CpUK 23. OKTOBRA 1975 — STEV. 42 — LETO XXIX — CENA 2 DINARJA glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec preobrazba krajevne skupnosti NA POL POTI Samoupravna preobrazba krajevnih skupnosti — v dobrem letu po sprejeti ustavi — Je v dobršni meri stekla. Ni še sicer v vseh smereh, a na orga- nizacijskem področju je dosežen pomemben napre- dek. Organizacije socialistične zveze in občinske skupščine so mnogo storile, da so se krajevne skupnosti ustavno oblikovale. Zdaj imamo že bolj družbeno in ekonomsko zaokrožene celote, saj so mnoge prevelike in preobsežne krajevne skupnosti preoblikovane v manjše, rekli bi, bližje ljudem. Krajevne skupnosti so si predpisale lastno »zako- nodajo«, v okviru katere si bodo delovni ljudje in občani zagotavljali svoje interese in izvrševali skup- ne naloge. Statuti in drugi dokumenti, ki so jih sprejeli, so sicer še mnogokje načelni, nedorečeni, vendar temelj delovanja so le. Pa tudi dopolniti jih ne bo posebno težko. Tudi organiziranih oblik delo- vanja ne manjka, ne le za področje komunalnega urejanja, aktivnost beležijo tudi na področju social- ne varnosti, kulturnega življenja, delo mladih je živahnejše itd. Težave pa nastopajo — zdaj nič manj kot prej — pri financiranju krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti imajo delovne načrte, zdaj pripravljajo tudi srednjeročne programe razvoja. Na tej osnovi računajo še zlasti z denarjem delovnih ljudi in ob- čanov. bodisi neposredno (samoprispevki), bodisi posredno z združevanjem sredstev v temeljnih organizacijah združenega dela in namenjanju kra- jevnim skupnostim za uresničitev dogovorjenih načrtov. Delavci tako »nosijo« združena sredstva z delovnega mesta v kraj prebivanja. Z dela v živ- ljenje. Večina krajevnih skupnosti v občinah širše- ga celjskega območja je tak način financiranja po- treb in skupnih interesov delovnih ljudi v krajevnih skupnostih uredila s samoupravnimi sporazumi. Načini in višina sredstev združenega dela so ra- zlični od občine do občine. Zatika pa se pri izvrše- vanju sporazumov. Iz Žalca prihajajo vesti o večjih težavah, saj denar po pogodbi ne priteka. Dosti boljše ni v celjski občini itd. Ob tem se postavlja dvoje vprašanj: koliko velja obveznost prevzeta s sporazumom in drugo, odnos združenega dela do življenjskih interesov delavcev. To slednje kaže na nepremagano miselnost o širši, ne le proizvodni funkciji delovne organizacije. Ne gre, da bi se zdaj prepričevali o tem, kako siromašno bi bilo življenje, če bi skrbeli le za pro- izvodnjo, ne pa tudi za človeka. Zdi se, da so bili sporazumi — niti ne prvič — sprejeti v ozkih krogih ali pa delavcem obrazloženi tako kot, da gre za davke, za nekaj kar je pač treba odvesti. Ka- korkoli že, ?daj smo pred tem, da spregovorimo na pravem mestu: namesto, da v krajevni skupnosti grajamo neizvrševanje dogovorjenih delovnih na- črtov bomo morali spregovoriti v delovni organi- zaciji in se vprašati, čemu ne izvršujemo obvezno- sti. In ko v delovni organizaciji odmerjamo sred- stva za krajevno skupnost, pomislimo na potrebe krajevne skupnosti. Kajti, če tega ne bomo povezovali, bomo še vedno na tem, da je zbor v krajevni skupnosti se- stavljanje spiska potreb in želja, pri odločitvah v združenem delu pa ravnamo tako, kot da teh potreb sploh nimamo. Čimprej bomo upoštevali rnedsebojno povezanost enih in drugih odločitev, tem lažje bomo prišli do realnih zahtev m nalog ne bomo načrtovali več kot jih zmoremo. In obstali ne bomo na pol poti! Z UREDNIKOVE MIZE v tej številki NT smo se pomudili pri vprašanju kako in koliko^ vsa) ob dveh priložnostih dajemo za cvetje. Pri tem pa se nam je odprlo vprašanje, čemu taki skoki cen neposredno pred prazniki, v časopisni akciji 7iovinar Tone Vrabl pojasnjuje, kar so mu na to temo povedali. Pismo našega bralca sem uporabil zato, da sem skupaj s njim postavil (vprašanje javnemu delavcu o tem, kako in kdaj lahko pričakujemo tudi na celjski tržnici spoštovanje zakonov in — svojemu namenu primerno poslovanje. Saj trž- nica menda ni namenjena bižuteriji pa tudi skladiščnemu prostoru ne! Sicer pa smo tokrat mabelezili precej drobnih iz raznih krajev, za kar se moramo zahvaliti predvsem našim zvestim sodelavcem. Pisma bralcev so tokrat izostala, ker — začuda — nismo pravočasno prejeli nobenega. F^S UREDNIK Za otroke v zadnjem času pospešeno gradimo in tudi skrbimo za njihovo bodočnost. Vsi: družba, vzgojitelji in starši si prizadevamo, da bo njihov jutrišnji dan lepši, svetlejši. Celo pri tistih, kjer smo mislili, da zanje ni pomoči, se je otoplilo pri srcu. Starši so se osvestili in našli mesto pod son- cem. — O tem nam govori zadovoljen in v bodočnosti zazrti obraz male Polakove Tatjance, kj je le eden med mnogimi, danes srečnimi in pridnimi Polakovimi otroci iz Založ pri Polzeli. Reportažo o njih in njihovi srečni družini berite na osmi strani. FOTO: DRAGO MEDVED ŠMARJE: PROGRAMI MLADIH Občinska konferenca ZSMS Šmarje je na svoji zadnji programski seji 19. oktobra sprejela enoletni delovni pro- gram, v katerem je na pri- oritetno mesto postavila vključevanje mladih v kra- jevnih skupnostih. Delo os- novnih organizacij v KS še vedno ni zaživelo taJco kot bi moralo, zato pa se mora- jo osnovne organizacije usta- noviti povsod, kjer še niso »Pri r£r_.reševanju konkretnih problemov mladih v krajev- nih skupnostih se moramo zavzeti za politiko gospodar- ske stabilizacije, za odpravo socialnega ratelikovanja ter odpravo stanovanjskega pro- blema«, so zapisali mladi v svoj program. Sklenili so tu- di, da morajo poživeti kultur- no prosvetno delo v krajev- nih skupnostih. Delovne naloge za prihod- nje leto so razdelili po pano- gah in na mesece. Izredno bogat je športni program, ki naj bi aktáviral zlasti nešpor tno mladino. Ovrednotili pa so tudi program mladinskih delovnih akcij, pri čemer so zavzeli stališče, da morajo delovne akcije v bodoče na- črtno izbirati. CEUE: PRENOVUEN DISPANZER Okusno opremljeni prostori prenovljenega otroškega dis- parlzerja v Celju so vabljivi za starše in otroke. Razdelje- ni so na dva dela — na pros- tor za zdrave in prostor za bolne otroke. V pi'vem je ča- kalnica, ordinacije ter sani- tarije za preventivne pregle- de in cepljenja, v prostoru za bolne pa je čakalnica, or- dinacije in sanitarije za bolne otroke. iV^redno lepo je op- remljen tudi laboratorij, ki je funkcionalno povezan z obema oddelkoma. Adaptacijo otroškega dis- panzerja, z opremo vred, je finansirala v celoti občinska zdravstvena skupnost in je za prenovitev potrošila dva milijona dinarjev. Ker v dispanz-erju za otro- ke nimajo težav s pomanjka- njem zdravnikov, bo delo steklo tako kot si vsi želijo, zlasti pa prezaposlene matere z otroki. Z. S 2. stran — NOVI TEDNIK 23. oktober 1975 — Št. 42 promet s hišami Trdnejše osnove z uveljavitvijo ssakona o pogiojili za prodajo st,a novanjskih hiá in stanovanj v družbeni lastnini so zjaradi nedoločenih osnov vrednosti hiše oziroma sta- novanja v prometu fc njimi nastopile težave. Izvršni svet celjske oočine je zato na zadnji seji siklenil pred- lagati skupščini, da za leto 1975 določi gradbeno ceno stanovanj v višini 3.140 din za m^ ki rabi za osnovo pri izračunu vrednosti stanovanja, ocziroma hiše v druž- beni lastnim, ki se prodaja občanom. K tej ceni se prištejejo še stroški ва komunalno urejanje zemljišča (21 "'o) in zvišana vrednost zemljišča glede na loka- cijo (do i,i Vi). Poprečna gradbena cena stanovanja s stroški komunalne ureditve bo uporabljena tudi pri odmeri odškodmine za razlaščeno stavbno zemljišče. Celjski izvršni svet je sprejel pobudo odbora za kmetijstvo in go^zdarstvo, da celjska občina sklene družbeni dogovor z drugimi občinami na širšem celj- skem območju o ureditvi skupne veterinarske higien- ske službe. Z dogovorom bi se vse občine zavezale, da bodo enotno ukrepale pri preprečevanju in zatira- ryu živalskih kužnih bolezni. V ta namen bodo med dru- gim tudi zgradili centrahio zbiralnico živalskih trupel in odpadkov na Lahovni. Zbiralnica, ki bi jo gradili postopoma, bo veljala okoli 2 milijona dinarjev. Kzvršni svet je na seji razpravljal tudi o problemu ne^ključevanja dislociranih enot trgovskih organizacij, katerih sedež temeljnih organizacij ni v Celju, v pro- ces družbenega razvoja celjske občine. Gre za 51 pos- lovnih enot, v katerih je zaposleno preko 400 delajv- cev, ki na področju občine ustvarjajo skorajda tret- jino vsega trgovskega prometa. Delavci pa nimajo niti tolikšne pravice, da bi lahko samostojno odločali o stanovanjski in komimalni politiki. Izvršni svet se za\Tzema za politično akcijo, ki naj tudi te delavcs postavi v enakopraven ustavni položaj. Med drugim so za napredek proizvodnje na seji odobrili 600 tisoč dinarjev, ki jih bodo razdelili med posamezne kmete, ki v posodabljanju kmetijsike pro- izvodnje računajo tudi na družbeno pomoč. B. V. FRANCE POPIT V GORENJU v toirek sta se miudi.la v Velenju predsednik CK ZKS France Popit in član izvršnega sveta komiibeja predsekd&tva CK ZKS Igor Uršič. Skupno s sekretarjem medobčinskega sveta ZKS Celje Janezom Zahrastnikom in nekaterimi člani CK ZKS širšega celjskega območja so se gostje pogovar- jali z vodilnima družbenoipoUitičnimi delavci velenjske ob- čdne in gospodarstveniki nekat-erih delovnih organizacij o družbenoekonomiskih in politóánáh problemih v občini, o nadaljnjem poglabljanju samoupravnih razmerij in odg^v vornosti ziveze komimistov do teh vprašanj. Poipoldne se je predsednik centralnega komiteja Zveze komtmiiistov Slovenije France Poipit sestal s političnim akti- vom TOiZD štedilniki TGO Ck>renje. teien tioffii^isgsi fiiini KATERE FILME BOMO VIDELI v kinu Union bodo naslednje svečane preniiere:- Cudoviti prall, Povest o dobrih ljudeh, iMed stra- hom in dolžnostjo, Rdeča zemlja, Pavle Pavlovič, Hiša in Prezimovanje v Jakobsfieldu. Morda bodo do TDF gotovi še naslednji filmi: Smrt Džure Dža- kovica, Matija Gubec in Sarajevski atentat. V kinu Metropol bomo gledali izbor jugoslovanskih mla- dinskih filmov in sicer Deček in violina, Mirko in Slavko, Volk samotar, Bratovščina sinjega galeba, Sedmi kontinent in črni biseri. V večernih urah pa bomo prikazali filme treh držav v razvoju in sicer Mehike, Indije in Egipta. V tem kinematogralu bomo videli tudi izbor filmov na temo NOV iz na- šili republik in avtonomnih pokrajin. Te predstave bodo posvečene 30-Ietnici jugoslovanskega filma. I V kinu Dom pa bo retrospektiva filmov dveh žal že pokojnih filmskih delavcev in sicer Mirka Groblerja in Franceta Kosmača. Videli bomo filme Nočni izlet, Dobro morje, Dobri stari pianino. Peta zaseda, Lucija, Ti loviš, Kopiji pod brezo. V tem kinematografu bomo videli tudi izbor kratkih fil- mov. V večernih urah pa bomo gledali filme na temo lik žene v slovenskem filmu. To so: Samo- rastniki, Lažnivka, Na klancu, Ljubezen na odoru, Vesna, Cvetje v .jeseni, Ples v dežju in Balatia o trobenti in oblaku. Letošnji TDF se bo še po nečem razlikoval od lanskega. Svečane premiere ne bodo samo v Celju, ampak tudi v Kozjem, Velenju, Slovenskih Konjicah in na Polzeli. D. M. 30-letnica ozn Trideset let že raste drevo velike ljudske nade, organi- zacije držav. Jugoslovani smo lahko ponosni, ne le zato, ker smo bili med tistimi, ki so to drevo posadili, temveč predvsem zato, ker smo ve- nomer skrbeli, skupaj z drugimi, ki jim je mir pri srcu, da to drevo raste. »Mor- da je malo držav, kjer bi ljudje tako kot pri nas živo spremljali delo OZN,« je de- jala Vida Tomšič, članica predsedstva SR Slovenije v slavnostnem govoru na re- publiiški proslavi 30-letnice OZN. »To ni samo zasluga dobrega dela naših društev za ZN, temveč še bolj dej- stva, da so ideje in cilji OZN v tolikšni meri istovetni z vsebino naše zunanje politi- ke, da smo jih zapisali v ustavo in da je bil naš boj za enakopravnost v svetu obenem boj za uveljavljanje načel OZN.« Odgovornost za življenje te- ga velikega ljudskega dreve- sa pa ni bila in ne more biti 2!ацрапа le vrtnarjem sve- tovnega vrta. Tako tudi ni- kdar nismo razumeli vloge OZN. V svetu lahko vlada mir le, če se bi svet spremi- njal. V pogojih st-arega eko-- nomskega sistema, v kate rem dežele v razvoju pred- stavljajo tri četrtine člove- štva, razpolagajo pa le s tretjino svetovnega dohodka, ni mogoče doseči enotnega in skladnega razvoja medna- rodne skupnosti. Nespremi- n j an je teh razmerij očitno ne more zagotavljati trdnejšega miru. Tak mir za večino člo- veštva še vedno ne pomeni nmogo. Prinaša sicer manj prelivanja krvi, manj ubitih — ostajajo pa lačni, bolezni pobirajo stotisoče ljudi, do- bršen del človeštva še vedno živi izven vsakih meril člo- veškega življenja, nemalo jih jih je, ki živijo brez temelj- nih človeških pravic in svo- boščin. In zakaj? Le zato, ker so temne polti ali pa zato. ker si želijo biti svobodni, enakopravni, želijo biti ljudje! Ne gre za mir za vsako ceno, najmanj pa za ceno najsvetlejših človaških idea- lov. Gre za resničen in pra- vičen mir. Politika neuvršče- nosti, ki v svojem bistvu po- meni uresničevanje načel us- tanovne listine OZN in je izraz najglobljih teženj og- romne večine človeštva, hkra- ti pomeni boj za mir, boj za preoblikovanje sveta, za izko- reninjenje vseh oblik neena- kosti, neenakopravnosti, raz. likovanja. Naši ljudije občuteno bijejo ta boj, ne sami, ampak sku- paj z večino človeštva. Pri tem poganja spomin na pre- teklost, ki jo za vselej želi- mo zbrisati tako, da se ne povrne nikjer na svetu- In človeštvo sme upati! iVinogi znaki in akcije v okvi- ru OZN potrjujejo, da je na svetu pričel veljati nov duh v odnosih med državami, da počasni, a vendarle vzpostav- ljamo in pospešeno uveljav- ljamo novo mednarodno go- spodarsko uredite^', katere te- meljni sestavni del je listi- na o ekonomskih pravicah in dolžnostih držav, temelje- čo na pravičnosti, suvereni enakopravnosti, soodvisaios skupnem interesu, sodedov nju vseh držav ne glede j njihove družbene in gosp darske sisteme na podlagi ц roljubne koeksistence ter si • bi vse mednarodne skupno¡ za gospodarski in družbe napredek vseh dežel in še p sebej dežel v razvoju; ter j napredku vseh držav medu rodne skupnosti. BOJAN VOI celje: 30 let zn v letošnjem letu praz. nujejo po vsem svetu ЗО^ letnico Združenih narodov ki skrbijo za mir in ena^ kopravnost med narodi, Tudi v Celju bo ob tej pomembni obletnici sveča na proslava, ki jo bo or ganlzirala občinska konfe renca klubov OZN. Prosla va bo v petek, 24. oktobra ob 30. uri v Narodnem domu, na njej pa bodo sodelovali dijaki klubo\ OZN, »Grupa poetica« ir Komorni zbor. V galeri,!! velenjske knjiž nice so v petek zvečer od- prli razstavo slikarskih del slikarja Lojzeta Perka, ki je doma v Starem trgu pri Lo- žu pod Snežnikom. Otvoritev je bila organizirana kot del ciklusa petkovih kulturnih večerov, ki jih redno prire- ja kulturna skupnost Vele- nje. Razstavo sta omogočila IS SO Velenje in kulturna skupnost v počastitev občin- skega praznika velenjske ob- čine! Ob priliki otvoritve Je bil priložnostni kulturni pro- gram v katerem so nastopili solisti liiibljanske opere, So- nja Iločevarjeva, Marcel Oslašovski in Ladko Korošec. Otvoritvi so prisostvovali števlni vidni kulturni in družbenopolitični delavci Ve- lenjske občine ter sekretar CK ZKJ Stane Dolane s so- progo. Prostor velenjske knjižnice г galerijo je bil veliko premajhen, da bi spre- jel vse ljubitelje umetno sti na platnu. Večje število jih je prišlo iz rojstnega kra- ja avtorja razstave, iz Ljub- l.fane in od drugod. Tako dobivajo velenjski kulturni delavci vse pomem- bnejša priznanja za priredi- tve, ki po kvaliteti presegajo marsikatere v starejših kul- turnih centrih v Sloveniji. Potem, ko je avtor še sam spregovoril ob otvoritvi raz- stave. so si gostje in domači obiskovalci z zanimanjem og- ledali prečudovite motive iz narave, na,jveč Iz okolice Cerkniškega jezera, katerega gladina odseva iz številnih njegovih del kot dokončno oblikovan stil. JOŽE MIKLAVC kozjansko Z VRTE GRADNJE Programi razvoja otroške- ga varstva so pred nami. Morda nekateri, zlasti tisti v nerazvitih občinah, niso či- sto realni. Kljub temu pa niso megalomanski, saj žele samo nadoknaditi tisto, kar v preteklosti spričo nerazvi- tosti ni bilo uresničljivo. Vemo, da žele v šentjur- ski in šmarski občini otro- ško varstvo spraviti na zele- no vejo. Spričo zadnjega ukrepa, da je potrebno pred gradnjo novih objektov šol- skih in vzgojno varstvenih ustanov položiti 50-odstotni polog, pa je marsikatera predvidena gradnja v letoš- njem letu, neuresničljiva. Med ljudmi, ki so se celo z samoprispevki odločili za nov vrtec, pa se je začel dvi- govati srć-ni tlak. Značilen primer je v šmar- ski občini v Rogaški Slatini. O načrtovanem varstvu otrok v tem predelu Kozjanskega so začeli razmišljati šele pred tremi leti in vrtec v Rogaški je samo eden v ve- rigi načrtovanega otroškega varstva v občini. Letos je bil predviden vrtec za sto otrok. Gradil naj bi se iz sredstev samoprispevka in če bi denarja zmanjkalo (to pa bi), so se prebivalci Ro- gaške Slatine odločili, da bi za vrtec pro.stovoljno delali eno soboto. Zdaj jim to potrebno, ker SO-odstotnei pologa za gradnjo itak i majo. Ce ta ukrep ne bo pi klican, z gradnjo ne ba začeli. Predvidena gradnja vzgoji varstvene ustanove v Ro? ški Slatini pa ni osamlj primer. Skupnost otroškei varstva v šentjurski obči je letos načrtovala gradu dveh vrtcev. Na Planini Slivnici, a je smelo zasta Ijen program, tudi tu pad v vodo. Pristojne službe čakajo i rešitev, občanom pa si i upajo pogledati v obraz, V liko truda je bilo potrebne? da so načrtovane prograt otroškega varstva sprav skozi rešeto investicij. Ce pa temelji gradnja tu na sredstvih samoprispevl! za nje pa so se odločali p! bi vaici zato, ker vzgojno vi stvene zavode nujno potrei jejo in ne zato, ker bi žeH imeti najlepši vrtec v obči) potem moramo najti v odi vor primemo rešitev. Kaj lakoničen akrep ga ne da; Je samo razburkal kri o č-anom, ki so pripravljeni lastnim denarjem pomag pri razvoju družbenih deji nosti, kot sta šolstvo otroško varstvo. ZDENKA STOP st. 42 — 23. oktober 1975 NOVI TEDNIK — stran 3 ^^narodno leto žensk posežen aelež, ki ga ženske Ustvarjajo v narodnem dohod- ■ifU n»^^ družbe jim daje pra- Lico, še bolj kot lo pa jih ! obvezuje, da se angažirajo vsem samoupravnem in Ljiižbeno političnem procesu Lela in življenja. V celjski Lbčini, »» primer, je zapos- leno 42,50/0 žensk. V indu-J gtriji in ostalem gospodar- stvu je zaposleno 37 "o, kar je glede na značaj proizvod- nje vsekakor visoko število, ninogo večji odstotek zapo- ■glenili žensk, približno jih ¿eia v družbenih dejavnostih. V nekaterih panogah gospo- darske dejavnosti in v druž 'benih dejavnostih si brez žensk sploh ne moremo mis- liti kako bi bilo moč orga- nizirati združeno delo. Šte- vilna proizvodno in družbe- no najbolj zahtevna dela op- ravljajo predvsem ženske. Spomnimo naj le na proces «goje in izobraževanja, idravsiva itd. Ta dosežena stopnja zapo- slenosti žensk terja od sa- moupravne socialistične druž- be še posebno pozornost do hkratne uveljavitve žensk tu- di v sferi odločanja o druž- beni reprodukciji. Ne zato, da bi ženskam zagotovili formal- no enakopravnost ali zato, ker v sklopu urejanja dioižbenih vprašanj naletimo tudi na t. i. problematiko žena. Z za- dovoljstvom moremo ugoto- viti, da smo celo miselno premagali gledanja in poj- movan,}a, da je, na primer, nočno delo žensk, žensko vprašanje, ki ga moški ure- jajo »z blagohotno naklonje- nostjo in ' razumevanjem v okviru možnosti«. To in po- dobna vprašanja so že posta- la imperativ časa vse družbe. Tega seveda ne gre pripiso- vati spontanosti in dozorelo- sti družbene zavesti same po sebi. Odločilne premike na bolje smo s širšo politično akcijo dosegli tudi ob volit- vah v delegacijo skupščin družbeno političnih skupno- sti in v samoupravne interes- ne skupnosti. Od prejšnjih nepomemb- nih odstotkov žensk v siste- mu političnega in samouprav- nega sporazumevanja in od- ločanja smo zdaj že na tem, da sporazumevanje in odlo- čanje prek delegatskega si- stema poteka tudi »na ra- mah« žensk, saj jih v teh organih delu,je že kar lepo število, v celjski občini na primer 33 ^o. Seveda pa vsem še niso dane enake možno- sti, kajti zaostajamo še v zagotavljanju nekaterih naj- osnovnejših pogojev, ki raz bremenjujejo ženske »druge- ga šihta«, od sramežljivosti v delitvi gospodinjskega dela pa do neusklajenega delavni- ka. Letošnje praznovanje med- narodnega leta žensk zatega- delj v naši družbi nima le značaja poudarjanja , svečano- sti dogodka, temveč zlasti de lovni in akcijski značaj. Svet za spremljanje družbeno-eko- nomskega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL na to temo pripravlja javno tri- buno. Pomenila naj bi delov- ni dogovor o kratkoročnih In dolgoročnih nalogah in začrtanje ciljev pri zagotav- ljanju drugačnega družbeno- ekonomskega položaja žensk v celjski občini. In če ob tem dodamo še, da se ženske odločno zavzemajo za to, da se ob praznovanju Dneva žensk premaga stara praksa praznovanja z zakusko (ne le zaradi stabilizacije pač pa predvsem zaradi premagova- nja miselnosti, da s takim praznovanjem izkažemo pri- meren odnos do žensk) po- tem lahko zapišemo, da sa- moupravna in družbeno po- litična angažiranost žensk že Izžareva v splet novih socia- lističnih samoupravnih odno- sov mêd ljudmi in v družbi. BOJAN VOLK tovariš stane gaberšek, vodja inšpekcijskih služb občine Celje Slednje vprašanje po- stavljava skupaj z bral- cem Ivanom Martevškom iz Celja, Tavčarjeva 12. Zavedam se, da dokonč- no ne boste mogli odgo- voriti, ker tega vprašanja le v celjski občini ne mo- rete primerno urediti. Pa vendar pojasnilo — zade- vo pa zanesljivo dobro po2aiate — bo na mestu,- morda tudi drugim v raz- mišljanje in ukrepanje. Bralec se huduje nad dvojnim kriterijem pro- daje galanterijskega, bižu- terijskega in drugega bla- ga po stojnicah na celjski tržnici. Pravi, da je sploš- no znano, da mnoge pred- mete razstavljenega bla- ga prodajalci zanesljivo ne izdelujejo sami (na nekaterih izdelkih so ce- lo tovarniške označbe). Najbrže so si tí potujoči trgovci (bralec pravi pre- kupčevalci —■ pa bo men- da kar držalo) oskrbeli potrdila svojih občin, naj- več jih je menda iz dru- gih republik, da gre za prodajo lastnih izdelkov. Našim občanom taka pro- daja ni mogoča, čeprav bi plačali prometni da- vek. Pa tudi občina ne bo izdala potrdila o lastni proizvodnji prodajalcu, ki t-ega sploh ne izdeluje. Vprašanje je bralec pre- prosto postavil: Kako je rnogoče, da na enotnem jugoslovanskem trgu ne veljajo enaki pogoji? K temu bi še dodal: Kaj storiti, da bo več reda in se П0 bomo posmeho- valá pozitivni zakonodaji? Kaj menite? ODGOVORNI UREDNIK ODGOVORNA PROMEmO VPRAŠANJE Na vprašanje, ki mi je bi- lo postavljeno v Novem ted- (niku št. 41 z dne 16. 10. 1975 jna strani 5, dajem nasleilnji odsovor: »Da bi miličnik usmerje- raiec ob slabi vidljivosti na križišču na Šlandrovem trgu v Celju dobro videl v soju aviomobilskih luči, je po- trebno temu primemo raz- 'evetliti to križišče iz več (strani. Razsvetljava na tem ■ križišču je slaba, ker mesto I na katerem stoji miličnik pri I usmerjanju, ni dobro raz- jsvetljeno. Postaja milice Cel je je že večkrat telefonično spo- ročila Elektro Celje glede Slabe razsvetljave navedene- iga križišča. Rekonsturkcija navedenega križišča je bila predvidena že pred tremi leti. Pri tem so bili v načrtu tudi sema- forji in seveda s tako re- šitvijo bi bil ta problem re- šen. Vsi problemi okoli tega križišča so bili nakazani Skupščini občine Cel,)e. Pri usmerjanju prometa so miličniki opremljeni kot do- ločajo to pravila. Zaradi sla- be vidljivosti smo večkrat morali miličnika usmerjeval- ca umakniti s kržišča in to bomo tudi v bodoče zaradi osebne varnosti miličnika. FRIDERIK Ž.ABERL komandir posta.je milice Celje 10 let radia trbovlje V petek praznuje Radio Trbovlje 10-letnlco obsto- ja. Priredili bodo sloves- nost, ki bo v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah s slavnostnim govorom. NavStopili bodo veliki zabavni orkester RTV Ljubljana s pevci. K jubileju kolegov tr- boveljskega radia iskreno čestita tudi ni>še uredni- štvo. rogaška slatina: seminar za študente Danes se je pričel dvo- dnevni seminar za študen- te komuniste iz širšega celjskega območja v sej- ni sobi KORS v Rogaški Slatini. Udeležencem se- minarja je uvodoma spre- govoril sekretar medob- činskega sveta ZKS Celje JANEZ ZAHRASTNIK o namenu in poteku semi- narja. V prvem dne\ai se- minarja, ki ga je organi- ziral medobčinski svet ZKS bodo udeleženci se- minarja govorili o aktiv- nosti Zveze komunistov v pokongresnem obdobju, o srednjeročnem razvoju SR Slovenije in o stabili- zacijskih naporih v ob- močju. Jutri pa si bodo udele- ženci ogledali in seznanili z delom delovnih ljudi v delovnih organizacijah, med drugimi tudi KORS in Steklarna Boris Ki- drič. V pop>oldanskem ča- su seminarja pa bodo raz- pravljali o vlogi in mestu študenta v reformi vzgoj- no izobraževalnega siste- ma, dogovorili pa se bo- do tudi o delu komuni- stov v študentskih klubih. Zvezi socialistične mla- dine in aktivih komuni- stov študentov. zk in območje Morda bo kdo dejal, kaj ima »zelena bratovščina« op- raviti s politiko, saj je ven- dar lovstvo le toliko družbe- na zadeva, kolikor služi de- lovnim ljudem kot rekreaci- ja, in da — tudi takšna so mišljenja — lovstvo itak združuje »boljše« občane. Zgrešeno mišljenje. Lovci upip-vljajo z družbe- nim premoženjem velike vre- dnosti.- 48 lovskih družin v celjskem območju se jie po- mena lovskega gospodarstva dobro zavedalo in so že pred dvema letoma, bili so prvi v Sloveniji, sklenili samoup- ravni sporazum o skupnem reševanju skupnih problemov in zadev. Sporazum pa je to- liko več vreden, kolikor več ljudi se njegove vsebinske zasnove oklepa in izaveda, kar pa je seveda proces. Da bi sporazum hitreje uresničili, da bi povezanost za skupne naloge bila bolj čvrsta in pristna, so se nedavno tega ob pomoči medobčinskega sveta ZK sestali lovci člani ZK in sklenili na medobčin- ski ravni povezati vse lovce komuniste, ki jih je med 1.700 člani lovskih družin kar 260. Dogovorili so se, da bo- do najprej ustanovili aktive v občinah, neglede na število lovskih družin in zastopanosit lovcev v organizaciji ZK. Ti občinski aktivi pa bodo se- danji začasni medobčinski svet komtmistov — lovcev bodisi potrdili, oziroma do- polnili. Izpolnjevanje samoupravne- ga dogovora pa ni edini cilj, ki se mu nameravajo občin- ski aktivi vsak zase in zdru- ženi na medobčinski ravni posvetiti. Na ustanovni konfe- renci regij sikega aktiva so poudarili izredno pomemb- nost lovskih organizacij za splošni ljudski odpor. Ne gre samo zato, da so lovci zve- čine tudi dobri strelci, oni so dobri poznavalci terena, gozdov, prebivalstva in ne iazadnje laliko postane lov, v primeru potrebe, pomem- ben vir prehrane v težkih po- gojih. Lovstva brez izpolnjevanja nalog, M iz tega izvirajo, ne more biti. Dandanes lovec ni samo strelec, je tudi gojitelj. Zato lovstvo tudi ni med naj- cenejšimi športi, ki vrh vse- ga Izaliteva še obilo požrtvo- valnosti, dela in časa. ćas, ki ga lovec, če se seveda drži statuta, prebije na preži in v pogonu, predstavlja le manjši del časa, ki ga lo- vec posveča lovstvu. Kar pa zadeva trditve, da je lov šport za »boljše«, zavračajo naslednji podatki, v 48 lov- skih družinah celjskega ob- močja je od 1.700 članov kar 675 delavcev, 266 kmetov, 292 upokojencev, 112 obrtni- kov in le okoU 344 takšnih, ki bi jüi zaokrožili pod sta- ri naziv — uslužbenci. Ta po- datek seveda takoj izbistri podobo o lovstvu, ki že dol- go ni več domena privilegi, rancev marveč rekreacijska in gospodarska dejavnost so- cialno zelo barvite skupine občanov, ki hočejo tudi ki>t lovci prispevati k razvoju sa- moupravnih odnosov v naši družbi. — EC. organizirano h gospodarjenju v • Organizirana družbena ak- cija za boljše gospodarjenje je bila Yned delovnimi ljud mi v delovnih organizacijah izjemno ugodno sprejeta, je dejal Anton Zimšek, podpred- sednik občinske skupščine C^lje na petkovi tiskovni kon- ferenci Občinske konference SZDL v Celju. DejaJ je, ko je obrazložil aktualna prizadevanja koor- dinacijskega odboBfi za dobro gospodarjenje pri občinski konferenci SZDL, da se je koordinacijski oclboi organi- ziral tako, da dele tega od- bora poteka zdaj v štirih po- glavitnih smereh. Koordina- cijski odbor spremlja in vsklajuje prizadevanja za do- bro gospodarjenje na vsem celjskem območju in se hkra- ti poglablja v celovito stabi- lizacijsko problematiko posa- meznih delovnih organizacij. Za poglobljeno delovanje pa je organiziral delo prek treh političnih strokovnih skupin. Delo posebne skupine* je usmerjeno na pomoč delov- nim organizacijam pri orga- niziranju sodobne prodajne politike, ki ;|o ne pojmujejo le kot marketing, temveč še zlasti v iskanju in organizi- ranju opazovalnih oblik zno- traj vsega združenega dela. Druga skupina koordinacij- skega odbora pomaga delov- nim organizacijam pri obli- kovânju razvojnih programov in razvojni politiki delo\Tiih organizacij, še zlasti na po- sodabljanju proizvodnje in zamenjavi tehnologije ter uva- janju kibemetike v proizvod- ni proces. Posebna skupina pa je torišče svojega delo- vanja usmerila v konfcrertno pomoč tistim deIo\'nim orga- nizacijam, ki poslujejo na meji rentabilnosti ali z iz- gubo Smoter delovanja vsega ko- ordinacijskega odbora je v usposabljanju celjskega go- spodarstva za večjo učinko- vitost. Tako organizirano de- lo občinskega koordinacijske- ga odbora je v veliko pomoč koordinacijskim odborom v delovnih organizacijah, ki mnogokje doslej kljub pri- zadevnosti le niso našli naj- ustreznejše delovne in pro- iz\'odne usmeritve- Pa tudi sicer je še marsikje delo teh odborov usmerjeno preveč le na varčevalne akcije, prema- lo pa je bilo usmerjeno v nove proizvodne programe in tržne izdelke. V vsak (dom NOVI TEDNIK 4. stran — NOVI TEDNIK 23. oktober 1975 — Št. 42 komentar ^^^^^^E^^f Kovinsko predelovalna industrija je bila že nekdaj ka^zalec na tehtnici stabilizacijskih prizadevanj. Kakr- šnikoli so že bili ti ukrepi, to industrijsko vejo so zadeli, bodisi v dobrem, bodisi v slabem. To slednje je bilo v zadnjih letih prav pogost ' pojav. Razumljivo je, da so se posledice takšnega stanja dokajšne ob- čutljiiK)sti te industrijske dejavnosti, močno odražale tudi v celotnih prizadevanjih celjske občine, kjer za- vzema ravno kovinsko predelovalni kompleks izredno pomembno mesto in sicer tako glede fizičnega obsega proizvodnje, kakor tudi po ustvarjenem družbenem proizvodu. Drugo dejstvo, ki je neposredno vezano za kovin- skopredelovalno industrijo je v tem, da je ta panoga v minulih letih na področju modernizacije in avtoma- tizacije sorazmerno počasi napredovala. In kaj je novega na tem področju letos? Med razveseljive ugotovitve letošnjih gospodarskih prizadevanj sodi to, da zlasti delovne organizacije do- segajo izredne lepe rezultate. Poglejmo primere. V ŽIČNI na primer so obseg fizične proizvodnje povečali za prek 30"'», vrednostno pa znaša to domala SO'.'o več kot lani v tem času. Za tovrstno podjetje in za ko- lektiv žične je to nedvomno velik dosežek, ki vzpod- buja k nadaljnjim naporom za dseganje še večjih in boljših rezultatov, še zlasti, ker se podjetju odpirajo čedalje večje možnosti uspešnega nastopanju tudi na zunanjih tržiščih. Letošnji dobri rezultati d Žični so prišli ob pravevi času, kajti kolektiv se mora okrepiti, da se pripravi za prihodnje naloge, še zlasti, ker kot vse kaže tudi nekatera podjetja razmišljajo o tem, da bodo uvedla v svoj program del tistega kar pro- izmjajo v žični. Da ne bo nesporazuma, ne gre za celjska, temveč za podjetja izven občine in celo v so- sednji republiki. Druga taka delovna organîfzacija, ki jo kaže izpo- staviti je LIBELA. Spomnimo se lanskega leta, ko se kolektiv nikakor ni mogel znajti v novih pogojih, ko so ga pestile cene reprodukcijskega materiala in je posloval z izgubo. Letos je situacija v LIBELI povsem drugačna. Močno so povečali proizvodnjo, izboljšali organizacijo in povečali produktivnost dela. Za več kot tretjino lepši dosežki kot lani. so dokaz, da ko- lektiv točno ve kaj hoče in kar je še bolj razveseljivo, je tudi to, kako bo to dosegel. Tretja delovna organizacija s tega področja je KLI- MAS pomočjo združenih sredstev, ki so jih združila v ITC povezana podjetja, so zgradili novo halo, v ka- teri je že stekla nova proizvodnja. Uvedli so novo proizvodnjo, ki pomeni za kolektiv perspektivno izred- no pomembno usmeritev. Nadaljnji razvoj ogrevalne in klimatske tehnike bo omogočil, da bo kot specializiran proizvajalec KLIMA dosegala v prihodnje še večje dosežke. Vsi trije primeri kažejo na to, da se s prizadevanji v kolektivih, s povečanimi napori, z jasno opredelje- nimi razvojnimi cilji in seveda s pridnim delom, da marsikaj doseči. Rezultati vseh treh primerov o tem dovolj zgovorno pričajo sami. Seveda pa čaka celjsko gospodarstvo ravno na področju kovinskega kompleksa v bodoče še veliko nalog, kajti še so problemi, ki jih bo slej ko prej treba uspešno rešiti, pomembno ob tem je to, da so morda ravno ti trije kolektivi doka- zali, da je moč hitreje napredovati tudi v tej panogi, ki je od nekdaj veljala za eno izmed tistih, ki ni bila ravno na čelu in v vodstvu tistih, ki so doživljale sko- kovit in hiter razvoj. Vsaj kar se celjskega gospodar- stva tiče ne. BERNI STRMČNIK mladi in varčevanje Minulo soboto ]e bil na Vranskem četrti posvet mentorjev pionirskih hranilnic iz celjskega območja. Ideja za pionirsko hranilničarstvo se je pravzaprav pred leti rodila na osnovni šoli v Podčetrtku. Od leta 1970 je število pionirskih hranilnic na naših šolah nenehno naraščalo, tako da jih je danes v celjski regiji že petinšestdeset, skupna vrednost vloženih sred- stev pa znaša že nekaj manj kot sto milijonov starih dinarjev. Na Vranskem se je zbralo kar precejšnje število men- torjev pionirskih hranilnic, učencev in predstavnikov Ljubljanske banke, pKidružni- ce Celje. Kako tudi ne? Tudi prosvetni delavci vse bolj spctinavajo, kako F>omembno ^ mladinsko varčevanje. Da- nes je le še malo šol v naši regiji, ki ne bi imele svoje hranilnice. Veliko zaslugo za to imajo prav gotovo tudi prizadevni delavci Ljubljan- ske banke—podružnice Celje, ki so vsaki na novo ustanov- ljeni hranilnici na šoli radi priskočili na pomoč. Pionir- sko varčevanje je danes pri- šlo že tako daleč, da je tek- movanje med pionirskimi hra- nilnicami vključeno tudi v Jugoslovanske pionirske igre Po krajšem, a prisrčnem programu, ki so ga izvedli učenci osniC'vne šole iz Vran- skega, so o pionirskem var- čevanju govorili Janez Krof- lič, ravnatelj osnovne šole Vransko, Zdenka Gorič, men- torica pionirske hranilnice v Laškem in Jože žnidarič, predsednik sveta mentorjev. Janez Kroflič je govoril o idejni in samoupravni vlogi pionirskih hranilnic v proce- su vzgoje za samoupravlja- nje. Med drugim je dejal, da se uvajanje celodnevne šole v vedno večjem razmahu po- javlja v našem učno-vzgoj- nem procesu. Ne gre za neke nove oblike dela, pač pa za razširitev in vsebinsko poglo- bitev teh dejavnosti, v kate- rih naj bi učenci izražali svoj interes in svoja hotenja. To pa pomeni, da moramo te dejavnosti razvijati tako, da bodo ßa učenca sprejemljive in da bomo zanje učenca tu- di zainteresirali. Jasno je, da si ne zamišljamo delovanja pionirske hranilnice samo v òenamem poslovanju, ampak predvsem v razvijanju vzgoj- nih vidikov, sodelovanju v samoupravnih organih, skup- nem dogovarjanju in odloča- nju, prizadevanjem za ures- ničevanje skupnih potreb in ciljev. Zdenka Gorič je go- vorila o razširjenosti in us- pehih pionirskih hranilnic v celjski regiji, Jože 2nidarič pa o metodah in oblikah de- lovanja pionirskih hranilnic. V nadaljevanju so podelili priznanja najbolj prizadev- nim delavcem iz področja pionirskega hranilništva. Pri- znanja so prejeli: Nada Ber- tole iz podružnice Ljubljan- ske banke Celje, Jože Brilej, ravnatelj osnovne šole Pod- četrtek, Zdenka Gorič, men. torica pionirske hranilnice osnovni šoli Laško, Karolin^ Jezovšek iz Loč pri Poljča, nah, Ivanka Simon iz zavod^ Ivanke Uranjekove, Antou Venek, ravnatelj osnovne ša le Mozirje, Jože Znidariji predsednik sveta mentorjei ter Aleksander VidečnLk, di rektor Ljubljanske banke, po družnice Celje, Sledila je razglasitev rezul tatov tekmovanja pionirskiii hranilnic. Prvo mesto je os. vojila osnovna šola Vransko, drugo Laško in tretje Kozje, Od podružničnih šol so bil( najboljše šole iz Ljubečne^ Ponikve pri Žalcu in Galicije' Ob koncu pa so razdelili š( nagrade za najboljša likovnj in literarna dela. Posebm priznanje je prejela šola ij Planine pri Sevnici in to a originalna likovna dela. Ob koncu posveta so з udeleženci ogledali .še jani( Pekel in rimsko nekropoli v Šempetru v Savinjski doli ni. JANEZ VEDENTE zaleg o tem, da Inštitut za hmeljarstvo iz Žalca že 25 let skrbi za razvoj pivovarstva v Jugoslaviji, n nobenega dvoma. Prejšnji teden pa so pri inštitutu naredili še en korak naprej. Odprli so mikropivo varno, inštitut pa se sedaj imenuje inštitut za hmeljarstvo in pivovarništvo. Mini pivovarno v Žalcu so odprli predvsem zaradi tega, ker se namerava,io usmeriti v reševanje problematike, s katero se srečujejo pivovar- ne in sladame v praksi. Že več let so v Žalcu opravljali analize piva in kompletne analize slada. Z otvoritvijo mini pivovarne pa je Inštitut dobil možnost za povečanje obsega raziskovanja na pod- ročju pivovarstva. Na ta na- čin bo vzpostavljena tudi čvr- stejša vez med strokovnjaki iz prakse in raziskovalci. Sa- ma mini pivovarna je se- stavljena iz treh delov — niikropivovarne, mikrosladar- ne in laboratorija. Služili bo- do vsem jugoslovanskim pi- vovarnam in sladarnani, za- vodom za selekcijo ječmena ter drugim raziskovalnim in- stitucijam. Ni čudno torej, da so se svečane otvoritve udeležili predstavniki jugoslovanskih pivovarn, gospodarske zbor- nice, fakultet in republiške raziskovalne skupnosti. V razpravi, ki je sledila po og- ledu teh novih prostorov, so bili vsi mnenja, da ta objekt ni velikega pomena le za In- štitut, pač pa za vso Jugo- slavijo. Večina prisotnih je pakazala pripravljenost za tesno sodelovanje, podali pa so tudi nekaj konkretnih predlogov, kako naj bi to so- delovanje izgledalo. Udeleženci so poudarili, da pride mnogokrat do neso- glasij. ker mnogi znanstveni dosežki ne najdejo pravega odmeva v procesu proizvod- nje. To je navsezadnje tudi razumljivo, saj je znano, da pomeni vsaka sprememba v proizvodnji poseg, katerega efekt ne morejo z gotovostjo predvideti. Navsezadnje pred- stavl.ja vsako eksperimenti- ranje moten,je normalnega poteka proizvodnje, to pa je lahko spet vzrok- poslab- šanje kvalitete končnega pro- izvoda. Strokovnjak v pivovarni se lahko prepriča o prednosti določenega postopka šele ta- krat, ko ugotovi izboljšanje kvalitete v končnem pivu. Kakšno prednost ima torej mikro pivovarna je povsem .jasno. Naj ob koncu »menimo še to, da so mini pivovarno ure- dili v kletnih prostorih Inšti- tuta, kjer so bile prej ga- raže, in da so delavci z vso vnemo in požrtvovalnostjo so- delovali pri urejanju teh pro- storov. Prav požrtvovalnost Inštitutovih delavcev je bot- rovala temu, da .je celotna investicija veljala dva mil jona dinarjev, in da so pri hranili precej sredstev. JANEZ VEDENIl Prizorov, kot je ta, je te dni v Savinjski dolini dovolj. Hmeljarji vozijo hmelj na o».^nice Čer nejeve« na igrišču v Kaju hovi ulici, le da je tem na- gajalo vreme in so zaradi dežja bili malčki bolj v igralnicah. Slabo vreme jim je pokvarilo tudi namišljeno trgovino. Okoli vratov so imeli obešeno značilno pika- polonico Ljubljanske banke, ki je za drugo leto obljubila tudi pokroviteljst\o. Obetajo se torej uspešne oblike sode- lovanja, ki imajo \ svoji vse- bini nedvomno zelo pozitivne vplive na mlade v vrtcih, ki stopajo zaenkrat .še z drob- nimi koraki v veliko življe- nje. D. M. BRASLOVČE iN_ KRVODAJALCI . Krajevna organizacija Rde- ;čega križa v Braslovčah je 'minulo nedeljo pripravila za ¡Zavod za transfuzijo krvi iz Celja že drugo krwdajalsko ; akcijo, ki je bila zelo uspeš, ina. Na odvzem krvd je prišlo 'nekaj več kot šestdeset ob- ičanov te krajevne skupnosti. Med njiimi pa so bili tudi .takšni, ki so darovali kri več kot dvajsetkrat. Kaj je tisto, kar krvodajalce vedno znova pripelje na akcijo, so nam povedali: VILKO NATEK: »Doslej sem dal kri triindvajsetkrat in jo bom dajal, dokler mi ibo dopuščalo zdravje. Mi- slim pa, da je tisto kar te pripelje in obdrži med krvo- dajalci osebno zadovoljstvo, ki ga ob ^«m čutiš.« MILAN FEKONJA: »Danes sem prvič med krvodajalci, ker sem star šele osemnajst let. Sedaj po odvzemu krvi vidim, da je v primerjavi s koristnostjo, dajanje krvi prav majhna žrtev, zato ni nobenega vzroka, da bi vsi zdravi mladinci ne bili med krvodajalci.« IVANKA TURNSEK: »Pr vič sem dala kri približno Pred dvajsetimi leti in če ^mislim, da sem tokrat med Podajalci tridesetič pome- to skoraj dvakrat letno, ^di odslej ne bom odneha- saj se zaradi odvzema kr- ^ ne pK)čutim slabo, lahko rekla, da celo bolje.« 1'em odgovorom bi bili ver- ino vsi podobni, saj je zna- da je dajanje krvi res- ^^no samo pomoč drugim J stiski in tudi, da je človt ki tako pomaga, to v zadoščenje.« Tekst in foto: T. TAVČAR CELJE PONOVNO IZVOLJEN Na kongresu mednarodne- ga zdraviliškega združenja FITEC, ki se je pred krat- kim končal v Budimpešti, je bil za podpredsednika eko- nomske komisije ponovno iz- voljen tajnik naravnih zdra- vilišč in zdraviliških krajev Slovenije — prof. mr. oec Ludvik Rebeušek. V KONJICAH O PROGRAMIH v konjiški občini že pote- kajo v temeljnih m drugih organizacijah združenega de- la ter krajevnih skupnostih javne razprave o osnutkih programov občinskih samo- upravnih interesnih skupno- sti. Na skupnih zborih se bodo delovni ljudje in obča- ni opredelili do predloženih programov, povedali pa bo- do tudi svoja stališča, želje in potrebe. Javna razprava o programih samoupravnih in- tersnih skupnosti bo v ko- njiški občini sklenjena 10. no- vembra. D. S. ODZIV OBČANOV v Konjiški občini So se občani dobro odzvali na obe akciji, ki ju je organiziral občinski odibor Rdečega križa. Prva je bila redna krvoda- jalska akcija, ki je potekala v Zrečah in Slovenskih Ko- njicah sredi meseca septem- bra in ki je dala izredne rezultate. V Slovenskih Ko- njicah je namreč prišlo v dveh dneh na odvzem krvi kar 660 krvodajalcev, v Zre- čah pa v enem dnevu 270. Z akcijama v Zrečah in Slo- venskih Konjicah je občin- ski odbor Rdečega križa za- ključil krvodajalske akcije v letošnjem letu. Ob tem pa je potrebno povedati, da se je v vse krvodajalske akcije v konjiški občini letos vklju- čilo kar 1133 občanov, od tega Pa jih je bilo zaradi različnih vzrokov odklonje- nih 165. V konjiški občini so tako zbrali 361 litrov krvi. Te številke dokazujejo, da je vedno več tistih, ki se odločajo za humano oddajo krvi. Posebej pa je razvese- ljivo to, da je v krvodajal- skih vrstah vedno več mladih ljudi. Druga akcija, ki je potekala v konjiški občini v začetku me.seca oktobra, je akcija zbi- ranja papirja in papirne em- balaže. Tudi to akcijo je vo dil in usmerjal občinski od- bor Rdečega križa, vanjo pa So bile vključene tudi osnov- ne organizacije v Vitanju, Zrečah, Ločah, Jerneju, Zbe- lovem, žicah in Draži vasi. Tudi ta akcija je dala dobre rezultate, saj so občani ko- njiške občine prispevali kar 11 ton papirja in papirne embalaže. M.^RTA SMALC USPEŠNI Zborovali so mladi športniki ÄSD F. Skok na I, OS v Celju. V društvu deluje 12 sekcij. Opravljenih je bilo nad '0Ü vad- benih ur s članstvom. Društvo se ponaša letos z izrednimi tek- movalnimi dosežki, saj so kot področni prvaki sodelovali na re. publiškem prvenstvu osnovnih šol v atletiki z moško in žen.sko ekipo, l^jer so zasedli v finalu častno 5. mesto, v rokometu so bili pionirji republiški prvaki, pionirke pa so nastopile na re- publiškem prvenstvu tudi v gim- nastiki. Vadba in tekmovanje, izleti in pohodi, tečaji in šole (folklora, plesi) — takšne so bi- le vsebinske oblike aktivnosti mladih v tem dništ\'U. V dru- štvu so uvedli tudi dndatno vad- bo za telesno manj razvite otro- ke, Razveseljiv je razvoj tabor- ništva in planinstva, pa tudi strelstva. Ob tako razvejanem delu bi SŠD potrebovalo večjo pomoč KS, staršev in TKS ter športnih organizacij Celja zla.4tl pri strokovnih in organizacij.skih kadrih. Za najboljši športni razred Je bil nagrajen 8. a, za najboUša športnika pa Zvonka Blatnik in Miloš Rovšnik. Učenka Anita Cen- trih pa bo kot pred-sednica vo- dila nov UO v 1. 1975/76 k. JUG ALFONZ MARIIČ Alfonza Martiča pozna- jo skorajda vsi občani, ki stanujejo v Slovenskih Ko- njicah. Invalidski upoko- jenec je in že enajsto leto opravlja delo poverjenika Socialistične zveze na te- renu. »Leta 1965 sem postal poverjenik Socialist-'čne zveze. Delam pošteno, vse prejemke knjižim v po- sebne bloke. Moram pa povedati, da imam vča- sih na terenu tudi težave. Nekateri so pač zadovolj- ni, drugi pa radi kritizi- rajo. Največkrat se občani jezijo zaradi tega, ker so kaki problemi s kanaliza- cijo ali cestami in to se- veda vse leti na organiza- cijo Socialistične zveze. Glede zbiranja članarine pa bi pripomnil še to, da med starejšimi občani ne pobiram denarja. Nekate- ri sploh ne vedo, kaj je Socialistična zveza, drugi so to vedeli, pa so že pozabili. Zato raje pri njih ne pobiram članarine. Prav tako pa ne zahtevam plačila članarine od dija- kov in študentov, saj vem, da nimajo denarja.« »V katerih krajih vse pa pobirate članarino?« »Poverjenik sem v ce- lotni krajevni skupnosti Konjice, pa v Skalcah, na Pristavi, v Blatu, Vešeni- ku in drugod. Ampak le- tos imam malo manj kra- jev kot lani. Veste, bolj star sem že, pa ne morem več veliko hoditi okrog.« »Kako pa opravljate svo- je delo? Se vozite iz kraja v kraj?« »Jaz vse delo opravim peš. 2e deset let tako po- biram članarino.« »Koliko denarja pa ste letos že zbrali?« »Okrog milijon tristo bo denarja, mislim.« »Povejte mi, ste povezan tudi z občinsko konferen- co Socialistinče zveze? Pridete kdaj k predsedni- ku ali sekretarju ter se z njima pogovorite o prob- lemih, ki jih zasledite med ljudmi na terenu?« »Večkrat pridem k se- kretarju ali predsedniku in povem, kakšne proble- me imajo občani.« »Pa so vas г občinske konference že kdaj pova- bili na kak skupen sesta- nek, mislim na sestanek vseh poverjenikov?« »To še nisem doživel, da bi nas poklicali. Pa moram povedati, da se vseeno spomnijo na nas in nam vsako leto dajo kako nagrado za naše de- lo. Lani so mi dali na primer petdeset tisoč na- grade. To pa je kar lepo.« »In boste v prihodnje še opravljali delo pover- jenika Socialistične zve- ze?« »Seveda, samo če mi bo zdravje dopuščalo. Veste, rad sem med ljudmi in vsi me že poznajo. Ko me zagledajo, že kar vedo, po kaj sem prišel. Pravi- jo: Aha, Ponza že pride!« DAMJANA STAMEJČIČ 6. stran — NOVI TEDNIK 23. oktober 1975 — Št. 42 laško Razno in za nazaj Primer najbrž ni izje- men. Zgodilo se je, da je bila pred dnevi v Laškem seja izvršnega odbora kulturne skupnosti, ki je imela na dnevnem redu edino toč- ko — razno. Zakaj tako? Od marca sem je bilo seveda več sej izvršilnega odbora, od teh je bilo sa- mo nekaj sklepčnih. Ш- ločene zadeve so- bile re- ševane na ta način, da so člani dajali soglasje k do- ločenim predlogom skle- pov hkrati z opravičili, da se seje ne bodo mogli udeležiti, ali pa je služ- ba »post festum« iskala soglasje od manjkajočih članov in So se udeleženci omejili le pogojno za do- ločene zadeve. Tak način je v vsakem primeru vprašljiv, toda ker je odbor ukrepal sa- mo v okviru skupščinskih pooblastil, bi bilo mogo- če takšno »nesklepčno sklepanje« še prenesti. To- da bile so zadeve, ki jih izvršilni odbor v takem sestavu ni mogel reševati, enkrat pa jih je zaradi pomanjkanja časa tudi od- ložil na prihodnjo sejo. šlo je za potrjevanje fi- nančnih zahtevkov s stra- ni porabnikov »kulturne- ga dinarja«, иг sicer tak- šnih, ki niso določeni v pravilniku za sofinancira- nje kulturne dejavnosti, to so nekateri materialni iz- datki, potni stroški in po- dobno, ker je šlo za za- deve, ki bi se z enim pri- merom mogle spremeniti v splošno rabo, zato je potrebna previdnost. Pa pustimo posamezno- sti ob strani. Gre za drug problem, za pravilno ka- drovsko politiko ali pa za ustrezno pripravo sestan- kov. Mogoče je, da SZDL kot nosilec kandidatur ni imela sreče pri izbiri kan- didatov, ki so jih skupšči- ne potrdile in seveda prav- tako niso imele sreče. Eno namreč drži. Kdor hoče, kdor je za nekaj zagret in mu je do tega, da se zadeve pravilno in hitro razrešujejo, bo našel čas, si poiskal zamenjavo, do- kazal nadrejenim, da je sodelovati v samouprav- nem sistemu dolžnost, ki jo je treba spoštovati ne glede na težave, ki ob tem nastanejo. Ni si mo- goče zamisliti učinkovite samouprave, ki naj bi bi- la vrh vsega še cenejša kot je, če bomo s sejami igrali loterijo in bo pri- šel tisti, ki bo imel p>o naključju čas in nekaj do- bre volje. To naposled ш pošteno in tovariško do tistih, ki pridejo in v bi- stvu ne storijo nič korist- nega. Razmisliti pa bi bilo tre- ba budi o sestajanju izven službenega, oziroma de- lovnega časa. V tem pri- meru pa bodo morali biti sestanki veliko bolje pri- pravljeni, ekspeditivnejši. Udeleženci bodo morali o bistvu problemov biti vnaprej pismeno seznanje- ni, da bodo na sejah le še usklajevali stališča in sprejemali sklepe, kajti za prosti čas so občani, vsaj zaenkrat še, bolj občut- ljivi. • Po enem leiu delovanja samoupravnih interesnih skupnosti bi se morale po- litične organizacije, pred- vsem SZDL in zveza sin- dikatov analitično posve- titi dosedanjemu razvoju, stopnji in pomanjkljivo- stim delegatskega sistema v praksi. Za občinske skupščine je bilo to v ve- čini občin že storjeno — dozorel je čas, da to sto- rimo tudi Zìa SIS. JURE KRAŠOVEC interesi in priprav- ljenost Občinska konferen- ce SZDL v Celju v tem mesecu anketjra okoli 200 fci-ajanov v krajev- nih skupnostih Center, Gaberje-Huctinja inLju- bečna o vprašanjih, ki naj pojasnijo politično razpoloženje delovnih ljudi in občanov ter njihovo angažiranost in pripravljenost v dinž- beno političnem delu. Izbor krajevnih skup- nosti m anketirancev je narejen tako, da bo analiza reprezentančno izrazila posplošenost, saj mketa poteka v industrijskem, meša- nem in pretežno kme- tijskem območju. V konferenci račimajo, da bodo v prihodnjem mesecu analizirali zbra- ne rezultate, na tej osnovi pa bo Sociali- stična zveza v prihod- nje delovala. Odgovor na vprašanje, kateri so tisti interesi in vloge, ki jih Krajani želijo urejati skupno, bo vse- kakor najboljša vse- binska usmeritev za delo .socialistične zveze in za večje sodelovanje ljudi v družbmo poli- tičnem in samouprav- nem delovanju. o majhnih stanovanjih Včeraj je bila v dvorani družbenopolitičnih organa zsüßij Стпкате v Celju pet-a seja Občinskega odbora sindikata delavcev kemične industrije. Na seji so govo- rili o akcijskem programu kemične industrije do konca tega leta ter o organiziranju in uveljavljanju samo- upravnih delavnih skupin. Ob koncu so podali še Informacijo o akciji izgrad- nje malih stanovanj za samce v Celju. šola delegatov Skozi stalno šolo delegatov v Celju, ki deluje pri Delavski univerza, je doslej šlo že 342 delegatov. Prejš nji teden je končala šolo že 18. skupina, ki je prav tako kot druge pred njo sklenila šolanje s posebnim testom. Za najboljše slušatelje bodo poskrbela, da bodo lahko nadaljevali s poglobljenim študijem m pn dobivanjem teoretičnega znanja za samoupravno delo- vanje in dejavnost družbenopolitičnih organizacij. šola delegatov je ai-ganizirana z dopoldar^kim in popoldanskim poukom. Obisk dopoldanskega pouka je skorajda polnošte^len, popoldanski pouk pa poprečno obiskuje ■ le 42 "/o slušateljev. Delegata opravičujejo svojo odsotnost od popoldanskega pouka s preutruje- nosiijo, kar najbrže ni povsem neupravičljiv razlog, Vsekakor pa o tej ugotovitvi velja razmisliti. Sicer pa družbeno političnega izobraževanja ne smemo vredno- titi kot privilegij posameznikov, ampak kot nujnost, če želimo s poglobljenim samoupravljanjem dosegati boljše proizvodne uspehe. žaleg: komunalna izgradnja v torek je bila v Žalcu seja Izvršnega sveta Skup ščine občine. Na seji so uvodoma podali informacijo o zavarovalnih premijah vplačanih od organizacij zdru- ženega dela iz območja občine, zatem pa so podali poročilo o problematiki poštnega prometa ter poročilo o delu občinske uprave. V nadaljevanju seje so govorili o požarnem varstvu na območju občine ter o proble- matiki stanovanjskega gospodarstva. Na seji so podali budi ix>roôiilo o problematiki komimalne izgradnje v občini. tks mozirje ČETRTINA OBČANOV Ožji štab delavcev TKS, ObčK SZDL in predstav- niki ZTKO Slovenije so pred dnevi v Mozirju raz- pravljali o organiziranosti telesne kulture z vidika novega zakona o društviii in načeli nove ustave. So- glasno so ugotovili, da tu- di v tej občini pogrešajo občinsko zvezo telesno- vzgojnih organizacij, ki bi združevala vse osnovne or- ganizacije in vodila celot- no operativno delo pri izvajanju programskih na- log TKS. Vsi delavci na tem področju so bili se- daj zbrani v IO TKS. Ta skupnost F>a je opravljala amatersko vso aktivnost tako za zbor izvajalcev kot zbor uporabnikov v tele- sni kulturi. ObčZTKO bo ustanovljena še v tem ko- ledarskem letu in bo pre- vzela vrsto operati-vnih nalog, ki so bile doslej vse koncentrirane v TKS Predsednik skupščine TKS Mozirje Vlado Mik- je s svojimi najožji- mi sodelavci razgrnil sedanje stanje organizira- nosti in aktivnosti na tem področju. Tako-le je med drugim dejal: »Sistemska ureditev financiranja tele- sne kulture z ustanavlja- njem TKS je tudi v naši občini doprinesla k na- predku telesne vzgoje ш športa. Trenutno imamo v občini 16 osnovnih or- ganizacij s 3.674 članstva, kar predstavlja 23 % vse- ga prebivalstva. V ospred- ju So aktivnosti v ŠŠD, v planinstvu, smučanju, strelstvu, tudi razmah v športjnih igrah je vse reč- ji. Ob stabilizacijskih pri- zadevanjih smo prispevno stopnjo za potrebe TKS znižaU od 0,52 na 0,40 0/0, vendar ob sedanji stopnji razvitosti z 900.ono N din za- dovoljivo pokrivamo funk- cionalne izdatke osnovnim organizacijam in se lote- vamo tudi novih investi- cij. Koristni^ odprtih po- vršin za športne aktivnosti imamo 67.500 kv. m, po- kritih 1.250 kv. m, kar še ne zadovoljuje potrebam občanov. Zelo šibki pa smnino imajo v proce- podružbljanja kulture ve- vlogo vse amaterske i^lturne dejavnosti Ni na jujiičje, da smo pred dnevi î^j priča skupnemu razgo Хџги med predstavniki pred "Vedstva občinskega sveta XjípOS Celje in predstavniki Občinske konference SZDL i Celju. Ni naključje zaradi tega, ker je v začrtani kuJ turni akciji podružbljanja kulture nu.tno najtesnejše so delovanje kulture In njenih samoupravnih organizmov a najširšo fronto družbenopo litičnlh sil, torej s SZDL Ce Izhajamo iz dejstva, da je treba vključevati v kul turno življenje slehernega ob čana, nam mora ob tem pri zadevanju oitl v zavesti tudi Izredno dobro izdelan pro gram, ki bo pomenil konti nulteto dolgoročnega dela, ne pa trenutno akcijo. Potrebne bodo temeljite analize, pred- vsem pa učinkovite metode, kako vzpodbujati delovnega človeka, da bi čimbolj aktiv no posegal v kulturno živ ljenje. V krajevni skupnosti, v delovnih organizacijah, mlad človek že v osnovnJ, strokovni in srednji šoli. To je bila osrednja t«ma na nedavnem zasedanju pred- sedstva občinskega sveta ZKPOS Celje, kjer so raz- pravljali o konkretnih meto- dah in zadolžitvah za ures ničevanje zastavljenega pro grama pod geslom »Celjski kulturni utrip«. Iz tega je razvidno, da bomo v prihod njih dneh do novega leta pri ča ustanavljanju šolskih kul turnih društev in kulturnih društev v organizacijah zdru- ženega dela. Tudi v krajev nih skupnostih, 1'oskrbeti bo treba za stalno Izobraževanje In informiranje, torej organi zirano obliko združevanja kulturnih animatorjev. Odloč neje posegati s kulturno pro- blematiko v združeno delo zahtevati razprave na to te- mo tudi na sejah delavskih svetov. Gre torej га zahteven načrt, ki pomeni proces me njanja mentalitete v bistve nih pogledih na naše kultur no življenje- To seveda ne bo moč storiti čez noč. Potreb- no bo veliko napora, pred vsem pa dobro pripravljene- ga dela- Res, da naj bodo nosilci posameznih akcij družbenopolitični organizmi, toda osnovna pobuda In kon kretne programske, torej vse binske rešitve pa naj Izvirajo iz kulture same. Na omenjenem zasedanju je bil podan tudi predlog, da bi družbeno politične or- ganizacije celjske občine Ime le tudi svojega sekretarja za kulturo, kot ga že Ima sin dikat za šport. Nedvomno je to predlog, ki je vreden raz- mišljanja. Oživljanje kulturnega utri- pa v celjski občini je velike ga pomena. Toda brez trdne In realne povezave z združe nim delom, krajevnimi skup nostml in šolami, bo načrt ostal samo na ravni dogovar janja, ne bo z vsebino zažl vel med občani. Zato so se v Zvezi kulturno prosvetnih organizacij »,rdno odločili, da bodo s svojim bolj organlzi ranim delovanjem prispevali vse moči in znanje za ures ničevanje te naloge. DRAGO MEDVED RUDI ŠPANZEL RAZSTAVLJA V LIKOVNEM SALONU v petek je kritik in publicist Aleksander Bassin odprl likovno razstavo mladega slovenskega umetnika Ru- dija španzla. V uvodni besedi je spregovoril o nje- govem delu, ovtoritveno slovesnost pa je izpolnil s svojim kratkim izvajanjem violinist Rok Klopčič, Foto: D. Medved Ml IN GLEDALIŠČE Zojkino stanovanje v soboto je bila prva predstava abonmaja za gle- dališke amaterje. Najbrž je ta izraz malce ponesrečen, kajti če v njem iščemo ljubitelje (latinsko: amare — ljubiti), jih najdemo dovolj tudi v drugih abonmajih. A to v tem trenutku ni tako bistveno. Važnejše je to, da je bilo gledališče polno. V vsakem primeru te be- sede. Polno na odru z igralci in ob igri in polno v dvo- rani z gledalci. Bilo je pač gledališče. Ko sem se z znancem pogovarjal pred hišo pred pri- četkom predstave in ko sva opazovala dobesedno reko predvsem mladih ljudi, ki so vstopali v gledališko vežo, je najin pogovor prešel na repertoar. Tudi po njegovi zaslugi jih je bilo toliko. Verjetno jih je Zojkino sta- novanje presenetilo. Tako po besednem, kot igralskem izročilu. Kdo je Bulgakov, ki si je tolikokrat upal vprašati: »Ste partijec?^ — In to skoraj neposredno po veliki revoluciji. Toda ta vprašanja, ali bolje rečeno medklici niso imeli v sebi tiste politične bodice, ki bi si jo želel le škodoželjnež. Gledali smo komedijo, ki se konča z umorom. Odlično komedijo, z odličnim umo- rom. Toda ta umor (Kerubin je zaklal velikega komer- ciaUiega šefa Gusa) je samo simbol v množici mnogih simbolov, ki nam jih je nakazala komedija. Množico simbolov propadajoče družbe, ki kot truplo životari sredi neke druge družbe. Tiste, ki je v revoluciji zma- gala. Ti notranji emigranti so trupla že z dejstvom, da hočejo biti del ostankov, se pravi družbe, ki živi svoje življenje lažnih sanj in preteklosti. Z obema Ki- tajcema vred. Truplo, ki nastopa med njimi, je simbol vseh simbolov te družbe. Kaj pa Ametistov, ki so ga že ustrelili v Baku ju? Uspešni administrator Zojkinega salona, se pravi javne hiše? Pa grof poln morfija. In še in še. Sami simboli tistih in takšnih, ki niso zmx)gli po- gleda naprej in se zato obračajo v preteklost. A ne samo s spomini, ampak tudi z dejanji. Mar jih ne najdemo tudi danes med nami? Saj ta komedija z umo- rom, truplom in ustreljencem, sanjami, ki niso sanje ampak nojeva glava, je vendar aktualna. Koliko nojevih glav pa je med nami! Lažne morale in dvoličnosti. Koliko Gusov in manekenk, ki stopijo na prizorišče, ko se zunaj stemni? Koliko zajamčene tajnosti na te- melju izsiljevanja? Po predstavi je bil pogovor z ustvarjalci predstave. Zanimiv pogovor, ki je dajal vtis nepripravljenosti. V predstavi je bilo toliko domislic, ki so bile izključno režiserjev izdelek. Paša za oči, dialogi. Premalo vpra- šanj je bilo na to plat. Seveda, če ne pozabimo, da so v pogovoru sodelovali amaterski, nepoklicni gledališki delavci. Pogovor bi bil lahko veliko bolj zanimiv, če ne bi bil pretog. Nekako zapet in nedorečen. K temu je nedvomno prispevalo dejstvo, da so »morali« navzo- či poslušati cel referat o predstavi, napisan na nekaj zajetnih listov papirja. Vse preveč uradno in premalo gledališko živo. Morda bi kazalo naslednji pogovor kako drugače organizirati. Morda bi celo uspeli, da ne bi odšli med pogovorom iz dvorane člani tistih gleda- liških skupin, ki bi takšne pogovore pri svojem delu najbolj rabili. Ali pa morda že vse znajo? Kdo ve? DRAGO MEDVED ŠOŠTANJ Razstava šaleških likovnikov v Domu kulture v Šo- štanju so v počastitev krajevnega praznika od- prli razstavo del članov šaleške likovne skupine, ki deluje v okviru Zveze kulturno prosvetnih orga- nizacij občine Velenje. Na razstavi se je predstavilo 16 avtorjev s 30 deli v raz- ličnih likovnih tehnikah, od risb, linoreza, akvare- lov, oij, lepljenk in mo- dernega sitotiska, PA do kiparskih izdelkov od tol- čenega bakra do mavčnih ter en^a bronastega od- litka. V teg Saileški likovni skupini sta se predstavila tudi dva akademska li- kovnika — shkar Lojze Zavolovšek, ki je končal akademijo v Beogradu, in •^ipar Tone Herman, ki je Sele letos doštudiral v Ljubljani, a je širši javno- že znan, saj je raz- stavljaj že v Celju, Vele- in Šoštanju. Sicer pa je sestav razstavljalcev že- jo pester, saj združuje na 'iJiiji ustvarjalnih hotenj poleg že omenjenih profe- sionalcev še tri pedagoge, Pravnika, tehnika, vratar- ja, uslužbenke, delavce, direktorja, upokojenca in nazadnje gospodinje, se je tokrat prvič s f'^jimi risarskimi umo- •^ori predstavila širši jav- ■^osti. Tako kot je pester ^tav raastavljalcev, so Ukovna dela po te jj^atiki, tehniki in kvalite- ® zelo različna. Razvese- je, da so nekateri ^kazali napredek in raz- ^tavih icvalitetna dela, ^edtem ko je pretežni razstavljenih slik na '^'^kaj poprečni ravni in lahko bi rekel, da je šlo v glavnem za sodelova- nje. Torej šaleško ükov- no skupino, ki je zelo raz- nolika, druži le ime, v okviru katerega nastopa- jo v javnosti. Bilo pa bi prav in koristno, da bi skupina v bodoče imela tudi mentorja, ki naj bi usmerjal ali vsaj z nasve- ti pomagal začetnikom, ki jim likovna govorica še ne gre tako dobro od rok. Na razstavi v Šošta- nju so se predstavili: Aloj? Zavolovšek, Aristid Zomik. Božo Mohorko, Arpad Salomon, Marjan Martnšek, Marjan Vodi- šek, Slavko Košenina, Pe- ter Matko, Krevzel, Mišo Skomšek, Vlado Valen- čak, Anja Maček, Ivo Go- rogranc, Danilo Torej in Majika Mayer. Slednja je razstavila vrsto ilustracij, ki s prefinjeno risbo s svinčnikom in perorisbo ponazarjajo različne vrste sadnih kultur, ki bi lahko bile koristno uporabljene v kakšni strokovni vrtnar- sko sadjarski reviji. Edini kipar Tone Herman pa je pokazal na ogled troje portretov v bronu in mav- cu. Med temi naj zlasti pohvalim portret predsed- nika slovenske akademije znanosti in umetnosti Jo- sipa Vidmarja (ki ga pri- kazuje tudi naša fotogra- fija) modeliran po naravi. O razstavljalcih in nji- hovih delih je spregovoril profesor Alojz Zavolov- šek, zatem pa je nastopil še pevski zbor iz St. Ja- koba na avstrijskem Ko- roškem in pevski zbor Svobode Šoštanj. V. KOJC ŠENTJUR Dejavnost prosvetnih društev Zveza kultunio-prosvetnih organizacij, ki je bila v šentr jurski občini ustanovljena le- tos na pomlad in ji predsedu- je prof. Nuša Vrečko je zelo sohdno zastavila svoje delo. Letošnje leto je imela bogato kulturno bero, sedaj pa že pripravljajo programe za na- slednje leto. V pripravi je na-črt, ki predvideva, da bo letošnji kulturni teden v na- slednjem letu prerasel v kul- turni mesec in to od 20. ma- ja do 20. junija. Kulturne prireditve ne bodo le v Šent- jurju, kot letos, temveč v vseh krajih, kjer so društva in to ob sobotah in nedeljah. S tem bodo vsi, tudi najod- ročnejšd kraji v občini delež- ni kakovostnih kulturnih pri- reditev. Vsi pevski zbori in teh je kar 7 so že pričeli z redno vadbo in bodo v nasledi^jem letu nastopali posamič in skupno. Za skupni program se bodo sestali vsi zborovod- je, sklicala jih bo ZKPO in se bodo pomenili o reperto- ami politiki. Tako bodo imeli vsi zbori preko zime dovolj časa za vadbo pyosameiznih in skupnih pesmi! Za tako organizirano delo v okviru občine se bodo sestali tudi vodje folklornih skupin ter se pomenili o plesih, ki jih bodo vadili, narodnih nošah itd. Tudi ta posvet bo sklica- la ZKPO. Poleg dramskáh, pevskih in folklornih prireditev predvi- devajo tudi razstave slikar- skih in kiparskih del, leso- rezov, izdelkov umetnega ko- vašcva, gobelfliKw itd. Za vse to so ix)trebne dolgoročne priprave preko zime, ki mo- rajo zajeti čim več.j€ število domačih umetnikov samo- ukov. Verjetno najšibkejša kul- tuima penoga je dramatika, vidu nikjer ne more prav razmahniti. ZKPO ima namen še t» jesen zainteresirati vse šole v občini, da bi po vzoru šolskih športnih društev us- tanovile tudi šolska kulturna društva. Nedvonmo bi bili to solidni zametki kulturnih de- javnosti, posebno pa drama- tike. Prav bi tudi bilo, da bi na kulturnih prireditvah v letu 1976. nastopalo več šolskih mladinskih zborov. Zdi se nam, da bi vsaka popolna šola v občini le morala ime- ti šolski mladinski zbor, po- družnične šole pa otroške zbore. Tudi pa te stvari bi se v občini moral najti men- tor, ki bi organiziral šolsko petje, ki ga je sedaj vseka- kor premalo. Menimo, da za- četnikom ne bi bilo potrebno vaditi težkih in zahtevnih pe- smi — dobrodošle bi bile na- še lepe slovensko narodne pesmi v eno ali dvoglasju, ki jih naša mladina vse pre- malo zna. E. RECNIK S šoštanjske razstave: Tone Herman: Joeip Vidmar Uspešni koncerti Prva dva koncerta letošnje sezone (Collegium musicimi — Maribor — večer baročne glasbe, English Ensemble London — PurcelI, Beetho- ven, Schubert) sta privabila In zadovoljila številno publl- ko. Tudi za naslednji abon- majski koncert — klavirski recital Irine Smorodinove iz Moskve, ki bo v sredo 12. XI. vlada že sedaj veliko zani- manje. Na programu so dela Schuberta in Prokofjeva. Vpisovanje abonentov za večerne koncerte je zaključe- no. Razveseljivo je' da se je vpisalo 20'!b več abonentov kot v prejšnji sezoni. Med zavodi prednjači pedagoški šolski center z 10 abonenti. Tudi število abonentov za komentirane mladinske kon- certe se je zvišalo od lanskih 1176 na letošnjih 1246. Tudi tukaj prednjači mladina PŠC, ki ima 402 abonenta. V mla- dinski abonma 6 komentira- nih koncertov so zajete os- novne I. II. III. IV. PoliUe ter sredn,je šole gimnazija PSC la ESC, srednja medi- cinska in vrtnarska šola. Za drugo leto organiziramo po 4 mladinske koncerte na osnovni šoli v štorah, ki Jih poslušajo tudi ačencl meta- lurške šole. Popoldanske kon- certe pa obiskuje.)o tudi starši. Redne mladinske koncerte organiziramo v letošn.Ji sezo- ni tudi v Vojniku In Dobrni. Učenci višjih razredov bodo poslušali po 4 komentirane koncerte. V Dobmi bodo kon- certi v zdraviliški dvorani in bodo na voljo tudi zdravili- škim gostom. Tako botlo otroci vseh osnovnih šol v celjski občini lahko pod istimi pogoji red- no poslušali živo muziko in neposredno spoznali naše in Inozemske glasbene umetni- ke, ki bodo Izvajali glasbo vseh dob, kar bo gotovo lepo in prepotrebno dopolnilo šol- ski glasbeni vzgoji. Upamo, da bomo z dobro in načrtno mladinsko kon- certno politiko vzgojili našo bodočo razgledano In vneto koncertno publiko. 8. stran — NOVI TEDNIK 23. oktober 1975 — Št. 42 KRONIKA OVCE NA RADUMI NajvLšji kmei v Sloveni,ji, Bukovnik' se preživlja z lesom in živinorejo. Ob zadnjem obisku snio na jasah v .çozdu tik pod ■Raduho videli tudi n^^ovo jato ovac, ki so nas pi-esenečeno çledale, saj niso navajew. da jih kdo moti v n,jihovem svetu tišine. Foto: D. M. zbor šaleških študentov Prejšnji petek (17. oktobra) se je v prostorih SO Veleaije zbralo preko dvesto članov šaleškega štu- dentskega kluba, ki združuje študente v Ljubljani in Mariboru. Na redni letni skupščini so pregledah de- lo preteklega leta, pogovorili pa so se tudi o nalo- gah za prihodnje. Na skupščini so bili priisotni pred- stavniki DPO in OZD velenjske občine, ki so na vpra- šanja študentov in njihovo problematiko odgovarjali, kot narekuje današnji trenutek gospodarjenja in po- litike. Iz i)oročil študentov ni bilo raabraitá povečane aktivnosti v primerjavi s prete'klimi leti (v opra-vi- čilo so navajali šibko finančno stanje) zato pa so v programu predvideli pravo revolucionarno povezova- nje z vsemi družbenimi in političnimi elementi v ob- čini, še posebno pa z mladinskimi org-anizacijami. Zdelo se je, da so določene zahteve (npr. po samo^ stojnih prostorih v Ljubljani in Mariboru) postav- ljali preveč nerealno in spomo z njiliovo dosedanjo dejavnostjo. No, predstavniki občine in OZD so jim obljubili vso podporo in pomoč, v primeru, da bodo z delom, posebno še s študijskimi uspehi, pokazaili pravi interes. JOŽE MIKLAVC nazarje: nov gasilski dom Gasilsko društvo Pobrežje pri Nazarjih bo v ne- kaj dneh dogradilo nov ga&ilski dom tako, da ne bo \'eč skrbi, 6e zapade zgodnji sneg. Več kot 50 gasil- cev in drugih domačinov Tmovca, Sp. in Zg. Po-bre- žij je v dobrih dveh mesecih s prostovoljnim delom in prostovoljnimi prispevkd zgradilo nov gasilski dom do strehe, v prihodnjem letu pa ga bodo dogradili, da bo uporaben tudi kot družbeni prostor za več namenov. Potreba po obnovitvi dotrajanega doma je prived- la domačine Pobrežij do odločitve, ki se je sprevrgla v pravo udarniško akcijol Kot ponavadi v teh krajih Gornje Savinjske doline! J. M. šentilj pri velenju: prva kinološka šola Prejšnji teden je bila v Šentilju končana prva ki- nološka šola (šolanje psov) v velenjski občini. Or- ganiziralo jo je domače kinološko društvo, šola pa Je bila izvedena z domačimi strokovnjaki za. zelo neznatna sredstva. Za zaključek šole so psi opravili izpite. Največ točk so zbrali pes Tati z vodnico Jano Blekač, p.sica Vuka z vodnikom Stanetom Zorkom ter psica Viva г vodnikom Antonom Praznikom, Tem psom je bil podeljen naslov »A« preizkušnje za službene pse. Ostali kandidati so zbrali manj točk in bodo morali Se vaditi. Kinologi ia Velenja bodo takšno šolo še organi- zirali. J. M. po sledi stare reportaže SMEH V TOPLEM DOMU Pred tremi leti smo v reportaži »Jok v izposojenih plenicah« o Polakovih otrocih iz Za- lož pri Polzeli zapisali: »Dvanajstero premrzlih nožic in golih ritk se mota po glavi, išče izhoda, začne spet pri vhodu in se v krogu zavrti. Nerazvozljan gordijski vozel okolja, razmer, poj- movanja, nepoučenosti in neodgovornosti.« Zdaj, po treh letih, smo jih obiskali. Med cvetličnimi lončki v drugem nadstropju graščine Novi klošter so se prikazale bučke. Ena lepša od druge, cvetovi lepši od pravih. Polakovi otroci. Očetov ponos in mamina radost ter skrb. Dopoldne smo našli vso Polakovo družino zbrano doma. Otroci so pravkar pozajtrkovail, mama Ka- tarina se je motala okoli štedilnika, oče Franjo pa nas je prišel pozdravit iz drvarnice. Sprejeli so nas veselo, le najmlajši »pridelek« Polakove družine — Aleš. je zrl v nas nezaupljivo. Pred tremi leti je bil star nekaj dni, danes pa je debelušen kratkohlačnik, ki je leto starejšega brat- ca Borisa že skoraj do- rasel. Rado Je najstarejši Po- lakov fant. Ima 10 let in obiskuje tretji razred osnovne šole v Polzeli, Zelo je resen, v šoli pa je odličnjak. Če v moško vrsto treh fantov vpletamo kito de- kliških obrazov, dobimo Polakova dekleta: petlet- no Tatjano, Ljubico, ki obiskuje prvi razred in Vesno, ki je za leto sta- rejša. Mama Katarma se od našega obiska pred tre- mi leti ni veliko spreme- nila. Niti postarala se ni. Obraz ima brez gub, če- prav je trideseta leta že prestopila. Bledica, ki je bila pred tremi leti za njo tako značilna, je izginila. Namesto nje se je nase- lilo zadovoljstvo in upa- nje, da so otroci vsak dan večji in resnejši. Pa skrbi? S šestimi otroki jih je le precej? »Le da so zdravi,« pravi in se izogne besedi, ki bi ka- teregakoli člana družine bolela. »Dela je z njimi že ve- liko, skrbi tudi, so pa v šoli pridni in nič več ni tako hudo kot je bilo.« v kotu stojh pralni stroj, v predsobi pa vrsta lepo zloženih otroških čevelj- cev. Tako je kot v kakš- nem otroškem vrtcu. Njihov oče Franjo Po- lak nam s ponosom po- kaže omare, polne otroš- kih oblekic in pohištvo, ki ga je Kupil na kredit. Nekdanja graiska sobana je razdeljena na spalni in bivalni del. Dovolj je pro- stora za vse in vrstijo se kavči, posteljica in za- konske postelje. Brskamo po spominu, še bolj pa se spominja oče sam. »Takrat, ko ste nas obiskali, pred tremi leti, nam je šlo res hudo. Ni- smo imeli kje spati in mrzlo nam je bilo. Kmalu sem se zaposlil v rudniku v Velenju. Zdaj zaslužim okoli 400 tisoč starih di- narjev in to je za preživ- ljanje dovolj.« Postrani po- gledamo mamo Katarino In s svojim milim nasme- hom nam to potrdi. Še bolj pa nas prepričajo smejoče, iskrive oči, zdrav nasmeh in sproščenost vseh šestih Polakovih otrok. V družini vlada top- lo družinsko vzdušje in čeprav je potrebno popa- ziti na vsak dinar, življe- nje teče normalno. S skrbmi in radostmi, s pre- prekami in željo, da bo otrokom ¡epše. Toplo pri srcu je tudi nam. Ko smo jih pred tremi leti obiskali, je v nas zrla beda, ki ji ni bi- lo primere. Skozi nezates- njena vrata je uhajal mraz in otroci so boso- petili po njem. Da jim je bilo toplo, so se stiskali v gnezdu umazanih in str- ganih cunj. Ko S6 je rodil Aleš. so materi v bolniš- nici posodili plenice, ker ga ni imela v kaj zaviti, Sčetinast očetov obraz je takrat 'zdajal nemir in stisko. Preživljal je raz- očaranje nad tujino in se v Sloveniji ni mogel usta- liti. Mati Katarina pa je porajala otroka za otro- kom in je bila tiho. Samo tiho. za Jrugo ni imela več moči. Preživljali so se s so- cialno podporo, ki ji jo je nudila žalska občina — 30.000 starih dinarjev. Ko smo pred leti opi- sali stisko te družine, so ji naši bralci pomagali Poslali so denar za kurja- vo in veliko paketov z rabljenimi stvarmi. Po okolici se je veliko natol- cavalo in oče Polak je dejal, da smo iim samo škodili n da nas bo tožil, ker ne dobi služba ... Ba- je smo s prstom pokazali nanj. Danes se ne huduje več In pravi, da sa ja takrat moralo nekaj zgoditi. In se resnično tudi je. Šel je vase, кег ja spoznal, da mora skrbeti za števil- no družino, na oziraje se. ali zmore težaško delo ali ne. Tudi danas ga de- lo kopača v rudniku utru ja, ker ja bolan na želod- cu in delo m primarno zanj. Pa /zdrži, ker mora, čeprav včasih pomišlja, ali bo zmogel ali ne. Šest otrok pa ga obvezuje, ker }ih bo treba poslati v šole, zlasti, ker so briht- ni in pridni. Da jim bo lepše kot njemu. Takega, zazr+ega v ju- trišnji dan, smo veseli. Da bo družina še bolj »no- bel«, kot nam jo ja s kančkom zavisti pred obiskom, opisala soseda. Besedilo: ZDENKA STOPAR Slika: DRAGO MEDVED st. 42 — 23. oktober 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 LOČE PESEM DRUŽI Leta 1968 .so v Ločah ustanovili vokahio skupi- no, ki so jo poimenovali kar po kraju samem v Loški oktet »Kje in гакај ste se zbrali,« smo poharali umet- niškega vodjo okteta Ig- naca IVnakarja »Začelo se .)€ po stari slovenski navadi kar v go stüni- Rekel sem si: fant- je imajo dobre glasove pa tudi pojejo radi, zakaj se ne bi dela lotili resno? In smo začeli. Od začetka do danes je prišlo do neka- terih zamenjav, trenutno pa sestavljajo oktet na slednji pevci: Rudi PoHč, Slavko '^krlnjar. Rudi Fur man. Bili Kovačih, Janez Bemik 'л pa skupaj z menoj Se brata Stanico in Vlado « »Vsi pevci ste zaposle- ni, doma ste li različnih krajev. 4Н imate zato več težav?« »Res je, skupaj smo se zbrali fantje od blizu In daleč: Iz Jerneja, Loč In celo ÌX Celja je eden. Va- dimo po potrebi, običajno vsak teden In to pred vsem v večernih urah. Te- žave so iudi zato, ker ni- mamo dovolj denarja, pa tudi svojih prostorov ni- mamo, kjer bi lahko va- dili.« »Kaj pa repertoar?« »Pojemo tako narodne, kot tudi umetne pesmi. Doslej ámo jih naštudirall že preko petdeset.« »Nastopi? « »Nastopamo povsod, kjer nas povabijo. N ajpogoste- je seveda na proslavah in drugih prireditvah. Peli smo iudi že na televiziji In sicer v oddaji Pni aplavz. Na letošnjem fe- stivalu narodnozabavnih viž v l*tuju smo se s Štajerskim Instrumental- nim kvintetom Toneta Ce- lana uvrstili v finale ter tako pri.šli na skupno plo- ščo in kaseto. Predstavili smo se z mojo skladbo Večerni Tirak.« »Načrti, želje?« »Že več kot tri mesece Intenzivno vadimo s CJe- lanovo skupino. Skupaj nameravamo namreč po- sneti plo.ščo.« TONE PETELINSEK MNOŽIČNI JESENSKI KROSI Programska naloga »vsi Slovenci tečemo« je pred nami, da jo v vseh sredinah uresničimo. Akcija za krose se mora čimprej pričeti! Po- budnik je tokrat AZS, ki s svojim E>osebnim štabom oživlja v vseh občinah v republiki po rvovno zanimanje vseh odgovornih dejavnikov aa organizacijo množičnih jesenskih krosov. Ak- oija bi naj spodbudila vse občine, da bi i^v^ed- id v prvi poloviod meseca oktobra množične krc-- se v vseh šolah, krajervnih skupnostih, društvih, рк) možnosti pa vključili v te akoije tudi vso športno rekreacijo. Svoj vrh bi te akcije dobi- le v izvedbi republiškega jubilejnega X. je- senskega krosa AZS za pokale DE!LA v UKib- Ijand. Da bi zajeli kar največje Število občanov ian delovnih ljudi v jesenske krose, so tudi smo- trno porazdelili starostne kategorije in zahtev- ke po storilnosti v tekih. Kar poglejmo .sd raz- delitev: — m-lajše pionirlce (19вЗ in mlajše) — l.OflO m, — mlajiSl planirji (1962 In ml.) - 1.000 m, — starejše pioiiirke (1961—1962) — 1.000 m, — starejši pionirji (1900—1961) — 1.500 m, mlaj- ?te mladinke (1969—1960) — 1.500 m, mlajSi mladinci (19.>»—1959) — 2.000 m, starejše mla- dinke (1^—1958) — 2.000 m, starejši mladin- cd (lO^lftST) — 3.000 m, mlajši «ani (l^- 1955) — 4.000 m. članice (1956 in starejše) — 2.000 m, člani (1»?3 in starejši) — 6.000 m, veterani (1940 in starejši) — .4.000 m in pripad niiki JLA (brez starostnih omejitev) — .4.000 m. Množične oblüce krosa naj bi bUe v osnov- nih enotah. Na občinskih prvenstvih bi naij nastopdile reprezentance Iz osnovnih organizacij, na republiškem pa občinske reprezentance — po pet. v vsiaki kategoriji! Vsekakor ne more bllá Izgovorov, da bi v vseh občinah ne mogli iszvesbi teih prireditev, saj narava sama ponuja odlične terene ra iz- vedbo jesenskih krosov. Vsa akcija je odvisna od dobre organizacije ta.ko v osnovnih organi- zacijah In ol>č''n9fcih TTvezah telesnovTçrojnih от- gani^cij in samoupravnih Interesnih skupnosti. Po informacijah so tudi v celjski regiji ob- širne priprave za to akcijo in upajmo, da bo v jesenskih krosih sod^^lovalo na tisoče obča- nov vseh sta.rosbl. K. JUG ANDRAŽ IN DOBRIG V NOV Odvetnika Stane Šelih in Gregor Tratar sta poslala uredništvu Novega tednika poziv za ob- javo popravka, ki ga, kljub časovni odmaknje- nosti od objave, objavljamo v celoti. »V va.šem časopisu št. 'ití z dne 3. 7. 1975 ste objavili sestavek pod na.slovom ».Andraž in Do- brič v NOV« Pisec tega sestavka je Franc Dra- meljski. V 6. odstavku tega sestavka so stvari pojasnje- ne tako, da za ljudi, ki poznajo razmere, lahko to povzroči prepričanje, da se nanaša na družino Kran.)c. V imenu moje stranke Nuše Popovlc roj. Kranjc iz Ljubljane, Kumrovška 19 vas pozivam, da objavite popravek v časopLsu, iz katerega bo razvidno, da se opisovanje v B. odstavku sestav- ka ne nanaša na družino Kranjc.« _ po™. gg OSVOBODITVE DOGODEK \ VERM.IN SKEM TABORL O vermanih bi lahko veliko pisali. Bodisi o nji- hovem vojaškem udejstvo- vanju in sodelovanju ob okupatorjevi strani, o od- nosih starešin do verma- nov in obratno, o nasto- panju vermanov do prebi- valcev, pri katerih so bili nastanjeni ali od koder so hodili na hajke proti partizanom, o njihovili medsebojnih odnosih in še o marsičem. Tudi o primerih, ko so postajali vermani v akcijah protd partizanom ponekod pa- sivnejši Ш so si znali par- tizani to obrniti sebi v prid. Med .judmi v Zg. Sa- vinjski dolini in tudi dru- god po Štajerskem še dandanes krožijo različna dovtipi na račun verman- ske podrejenosti nemški komandi. Hlapčevski od- nosi do predpostavljenih nemških starešin so po- gosto vzbujali smeh in žalost obenem Se danes so znani n registrirani v spominih starejših (5omje savinjčanov in v pisanüi analih primeri, ko so se posamezni verrr.ani poka- zali proti starešinam po- korni »petolizniki«, proti Slovencem pa surovi in brezču^^ni. Grdo so se ob- našali ne le do v boju zajetih partizanov, temveč tudi do nedolžnih ljudi. Nemcem so pomagali po- žigati hiše in gospodar- ska poslopja. Ljudem so kradli i-azlično imovino. Jemali so hrano, pijačo, oblačila :n obutev in vse to celo pošiljali domov svojim družinam. Nekateri vermani so po- stali nečloveški tudi do svoj>ih bližnjih, do voja- kov v lastni enoti. Pred mesecem dna sta opisala Jože Ramšak in Jože Krz- nar, oba doma iz Gornje- ga grada, dogodek, ki pri- kazuje nekega krvoločne- ga vermana. Jože Krznar je bil oči- videc delnemu poteku pri- petljaja pred triintridese timd leti. Toda mnogim, starejšim Gornjegrajča- nom in prebivalcem iz okolice Nove Štifte je še prav gotovo v spommu, kot Jožetu Ramšaku, kaj so takrat slišali o dveh mladih vermanih Vermani so bili 1942. leta nastanjeni v Novi Štifti v Slugovem. To so bili fantje in možaki raz- ličnih starosti, doma naj- več iz Ptuja in tamkajš- n<)e okolice. Neki mlad verman je povabil svoje- ga pajdaša — - edel je, da ima ta precej denarja, zlato uro in prstan — na nakup volne, do katere se takrat ni kar tako lahko prišlo. Kupila bi jo naj pri kmetu Pož&miku. Pot ju je vodila mimo Lom- šeikov, kjer ju je opazo- val tedaj tamkaj doma Jože Krznar. Cez dobre pol ure зе je tod vračal le en sam verman. Pogo- sto in nekam plaho se je oziral nazaj. Krznar je šele po nekaj dneh zwedel po kakšnih opravkih sta šla verm^iiia in da je bil nakjip volne !e pretveza poživinčenega ^^ermana, ki je svojo pohlepnost popla- čal z lastnim življenjem. Vse se je odvijalo »kot v filmu«. Nekje nad Lom- šekom je napao el verman vermiuia. Napadalec je mislil, da je žrtev že mr- tva, ko je nekajkrat uda- ril s puškinim kopitom po glavi. Toda njegova žrtev je bila le v nezavesti. (Od- vzel je pajdašu denar in di-agocenosti ter odšel po daljši in neki drugi p^oti nazaj proti Novi Štifti. Ne dolgo potem, ko je prišel napadeni verman nazaj v jrvojo enoto — v nezavesti je 'ežal dobrih deset minut — prejel pr. vo pomoč in izpovedal, ka- ko ga je njegov »prijatelj« pobil v gozdu na tla in oropal, ,,€ prisopihal tudá napadalec. Hitel je pripo- vedovati, kako sta bila s kameradom napadena od partizanov, da je le sam ostal pri življenju, a 7A\ izgubil puško in komaj utekel s planine. Lahko si predstavljamo, kako je pogledal, ko so mu pri- vedli po partizanih ubi- tega kolego! Ramšak in Krznar sta še povedala, da so tiste ga pohlepneža potem vklenjenega odpeljali na »višjo komando« v (3omj4 grad, obsodili na smrt in dva dni zatem ustrelili. Pokopali so ga na licu mesta, torej približno tam, kjer se danes nahaja podjetje »Smreka«. Takšen srečen konec za napadenega vermana je pomenil srečo tudi za prebivalce ';amkajšnjega okoliša. Nekrivi bi po- stali krivi, če bi na- padeni verman končal svoje življenje v oko- lici Lomšekov alá Požar- nikov, bi ü nosili wse po- sledice in kdo ve, koliko še drugih nedolžnih žr- tev iz okolice Nove Štifte bi takrat izgubilo svoja življenja. PRISPEVEK PREBIVA!^ STVA NOVE ŠTIFTE V BOJU ZA SVOBOO Že v začetku opisovainja medvojnih razmer v teh krajih что omenili, da se je z organiziranim de- lovanjem Osvobodilne fronte na širši podlagi pričelo šele v spomladä 1943. leta. V poletju sta delovali že dve mladinski organizaciji, ki sta se po- tem v avgustu združili. Sekretarka prve skupine, ki je štela 7 članov, sa- mih mladih fantov in de- klet, je bila Marija Tesov- nikova, poročena Krznar. Drugo, petčlansko skupi- no je vodila sekretarka Marija Rdhter. Povedati je treba, da so imeli nekate- ri prebivalci v teh krajili že mesece in mesece po- veeavo s F>oeamezinimi ta- krat še redkimi partizan- skinïi skupinami, bili nji- hovi zaupnUcl, obveščeval- ci in vodiči. Za to p>odročje so tudi značilni in omembe vred- ni nekateri boji partiza- rvov z nemškimi vojaki, poUcisti in vermani, ki jih lahko v tistem obdob- ju uvrščamo med zelo močne ali celo najmočnej- še partizanske podvige v Savinjsid dolini, pri čemer je mišljeno obdob- je v drugi polovici 1942. leta in do jeseni 1943, Slika je trikrat menjala gospodarja, vendar ni dokimientirana. Na hrbtni strani slike je napisano: »Gefangene Wehrmannschaft beim politischen Unterricht der Banditen«. Kdor bl razpoznal v katerem kraju, kdaj in ob čigavem kozolcu sedijo vermani, naj iz prijaznosti sporoči uredništvu. zabukovica JUBILEJ PLANINCEV Planinsko društvo ustanovljeno leta 1950 — Danes že 1500 članov — Goje- nje tradicij NOB — Eno najbolj prizadevnih Planinskih društev na našem območju Leta 1950 so se na prvem občnem zboru zbrali v Za- bukovici člani Planinskega društva. Takrat je bilo včla- njenih 213 članov. Sprva so se planinci naslanjali pred- vsem na rudnik Zabukovica, ko pa je rudnik prenehal s svojim delom, je v tem dru- štvu prišlo do krize, ki pa so jo kmalu prebrodili, saj je danes vanj včlanjenih že okrog tisoč petsto planincev. Eina izmed prvih nalog pri- zadevnih mladincev je bila ta, da so si v svoj plan dela zadali nalogo, da čim prej zgrade svoj planinski dom. Takrat se še niso mogli od- ločiti ali naj bo dom na Gozdniku ali na Homu, ven- dar so se kasneje odločili za Hom in so leta 1967 že od- prli kočo, leta 1971 pa so odprli še prizidek k tej ko- ći. Vse to je bil sad pro- stovoljnega dela. Leta 1960 so razvili društ- veni prapor. Z njim sodelu- jejo na različnih prireditvah, pa tudi na pogrebih. Ideja za Savinjsko pot, ki povezuje obronke Savinjske doline je izšla prav od za- bukovških planincev. Pot so uredili planinci iz vse Savi- njske doline. Do danes je to pot prehodilo že več kot 230 planincev. V okviru Sa- vinjske poti pa je Telesno- kultuma skupnost iz Žalca oa-ganizirala tudi Trimčkovo planinsko pot, ki jo je pre- hodilo že 125 članov Planin- skega društva Zabukovica. Sicer pa planinci iz Zabu- kovice obiskujejo tudi druge poti. Tako je opravilo šale- ško planinsko pot šest čla- nov, Zasavsko sedemnajst, Slo- vensko planinsko transverza- lo štirinajst, in Koroško šest- najst članov. Skratka, planin- ci iz Zabukovice radi hodijo v gore. To dokazuje tudi dej- stvo, da je lani prejelo 100 planincev zlati in srebrni čeveljček za prehojenih 100 oziroma 200 kilometrov, samo v prvi polovici letošnjega le- ta, pa so podelili že 42 takš- nih značk. V okviru društva delujejo gorski stražarji in markacisti in to v okviru Planinskega društva Ljub- Ijana-Matica. Tako so na pri- mer skupaj z jamarji iz Pre- bolda na raznih predavanjih planince sezsnanili z lepotami podzemnega sveta. Sad dela markacistov pa je med dru- gim oskrbovanje in vzdrževa- nje več kot osemdeset kilo- metrov planinskih poti, ter urejena bivaka na Gozdniku in Kamniku. Na osnovni šoli Nade Ci- lenšek v Grižah deluje v ok- viru planinskega društva tu- di sekcija planincev pionir- jev, ki jih uspešno vodi pri- zadevna Dragica Ulaga. Le- tos so prav vsi prejeli znač- ke Hodim. Sicer pa velja omeniti tudi to, da so sko- raj vsi učenci na podružnič- ni šoli v Libojah člani Pia ninskega diiišbva. Zanje pri- rejajo izlete, planinsko šolo ter tečaje prve pomoči. Ena izmed poglavitnih na- log planinskega društva je tudi gojenje tradicij narod- noosvobodilne borbe, in v ta namen so doslej organizirali že večje število pohodov. Da so pohodi še bolj uspešni, sodelujejo pri organizaciji le teh Občinski in krajevni od- bor Zveze borcev, pevski zbor Svoboda Griže, godba na pihala Zabukovica, mladin- ska organizacija ter osnovna šola iz Griž. Ob 25. obletnici Planinske- ga društva, ki so jo prazno- vali pred kratkim, se je pred spomenikom NOB v Migoj- nicah zbralo več kot 300 pio- nirjev, borcev, planincev in mladincev, ki so nato skup- no odšli na osrednjo sloves- nost, ki je bila na Homu, v Matkah pa je udeležencem I>ohoda spregovoril Anton Kotnik. Osrednji govor na Homu pa je imel predsednik Občinskega . odbora Zveze borcev NOB, Rudi Cilenšek. Ob koncu naj omenimo, še to, da so planinci iz Zabu- kovice prejeli za svoje delo že mnogo priznanj tako na primer občinsko nagrado, srebrni častni znak Planin- ske zveze Slovenije ter Te- lesnokultume skupnosti iz Žalca. Čestitkam ob njihovem ju- bileju pa se pridruži^jemo tudi mi! TEKST: FRANC JEŽOVNIK FOTO: ZORAN PREMIK Na enem izmed pohodov planincev iz Zabukovice na Hom. gotovlje 80 LET PEVSKEGA DRUŠTVA V Gotovljah priprav- ljajo kulturni program za osemdesetletnico ob- stoja pevskega društva. V ta namen bodo kar tri prireditve. Prvo bo- do pričeli ljubljanski operni pevci: Ladko Ko- rošec, Stritarjeva in drugi. Za tem bodo na- stopili zbori iz Savinj- ske doline, kot prvi pa seveda domači zbor, ki kljub raznim »vihar- jem« ubrano zapoje, tu pa je glavna zasluga zborovodji GORIŠEK JURIJ starejši; besedo »starejši« smo zapisali samo zato, da lahko poudarimo drugo plat medalje: njegov sin — GORIŠEK JURE mlaj- ši že vrsto let zares uspešno vodi kulturno prosvetno društvo, po- leg tega pa še izredno študira na višji komer- cialni v Mariboru. Kar mesec dni se je »pote- pal« po Angliji, kjer se je izpopolnjeval v po- govornem jeziku: vse- kakor: Jure je pravi učenjak, dasiravno tega ne obeša na tavelik zvon. Na Zadnji seji pa je bil sprejet tudi pro- gram dela za leto 1976. Učiteljica, tovarišica Rode je povedala, da bo delo z lutkovnim odrom spet zaživelo, mladi pa bodo naštudi- rali dve igri: prva bo veseloigra, druga dra- ma. Tudi pionirska dramska sekcija bo pri- pravila eno celovečerno prireditev. še vedno pa so v ospredju težave z os- novnimi prostori. Pro- feta tako rekoč nima prostorov, kjer bi lah- ko bile bralne vaje za igro in tako igralci »ga stujejo« v šoli in še kje drugje. Prostori, ki ^o namenjeni kulturi, služijo najrazličnejšim veselicam, vsaka veseli- ca pa pusti pravo raz- dejanje. Kljub vsemu: osmega novembra bo v Gotov- ljah velika prireditev, zadnja pa bo okoli 29. novembra, to s poudar- kom na trideseti oblet- nici osvoboditve, leto žensk in obletnici sa- moupravljanja. Priprav- ljalni odbor dela v upa- nju, da bo dvorana tri- krat do zadnjega kotič- ka — POLNA. -dk. • šoštanj: filatelistična razstava Praznovanju letošnjega krajevnega pra- znika v Šoštanju se je priključila tudi šoštanjska pošta, ki je v svojih pro- storih pripravila zanimivo in pestro razstavo znamk. Razstavo je zelo pre- gledno aranžiralo s svojimi panoji Fi- latelistično društvo iz Celja, katerega Člani Ivan Vozlič, Ferdo Kimej, ViU Končan in Roman Turk, so tudi pri- pravili gradivo za razstavo. Roman Turk je prispeval znamke Jugoslavije in priložnostne znamke ter spominske ovitke ob 100-letnici železnic, in znam- ke izdane ob dnevu človekovih pravic. Ivan Vozlič je pokazal na ogled serijo prikupnih znamk v risbi in barvah iz čudovito iantazijskega sveta otroških pravljic. Vrsto znamenitih mož je iz svoje zbirke prispeval Ferdo Kunej, Vili Končan pa je predstavil zbirko do- mačih in tujih znamk na katerih so izredno lepo reproducirana umetniška dela slavnih slikarjev in kiparjev. Razstava je vzbudila izredno zani- manje pri odraslih in mladini, kar je tudi razumljivo, saj v Šoštanju že vr- sto let ni bilo takšne razstave. Zato gre izreči vso pohvalo članom filateli- stičnega društva Celje, ki so za razsta- vo prispevali svoje dragocene zbirke, kakor tudi pošti, ki jo je organizirala v svojih prostorih. Zanimivo je še to, da slavi pošta Šoštanj v kratkem tudi 125-letnico svo- jega delovanja, zato bomo o tem jubi- leju še poročali. V. KOJC ® žalec: seja mladine Danes popoldne bo v Žalcu seja občinske konference Zveze socialistič- ne mladine. Na njej bodo sprejeii pro- gram dela za naslednje obdobje, ob konou pa bodo še nadomestne volitve za člane predsedstva. J. V. • uboje: revija godb na pihala v soboto in nedeljo je bil takore- koč praznik Libo j. Njihova godba na pihala je namreč slavila 40-letnico de- lovanja. v počastitev tega jubileja so zvečer pred na pol prazno dvorano pri- pravili samostojni koncert. Godbeniki iz Liboj so še enkrat dokazali, da so zares dobri. V nedeljo pa je bila občinska revi- ja godb na pihala, na kateri je sode- lovala tudi godba Eggenberg iz Grad- ca v Avstriji. Mirno lahko rečemo, da sta na re vi j i presenitili godbi iz Zabukovice ip Prebolda. Prizadevni godbeniki iz Za bukovice so se lotili težjih skladb ir jih solidno zaigrali. Vsekakor so pc kvaliteti izvajanja precej napredovali To velja tudi za Prebolčane, ki so jih tudi sicer pohvalili na nedavni reviji slovenskih godb v Slovenski Bistrici, Repertoar preboldske godbe sicer ni najtežji, saj so na reviji zaigrali tudi dve avsenikovi skladbi, prav to pa je tisto, kar publika rada sprejme, med sicer standardnimi skladbami, ki jih igrajo pihalne godbe. Lepo so na re- viji zaigrali tudi Pesem o Titu in to ob spremljavi pevca. Splošna ugotovitev^ ki bo najbrž držala pa je, da so vse trj godbe več ali manj že izenačene pc kvaliteti igranja, in da so v zadnjem letu precej napredovale. To pa je na- vsezadnje tisto, kar je še najbolj raz- veseljivo. • šentjur: gostovanje »divjega lovca« Po uspešni igri doma in gostovanju v Sevnici bodo člani prosvetnega društ- va Dobje pri Planini gostovali tudi v Šentjurju. Uprizorili bodo ljudsko igro F. S. Finžgarja Divji lovec. Prireditev bo v nedeljo, 26. 10. ob 15. uri v dvorani kulturnega doma v Šentjurju. Z. S ® prebold: o problemih kampingov Minuli petek je bil v Preboldu po svet predstavnikov slovenskih kampov Posveta so se poleg njih udeležili tu di predstavniki Avto moto zveze Ju- goslavije iz Beograda, republiškega tržnega inšpektorata in celjske turistič- ne zveze. Uvodoma so govorili o tem, naj bi bile cene v kamping vodiču Jugoslavije pisane v dinarjih in ne več v ameri' ških dolarjih, ker to povzroča vrsto težav pri preračunavanju valut, poleg te.ga, pa to ne dopušča tudi naša na- cionalna zavest. Na zasedanju so spre jeli tudi sklep, da se mora podol» kamping vodiča Jugoslavije slej ko prej spremeniti tako po vsebini kot po izgledu same publikacije. V nadaljevanju so sprejeli tudi sklep, da se cene v naših kampih т naslednjem obdobju povečajo za okrog 25 odstotkov, ker so bile do sedaj tako rekoč smešno nizke. Sejo so zaključil z oceno minule turistične sezone. a s Slavkom Q 2 na koroškem pl Med čakanjem na for- miranje transporta me je kot strela z jasnega za- delo nepričakovano, sreča- nje s pred tremi leti pre- minulim bratom Rudijem, ki je tiste čase učiteljeval v Podlehniku pri Ptuju in ki je 'enak z enakim stal s strogim, domala očetov- skim pogledom pred me- noj. še pozdraviti se nis- va utegnila, ko me je èe očitajoče pobaral: »Kam pa ti?« je strogo vprašal in me meril od nog do glave. »Ja, na Koroško, ali tu di ti?« sem odvrnil in ga zvedavo opazoval. »Ti èe pokažem, ti tudi! Nikamor ne boš šel, boš precej videl!« ' V tem se je hitro od- daljil. Takoj sem ugotovil, kam je nameril korak. Proti skupim, kjer je bil Pivko. Brat ga je dobro poznal. saj je bil pred vojno tudi njegov profe- sor. Ni se vrnil tako kma- lu. Pivko je bil očitno prezaposlen z dajanjem zadnjih navodil svojim neposrednim sodelav- cem. Dan se je hitro na- ginjal k večeru in tedaj se je brat vendarle neko- liko pomirjen vrnil. Dejal mi je, da mu je dr. Piv- ko zagotovil, da ne bom uvrščen v skupino, ki bo vršila propagando v ne- varnem kraju in da bo že naročil vodji skupine, naj malo popazi name in na mojo rosno mladost. Hkrati pa je pripomnil, da bom plačilo za svojo lahkomiselnost že prejel od očeta po vrnitvi. V tem trenutku je tro- bentač že dal znak za zbor. Pred kolodvorskim poslopjem smo se postro- jili v štiri vrste, pred ka- tere je potem stopil štab г vsemi vodji skupin vred. Dr. Pivko je v kratkê in jedrnatem nagovà orisal namen in poni našega pohoda na Ko ško, poudarjajoč potre po brezpogojni discipl^ ter lepem in dostojni obnašanju, nakar so л po že poprej pripravi nih spiskih prevzeli vod skupin. Naši skupini,- je štela 12 članov, je i čeloval dotlej povsem ' znani mi slovenski ü telj, petindvajsetleni čelični Slavko Osterò, ii poznejši veliki skladaté Vkrcavanje je bilo < ravljeno mirno, resno, sciplinirano in hitro. sem občutek, da se vsakdo zavedal pomeli nosti vloge, ki jo je ' prevzel na svoja ram^' prav tisti trenutek, ko je jela dolga kompozi^ rahlo premikati. Bila resnično dolga, če prav spominjam, je ^OŽE HORVAT JAKI ODŠEL BI V HRIBE Temno moder BMW 2500 je brzei tistega malce de- ževnega dne po Zgornji Savinjski dolnn. Za vola- nom je sedel Jože Horvat Jaki- Pravzaprav nisem imel občutka, da sedi, am- pak da lebdi v tem fizič- nem življenju, priklenje- nem na ¿edež m oklep vr- hunskega dosežka človeš- ke civilizacije. Kajti nje- gova duša 'je bila v ti- stem hipu nekje dmgje. Po brzečem prostoru se je namreč v stereo tehni- ki razlegala vročekrvna ciganska pesem, ki jo je iz povsem neznatne kase- te prepeval Tozovac. Jaki je sicer držal dlani na irfodemo oblikovanem vo- lanu, toda ti prsti so bili na neki emno rjavi ža- metni mehkobi, oči pa so sanjarile skozi velikanska okna drvečega beemveja po gozdovih in malih, raz-_ trganih oblakih. Izraz na licu je izžareval značilno mirnost, ki prevzame vsa- kogar, kdor le dobil za- želeno stvar. Kakor tisti, ki je zaslišal omiljen glas ali videl priljubljeno po- dobo. Toda kakor se vča- sih ne anajdemo med ve- iildm številom njegovih slik, tako tudi sam useka s predirljivim glasom v prostor, se prešerno za- smeje in zamahne z roko, češ: »Kaj bi s tem, poj- dimo naprej, kakor gre naprej aaše življenje!« V galeriji je mimo, le iz kota prihaja glasba. Na steni visita dve veliki ta- piseriji. Ena - črno rde čem in -druga v črno be- lem. Novejše Jaki j evo de- lo, neposredno vezano na sodelovanje z industrijo, ki se je že utrdilo v likov- nem oblikovanju keramič- nih ploščic s tovarno v Milanu. Na miziic] ^ iski z le- dom in kava. V galeriji Jaki. Kaj vse že niso pisali o njem, da ne omenjam nezapisanih govoric. '•Cako značilno je za naš čas —■ še posebej — da se pojavljajo oseb- nosti, ki so začele iz nič. Tako tudi Jaki. Leta so že minila, ko je kot doma- la turist z ženo prišel v Savinjsko, v Nazarje, vi- del lep kraj in si zgradil hišo. Takrat je bil na da- našnjem prostoru še sam, zdaj je obkoljen s hiša- mi. šel bi v hribe, spet nazaj v samoto. Toda njegove slike so natrpane. V njih je vse polno — predvsem , rdeče barve. Da ne rečem me- sa. Morda pa je to vse skupaj le tista goreča gmota, ki se gomili v no- tranjosti naše zemlje. Ko- liko je v tej rdeči barvi ujetega sonca, ali pa rde čice z lic človeka? Ne delajte iz slikarstva, iz malanja — literature. Ne puščaj se ujeti v be- sede, pravi Jaki in kriči v galeriji. Se pravi, nor- malno se pogovarja. Pri- de živinozdravmk in po gleda psa, ki ga je povo- zil civilizirani produkt človeške družbe na štirih kolesih. Steklenica viskija je prazna. »Umetniki smo za to, da pridemo med ljudi ve- selje delat, ne pa da se zaradi nas ljudje jočejo,« pravi in se zasmeje. Pri tem se mu oči povsem skrijejo v ličnice, usta pa se mu razlezejo čez ves obraz. Ima malce hripav glas. Spominja me na ne- katere njegove poteze, še iz tistih zgodnjih let, ko še nisem poznal Herberta Grüna, za Jaki j a pa sem že slišal. Atelje ima tako poln, da če bi mu ukra- del pol stvari, sploh ne bi opazil. V ateljeju ima tudi obešeno vso obleko. Tudi tisto za svečane sprejeme in otvoritvene svečanosti. A tisto o sli- kah in ateljeju — po tem se razlikuje od slikarjev, ki pet let delajo eno sli- ko in jo potem v dvaj- setih letih porabijo na vseh mogočih razstavah- Jaki ima po tn razstave naenkrat. Vstaja s soncem. Ob petih zjutraj je že v Ce- lju. Dela keramiko, olja, vse mogoče tehnike. Veli- ke in majhne formate. Sli- ka cele dneve, cele me- sece, cela leta. Slika in slika, načrtuje, razmišlja. Zdaj je v risbi. Ujel jo je v tapiserijo, izčisfcil li- kovno formo in ušel sa- morastništ\4i. Z grenkobo na ustih pripoveduje o kolegu, ki mu je hotel prodati sliko — ker mu je Jaki pač prijatelj — za samo 100 milijonov di- narjev (starih)! Ni je celine, kjer ne bi razstavljal. Je umetnik? Komercialist? Genij? Šar- latan? Tovarna? Ameba? Odgovor je zaaj že naj- brž preprost. Jski je sli- kar. Samosvoj po zima- nji, ljudem najbolj na očeh — »obnašalski mani- ri«. Tm v peti nevšečne žem. To nedvomno! Išče nove pofci. V industrijo, s tem se neposredno vklju- čuje v oblikovanje, v vpliv na najširše potroš- niške množice. Kupujejo njegove stvari in obenem pravijo: Lej ga, prodal se je! Ne šika se, da umetnik prodaja svoj »spi- ritus« na keramičnih plo- ščicah ali na tkanini. Ne, to se ne šika- Stopiti mo- ramo v galerijo, po mo- gočnih marmornatih stop- nicah in pasti na kolena pred veliko umetnostjo. In se FK) spoznanju, kako smo majhni ob njej, spla- ziti po vseh štirih iz hra- ma človeškega genija v gnilo, konvencionalno vsak- danjost. Teh misli Jaki ne bi nikoli podpisal. Morda tïudi zaradi tega ne, ker nima časa. Je namreč svobode* umetnik — slikar, brez okov in predsodkov. Kot ciganska pesem, ki jo pr^îpeva To- zovac v njegovem avtu. Segajoča daleč, daleč v notranjost. Besedilo In slika: DRAGO MEDVE3D ircem I iscitu I i ^onov, ki sta jih S i dve lokomotivi. Ker • iie v vsakem vagonu J ^^ po tri skupine, m ïewim, da je bilo v g iPorfu okrog 60, ne- ф ! nekaj več ali manj • ^andnih skupin. S ^ili smo. Noč je le- • Jo zemljo. Bila je $ Po ozki Dravski • '' Sia črna hlapona J ' sopihajoč požirala S ^^tre, rni pa smo se • seboj spoznavali. { kdaj kaj malega f ^^■чn popili. Naš vod- • ^^avko Osterc, je z • članom skupine • po nekaj besed, J •^Шег ga je zlasti za • "naša zavzetost za J p ki so stale pred • ■ S svojim toplim • "Ротп je namah osvo- m mlada srca. • ^hevanje f NOVO NA ŠOŠTANJSKI POŠTI Zaradi vedno večjih potreb domačega prebivalstva in se- zonskih delavcev je pošta Šoštanj po večletnem presled- ku ponovno uvedla celodnev- no blagajniško službo. Doslej je blagajna poslovala le od 8. do 13. ure, sedaj pa po- sluje nepre-rgoma od 7. do 18. ure — tako je ustreženo tudi tistim, ki so dopoldne v službah. V. KOJC Regionalni zdravstveni dom Celje TOZD zobozdravstvena služba Celje razglaša prosto delovno mesto ZOBNE ASISTENTKE s končano zdravstveno šolo — zobozdravstve- ne smeri za delo v zobni ambulanti Celje Delovno mesto je za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Stanovanja ni. Nastop službe možen takoj. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe s potrebnimi dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela splošnokadrovski službi RZD-CELJE, Gregorčičeva 6 v 15 dneh po objavi. VELIKA PRIDOBITEV Ob letošnjem občmskem pra^jiiku občine Veieiije so občani dobili med dnagimi pomembnimi oöjekti (sodišče, dom dmžbenopolitičnih organizacij, paseb- na šola Itd.) tudi večnamensko halo, ki je zlasti na- menjena športu, kulturnim prireditvam, strokovnim srečanjem, razstavam itd. Nov objekt je na prostoru pri avtobusni postaji, torej tam, kjer se začenja ve- lenjski rekreacijski center s podaljškom v otroška igrišča, dva bazena (zimski s - savno in letni), igrišči za tenis in odbojko, trim stezo, poligon za moto k.os in taborniške veščine ter malo dalje smučarski cen- ter. Rekreacijski center sicer še ni zaključen, ker bodo vanj vključili še nove objekte (npr. drsališče), vendar že zdaj predstavlja zanimivo privlačnost tako 25a Veleničane kot vse tiste, ki Velenje obiskujejo JOŽE LAVRENČIC, po slovodja v stari NAMI * Velenju: »1>л?огапа je vse- kakor velikega pomena za celotno občino. Zlasti mi- slim, da jo bo izkoristila mladina, kateri je primar- no namenjena. Pogoje za razvoj i,elesne kulture zdaj imamo, treba je samo zavzeto pristopiti k delu, da ne bi slučajno bila dvorana neizkoriščena. Je pa sicer îelo lepa in nam vsem v ponos. Naša je!« JOŽE FREVOCNIK, ži vlnozdravnik v Veterinar- skem /avodu Slovenije v Ljubljani, sicer pa Velenj- 6an: »Trinajst .et že živim v .jjuoijani in K.O aanes gledam to dvorano, lahko rečem, da je fantastična. To je velika pridobitev za celotno občino in to " pridobitev je treba zdaj samo izkoristiti. Zdajšnja generacija velenjske mla- dine ima prav zaradi,tega in ostalih objektov, vse možnosti, da doseže v športu 7eč, kot smo mi.« VALTER RONCAN je pravnik v REK: »Takšno dvorano smo potrebovali tiodi za nadaljni razvoj družbenih deja\TOsti v na- ši občini. .Prav ta dvorana mora dati še hitrejši utrip življenja tako v Velenju, kot ostalih krajih naše ob- čine. Vse pogoje imamo, da bomo 1аћко razvijali šport v raših mejah in seveda tudi videli marsi- katero zanimivo medna- rodno "irečanje. Ali ni to veliko?« TINE PODPECAN: »Fantastična dvorana,, to je doslej najlepši objekt г^гајеп v Velenju! Ta dvorana je za našo mla- dino velika pridobitev! No, seveda je pridobitev tudi za vse ostale. Zdaj je tre- ba samo dobro zastaviti načrt, da dvorana ne bi bila slučajno neizkorišče- na. Mislim, da takšnega strahu ni, kajti vse pogo- je imamo, da s to dvora- no dosežemo na vseh pod- ročjih — tudi izven šport- nih — več, kot doslej.« TONE PECOVNIK, pred- sednik skiupščine TPS Ve- lenje: »Mislim, da je grad- beni odbor napravil veli- ko delo, vendar pa so sa- mi občani premalo sledi- li izgradnji tega in osta- lih športnih objektov v Velenju. V bodoče bo na- ša primarna naloga, da zlasti sačnemo pri delu z mladino, kajti vsi fci objekti so predvsem na- menjeni njej. Naj zaklju- čim svojo misiïl: Velenjča- ni imamo vse pogoje za hitrejši in boljši razvoj športa oz. telesne kulture, sanao potrebno je še več naše skupne volje.« Tako imajo Velenjčani novo večnamensko halo, katere slovesna otvoritev bo za letošnji dan repu- blike. 2e pred tem pa bo v njej pn-a pomembnejša mednarodna prireditev in sicer mednarodna rokome^ na tekma med Jugoslavijo in Luksemburgom, ki bo 2. novembra. Upamo, da bo dvorana zaživela v vsem svojem sijaju, kakršna sicer je, tudi na tist>ih po dročjih, zaradi katerih je bila zgrajena. Tekst: T. VRABL Foto: L. OJSTERŠEK 12. stran — NOVI TEDNIK 23. oktober 1975 — Št. 42 PO KROMPIR MIMO TRGOVINE ZAKAJ NISO ZADOVOLJNI Z DOGOVORJENIMI CENAMI? Od prodajne cene blaga naj bi dobil vsak ustrezen del po vloženem delu in sredstvih. Živinorejci in me sarji so to poskušali uresničiti še pred sprejetjem sedanje ustave in predpisov, ki nadrobneje določajo, kako to urediti. Dokler so odkupne cene ¿ivine bile visoke, je nekako šlo. Zdaj pa se živinorejci čutijo prikrajšane. Pri samoupravnem sporazumu o cenah krompirja in vina pa so se slabosti pokazale že to jesen, ko je malo krompirja in tudi trgatev ni bila posebno bogata. Podpisniki sporazuma o cenah krompirja so pred tedni menili, da so veliko storili za organizirano pride- lovanje in preskrbo prebivalstva. Ob spravilu krom- pirja pa se je pokazalo, da so se zmotili. Mnogi kmet- je jim niso hoteli prodati krompirja po določeni ceni. Tudi pozneje ne, ko so jo zvišali za nekaj 10 par. Raz- lika med odkupno in prodajno ceno se je zdela pre- velika tako pridelovalcem kot porabnikom. Po krompir so šli mimo trgovine tako veliki porabniki, gostišča, menze in drugi, kot delavske družine. V Ljubljani je bilo slišati, da bi tak nakup krom- pirja pri pridelovalcih bilo treba preprečiti, češ da je sporazum o cenah treba spoštovati. Veliko bolje bi storili, če bi ponovno ocenili, ali pri določitvi cen niso storili napak. Ml lahko kdo prisili delavca, da bi moral kupiti krompir za ozimnico v trgovini po veliko višji ceni, kot bi plačal pridelovalcu? Po sedanjih predpisih ne in ne bi bilo prav, če bi tak predpis sprejeli. Ali bi lahko prisilili k temu družbeno prehrano v tíielovnih organizacijah, bolnice, gostišča? Gotovo ne bi bilo saj Hm je treba pustiti, da se oskrbujejo s cenejšimi živili. Sledilo je zviševanje cen krompirja pri prideloval cih. Pridelali so ga nekaj manj kot prejšnjega leta, a ne toliko, da bi bil potreben preplah. Nihče pa ni zavračal govoric o zelo malem pridelku. Hkrati so krožile vesti, da krompirja ne bo dovoljeno uvoziti Kdo ne bt bil vesel, če v takih razmerah dobi krom- pir po nižji ceni, kot je v trgovini, čeprav po neko- liko višji od dogovorjene odkupne? Porabniki krompirja so se odpravili k prideloval- cem in brez slabega namena povzročili zmedo pri odkupni ceni. A kdo je zmedel njih? Mar ne prevelika razlika med odkupno in prodajno ceno? Samoupravni sporazum ni prestal preizkušnje. Podobna slabost, čeprav v manjši meri, se je letos pokazala pri prodaji grozdja. Cene vina so dogovor- jene za vinske kleti in trgovce, manj za gostišča. Med ceno grozdja ali mošta pri odkupu od vinogradnikcrv in ceno vina v trgovini in gostiščih pa je taka raz- lika, da vse več kupcev prihaja mimo organizirane prodaje k vinogradnikom. Nekateri so z moštom. na- polnili lastne sode, čakajoč na fcnpce. Koliko bodo dobili za vino v prihodnjem letu, se še ne ve. Morda bodo imeli od take odločitve nekaj koristi, lahko pa tudi precejšnjo izgubo. To pa prav gotovo povzroča zmedo na trgu, ki bo prej ali slej udarila tudi njih. Glavni vzrok pa je vsekaJcor treba iskati v dogovor- jenih cenah. JOŽE PETEK V zimah, kakršna je bila lanska, preživi mnogo škodljivcev. Celo taki, ki živijo sicer v bolj toplib krajih, se močno razširijo. Blage zime so zato kme- tu dvakrat škodljive. Podpirajo áirjen,¡€ že udoma- čenih škodljivcev in omogoča.jo pojav novih, takih, ki so doma v toplejših krajih. Tudi prosena vešča je doma v Primorju. K nam je prišla predlansko poletje, ko smo opazili večji napad. Znak, da je rastlina okužena s tem škodljivcem je, da se ste- PROSENA VEŠČA bla prizadete rastline lomijo. Prosena vešča na- pada vse od prosa preko koruze do kopriv. Največ škode povzroča v naših krajUi na koruzi. Metlice koruze se hitro zlomijo, kasneje se lomijo stebla tam, kjer je škodljivec prlrll skozi steblo na pia- no. Zlomljena stebla slabo rodijo. Pridelek je maj- hen. Kako se borimo zoper prosono veščo? Prepro- sto. V jeseni pokrmimo živini vsa suha stebla, vse ostanke rastlin izbranamo Iz zemlje In sežge- mo. Ukrep je poceni In učinkovit. MLADI IN KMETIJSTVO v Kako delajo v Slovenskih Konjicah? Pravijo, da mora dober gospodar gospodariti po na- črtu. Tudi aktiv mladih zad- ružnikov Kmetijske zadruge Konjice, si vsako leto zasta- vi načrt, po katerem se rav- na pri svojem delu. Za pri- hodnje gospodarsko leto, to- rej za obdobje od oktobra letošnjega leta do oktobra prihodnjega, smo si zastavili takle program. Imeli bi nekaj strokovnih predavanj, za katere name- ravamo prositi sodelavce ži- vinorejsko-veterinarskega za- voda v Celju. Predavanja bi bila le na téme, ki «animajo člane aktiva. Radi bi organi- zirali razne tečaje. Pri tem mislimo na kuJiarski tečaj in na tečaj ročnega dela. Oba tečaja smo pripravljeni oi^- niziratl v obratih oziroma v tisti vasi, kjer bi bilo največ prijavljenih. Ne zdi se nam prav. da mora mladina iz odročnih krajev ameraj ho- diti v Konjice po znanje in razvedrilo. Radi bi ji 2aianje približali tako, da bi orga- nizirali tečaje v določeni va- si, še najraje v najbolj od- ročni, kot so Skomarje, Jer- nej ali kateri iz okolice Vi- tanja. V tečaju ročnega dela bi naj dekleta in žene spoz- nale vse načine ročnega de- la: pletenje, kvačkanje, ve- zenje, tkaničenje in druge. V načrtu imamo tudi ude- ležbo na tekmovanjih. Spet bi se udeležili tekmovanja »Kaj veš o kmetijstvu«, trak- torskega tekmovanja in spet bi razpisali tekmovanje za »Najlepši kmečki dom«. Glede strokovnih ogledov naprednih kmetij imamo v načrtu ogled nekaterih kme- tij na domačem področju, pogledali pa bomo feudi, kaj premorejo naši sosedje. Morda se bomo letos odpra- vili na Dolenjsko?! Seveda se bomo udeležili s svojimi predstavniki vseh seminarjev, problemskih kon- ferenc in razprav v republi- škem merilu. Prav tako ima- mo namen ohraniti turistič- no prireditev Kmečki dan v Ločah. Pri svojem delu se sreču- jemo z raznimi problemi, kar je značilno za vsakršno delo. Poudarjamo, da imamo volje dovolj, da smo se trdno odločili, da bomo res- no delali in dosegli boljše rezultate, kot smo jih v pre- teklem obdobju. Poleg volje nam je potreben budi denar. T^a dobimo od kmečke enote pri Kmetijski zadrugi Konjice, nekaj pa se ga na- dejamo od gozdnega obrata Konjice, ki je pokazal veliko mero posluha za naše delo in naše probleme. Sodelova- nje med zadrugo in gozdnim gospodarstvom je brez dvo- ma dobra reč, ici lahko rodi tudi dobre sadove, če bomo delali z roko v roki. Sode- lavci gozdnega obrata Konji- ce so obljubili, da nas bodo podprli pri sleherni akciji, ki jo bomo lavedli na izra- zito gozdnatih terenih kakrš- no je Pohorje. Za tečaje, M bi jih morda organizirali na Skomarju ali na vitanjskem območju, so gozdarji priprav- ljeni kriti eno tretjino stro- škov. To je pa kar lepa vso- ta, če pomislimo, da potre- bujemo za organizacijo ene- ga tečaja okrog 10.000 din. Kažejo se velike potrebe po učiteljicah gospodinjstva. Te znajo bolj kot kdorkoli dmg poučiti kmečko ženo in dekle o pravi prehrani, o pravi organizaciji dela in drugih pomembnih rečeh, ki bi jih naj vedela kmetica. 2al pa je itčiteljic gospodi- njstva malo. Pa še te, ki so, so močno obremenjene že z vsakdanjim delom tako, da Jih skoraj za nobeno ceno ne moremo prepričati, da bi vodile gospodinjski tečaj. Upajmo, da bomo prebrodili tudi to težavo in, da bomo uspešno Izvedli ves zastav- ljeni načrt. To lahko upamo tem bolj, ker bomo letos prvič delali skupaj z gozdar- ji, kar je vsekakor hvale- vredna novost. IDA TEPEJ MLADI VELENJA O SVOIEM DELU Prc.jšnjo sredo je bila v se.jni dvori ni SO Velenje progranisia konfercnca OK ZS>LS Velen.ie. ka U^re so se udeležili pred-stavuild - delegati OO ZSMS Iz \-seh KS, AMI) in konference mladih v izobraževanju, člani predsed- stva OK ZSMS ter prt4Lstavnik RK ZSMS iz l.jubl,jane. l»red.sednik (>K ZSMS Velenje tov. Slavko Volf Je v poročilu o dejavnosti mladine v velen.Jskl občini po kongresu v Moravcih navedel .številne usi)elie, ki jUi beležijo posamezne ÍK) ZSMS, šc posebno pa komisije pri OK ZSMS. Izrazil pa je nezadovolj- stvo pri angažiranju posamewiih (K>, ki še doslej niso zaživele, kot to določa statut Zveze sod alistične mladine. Zato M) bili tudi sklepi konference oblikovani v smislu aktiviranja osnovnlli celic, bila pa je izražena tudi zahteva in želja, da bi .se v večji meri angažirale tudi ostale DPO, ki imajo dolžnost usmerjati mlade pri njihovem delu In Jim omogočati enakopravno vključeva- nje v vse dnižbene procese. VIŠJE NAJEMNINE Na zadnji seji izvršnega sveta občinske skupščine v Slovenskih Konjicah so člani med drugim obrav- navali tudi predlog odlo- ka o najvišji najemnini za poslovne stavbe in po- slovne prostore. V teg ob- čini veljajo namreč že vrsto let iSte cene za kvad- ratni meter najemne povr- šine poslovnih stavb in prostorov, ka pa seveda ne omogočajo nikakršnih obnov ali popravil teh pro- storov. Pa naj za primer navedemo, kako je z na- jemninami poslovnih stavb in prostorov v nekaterih občinah celjske regije. V veleaijski občini plačajo najemniki od 3 do 20 di- narjev za k\'adrafcm meter poslovnega prostora ali stavbe, v Laškem od 8 do 17 dinarjev, v žalski ob- čini od do 3S dinarjev, v šmarski občdni 20 dinar- jev in v celjski občini od 9,50 do 10 dinarjev za kvadratni meter najete površine. V konjiški obči- ni pa znaša povprečna na- jemnina za kvadratni me- ter poslovnega prostora komajda 3.33 dmarjev, naj- višje najemnine pa 6,50 dinarjev. Predlog odloka, o katerem so razpravljali tudi čland izvršnega sveta na zadnji seji, pa predvi- deva večkratno povečanje najvišjih najemnin za po- slovne stavbe in prostore, 3 tem, da bi znašala naj- višoj a najemnina pa 6,50 jetju odloka od 12 do 21 dinarjev. Seveda pa bodo najvišjo najemnino dolo- čali glede na lokacijo na- jemnega prostora po ob- močju občine. Tako obse- ga prvo območje mesto Slovenske Konjice z oko- lico, drugo območje ob- sega kraje Zreče, Vitanje in Loče, v tretje območje pa sodijo vsi ostala kraji v občind- Predlog odloka prav tako predndeva tu- di primere, ko se lahko najvišja najemnina za 30, 20 ali 10 odstotkov 2aiiža. O njih pa bo odločala eno- ta za gospodarjenje s sta- novanjskim fondom pri samoupravni stanovanjski skupnosti ali pa izvršni odbor te skupnosti. Seve- da pa bodo svoje mnenje o predlogu ti^ga odloka povedali predvsem delega- ti na prihodnji seji skup- ščine. In gotovo bodo med njimi še posebej ak- tivni člani delegacije obrt- nikov- DAMJ.VNA STAMEJCIC st. 42 — 23. oktober 1975 NOVI TEDNIK — stran 13 AKCIJA TEDNIKA IN RADIA PRED DNEVOM MRTVIH v v ROZE,ROZE Še devet dni nas loči od dneva mrtvih, dneva, ko se spominjamo vseh tistih, ki so živeli z nami. Ponovno bomo kupovali (dražje) rože in skoraj si upamo trditi, da se bo ponovila stara pesem o navijanju cen. Rožam se- veda. Izkoristiti je pač treba ugoden trenutek, kajti rože na grobu, še zlasti pa ob dnevu mrt- vih (le marsikje samo ta- krat?) pa morajo biti. Šli smo v akcijo in po njej prišli do misli, ki jo lahko drugi tudi po svoje razlagajo: tudi droben šopek je lahko lep spo- min, še posebej, če ta spomin na pokojne živi v nas vse leto. Ne samo na dan mrtvih, ko želimo grob spremeniti v cvet- ličnjak za vrtnarsko raz- stavo in tekmujemo, kdo bo lepše opremil gomilo. v naši akciji, ki je trajala cele štiri dni, sicer nismo zajeli vseh tistih, ki bodo v dneh pred praznikom prodajali legalno ali ilegalno cvetje (v glavnem krizanteme in nageljne ter posebej narejene košarice in venčke). Zajeli pa smo jih vendarle toliko, da smo si ustvarili podobo, kako bomo za leto- šnji Dan mrtvih pri nas priskrbljeni s cvetjem. Medtem, ko ni bilo posebno težko izvedeti za količine cvetja, pa se je (to smo tudi pričakovali!) za- taknilo pri cenah. Razumljivo! Cene ne moreš določiti kar tako, recimo v »tri dni«, saj ne veš »kakšno bo vre- me, kako se bo vse razcvetelo, koliko bo prve kvalitete in slabših vrst pa kakšno bo popraševanje« in še vrsta odgovorov. Skoraj popolnoma pa si upam trditi, da se bo ponovilo isto, kot leta nazaj, še zlasti ob tistih dveh praznikih, ko pokupimo največ cvet- ja — to je za 8. marec in 1. novem- ber. Cene takrat za nekaj dni poskoči- jo, kot da bi jih kdo pičil ali izstrelil s fračo, potem pa se ponovno lepo umi- rijo, vsaj za nekaj dinarčkov pri ko- madu. Sicer pa najprej poglejmo, kaj smo izvedeli. KK Hmezad Žalec, Vrtnarstvo Mcd- log v Celju: »Pripravljenih imamo 30 tisoč kri- zantem, kar je več kot lani,« je pripo vedovai direktor Vrtnarstva Medlog Ludvik Dermol. »Imeli bomo veliko- cvetne bele in rumene ter pajkovke istih barv in drobnocvetne.« Kakšne pa bodo cene? »To je zaenkrat težko povedati, saj veste kako je. Dražje bo za okoli 20 odstotkov v primerjavi z lanskim le- tom.« Koliko bi potem veljala krizantema prve vrste? »(3d 35 do 40 din, samo nič še ni določenega.« Boste šli čez 40 din? »Ne, to pa ne, gotovo ne.« TOZD KOC Velenje, Vrtnarstvo Ve- lenje: Sogovornik je bil vodja vrtnarstva Jože Vanovšek; »Pripravljenih bomo imeli 10 tisoč krizantem turner (rume- ne in bele) ter pajkovke. Ona bo ista kot lani, tako bomo prvo vrsto proda- jali po .30 din komad, ostale vrste pa ceneje.« Kam boste prodali vaše krizanteme? »1000 komadov v Čatež in 5000 v Ljubljano, ostalo pa bomo imeli za potrebe Velenja.« In nageljni? »S temi je težje, kot lani, sa je uki- njen uvoz. Prav zaradi tega bodo ver- jetno dražji.« Za koliko? »Nič se še ne ve.« Po čem so bili lani? »Po osem.« No, potem si že lahko predstavlja- mo kaj bo letos ... Kdaj se bodo razcvetele krizante- me? »Cveteti bodo začele teden dni pred praznikom.« Franc Koro.šec je kmet iz Glinj pri Braslovčah: »Letos sem pridelal v dveh pokri- tih rastlinjakih nekaj več kot 1000 krizantem. Vsi smo skrbno bedeli nad njimi, da bi jih lepo ohranil do praz- nika. Prodajal jih bom po 10 do 30 din pač glede na velikost, lepoto in seveda tudi popraševanje. Zaradi tega kaj več konkretnega o cenah zaenkrat ne morem povedati.« Vreme? »Trenutno je ugodno, samo da ne bi prišlo do pomrzitve.« Čateške Toplice smo poklicali zato, ker s svojimi nageljni krepko zalagajo tudi celjsko območje. Jože Rihtar, vodja delovne enote trgovine s cvetjem Čatež: »Imeli bomo nageljne, vrtnice in gerbere. Cene? Za Dan mrtvih še nič ne vemo.« Danes (ko smo delali akcijo — op. p.) so nageljni na veliko po tri din. Za Dan mrtvih bo ta cena morda 6 din ali več, resnično ne vem. Kje so vzroki za visoke cene. oziro ma za enkratni skok cen pred praz- nikom? »Ne vem. Povem lahko samo to, da letos uvoza ne bo, ker je ukinjen Lani smo ogromno nageljnov uvozili iz Romunije, Bolgarije in Italije. Te- ga letos ni in naši nageljni bodo draž ji.« Kaj pa če bodo uvoz v zadnjem ča- su izjemno dovolili? »Tudi če bo uvoz dovoljen, naše cene ne bodo nižje!« Potem smo se sprehodili še po ce Ijski tržnici, kjer na veliko prodajajo cvetje. Malo smo pogledali po stojni cah in si prepisali nekaj cen. ki bodo zanimive morda zato, ker bodo kmalu »pokojne«, čeprav cvetje ne bo nič lepše in s tem brez pravice na višje cene. Pri Ramizu Hukotiju, HEPOK Mo star so izredno lepi nageljni (več vrst) po dva din. Za JADRO Split prodaja Albin šmit, ki je imel ob našem obi- sku dovolj nageljnov po dva din, iris po pet, celendule po dinar in krizante me — bele po pet in rumene (resnično lepe, da lepše skoraj ne morejo biti, prave zeljne glave) po 15 din! Slednji dve ceni si še zlasti velja zapomniti. Za Agrario iz Brežic prodajata na tržnici cvetje Marija Šmid iz Roga ške Slatine in Cilka Medved iz Celja, ki je imela tistega dne nageljne po dva in celo 1,5 dinarja. Na tržnici je tudi več vrtičkarjev, ki prodajajo kri- zanteme slabše kvalitete, temu primer- ne pa so tudi cene. Seveda pa je tudi dovolj suhih rož. Zdaj so krizanteme po 15 din (sorazmerno lepe, v kolikor je suho cvetje sploh lepo!), ob Dne- vu mrtvih pa bodo -oho-ho-ho! Pač tako, po »dogovoru«... Za konec smo se oglasili še pri zastopstvu Agrarie iz Brežic; Vodi ga Helena Kolosovski: »V Celju imamo večje skladišče za cvetje, sodelujemo pa z družbenim in privatnim sektor- jem.« Kako boste založeni za Dan mrtvih? »Dvomim, če bomo z domačim na- geljni pokrili 50 odstotkov potreb. Ve- mo, da je uvoz ukinjen in to je prob- lem. Za 8. marec so ga izjemoma do- volili, ker ga praznujemo po vsej Ju- goslaviji, Dan mrtvih pa samo v Slo- veniji ...« Koliko ste lani uvozili nageljnov? »Približno 300 do 400 tisoč in to iz Romunije, Bolgarije in Italije. Letos za 8. marec, ko je bil uvoz dovoljen, smo jih dobili franko Sežana po 5,5 din, prodajali pa po 7 din. Ali pa drug primer: v septembru ni bilo popraše- vanja po nageljnih in smo jih samo pri nas v Čatežu vrgli vstran 16 tisoč od 100 tisoč! So določeni meseci, ko ne gre, so pa meseci, ko gre dobro.« In to je treba pokriti v spreminja- nju cen? »Jaz ne vem, kdo cene diktira. Dam pa material ven po cenah, ki jih do- bim.« že v uvodu smo povedali, da nismo zajeli vseh, ki pripravljajo cvetje za Dan mrtvih, vendar smo prepričani, da so zbrani podatki dovolj konkretni in številčni, da lahko napravimo zaključek. Stara pesem se bo verjetno ponovi- la, vendar dovolite, da zastavimo vpra- šanje: se bo ponovilo kot vsako leto doslej, da bomo za Dan mrtvih ku- povali cvetje po nenormalno visokih cenah, ker res moramo izkoriščati po- zornost živih do mrtvih na tako ko- mercialen, rekli bi tu in tam brezob- ziren način? V marsičem bi pri pre- prečevanju tega lahko pomagali tudi sami in se odločali za šopke, ki so so- lidni in tudi znak pravega spoštovanja. Kaj pomaga, da na Dan mrtvih naloži- mo na grob ogromno cvetja, ki ga potem vsega uvelega najdeš še tam na začetku spomladi? Sploh pa našega odnosa do umrlih ne moremo odtehtati le na en sam dan, pa čeprav z obilo cvetja. Akcijo je ob sodelovanju sodelavcev Lojzeta Ojsterška in Toneta Tavčarja pripravil: TONE VRABL Posnetek iz rastlinjaka kmeta Franca Korošca iz Glinj pri Braslovčah. Cvetja je dovolj, cene pa še niso dokončne, saj veste, objektivne težave in malo taroki- ranja je vsekakor tudi vmes. Saj tarok je luštna zadeva, mar ne? Samo če je pri cenah pa ... Foto: T. TAVČAR 14. stran — NOVI TEDNIK 23. oktober 1975 — Št. 42 ШтШ uvoženi otroški in driižinsfci ШШт\ z niiinetno folijo, I ki ščiti fotografile - OOOILEK PAPIRNICA - Veleblagovnica ¡J | »Kaj je bilo to? Ali se mi je le sanjalo tako živo? Ali je bilo vse le prazna domišljija? Pa saj sem videl in slišal in čutil vse tako natanko! Tamle je stala, tod se je pre- mikala ona, Fatima! Ali vstajajo mrliči iz grobov? In kdo je odrinil zapah, ki sem ga zapahnil znotraj? Da bi bil vse to samo privid? Ali je bila ona ali vendar ni bila? Ah, bila je, bila! V duhu bomo vedno pri tebi, mi je obljub- ljala na smrtni postelji. In vstala je iz groba, obiskala me takoj prvo noč! Ah, da nisem vprašal, kako je tam... kaj je na onem sve fu... In vprašal, kaj pomeni ona črna kača. . .« Zunaj so skovikali skovirji. Upihnil je svečo in raz- mišljal strahotno uganko. Ze so ugašale zvezde, že je sli- šal peti, klepati divjega petelina. Prekrižal je rolce na prsih in zaspal... Komaj se je jelo Tnalo svitati, je že zatrobil bojni rog. Omar je skočil pokonci in si mei oči. čutil se je mir- nega, krepkega in čilega. Ko se je oblačil, se mu je sme- jalo kar samo po sebi in venomer je ponavljal: »Torej da- nes! Torej danes!« Bilo je še mračno; toliko da je razločeval tablice na stenah. Skozi okno je pihal hladen piš, oznanjevalec sonč- nega vzhoda. V bližnjih hostah so počivkavali ptiči kakor še v sanjah. Megle so se kuhale nad Bosno vodo in se pasle ob holmih. Vranduške koče s svojimi iziiad pritličja molečimi štirimi zgornjicami in strmimi strehami so gle- dale iz sivine kakor bi bile postavljene v oblake. Hitel je v kopalnico. Po hodnikih, po dvorišču, povsod je slišal ropot, klice, korake. Izza meglenih vrat je stopilo zmagoslavno sonce. Po ozki minaretovi galeriji je korakal mujezin, prekrižal roke na prsih, se priklonil globoko in pel na vse štiri strani: »Ezam i Muhamed«: »Alah je vsemogočen! Pričam, da ni boga mimo Ala- ha! In pričam tudi, da je Mohamed prerok Alahov! Pri- pravite se k molitvi! Pripravite se k dobremu! Alah je vse- mogočen! Ni boga mimo Alaha!« Vse se je zdelo Omarju danes obdano s čarom poseb- nosti. Se nikdar ni poslušal poziva k molitvi tako pobožno. Po jutranjici je šel na vrt. Uzorilo se je. Nebo je ovi- jala tanka mrena. Iz goščave je letela črna gozdna štork- lja dol k Bosni iskat si postrvi. Tiho je stopal proti orehu. Tisočere ziate niti so se poigravale med vejami, po lahko ordelem zidovju, po rosnih bilkah in cvetlicah. Na sva- tovsko odetih grmih, v hladu dolgih jutranjih senc je bilo vse tako svetlo, spokojno, praznično... Natrgal je mladih rož in jih položil na Fatimino gomi- lieo. Na nežnih cvetih so se lesketale kaplje rose, ko člo- veške solze. Spomini, živi in napol pozabljeni so se mu porajali iz skritega dna duše. Nejasna, prijetna sanjavost mu je opa- jala srce. Spominjal se je veselih in otožnih prizorov; spominjal se je časov, ko se je rajna Fatima zvonko sme- jala, časov, ko sta skrivoma snovala rešilne načrte; spo- minjal se je njenega milega glasu, ganljivih hrvaških pes- mi, njene hvale in graje, njenih svaril... »Kaj pomeni črna kača?« Spomnil se je odurne ciganke. Kar 7пи je stopila pred oči druga postava — temno oblečena ženska s črno krin- ko.. . v hladni podzemeljski jami, kjer so se povsod vži- gale, bleščale in bliskale pisane lučke na kamnitih stenah in stropih. Nad grobom so letali metulji in čebele; pogorski veter je zibal cvetje in visoko travo. Na orehovo vejico je sedel ščinkavec, prepeval in se gugal, da so se z listov vsipale svetle kapljice z rahlim šumom. Omarju je bilo, kakor da sliši Fatimo: »Ne žaluj za menoj! Našla sem mir in pokoj! Kako tiho je tukaj!« Cuj, kako radostno pojo drobni ptički, kako ugodno pihlja veter iz vonjavnih pragozdnih senc, z daljnih višav prinaša prijazen pozdrav domovine!« In začutil je čilo moč mladega telesa, svežo moč, kakršno je videl in slutil naokoli v bujni prirodi. Ze so gnali konje iz konjušnice. Treba je bilo oditi; sklonil je glavo. Poljubil je šopek in dihnil: »Zbogom, Fatima!« Na dvorišču so gizdavi žrebci iztezali vratove, širili nozdrvi in rezgetaje pozdravljali mlado sonce. Manjši kos- mati tovorni konji, osedlani s preprostimi lesenimi sedli, so se vedli mirneje in le včasih pozvaiijali z zvonci Ilmihal je г dolgim bičem odganjal lajave pse. Divji brkati konjeniki so hodili okoli konj, nekateri pa so že sedeli v sedlu. Iz vrveče množice je slišal Omar klice: »Husein, Ali, Hasan ...« Sedaj je izpustil Ilmihal krasno osedlanega Sarifa ia hleva. Umnooko beli konj je sam priskakal k svojemu mlademu jezdecu. Omar ga je ljubkujoče potrepljal po čelu, po plečih, po lepo upognjenem vratu in se popel v sedlo. Sarif je plesal po dvorišču, nagajivo natezal uzde in grizel žvale; ponosno, strumno in vendar lahno je sedel Omar na njem. Novo sedlo je škripetalo in rahlo so po- žvenketovale srebrne verižice ob usnjati opremi. Osman paša je govoril z debelim Tahirom in gledal Omarja. Dolgi Ejub je miril visokega črnega Atmadžo (So- kola), ki je besno udarjal ob tla, da so se mu iskre kovale pod kopiti. Vedno nestrpneje je stresal gosto grivo, ki je bil vanjo vpleten amulet proti zlemu pogledu. Kakor gibek mladenič ga je zajahal Osman paša. Veliki belordeči turban sta mu krasila diamantna agrafa in čapljino pero; ob bedru se mu je lesketla dragocena damaščanka. Zatrobil je trobentač na dolgi bojni rog. Ta glas se je zdel Omarju klic novega življenja, ki se ga je bal in vendar vse pričakoval od njega, še enkrat se je ozrl po zidovih, še enkrat po vodnjaku, po polmesecu na minaretu, še en- krat po nepozabnem vrtu.. . Bilo mu je, kakor da žalujeta ob slovesu trd kamen in zid ... »Alah s teboj. Omar!« je zazvenel dekliški glasek. Pri oknu Esmaninega harema je videl objokani Arifin obrazek. Mahnil ji je z roko v slovo. »V imenu Alahovem« je velel Osman paša. Barjaktar je dvignil malo zeleno zastavo nad glavo svojega rjavega konjiča, konjeniki so divje zavriskali in odjahali iz trdnjave. Oddirjali so mimo vranduških domov proti jugu, po ozki dolini reke Bosne, ne proti severo- zahodu, dirjali so proti Travniku in Banjaluki, se združili medpotoma z drugimi četami in dirjali, dirjali naprej proti hrvaškim in slovenskim mejam. st. 42 — 23. oktober 1975 NOVI TEDNIK — stran 15 AMD Laško razpisuje javno licitacijo za prodajo treh osebnih avtomobilov FIAT 750 Jetnikov 1970 in 1971 Licitacija bo dne 25. X. 1975 (sobota) ob 9. uri na parkirnem prostoru Go- stišča »Hum« v Laškem. Delovna skupnost Vzgojno varstvenega zavoda občine Laško razpisuje prosto delovno mesto računovodje — tajnika Vzgojno varstvenega zavoda občine Laško Razpisni pogoji: -- srednja izobrazba ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu, po možnosti v vzgojno izobraževalnem zavodu. Razpis velja 15 dni po objavi. Nast)op službe je možen takoj. ZAČETEK imi s sklepom uredniškega odbora bo odsiej izhajal Alpinistični kotiček štiri- najstdnevno. Do sedaj je . izhajal več ali manj red- no vsak 'eden kot infor- macija o delw, težavah in uspehih Alpinističnega od- seka Celje. Poleg podat- kov o plezalnih vzpoaiih je prinašal tudi obvestila za planince, predvsem glede opreme, prehodno- sti poti in nevarnosti v gorah- Nad 1500 m je poštena zima, zato je obveščanje o kvaliteti snega in nevar- nosti plazov postalo aktu- alno-. štirinajstdnevni pre- sledek pri objavah je pre- cejšen, ker se snežne raz. mere že »^edensko ix)vsem spremenijo- Poročilo me- teorološke službe po TV ali radiu o višini snega planincem praktično ne pove -ličesar. Lahko je snega na metre, ki ni ne varen za plaz, lahko pa pomeni že 30 cm pod ugodnimi pogoji izredno nevarnost za vsak vzpon v strmih snežiščih. Pre- sledke med objavo v ča- sopisu bomo skušali do- polniti z objavo po radiu predvsem ob velikih ne- varnostih zaradi plazov, snežnih streh in požleda. * Snežne razmere dne 19. 10.: Okrešelj zaplate joiž- nega snega, v stenah Rink, Turškem žlebu in na Sa- vinjskem sedlu 20—30 cm južnega snega — nevarno- sti plazov še ni. Klemenš- kova planina 10 cm. Bi- vak pod Ojstrico 35 cm, Škarje m Korošica 40 cm. Do višine 1700 m moker sneg, više ivje, požled in pršič. Nevarnost plazov samo na travnati podlagi in v žlebovih pod steno. Postojanke v Savinjskih Alpah so zaprte. Na raz- polago zimske ' sobe na Okrešlju (možnost kurje- nja), Korošici, Kamniš- kem sedlu in Cojzovikoči. Alpinisti AO Celje so v soboto in nedeljo ureje- vali bivak pod .Ojstrico, naprawli kurjavo za bo- dočo plezalno sezono ter montirali plinski štedil- nik. òaka jih še popravilo strehe, kjer je nekdo na pločevini preizkušal trdo- to svojega cepina, žal ni pustil svojega naslova. V naslednjem prispevku bomo skušali dati pripo- ročilo o dosegljivi zimski opremi, saj marsikdo ku- puje za drag denar ne- ustrezno obutev, cepin, de- reze in obleko, ki je po- tem na strmem snegu in ob slabih snežnih pogojih skoraj íDrez koristi in ce- lo vzrok marsikateri gor- ski nesreči. Bolje je po- čakati dober nasvet in ku- piti res najnujnejše, saj še tako veliko zmanje v snegu in ledu nič ne po- maga, če so noge mokre, cepin predolg ali prekra- tek in se dereze sprehaja- jo po čevljih. Prav tako je važna pravilna prehra- na in zaščita v primeru bivakiranja tn ne nazad- nje nekaj nasvetov za po- samezne vzpone na vrho- ve Savinjcev. CIC Rinka v pr\'i letošnji zimsld preobléki, ki bo verjetno dočakala pomlad. RUSTIKALNA MODA Jesen zna biti lep, naravnost čudovit letni čas. Narava se obarva s čisto svojimi, samo za jesen značilnimi rjastimi barvami. Takšna jesen se nam pravkar ponuja. Pa ne v sivem, turobnem mestu. Pravo jesen z vsemi svojimi čari je moč občutiti le v naravi, na podeželju, daleč zunaj mestnih zidov. Tja pa najlepše sodijo prav tako podeželska oblačila. To ni moda v pravem pomenu besede. Je le določen stil oblačenja, ki so ga modni ustvarjalci v zadnjem času znali zelo spretno izkoristiti. Oblačila rustikalnega stila so obarvana v vseh mogočih rjavih od- tenkih od rjastih do bordojskih, vmes pa je tudi precej zelenkasto- modrih odtenkov, toplih okrasnih, rdečih in peščenih tonov. Krila nas spominjajo na prava podeželska krila, saj so udobno široka, celo z ve- likimi gubami nabrana, debelo volnena — topla. Prav takšna je tudi obleka. Dolge hlače so največkrat zataknjene v visoke usnjene škornje, tako da spominjajo na pumparice. Vse ostalo pa je pleteno: dolge tople jopice, veliki udobni brezrokavniki, široki puloverji s kapucami, čez vse to pa dolgi in široki šali, veliki trikotni pleti in druga ogri- njala. Rustikalna, podeželska moda torej ne priznava pravil, zato pa je za tak način oblačenja potrebna dobra mera domišljije. ČASI SE SPRE- MINJAJO Sem vaš dolgoletni naročnik in bi rad, da mi odgovorite na nekaj vpra- šanj. Sem starejši moški, ki bi potre- boval prijaznih besed od mladine, pa naj bo to v avtobusu ali na cesti. Mladi me gledajo in se mi posmehuje- jo ter mislijo, da ne bodo nikoli stari. Včasih smo imeli do starejših ljudi spoštovanje ali pa smo znali pripravi- ti šalo na okusen način. Danes pa mislim, da v šoli ne učijo več tako, zato pa so mladi nepremišljeni in pre- • dobro jim gre. VAŠ NAROČNIK A. K. SPOSTOV.\N I F>R.'\LEC NT! Generacijske razlike med mladimi in starimi res obstajajo, a zato še ne moremo reči, da so mladi slabi, sta- rejši pa boljši. Takšno posploševanje ne pelje nikamor, ker kolo napredka se vrti naprej in istočasno prinaša tudi lahkomiselnost ter vse drugo, kar radi naprtimo mladini. Morda bo res- nično držalo, da današnja mladina ni- ma takšnega odnosa do starejših ljudi kot ste ga včasih imeli vi. Zato pa še ni rečeno, da je vsa mladina takšna. V šoli se slabega ne uče, večkrat pa jim zmanjka časa, da bi se o tem po- govarjali. Da gre vsem predobro, ne bi rekla, kar za vse otroke še resnično ne drži. Opazim ene in druge, lačne in site, zato prve postavljam drugim ob bok. Vi pa vidite samo presite in sodi- te samo po njih. Ti pa so večkrat neobčutljivi za ma,ihne življenjske sla- bosti, ki pa jih vi najbolj občutite in tas zabole. Otrok ne zagovarjam v ce- loti, samo metati v en koš vse. pa tudi ne gre. Se vam je jezica zdaj že ohla- dila? NATAŠA DROBNE V prostorih .ID ííladivar je v.sak dan bolj ži- vahno, saj je skoraj лзе delo podrejeno in usmer- jeno' k Balkanskim atletskim igram. Prejšii,ji teden so se mudili v Celju zastopniki iz Beograda in se z domačini dogovarjali, kje bodo lahko za- gotovili prenočišča za številne turiste, ki bodo v tistih dneh prišli v Celje. Zdaj iščejo rešitvene variante tja do Ljubljane, da celotnega celjskega območja .sploh ne omenjamo. Seveda pa bo treba za takrat aktivirati л-se razpoložljive sile doma. kajti s tem bi tudi sredstva ostala tu. Ko ta- kole organiziramo večjo športno prireditev šele vidimo, kako smo po nočitvenih kapacitetah rev- ni. Ne da nimamo samo hotelov in motelov, ampak tudi ne urejenih kampov, ki bi v takšnih situacijah lahko marsikaj pomagali. XXX v tovarni 1X)PER v Celju pripravljajo večje srečanje Jugoslovanskih športnih novinarjev, ki jih bodo v Topru oblekli za prihodnje olimpij- ske igre v Innsbrucku. Teh naj bi bilo okoli štirideset, torej skoraj toliko, če ne več, kot naše reprezentance. To srečanje bo 29, oktobra, izkoristili pa ga bodo tudi za pogovor o letnih olimpijskih igrah v Montrealu ter Balkanskih atletskih igrah, ki bodo v Celju. Do tu je vse lepo in prav. l*rav — vsaj zdi se nam — pa ni naslednje: izл'edbo srečanja so zaupali (baje) Društvu športnih novinarjev Slovenije, ki pa je enostavno pozabil, da imamo v Celju časnik Novi tednik in radijsko postajo ter da sami zelo veliko damo na poročanje in propagiranje športa. Vabilo smo dobili kar telefonsko, češ, da pač nekaj je. Vprašujemo, kaj bi bilo, če bi tudi mi poslali poročevalca na OI v Innsbruck? Bi morda potoval v svoji obleki in izpadel kot nekaj posebnega, tako kot so Izpadli zdaj? V Studiu Modefest v drugem nadstropju veleblagovnice T lahko kupite medne moš- ke balonerje, ki jih imajo na voljo v štirih barvah in velikostih od 44 do 54. Proizva- jalec je Kamensko iz Zagreba, cena: 927,00 in 987,00 din. V Mladinski knjigi imajo spet na zalogi ljubke lesene sove, miške in psičke, v ka- terih so spravljene krtače za obleko. Pri- merne so tudi kot darilo. Cena: 58,80; 62,00 in 72,50 din. Tele lepe bombažne spalne srajce, narejene v Topru, prodajajo na oddelku ženskega perila v veleblagovnici Tkanina v petih pestrih barvah in v velikostih od 38 do 44. Cena: 283,15 din. Morda katera od gospodinj še ne pozna praktičnih modelčkov za krasenje s sme- tano, ki jih v kompletu 10 različnih mo- delčkov prodajajo v prodajalni Plastika. Ce- na: 38,85 din Izredno lep WILKENS-ov jedilni pribor Tirol za šest oseb lahko kupiti v veleblagovnici T. Pribor ima lepo oblikovane keramične držaje v rdeči barvi. Cena: 1762,90 din. 16. stran — NOVI TEDNIK 23. oktober 1975 — Št. 42 VSI V LJUBLJANO Ko smo v soboto gledaU, kako lahko je ekipa txenerja prof. To- neia Goršiča opravila z ekipo In lesa. smo se nehote vpraSali: »Kak.šna Je dejansko danes vred- nost celjskega rokometa. .'Ui s tako igro lahko Celjani pre- senetijo Slovana v Ljubljani, pa čeprav imajo v svojiii vrstah iz- vnitni-^a Krivokapića in številne ostale dobre igralce iz vse Slo- venije?« Celjska vrsta Je namreč v do- brih dvajsetih minutah brez več- jih težav z dobro igro in lepl- m. kombinacijami povedila 15:4. Zmagovalec Je bil man in vse ostalo je bila le kombinacija za vključitev miadih v ekipo. Ker SI je srečanje v Celju (gledal trener Slovana Anton BaSič, je trener Tone Goršič tudi neko- liko taktiziral. Sedaj so vse misli posvečene Ljubljani. V soboto popoldne se bosta Slovan in Celje borila za primat v II. Bveani ligi! Kdo bo boljši? Vlado Bojovič pravi: »Slovan ima sicer prediiost do- mačega igrišča. Toda upam, da bodo naši gledalci potovali z na- mi. Ob njih zaigramo mnogo boljše. Morebitni uspeh naše eld- pe bo tudi uspeh vseh tistih, ki bodo zraven nas v dvorani Slovana. In te pomoči bomo ze- lo zelo hvaležni.« 'erjamemo. Zato si je vredno ogiedati to srečanje. Srečanje, k: га Celje Se ni usodno, lahko pa .ie za efcipo Slovana, ki si po- izkuša na vse načine (tudi za zeleno mizo) pridobiti prvo me- sto Tega Celjanom nI potrebno Vsaj za" sedaj ne. ko fantje igra jo dobro. Ob morebitnem uspehu Celianov bi ti imeli dobro pred- nost za drugi del prvenstva Zmaga nad Inlesom 28:22 pa j« samo korak k cilju. '' republiški ligi je ekipa Mí nerve izgubila proti Braniku 32:27 V srečanju, ki je bilo zelo ostro 3 strani domačinov. Šo- štanj pa nadaljuje z smagami doma Sedaj ie že drugi. J, KUZMA PORAZ NI VSE Oa je zanimanje za kvalitetni nogomet tudi v Cel.lu, Je dokaz zadnja tekma med Kladivarjem In .Mariborom. Na Glazlji se je zbralo preko 2000 gledalcev in ponovno smo bili priča nekda- njemu drugoligaškemu vzdušju. Videli smo lep nogomet. Pre- sfiii'tljivo dobro predstavo doma- činov, ki so potrdili, da bi lah- ko vedno gledali v Celju vrhun- »iki nogomet. Samo da bi vedno tako igrali Andušlč, Ramšak, Jo- vanovič, Reberšak, Cemič, Sof- tič, Hribernik, Dobrajc, Kurež, .Martič in Brkovič. Slabih mest tokrat ni bilo. Omagali so gostje l:ä. BUa pa Je njihova pirova zmaga. Kajti točko je Mariboru podelil nego- tovi sodnik Nikollč iz Ljubljane. Ne bomo se spuščali v strokov- ne razprave o sodnikovem odlo- čanju pri dosojanju najstrožje kazni. Nismo za to poklicani. Toda vsi prisotni so videli, da Je bila prestrogo doso jena 11 m »najlepše« darilo enajstericl Ma- ribora. Šmartno Je tolcrat zmagalo tu- di v Trbovljah in to zasluženo 3:1 Več ne moremo pričakovati od novinca v ligi. ki se Je že uvrstil med najboljše na repu- bliški lestvici. V nedeljo igra Šmartno doma proti Dravi. Ignil ci Kladivarja pa v Ljubljani pro- ti Iliriji. J. KUZMA ŠŠD: ŠOLA SAMOUPRAV- LJANJA Skupščina ŠSI) Hudinja, dru- štva, ki že vrsto let eodi med najboljše v republiki, je pote- kala v znamenju izrednih dosež- kov in sprejemanja novih delov- nih obvez. Po novih vidikih za- kona o društvih in načelih nove ustave z delegatskim sistemom organiziranja in vodenja program- skih zasnov — tako deluje pio- nirsko SSD na Hudinji, v kate- rem Je vseh 937 učencev na šoli. Utrip delovanja tega društva je čutiti v vseh razredih, pa tudi v učiteljski zbornici in ravnate- ljevi pisarni. Marsikatero speci- alizirano športno društvo v SRS bi lahko pri ustvarjanju novih odnosov in izvajanju program- skih nalog hodilo po instrukcije k temu pionirskemu društvu! UO je imel 12 sej. 250 pa je zapiskov iz dela krožkov, sekcij in drugih delovnih teles pri tem društvu. Za to dokumentacijo čvrsto stojijo številke o oprav- ljenem delu — nad 1000 vadbe- nih ur po krožkih, nad 330 med- razrednih tekmovanj. seminarji In tečaji pri.vzgoji 83 novih sod- nikov in zapisnikarjev za roko- met In košarko, udarniško delo pri novi TRIM steal na Hudin.jl, urejanju arhiva, nove športne knjižnice. la.stnega glasila SSD, vadbi in izvedbi telovadno šport- nega nastopa in akademije v SI/Î iv počastitev 30-letnice osvo- boditve. osem nastopov folklor- ne skupine v TOZD v občini Ce- lje, izdelavi srbskih narodnih noš in še in še . . . Delovni pro gram za 1. 1975/76 sloni na do- sedanjih izkušnjah, je obogaten z novimi oblikami dela, ki bodo prispevale še k večji množično- sti in kvaliteti. Novo vodstvo vsaj pri vrhu Je v rokah Izku šenih pionirk Simone Ccncenove, Nataše Knafelčeve in Lidi,Je Kru- novčeve. Zastopnik SSD in rav- natelj šole sta ŠŠD poleg pri- znanja za opravljeno delo dala za delo v prihodnje tudi drago- cene napotke. Skupščina Je izrek- la posebno priznanje prizadevni- ma mentorjema Mileni in Mirku Kolniku, Miho Bojoviča, ki v tem društvu trenira rokometaše. pa so nagradili s knjižno nagrado. K. JUG Ob povratku iz Zagreba je Bo- jan Kerkoš povedal: »Prvič na» je trener po srečanju proti Mla- dosti pohvalil, da smo igrali do- bro. Vseskozi smo kombinirali in eden drugemu dajali hiožnost za udarec na vrata. Tako smo doseli 17 zadetkov in šele ob koncu je Avdič moral vzeti pack iz svojega gola. In še tega po kazenskem strelu!« Celjani so tokrat zmagali brez težav. To pa Je dober znak pred- sobotnim srečanjem s TivoUjem v Celju, kjer se Celjani sku^^j s Triglavom in Tivolijem borijo za vstop v I. kvalitetno ligo. So- botno srečanje bo zarad: tega zelo pomembno. Še vedno pa Je forma gostujoče ekipe dvomljiva. Tivoli je namreč izgubil s Tri- glavom in tako so sedaj Kranj- čani na;;bolJ resni konkurent Ce- lju. Toda do konca prvenstva je še dolga pot in marsikatero sre- čanje bo nova priložnost za po- pravni izpit, če bi Celjan: v tej tekmi izgubili. Važno je le to, da se igra moderno, odprto in kombinatorno. Samo s takšno igro lahko œljsiîi hokej napre- duje. Celjani so sedaj drugi brez po- raza. V Zagrebu pa so zadetke za Celje dosegli Dani Kerkoš, Zorko in Vrtovšek po tri. Les- jak in Va'detič po dva ter Bra- tec, Dobovičnik. Pilipovič in Bo- jan KerkoS J. KUZMA Takšne razglednice v naši redakciji nismo pri- čakovali! Prav zaradi te- ga smo bili toliko bolj presenečeni, da so nam poslali pozdrav z Makalu- ja člani slovenske alpini- stične odprave, ki dosegli s tem tudi velik, medna- rodni uspeh ob vzponu na enega najvišjih vrhov v nevarnem, vendar privlač- nem hribovju Himalaje. Pogumnim fantom še en- krat tudi naše čestitke z željo, da nas po povratku obiščejo v C^elju in pove do nekaj več o vzponu, kjer je njim vsem in nam tudi ¿astajal dih! Pozdra- ve objavljamo na športni strani, kjer .je bii do ne- davnega alpinistični koti- ček. Ta ?)o v naslednjih mesecih in letih na drugI strani NT, v njem pa bo- mo objavljali tudi druge novice iz svela gora. še enkrat: hvala vam fantje za velik podvig in seveda tudi za pozdrave, tv Ker v Celju še ni gotova športna hala, tako tudi ne bomo videli meddržavne rokometne tekme med Jugoslavijo in Luksemburgom, kl Jo je osrednja zveza zaupala Celjanom ob njihovi 30-letnlcl. Srečanje bo po najnovejših podatkih v Velenju, kjer so pred dnevi dobili večjo večnamensko halo. Tako sta se v Velenju mudila Nace Krumpak, predstavnik RK Celje in Ivan Snoj (na posnetku poleg Krumpaka), «vezni selektor ter se s tamkajšnjimi športnimi delavci dogovorila za tekmo v Velenju. Vsekakor Je bolje, da Je srečanje v Velenju kot v Ljubljani, vendar nam je lahko resnično žal, da ne more biti T Celju, kajti poleg vsega ostalega praznujemo letos 30-letnlco igranja rokometa v našem mestu. Med- tem, ko imajo že skoraj povsod drugje dvorane, pa se gradnja v našem mestu prav neverjetno počasi vleče. ZADNJA VEST: Tekme v Velenju ne bo, ker bo v LJubljani. Zdaj pa še naj razumemo vse te »čudne« poti, kje bo in kako bo! Vse skupaj pa je že rahlo nereni« in upamo, da nam bodo te vesti, ki smo Jih dobivali od ljudi, ki tekmo organizirajo, bralci oprostili. Foto: LOJZE OJSTERŠEK ATLETIKA: 6310 UDELEŽENCEV Rekordno število je bilo letos nastopajočih na Jesenskih krosih v celjski občini — kar 6310 po šolah in ŠŠD. Na občinskem prven- stvu je nastopilo v osmih kategorijah 532 tekmovalcev In tekmovalk. Rezultati — ml. pionirji: Kolšek (OŠ SI. Šl.), Hor\'at (OS 1. c. Ć.); st. pionirji- Blažič (Tehn.), Lešnik (Do); ml. pionirke: Vu- kovič (OŠ I. c. c.) Ovter (Do); st. pionirke: Poteko (Vo), Teršek (Hu); ml. mladinci: Gaber (PSC), Prislan (SC BK); st. mladinci: Cujee (tehn.), Oncen (PŠC); mi. mladinke: Blatnik (gimn.), Bun- derla (Do); st. mladinke: Rehar in Knez (obe PŠC). Zal na startu ni bilo članic, članov, veteranov In pripadnikov JLA. .Ali bo zastopstvo iz celjske občine na republiškem prvenstvu v Ljubljani nastopih) brez teh kategorij? Tudi občinska zveza za športno rekreacijo se tokrat ni vključila v to množično akcijo je- senskih krosov, ki je po podatkih republiškega štaba zajela že nad 100.000 Slovencev! K. JUG KOŠARKA KONČANO TEKMOVANJE Na področju tekmovailne sJcupnosbi Žalec za košarko se je kon¿¿-lo tekmovanje v II. republiški Ligi, medobčinska članska, mladinski ter piondrstei lip. P^ald v II. rep. liga so positali košarkarjd Hrastnika, ki so premagali vseh osern nasprotnikov. Rezultarti 14. kola: Žalec—Šentjur 4б:42, Hrast- nik—Zlatorog 68:66, Prebold—iKovinar 66:86 in Velenje—Vi- tamje 100:6в. STRELJANJE CELJANI USPEŠNI v Sefvniici je bilo tradicionalno tekmovanje v počastitev občinskega pramika. Celjska ekipa Franc Hočevar, Ježe , Jeiram, Tone Pihlar in Tone Ja.ger je tudi letos s precejš- njim naskokom uspela premagati vse konkurente. Z dobro uvrstttviijo pa 90 presenetili domačini. Vrstni red ekip; 1. Celje 964 krogov, 2. Hrastnik 912 kr., 3. Sevnica 829 kr., 4. ВгеуЛсе Ш kr., 5. Trbovlje 881 kr., 6. Laško 819 kr., 7. Zagorje 817 kr. Najboljäi posamezniki: 1. Tone Jager — Celje 253 kr., 2. Tone Pihlar — Celje 247 kr., 3. Rešetar Franc — Hrastnik, 4. Jože Jeram — Celje 243 kr., 5. Anton Mol an — Brežice 241 kr. • Na strelišču v Ljubljani je bilo reipubliško finale z ma- lokalibrsko puško serijske izdelave. Na.çtop