Posamezna številka 10 vinarjev.
SlSV. ISO.
v Ljubljani, v lorek, 6. julija 1915.
LeiO XLI!I.
= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K 28'— za on mesco „ . . „ 2*20 za Nemčijo oelolotno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo lelo naprej . . K 24-— za en mesec „ . . „ 2-—
V	upravi prefeman mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: ~
za celo lato........ 7'—
za Nemčijo celoletno . „ 9-— a ostalo Inozemstvo . „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po !U « za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zalivale, osmrlnice Iti.:
enostolpna peiitvrsta po 2 J vin.
Poslano:___—
enostolpna petltvrsta po 40 vin
Izbaja vsak dan, Izvzemšl nedelje ln praznike, ob ti. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red.
ttjr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/111. Rokopisi se ne vračajo; nofranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. S. — Račun požtne hranilnico avstrijske št. 24.797, ogrsko 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 138.
Lep uspeli naših mt pri Krasniku. -Fronta pri Krasniku predrta. - Za-ueziiiik čete dosegle Zlato Lipo. -Junaški Slonelo sfražiio Bukouiuo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
F.usi vrženi čez Zlato Lipo. — Lep uspeli armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda.
— Nad 8060 ujetnikov.
Dunaj, 5. julija. (K. u.) Ritka pri Krasniku-Zamošču za zaveznike razveseljivo poteka. Posebno pri Krasniku so naše čete dosegle lep uspeh in potisnile na tej fronti Ruse dalje nazaj.
Dunaj, 5. julija. Uradno razglašajo: V vzhodni Galiciji so došle zvezne čete Linsingenove armade po dvate-denskih zmagovitih bojih zasledujoč sovražnika do Zlate Lipe, katere zahodni breg je izpraznjen od sovražnika. V odseku Eamionka Strumilova—Krasne trajajo še boji proti ruskim zadnjim četam. Pri Krylowu je izpraznil sovražnik zahodni breg reke Bug in je požgal Krylow. Na obeh bregovih zgornjega Wieprža se bojujejo. Zavezniške čete so vrgle sovražnika iz postojank severno od potoka Por in so prodrle do Plonke. Zahodno od tam je armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda v večdnevnih bojih prodrla rusko bojno črto na cfeeh straneh ob Krasniku. Rusi so bili vrženi z velikimi izgubami v severni smeri nazaj. Ujetih je bilo 20 častnikov in 8000 mož, zaplejivenih 6 topov, 6 municijskih voz in 6 strojnih pušk. Zahodno od Visle je položaj ne-izpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
17th?.evns boji Linsingenove armade, — Med Bugom in Vislo Rusi zopet vrženi nazaj.
Berlin, 5. julija. Veliki glavni stan: Na vzhodnem bojišču je položaj nespremenjen.
Zavezniške čete pod poveljstvom ge-fteraia Linsingena so na celi svoji ircnti dosegle Zlato Lipo. Zahodni breg je očiščen Rusov, Armada je napravila nekaj
LISTEK.
Iz obsireilevane Gorice.
»Grazer Volksblatt« priobčuje pod tem naslovom iz zasebnega pisma:
Resnično heroičen boj bijejo naše čete ob Soči. Z majhnim delcem svoje celokupne sile se drži tu monarhija proti silni premoči nasprotnika. Junaški odpor naših čet, ki sedaj že tedne neomajno kljubujejo vsem napadom širokoustnega sovražnika, zasluži največjo pohvalo. Na dan italijanske vojne napovedi jc razodel poveljnik izredno neznatne graške posadke svojim častnikom, da bo že veliko pridobljenega, če se posreči držati Gorico le dva dni; sedaj je preteklo že pet tednov in strelski jarki in žične ovire na podgorskem grebenu in s krvjo naoojenih pobočjih Sabotina še vedno branijo sovražniku, da bi vzel utrjeno pred-mostje ob Soči. Vsekakor sta mesto in njegova okolica že težko prizadeta. Cela dolinska kotlina s svojimi slikovitimi vasmi, svojimi bliščeče belimi hišami, svojimi vilami in vrtovi, svojimi številnimi cerkvami, katerih vitki, bli-ščeče beli zvoniki so ostro začrtani v sočnem zelenju bohotnih poljan, kaže vsepovsod krvave znake vojne. So pred enim tednom sta se v Gorici kakor ponavadi razvijala trgovina in promet, še pred malo dnevi je bilo videti ženske in
izrednega. V skoro 17dnevnih bojih je kljub močni sovražni postojanki izsilila prehod čez Dnjester in podila pred seboj poraženega sovražnika od postojanke do postojanke.
Na odseku ob Bugu je sovražnik danes ponoči izpraznil mostišče Krylow, Med Bugom in Vislo so bili Rusi včeraj pri Plonki-Turobinu severno od potoka Por in pri Tarnowki - Krasniku vnovič vrženi nazaj.
Najvišje vojno vodstvo.
XXX
Vojaški kritik graške »Tagespost« piše: Linsingenova armada, v kateri se borita avstrijska armadna zbora Hoffmann in Szurmay, je dosegla Zlato Lipo. Njene z veliko spretnostjo vodene operacije je venčala pridobitev tega odseka. V vzhodni Galiciji se je sedaj povrnil položaj, ki je tvoril v avgustu minulega leta izhodno točko za vojsko proti Rusiji. Bug od meje (severno od Sokala) do Krasne in nalo Zlata Lipa do svojega izliva v Dnjester sta v splošnem tvorila tisto črto, za katero so se takrat razvrstile za vzhodno Galicijo določene čete.
Južno od Dnjestra zvesto straži Pflanzerjeva armada. Hrabrost in v nešte-vilnih bojih preizkušeno junaštvo Kranjcev, Korošcev in Štajercev nam jamčita, da ne bo noben Rus več stopi! na buko-vinska tia.
Kriti od tega železnega zidu, ki sega od Krylowa do Crnovic, sta četrta in enajsta armada na tem, da zmagovito končata tiste operacije, ki so se v septembru sijajno pričele, pa se jih je vsled izpraznitve Lvova moralo prekiniti. Rusi se obupno ustavljajo južno od Ljubljina in Holma. Dobro pripravljena obrambna črta ob potoku Por in ob Wiznici je že na več točkah predrta. Na mogočni fronti od Kryiowa na vzhodu do liže na zahodu prodirajo zavezniške armade krepko naprej. Število ujetih Rusov se množi od dne do dne. Poleg tega bo kmalu maščevana oslabitev drugih front, na severnem Poljskem in v guber-
otroke v živopisanih oblekah pri delu na polju in vrtovih sredi topovske godbe, ki je svirala k bojnemu plesu. Toda vojni oblaki so se kmalu zgromadili nad obžalovanja vrednim prebivalstvom. In sedaj?
Nobenega dne brez granatne toče in hivarja! Tla se tresejo, okna šklepetajo. Neprestano grmenje topov se vali ]jo soškili bregovih, po avstrijskih postojankah na Podgori in Sabotinu, uro za uro, noč in dan; odmori so redki in kratki, ln dan za dnevom postaja topovski ogenj silnejši, vedno ljutejši so topovski udarci, vedno gostejše padajo topovske krogle v dolinsko kotlino in vedno pogosteje kaže prasketanje pehotnega ognja, da se sovražne vojaške množice potiskajo bliže in bliže in tla si leže tu nasproti tisoči in tisoči ljudi, ki imajo samo eno voljo: da drug drugega umore, uničijo. In sedaj leži plodna vrtna pokrajina, ki ni le naših čet obilo preskrbovala z živili, marveč je v zadnjih tednih dan za dnem pošiljala na Dunaj po 15 vagonov samo krompirja, opustošena in sama sebi prepuščena; prezrelo klasje bohotnih žitnih polj se žalostno poveša do zemlje in na ogromnih njivah gnije krompir. Sedaj stoje po poljih vojaški konji in tu in tam je videti na cesti trepetajočega kmetica, ki žene pred Italijani rešene revne kravice in koze — zakasnel begunec. Preje jc po tej prekrasni pokrajini mrgolelo turistov, sedaj se vidijo le vojaki, nič ko vojaki in komaj
niji Kowno, za katero se je rusko vojno vodstvo moralo odločiti.
XXX
RUSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 5. julija. (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Rusko uradno poročilo (brez datuma): Dne 30. junija smo pri Przasznyszu in naslednjo noč pri Savlih odbiii nemške napade. Dne 1. julija brezkoristni napadi Nemcev levo od Visle v smeri Sienna—Jožefov. V smeri proti Ljub-ljinu je sovražnik z nami v stiku ob potokih Wiznica in Por. Med VViepr-žom in Bugom sovražnik nadaljuje svoje prodiranje proti severni in severovzhodni smeri. Dne 1. julija so se vršili severno od Zamošča trdovratni boji zadnjih čet. Nek pruski gardni polk, ki je zasedel vas Zukov, smo s protinapadom'pregnali. Na fronti So-kal—Ilalič je sovražnik 30. junija in in 1. julija velikokrat napadel, večji del teh napadov smo z velikimi izgubami za sovražnika odbili. Med našimi protinapadi smo ujeli več kot 2000 sovražnikov in zaplenili več strojnih pušk. Med tem se je pa 1. julija zvečer posrečilo sovražniku, da jc z močnimi silami južno od Rohatyna zasedel levi breg Gnjile Lipe. Oh Dnjestru ni nobene izpremembe.
SLOVENCI 03 DNJESTRU.
Narednik pešpolka Anton Ster-le nam piše: Najbrže boste že vedeli, da se je za bregove Dnjestra in njega prehode v zadnjem času bojevalo tudi veliko slovenskih fantov. Kar so naši ljudje tu pokazali, jc vredno, da se šteje med najdrznejše junaške čine avstrijske armade. Rus je kazal tu hud odpor, toda naši »železni« so si znali tudi točas pomagati. Za spomin pa, kdaj da je bežal čez mogočne valove Dnjestra, je pustil tuintam komu luknjico v životu. Večina teh nas je sedaj v krasnem sedmograškem mestu Ko-lozsvar. Od Slovencev smo tu samo fantje pešpolka in i lovskega bataljona. In kar se najbolj čudimo, beremo tu v daljni Sedmograški vsak dan »Slovenca«. Od vseh najsrčnejše pozdrave !
RUSKE SKRBI.
Kristijanija, 5. julija. Iz petrograj-skih brzojavk se kaže velika skrb radi dogodkov na poljskem bojišču. Izpraz-
peščica civilistov, ln v mestu in po vaseh krog in krog zdrobljene hiše in pogorišča z očrnelimi zidovi in udrtimi okni, iz katerih se zasmehljivo roga skrb. Viharno vojno valovje neusmiljeno podira vse, kar sta ustvarila pridnost in trud in nougnano delo, neizpro-no in brezobzirno; celo najrevnejši koči ne ostane prizanešeno. Irredentistič-na gonja rodi sedaj svoje krvave jiosle-dice, hujskači so postali, tihi in malo-dušni, posebno ker se obrača ogorčenje prebivalstva, čegar blagostanje je že deloma uničeno, proti njim.
SiovensKi junok.
Dunajski listi poročajo z italijanskega bojišča: Kdor bi rad vedel, kakšni so boji ob Soči in kako se bijejo naši ljudje, naj si ustvari sodbo na podlagi vojaške listine, katere vsebino podajamo tu doslovno, izvzemši nekaj podatkov in imen, ki bi deloma bolj zanimala sovražnika nego avstrijskega čitatelja časopisov. Gre za nagrado zvestemu, hrabremu junaku, ki je padel v hrambi za domovino. Tako-le se glasi listina: »Predlog za nagrado poročniku v rezervi Teodorju L u h c c,
pehotni bataljon št...... službena uvr-
stitev: poveljnik voda. — O priliki boja od 16. na 17. junij na koli. . .« V njegovem odseku se je izvršil absolutno najmočnejši, in kakor je pokazala situacija. najodločncjši napad, ker se je
nitev Varšave je le še vprašanje časa. Baje je Hindenburg zbral velike sile in iz Libave osebno vodi operacije.
To poročilo soglaša z vestjo »Gu-erre mondiale« v Parizu, da Nemci nameravajo prodreti ruske fronte severno od Dnjestra in vzhodno od Visle, da tako padejo Rusom za hrbet in uničijo rusko armado. Če se Nemcem in Avstrijcem posreči predreti trdnjavsko črto Libava — Vindava — Grodno — Varšava — Ivangorod — Sozno in IIo-tin in jo primerno utrditi, potem bi bili vsi ruski napadi brezuspešni.
GROMENJE TOPOV ČUJEJO ŽE V LU« BLINU.
Krakov. »Czas« poroča: V Lublinu že čujejo gromenje topov. Prednje straže zaveznikov stoje približno 40 kilometrov pred mestom. Od Ivangoro-da so oddaljeni zavezniki (5. t. m.) približno 30 km. Prodiranje osrednje evropskih armad je za Varšavo odločilne važnosti. »Naprzod« poroča: Med zasledovanjem ruske armade ob Nje-menu so se potisnili Nemci naprej in so zasedli ponoči kolodvor Budakozlo-va. Ob nadaljnjem pohodu so došli v neko šumo, kjer so dobili 3000 spečih Rusov, katere so vse ujeli.
NIČ DOBREGA IZ GALICIJE ZA SPORAZUM.
Frankobrod. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Londona: »Times« objavljajo pod nadpisom: »Nobenih dobrih novic iz Galicije ni.« Mackensen, kakor se zdi, jc severno med Bugom in Vislo definitivno pričel prodirati in sicer ne da demonstrira, marveč da obide črto ob Visli in da grozi Varšavi od vzhoda. Mackensenovo armado v središču krije na levem krilu armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda, ki jc izčistil deželo severno od reke Tanev, na desnem krilu je pa došla armada generala Bohm-Ermollija do zgornjega Buga in bo krila desno krilo Mackensenove armade. Na levem bregu zaclenemo na generala pl. Woyrscha, ki operira na skrajni levici te strašne invazije. Prisilil je že Ruse, da so se morali umakniti na črti, ki so jo držali mccl Zavi-hostom čez Osarov do Sienne. Sodi sc, da so naši zavezniki zapustili ta dol srednje Visle in da so se umaknili v Ivangorod nazaj. Zavihost so vzele čete generala Woyrscha. Linsingcn je prekoračil Gnjilo Lipo in je vzel z mi-
mislil sovražnik z osvojitvijo te točke polastiti cele postojanke. Poročnik Lu-bec, ki je spoznal položaj, je vstrajal proti vsem, s skoro desetkratno premočjo izvajanim napadom toliko časa, kakor jc bilo sploh le mogoče. Italijanske napade je poročnik Lubec z vedno novimi sunki odbil; to so bili napadi, o katerih se more v polni meri trditi, da so sc vršili ne le na nož, marveč da so ljudje, ko so izpraznili svoje puške, zgrabili za lopate in z njimi mesarili sovražnika. Pri osmem napadu ranjen in po štabnem naredniku Budimi-ru opomnjen, naj se da obvezati, poročnik Lubec tega ne le ni storil, marveč je sledeč svojemu zvestemu čutu dolžnosti odbil še nadaljne neposredno sledeče napade, dokler mu nova rana ni prinesla smrti. Od njegovega voda so ostali neranjeni samo štirje možje.« Opazka četnega poveljnika kote . . .: P r a v i slovenski junaški si n, ki sc jc za cesarja in rodno grudo boril do zadnje kapljice krvi! . . ., major, poveljnik skupine.« Nato slede izjave brigadirja, divizijonarja in zbornega poveljnika. Le-ta piše: »Priporoča so najtoplejše, tudi kot počastitev mrtvega junaka.« Cisto spodaj sloji potom v celi Avstriji zelo spoštovano ime ar-madnega poveljnika soške armade; on predlaga na vrhovnem armadnem poveljstvu, naj bi se mrtvemu podelil zelo visok red. Toliko listina . . . Nam ostane spoštovanje.«
skokom ruske postojanke vzhodno od te reke. Mackensen poveljuje, kakor porota Reuterjev zastopnik iz Petrograda, 2 milijonoma vojakov. Če je cenitev pretirana ali ne, ruski veliki knez je v torek ponoči dognal, da prodirajo močne sovražne sile med Wie-przom in Bugom. Zdi se, da se bo moral ruski poveljnik ustaviti, da izvoj-skuje težko bitko na črti Ivangorod— Lublin—Holin, če pa tega ne stori, bo moral prepustiti Nemcem Varšavo.
KAJ ČAKA RUSE.
Amsterdam. »Allgemene Handels-blad« piše: Ruska artiljerija mora biti zelo oslabljena. Rusko umikanje se ne more nikjer ustaviti. Ruske sile, ki so stale v severni Galiciji in na južnem Poljskem, streme za tem, da se združijo za Vislo. Armade, ki so stale pri Lvovu in pri Žol-kiewu, se umikajo proti vzhodu in se nahajajo v nevarnosti, da jih odrežejo nemške čete, ki stoje na severu. Zdi se, da namerava gnati Mackensen Ruse do Brodyja ob rusko-gališki meji nazaj, da jim odreže zveze z armadami na jugu, ki so stale ob Dnjestru.
RUSOM GROZI, DA SE ODLOČI SREDIŠČE OD NJIH LEVEGA KRILA.
London. (Kor. ur.) Vojaški sotrud-nik »Timesa« sodi o položaju ruske armade, da grozi Rusom ločitev središča od levega krila.
RUSI STRELJAJO Z DUM-DUM-KROGLAMI.
Berlin, 5. julija. (Kor. urad.) »Nord-deutsche Allgemeine Zeitung« objavlja zaprisežene izjave več ujetih ruskih vojakov, da so morali na ukaz častnikov vsem pa-tronam, ki so jih uporabljali v boju, odlomiti konec, da povzroče težke rane.
V LVOVU.
Budimpešta. Listu »Budapesti Hir-fap« poroča profesor dr. Ljudevit Sa-tezky: Z veseljem lahko poročam, da se Rusi lvovskih znanstvenih in umetniških zavodov niso skoraj nič dotaknili. SI. Osolinskijev muzej in knjižnica, ravnatelj je zdaj 751etni Kepršinski že 35 let, sta nedotaknjena in niso ničesar, kakor se je prvotno poročalo, odpeljali v Rusijo. Nepoškodovana je ostala tudi vseučiliška knjižnica. Ru-sinske javne in zasebne zbirke so Rusi odnesli. Veliko so pa opustošili v zasebnih in v javnih zbirkah na deželi. V Podgorcah so slaven in bogat muzej ves odpeljali v Rusijo.
POROČILA IZ OZEMLJA OB SPODNJEM SANU.
Krakov, 4. julija. »Nowa Reforma« poroča iz Tarnobrzega v ozemlju spodnjega Sana: Kljub osvoboditvi iz strašnega ruskega gospodarstva vlada v mestu še vedno tiho življenje. Že po prvi ruski invaziji so bili zapustili mesto vsi judje, nazadnje so pa Rusi odgnali na Rusko vse moške od 18. do 50. leta. Če je že prva ruska invazija zapustila za seboj strašne sledi, jc bilo sedaj po drugem vpadu še mnogo huje. Ob prvi invaziji Rusi niso samo plenili, marveč so po svojem odhodu naperili na mesto topove in razdejali s streli mnogo poslopij. Takrat so dali Rusi judom okušati vso svojo krutost. Pod obtožbo špijonaže so bile obešene cele judovske družine. Ko so potem Rusi drugič prišli v mesto, so na nezaslišan način zlostavljali prebivalstvo in obesili veliko katoliških prebivalcev. Zlasti kruto so postopali z ruskimi državljani, ki so že dalj časa prebivali v Tarnobrzegu. Nekaj so jih kratkomalo obesili, druge odgnali v Rusijo. V mestu je vladala po zadnjem ruskem odhodu grozna beda, ker so bili Rusi oplenili vse trgovine. Polja so povsod neobdelana. Velikansko škodo so utrpeli kmetje v okolici in član gospodsko zbornice grof Zdizislavv Tarnovvski, kateremu so razen gospodarskih poslopij uničili tudi pivovarno. Grofova posestva so popolnoma uničena. Grofa Tarnovvskega so Rusi že oktobra m. 1. ujeli in odpeljali v Lublin, kasneje so ga pa zopet iznustili ter se je na svoj grad Dzikovv pri Tarnobrzegu vrnil. O priliki zadnjega umikanja so Rusi grofa zopet odvlekli, vendar se mu je tudi to pot posrečilo izposlovati, da so ga zopet izpustili ter se je znova vrnil na svoj grad. Toda strašni doživljaji so grofovo zdravje močno omajali. Celokupno prebivalstvo je grofu in njegovi soprogi otroško udano, ker sta biia vedno na mestu, kadar je bilo treba ljudstvo obvarovati sile in zatiranja. Grofu se je tudi zahvaliti, da Rusi niso odpeljali prijorja dominikancev.
RUSOM ZELO PRIMANJKUJE STRE-LJIVA.
Bukarešt. »Universul« poroča: Ponoči dne 2. julija ob 1. uri je prebudilo prebivalstvo ob rumunski meji mogočno streljanje topov. Avstrijski težki topovi so pričeli streljati. Ogenj je neprestano trajal 3 ure.
Ruski topovi sploh niso odgovarjali. Poročevalec »Universula« pristavlja: Zdaj lahko trdimo, da primanjkuje Rusom zelo streljiva, ker, četudi so pripeljali na bukovinsko bojno črto 30 težkih topov, niso mogli na lice mesta spraviti tudi potrebnega streljiva.
XXX
NOTRANJI IN GALIŠKI MINISTER V GALICIJI.
Dunaj, 5. julija. (Kor. urad.) Notranji minister baron Heinold in minister za Galicijo pl. Moravski sta minuli teden potovala več dni po Galiciji ob črti Dunajec— Visloka, da si ogledata škodo, ki jo je povzročila vojska. Na licu mesta se je dogovorilo, kako naj se v uničenih krajih poskrbi za stanovanja prebivalstvu in kako naj se shrani žetev. V kratkem se obiščejo tudi drugi po vojski prizadeti kraji.
XXX
ZASEDANJE DUME ODGODENO.
Stockholin. »Dagbladet-: poroča iz Petrograda: Dvomi se, če se skliče duma avgusta, kakor je napovedal car.
Velika silouita
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Siloviti boji ob spodnji Soči. — Italijanski napadi na doberdobski planoti,
pri Volčah in Krnu zopet odbiti.
Dunaj, 5. julija. (K. u.) Ob spodnji Soči se je vsled vedno ponavljajočih napadov Italijanov razvil velik ljut boj, katerega infanterija in artiljerija vodi z veliko trdovratnostjo.
Dunaj, 5. julija. Uradno poročajo: Boji ob robu doberdobske planote so se včeraj obnovili s prejšnjo ljutostjo. Zvečer je bil odbit napad dveh italijanskih divizij proti odseku bojne črte južno od Pollazza; bolj proti severu od tam še traja boj. Tudi pri Volčah in v ozemlju Krna je napadal sovražnik brez uspeha. V koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju so bili le boji s topovi.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
XXX
Italijansko uradno poročilo.
Dunaj, 5. julija. (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo italijanskega general, štaba z dne 3. julija se glasi: »Položaj na celi fronti je neizpremenjen. Artiljerija z vso silo nadaljuje svoje delovanje proti utrdbam Naborjet in Predil. Vidno jc povzročila znatne poškodbe in tudi velike eksplozije. Proti našim postojankam na kraški planoti je sovražnik včeraj popoldne podvzoj silovit protinapad, pa je bil odbit in je pustil okoli 200 ujetnikov v naših rokah.«
XXX
Včeraj objavljeno poročilo generalnega štaba z dne 2. julija vsebuje več napčnih podatkov, katere je treba popraviti. Poročilo Cadorne, da so po dveh ljutih brezuspešnih napadih na Veliki Pal našteli 150 mrtvih Avstrijcev, je samovoljno grozno pretirano. Veliki Pal jc v naši posesti. Tam boreče se čete so izgubile skupno 31 mrtvih. Obstreljevanje vasi Ecler severno od Plockena nam ni napravilo niti najmanjše izgube.
Ob priliki obstreljevanja Koritni-cc pri Bovcu sta v tej vasi zgoreli le dve leseni koči. Eksplozija municijske zaloge je gola fantazija. Uradno poročilo, da so Koritnico obstreljevali, ker ie bila tam zaloga materiala in provi-anta, je le neroden opravičevalen poskus hrepenenja opustoševati nedolžne kraje s slovenskim prebivalstvom. Poročilo ima edino le namen, da da podlago za popolnoma nepotrebno obstreljevanje. Kajti, kakor stoje stvari, je popolnoma nesmiselno misliti, ali celo verjeti, da bi v tem malem izpostavljenem in prosto ležečem kraju imeli kake zaloge.
Laška sodba o bojih pri Gorici.
Lugano. »Giornale dTtalia« piše o operacijah ob Soči: Vodstvo italijanske armade sodi, da frontalni napad na Gorico ni izvedljiv, dokler so po sovražniku zasedeni griči severovzhodno in jugovzhodno od mesta, ker bi tudi po posrečenem napadu ne mogli niti trenutek držati Gorice. Obkolilnc operacije severo- in jugovzhodno od mesta so dolgotrajne, ker, če so tudi napadalci nekaj gričev močno zasedli, se morajo le pripraviti na dolge in žrtev polne boje moža z možem.
Boji pri Ortlerju.
Dopisnik graške »Tagespost« poroča o bojih pri Ortierju: Sedaj stoje čete v postojankah, ki so na nekaterih točkah 3000 metrov visoko. V skalnatih in ledenih po-
Zahteve voditeljev strank, naj bi nadzorovala duma dosedanje izdatke za armado, je ministrski svet odklonil soglasno. Dekret za vpoklic dume, ki je bil že podpisan, se zato ni objavil.
RUSI PRIPRAVLJAJO DEMONSTRATIVEN SPREVOD PRED CARJEVO PALAČO.
Krakov, 5. julija. »Nowa Reforma« poroča iz Petrograda, da so ondi pripravili veliko vojaštva, orožništva in policije, ker se pripravlja velik demonstrativen sprevod pred carjevo palačo v Carskoje Selo po Gaponovem zgledu iz leta 1905.
XXX
VOHUNSKA AFERA NA RUSKEM.
Petrograd, 5. julija. (Kor. urad.) V nadaljnji vohunski zadevi orožniškega poveljnika Mjasojedova, ki je bil že usmr-čen, se je dognala sokrivda njegovega tovariša Borisa Freidberg, nadalje njegovih tovarišev Schloime in Arona Salzmann, ki so bili tudi obsojeni na smrt in bili usmr-čeni.
bitka ob Soči.
stojankah zapirajo avstrijski oddelki pot od Vettline na Tirolsko. Vsekako so Italijani do danes pokazali le malo veselja, da bi iztrgali to pot. Kakor na celi tirolski fronti, je tudi tu privedlo postopanje sovražnika po njegovi zagonetni defenzivni taktiki do dejstva, da poteka naša glavna postojanka po italijanskih tleh. Zelo težavne so pa prevozne razmere. Mule, ki voljno plezajo po najbolj strmih stezah, v gotovi višini odpovedo in potem je vse navezano na človeško moč. Neprestano se vidi plezati po ozkih stezah dolge vrste nosačev, ki nosijo vse potrebno na najbolj izpostavljene točke. Pa tudi topove morajo na ta način spraviti navzgor. Treba jih je razstaviti in posamezne dele nositi v goro.
Laško vojsko zagrešil kralj Viktor Emanuel.
Berlin, 5. julija. (Kor, urad.) »Kreuz-zeitung« poroča iz krogov diplomacije v Haagu: Glavno krivdo, da je Italija pričela vojsko, nosi kralj Viktor Emanuel. Veliko prej že, ko so se pričeli pogajati z Avstrijo, je bila že z osebnimi pismi med laškim kraljem, angleškim kraljem, ruskim čarom in s Poincaržjem določena politika Italije na strani sporazuma. Če bi bil v zadnjem trenutku odstopil od sklenjenih obveznosti, bi bil moral pričakovati neljuba odkritja iz tabora trosporazuma, vsled česar je preprečil Giolittijevo poslaništvo.
Francoski letalci v Benetkah.
Genf. »Suisse« poroča iz Benetk:
V	Benetke je došlo veliko francoskih letalcev, med njimi slavni kapitan Beaumont, da branijo mesto pred avstrijskimi letalci.
Novi milijon«, armadi v Italiji.
Lugano. Vojnemu ministru so nakazali nadaljnjih 385 milijonov za vojne namene.
Italijani odstavili žvpana v Čedadu.
Lugano. Iz Milana se poroča, da je odstavljen župan v Čedadu Pilizzo, brat nadškofa v Benetkah, ker je odkrito izjavil, da je sovražnik vojske.
V	Milanu zapirajo voditelje strokovnih
organizacij,
Lugano. Listi poročajo z italijanske meje: V Milanu so zaprli voditelje strokovnih društev, ker so agitirali
~ Bol za Balkon.
ARTILJERIJSKI BOJI S SRBI.
»Az Est« poroča iz Bukarešta: »Universul« javlja: 29. junija opolnoči so začeli Srbi z Gavrinega brega obstreljevati iz topov srednjega kalibra avstrijske postojanke med Vercirovo in Oršovo in luko, ki leži med Vodico Adakaleh. Čez pol ure so začeli naši reflektorji preiskovati srbski breg nasproti Adakaleh, nakar se je začel bombardement na postojanke med Sipom in Tekijo, ki je trajal do 3. zjutraj. Artilerijskega boja se je udeleževalo 6 srbskih in 4 avstrijske baterije.
RISTIČ O SRBSKIH NAČRTIH.
Iz Lugana se poroča: »Tribuna« pri-občuje izjavo srbskega poslanika v Rimu, Rističa, ki je rekel: Mala srbska armada je sedaj preosnovana in izpopolnjena z zadnjimi rezervami; ona je edino varstvo Srbije. Na ofenzivni nastop proti Avstriji sedaj ni več misliti; zadostuje, če se sovražne brambne sile zadržujejo ob meji. Tudi je srbska armada pripravljena, da se vrže na »skupnega sovražnika«, ako bi se ta odpravil proti Carigradu. Kdo je ta »skupni sovražnik«, ni povedano.
POVIŠANJA ČASTNIKOV V SRBIJI.
Srbski listi so zelo nevoljni, ker je bilo zopet veliko častnikov povišanih.
proti vojski. Tudi v Florenci so iz istega razloga zaprli več oseb.
Bratje Garibaldi.
Chiasso, 5. julija. »Bolletino Militare* poroča, da je Giuseppe Garibaldi imenovan za podpolkovnika za dobo vojske in prideljen 51. pešpolku. Njegovi bratje Ricciotti, Menotti in Hante so imenovani za nadporočnike, Ecco pa za poročnika v istem polku.
XXX
Napadi na papeža in laška cenzura.
Chiasso, 5. julija. Iz Rima poročajo: V nekem članku je humoristični list »11 Travaso« z ozirom na Latapič-jev razgovor silno napadel papeža in mu očital sovraštvo do Italije in izrazil upanje, da bo papež popravil napravljene napake in obsodil nemška grozodejstva v Belgiji itd. Cenzura je dovolila ta članek, pač pa je zaplenila takojšen odgovor vatikanskega »Os-servatore Romano«, ki je imel prvič belo liso. Ta odgovor je pa hotel imeti kardinal državni tajnik. Včeraj je »Osservatore« priobčil nov protest, kjer ga obžaluje, da se visoko dostojanstvo papeža vlači v blato in izroča ljudstvu v zasmeh. Sedaj je cenzura molčala. Stvar pa menda še ni končana.
Papež vedno istih misli.
Rotterdam, 5. julija. »Nieuwe Rotter-damsehe Courant« poroča iz Pariza: »Da bi pomiril razburjenje radi papeževega razgovora, je šel glavni urednik »Revue Hebdomaire«, Laudet, na drug razgovor v Rim. — Papeževa izjava se bistveno krije z Latapiejevo.
Papežev razgovor z Latapičjem.
Rim, 2. julija. (Agenzia Štefani.) Na izjavo »Liberte« odgovarja »Osservatore Romano«, da ni bilo prav besed papeža si kar izmišljati ali zavijati, kakor je to storil Latapič, ki je Gasparriju izrecno obljubil, da si bo dobil še dovoljenje za priob-čenje. Če je hotel z izjavo pripomoči k novi diplomatični zvezi med Francosko in Vatikanom, je bilo to le slab manever, kajti s svojim dobrim namenom je le dosegel razdor med francoskimi katoličani in Vatikanom.
XXX
Italija zvrača odločitev na »zavez* nike«.
Lugano, 5. julija. »Popolo dTtalia« izjavlja, da karkoli bo Italija napravila na bojišču, odločitev svetovne vojske ne bo padla na jugu, marveč ob Reni ali Odri. Zato je treba pred vsem preskrbeti Rusijo z municijo in kar še rabi, že v interesu Italije. Samo ena kratka pot je, da se vse to spravi v Rusijo, in sicer Dardanele. Zato je prva najvažnejša in neodložljiva naloga četvornega sporazuma, da vzame Dardanele. (Sedaj se je tudi Italija priklo-pila splošnemu zvračanju zaveznikov. Rusija zvrača odločitev na Angleže in Francoze, ti zopet upajo odločitve od Rusov in vsi trije so pričakovali odločitve od Italije, ta pa meče žogo zopet nazaj.)
Strah pred Giolittijem.
Danes bi imel Giolitti govoriti v turin-škem provincialnem svetu. Kakor poroča »Vossische Zeitung«, se njegovega govora — boje. Posebno »Popolo dTtalia« je napisal dva sramotilna članka »Glas iz groba« in »Bivši človek naj molči!« Ugovarja, da bi govoril uničevalec Italije in odpih-njen diktator. Je čisto vseeno, kaj reče, Italija nima več časa zanj. Že sama napoved govora je žaljiva. Enako strogo cenzuro za vse! Če vlada ne bo spoznala svoje dolžnosti, bo ljudstvo zaprlo Giolittiju usta.
Socialnodemokraški časopisi zato vlado jako ostro napadajo, ker bodo stali častniki še 3 milijone, medtem ko se nahajajo vojaki v največji bedi.
BOJ DIPLOMATOV ZA BALKAN.
Ženeva, 3. julija. Glede položaja pravijo francoski časopisi, da je sedaj v ospredju balkansko vprašanje in da je boj entente in osrednjih držav za nevtralnost balkanskih držav hujši, kakor je le kdaj bil. Najbrže bosta osrednji sili žrtvovali vse mogoče, da pridobita Balkan.
<
VESTI IZ RUMUNIJE.
Graška »Tagespost« poroča iz Buka» rešta 5. t. m.: »Dimineata« poroča, da je vlada obvestila prefekture, da se morejo odslej naprej zopet izdajati potni listi vojaškim obvezancem; vendar se smejo potni listi glasiti najdlje na 40 dni. V zadnjih mesecih vojaški obvezanci na Rumunskem sploh niso mogli dobiti dovoljenja za potovanje v inozemstvo.
Poluradna »Indipendence Roumaine« priobčuje članek, v katerem opominja nemirne življe »Narodne akcije«, naj ne tirajo Rumunije v lahkomiselno pustoiovje. Vlada ne zahteva, da bi »Narodna akcija« zamolčala svoje mnenje, vendar naj ne moti javnega miru in reda.
nemški poslanik pri rumun-
skem ministrskem predsedniku.
»Tagespost« poroča iz Bukarešta 5. t. m.: Nemški poslanik pl. Busche je včeraj obiskal rumuuskega ministrskega predsednika Bratiana in ostal pri njem poldrugo uro.
BOLGARIJA IN ENTENTA.
»Berliner Tageblatt« poroča iz Luga-na: »Corriere della sera« poroča, da mero-dajni petrograjski krogi nimajo nobenega zaupanja v Bolgarijo, ki vodi entento za nos in se dogovarja z osrednjima velesilama in Turčijo, kajti ententa ji more nuditi samo obljube, ne pa zahtevanih garancij glede ozemlja.
na sporazum med bolgarijo in srbijo ni misliti.
Lugano. »Secolo« poroča iz Niša: Vse stranke so prepričane, da je sporazum z Bolgarijo nemogoč, ker so bolgarske zahteve le pretveza, da se ne udeleži vojske .Minister Jovanovič je izjavil, da je zahteva po odstopu delov Macedonije absurdna. Predlagali smo Bolgariji, naj udari na Turčijo, vprašanje o odškodnini naj pa prepusti evropski konferenci po vojski. V vseh slučajih bi pa ne odstopili ozemelj pri Bitolju in Ohridi, ki smo jih osvojili z orožjem in ki se nam more vzeti le z orožjem.
GRŠKI KRALJ - REKONVALESCENT.
Atene, 5. julija. (Kor. urad.) Kralj je že rekonvalescent in ga bodo prepeljali na grad Dikelia. Izdajo buletinov so ustavili,
venizelos.
Iz Kodanja poroča »Tagespost«: >Daily Chronicle« javlja iz Aten z veliko gotovostjo, da bo Venizelos na vsak način sprejel sestavo novega kabineta. Glasom drugih angleških vesti bi sc pa Venizelos zadovoljil s preosnovo sedanjega kabineta, čegar predsedstvo bi prevzel.
odgovor anglije na grško protestno noto.
Atene, 4. julija. (K. u.) Listi poročajo: Grški poslanik je radi znanega povelja angleškega admirala v Darda-nelah izročil zunanjemu ministrstvu protestno noto. Odgovorilo se mu je, da admiralovo povelje res ni bilo primerno. Poslaniku so tudi obvezno izjavili, da ne bodo v grških vodah več preiskušali grških ladij in da jih ne bodo več brez razloga vozili na Malto in Mudros, da jih tam prešičejo.
dogodki v albaniji.
Iz Stockholma se poroča 3. t. m.: Kakor poroča »Dagblad« iz Bukarešta, je italijanska vlada prosila Črnogoro, da izrecno prizna italijansko posestno pravico na Skader. Medtem je pa že bila Črnagora balkanskim državam v uradni obliki naznanila državnoprav-rio zaposedbo Skadra.
SRBI V ALBANIJI.
Razglas polkovnika Mišica.
Dunajska »Die Zeit« poroča: »Corrie-re« je zvedel 14. junija iz Drača: Semkaj sta prispela na obisk Essad paša in njegov prijatelj srbski polkovnik M i s i č, ki je s svojimi krdeli v boju proti vstašem dosegel T i r a n o. Sprva so se vršili le neznatni spopadi z albanskimi bandami. Prva bitka pri Kiušču je trpela cel dan. Albanci so morali nazaj, a so se zopet zbrali in iznova postavili z ojačenji pri K r a b i, kjer je bila velika bitka. Tudi tukaj so bili Srbi zmagovalci, imeli so pa 200 mrtvih in ranjenih. Enake so baje tudi izgube vstašev. Tem se je posrečilo priti še pred Srbi v Tirano. Ž njimi je zbežal tudi mufti Mussa Kiamil efendi, vodja vstaškega gibanja. Srbi so baje vstaše sistematično razorožili.
Polkovnik Misič je objavil razglas v irbskem, albanskem in turškem jeziku. Razglas pravi: Prišla je po božji volji ura, da se bodo Turki vrnili v tiste kraje, iz katerih so pridrveli pred 500 leti. Proti njih krivičnosti in drznosti se upirajo vsi narodi. Ne morete rešiti ne Turčije, ne Avstrije, kajti celi svet je proti njima. Mi ne korakamo proti Albaniji, ker je nje usoda v rokah Evrope, marveč proti onim, ki delajo za Turčijo in Avstrijo, da bi srbske vojake odtegnili fronti. Pregnali ste princa W i e d a, ker ni Albanec, sedaj se pa puntate proti prvemu Albancu Essad paši, ki pozna vaše ljudstvo in hoče, da se Albanija ohrani Albancem. Ko bomo vstaše kaznovali, ostane vladi vaše dežele sin Albanije, da boste mogli v prijateljstvu živeti z narodom, ki vam ga je Bog določil za soseda.
srbi v draču.
Chiasso. »Italia« poroča s Krfa:
Neka iz Drača došla grška jadrnica poroča, da sta zasedla Drač dva srbska polka pod poveljstvom polkovnika Po-poviča. Italijanski pooblaščenec Alioti se jc odpeljal z Essad pašo v Rim, da so posvetuje z italijansko vlado o novem položaju.
PRISILJEN SPORAZUM MED ITALIJO IN SRBIJO.
Bern. Pod pritiskom Anglije in Rusije se bo, kakor sodijo, nesporazum med Srbijo in Italijo poravnal in to tembolj, ker gre vladam sporazuma za to, da se Italija udeleži akcije pri Dar-danelah, ki se je noče udeležiti, dokler se glede na jadransko vprašanje ne doseže sporazum Italije s Srbijo. Pogajanja upajo zadovoljivo končati.
Boli na Kavkazu.
RUSKO URADNO POROČILO O BOJIH NA KAVKAZU.
Duna], 5. julija. Iz vojnega poročevalskega stana: V smeri proti 01tyju tuintam infanterijski ogenj. Pri Ka-derlentu (?) so naše čete po bojih zasedle vasi Aidarjc in Aobasik (?). V smeli proti Melasgertu so naše čete porazile Turke pri Akhlathu. Turki beže proti Billisu, proti potoku Trans-wan. Južno od jezera Wan je naš oddelek odbil turški napad, pričel z ofenzivo in kljub trdovratnemu odporu z naskokom vzel turške postojanke. Na ostalih frontah ni nobene izpremembe.
Boli do zahodu.
Uspešen nemški napad pri gozdu Pretre.
— Zračna vojska.
Berlin, 5. julija. Veliki glavni stan: Angleški napad severno od Yperna ob cesti v Pilkem in francoski napad proti Souchezu sta bila krvavo odbita.
Na obeh straneh Croix de Carmes ob zahodnem robu gozda Pretre so naše čete včeraj naskočile sovražno postojanko v širini 1500 metrov in so udrle v jarke 400 metrov naprej. Obupno se boreče francoske čete so morale s težkimi izgubami iz-praznjevati jarek za jarkom in pustiti v naših rokah okoli 1000 neranjenih ujetnikov, med njimi bataljonski štab, dva polj ska topova, 4 strojne puške, 3 lahke in 4 težke metalce min. Pravtako se je posrečil istočasno izvedeni napad na francoske utrdbe pri Haut de Ricupt južno od Norroy ob Mozeli, katere smo s posadko in vzidanimi bojnimi sredstvi pognali v zrak in nato po načrtu zopet izpraznili.
Naši letalci so v zračnem boju vnovič dokazali svojo premoč. Severno in zahodno od Manonvillerja je bilo 1. in 2. julija po eno francosko letalo prisiljeno, da se je hitro spustilo na tla. Z uspehom se jc včeraj in predvčerajšnjim ubranil pred napa dom treh nasprotnikov.
Pri sovražnem zračnem napadu na Briigge, o katerem smo včeraj poročali, so padle bombe v bližino najdragocenejših umetnih spominkov.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Dunaj, 5. julija. (Kor. ur.) Iz voj nega poročevalskega stana poročajo: Francoski generalni štab javlja: Dne 2. j u 1 i j a , ob 3. u r i popoldne Na mnogih točkah fronte se je vršil celo noč topniški ogenj, posebno pri Woestenu (9 km severno od Yperna), pri Souchezu in pri Verminilu (8 km vzhodno od Vailly ob Aisni). Ponočni napad sovražnih grenadirjev proti našim postojankam na cesti Ablain—An gres (jugovzhodno od Lensa) sc je po polnoma izjalovil. Pri Laboisselle (tri km severno od Alberta) je naša mina razrušila naprej potisnjeno sovražno utrdbo. V Argonih boj še traja. Ob Quart-en-Reserve (Bois le Pretre?) smo odbili sovražni napad.
Ob 11. uri ponoči. Od Ysera do Argonov samo artiljerijski boji. V Argonih je sovražnik po zelo ljutem obstreljevanju danes zjutraj vnovič splošno napadel med Binar\ville—Bla-steuil (?). Boj je bil izredno ljut. Mi smo obdržali vse postojanke. Ob Hil-senfirstu (Alzacija) smo odbili dva napada, pri tretjem napadu se je sovraž nik mogel ustaliti v naših vrstah. Da nes zjutraj smo s protinapadom zopet osvojili postojanke, katere sovražnik še vedno silovito obstreljuje.
Boji na Flanderskem.
Berlin, 5. julija. Učinek večurnega obstreljevanja vseh važnih postojank v okolišu Dixmuidna se je zadnje dni pokazal v obsežnem umikanju Angležev in Belgijcev
Decimiran francoski polk pri Arrasu.
Stockholm, 5. julija. (Kor. urad.) >Da gens Nyheter« z dne 4, julija objavlja pi smo nekega švedskega prostovoljca v francoski armadi, v katerem piše, da je njegov polk, ki je štel 4200 mož, izgubil v bitki pri Arrasu 9. junija 3400 mož.
Obstreljevanje Arrasa.
Genf. Francoski listi naglašajo, da so zadnje dni Arras zelo ljuto obstre ljevali. V mesto so vrgli do 3000 granat. Na več mestih so izbruhnili veliki požari. Ubitih jc bilo veliko civilistov in vojakov. Vojaške oblasti so
svetovalo prebivalstvu, naj mesto prej ko more zapusti.
rancosko časopisje pripravlja na novo zimsko vojsko.
Pariz. Francosko časopisje pripravlja na novo zimsko vojsko. Izjav-ja, da se mora računati še z dolgo dobo vojske, ker je veliko časa potrebno, da se izpopolnijo vse priprave za bojna sredstva, s katerimi edino je mogočo premagati Nemce.
V Franciji prebirajo letnik 1917. Geni. Prebiranje letnika 1917 končajo na Francoskem 24. julija. Državni zbor nato sklene, kdaj sc vpokliče pod orožje.
Zeppelinl nad središčem Londona. Amsterdam, 5. julija. (Kor. urad.) Ameriški listi poročajo, da so Zeppe-lini pri svojem napadu 31. maja prišli nad središče Londona, kjer so metali bombe eno miljo daleč od angleške banke. Štiri osebe so bile pri tem ubite, 70 pa ranjenih.
Odbil angleški ieialski napad na Severnem morju.
Berlin, 5. julija. (Wolffov urad.) Dne 4. julija so poizkušali Angleži izvesti večji letalski napad na naša opirališča v nemškem zalivu Severnega morja. Poizkus se je izjalovil. Naši zrakoplovi so ob jutranji zori na višini otoka Terschelling dognali prihajajoče angleške bojne sile v moči ve-čih pomorskih motornih letal, katere so spremljale križarke in torpedni rušilci in jih prisilili, da so se umaknile. Angleško pomorsko letalo, kateremu se je posrečilo dvigniti, so naša letala zasledovala. Ušlo je na ta način, da jc letelo čez nizozemsko ozemlje.
Razna poročila.
TUDI JUŽNOAFRIŠKA VLADA SE UDELEŽI VOJSKE V EVROPI.
Johannesburg, 5. julija. (Kor. ur.) General Smuts izjavlja: Tudi južnoafriška vlada je ponudila zbor prostovoljcev in oddelek težke artiljerije Angliji za evropsko bojišče in čaka le še, kaj da odgovori angleška vlada.
RUSIJA IN ITALIJA ZAMENJATA VOJNE UJETNIKE ITALIJANE IN POLJAKE.
Genf. Iz Rima se poroča: S Petro-gradom se pogajajo že en mesec, da bi Rusi avstrijske vojne ujetnike rodom Italijane v Rusiji odposlali Italiji. Rusija je to Italiji predlagala, kakor znano, že pred meseci, a takrat Italija predloga ni sprejela, da ne žali svoje zaveznice Avstrije. Zdaj je položaj izpremenjen in je zato Italija izjavila, da če ji Rusija izroči avstrijske italijanske vojne ujetnike, ji Italija izroči vse avstrijske vojne ujetnike Poljake, če jih bo imela.
NAPAD NA MORGANA.
Pariz, 5. julija. (Kor. urad.) »Matin« poroča iz Newyorka: Krogla je vdrla v trebuh. Rana je težka, a ne smrtna. Napadalec izjavlja, da mu je naročil Bog, naj usmrti Morgana.
Ljubljanske novice.
lj Darujte vreče! Glede na najnujnejšo vojaško potrebo, razvidno iz današnjega županovega oklica, pripominjamo, da so dobrodošle tudi stare vreče od žita, krompirja itd., ter bodo danes in prihodnje dni magistrata! sluge nabirali vsakovrstne rabljene vreče od hiše do hiše. Apelujemo zlasti na požrtvovalnost naših trgovcev in obrtnikov. Sprejemajo se vrsče — nove in stare — kakor v oklicu povedano, tudi na magistratu v pritličju glavnega vhoda na levo (stražnica). Vsi na krov za to velevažno in prenujno patrijotično akcijo! Po deželi naj se vreče zbirajo in odpošljejo skupno na ljubljanski magistrat.
lj Prosvetno društvo za Trnovo in Krakovo ima v četrtek 8. t. m. ob 5. uri sv. mašo na Rožniku za društvenike-vojake in sploh za vse vojake iz trnovske fare. Do '/a5. ure se zbiramo pod Rožnikom pri Križu, odkoder gremo s procesijo na Rožnik. Vsi društveniki in vsi drugi vljudno vabljeni.
lj Pozor! Obrtniki in trgovci se opozarjajo, da poteče danes v torek, 6. julija rok dolžnosti naznanila usnja, kož, kožic in strojll, in sicer je podati naznanilo po stanju prejšnjega tretjega dne, to je od sobote, 3. julija. Tozadevne tiskovine sc dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor je izpolnjene zopet prinesti.
— Vojno odlikovanje. Nadporočniku Edvardu Alpi je podeljen vojaški zaslužni križec 3, razreda z vojno dekoracijo.
lj Izkaznice za kruh iz mestne vojne prodajalne sc bodo dobivale odslej vsak dan od 10. ure dopoldne do 1. ure popoldne v mestni posvetovalnici na magistratu. Drugih uradov naj se nikar ne nadleguje z vpraševanjem po izkaznicah. Izkaznice za nakup drugih živil v mestni vojni prodajalni pa sc sploh ne izdajajo več.
ij Umrli bo v Ljubljani: Andrej Matič, pešec 23. domobranskega pcšpolka. — Sandor Drany, pešec črnovojniškega pcšpolka št. 17. — Marija Klinar, mestna uboga, 80 let, — Edvard Knapfl, rejcnec, 22 mesecev. — Fran Rohaček, pešec 8. pcšpolka. — Marija Tekavec, kuharica, 37 let. — Peter Maurer, pešec 6. pcšpolka. — Nikola Markota, pcšcc 4. bosn.-herccg. pcšpolka. — Janez Ježek, dninar. 36 let — Ahmrd Pasii, pcšcc 4. bosn.-herceg. pešpolka. — Fabjan Waba, pcšcc 76. pcšpolka. — Josip Kutsclicr, črnovojnik 42. pcšpolka. — Peter Kaluža, posestnikov sin. — l.udo-vit Toth, huzar 10. huzarskega polka. — Franc Lam-mcr. četovodja domobranskega pcšpolka št. 26. —
Onofru Kalista, delavec-črnovojnik. — Mihajlo Ko-vačlč, pešec 4. bosn.-herceg. pcšpolka. — Juri Ba-lan, pešec 64. pešpolka.
Marija Sever, šivilja, 20 let. — Milan Jovi-čič, pešec 70. pešpolka. — Neža Jug, kajžarjeva hči, 39 let. — Anton Dolenc, delavec, 31 let. — Jakob Papler, kamnosek, 73 let. — Marija Kralj, mizarjeva hči, 5 mesecev. — Helena Marinč, hi-ralka, 36 let. — Lucija Bizjak, bolniška sestra, 28 let. — Anton Fojt, črnovojnik 8. pešpolka. — Ven-celj Kanka, topničar 40. topničarskega polka. — Josip Koncilja, krojač, 45 let. — Daniela Grošelj, rejenka, 2 dni. — Anton Miloch, črnovojnik železniške varnostne stotnije. — Fran Štefan, pešec 8. pešpolka. — Istvan Lakatoš, trenski vojak 15. tren-ske divizije.
lj Kino »Central« v deželnem gledališču proizvaja danes, jutri in pojutrišnjem atrakcijo prve vrste »Zeleni vrag«, moderno dramo v treh dejanjih. Glavno žensko ulogo ima Relly Ridon. »Zeleni vrag« je najnovejši uspeh sezone, slika polna napetosti in senzacije. V najnovejši trodejanski veseloigri »Dediča iščejo« nastopa v glavni ulogi znani komik Paulig.
lj Ušel je v nedeljo pri črnuškem mostu vol sive barve, srednje velikosti. Kdor kaj vč, kje da je, sc prosi, da sporoči ali ga pa prižene proti nagradi 20 K mesarju A. Marčanu na Rimski cesti 21.
Dnevne novice.
+ Razširjevalci gotovih vesti, katere smo že večkrat morali udariti po prstih, begajo sedaj ljudi ponekod, češ da je papež dal Italiji denar za vojsko. Vir te laži si je lahko misliti. V Italiji framasoni huj-skajo ljudstvo proti papežu, češ da je prijatelj Avstrije in sovražnik Italije, pri nas pa framasonski bratci lažejo, da daje papež denar za vojsko proti Avstriji. Sveti oče je popolnoma nevtralen in se kljub najhujšemu pritisku in kljub vsem grožnjam od strani italijanske vlade in frama-sonskega časopisja ne da niti za las premakniti, da bi le z besedo odobraval roparski napad Italije proti Avstriji ali da bi ga celo podpiral. Listi so poročali, da jc dal papež Benedikt nekaj tisoč kron duhovnikom za poljske oltarje in masne priprave, ker italijanska vojna oblast prav nič ne skrbi za verske potrebe vojaštva. Vojak pa je in ostane človek in katoličan naj se bori koderkoli, in če je podpiral papež duhovnike, da morejo maševati tudi v vojski, s tem vendar ni dal denarja za vojsko proti Avstriji. Naj se nam sporoče vse take govorice, da jih po zaslugi za. vrnemo!
-f- Na Kranjskem se živina ne rekvi-rira! Na razna vprašanja opozarjamo ope-tovano, da sc na Kranjskem od vojaške oblasti živina ne rekvirira, ampak da velja tu tudi od vojaške strani sedaj še le prodaja iz proste roke.
+ Hrvatski sabor jc v ponedeljek v prvem in drugem čitanju sprejel zakon o imovinski odgovornosti veleiz-dajalcev. V ponedeljek je bil na Hrvatskem »narodni praznik«, zbiranje darov za hrvatske šole. Tem povodom je saboru predsedujoči dr. Magdič predlagal, da vsak poslanec od svojih dijefc žrtvuje 50 K, polovico za hrvatske šole v Istri, polovico pa v korist invalidov. Ta predlog jc bil soglasno sprejet.
+ Delo hrvatskih emigrantov. Večkrat smo že pisali o delovanju nekih hrvatskih emigrantov v tujini. »Hrvatska« piše, da je te dni dobila iz Ženeve dva proglasa, ki ju je izdal »Jugoslovanski odbor«, enega v angleškem jeziku, namenjenem angleškemu narodu in parlamentu, drugega Jugoslaviji — Slovencem, Hrvatom in Srbom. Vsebine teh proglasov »Hrvatska« ne priobčuje, ker ne smatra za potrebno, da bi to ponatisnila, ker je že itak vsem znano, kaj so gotovi gospodje napisali in podpisali. Mi pa pravimo, da je to politična pustolovščina najhujše vrste. Kdaj neki so bili ti ljudje, ki so te oklice podpisali, predstavitelji hrvaškega in slovenskega naroda? Od koga so dobili mandat, da v imenu teh narodov govore. Tega pooblastila od teh gospodov nihče nima, zato bo vsak političnim sleparjem nasedel, kdor bo tem oklicem kako važnost pripisoval, Namen vsakega takega »oklica« je, kakor smo že rekli, političnim pustolovcem pridobiti nekaj grošev entente, drugega uspeha ali pa vtiska pa ne bo nikjer napravil.
— Oklic možem in mladeničem na Kranjskem. Graška »Tagespost« poroča iz Gorice: Pred začetkom vojne z Italijo sc je goriškemu vrhovnemu vodstvu podredila tudi vipavska dolina v svrho organizacije prostovoljnih strelskih oddelkov; ob tej priliki je vrhovno vodstvo (stotnik A. Jacobi) izdalo naslednji oklic: »Mladeniči in možje na Kranjskem! V brambo proti sosedski nevoščljivosti, zato da zaduši proti državni enotnosti naperjene hujskarije, je Avstrija prijela za orožje. Laški pohlep po lepi deželi, kjer so prebivali naši predniki že poldrug tisoč let in katero so tako slavno branili proti vsem sovražnikom, sta laški pohlep morala razbiti, in izdajstvo, s katerim so nas naši dosedanji zavezniki napadli, naj sc nad njimi samimi maščuje: Niti pedi naše vroče ljubljene domačije, naših narodnih tal ne sme dobili sovražnik. K orožju, mladeniči in možje na Kranjskem! Vsi pristopite c, kr. prostovoljnemu strelskemu zboru v obrambo Vaše domovine. Dobiti je ne smejo, svobodne, močne Kranjske! Ne sine in ne bo postala italijanska pokrajina,
naš jezik, naše šole, naša tla ne smejo in ne bodo postala italijanska! Postanite vsi c. kr. strelci! Ilirija vstan'! Kakor proti Napoleonu, plani kranjska mladina tudi sedaj proti tujemu tiranstvu; spomnite se v pogumnem boju junaštva naših očetov pri Vipavi, Logatcu, Razdrtem, Postojni, Kočevju. Naši očetje so se borili in zmagali: Tudi mi moramo zmagati! Proti istemu sovražniku gre, ki smo ga pod očetom Radeckijem ponovno porazili. Mislite na Custozzo. Kot c. kr. prostovoljni strelci bodete oblečeni, oboroženi in organizirani kot vojaki in ste kot četa v armadni zvezi, podrejeni ste torej mednarodnemu pravu in niste prostostrelci, marveč c. kr. prostovoljni strelci, Vašo hrabrost, Vaša dela bo najvišji vojni gospod nagradil z zlatimi in srebrnimi hrabrostnimi svetinjami. Zato vsi, mladi in stari, pod orožje! Z Bogom za cesarja in domovino!
—	Julijski avancement pri južni železnici. Prometno ravnatelj-s t v o. Za revidente so bili imenovani adjunkti: Adam Skupnik ,Dunaj; Rudolf Scher, Maribor; Alojzij Plantan, Maribor; Marij Bandel, Trst; Franc Medic, Nabrežina; Franc Malinič, Trst. Za adjunkte so bili imenovani asistenti: Josip Bezan, Ljubljana; Josip Judi, Kormin; Franc Vizenjak, Trst; Ludo-vik Krajnc, Maribor; Peter Perounigg, Maribor; Franc Brandl, Trst; Karel Herrmann in Rudolf Miculinič, Ljubljana; Ivan Kovač, Ljubljana; Egidij Gnot, Ivan Valentinuz in Karel Ko-mac, vsi trije v Trstu. Za provizorične asistente so bili imenovani uradniški aspiranti: Franc Bajec, Tržič (Mon-falcone); Vladimir Gomilšck, Trbovlje; Miroslav Gornig, Slovenska Bistrica; Ignacij Ranzinger, Brezovica; Franc Brumat, Grobelno; Ivan Košiček, Lich-tenwald; Gabrijel Pirkmaier, Hrastnik. Naslov inšpektor se podeli strojnemu nadkomisarju Karlu Milanovig, Nabrežina, kurilnica.
—	V vojaško službo je odšel 30. junij^ g. kaplan Jožef Bulovec, dosedaj pri Sv. Križu pri Litiji.
—	Ravno taki kot pred sto leti. Pred dobrimi sto leti je francoski cesar Napoleon L peljal veliko armado na Rusko in v tej armadi so bili tudi slovenski vojaki, kajti takrat je bil večji del slovenskih dežel pod francoskim gospodstvom. Zdaj či-tamo v nemških listih zanimiv spomin na tisto vojno. Pri Smolensku je bilo treba napraviti juriš. Na razpolaganje sta bih dve brigadi, ena neapolitanska in ena ilirska, to je slovenska. Napoleon je tedaj rekel: »Na Neapolitance pihnem — Ilirci naj jurišajo!« Tako je torej Napoleon I. cenil italijanske in slovenske vojake.
—	Junaške smrti umrl je najstarejši iin graščaka v Orehku pri Postojni in c. kr. poštarja v Trstu, Edvarda Dolenca, rezervni artiljerijski poročnik Matija Henrik Dolenc v zadnjih zmagovitih bojih v južno-vzhodni Galiciji. Mladi junak se je vojskoval od začetka vojske in je bil odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo in z vojaškim zaslužnim križem 3. razreda z vojno dekoracijo.
—	»Citta di Ferrara«. Uradnim potom se je dognalo, da je vrgel italijanski zrakoplov na Reko 22 bomb, vendar je napravil škode samo za 5 do 6 tisoč kron. Nadalje se je dognalo, da je bil imenovani zrakoplov že na Reki zadet od naših strelov.
—	Padel je na južnem bojišču učitelj g. Valentin Terčon, doma iz Mavkinj na Krasu.
—	V bitki ob Dnjestru je bil ranjen v nogo, obkoljen in ujet tudi sin dvornega svetnika bivšega okrajnega glavarja goriškega g. Rebeka.
—	Boni po 10 in 20 vinarjev. Da se olajša promet, ki ima zapreke vsled pomanjkanja drobiža, je izdala Jadranska banka v Šibeniku bone po 10 in 20 vinarjev,
—	Ruski vojni ujetniki so: Alfred Huhnerbein, ognjičar iz Celja, 7. art. polk (Przemysl); ujetniški tabor Wo-nus; Nik. Barbolj, četv. 87. p. p., Skobe-lov; Hans Riegersberger iz Celja, 87. p. p., Spaskoje pri Vladivostoku; nadpo-ročnik Rudolf Gallinger, p. p. 27, Gerov-ski; praporščak Jožef Helgert, p. p. št. 87, Nižnji Udinsk; četovodja Franc Ka-dersehafta, p. p. št. 97, Sembirsk; desetnik Franc Florijan Jezernik, p. p. št. 87, Tomsk; stotnik Jožef Šmid, p. p. št. 87, Tomsk; četovodja Anton Vrabl, p. p. 87, Habarovvsk in poročnik Štefan Medved, p. p. št. 87 ,Ruski Kokana, gu-oernija Tergansk.
—	Cena sladkorju. Z Dunaja poročajo, da se je vladi posrečilo vprašanje sladkorja rešiti v toliko, da so rafinerije znatno znižale svoje zahteve glede cen. Po porabi domačega kontingenta, ki bo zadoščal še do konca julija, bo znašala cena kilogramu 1 K in 1a cena mora ostati brezpogojno neiz-premenjena do 1. oktobra 1916. Tudi nov sladkor se ima primerno zaznamovati, da se onemogoči nepoštene manipulacije s starim sladkorjem.
—	Pobegli proviantni častnik pri-jet. Dne 27. junija ponoči je orožniški stražmojster v Lučah, Jožef Nitsch, prijel nekega sumljivega moškega, ki se je izdajal za imejitelja posredovalnega urada v Gradcu Gottfrieda Fuchs. Izkazalo se je pa, da je aretiranec pobegli proviantni častnik 3. pešpolka nadporočnik Anton Kokot, ki ga je oblast že od decembra 1914 zasledovala radi tatvine, goljufije in begunstva. Pri njem so našli 5875 K gotovine, nabit revolver in druge vrednosti. Trikrat je poskušal na poti uiti orožniku, a se mu ni posrečilo.
—	Okrožni zdravnik v Trebnjem je bil vpoklican v vojaško službovanje. Za čas njegove odsotnosti se sprejme namestnik, kojega naloga bi bila v zdravstvenem okrožju Trebanjskem zdravniško prakso izvrševati. Zglasiti se je pri deželnem odboru kranjskem, ki daje na željo tudi tozadevna podrobna pojasnila.
Vporaiia vojaštva za kmetijska dela.
S strani 5. armadnega etapnega poveljstva je bilo vsem višjim poveljstvom naročeno, da dajo vojaštvo za kmetijska dela na razpolaganje, če to dopušča vojaška služba. Enako naročilo so dobila tudi etapna štacijska poveljstva in poveljstva železn. straž. Županstva naj se po potrebi obrnejo neposredno do omenjenih vojaških poveljstev.
V sro&D zakopanih več siotisoč kron.
V aferi velike goljufije z blagom, v kateri je igral glavno ulogo uradnik blagajne za zavarovanje delavcev, Henrik Fenvesyi, je odkrila policija nekaj novih podatkov, ki so izredno vplivali na preiskavo, Policija je vedela, da je Fenvesyi nekam skril ogromno vsoto v znesku več stotisoč kron, ni pa mogla dognati, kje da je ta denar skrit. Priče, ki so vedele za ta denar, kakor tudi sam Fenvesyi so tekom preiskave vsakikrat kaj izjavili o tem denarju, pa se je vedno izkazalo, da ta izpoved ni resnična. Fenvesyi je trdil, da je skril denar v pisalni mizi, ali ko so razstavili pisano mizo, niso mogli najti denarja. Vojni državni pravdnik je medtem neod-jenljivo zahteval, da policija ta denar na vsak način najde. V ta namen je policija zaslišala in zaprla hčere Fenvesyi-jeve, in kakor je znano, je ena od teh trdila, da je denar skrit v nekem divanu, nato zopet, da je vložen v neko banko, ali da je knjižico banke vrgla v ogeni. Pozneje je zopet trdila, da je denar sežgala, a končno ga je skrila pri nekem sorodniku. Neprenehoma je izpreminjala svoje izpovedi. Policija ni prenehala z zaslišavanjem. Te dni je pa bči Fenvesyi-ja izjavila sledeče: Ko so ji očeta v uradu aretirali, ji je svetoval neki sorodnik, naj hiti domov in skrije zavitek, ki se nahaja v očetovi pisalni mizi. Ona je zavitek v resnici vzela in ga odnesla k nekemu sorodniku. Kaj da je bilo v zavitku, tega ne ve. Sorodnik je priznal, da mu je deklica v resnici izročila zavitek, v katerem je bila knjižica za 340.000 kron, a razen tega 40 tisočakov. Denar je vzel, a knjižico je zakopal v svojem vrtu. Policija je na vrtu res izkopala knjižico in nadaljevala z zaslišavanjem Ignacija Fenvesyi-ja, brata aretiranega goljufa, kje je onih 40 tisoč kron. Končno je šele priznal, da jih je zakopal v nek tuji grob. Policija je v resnici našla denar v znesku 340.000 kron.
Iz roškega ulelniStva
so se oglasili: Albin Tomec; nahaja se v Sibiriji; Ivan Stirn se je oglasil po 7 mesecih iz tverske gubernije; četovodja Josip Rančigaj iz Toplic pri Zagorju ob Savi se je oglasil po devetih mesecih; bil je v Lvovu zajet; Matija Anžur, ki je bil v Przemvslu, je pisal zadnjič 26. oktobra 1914; sedaj se je oglasil iz ruske Azije, kjer se nahaja zdrav v ruskem ujetništvu; Ivan Koprivnikar z Velikega Vrha pri Litiji se je oglasil iz ujetništva te dni; njegovo pismo je hodilo 4 mesece in 8 dni; Franc Zarnik iz Sp. Bernika, načelnik Orla v Cerkljah na Gorenjskem, ki je služil pri 17. polku od začetka vojne, je bil ujet 26. februarja; iz ujetništva v Turkestanu je pisal ženi 3. marca, pismo je dospelo 18. junija; z njim je v ujetništvu tudi Franc Jagodic iz Zg. Bernika; po 7 mesecih sta se oglasila iz ujetništva brata Jožef in Franc Avsec iz Kašlja; nahajata se v Skobelovu v Turkestanu; poizvedovalni urad za ujetnike je naznanil, da je Franc Ko-šorok iz Prigorice v Nižjem Novgorodu kot ruski ujetnik; Janez Meglič, posestnikov sin od Sv. Ane pri Tržiču, je bil ranjen in ujet in se je sedaj javil domačim iz Rusije; po dolgih 8 mesecih se jc oglasil iz Ashabada Matija Selan iz Savelj pri Ježici; od prve mobilizacije do srede marca ni bilo glasu o njem; Jožef Lisičnik iz Stražišča pri Kranju se je po dolgem času oglasil domačim iz ruskega ujetništva; zanimivo je, da je pisal dopisnico, katero je začel pisati še v strelskih jarkih; z njim skupaj so v ujetništvu še trije domači fantje: Fa-žinčev iz Bukovšice, Bernik in Bradačev Jože Iz Bitinja.
Gospodarstvo.
g Jedilne gobe kot brana. Foljcdeisko ministrstvo je naročilo deželnim vladam, da prebivalstvo po podrejenih uradih, kmetijskih korporacijah
itd. opozarjajo na veliko redilno vrednost gob, ki jih je zlasti v gozdnatih krajih mnogo. Obenem naj ti organi vplivajo na posestnike gozdov, da nabiranje gob, zlasti revnejšim slojem, brezplačno dovolijo. Seveda ljudje potem tega dovoljenja ne smejo prekoračiti, ne delati škode ali prestopati v prepovedane dele gozda. — V raznih slovenskih kuharskih knjigah dobimo slike zdravih jedilnih gob, a tudi navodila, kako jih poceni in tečno pripraviti. Onim, ki znajo nemški, se priporočata knjigi dr. Ivana Mackuta »Praktischer Pilzsam-mlcr« (stane 3 K 80 vin.) in »Pilzkochbuch«. Obe knjigi je dobiti pri založi.ištvu R. Promberger v Olomucu, pa tudi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
g Eksport sadjevca v Nemčijo. Na Nemškem se kaže močna potreba sadjevca. Spedicijska firma Rob. Metzger & Co. v Trstu (sedanji naslov: Dunaj I., Franz Josefskai 7) ima za eksport sadjevca v Nemčijo pripravljene posebne vagone, ki so nalašč prirejeni za transport vina.
3SIC?

SANATORIUM^MONA
mca.
I LtXJBLxJANA-Komenskega-ulica-4 \ SEraDRA-m-iFRimraj-DR- FR. DERGANCI
1ŽELEZNAT0 VINO S KINO flshmfi PICCOLI-Ja
»Ljubljani
8 Vri^ta Tt\i\oV.mt,ntriom« V«osW>t\e os»V>a
Vsebuje navedena množino teltin.
ke rje pri »ličnih
finih malokdaj
W l steklenica 2 krtini.
Ceniki zastonj in franko.
□□□□□□□ Izurjeni □□□□□□□ t	II st
se iščejo za takojšnji nastop pri stavbi n-ski tvrdki	1332
Hiniz & llllricii, Bruck ob Muri (Štajersko).
Sprejme se v trgovino s špecerijskim blagom izurjena
ki mora oskrbovati tudi tobakarno. Vstop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema uprava lista pod štev.: „1290".
Kupi se po najnižji ceni 308 garnitur
(srajc, spodnjih hlač in cunj za noge). Ponudbo pod G.-B.-D. Podbrdo, Goriško.
Termin do 12. julija. 1353
Zagotovljen dobiček
Trgovski pomočnik išče kompanjonn, ki je lahko ženska z 4—6000 kron, da so priCno za Ljubljano nova obrt. Ponudbe na upravni-štvo Slovenca pod šifro »Nova obrt.« 1355 2
Vsak torek in petek se bode prodajala izborna namočena polenovka v baraki na Sadnem trgu ter v trgovini na Tržaški cesti št. 4, kjer je dobiti tudi večjo množino suhe polenovke.	1341
se takoj sprejme v trgovini A. Pinter v Slov. Bistrici. — Obiskovati mora tukaj trgovsko šolo, kar je velikega pomena.
1354
se sprejme takoj pri Franc Blažon-u, urarju v Rudolfovem.	1357 2
t iz-it ar int-ir—st—»e—ig ir unint .-it-J
v
Zenitna ponudba.
Trgovec, vojaščine prost, z lepo uspevajočo trgovino se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično ali vdovo brez otrok v starosti 25 do 30 let, čedne zunanjosti, vajene nekoliko v trgovini in z nekaj premoženja. — Ponudbe s sliko, katera se vrne, naj se blagovolijo poslati na upravništvo ,,Slovenca" pod šifro: „Trgovec" št. 1359.
K3C3C3C3CI5C3C3C3C}C3C3aC3tZacaC3
ena sanske, druga bohinjske pasme, ste naprodaj v Ljubljani, Stara pot št. 9.
išče službe pri kakšni boljši družini, vajena kuhanja, likanja in sploh gospodinjstva Naslov pove uprava .Slovenca" pod št. 1356.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja povodom težke izgube nepozabnega sina, ozir. brata, nečaka, svaka in strica, gospoda
c. kr. ritmojstra v pokoju in inšpekcijskega častnika rez. bolnice Rdečega križa v Litiji
izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se lepo zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so blagopokojnemu dali zadnje častno spremstvo.
LITIJA, dne 6. julija 1915.
Rodbina Svetec
/■■V'.; i. 'h-i/	t- 'm&čšftffis				■ sf/	
		',:, V*? •,.:		i • • • «		
Poziv.
Naše junaške čete rabijo nujno veliko število praznih vreč, dolgih prilično 60 cm In širokih prilično 40 cm. Te vreče naj bodo napravljene iz poljubnega ne pretankega blaga (najboljše iz navadnega platna za vreče) in neopazljive barve. Sicer pa je vsak materijal dober.
Takojšnje nabavljanje in šivanje takih vreč je najnujnejša patrijotična dolžnost in vsakdo, ki daruje tudi le eno vrečo, bo pripomogel, da se zavratnega sovražnika, ki ogroža našo domovino, zanesljivo in sijajno premaga!
Na delo torej, someščanje, zlasti pa naše vrle žene in dekleta. — Na najnujnejše delo!
Vreče naj se oddajo na mestnem magistratu, sprejemal pa jih bo tudi poseben nabiralni voz.
V Ljubljani, dne u. julija 1915.
1358
Župan:
Dr. Ivan Tavčar.
izdaia konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni poslanec.