Listek 127 1886, cena 3 marke. — V. P. Avenarius je izdal »Otročeskije gody Puškina«, životopis Puškinov s sliko. To delo se hvali kot najboljša študija o tem pesniku. Rusinsko-nemški slovar. V Lvovu je prišel na svetlo rusinsko-nemški slovar, sestavljen od gimn. prof. Eugena Zelechovvskega (VIII in n 17 stranij vel. 8°). Deset let se je trudil pisatelj z nabiranjem gradiva, ali usoda mu ni bila naklonila veselja, da bi bil videl svoje delo dokončano in bi bil učakal tudi kaj sadu truda svojega. Že dne" 19. fe-bruvarija 1885. pokosila je smrt neutrudljivega delavca. Zato je uredil drugi del Sofron Niedzielskf. Ta slovar je toliko večje vrednosti, ker nam podaja živi rusinski jezik, nabran iz ust naroda samega, ker kaže vsaka beseda svoj naglas in se je posrečilo urediti tudi pravopis tako, da je pisana vsaka beseda glasovno tako, kakor jo izgovarja narod. Srbska književnost. »Letopis Matice srpske« v Novem Sadu, knjiga 148. obseza Poslednji Brankoviči u istoriji i u narodnom pevanju. 1456—1502. Od Stojana Nova-kovica (Svršetak). — Gradja za medicinski! terminologij u. Sabrao dr. M. Jovanovič-Batut. (Nastavak). —• Vladislav, kralj tigarski, istorijska tragedija u 5 činova. Napisao Nikolo V. Djarič (Nastavak) — Slovenski knez. Pesma, od Vojislava. — Srpske narodne pripovijetke iz Gornje Krajine. Skupio ih Vladimir Krasič: Pop pod ključem. Zakletnik.— Književnost: Ocena Le Monnierovoga zemljevida Avstro-Ogerske po občevalnem jeziku, in S. M. Lozaniceve analize beogradskih i topčiderskih pijačih voda. — Izvodi iz zapisnika književnog odbora i odeljenja 1885. godine. — »Narodna biblijoteka brače Jovano-viča« izhaja že sedmo leto. Letos pridejo na svetlo zvezki 145—168. Izmed srbskih pisateljev pridejo na vrsto J. Stejic, J. Rajic, Lazar Lazarevič, Sterija, izmed drugih slovanskih pa Turgenev, Grudjinjevski, Bozdeh in tudi naš Jurčič, od neslovanskih pa Schiller in Goldoni. Naročnina za 24 zvezkov znaša samo 3 gld. 50 kr. Društvo v spomin Mihaila Kačkovskega v Lvovu. Dne" 20. julija 1. 1802. porodil se je v selu Dubno v Lancutskem okraji rusinskemu svečeniku Alekseju Kačkov-skemu sin Mihail. Ko je dokončal mladi Kačkovski pravne študije v Lvovu, stopil je pri sodišči v cesarsko službo. Po štiridesetletnem službovanji po raznih mestih galiških je stopil 1872. leta meseca marcija z naslovom višjega deželnega sodnika v pokoj. Starec je mislil še uživati svojo prostost in odide na pot na Rusko in v Svedijo. Ali že dne" 8. avgusta leta 1872. vzame smrt najiskrenejšega narodnjaka rusinskega v Kron-stadtu na Ruskem. Od leta 1848. sem, ko so se bili predramili tudi Rusini, potegoval se je Mihail neumorno za i-azvitek pismenosti rusinske in prosveto in za blagostanje kmetskega ljudstva. Sam ni maral za veselice, niti oženil se ni, bil je skop proti sebi do skrajnosti, preživil je pa v svoji hiši mnogo sirot, podpiral uboge učence in vzpodbujal mlade Rusine, naj pišejo za svoj narod poučnih knjig. Ni bilo društva, namenjenega pouku narodovemu, kateremu ne bi bil pomagal. Pred šestindvajsetimi leti je osnoval v Lvovu večji rusinsk časopis »Slovo«, kateri izhaja še dandanes. Pa tudi v oporoki svoji ni pozabil naroda svojega, volil je vse premoženje, kakih 60.000 gld., naj bi služile obresti te glavnice na večne čase v podporo rusinske književnosti in prosvete. Na spomin tega vrlega narodnjaka so osnovali gališki Rusini leta 1874. društvo pod njegovim imenom, katero izdaje vsak mesec po jediio knjižico zabavnega ali poučnega obsega. Do sedaj jih je izdanih 133 števil, katera se razpošiljajo udom brezplačno in se prodajajo narodu po nizki ceni od 10—36 kr. Te knjižice so pisane v pravem narodnem duhu in se širijo vsako leto bolj. Tiska se jih po 4000—4500 izvodov. Kako veselo napreduje društvo, kaže poročilo glavnemu zboru dne 28. avgusta (dne" 9. septembra) 1. 1886. v Brodah, da je pristopilo v zadnjem letu 341 novih članov in da ostaja prebitka 128 Listek. 471 gld. 83 kr. S kakim veseljem pa podpira občinstvo namene tega občinstva, pokazalo se je tudi po občnem zboru pri besedi, kjer so izdale vstopnice in darovi 380 gld. Povoljno gmotno stanje je napotilo tudi odbor, da izdaje že tretjo leto poseben koledar s slikami, ki donaša životopise znamenitih narodnjakov in mnogo poučnega berila za prosti narod. Poleg tega moramo omeniti, da so se uverili tudi Rusini, da treba narodu posebno gmotne podpore, če se naj postavi kdaj na svoje noge. Zato je deloval že od leta 1848 posebno Oče Lev Treščakovkij na to, da se je ustanovil v Lvovu »Narodni dom«, sedaj je pa izprožil Oče Venedikt Ružickij misel, naj se nabira zaloga, iz katere se bode podpirali Rusini, da si kupujejo svoje zemlje. Do sedaj je nabranih že nad 2000 gld., katere upravlja odbor »Narodnega doma*. F. Hubad. Poziv. Podpisani odbor prevzel je nalogo, izročeno mu po privatnem do" govoru med goriškimi rojaki, da bo nabiral radodarne doneske za spo" menik in ustanovo prarano umriega slovenskega pisatelja Frana Erjavca. Vedoč, da to svojo nalogo more vspešno rešiti le s požrtovalnim sodelovanjem vseh rodoljubov in častilcev ranjkega narodnega buditelja in strokovnjaka na znanstvenem polji, obrača se do rojakov in spoštovalcev kulturnega dela z uljudno prošnjo, da bi po svojih okolščinah pripomogli v blagi namen z radodarnimi doneski in z vsestranskim pospeševanjem tega nabiranja v pristopnih krogih. Vsakojaki, tudi najmanjši doneski potrdijo se javnim potem ter se porabijo v določeni namen, namreč za nagrobni spomenik in za ustanovo, ki bo služila v prvi vrsti sirotama za ves narod in za prosveto zaslužnega moža. V vsakem večjem kraji, pri vsakem shodu in vsaki veselici naj bi kdo nabiral v omenjeno svrho doneske, ki naj se pošiljajo kateremu izmed podpisanih odbornikov ali pa upravništvu »Soče*. Podpisani odbor nadeja •se, da pričujoča prošnja ne bo brezvspešna, temveč da narod pokaže s splošno udeležitvijo in znano radodarnostjo, da zna ceniti zasluge buditelja svojega in delavca na slovstvenem polji ter da mu je hvaležen za duševne dobrote, od njega prejete. V Gorici, dne" 24. januvarija 1887. Ivan Berbuč, načelnik; Julij pl. Kleinmavr, tajnik; dr. A. Gregorčič, denarničar; S. Gregorčič, dr. A. Lisjak, odbornika. V Ljubljani pobirajo doneske: Dragotin Žagar, deželni blagajnik, Ivan Hribar, glavni zastopnik banke »Slavije*, in dr. Josip Vošnjak, deželni odbornik. ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta I gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v knežjem dvorci v Gosposkih ulicah, 14. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.