrtek: Petek: Sobota: Prihod v Trst 10-30 (L.) 4-00 (Dub) 4-CO (L.) B. frOC (L ) B. 8-00 (Dub.) 3 00 {L.) && (D) Četrtek: 8-00 (L.) & 5*00 (D ) Petek: 5=55 (Dub.) 5TSJ (D.) Sobota: ffoTT (L.) B. 5-00 (D.) Opazke t C. znači Uoyd — D. Datmatla — B. brzi parnik. — noyuuvi uitup.iuim potujejo do Kotora od pomola Sv. Karla nedeljski (lt) url zvečer] do »- rta (Corfu); ostali od pomola Giuscpplna. - Parnik! dmžl-e „Dalmatia" potujejo do Metkovića, oziroma KorčuSe od pomola Sanitl. — Parniki dmžoe „Dubrovačka olovltba" potuieio do Dubrovnika od pomola Sanita. frI50 (D.) C00 (L.) 4-00 (Dub.) !F30 (D.) 4 00 (L.) B. •Ho (Dub.) 6-30 (L.) 6-?U (D.) 4-00 (L.) B Dub. Dubrovačka plovitba — — Lloydovt brioparniki (BJ Karla nedeljski (10 nrl zvečer) V Istro. V Pulj (iu nazaj): Odhod i 7-00 - 715 (B) - 3 00 (B). Prihod: 1030 (B) — 2j30 *TFw>ri odpotujejo vsaki dan razen v petek in pristajajo v sledećih lukah: Piran, Poreč, Rovinj in Brioni. — Postni parnik odpluje vsjikl dan Q t Prihod : 7*15 — 3 30. * in Pontor05e; ** sami ob nedeljah in praznikih; f ob delavnikih in praznikih. — Pomol Pescheria (vsaki dan). V Koper (in nazaj): Odhod: 7 45 — 9 00 — 11 00 — 12-10 — 3-30* — 3-00** — 4-00* 5-30 — 7-30 — 3'&0*» Odhod: tT53 — SIT — yT3T— 1115 — 1-20« — 2-35«* — 5-20 6-20** — 7-15 — 8-15* samo ob delavnikih. — ** samo ob nedtljah in praznikih. Pomol: Riva M. ndraechio. V Milje (in nazaj): Odhod i 800 — 10-05 — 12 90» — 12-15+ — 2-20 f 2-30* — 2-401 — 3-50* — 5-45 o —"FCOf (F330 Prihod: f3> — 9-30 — !1 16 — 2-00 — 3-35 f 3-45+ — 3-35a 5-50| _ 7-00 & — 8-e0ft (M Iz omnovone slovenske trgovine drot so dosegle dosedol vsepovsod najboljši sloves, narodnjak IKVIUVU! rim, naročajte pri domafl MM, H Vam postreže po konkurentnih cenah, »tt Apolionio a Gianni, Trst. £