Leto VII., štev. 30	Ljubljana, sobota 6. februarja 1926	poštnina pavšaiirana. Cena 2 Din
a= Izhaja ob 4. ajuteaj. =
Stane mesečno Dm 25-—; za inozemstvo Dtn 40-— neobvezno.
Oglasi 00 tarifu.
UredniStvo c
Ljubljana, Knaflova ulica Stev. s/I. Telefon štev. ya, po noči tudi štev. 34.
Baaa
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Uprav«ištvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 36.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Teleion št. 492
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-jana St. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241.
Ljubljana, 5. februarja.
Narod ječi pod težko gospodarsko krizo. S strahom gledajo ljudje, kako sc bližamo neizbežnemu propadu, ako ne pride pravočasno do temeljitega preobrata v naši notranji politiki ter ž njim do odločilne izpremembe v državnem gospodarstvu. Nesporno je vprašanje izenačenja davkov najbolj pereče si vsak dan bolj neodložljivo vprašanje. Cim bi bilo to rešeno, bi razmere vendarle krenile na boljše in ljudstvo bi se oddahnilo. Stvar namreč tako stoji, da mora vsaka davčna reforma, ki bo uve Ijavljena za celo državo, predvsem nam Slovencem prinesti znatno olajšanje.
V teh težkih časih, ko bi politični faktorji — zlasti voditelji strank, ki nosijo 00 številu svojih poslancev tudi vso politično odgovornost — morali samo premišljati, na kak način bi se najuspešneje in najhitreje odpravilo gorje. mlati službeno časopisje SLS prazne državnopravne in politične fraze o centralizmu in avtonomiji. Kadar gori hiša, je treba gasiti, ne pa se pričkati o tem. ali so stanovanja v njej dovolj udobna. Le požigalec je tako brezvesten, da sc odmakne reševalnemu delu ter na tihem še uživa nad zločinom. Ali hočejo klerikalci res biti tisti zločinci, katerim jc vseeno, če se rad Slovenci v plamenu podira in podere hiša? Ako bi temu ne bilo tako, bi ne mogli tako mirno nadaljevati svoje, slovenskemu gospodarstvu toliko škodljive frazerske in komedi.šantske politike.
Včeraj srno opozorili, kako se skrivajo klerikalni centralisti za blestečo avtonomistično frazo. Vsa njihova politična nesposobnost je vidna že v tem, da se neprestano sučejo okoli sebe ter okoli svojih propadlih gesel, za katera sc danes v državi razven gosp. dr. Brej ca, ki ima kot političen penzijoner dovolj časa, da take starine premleva, živ krst ne zmeni. Politični dogodki so tako napredovali, da stoje danes v ospredju gospodarska in socijalna vpra šanja, demagoške klerikalne državnopravne teorije pa sc umikajo v ropotarnico k ostalim trofejam klerikalne politike, k čudežem vodiške Johance in blagoslovu Smolnikarjeve lurške vode, s katerimi so klerikalci svoj čas slepili slovensko javnost
Dr. Šusteršiču se ima SLS zahvaliti za zlato svojo dobo, ko je bila ona v Sloveniji vsemogočna, a po svojem pozitivnem gospodarskem delu tudi precej uspešna. Za srečni izid volitev dr. šusteršiča se je takrat po cerkvah izpostavljalo sv. Rešnje telo in nrkdo nI dvomil, da je dr. Susteršič. predvsem klerikalec. In vendar je dr. Susteršič v dunajskem parlamentu iskal za dosego. večjih uspehov kooperacije z drugimi strankami in celo s strankami z izrazito pnotiklerikaino in protikatoliško tendenco ter ie s spretno taktiko vedno očuval svojo sposobnost za taktične in politične zveze. Dr. Susteršič jc bil politik. ki je znal ustvariti nove situacije ter voditi politiko SLS tako, da ni bila izolirana, zavedajoč se, da je politika izolacije za sorazmerno majhno parlamentarno stranko vedno opasna tn usodna. In posebno še za Slovence.
Morda ena glavnih pogrešk vodstva SLS po voini in v Jugoslaviji je ta. da je storila vse, da ostanejo njeni poslanci osamljeni in cd vseh osovraženi. Nesporno je bila slovenskim poslancem v Jugoslaviji od usode pridržana velika in važna uloga. Ko smo prišli Slovenci po prevratu v Beograd, 30 nas zlasti Srbi visoko čislali in upoštevali. Bila ie tedaj med nami več kot bratska ljubezen in Srbi so nas spoštovali ter nas cenili kot trezne ljudi. Da je tako ostalo, mi Slovenci bi se danes ne mogli pritoževati. Da je na čelu SLS še isti dr. Korošec, ki je mogel biti nekaj časa kot podpredsednik vlade celo prvi šef ministrstva, mnogo bi bilo drugače.
Danes je vse izgubljeno. Nobena stran ka v državi ne mara klerikalcev, ker so se v svoji odumosti in neiskrenosti zamerili vsem tako. da si nihče ne želi iiti kooperacije ž njimi, kaj šele zveze. Vse mostove sj je dr. Korošec za seboj >odrl. sedaj pa se zaletava s svojo bar,-Joglavostjo v zid »n dopoveduje naivnim svojim pristašem, da bo s svojimi JO možmi preluknjal trdnjavo. Preje bo rekla Sava in Ljubljanica nazaj, kakor ->a morejo biti uresničena obetanja SLS. dana volilcem pred vsakimi vo-:rvami. Zato ni čudno, da obrača slovensko ljudstvo klerikalcem hrbet m da lx)lj in bolj nvideva, da je njihova ooliiika za Slovenijo in za Slovencc uničujoča. Dejansko je situacija za poslance SLS danes taka. da bi mogli za Slovence kaj dobrega storiti samo še s tem, ako položijo mandate. S tem bi bila situacija za Slovenijo takoj izboljšana in kredit, ki so ga v državi dobrim in poštenim Slovencem lahkomiselno zapravili klerikalci, bi se mogel zopet dobiti nazaj.
Dr. Korošec skuša sedaj nevzdržno situacijo popraviti s tem. da snuje v Zagrebu novo stranko ^pozitivnega kr-5č<instva>. kj nai bi vrgla katolicizem v ropotarnico. Nedvomno se ie na svo-iggi potovanju po juga države preprt-
Pašič pošilja Radiča ultimatom
Minister Nikič potuje k Radiču, da zahteva od njega stvarne garancije. — Dolga Fašičeva avdijenca. — Ure RR vlade iztekajo.
vest, da je Pašič podal ostavko. Ta
vesta pa ni točna. Gotovo pa je, da je min. predsednik informiral vladarja o težkem položaju vlade ter o korakih, ki jih je storil, da razčisti situacijo.
Po avdijenci je odšel Pašič v predsedstvo vlade, kjer so ga čakali vsi ministri. Vendar ni dal nobenih izjav ter je otvoril min. sejo s prošnjo, naj se obravnavajo tekoče zadeve. Seja je bila kratka.
Minister Simonovič je nocoj povedal novinarjem sledeče: Včeraj sem izjavil Pašiču, da bom podal ostavko, ako se Radičeva akcija definitivno ne preseče. Ako se prilike ne izpremenijo in ostanejo kakor so. bom odšel. Na vnrašanje, ali pričakuje Radičev demanti, je odgovoril: Ne demantija, temveč kaj realnejšega.
Po seji vlade je g. Pašič vašemu dopisniku na vprašanje, ali se je kaj važnega zgodilo, odgovoril: E, pa danes ni nikakih važnih vesti.
Splošno se presoja situacija tako-le: Današnjemu režimu se bliža neminovni konec. Poskusi reparirati situacijo skoraj nimajo nobenega izgleda. Pripravljajo se razne nove kombinacije. Ena se glasi: razširjenje sedanje koalicije brez Radiča in Pašiča. Gotovo je, da krona ne pripusti razpusta parlamenta pred budžetom.
Beograd, 5. februarja, p. Včerajšnji izpad ministra Simonoviča proti Stje-panu Raijču, kakor tudi njegova izjava, da ne želi ostati v vladi z g. Radičem, ki širi plemensko mržnjo, vse to je izzvalo ogromno senzacijo v političnih krogih. Ta dogodek je tem zna-čilnejši, ker se je dogodil takoj po Si-monovičevi konferenci s Pašičem. Smatra se, da g. Simonovič postopa v sporazumu s Pašičem, ki želi Radiču ostentativno pokazati, da tako ne more iti dalje.
Dopoldne je Pašič pozval k sebi ministra za šume in rude Nikiča, s katerim je dalj časa razgovarjal. Kakor izgleda, je g. Pašič formuliral svoje pogoje, ki jih mora Stjepan Radič izpolniti, ako želi, da ostane sedanja koalicija še skupaj. Ti pogoji naj ustvarijo zanesljive garancije, da g. Radič svoje dosedanje politike ne bo nadaljeval. S ponudbo od radičevske strani, da bi Radič svoje dalmatinske izjave demen-tiral na ta način, da bi jih označil kot nepravilno reproducirane, se Pašič ni zadovoljil. Minister Nikič je prevzel misijo, da potuje jutri v Zagreb, kamor se vrne Radič v nedeljo, ter da takoj dobi od Radiča zahtevane garancije.
Ob pol šestih je bil Pašič pri kralju v avdijenci, ki je trajala do sedmih zvečer. Po Beogradu se je raznesla
Ministru Stofadinoviču kopljejo grob
Ostri napadi bivšega ministra Vukičeviča v radikalskem klubu.
Beograd, 5. februarja, p. Danes popoldne je bila seja radikalnega posla-niškega kluba. Seja je bila kratka. Ministri se je niso udeležili, ker so bili na seji vlade. Posl. bivši minister Velja Vukičevič je zelo energično napadal finančnega ministra Stojadinoviča in njegov proračun. Dokazoval je, da je bil proračun prepozno vložen, ter da ima opozicija v tem oziru prav, nadalje da ni realen, da ni uravnotežen ter da je fiktiven. Carinska politika ne odgovarja današnjemu tečaju dinarja. V finančni politiki vlada sploh pravi kaos. Stojadinovič naj bi radi tega izvajal kon-sekvence. Užival je prei polno zaupanje, katero pa je izgubil. On je vso svojo pazljivost posvečal samo tečaju dinarja, vse drugo pa je pustil na stran. Sto-
jadinovič je borzijanec, pa noben ekonomist. Nato je g. Vukičevič napadal Stjepana Radiča, posebno radi dela v njegovem resortu, kjer se ne bo vršilo nobeno štedenje in se nastavlja ljudi, katere bi bilo treba pognati iz državne službe. Tako je Stjepan RadJč ponovno nastavil štiri profesorje na gimnaziji v Požarevcu, katere je Vukičevič odpustil radi nekih umazanih stvari. Zelo ostro obsoja govornik vodstvo radikalne stranke, da tolerira separatistično delo Stjepana Radiča, kateremu naj se stori konec. Za njim je govoril Cirkovič o razmerah v Južni Srbtii. potem pa Srečko Tošič o proračunu in redukciji. Nato je bila seja zaključena. Za jutri se je prijavil kot govornik Ljuba Jovanovič.
„RR vlada je režim nezakonitosti in brezdelja"
Pravi g. Ljuba Davidovič. — Odgovor ministra Uzunoviča. - Načelne debate o ororačunu.
Beograd, 5. februarja, r. Seja Narodne skupščine se je pričela ob pol 10. dopoldne. Po izvršenih formalnostih je v načelni razpravi o proračunu prvi dobil besedo posl. Ljuba Davidovič. Njegov govor je trajal dve uri in ga Je skupščina zelo pozorno poslušala. V uvodu je posl. Davidovič kritiziral proračun kot previsok, ker preveč obremenjuje vse prebivalstvo naše države v sedanji težki gospodarski krizi. V političnem delu svojega govora je povdarjal, da je položaj sporazuma po sedmih mesecih obstoja sedanje vlade slabši kakor pa ob rojstvvu te Meje. Mnogo so krivi radičevcl, ki nosijo polno odgovornost za današnji režim, W je najslabši od vseh. St. Radič je o vsem svetu govoril, da je *ba-tinaški*, sedaj pa smatra za parlamentarno, kadar njegova vlada res bat in a. Govornik je navajal mnogoštevilne nezakonitosti in nasILia vlade ter omenjal predvsem poMtični teror v Štipu, Mladenovcu in Vranji. Razen tega je navedel, kako so nekatere aretirance v beograjskih zaporih obe-
šali na okna ter jih trpinčili. Sedanjo vlado je imenoval vlatdo nezakonitosti in brezdelja, ki ponižuje Narodno skupščino. Ugled skupščine je padel tako nizko, kakor nikoli prej.
G. Davidoviču je odgovarjal minister Uzunovič, čegaT govor je bil ponovno prekinjen od medklicev opozicije. G. Uzunovič je izjavil, da vlada g. Pašiča ne dela na to, da bi dobila volilni mandat. Ako pa se bo položaj razvil v teij smeri, se bo našel način, po katerem bo rešeno vprašanje volilnega mandata. Ta mandat ima dobiti stranka, ki ima večino. G. Radiča ne more braniti. Ko se vrne v Beograd, bo menda že sam odgovarjal na očitke Ljube Davido-viča. V svojem nadaVnjem govoru je Uzunovič poveličeval radikalno stranko, naglašal zasluge Pašiča ter disciplino, ki vlada v radikalnem khibu, ter dejal, da take discipline pri davidovičevcfh ni Z govorom ministra Uzunoviča ie bila seja zaključena. Prihodnja se vrši hitri ob 9. dopoldne.
Velik železoičarski ukaz
Krivice pri ljubljanski direkciji popravljene. — E. Vargazon načelnik komercialnega oddelka v Ljubljani.
Ijani centr. inšpektor Josip Vidic za načelnika komercijalnega oddelka pri direkciji v Subotici. Za načelnika komer-
Beograd, 5. februarja, p. Minister saobračaja je predložil kralju ukaz o avanzmanu, odnosno uvrstitvi v višje grupe in kaiegorije okrog 250 uradnikov ljubljanske železniške direkcije. S tem je popravljena krivica, ki je bila pri svoječasni razvrstitvi storjena tem uradnikom. Ukaz je že podpisan.
Nadalje je bil s kraljevim ukazom imenovan dosedanji vodja komercijalnega oddelka železniške direkcije v Ljub-
goslaviji nima nobene razvojne možnosti več in da je že zato obsojeno na smrt, ker je žalosten preostanek lz predvojnih časov. Odkrito priznamo, da nam je ta novi poskus dr. Korošca simpatičnejši že radi tega. ker sega pre ko kineškega zida. ki ga stalno postavlja dr. Brejc v «Slovencu». Iz občedr-žavnega, kakor še špeciialno lz slovenskega stališča ie treba vsak korak SLS pozdraviti, ki krene proč od nadutosti in gluposti dosedanje niene politike. Klerikalno časopisje zadnjih dni pa ne daje žal nobenega upanja za pošteno in Iskreno poinolišanje te reakcijonarne
cijalnega oddelka pri ljubljanski direkciji je imenovan dosedanji saobračajni načelnik v Zagrebu Ernest Vargazon, na njegovo mesto pa inšpektor Filipa-šič.
Penzijoniran je načelnik saobračajno-komercijalnega odelenja v ministrstvu saobračaja Sveto Lukič.
V višjo grupo so pomaknjeni v ministrstvu saobračaja višji uradniki R.. Du-kovič, dr. Hinko Fišer. dr. Ivan Kavčič. in Gojko Mudrinič.
Beograd, 5. februarja, p. Na podlagi čl. 6. zakona o državnem prometnem osobju je minister saobračaja odredil, da delavci v državnih prometnih zavodih do objave novega pravilnika prejemajo za čezurno delo ob delavnikih 50 odst. od mezde, v nedeljah in praznikih pa 100 odst. Vajenci pod 18 leti ne smejo vršiti čezurnega dela.
Rumunski prestolonaslednik preklical svojo
abdikacijo
Spor med romunskim kraljem in prestolonaslednikom poravnan.
Poraz romunske opozicije.
Milan, 5. februarja, e. Predvčerajšnjem sta odpotovala v Bukarešto oba generala, odposlanca rumunskega kralja, ki sta se več dni mudila v Milanu
radi sporazuma s princem Karlom. Imela sta z njim več razgovorov. Osebe iz bližine princa Karla zatrjujejo, da se je dosegel sporazum v vseh točkah, tudi glede na apanažo, ki je v poslednjih dneh tvorila predmet prepirov na ru-munskem dvoru. Odposlanca sta odšla iz Milana s pismeno izjavo princa Ka-rola, da preklicuje svojo abdikacijo od prestolonasledstva ter izjavlja očetu kralju, da je opustil politično borbo na strani opozicijonaicev proti ministrske-
mu predsedniku Bratianu. Rumunska generala sta s svojo misijo dosegla spravo med rumunskim kraljem in princem Karlom in neposredno veliko zmago politike ministrskega predsednika Bratiana. Rumunski opozicijonalci. na katerih prigovarjanje se je Karel odpovedal rumunskemu prestolu ter zapustil Rumunijo, so nameravali prenesti središče svoje propagande proti rumunskemu kralju in ministrskemu predsedniku v Pariz. Računali so na podporo princa Karla. Poslednji razgovori so porušili vsako nado opozicijonaicev, da bi omajali Bratianov položaj.
Nadaifn! razplet madžarske falsifikatorske afere
Darujte za Sokolski Tabor!
Perturbacije v političnih krogih.
Budimpešta, 5. februarja, s. Na današnji seji parlamenta ie zavračal vodja nacijo-nalne demokratske stranke dr. Viljem Vas-zonyi napade, ki so bili v nekem desnoradi kalskem listu objavljeni proti njemu rn ki so trdili, da se je Vaszonyi pogajal s Cehi, kako bi z njihovo pomočjo spravil vlado v reke grofa Appor.ya. Vaszonyi je izjavil, da smatra pod svojo častjo odgovarjati na take napade ali pa jih formelno demontirati Nagteša! je, da bi se iz čeških arhivov lahko sklepalo, da je najmanj pripravna o sel v nost, ki bi mogla voditi s Čehi pogajanja o notranji politiki Madžarske. Zelo značilno je, da je njegov telefon od dneva, ko se je pojavila afera taizifikatorjev, stalno pod cenzuro. (MedkKd od levice: »Tudi pri nas Ja tako!« Poslanec Rupert je zaklical: »Zdi se, da obstoja še vedno neka postranska vlada!« VeiSk hrup). Vaszonyi je nadalje izjavil, da je njegovo stanovanje stalno zastraženo in da tajni policisti strogo opazujejo njega m vse obiske v hiši. Očividno so oblasti mnenja, da ie ponarejal franke. V resnici pa mu ni mogoče ničesar očitati, ker je od prvega dne razkritja vedno znova poudarjal, da je v narodnem interesu, razčdščenje tega škandala do konca.
Grof Josip Karo!yi, ki se ie pred kratkim vrnil od bivše cesarice Zite v Budimpešto, je prišel danes na sejo parlamenta. Imel je dolg razgovor z legitinrističnimi poslanci, na katerem so soglasno ugotovili, da se zu-nanje-politični položaj madžarske vlade od dne do dne slabša. Zaupni razglas unitari-stične stranke ni izpremenil ničesar na tem dejstvu. Tudi grof Telaki, ki je predvčerajšnjim vstopil v unitaristično stranko, se je pojavil danes v kuloarjih zbornice. Precej pozornosti je vzbudilo, da se ie Teleki dolgo časa razgovarjal z desnoradlkalskim poslancem GCmbosom, ki se ie po svojem okrevanju zopet udeležil seje parlamenta. Gonrbos je izjavi! o svojem stališču v falzifikatorski aferi, da pripravljajo mednarodno židovstvo, pi ostozfdarstvo in socijalna demokracija novo ofenzivo proti Madžarski Povdaril je, da je treba napeti vse sile, da se ta napad izjalovi
Po časopisnih vesteh se zdi vedno verjetnejše, da so bili franki ponarejeni s pomočjo originalnega kKšeja francoske banke. Kakor domnevajo, se je posrečilo polkovni ku Jankovicsu, ki ga je princ \VindischgTatz posla! v Pariz, in misterijoznemu Schultze-ju pripraviti dva uradnika francoske banke do tega, da sta za dobro plačilo izročila originalne klišeje.
Listi dalje poročajo, da je trii tiskarski stroj, ki so ga včeraj zvečer zapleniti v kar tografskem zavodu, začetkom preteklega poletja naročen, pripeljan in montiran v institutu. Stroj, ki so ga pred nekaj tedni našli založenega pri nekem železnlnariu, jc po ugotovitvah strokovnjakov takozvani »Hollander«, ki se uporablja pri izdelovanju papirja za mešanje papirne mase. Ta ugoto vitev pobija francosko trditev, kar ie zelo važno, da za ponarejanje frankov porabljeni papir ni bil izdelan v Budimpešti, tem več uvoižen iz Nemčije na Madžarsko.
Pariz, 5. februarja, s. Jules Sauerwein objavlja v »Matinu« nove napade proti mad žarski vladi, češ, da je bilo v parlamenter-nem preiskovalnem odboru s-voječasno stav Ijeno vprašanje, kdo je dal kartogafski za vod r.a razpolago za ponarejanje francoskih frankov. To je bil general Janky. Komaj je padlo to ime, je dala večina komunistov črtati to vprašanje iz protokolov in stenograi skih zapisnikov. Na neki drugi seTi je pravosodni minister pristal na to, da je bil prvi protokol o zaslišanju Windisc tigra tzovega tajnika Rabe uničen, ker ie bil baje nepopoln. Rabo so takoj prepeljali v drur zapor ter ga posebej zaslišali. Dalje ugotavlja Sauervvein, da se povsod pledira za olajševalne okolnosti pri obtožencih, ker so baje ravnali iz patriotičnih nagibov. Kljub temu pa se vsi zelo varujejo, da bi dokazali te patriotične nagibe, temveč govorijo o celem komplotu kot o kazenski zadevi.
Pariz, 5. februarja, s. »Matin« objavlja besedila pisem med ministrskim predsedni kom Bethienom in predsednikom naci onalističnih zvez baronom Perrenyijem. Pismo Bethlena, ki je pisano na uradnem papirje mii.istrskega predsedstva in nosi napis »strogo zaupno*, se glasi:
•Budimpešta »§? nwv.?l:« !? Dra«i snoj
— Nadaljna važna razkritja.
prijatelj! Slišal sem, da ima nacionalistična zveza ponarejene francoske bankovce in da se jih namerava posliržiti. Prosim te, da uvedeš preiskavo in me po možnosti pomiriš. Dalje te prosim, da s svojim posredovanjem dosežeš pri zvezi, da se to ne bo vršilo in da se ne bo nihče spuščal v take zadeve. S srčnimi pozdravi: tvoj Bethlen.«
Perrenyjev odgovor ki je tudi označen kot strogo zaupen se glasi:
»Dragi moj prijateij! V odgovoru na tvo je pismo z dne 27. nov. Ti sporočam, da patriotična zveza nima niti enega bankovca in da ni nikdar mislila na to, da bi spravila ponarejene bankovce v promet ali dru gače počela take stvari. Tvoid želji ustrezajoč sem uvedel preiskavo in se mi .ic posrečilo ugotoviti nova dejstva. (Besede ugotoviti nova dejstva so prečrtana in mesto njih je zapisano: »Dobiti gotove informacije*.) Prosim te, da mi daš priliko, da se še pred tvojim odhodom o tem s teboj razgovorim. Z najboljšimi pozdravi: tvoj udani prijatelj PerrenyU
Budimpešta, 5. februarja, t. Francoski policijski uradniki so včeraj zvečer skupno z madžarskimi izvedli naknadno še eno preiskavo v kartografskem zavodu. Pri tesn so našli dva tiskarska stroja s katerimi so bili delani ponarejeni bankovci. Policija jih je zaplenila in prepeljala na policijsko ravnateljstvo. Po zanesljivih informacijah so se na obeli strojih po izjavi delavca kartografskega zavoda deloma pripravljala tiskarska dela za izdelovanje bankovcev. Stroja sta tipa »Planet«, ki jih ima vsaka dobro urejena tiskarna, ki izdeluje barvni tisk.
lanje situacije
Beograd, 5. februarja, p. Iz Washin» tona javljajo, da se konference v fin. ministrstvu nadaljujejo vsak dan. Ameriški listi poročajo, da se je sicer izvršilo izvestno približanje obojestranskih mišljeni, da pa je še daleč do rešitve. Naša delegacija je rezervirana iu odklanja informacije novinarjem. O sporazumu bo vsa obvestila dalo ameriško ministrstvo financ samo. »New Commercial« piše, da je ameriška komisija, kakor vse kaže, že uverjena o potrebi, da se kraljevini SHS dovolijo skrajno liberalni popusti. Nekateri člani ameriške komisije so izjavili po včerajšnji seji, da se iz dokumentacij naše delegacije jasno vidi, da jc kraljevina SHS po vojni najbolj oškodovana od vseh držav dolžnic. Člani delegacije SHS kažejo najboljšo voljo v obveščanju Američanov o vseh stavljenih vprašanjih, od katerih je odvisna ublažitev pogojev za plačilo dolgov. BaKi-morski »Evering Sun« primerja delegacijo SHS z grško delegacijo iu izvaja za Grčijo neugodne zakliučke. Pristavlja, da ima kraljevina SHS sposobne finančnike, da kraljevina SHS ne kaže svojega ponosa s tem, da odklanja dolgove, temveč s tem, da imenuje svoje dolgove »častne«. Delegacija kraljevine SHS napravlja poleg o<stalega vtis, da bo glede plačanja svojih dolgov šla do skrajnih mei.
Kralj v Narodni banki
Beograd, 5. februarja, pi Danes popoldne je kralj v spremstvu maršala dvora generala Damjanoviča posetil novo zgradbo Narod« ne banke, kjer so ga slavnostno sprejeli čla« ni upravnega odbora, potreben za vse države na Balkanu.
Ribolov na Jadranu
Beograd, 5. februarja, p. V Opatiji je kon čano zasedanje jugoslovenskositalijanske ko misije za ureditev ribolova na Jadranu. Iz« delal se je pravilnik za permanentno arbi« tražno sodišče o ribiških sporih in pravilnik za vršitev kontrole ribištva v vodah Kvar« r.era, v zadrskem kanalu in okoli Korčule.
Frankovci v Beogradu
Beograd, 5. februarja, r. Danes je došei semkaj iz Zagreba voditelj hrvatskih fran« kovcev dr. Elegovič, ki pričakuje, da ga ju« tri popoldne sprejme min. predsednik Pa« šič.
Nova senzacijonalna razkritja o madžarski aferi
Madžarske oblasti so že lani v marcu vedele za falzifikatorje. — Zveza med madžarskimi ponarejevalci in nemškimi fašisti. — Krivda ministrskega predsednika Bethlena. — Tudi v Londona odkrito ponarejevalsko gnezdo. — Poveljnik Horthyjeve telesne garde in vrhovni šef policije ponarejala potne liste.
Budimpešta, 4 fcbruanja. Na včerajšnji se S parlamenta )e govoril za poslancem Nagi' jem socljaldemokratični poslanec Emerik Szabo, ki )e očita! ministrskemu predsedniku, da le šel v Ženevo pred Zvezo narc dov, doma pa je pustil ponarejevalsko aJe-ro nerazčiščeno. Taka vlada se mora obtožiti.
Socialist Kari Peyer Izjavlja, da ie Pona rejevalska afera svetovni škandal takih de-menzij, kakršnega Evropa še ni videla. (Burni klici na desnici). Opozicija ne teži za oblastjo, trdi pa. da ta vlada ni primeT na za vodstvo preiskave. Vlada, ki je bila poučena o pripravah ca ponarejenja. se ne more udele-žavati prebJkifce. (Velik Aiski hrup, viharni ugovori). Imena ponarejevalcev so bila znana le 22. novembra In šele 30. decembra so se Izvršile aretacije. Nato čita Payer Izjavo opozicije, v kateTi se ugo tavlia. da obtožnica ne podaja pravega dejanskega položaja in da hoče parlamentar r.a preiskovalna kornlnt a zakriti politično Stran afer«. On obtožuje vlado, da se ie iz-mlisla pasus v Bcthknovem pismu Pžreny! ju »Vlada bo vse manipulacije najstrožje zasledovali«. To r.e odgovarja resnici. Tudi ni n<>hrm'h dokazov, da bi krivci ravnali iz patrljotlčnih razlogov. Vlada mora zapustiti svoje mesto
Budimpešta. 4. februarja. Policijski komisar BenoJt je danes sporočil vcdji pe-Stansike potici)e, da krožijo v Bruslju ponarejeni tlsočfrankovskl bankovci. Nedavno se le tudi v Londonu odkrila pnnareje-valska tvornica. Po mnenju uradnih krogov gre za eno ln Isto druži«. Cen trum falzifikatorjev se baje nahaja v biiiini Kolna ob Renu. Briand potuje prihodnje dni v London, da se posvetuje z Chamberlainom o falziflkatorskl zadevi
Budir-pešta. 4. februarja. Francoski poslanik Doulcet izjavila, da ie ponarejene rumunske pome llsrte za polkovnika Jan-kovicsa in za ostale emisarje falzifikator-
Začetek špecijalne finančne debate v francoskem parlamentu
Kartel za direktne davke in enako davčno obremenitev. — Eri-and zahteva takojšne dohodke. — Dern ca za prodajo tobsčne-monopola. — Šibka zmaga vlade Q£.J finančno komisijo in socijalisti.
Pariz, 4, aprila. Francoska zbornica je v torek. dne 2. februarja popoldne nadaljevala flnanč no debato Komunist Garchery je pobi-
iev preskrbela na Dunaju oseba, ki le ozna.
čeria v Jartkovicseveim dnevniku kot »F. N.« Sum pada na poveljnika telesne straže državnega upravitelja Horthyia. Nan-(ff>ria Frelberga. »Az UJsag« pa trdi, da je dal dotične romunske potne liste ponaredit! sam šef madžarske poVicsJe Nadossy.
Dunaj, 5. februarja. Na dan je prjla nova afera, ki dokazuje, da ie šef madžarske policije že marca 1925 vede! za faiizifika-torsko aikciio. Jo odobraval tn podpirali. Razkritje Izvšra cd nekega tovarnarja Dim al-čana, ki )e živel d 'Iga leta na Madižarsikern in si tudi pridotoil madžaTSlkn državljanstvo. Lani v marcu so se nanj obrnili nekateri visiilki gospodje, ki so mu predlagali sodelovanje pri podjetju za ponarejanje fran-c tskih frankov. Da ga pridobe, so mu *ča-s>ima zaupali vse podrobnosti. Ko le Imt-I f.-brikant ves materilal v rokah, le naznanil osebno celo zadevo budhmipeštanski ao-licljl s cr>6n;' nave>.flx> vise h Imen. psevdonimov in naslovov falzifikatorjev, Izda! )e i a. bavo tajne tiskarne bankovcev 'td. Sei d;i-že'ne policije Nadossy pa ga je nahruli!, d i hoče izzvati javen škandal in 4k :td- v iti ugledu ogrskega nar<-da pred inozemstvom. Zabičal ie tovarnarju, da mora taikoj umakniti svojo prijav«, s;cer bo Imel z nJim opraviti. Ker fahrikant te?a ni h>te' st.v riti. So uradni organ! nemudoma "d1:r!l! neko formalno napako v njegovi prid b!rv! madžarskega državljanstva Mož je d ti 11 p velje, da mora tekom par ut zapustiti deželo. Nobena prošnja pri vrhovnih državnih oblasteh ni pomagala. Fahrikant se je mora' preseliti na Dunaj, nieirnva cvetoča industrija v okolici Budimpešte pa le pro-pad'a. Sedaj se ie obubožani tovarnar oglasil z zahtevo da nri mora m "barska vlada P'vrniti škodo. Niegovo zadevo ie vel v roke odličen madžarski dem (krat Vi poslanec, ki Je cbenem eden najboljših fca-dlmpeštansk.h advokatov.
jafl prometni davek, ki zadeva predvsem delovne sloje. Predsednik finančne komisije Malvy branj komisijo pred očitkom finančnega ministra, da hoče komisija ovreči vladino delo. Komisija upošteva predvsem interese dežele. Ona je za enakost vseh Francozov v davčni obremenitvi in hoče prisiliti k plačevanju naiprej one. ki so dolžni plačevati, predno se zvišajo drugi dav-Ici. Sprejeti se morejo le oni posredni davki, ki nimajo za posledico splošnega dviga cen. Vladni predlog ne upošteva teh zahtev Zato ga je komisija izpre-menila po svojem prevdarku. Svojo popustljivost ie pokazala s tem. da je spre jela 2 milijardi novih indirektnih davkov. toda nikakor ne more odobriti člen 13.. ki hoče napraviti iz indirektnih davkov temelj davčne reforme. (Živo odobravanje na levici.)
Za njim je izvajal Briand: Navzlic črnim prorokovanjem je ohranila dežela zdrav razum in mirnost. Optimizem Francozov zasiuži občudovanje. Z mato dobre volje se da situacija rešiti. Vlada ne zahteva ničesar nemočnega. Briand upa. da bn mogoče prebroditi vse teža-ve pri prihodnjih izplačilnih terminin. samo če se prej doseže ravnotežje v proračunu. Finančna komisija predlaga nekatere izvrstne ukrepe za bodočnost. toda finančni minister rabi dohodke takoj. Briand zahteva prehod k špe-cijalni debati Njegov poziv ie zbornica sprejela in se prične razprava o posameznih členih finančnega predloga danes.
Včerajšnja seja parlamenta se ie pečala s protinačrti nekaterih poslancev. Poslanec lean Molinie je umaknil svoj predlog, da bi se ustanovila arnort-a-ci.iska blagajna, ki bi imela jamstvo v nekaterih državnih monopolih, predvsem v tobačnem.
Poslanec skraine desnice De Baudrv d'Asson je predlagal v svrho amortizacije dolga ustanovitev posebne državne loterije, nove doh">dke. ki nai jih zagotovi boljša pogodba z železniškimi druž bami. z'asti pa oddajo državnega monopola tobaka. telefonov in žveplenk Poslanec trdi. da bi mogla država dobiti za te monopole 18 do 20 milijard fran kov. Finančni minister Doumer: «Ali veste za kakšno družita ki bi razpolagala z 20 milijardami? Jaz nisem prejel doslej še nobene resne ponudbe. Kd':r ima kakšno primerno ponudbo, naj mi jo stavi. Moja vrata so odprta.«
Končno je bil protinačrt posl. Bau-dry d'Assona odklonjen s 420 glasovi proti 105.
Na popoldanski seji je bila debata o zahtevj finančne komisije glede obvezne deklaracije o dohodkih vseh državljanov. tudi tistih, ki so davka prosti. Izvedba tega načrta bi obremenila davčne urade z milijoni in milijoni nepotrebnih iziav. Zatio ie zahteval finančni minister Doumer. da se ta točka pro-tinačrta finančne komisije zavrže kot neizvedljiva. Navzlic zagovoru socialistov. ki so avtorji načrta obvezne deklaracije. ie zbornica dotično točko odklonila z 295 glasovi proti 23.3. Tako je vlada izbojevala Drvo. četudi neznatno zmago proti finančni komisiji in levičar skemu kartelu.
trajno zelo slaba. Trgovci tožijo, kako malo blaga morejo prodati Zivllne stroke še morejo dihati. Kar pa je od-višnega. kjer gre za blago, ki je po-grešno, tam je vzdržljivost na strani konsumentov vprav kritična. V tem pogledu imajo Avstrijci tolažbo, da imajo tovarišev v nesreči tudi v drugih državah. Število poravnav, konkurzov je presenetljivo veliko. Celo stare močne hiše se podirajo. Gospodarska politika Poljske, ki ščiti nacijonalno valuto, »s mnogim ekšportni m hiša m zadrgnila vrat. Zivi.ien.ie je drago, posebno za ljudi. ki morajo v hotele in restavraci e. Komunalne davščine so strašne. Na magistratu vlada brezsrčno komunalni finančni gospodar gospod Breitner. ki ie nepopustljivo trd. Pod njegovim gospodarstvom. trdim kakor rainki Nabuho-d uma zor. je že prenehalo mm »go podjetij. giedališč. zabavišč. Priznava o mu oa veliko finančno sposobnost Gled.škj podjetniki so mu silno gorki. Imel sem priliko čuti drastično sodbo veliktga upravnika. Neizprosno dosleden v svu-rih ciljih je tudi napram časopisom. Biče Diete zanje, nevarni so celo takim velikanom kakor je «Neue Freie Presse«. Nedavno ie bi'o čitati. da bo menala gospodarja, ker dr. Benedikt mlajši vidi. da bo opež.i!. Ž gotovostjo se rrdi. da pride v območje Ullsteinovega podjetja. Inserotnj davek ie ogromen. Jemlje časopisnim upravam do 35 % brutto dohodkov, prijenljiveiši ie po svoii bistroumno zgraieni elastičnosti za strankine ugodn.ke. Poceni, če se znaš varovati zviiač šoferla, ie avtomobilna drož-ka. Za mnoge distance. če se voz po več oseb. že konkurira s cestno železnico. Enota, pomnožena s 4000, garantira v istini cene vožnie po mestu. Urad nikom izvzete so naivišje redke kategorije. se slabo godi in skrbno mora o obračati svoj p čli zaslužek Hišni gospodaril bi radi dft svobode za stanovanja. To je silno težko vprašanje, ker na tem polju je sloviti »Abbau« po vojni zelo zamuden in daleč za nami. Italijani so sedai zelo slabo zapisani. Organizira se odpor. Izvesti ga bo težko, ker ie Italija neprimerno cenejša nego AvstrPa. Težko je zahtevati discipline in pntrijotizma od ljudi, ki morajo vsaK novec najskrbneiše obračati. M. S.
Gospodarsko pismo iz Avstrije
Dunaj, 5. februarja.
Na senzacijo preračunjeni dunajski dnevnik |e te dni prinesel alarmantno vest, da se pripravlja v trgovinski politiki mlade republike fundamentalen pre obrat. Z vso naglico da pripravljajo novo carinsko avtonomno tarifo, zgrajeno tako. da bi Domenjala stvarno odločilen korak do carinske unije z Nemčijo. Nove trgovinske pogi>dbe bi se sklepale samo na temelju take tarife. Obstoječe trgovinske pogodbe, tudi novejšega datuma, bi Avstrija odpovedala. Nova pogajanja bi dala tretjim drŽavam koncesije samo ob upoštevanju trgovinsko - političnih smernic Velike Nemčije. Naša država ima še mlado trgovinsko pogodbo z Avstrijo. Ta pogodba pri nas ni bila z zadovoljstvom sprejeta, od najvažnejših gospodarskih panog ie bilo čuti dovdj rezke kritike po vsej pravici. Navzlic temu pa ta novinarska bomba interesira in je vredno, povprašati, kai ie na stvari. Ni bilo težko izvedeti, da je novica šinila preko cilja. Tako konkretnega novega trgovinsko - političnega programa še ni v Avstriji. Dejstvo pa je. da se z vso resnostjo računa s priključitvijo, najbrž nredhodno z gospodarsko, ko bo odpor
manjši, kasneje pa tudi s poi tično. čim
se pač Nemčija boli opomore. Zveza pride predvsem iz političnih razlog >v. ki bodo jačji nego ekonomski pomisleki mnogih gospodarskih Dano« kojih bodočnost bo nod novim režimom brtz-dvornno neugodnejša, ker pride v isto ravnino z nemškimi industrijamimi or-jaki. Je pa cela vrsta finalnih industrij večjega in malega obsega, ki so predvsem Po svojem okusu posebnosti avstrijske produkcije. Te dobe prostrana razpečevališča. ki bodo omogo-.lala velik razmah. Medtem so pršli gospodarski programi v modo. Za šta erskim programom, ki ie potekel iz g-aške .skupine krščanskosocijalne stranke, so se oglasile severne planinske države in so stopili na plan tudi socijalisti s rostu-latorru očrtanim v 14 točkah. Brezposelnost osobito v glavnem mestu dnevno narašča. Vedno močnejše aa legije dehvmh Hudi. ki dobivaio državno p d-poro. Med sredstvi za odrKir^oč spala povišanje carinske obrambe. Pri tem ie zanimivo, da so tudi socijalisti voč gjed težkih prilik popustili od svoiega nači-nega stališča, pa so tudi oni volini. do pustiti v važnih strokah povišane carine. Ministrski predsednik je hitro odgovoril na niih nostnlate ter jim ie v mnogih točkah izrekel svojo pripravljenost.
Medtem ie gospodarska koniunktura
St. Radie kot reformator
vsega
Dubrovnik, 5. februarja.
Radi velike burje St. Radič ni mogel odpotovati na Korčulo in je zaradi tega posetil danes vse dubrovniške šole. Dopoldne je v ženski gimnaziji izjavil, da bo reduciral vse humanistične gimnazije. samo v Dubrovniku io bo pustil, ker je ta zelo ugledna. Z ozirom na profesorske plače je rekel, da se profesorji ne morejo primerjali z drugimi uradniki, ker veliko več duševno delajo. Ukinile se bodo honorarne ure, kon-traktualni uradniki se bodo morali odstraniti, profesorji bodo morali poučevati po več ur na teden, a zato bodo prejemali večje plače . . .
Popoldne je posetil minister meščansko šolo in naglašal ob tej priliki, da se mora zanjo zgraditi novo poslopje. Obžaloval je. ker vse načrte-javnih zgradb odobruje ministrstvo javnih del. ter ie izjavil, da bo pc povratku v Beograd delal na to. da pridejo gradbeni strokovnjaki pod njegovo kompetenco.
Potem je tudi izjavil, da referira kralju po cele ure o svojem resoru. in sicer tudi o tem. kar namerava šele storiti. Seveda da se potem ljudje čudijo, zakaj Je toliko pri kralju.
St. Radič, ki je ravno sedaj sredi šolskega leta pustil premestiti in upokojiti celo vrsto profesorjev in učiteljev, je naglašal v Dubrovniku, da se smejo premeščanja vršiti samo med počitnicami, ker so sredi leta zločin proti šoli.
Nadalie je napovedal, da se bo osnovalo šest šolskih direkcij, in sicer v Zagrebu. Beogradu. Sarajevu. Novem Sadu, šesta pa se bo osnovala v Skon-lju ali v kakem drugem mestu. (Ljubljana pride torej pod Zagreb!) Šolstvo se mora ločiti od upravnih oblasti, kakor so ločena sodišča.
Učencem 4. razreda meščanske šole (!) je dejal, da so se Srbi. Hrvati in Sloven -i nekdaj prepirali zaradi himne, da pa kaj takega nikomur več ne pade v glavo. Hrvat je Hrvat. Srb je Srb ln Slovenec je Slovenec. Naši najboljši ljudje so napovedovali, da bo federacija rešila Slovane. Kar se dela, je velika stvar, a to bo še večja.
Zvečer se je Si. Radič udeležil Stross-maverjeve proslave, ki so jo priredile gojenke učite! iišča. Učiteljica Jelena Najdanovič je govorila ob tej priliki o Strossmayerju in njegovih idejah ter o pomenu jugoslovenstva. Ves njen govor je bil poveličevanje jugoslovenske misli. To se g. ministru očividno ni prav dopadlo. G. Radič se je mudil le kratek čas na proslavi in se je kmaiu umaknil v svoj hotel.
Danes se je St. Radič odpeljal v okolico, kjer je imel v tamošnjih vaseh dva shoda. Jutri odpotuie v Ljubuško, v nedeljo ra bo govoril na shodu v Imot-skem, odkoder odpotuje v Zagreb.
Balkanski o akt zopet na dnevnem redu
Beograd. 5. februarja, p. Nocojšnje «No» vosti» poročajo Iz Aten. da sta Froncija in Anglija napravili v Beogradu korak za za. ključenje balkanskega sporazuma, balkanske ga pakta, istočasno prhniajo vesti, da Je bi! naš poslanik v Berlinu Balugdžič pozvan, da naj vndi pogaiania z grSko vlado, ker se smatra, da ie iskren prijatelj sporazuma z Grčijo. Nekateri atenski listi pišejo, da je sedaj po Locarnu balkanski pakt neobhodno
-f Klerikalni kapitalisti proti klerikalnemu delavstvu. Niso še minule volitve v Delavsko zbornico, pa so že klerikalni kapitalisti pokazali krščansko-socijalnetnu delavsvu svojo pest Svoie glasovnice so oddali, zamorec je storil svojo dolžnost in že prvi trenutek so pokazali veljaki, ki imajo odločilno besedo v klerikalnih denarnih zavodih, da imajo takozvani gosarjevci samo pravico ubogati,- ako hočejo dobivati od njih kako denarno podporo. Bjročaii smo že svoječasno. da je tainištvo SLS klerikalni Jugoslovenski tiskovni zvezi odvzelo vsak vpliv na vodstvo agitacije za volitve v Delavsko zbornico, da je moglo Po svoji volji vsiliti tudi kandidate, ki priiaio odločujočim čim-teliem v klerikalni stranki. Oosarjevi krščanski socijalci so s težkim srcem pristali na to, a so morali, ker nimajo nobenih denarnih sredstev in ker iiin je svoječasno vodstvo SLS ustavilo običajno denarno podporo. Gosarjevci so se zavedali te svoje odvisnosti in da bi se polagoma nekoliko osamosvojili, so osnovali svojo delavsko hranilnico in posojilnico, ki ima svoje pnstoie v Ju-s!ov. strokovni zvezi. Odločujoči gt>-sw>ije v klerikalni stranki so spoznati njihov skriti namen in so se zato tudi takoj maščevali. Udarili so po tisku Gusarievih krščanskih socijalcev. Zadnja krščansko - sociiaina »Pravica« objavlja namreč dopis klerikalne Zadružno - gosix>darske zveze, ki sporoča, oa nima več interesa inserirati v <Socijal-ni misli« In »Pravici« Oba ta lista komaj životarita, krščanski socijalci pa se sedaj hitduiejo. ker klerikalni kapitalisti niti toliko nočejo podpirati niih"-vih listov, da bi plačali v njih par bornih inser3tov Kljub vsemu temu smo seveda prepričani, da bosta prof. Remec in dr Gosar tr.di v b.idoče govorila o potrebi krščanske solidarnosti, dasi lete obema z obeh strani polena pred nrge.
+ AH je Radte kapitulira! al? ne? S tem, c!a je. St. Radič iar.sko spomlad s svojo stranko priznal vidovdansko ustavo, monarhijo, državno in narodno edinstvo ter zavrgel svojo zahtevo po federativni republiki, je popolnoma kapituliral pred državnopravno ideologijo SDS. To nepobitno dejstvo, zaradi katerega je klerikalno časopisje ozmerjalo St. Radiča tudi kot izdaialca. Samostojni demokrati so seveda od vsega početka dvomili nad odkritosrčnostjo Radičevega izpreobrnjenja in so zahtevali. naj ira St. Radič dokaže s svojim delom, predno naj se spusti v vlado. Spokorjsnemu grešniku se namreč lahko marsikaj odpusti, običaino pa ni, da se zaradi tc^a še nagradi. Samostojni demokrati so radikale tudi svoječasno svarili pred Radičevo izpremenljivostjo ter nezanesljivostjo in razvoj dogodkov je pokazal, da so imeli ponolnoma nrav. čini dalje bolj se kaže. da je Radičevo izpreobrnjfnje bila samo taktična poteza. s katej-o se je rešil zapora, in ne »politika«, kakor je Radič sam zatrjeval. Politika sporazuma je ostala ravno zaradi tega brezplodna, takozvani «spo-razum» med radikali in radičevci razpada. Vse se godi rako, kakor so napovedovali samostojni demokrati. Zato pa je smešno, ako trdi sedaj »Slovenec«, da smo se motili, ako smo trdili, da ie Radič popolnoma kapituliral pred Pri-bičev'.čevim jugoslovenstvom, oziroma, da sporazum RR znači triumf duha državnega in narodnega edinstva, ideje vidovdanske ustave itd. Cisto nič se nismo motili, ako smo to trdili in ako to še trdimo tudi v tem slučaju, ako spričo zadnje ekskurzije St. Radiča pravimo, da se je že ob rojstvu sporazuma vedelo, da se Radič v svoii politični ideologiji še ni popolnoma izpreohmil. Za nas je bila Radičeva izpreobrnitev samo akt formalnosti, ne pa duševnega prerojenja, ki pa vsekakor pomenja Radičevo kapitulacijo pred iugosloven-sko ideologijo. Radičeva izpreobrnitev bi bila za nas popolna, ako bi se umakni! iz političnega življenja ali na postal zadnji v vrstah SDS. To velja tudi za klerikalce, ki še vedno upajo, da se bodo znašli z St. Radičem v skupnem objemu.
+ Klerikalci Ln St. Radič. Vsaka separatistična in plemensko - šovinistična kretnia St. Radiča zbudi med klerikalci običajno veliko veselje in novo upanje. da se bo morebiti zopet še kdaj nudila nova prilika za ponovno osnovanje kakega federativnega bloka s St. Radičem. To bi se namreč tudi strinjalo z dr. Koroščevim in dr. Hohnjecovim pozivom, ^ da morajo iti vsi katoličani skupaj. Mi smo prepričani, da naših klerikalcev ne bi prav nič oviralo pri tem sedanje Radičevo zabavljanje proti popom in franjevcem. Saj je dr. Korošec o božiču v Ljubliani odkrito po-! vedal, da še vedno računa na to. da i se bo Radič povrnil na staro pot. Da i pa osvetlimo nekoliko, na koga pola-! gajo naši klcrikalci svoje zadnje upe kot »verni katoličani«, naj navedemo ! samo Radičeve izjave, ki jih je podal <=t. pidič 24. januarja v finančnem odboru pri razpravi o proračunu prosvetnega ministra in ki jih je te dni obja-i \ aa u-ognjska »Politika«. St. Radič je I dejal: »Nekdaj sem mnogo ceni! kul-' turno in nacijonalno delo bosansko-her-cegovinskih frančiškanov, nazadnje pa sem se razočaral in snoznal, da so neiskreni ljudje in lažniki. Vse njihovo življenje, nacijonalno in kulturno delo ni nič drugega kakor varanje in pone-umnevanie naroda s tendenco, da bi ga moeli In "je euliti in ropati. V kolikor je tamošnji narod še neprosvitljen. nezanesljiv in zaostal, je samo njihova zasluga. ker so ea oni napravili takega.
Cerkev, prižnico in spovednico so izkoriščali in izkoriščajo jo samo v svoje strankarske in sebične svrhe. To so oderuhi, ki derejo narod, ki imajo svoje banke in posojajo siromakom denar za oderuške obresti. Oni državi samo lažejo, da ne morejo dograditi svoje šole, četudi premorejo toliko, da bi lahko zgradili dve. Končno pa njihova šola ne služi narodu, temveč samo njim, in gledal born, da jo ne podprem, ampak zaprem. Moja glavna skrb bo. da ločim narod od njih. Tudi pokojni fra Didak Buntič je bil lažnik in vara-lica, najmanj pa prijatelj naroda. V ostalem sem jaz sploh proti frančiškanom in proti oopem.* Si. Radič jc podobne stvari izjavljal že pred leti. kar pa ni oviralo klerikalcev, aa so sklepali ž njim zveze. Tudi navedena izjava St. Radiča ne ovira »Slovenca«, da bi ne izražal prikritega veselja, ker je St. Radič v zadnjih govorih v Bosni in Dalmaciji pričei zopet udarjati na »separatistično struno«. »Slovenčevo« pro-tijugoslovensko sovraštvo je večje Kakor pa navdušenje za sveto katoliško cerkev, čciudi je glasilo ljubljanskega škofa. Radič je katolik in katoliki morajo iti skupaj!
+ St. Radič in Srbi. Iz Beograda nam poročajo: Radikalni poslanec Stevo Kobasica objavlja v «Pol;tiki» članek, v katerem ugotavlja, da je St. Radič prišel v Bosno in Hercegovino kot aktivni minister in politik, ki ga radikali podpirajo. Kot minister je pozval bo-senske muslimane, nai se pridružijo Hrvatom in ustvarijo skupno fronto pioti Srbom in Srbiji. Radikali ne morejo in tudi nočejo preiti preko tega. Posl. Kobasica naglaša, da so radikali «kot pristaši narodnega edinstva«'že davno zastopali tezo. da sta Bosna in Hercegovina prav tako srbski, kakor sta Srbija in črna gora. Srbija se je v glavnem bojevala zaradi Bosne in Hercegovine in zgodovinski pravici Srbije na Bosno da ne more noben pameten človek oporekati. Ako se kdo izmed Bosancev slučajno zove Hrvata, je to stvar okusa in Srbi nimajo ničesar proti temu. ker so Srbi in Hrvati en narod. Za Srbe je glavno, da niso »Turki«. Ti naj se svobodno opredele v nacijonalnem pogledu, in sicer brez vsakega pritiska od zgoraj. Tak pritisk pa vrši Radič, ki širi hrvatstvo med muslimani kot član vlade. To je velika netaktnost in žalitev vseh parlamentarnih običajev in nacijonalnih ozirov. To morajo obsoditi vsi Srbi brez razlike vere in stranke. Zakaj tira Radič kot aktivni minister muslimane med Hrvate, ako sami nočejo tega? In s čim so se Srbi pregrešili, da jih Radič mobilizira proti njim, vprašuje posl. Kobasica, ki dolži St. Radiča. da je samo zato prišel v Bosno, da bi s svojo ministrsko avtoriteto preprečil prestopanje muslimanov v radikalno stranko. To ie nemoralno in zato radikali tako postopanje obsojalo In energično odklanjalo. — To prerekanje za »interesne sfere« je silno zabavno in bi bilo le še bolj. ako bi istočasno ne bilo tudi žalostno.
+ Bosenski radikali zahtevajo objnv0 sporazuma. Pred nekoliko dnevi so bosenski radikali začeli izdaiati svoj dnev nik »Siobodo«, ki je po Radičevem shodu v Sarajevu objavil članek, v kare-rem napoveduje velike radikalne protestne shode proti Radiču List zahteva, naj strankini voditelji odkrito povedo svoje mnenje o Radičevih izjavah, tn pravi, da je neobhodno potrebna objava protokola sporazuma RR. pa nai bi bilo to komu všeč ali ne. »Sloboda.* pravi, da mora poznati javnost ptojcoje sporazuma v svrho ugotovitve nelojalnosti.St Radiča kot zaveznika in aktivnega ministra.
Politična amnestija na Bolgarskem'
Sofija, 5. februarja, r. Včeraj je sobranje izglasovalo amnestijski zakon, po katerem se amnestirajo vsa kaznjiva politična deja* nja od L 1923. do danes. Pomlioščenih ie b±> lo okoli 7000 oseb, ki so se udeležile vstaj od 1. 1923. pa do zadnjega časa. Od po:nilo» žčenja so izključeni samo voditelji zemljo, radnikov ter komunistične stranke, ki so pobegnili v inozemstvo.
Zahteva Poljske, Španije in Brazilije po stalnem sedežu v Svetu Zveze narodov
Ženeva, 4. februarja. Svet Zveze narodov se sestane koncem prihodnjega tedna takoj po prejemu nemške prošnje za vstop v Li« go, da sklepa o sklicanju izrednega za3e.da« nja Zveze narodov, ki ima odločiti o vsto» pu Nemčije Ni gotovo, da se bo mogel p!o num sestati že 8. marca, to je istočasno s triintridesetim zasedanjem Sveta. Zahteva Španske, Poljske in Brazilije po stalnem se. dežu v Svetu Zveze narodov bo zavlekla sklicanjo plenutna bržkone do konca t,ir« ca. Vurjttr < Je, da bo p-ošnja Brazi'ijp. in Španije uslišana. Poljska pa ima manj iz« gleda na uspeh. Njo nameravajo pomiriti na ta način, aa jo sprejmejo kot nestalnega člana za prihodnji dve leti v Zvezi in Svetu.
Umor ruskih diplomatskih
kurirjev
Riga. 5. februarja, s. Dva diplomatska ku« rirja sovjetske vlade sta postala danes v moskovskem vlaku med postajama Umskil in SaiaspU frtev roparskega napada. Dva mlada mola, ki sta pred napadom v sosed* nih kupejih beračila, sta se zapletla s tu« rirjema v spcT ter streljala nanje. V boju sta bila oba roparja ustreljena. Izmed ku« nrjev je bil eden usmrčen, drugi ps težke ranjen. Preiskava je dognala, da ne gre za političen zločin.
Ivan Vošniak - 751etnik
Ako kreneš iz Ptuja Zgornji Mestni vrh. prideš po slabi uri hoda do prijazne hiše. ki nosi ime <dvanovec». Tam živi neopazno in mirno mož, kojega mladost in moška doba jc bila posvečena neumornemu gospodarskemu in političnemu delu. Ivan Vošniak dornuje tamkaj, ki praznuje v pondeljek 75 letnico svojega roLstva.
h an Vošniak se .ie rodil S. februarja 1-S51. v Šoštanju. Stariši so ?a name-ravaii dati študirat, a vsled zgodnje smrti očetove je dovršil ie domačo ljudsko šolo. nato pa se učil usnjarstva z namenom, da sledi očetu v usnjarski obrti. Delal je v tovarnah v Budimpešti, na Dunaju in v Uncu ter se tako spo-polnjeval v svoji stroki. Leta 1874. pa se je vrnil iz tujine ter prevzel očetov dom.
Takoj se je začel udejstvovati na vseh poljih. Od 1. 1876. je bil štiri peri-iodc načelnik, štiri pa podnačelnik okrajnega zastopa šoštanjskega. V tej /unkciji si je pridobil velike zasluge za povzdigo kmetijstva — posebno sadjarstva. Po njegovem prizadevanju je bila prirejena dobro uspela krajevna sadna razstava, s katero se je zaneslo in poživilo zanimanje za sadjerejo, ki sc od tedaj naprej v okraju prav lepo razvija.
Nekaj mesecev po volitvah v okrajni zastop šoštanjski L 1876. so bile razpisane tudi občinske volitve v Šoštanju. Preišniih volitev se okoličani navadno niso" udeleževali, ker so stremeli po ločitvi okolice od trga. Pri teh volitvah pa s- ic Ivanu Vošnjaku posrečilo pridobiti okoličane za tako številno udeležbo, d2 so dosegli popolno zmago. Županom je bil izvoljen kmet Novak iz bližnje vasi Družmirje, Ivan Vošnjak pa za podžupana. Štiri leta pozneje je bila izvršena delitev občine v trg Šoštanj in koiico Šoštanj. Od tega časa naprej e bil vedno odbornik, v dobi 1897. do iy00. pa župan občine trg Šoštanj. Kot tak le na vseslovenskem županskem shodu \ Ljubljani 1. 1898. govoril za ustanovitev nadsodišča v Ljubljani ter v svojem temeljitem govoru poudarjal potrebo, r.omen in važnost tega sodišča za Sioveni.io.
Ivan Vošrjak je bil dolga leta član. oziroma načelnik krajnega, ter od 1879. leta naprej tudi član okrajnega šolskega sveta, v katerem je zavzemal častno mesto predsednikovega namestnika. V teh korporacijah je z izredno vnemo deiai za razvoj šolstva v domačem okraju, bil pa je tudi neustrašen zagovornik učiteljstva, ki je bilo v onih časih izpostavljeno najljutejšim napadom narodnih nasprotnikov.
Leta 1896. je bil Vošnjak izvoljen poslancem v štajerski deželni zbor. Zanimivo ie, da so ga volili tudi nemški kmetje okraja marenberškega! V Štajerskem deželnem zboru so bili slovenski poslanci prvotno obsojeni k popolni pasivnosti vsled premajhnega števila. Kljub temu je Ivan Vošnjak dne 29. decembra 1902. v deželnem zboru stavil predlog za ustanovitev kmetijske šole v slovenjgraškem ali celjskem okraju, in sicer z enoletno učno dobo in slovenskim učnim jezikom. Za predlog so glasovali tudi nekateri nemški poslancu K sreči je deželni odbor to zadevo zavlekel do 1. 1904. Ko je tega leta dež. odbor v svojem poročilu izjavil, da se ustanovitev predlagane kmetijske šole odkloni, so slovenski poslanci takoj pričeli z obstrukcijo, kar jim je bilo mogoče, ker je medtem vsled razširjene volilne pravice naraslo njih število na deset. Po dveh dneh je bila nato dovoljena kmetijska šola in pozneje otvorje-na pri Sv. Juriju ob juž. žel.
Ivana Vošnjaka najdemo tudi med ustanovniki Šaleške čitalnice, iz katere so se razvila tekom časa vsa poznejša narodna in kulturna društva, ki danes širijo narodno zavest po Šaleški dolini. Sodeloval je pri vseh prireditvah ter ie bil vsled svojega veselega petja, svo-e prirojene dovtipnosti in šegavosti •iad vse priljubljen družabnik. V priznanje njegovih zaslug mu je čitalnica potonila diplomo častnega predsednika. V trdni veri na uspeh, zasnoval si je elikopotezen načrt za razširjenje in
moderniziranje svojega podjetja. Da mu ta ni uspel, so bile krive razmere časa, predvsem kriza, ki je v tistih letih (1907.) v usnjarski stroki prevevala vso Srednjo Evropo, deloma pa tudi v svojih sredstvih neizbirčna konkurenca. Zapustil je svoj rojstni kraj ter se umaknil na svoj dom «Ivanovec».
V lepem, idiličnem kotičku naj mu milejša usoda na večer njegovega življenja nakloni še prav mnogo veselih in srečnih dni v krogu svojih dragih.
_____ J. K. L.
V disciplini in požrtvovalnosti je moč!
Narodno in napredno delavstvo je pri volitvah v Delavsko zbornico z odločnostjo in požrtvovalnostjo dokazalo, da se zaveda velikega pomena teh volitev v stanovsko delavsko zastopništvo. Toda počitka ne sme biti, dokler je še možno volilni uspeh izboljšati. Po posameznih obratih in pri posameznih volilnih upravičencih in zaupnikih je raztresenih še zelo veliko volilnih kuvert, ki ne smejo biti izgubljene. Namenjene so narodni in napredni sili našega delavca, zato morajo priti do veljave. — Po predpisih volilnega reda, ie nedelja, dne 7. t m. zadnji dan, ko je mogoče volilne kuverte oddati glavni volilni komisiji v Ljubljani. Zato mora imeti taj-
ništvo «Unije» ali tajništvo Neodvisne delavske liste vse volilne kuverte najkasneje v nedeljo zjutraj v rokah, da sestavi seznam in pregleda, ako so ku-verte v redu. Radi tega moramo vse posameznike, ki še niso storili svoje volilne dolžnosti, nujno opozoriti, da ne zamude zadnjega dne in nemudoma dostavijo kuverte na naslov «Unije», Ljubljana, Kazina, II. nadstropje aH v Narodni dom, pritličje, desno. Istotako opozarjamo nujno in ponovno vse organizacije, krajevne volilne odbore, zaupnike in posameznike, da vse kuverte, ki jih imajo že v rokah, še danes odpošljejo ali osebno dostavijo na naslov »Unija*. Ljubljana, Kazina. Danes, v soboto je zadnja prilika, da obiščete še vse naše volilce, ki še niso volili in da dobite od njih volilne kuverte. Hitite od voliica do volilca, pregledajte imenike, obiščite zaupnike po večjih obratih, pregledajte mala obrtniška podjetja in storite še zadnji dan svojo dolžnost. Radi brezbrižnosti organizacij, njih odgovornih činiteljev in zaupnikov ne sme biti noben glas izgubljen! Za vsako zmago so odločilni zadnji trenutki Kdor zadnji trenutek popusti, more ves prejšnji uspeh zmanjšati. Zavedajte se. da ie v disciplini moč! Narodni delavec mora imeti v Delavski zbornici močno zastopstvo! Klerikalizem te važne ustanove ne sme izrabljati v svoje namene! Zato zadnji trenutek sveže na delo.
Pretekle dni sc je vršila v Opatiji konferenca naših in italijanskih delegatov. ki so razpravljali o ureditvi raznih ribarskih vprašanj.
Od leve na desno sede: Evgen Sbute-sa. pristaniški poglavar v Dubrovniku; Ivan Pastrovič, generalni inšpektor za pomorsko rib a rs t vo; Niko Verona, načelnik v ministrstvu saobračaia in pred sednik naše delegacije; dr. Fulvio Sa-
vich, zastopnik italijanskega parlamenta in predsednik italijanske delegacije; prof. Gustavo Brunelli iz Rima; inž. grof Giustiniano Bullo.
Od leve na desno stoje: Bono Sko-merža, Franjo Mardešič, kapetan Artu-ro Maninoor, Antonino Bisconti, pristaniški poglavar na Reki. dr. A. Bucevich, sekretar italijanske delegacije in An-drea Davanzo iz Trsta.
Skica smuških tekem JZSS za državno prvenstvo.

« pmonin
ti . _
-m,-" \<> 84:
tOOSKflPflK-A, fififlSKft PRO&R —6 hm
z\l IM 3TMIT X
Za smuške tekme za državno prvenstvo, ki se vrše v dneh 7.. 8. in 9. t. m. v Kranjski gori, vlada med našim športnim občinstvom veliko zanimanje. Vreme se je izboljšalo ter utegnejo te prireditve biti ene najzanimivejših v letošnji zimskosportni sezoni. Gornja skica nam kaže potek moške in damske proge. Prva je dolga 30 km.
druga pa 6 km.
Pred izročitvijo vele-defravdanta Mikolja
Vojko Mikolji, ženijaini defravdant. ki je osleparil zagrebški čekovni urad za preko dva milijona dinarjev in bil kasneje aretiran v Hamburgu v Nemčiji, bo v kratkem izročen našim oblastem. Diplomatska pogajanja so že končana. Vse nemške zvezne države so dovolile prevoz skozi njihovo ozemlje. Potrebno je še enako dovoljenje avstrijske vlade, ki pa se pričakuje vsak dan, nakar bodo vse ovire glede njegove izročitve končane.
O povračilu škode, ki jo je napravi. Vojko Mikolji naši državi s svojo poneverbo, še nekaj podrobnosti:
Preiskava, ki se je vodila v Hamburgu in Zagrebu, je kmalu dognala, kje se nahaja večina poneverjenega denarja. Trditev defravdanta. da je deponiral del denarja v neki amsterdamski banki in pozneje v Rotterdamu, se j< pokazala kot popolnoma iziflišljena. Nasprotno je bilo ugotovljeno, da Mikol.i; nikdar ni bil v Rotterdamu
O bivanju sleparja v Nemčiji, posebno v Hamburgu, so se doznale nove zanimive podrobnosti, iz Zagreba je krenil Mikolji na Dunaj, od tamkaj pa čez tri dni v Berlin, kjer je ostal šest dni. V Berlinu se je seznanil takrat s Sibilo Blumenthalovo. Mlada žena je bila že dvakrat poročena in dvakrat ločena. Svoj novi ideal je našla v Vojku Mi-kolju, kateri se ji je predstavil kot izgnani komunist iz Jugoslaviie. Prino-vedoval ji je cele romane o svoji komunistični akciji v Jugoslaviji, ki naj bi bila tako močna, da so ga oblasti le iz države. Glede denarja, ki ga je imel s seboj, je Mikolji izjavil Blumen-thalovi, da mu ga je izročila komunistična stranka, da si ustvari z mmi v izgnanstvu novo eksistenco. Sibila Blu-menthalova mu je vse slepo verjela. Romani, ki jih je znal Vojko Mikolji ta- j ko spretno pripovedovati o sebi. so do- j segli popoln uspeh. Blumenthalova je s šla z Vojkom v Hamburg, od tamkaj pa i v Blankensee. kjer sta se nastanila v hotelu Appen in se vpisala kot zakonska dvojica.
Kmalu po aretaciji Mikolja je bila aretirana tudi Sibila Blumenthalova in oddana v zapor. Sodišče pa jo je kasneje do glavne razprave izpustilo Sibila Blumenthal je sicer zelo inteligentna ženska ter govori razen nemškega jezika tudi francoščino, angleščino in itali-i janščino in je bila za časa poznanstva z j Vojkom nameščena pri tvrdki Siemens j in Schuckert.
! Cigana Hadorovič in Brajdič
Ljubljana, 4. februarja.
V Hrastju pri Ljubljani se je že nekaj dni zadrževalo več ciganskih družin z otroci, ki so prenočevali tudi v mrazu in dežju pod šotori v goščavi. V okolici je seveda kaj kmalu zmanjkalo več perjadi, kar pa še ni bilo najhujše. Še bolj neprijetni so postali cigani s svojim presjačenjem. Seda] se je pojavil cigan, sedaj ciganka z otrokom in se jih skoraj ni biio mogoče izne-biti.
Radi viačugarstva je končno policija aretirala včeraj 30-!etnega Tomaža Hudoro-viča ter nekaj let mlajšega Franceta Brnj-dičo, dočim Je ženskam radi nedoraslih otrok za enkrat še prizanesla. Bra.idiča in Hudoroviča, ki sta navedla, da sta pristojna na Vrhniko, je prignal stražnik v sredo ukienjena na policijsko direkcijo, kjer sta bila zaslišana in preiskana. Pri Hudoroviču, k! se je vedel ves čas zelo sumljivo, so našli platnice hranilne knjižice, ki izvira najbrže iz kakega vloma. Hudorovič, o katerem pa se seveda ne ve, ali je navedel pravo ime, je bil bržkone vodja tatinske in vlomilske tolpe, ki je strašila pred nekaj časa po Grosupljem in okolici.
Po zaslišanju na policiji so nameravali oddati oba aretovana radi vlačugarstva za nekaj dni v policijske zapore. Zvečer so ju zato ukleniH in stražnik je dobi! nalog, naj ju odvede. Med potoma sta se cigana razgovarjaia v ciganskem narečju in straž, niku se ni niti sanjalo, da sklepata morda kake načrte. Skozi mesto sta šla čisto mirno, ko pa ju je stražnik privedel do slavnih vrat pred zaporom v justični palači, je Hudorovič nenadoma iztrga! roke iz oklepov ter pobegnil kakoT blisk v temo. Presenečeni stražnik ni mogel za njim, ker Je bila nevarnost, da mu ubeži še cigan Brajdič. Hudoroviču se je na ta nač;n beg
Scena iz iilma iazUošnosii, i i.de, £reha in strasti
ULICA BEDE IN GREHA
ki je dosegel pri včerajšnji premijeri kolosalen uspeli' Sloviti ioma'i Hngo Bettauerja: Freudlose Oasse Pied-prodaja vstopnic od 10. do 12. ure. — Danes ot> 4 , pol 6., pol S. in 9. uri. — Prednaznaniio: MSDflME SAKS GENE.
KINO -LJUBLJANSKI DVOR»
Telefon štev. 730
posrečil. Policijsko ravnateljstvo je takoi telefoniralo na vodmatsko stražnico, da pogleda za ženskami, h katerim jo je bržkone ubral ubežnik. Stražniki so odšli sicer takoj na lov, ki pa je ostal brezuspešen. Žensk, otrok in Hudoroviča ni bilo nikier. Izginili so vsi kot kafra.
Ciganska družba ima očividno na vesti številne grehe, sicer ne bi zbežala kar čez noč. Dobro bi bilo torej, da jo čim prej izšle de in izroče roki pravice.
Pred sodniki
Vladimir D. je bil zaposlen kot prodaja^ lec pri aprovizaciji železničarjev v Ljublja= ci. Ker okoli prvega v mesecu vodstvo apro vizacije vsled navala ni moglo blaga kon. trolirati. je D. to priliko izkoristil ter odna= šal ta čas moko, kavo, mast, sladkor in riž. Kar je potem njegov prijatelj J. G. razpi-> čeval raznim strankam. Skupna škoda ukra= denega blaga znaša okoli 9000 Din. D jc obsodilo deželno sodišče na pet, a G. na mesecev ječe. Državno pravdništvo ie na to obtožilo G. odjemalce — štiri ljubljan« ske gostilničarje in trgovko Margareto, češ. ds so kupovali ukradeno blago. Sodišče je zaslišalo G. kot pričo. Dejal je, da obdols ženci niso mogli vedeti, da je bilo blago ukradeno, saj je nastopal pri njih kot želez« ničar in trdil, da dobiva skupno z mnogimi tovariši samci večkrat celo vrečo moke in druga živila. Da bi ne vzbudil suma, je nu« dil blago po dokaj visoki ceni, 1 kg samo 50 par do 1 Din ceneje kot so bile takratne tržne cene. Tudi ni nudil preveč blaga na« enkrat, temveč navadno po eno vrečo mo« ke, kilogram kave in do 20 kg sladkorja en» krat in še to samo po parkrat mesečno sko« zi 3 mesece, trdeč da več ne more dobaviti, ker ne «fašejo®. Gostilničar Peter mu prvič ni hotel verjeti, zato mu je G. pokazal ne« ko staro nabavno knjižico aprovizacije. v katero je sam napisal posamezne postavke: količino moke, sladkorja itd. V drugič ga je v resnici preslepil s svojo zgovornostjo in gostilničar mu je nasedel. Ko je sodnik podvomil, češ, da mu Peter vendar ni ver« jel, se je G. odrezal, da zna govoriti, kakor bi rože sadil Okrajno sodišče je obdolžen« cem. ki so se sklicevali na G. pričevanje in trdili, da so nedolžni, deloma verjelo, vendar ne popolnoma in je obsodilo Petra na 200 Din globe oziroma 4 dni zapora, Metko pa na 1000 Din globe oziroma 20 dni za. pora.
J3
Danes
- ljubljenka cele Ljubljane -
LUCY DORAINE
v razkošnem, modernem filmu krasne vsebine,
M si želi mM žena"
Predstave pop. ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri.
Kino Ideal
Kulturni
Gledališki repertoarii
Ljubljanska drama
Začetek ob 20 uri. Pobota, 6.: ob 15.: «Za narodov blagor«. Di' jaška predstava po znižanih cenah®. Izv Nedelja, 7.: ob 15.: »Druga mladost®. Ljud« ska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: otObrt gospe Warrenove». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 8.: »Naša kri® A.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20 uri. Sobota, 6.: »Srce iz lecta®, «Poziv na ples»,
»Capriccio espagnole®. C. Nedelja, 7.: ob 15.: «Manon». Ljudska pred
stava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 8.: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20 uri. Sobota, 6.: aZakleti grad*. C. Kuponi Zad«
elič v sezoni. <*<w!e!ja. 7.: ob 15.: »Prelom«. Gostovanje Setvorioe mladih iz Ljubljane. Ob 20.: •Žlahtni meščan®. Kuponi.
Koncert Saše Popova
lV dramskem gledališču, 5. februarja.)
Za subtilne komorne konccrte dvorana dramskega gledališča ni kaj pripravna. Jc sicer točno in čisto a prešibko akustična. Glas se izgublja preveč nakvišku in se raz 1 bega v odrskem prostoru. Lep in zanimiv nocojšnji koncert bi rccimo v Filharmoniji mogel še več dati in intenzivneje prijeti.
Violinski virtuoz Bulgar gospod Saša Po« pov je interpret vrlo visokega tehničnega podajanja v svojem inštrumentu. Njegove stare Amati«gos!i mu izpod izvežbanih pr« stov v močnih, odločnih potegljajih loka vsipajo v divje razigranem tempu tehnične težkoče z zgledno lahkoto. Uživali smo nje« gove picikate (z obema rokama), njegov rit« mično odmerjeni stakato in lahni epikato. V kantileni nas goslač ni tako zadovoljil in to začetkoma v Canzonetti (andante) iz Cajkovskega Koncerta op. 35, ki smo jo že pred leti čuli izraziteje, globlje podano po a.ski violinistki Minji Tomšinski. Iz iste skladbe pa nas je Finale (allegro vivacissi« mo), ki ga je g. Popov odigral v nedohitlji« vem, južno temperamentnem tempu in raz« mahu, že ogrel. — Glas interpretovih gosli ni posebno močan, tudi voluminozen in kaj' topel ni, zlasti na poudarjenih mestih.^ V pianu pa umetnik poslušavca zna čudežno pridobiti zase, to smo zlasti občutili v sor;
dinirani Cajkovskega Jesenski pesmi (su! ponticello) in Grandeivi Ruski uspavanki. Interesantna, navdušujoča skladba je Pan« ča Vladigerova Bulgarska rapsodija: Var« dar, ki je vanjo violinist položil moč in osvajanje in z njo publiko zelo razgibal. V Glazunovem Koncertu op. 82 smo uživali lepo podano rusko melodičnost, ki jo je komponist pretuhtano variiral v tehnične ckstravagance, interpret pa brezhibno izve« del. Program, ki jc obsegal še Korsakovo Arabsko pesem in NVieniavskega Seljanko (po flažoletih težko) ie g. Popov na koncu dodal poleg že omenjene Jesenske pesmi še Cezar Cuijevo Orientale in Dvofakov Slo« vanski ples, ki je znova pokazal goslačevo visoko tehnično usovršenost.
Prof. H. Szegheo, ki je violinista sprem« i jal na klavirju, se je s šestimi klavirskimi skladbami (Bach. Beethoven. Henselo, Cho« pin, Liszt in — Szegheo) pokazal, dobrega, rzvežbanega. fino podajajočega pianista. Skoda, da nam namesto teh že poznanih kompozicij ni prinesti raje modernih ma« džarskih skladb, ki bi < ti tudi v kompozi« tornem pogledu imele Vaj novega povedati.
G. Saša Popov je bil od številnih prisotss rih bumo pozdravljen. V imenu omladine Srbov. Hrvatov in Slovencev mu je — bra« tu Bulgaru — neki rospod poklonil lep lo« vorjev venec z jugoslovensko trobojnico.
—n.
Nedelja v liublianskem Narodnem gledališču. V nedeljo, dne 7. t. m. bosta v ljub Itensld drami dve predstavi. Popoldne ob
treh bo češkega avtorja Scheir.oihiga zelo zabavna vDruga mladost« z Medvedovo. Nablocko, Rogozovo. Juvanovo. Rogozom. Pečkom in Oregorinorn v glavnih vlogah, zvečer ob osmih pa bo angleškega komedi-ografa Shawa duhovita in učinkovita igra -Obrt gospe Warrenove z Nablooko v na-slcvni vlogi. V operi bodo peli ob treh po-coidne Massenetovo »Maron« z Lovšetovo, Banovcem Betettom i fcVlitrovičeT v glavnih vlogah. Vse tri predstave so liudske. Za rre veljajo znižane cene.
Rljavec gost v ljubljanski oueri. V to rek. dne 9. t. m. bo gostoval g. Josip Rljavec, jtrbljenec Publjanskega občinstva kot Grieux v operi Manon. Predstava se bo vršila v korist Udruženju gledalskih igralcev. Odbor Udruženja ie prepričan, da se bo občinstvo udeležbo predstave v čim največjem številu.
Prihodnja premPera v Ijubbanv drami bo znanega ameriškega pisatelia in čioveko iiuba O. Neilla drama »Ana Christiec. Naslovno vlogo igra ga Nablocka. njenega ljubimca g Levar. njenega očeta pa g. Cesar. Režlio vodi direktor drame g. Golia.
Ljubljanska opera pripravka premiiero Wagnerjevega »Večnega mornaria«. Dirigiral bo Balatka. režiral g. Šest.
Llubljanska opera se pripravila na gostovanj v Sarajevu? Zadniič smo poročali da se pogaja ljubljanska opera s splitskim gledališčem glede gostovania v SoMtu. Sedaj posnemamo po zagrebških listih, da se vrše podobna pogajanja tudi z gledališko imravo v Sarajevu. Gostovanj« v Saraje-
vu bi se vršilo predvidoma v začetku aprila. Izvajala bi se dela • Aida. Boris Godunov Carmen, Šaloma in Figarova ženitev.
Na koncerta francoske čelistke Juliette Alvln. ki se bo vrši! v pondeljek ob 20. zvečer v ilharmonični dvorani, bodo zastopani poleg klasika Bacha in Scnumanna. izključno le francoski komponisti. Izmed teh je najbolj znan Debussv, nekatera imena pa so skoro popolnoma nova. Prva točka sporeda bo Brevalova sonata. Breva! je deloval začetkom 19. stoletia ter je bil pr vi čelist velike opere v Parizu in piofesor čela na pariškem konservatoriiu. Kot skladatelj ie napisal veliko orkestralnih del ter razne koncertne komade, v prvi vrsti za čelo. V IV. programni točki bo igrala gdč. Alvin Intermezzo skladatelja Edvarda La-lo, ki ie umrl leta 1892. v Parizu in bil znan kot izboren violinist komornih so-arej. Napisal ie več komornih skladb, razna simfonična dela in tudi 4 opere, s katerimi pa ni Imel posebne sreče. Skladatelj Faure ie bil naslednik slavnega opernega komponista Masseneta kot profesor kompo žirije na pariškem konservatoriiu. Coupe-rin pa ie ime znane francoske orzanistovske familije, ki ie delovala od 1. 1661. do 1823. v cerkvi sv. Gervaziia v Parizu. Vsi Coti-perini so bili znani virtuozi na orglah in cerrfbahi. Gospodično Alvin. ki ie odlična virtuozinia na čelo. spremlja na klavirju konservatoriiski profesor Janko Ravnik. Pi odproda ja vstopnic v Matični knjigarni. Cene navadne, koncertne.
Domače vesti
*	Za ohranitev ministrstva za socijalno
politiko. Centralni sekretarijat delavskih zb nic je poslal ministrskemu svetu, ministrskemu predsedniku, narodni skupščini in posameznim klubom poslancev spomenico, v kateri odločno protestira'proti nameravanemu ukinjenju ministrstva za socijaJ-do politiko.
*	Nasilna upokojitev odličnega šolnika. Šolski nadzornik Miloš Borojevič v Bjelo-varu, ki je bil pred vojno odličen pristaš jugoslofvenske ideje, je bil te dni nenadoma Upokoj en. Borojevič je bi ob Izbruhu svetovne vojne politično preganjan, od nagega kralja pa odlikovan z redom sv. Save četrtega razreda in z redom Belega oria. Nasilna upokojitev odličnega šolnika je v vseh nacijonalnih krogih povzročila veliko ne-Voljo.
*	Iz državne službe. Ostavko na državno služilo politično-upravne stroke je prjdal g. dr. Dragotin ŠkrinjaT, sreski komisar pri votfkem županu mariborske oblasti. K temu pristavljamo, da Je v zadnjih letih tzstiipilo iz polit.čno - administrativne službe več uradnikov z juridično na obrambo tr tla že štiri leta ni vstopil v to službo noben ab-solviran pravnfk. Občuti se že v cbče veliko pomanjkanje ura<v1nkov - pravnikom v tej službi ln če bo šlo tako naprej, bo kmalu obtičal naiš politično-upravni ustroj na vsej črti. Krivda zadene pred vsem naš vladni sistem, ki nima smisla za bistvo politične službe pri nas v Sloveniji in obče v prečanskih krajih, ker gleda na vso to službo tz rizkosrčnega policijskega vidika po razmerah iz prejšnje kraljevine Srbije. Maora pa Je tega krivo splošno zapostavljanje politično - administrativnega koncertnega nraidništva napram sodnikom ter slabe plače in bojazen pred samovoljnimi premestitvami ci) vsaki spremembi vladnega režima. Ni čuda, da se mladi pravniki radi tega Izogibajo politične službe. Potrebno bo temeljito revidirati in to prav kmalu ves službeni položaj našega politično-upravnega uraidništva, če hočemo, da ostane uprava neokrnjena in vsa,! približno na isti višini, kakor je bila do sedaj.
*	Srbna poroka. V krogu svoje družine sta praznovala včeraj Kristijan P r e m r u, krojaški mojster v Kranju, in njegova soproga Ivana srebrno poroko. Jubilantoma, ki sta vrla uaroitnjaika, narše Iskrene čestitke!
*	Himen. Dne 2. febniarja se Je poročil
pri Sv. Križu nad Dravogradom g. Oroslav V e r h o v n i k, višji sodni oficija! v Pre-valjah, z gospodično Tončko Kramarje-vo, posestnikov« hčerko iz l.tbelič. — Poročil se je g. Bogomir Fink, uradnSk Au-erspergoive šunrske uprarve v Kočevju, z gospodično ZiHko Hočevarjev o. — Bilo srečno!
*	Smrtna kosa. Predvčerajšnjim je umrla v mariborski splošn! bolnici pa. Helena F r t e d a u, znana gostilničarka v Mariboru.
*	Nov zdravnik v Gornji Radgoni. V
Gornji Radgoni se je naselil kot praktični In zobti! zdravnik dr. Framc Brezni!:, bivši sekundami zdravnik v splošni bolnic! v Mariboru.
*	Prva ženska — načelnica oddelka v državnem uradu. Dosedanji načelnik oddelka za zaščito dece v Sarajevu, Dušan Maksi-movič, je stopil v pr koj. Minister za socijalno politiko je imenoval! na njegovo mesto za načelnika oddelka gospo Joko Ši-!lak, uradnico imenovanega urada. Gospa Siljak je prva ženska v Jugoslaviji, ki je postala načelnica oddelka državnega urada.
*	Zračni promet Zagreb-Beograd. Kakor vse kaže, se bo ideja zračnega prometa med Beogradom in Zagrebom, za katero se zlasti zavzema beograjski Aero-klub. že v najkrajšem času realizirala. Izg tovljena so že pravila društva, ki bo organiziralo In uprav, ljalo zračni promet med omenjenima mestoma. Linija, kl pride za zračni promet v po-štev. je dolga 380 km. Vožnja tz Beograda do Zagreba bo trajala dve in p-1 ure. V prometni službi bodo štirje aeroplani. nabavljeni v inozemstvu. Promet bo otvor-jen početkom letošnje p.irmlad!.
*	Druga emislia novih poštnih znamk Tekom prihodnjega meseca pride v promet druga emis ja novih poštnih znamk, in sicer v vrednosti 2. 3 In 4 Din. Nove znamke so tehnično prav d bro IzvTšene in bi jih b?lo zaradi novega načina tiska zelo težko ponarejati.
*	Tečal za deslnfektorje. Ministrstvo za narodno zdravje otvorl v kratkem v Beogradu tečaj za deslnfektr-rle. Tečaj bo trajal pol leta. Absolventi tečaja bodo nameščen! po večjih mestih dTžave.
*	Ugodnost za volne Invalide. Ministrstvo za socijalno politiko le posla'o vsem ministrstvom ln ostalim državnim uradom razpis, naj se pri nastavljanlu novih uradnikov upoštevajo v prvi vrsti vojn! Invalidi
*	Gradnja mostu preko Drine. V novi državni proračun je pr,stavljena svota 4 milijone dinarjev za gradnlo mostu preko Drine pr! Zvorniku. Potrebna pa sta še dva mosta preko Drine, in sicer pri Blelini ln pr! Knvlljaffl.
*	Uravnava Gradaščlce. Prizadevanja Glavnega odbora za rbdelcuvanje ljubljanskega barl3 kakor tudi meradalnih lavnih činiteljev, osoMto gosipoda velikega župana ljubljanske oblasti ln njegovega hldrnteh-Dlxnegi referenta, da se udejstvl projekt regulacije Gradaščlce, Olfn«1ce in Malega jrabr- so dosegla znaten usoeh. Ministrstvo poljoprivreide In voda je dovolilo že b tekočih dvanajstln prvi obrrfc državne podpore v znesku 70.000 Din. Neprimerno večll znesek pa se predvideva v novem
Cel Zagreb govori
le o monumentalnem filmu-
Madame Sa«s Gftne
kino «Dvor»
proračunu, ki se Ima uveljaviti s 1. aprilom. Ker ie novi Jez v Kočarjih kot prva etapa tega regulacijskega projekta že dovršen, se prične v najkrajšem času z regulacijo struge same m sicer od Kolezije navwgcxr. Tako se že za letos lahko nadejamo, da bo osiišen in asaniran velik del sedaj zamočvirjenega sveta v Trnovskem predmestju in pod Rožnikom ter občine Vič z vso Rožno dolino. Brezposelno domače delavstvo pa bo naišlo zaslužka.
* Kje so bivši »Stajjrcijanci«? Kakor znano, so imeli nekateri spodnještajerski odpadniški magnati, kakor ptujski Ornig 1 dr. močno armado zapeljanih slovenskih duš za seboj, katere so zastrupljevai! z žganjem ln protislovenskim časopisom »Štajercem«. Posebno ptujski okraj je bil že po večini v Ornigovem taboru, a pristaši so se dobili po vseh spodnještajerskih mestecih in trgih, nobena hribovska občina ni bila brez takega odpadnika. Večino zapeljan-cev so tvcnill od nemškega kapitala odvisni mail posestniki, obrtnfkt ln delavci V vsakem okraju je bM kak njihov general n. pr. Wrii3chko pr! Gor. Radgoni Visenja}; na Slomu, Kresnik v Crešnjevcih, Stieger v Slov. Bistrici, Pascolo tn Menhardt v Gor. Pesniški dolin! itd. Po prevratu so se voditelji razpršili, oziroma se potegnili v zatišje, a za zapeljance se ni nihče brigal. Slovenske narodne stranke so se nekako sramovale, da bi s temi odpadniki ojačtle svoje vrste. In to ni bilo prav! Večina teh žrtev je nedolžnih In bi se gotovo spreobrnile in prilagodile novim razmeram. Večina »Stajercijancev« ie bila naprednega duha, baS zato s0 se obrnili od klerikalcev, kei so Jim renegatskl voditelji raarvtlali nekak svobodomiselni program. Za Izpre brr.Seri-ce bi bilo mesto le v napredni stranki. Ali so se v tem pogledu napredne stranke kaj pobrigale? Ni izključeno, da ie precej teh ljudi pokuvila nova nemška stranka, ki se pt.r.aša z velikim številom pri njej organ -zuanih pristašev.
*	Predpustna šala. Osijek Ie imel v četrtek veliko senzacijo. 25-letna dninarica leia Pavlovič je prišla v m>>škj obleki, s palico v roki, v hotel Roya!, da poset! predstavo v kinu. Dekle je vzbudilo seveda splošno pozornost in je posege! kmčno vmes tudi službujoč! stražnik Kvalificiral je namreč nastop deklice kot »javno p 'huj-šanje« tn j« udvedei najprei na policijo, nato pa domov z ukazom, da takoj sleče moško obleko. Mladenka je ubogala. Kakor se je pozneje doznalo, pri slučaju nikakor ni šlo za kako nagnjenje k moškemu spoiu, temveč samo za predpustno šalo.
*	Ponarejeni potni Usti. V Spi tu so prišli na sled ponarejanju inozemskih potnih Listorv na debelo. V afero Je zapletenih večje število oseb. Policija je Izvršila že več aretacij, vendar v interesu preiskave imen aretovanih še noče Izdati.
*	Leto dni i>o nedolžnem zaprt. V Sisku je bil pred letom dni umorjen sedemdesetletni starec trgov ec žpeijak. Morilcu pa niso mogli priti na sled. Med osumljenci je bii tudi trgovec Nurkovič. ki s*> ga vtaknili v preiskoval ni zapor, četudi mu niso mogli dikazati nič pozitivnega. To je ubogega Nurkaviča tako potrio, da je v zaporu zblaznel ter v težfch mukah umrl, zaipust všl ženo in dva otroka. Te dni pa Je bil v Slavoniji aretiran tovariš razbojnika Caruge. Prpič »MaJi«, ki je pri zasliševanju priznal, da je v družbi s Petrom Cairo<m ubil v Si- j sku starega Speljaka Priznanje je povzročilo v Slsiku ve'iko senzacijo.
*	Se en falziflciran tisočak. Splitski listi poročajo, da so našli v davčnem uradu v Slnju ponarejen 1000-dinarski bankovec. Občinskemu blagajniku, ki ga Je prejel v davčnem uradu, se je zdel bankovec sumljiv, zlasti ker je bil vodeni tisk nejasen in barva preblcda. Oblast vdl sedaj preiskalo, da se doženc, (d kod je prišel ta bankovec v blagajno. Oblast je mnenja, da je to ostanek razpečanih falzifikatov, kl jih je Madunič spravil v promet.
*	Ljubosumna ženska. V kako nepremišljenost ln togota more zabresti ljubosumna žena, to je kusil v četrtek zagrebški natakar Franjo Filipčič. Njegova priležnica Katica Fekež ga je zasačila ravno v trenotku, ko je pisal ljubavno pismo nekemu dekletu. To Jo je tako razjarilo, da je zgirabiia kuhinjski nož in ga z vso silo zasadila FH-ip-čiču v hrbet, ki so ga morali takoj odpeljati v bolnico. Ljubosumno žensko s odvedli seveda na policijo. Ko so io hoteM vtakniti v zapor, je postala silno besna. Skočila je na zaprto okno hodnika in ga z glavo razbila. Dobila pa je pri tej priliki samo neznatne poškodbe na rki. Pri zaslišanju je izjavila, da je nameravala umoriti Filipčiča tn še sebe samo. Po zaslišanju so jo izročili sodišču, da se tamkaj pomiri.
*	Vlomi v šolske pisarne. V zadnjem času so iz raiznih krajev poročali o vlomih v šolska poslpja. StdaJ zopet javljajo, da so doslej neznani zl iko vel v sred0 ponoči vlomil! v ravnatelj-»ko pisarno bje' varske gimnazije. Vlomilci so iz pisalne mize odnesli 27.000 dinarjev.
*	01 deklice, noričlcc . . . Dve mladi in simpatični Slovenki, Rozalija Koželj in Valerija Kos, sta prišli nedavno v Zagreb, da si poiščeta službo. Službo sta našli, a srečni vendar nista bili. Zaljub'jeni sta bili preko ušes, a niunl fanti so ostali daleč v Sloveniji. Zvedel! pa s>ta za »čarovnico« Marijo Bolevič, ženo železniškega nameščenca, ki baje zna ozdravit! tudi »srčne b večine«. Ona Je dala naivnima dekletoma neki prašek, kJ ga morate rvost! blizu srca. češ potem prfdeta tudi fanta kmalu za nilma. Za »zdravflo« Je »čarovnica« zahtevala 1000 d -narjev. Toliko denarja zaljubljenci pa nista imeH, zato sta dal! čarovnici na r3čun vsa-
Bližajo §© ¥€čari
~ i
Kino »Dvor«.
ka 100 Din. ProSl so dnevi tn tedni, a fantov nI bilo, a čarovnica |e zahtevala Se 800 dinarjev. Dekleti sta končno vso zadevo prijavili policiji, ki ]e »čarovnico« takoj aretirala.
*	Strašna smrt beograjske dijakinje. Na
železniški progi blizu Zemuna so našli predvčerajšnjim mrtvo truplo devojke, kl Jo Je vlak v pravem pomenu besede na dvoje prereza!. V desni roki Je mrtva deklica držala torbico, v kateri se le nahajala vozna kaj-ta 3. razreda za vlak Beograd-Nov! Sad, vizitka ta robec. Lz dijaške legitimacije se ie ugotovilo ,da Je devojkl Ime Draga 2l-vanovlč ter da je slušateljica filozofije na beograj*Jki univerzi. Policija je mnenja, da je izključen samomor, marveč je verjetno, da ie Iz vlaka padla med vagone ter so jo kolesa razpolovila.
' Dober lo-v zagrebške policije. Zagrebški policiji je padel te dni v roke komaj 18-letni, a zelo nevarni član velike vlomilske družbe, Anton Rumenjak, ki Ima na vest! že celo vrsto vlomov. Izvabila ga Je na dvorišče mestne elektrarne, kjer ga je potem aretirala. Pri tem pa je prišlo do zelo režkega boja, kajti Rumenjak se ni hotel kar tako udati. Končno so ga le ukrotili. Pri preiskavi 90 našli pn niem poslovno knjigo zlikovca Antona Lončarja katerega ie pred meseci v težki bcrbl ubil detektiv Holub. Razen tega so našli pri njem še 19 revo Iver skih nabojev ln električno svetilko.
*	Uboj aH malomarno delanje? Poročali smo že, da je dne I. t m. posestnik Mazel-le iz Moizlja v bližnjem g(izxKi ustrelil 20-letnega mladeniča Franceta Pavlfča, ki |e «e! obiskat svojega očeta, zaposlenega v šumi. Sodna preiskava bo dognala, ali <rre tu za uboj ali pa morda le za nepremišljeno malomarno dejanje. K prvi domnevi so močno narfba javno mnenje, oprto na kolikor toliko tehtne lodlclje NairnJs-avanje, da ie bil ustreženi; mladenič divji! lovec, pa ne drži Pavlič namreč spk>h ni8 n! Imel puške.
*	Na ponovna vprašanja s stran! trgovcev in konsumentov sporočamo, da se do bivajo priznano dobre čaine mešanice z znamko »Budha« v glavni zalogi tvrdke Tea Import. družba z o. z- Llubllana. Sodna ulica 2 odnosno v vseh boljših orodajalnicah ln pri engrosistih.	246
*	Zahvala. Gospodu mestnemu fiziku dr. VreSku v Ptirju. izrekam tem potom naprl-srčneišo zahvalo za njegov požrtvovalni trud o priliki težke bolezni moiega strica g. Josipa Faulanda trgovca v Ptuhi. kakor tudi g. primariju dT. Kilhariu In čestit! sestri Flori, — Olga Petek. sop. želez uradnika.
a— Vabim vse člane ter članice, kateri so se udeleževali naših plesnih va! ob ne-del ah, na zakliučni venček. k! se bo vršil dne 7. t m., ob 8. zvečer v mali dvorani Narodnega doma.	247
*	Obrtni Vestnik. Dne 1. februarja le izšla tretja številka s sledečo zanimivo vsebino: Obrtniški praznik. — Proti demomtai ni politiki — Načelna Iziava glede konfekcijskih tvornic. — Opozorilo davčnim p!a-čevalceri. dalje poročilo o Obrtniš&em zbo rovanki v Središču ln razna poročila. Vsebina je za obrtnike zelo zanimiva in poučna. radi česar se obrtnikom toplo priporoča Izha a 1. In 15. vsakega meseca !n stane letno 40 Din. Naroča se Pri upravi v Ljubljani. Dunajska cesta 20.
ČLOVEK IZ GUMIJA
DGUGLAS FAIRBANES
R0BIN H00D
DOUGLAS FAIRBANKS ČLOVEK IZ GUMIJA
Elitni Kiao Matica
Iz Ljubljane
u— Disciplina je osnovni predpogoj vsakega uspeha, zato nujno opozarjamo vse ljubljanske zaupnike, krajevne voiilne odbore in organizacije, da zanesljivo danes, v soboto, dne 6. februarja od 9. do 12. tn od 3 do 6. ure vse voliine kuverte za volitve v Delavsko zbornico prinesejo v ta j ništvo »Unije«, Kazina II. nadstropje. Lo povsem Izjemoma, ako so p<datii važni zadržki, tajništvo sprejema kuverte še v nedeljo dopoldne. Vse kuverte, ki do tega časa niso dostavljene v tajništvo, so izgubil ene in zmanjšajo volilni uspeh. — Opozar. jajte volilne upravičence, iibiščite zaupnike po obratih, obvestite o tem agitatorje. Ne 1 zapravite lahkomiselno glasov, ne Izneve- ! rite se zaupanju, ki so vam ga dali volilni upravičenci in oddajte volilne kuverte na pravem kraju ob pravem časih — Vzgleduj-te se na delu nasprotnikov!
u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji; 3 tatvine, 4 presupki nedostojnega vedenja, 1 nezgoda, 1 izgred, 1 telesna poškodba, 1 prestopek pridržanja najdenlne. 2 prestopka kaljenja ničnega miru, 1 pre-topek pijanost! in 1 prestopek cestnega policijske, ga reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2, in sicer 1 radi vloma in 1 radi razgrajanja na ulici
u— Zamamljlvl Jaka. Čevljarski mojster Karol Pivk, stanujoč na Sv. Petra nasipu št. 71., se je zaselel sn.ič! nekaj dalje v bližnji Kajnčevi gostilni. Okrog pol 23. ure ie nenadoma opazil človeka, znanega v gostilni pod imenom »laka«, ki mu jc nekaj časa živahno "kima! in mu dejal slednjič kar najbolj prijazno: »Ljubček moj, pojdi no z menoj za hip na dvorišče!« Pivk se je povabilu fid.rval. Tu pa ga ie Jaka presenetil z nepričakovan i mi ljubeznivostmi, oči so se mu kar zasolzile, prijel je Pivka okrog vr?'tu, za stiskal k sebi ln ga poljubova', kakor dekle šzgub!jenega sina novo p-id b-Meno srečo, ali kakor hočete. Slednjič se je Pivk objema nežnega Jake znebil in oba sta odšla v gostilno nazaj. Kmalu nato se le nežni Jaka poslovil in odšel. Čez čas se Je odločil k odhodu tudi P'Vk ir. hue! pogledati na svojo srebrno žepno u™- katere pa strela božja nI več našel v žepu. Kakor tudi ne verižice. Sprva je nekoliko premišljeval, kam bl izginilo oboje, kmalu pa se mu le posvetilo v glavi V prepričanju, da je Jaka odigra! kr>med:jo, samo da ga "krade, |e prijavi! zadevo na stražnici. Pre velac^ uzme-vič le bil brezposeln! kovač 1
Prešernovo proslavo 10 t m.
priredi Društvo slov. književnikov in Uprava Narodnega gledališča
Iz Maribora
V torek 16. februarja 1926
araa
M
99
MASKERADA ..UUBUSSSKEGS SOKOLA"
( arodnt (Sorti)
Nedelja 7. L m. ob 4. popoldne
predpastna veselica
Sokola v Stepanji vasi pri br. AjiU Novaku (Lozarju).
Jakob Bergant, zaposlen srvoječasno na mestni prustavL Ukradena ura in verižica sta bili vredni 1000 Dta.
u— Kislo ln sladko ae gre vkup. Lz skladišča Zveze ruskih akademikov v barakah nasproti glavnega kolodvora, kamor je bilo nedavno vkmilieno. je zmanjkalo poleg drugih živii tudi okrog 60 kg kakava. V petek je patrullujoči straižnik nenadoma (pazil v zajusrkovalnici v Kolodvorski ulici pijanega človeka, ki ]e prodajal pri odprtih vratih lastnici kakav. Stražniku se J« zde! močno vinjeni neznanec takoj sumljiv ln napovedal mu je aretacijo. Na policiji je aretovanec, 35-lernl Rus Jurij Relter, takoj prtznal, da je Izvršil vlom v skladišče akademske menze. Vino ie vlomilcem in tatovom nevarno. Zato kislo in sladko ne gre vkup, |e konča! Reiter svoje priznanje.
l1— Vlom v Izložbo. Nd S.ečmco ^.eče-Je neznan zttkavec Izpraznil izi.«žbeni okni Preskarjcve trgovine na Sv. Petra cesti in odnesel za okrog 3000 Din raznih moških hlač, svilenih robcev, kravat in razne drob. narije. Tat Je odprl okni s ključem, kl ga rabijo dimnikarji ln sicer ob takem času, ko je še gorela v izbabah luč v reklamne svrhe. Prva Je opazila vlom domača hčerka, ki je prišla okrog 18. ure v trgovino, da ugasne luč, kar pa Je že preje storil vlomilec. Prevejanec je odpiral okni bržkone popolnoma neženlrano, kajti slučajni pa-santi, ki so prišli mimo, so seveda vsi menili, da pobira iiz izložib blago domač človek al! uslužbenec trgovine.
u— Starešine Jug. akad. društva «Triglav» se odpeljejo na triglavaosko prireditev v Celju danes v soboto z osebnim vlakoin ob 18.50.
u— Velik elitni tehniški ples. pod pokro« Titeijstvom kralja Aleksandra I., dne 9. fe» bruarja v »LJnicmo* Priprave so že v pol« nem teku. vabila odposlana. Ce kdo pomo« toma vabila ni prejel, naj se blagovoli obr« citi na »Akad. društvo jugoslovenskih teh« nikov*, tehnična visoka šola, Mirje. Uradne ure v soboto in pondeljek od 8. — 12. in od 14. do 16. ure.
u— Ljudska visoka šola v Ljubljani. Pod« pisano vodstvo ljudske visoke šole v Ljub« Ijani javlja, da odpade za nedeljo 7. t. m. napovedano predavanje g Antona Podbev« ška in sicer iz sledečih razlogov: Vodstvo Je prosilo upravo ljubljanske univerze, da bi mu dovolila uporabo zbornične dvorane za navedena predavanja, ki so se že vršila pretekli dve leti v isti dvorani. Univerzitet« ca uprava je to prošnjo na svoji seji z dne 1. t. m. zavrnila in sicer iz razloga, da se s tako uporabo dvorane inventar iste kvari in d? uprava ne more odgovarjati za storjene poškodbe. Ker ie bilo podpisano vodstvo o tem sklepu obveščena šele v četrtek, 4. t. m. ni bilo mogoče tako hitro dobiti druge dvo« rane za napovedano predavanje. — Prihod« nje predavanje se bo vršilo prihodnjo ne« del jo, 14. t. m. — Predava g. Antr>n Pod« bevšek, čas isti, prostoT se naznani pozneie. — Za Ljudsko visoko šolo: Društvo sluša« teljev filozofske fakultete.
u— Prvi privatni detektivski zavod v Ljubljani. G. Ivan Toplikar, višji lcrim. nad zornik v pokoju, je otvoril na Rimski cesti št 9 privatno detektivsko pisarno, kakor jih je mnogo v velikih mestih. Zavod bo vr« šil zaupno in strokovno nadzorovanje, ona« zovanic, poizvedbe in izsleditve v najrazlič« ne!š'h zasebnih zadevah. Obenem se bodo daiala navodila in nasveti, kako se obvaru« jemo pred zločini.
u— Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo junija 1925. zastavljenih predmetov 11 t. m. ob 3 popoldne.
9. februaris 1026 Jf98"
Veliki elitni PL€S
i od osebnim pokrovitel stvom
Ni. V&l. kral;a Aleksandra,
Udruženia jugoslovensk h inženjerjev ln arhitektov in čas'nega damskfga komiteja
s plesom
državnih računskih in blagajniških uradnikov se vrši danes v areni Narodnega doma.
□5nDČioDE55mE5nEnn5E55oE55nn
Elegantna, ploščata
MOiu-E
R	F. Čuden
g Prešernova 1.	Prešernova 1. H
lliaoKgljlro 2n!žsn]e
cen, priznano naiboljš-m čevljem. Pr^ričajte se! Ogleite si še d*nes Uložhe pri ,,Volka" Ljubljani, (nasoroti Mestnemu domu).
244
Razglas
Dne 8. februarja ob deseti uri do« poldne se bo prodalo v skladišču Ljubljana, glavni kolodvor na javni dražbi 3 vfgone desk. Interesenti si deske lahko ogledajo ob uradnih urah v skladišču Ljubljana, gl. kolodvor.	Skladiščno vodstvo. I
a— Prihodnja seja mariborskega občinskega sveta sa bo vršila v tc-rek dne 3. februarja ob 17. uri v mestni posvetovalnici Na razgovor pride med drugim ponovno vprašanje zamenjave mest-nega p kopališča v Pobrežju, o čemer se je razpravljalo že na eni zadnjih sej, a je bil predlog takrat zavrnjen.
a— »Demokratski« dopisnik »Straž;« ga je zopet enkrat polomil, kot že večkrat, kadar so v redakciji »Straže« izlegli kak dopis iz demokratskih vrst. Sijajni demokratski zbor mariborskim klerikalcem kar ne gre iz glave. Žele sedaj prihajajo k sapi in po starem receptu skušajo zabrisati globoki vtis, ki ga je napravil veličastni nedeljski demokratski shod. V najnovejši šte. viiki »Straže« se v posebnem dopisu »Iz naprednih rok« zaletavajo v osebo ravnatelja Tomana na banketu, ki je primerjal naše voditelje s familijo. Getcrv0 jih silno grize, da demokrati v vsej Sloveniji naraščajo. Kako pristen je dopis »Iz demokratskih rok«, priča že dejstvo, da je dopisnik slišal govorit; tudi iulčeta Novaka, znanega sokoljega dclavca. Govoril pa ie obit-nik g. Franc Novak Demokratom tako zavijanja v »Straži« ne bo prav nič Šk diio, ptiča pa le o onemogli jezi ln besnosti klerikalcev, ki že sedem let dokazujejo, da demokratov v Sloveniji sploh nI.
a— Na uapačen naslov se je obrnil neki žeiazničar v včerajšnji »Straži«, k0 vprašuje demokratska poslanca, zakaj še nista dosegla izplačila razlik in odpravila bede mlloščinarjev. Je siicer čisto prav, da se prizadeti sami brigajo za krivce, a tikati jih morajo pač le tam, kjer se ti nahajajo. Čemu pa ne vprašajo tega klerikalnih tigrov, ki so še ob vsakih volitvah imeli poln koš obljuib, storili pa do danes niso ničesar. 21 jih pač lahko prej doseže t», kar zialr,e,'a dopisnik »Straže« od naših dveh poslancev. »Stnuia« naj raje pove, kdaj Je steber SLS dr. Korošec tekom zasedanja sedanjega parlamenta le usta odprl, da bi se tudi 011 zavzel za to, za kar se poslanca dr. Žerjav in dr. Pivko vedno borita samo, da ne obešata tega v vsaki številki lista na veliki
ZVOfl.
a— Iz gledališča. Uprava Narodnega gledališča je zooet angažirala dramsko igralko gdč. Anto Kovačičevo, kš je imela lani posebno krasen uspeh v »Scampoli«. Med tem je obiskovala gdč. Kovačičcva dramatično šolo v Zagrebu. Sodelovala bo tudi pri opereti
a— Darovi za poplavljencc v mariborski oblasti. Pomožni odbor za p Sk-riovance po poplavi v Mariboru je nabral doslej skupno znesek 23.476 Din 50 paT ter ga nakazal potom mariborskega velikega žnp;;m glavnemu odboru v Murski S -botl Z več-| jkml zneski so prispevali: Hranilno in po-! sojitao društvo v Ptuju 1.500 Din, zdravilišče Rogašlka Slatina 1100. mariborska mestna občina 2.500 In upravite'jstvo Meinio-ve grajščlne v Apačah 2.500 Din. Pa tudi zasebniki in raizne tvrdke so se pozivu za podporo v častni mer! octevale.
a— Nadaljnji program Ljudske univerze V ponedeljek dne 8. t m. bo Inž. Kukcvec zaključil predavanje o Tolstem. V četrtem delu bo očrta1! zadnjo dobo pisateljeve ;a življenja, njegova poslednja dela in življenske boje in slednjič njego<vo smrt. V zaključnem predavanju bo predavatelj še posebej orisal stališče velfkega ruskega umetnika ln misleca napram ženski in njenim problemom. V petek 12. t. m. bo predaval dr. Turna iz Uiibljane o Izvoru človeške družine. Uverjenl smo, da bo predavanje znanega socUologa privabilo mnrigo slušateljev. Na vidiku je daljša serija predavanj o francoski revoluciji
a— Blatna Koroška cesta. Prejeli smo: Prebivalci Koroške ceste so zelo ogorčeni, ker )Ih cbčina čisto po mačehovsko zapostavlja. Dočim so z vseh drugih pr. met-nelšHi ulic sneg kmalu odstrani!!, prepuščajo na Koroški cesti, k! je brez dvoma ena glavnih prometnih žil našega mesta, to skrb vremenskim bogovom. Sedaj je suicg začel kopneti a nikdo se ne briga za to, da bi blato, kl sega že prav do glež iev, vsaj za silo postrgalo. Kanali' so večinoma zadc. lani, tako da se pretaka veda po cesti, kakor v kak! gorski vasi. SV« popoln ma uvidevamo, da povizroča vzdrževanje cest mestni občini velike stroške, mislimo pa, da bi mora'!a občina tako prometni cesti, krt je Koroška, posvetiti vendarle malo več pažnje. Vsaj do onega dela, ki vodi k drav. sk! brvi in kjer vlada največji promet, nai bl se enkrat pošteno učistlla. Upamo, da ta želja pri merodajnih krogih ne bo našla gluhih ušes.
a— Oddaja prevozne pravice čez Dravo pri FalL Okrajno glavarstvo .Maribor desni breg je razpisalo za dne 24. februarja cb 10. url licitacijo pravice prevoza oseb b tovorov čez Dravo pri Fali nad Mariborom, katero ima sedaj znan! nemški odvetnik dr. Orosel v Mariboru. Izklicna cena je 100 Din. Opozarja.no na licitacijo naše ljudi ki naj skrbe za to, da pride ta pravica, kl Je zvezana s precej lepimi dohodki, končno v slovenske roke. Zakup traja 1 leto.
a— Hudo jezi kajpak nsše klerikalce, da je »Jutro« grajalo izrabljanje Aljaževega večera v klerikalne strankarske svrhe. Danes že ni bilo več izobešene klerikalne firme Prosvetne zveze, tomveč pravično pišejo v »Straži« samo še »Aljažev večer«. Tako je prav!
a— Likvidacija. V številki 23. našega lista z dne 29. januarja 1936. smo poročali, da likvidira tvrdka Vilko Hoppe, veletrgovina z moko in deželnimi pridelki d. z o. z. GVe m le za podjetje »Družbe« na Meljski cesti št 12., U je bile opuščeno že leta 1923, dočim g. H.xppe žc od leta 1924 kot edini lastnik protokoliranc tvrdke Vilko Hoppe, kot zastopnik in mlinski strokovnjak svetovno znanih »Velikih ktkindskih parnih mlinov d. d.« v Veliki Kikmdl (Banat), največjega minskega etablirmaja Jugoslavije, to svoie podjetje s sedežem v Mariboru, Gosposka ulica 38., kot sedaj in v vedno večjem obssfu Je daiie vodi.	95
J
onstran grame
p— Tatvine v Opatiji. Drzne tatvine v
Opatiji se nadaljujejo. Tatov pa ne morejo izslediti. Preteklo leto so izpraznili tatovi šest blagajn, letos eno. V neki vili te dni pa niso imeli sreče. Pregnal jih je avtoma*
tični električni alarm.
p— Rovir.j izgubi poštni urad in dobi poštno nabtralnico. Kaj takega v Rovinju, ki je vendar važen središčni kraj v Istri Fašisti se prijemajo za glavo nad tem, kaj vse se počne z Istro. Rovinjski fašjo je imel sejo ic skleni! nujno posredovanje pri viadi, da ostane v Rovinju dosedanji poštni urad. Aii bo kaj dosegel?
p— Drugi predor pod Kostanjevico. Da se pospeši železniški obrat na postaji gor« ske železnice, se napravi pod Kostanjevi« co še en predor, ki bo do!g približno sto me tiov. Delo se prične v kratkem.
p— V Ricmanjih je umrla gospa Marija Bogateč, nadučiteljeva vdova. Naj počiva v miru!
p— Baker iz Rusije je prodajal lahkover«
rim ljudem 25'etni Luigi Martinuzzi n Go. rice. Dolgo časa se je vežbal s sleparjenjem svoicga bližnjega v inozemstvu, v Gorico se je vrnil z mislijo, da bo prodajal sovjet« ski baker, ki mu mora prinesti dober dobi« ček Ludovik Beiinger je šel z Martinuzzi. Jem celo v Beograd in odštel sleparju nad 5(X)0 lir, bakra pa ni bilo od nikoder. Učite«
Ija Marija v Trstu je opeharil za 10.000 lir. Stvar Je priila končno pred sodišče ln ml a« di goljuf Martinuzzi je obsojen na 3 leta, 4 mesece in 15 dni zapora ter na globo 3233 Hr.
p— Skrivnosten avtomobil je prihitel po« poči v Ajdovščino ta se vstavil pred pošto. Izstopili so štirje elegantni gospodje, ki bo hoteli brzojaviti v Trst po denar. Upravi« telj jih je zavrnil. Odšli so proti Vipavi Orožniki so jih aretirali. Sodi se, da so to drzi.i tatovi, ki imajo na vesti številne vlo« me.
p— V Svetem na Krasu priredi društvo »Draga* dne 7. t m. veliko predpustno ve» selico.
p— V Gorici bo v soboto in nedeljo iz« redna pustna prireditev v Trgovskem do« mu. Na sporedu sta dve enodejanki ia pa kupleti.
p— Dve poroki. V Kanalu se je poročil g. Miljutin Garlatti, predsednik Narodne Čitalnice, z gdč. Slavico Angeli, hčerko ka. nalskega župana. V Ljubljani se jj poročil isti dan g. Josip Debenjak z gdč. Mariči Garlattijevo. Bilo srečnol
p— Kraški in vipavski vodo\>od Tržaški ir. videmski prefekt sta povabila vse priza« dete župane na sestanek 7 t. m. v Gorici, aa se sestavi konzorcij za vodovod na Kra. ku in po Vipavski dolini.
Iz Celja
e— Reforma občinskega gospodarstva ln občinske uprave v Celju. Pod tem naslovim so zahtevali g>g. koalicijonaSi vseh vrst v Celju Izredno občinsko sejo. Zahteva!! so, da se motra ta seja vršiti točno na 28. prosinca, to je dva dni pred Prbičevlčevim shodom v Celju. Kakor smo zvedeli, so Imeli namen dne 28. prosinca že Izzvati g. župana, da odloži svoje mesto, češ da bo to demokrate strašno »pa.ns.1o«. Kako so ti gospodje vendar naivni! Ce! teden so linell časa več, kakor so si ga sami zahtevali, pa vseeno prišli popolnoma nepripravljeni na sejo. O kakih rredloprih za reformo niti besedice. Cela njihova kritika pa je obstojala v malenkostnih drobtinicah brez vsakih konkretnih stečajev. Ze na seji se je pokazalo, kaj hočejo doseči, to je razbiti cxb-čr«ki svet. V tej stvari pa imajo pravico spregovoriti volilci Narodnega bloka. Vprašamo v e one odbornike, ki so bili Izvoljeni na listi Narodnega bloka, kdo jim je dal za teko postopanje legitimacijo? To vprašanje je treba v Celju v najkrajšem času razčistiti. Isrra, katero ste zap'čeli, je po-; črto nečastna in nemoralna. Posledice boste nosili sami. Javnost vas bo sodila ln ta ne prizna šale.
e- Celje se smeje. Pa zakaj se ne bi, saj srno v pustnem času! Smeha je bilo dovolj že na večer po občinski seji, ko je izvedelo rbčinstvo od številne galerije, kako strahopetno je zbežala najnovejša koalicija NRS, NSS in SLS pred svojim lastnim predlogom. Še bolj se je smejalo Celje prihodnjega dne, ko so se razširile iz občinske seje nadaljnje podrobnosti, zlasti, kak moralni poraz "o doživeli najnovejši spasi-te ii peljskega mesta zaradi svoje nestvarnosti in neresnosti. Smejati se pa mora tuji ?e danes pptvorjenim in lažnjivim poročilom nasprotnih časopisov, ki skušajo z nekako figovim listom zakriti že porodniške madeže koruznega zakona. »Jutaarnjl list« sanjari o posledicah Pribičevičevega shoda v Celju ter ve celo navesti natančno število s'asov pri izglasanju nezaupnice celjske, mu župana Eto: 14 : 14! Če nJ tako, pa je voljno tudi preklicati, saj le Raidičevo gla silo. 2urrtra in Pasavca slavi kot nekaka duševna voditelja celega opozicijonalnega po. kreta. Pa ne, da bi bila morda že na begu !z radikalne v Radičevo stranka Poročevalcu »Jutarnjega lista« se je pripetila očividno ta smola, da je odposlal svoje poročilo še pred občinsko sejo, a so mu piuzne-je prebrisani samostojni derrr&raiti prekri-1:". tako lepo namišljeni račun 14 : 14 Se v hujše porodne bolečine je zapade! poročevalec »Narodnega Dnevnika«. Trdi, da Je demokrate rešil požar, ki je kz-bruhnil med občinsko sejo v tovarni testenin na Ljubljanski cest!. S Številkami operira Jako slabo, zato mu hočemo pocnaigati. Obč;ttske se-io se je udeležilo od 33 občfnsJkih odbornikov 30 Med temi 14 SDS. 6 NRS, 5 NSS, 2 SLS, 1 JSDS tn 2 Nemca. Za nezadovoljstvo (ne pa za nezaupnico, k! ni bi'ia srvfjena) županu bi bili glasovali NRS, NSS, SI.S in JSDS, torej od 30 občinskih •rll-omikov 14. Ako sta se odstranila kot cgnjegasca Nemec KoschieT ln socialist K "en, na razmerju ni prav nič tapreimenV la Da je to taJco, je pokazalo dikJH glas> '""je o predlogu, naj se seja prekine za nikaj časa, katerega je pa večina odklonila. P ;ivanjanje resnice je, ako trdi poročevalec »Narodnega Dnevniška«, da so nekateri občinski odborniki odšli na kraj požari da je vsled tega postala seja nesklep. '.a. Saj so vendar onetovario Izjavi, ko 5 videli, da so v manjšinj, da budo na-v-vi!i sejo nesklepčno, ako se ne ugodi red"ogu glede prektnjenja občinske seje. '':•) se dem-rkratski manjšini v občinskem S M'1 proti, da bo opozicija v prih<xfnji ob-' seji nadaljevala pri oni žalostni toč-'i pri kaiteri je tako klaverno pogorela, se
tega nihče ne ustraši. Najmanje pa se bojijo volilcl Narodnega bloka eventualnega raizpusta občinskega odbora in novfh volitev, pr! katerih bodo pometi! z vsemi onimi, ki so brez resnosti, brez Idei ln brea ljubezni do dela prišli do občinskega mandata, katerega so pa omadeževali s svojim razdiralnim delom. Pripominjamo še, da »Slovenec« o poteku seje previdno molči. Gotovo zanj ni bi'o nič zanimivega.
Iz Trbovelj
t— Na dnev nem kopu v Doberni si je zlomil levo nogo pod kolenom rudar Mati« ia Gračnar, katerega so takoj odpeljali v
bolnico.
t— Težaven gospodarski položaj, ki traja nepretrgoma od prevrata je prisilil prido« bitne kroge, da se organizirajo trdneje ka« kor kdaj in si na ta način vsaj nekoliko po« magajo pri obstoječi krizi. Po referatih po« sameznih govornikov na zborovanju obrtni« štva iz Trbovelj. Hrastnika in Dola je po!o« žaj tak, da jemlje delavstvo prav vse na kredit. Zato ni nič čudnega, da so dolžni delavci obrtnikom in trgovcem samo v Tr« bovljah preko 10 milijonov d<nariev! Ne« kateri imaio dobiti po 100.000 Din in so se izjavili, da bi bili zelo veseli, če bi prejeli vsai po 30.000 Din. vse drugo pa je izgub« Ijeno. Liudje namreč nočejo več plačevati svojih dolgov, ščiti pa jih pri tem rudarski zakon, ki izrecno prepoveduje, da bi se de« lavcem plače zarubile, iztožiti pa se jih ne da. ker nič nimajo. Zlasti sedaj, ko ie tu redukcija, je za obrtnike in trgovce silno nevaren položaj, ker ne vedo. kdo je redu« ciran. Značilno je, da je b;Io v zadnjih osnrh mesecih 5 konkurzov. Radi tega so pričeli obrtniki po vzgledu svojih tovarišev trgovcev premišljati o ukrepih proti groze« či katastrofi. V smislu sklepa občnega zbo. ra niihove organizacije so se v četrtek zve« čer prvikrat v tem mesecu zbrali k posve. tovanju.
t— Na Ljudski visoki šoli bo predaval ju« tri g. prof. Melik o zemljepisnem značaju Jugoslavije.
t— Ob priliki razdeljevanja spričeval ua tukajšnjih šolah se je izkazalo, da Je uspeh povoljen. V preteklem mesecu je obisk otrok precej trpel radi ošpic in mumpsa. V nižjih razredih jih je manjkalo okoli 50 odstotkov. Kljub boleznim šol niso zaprli.
t— Cesta v Petelinovo vas je zavoljo de« ževja postala taka, da je skoraj ni mogoče prebroditi. Občina jo stalno vsak mesec po» pravlja, vendar nič ne zaleže, ker je tako močan pritok vode iz hriba in kanali ne funkcijonirajo primerno. Ko so cesto pred kratkim popravljali, so izdali zanjo 100.000 dinarjev.
Iz Prekmurja
Beltinci. Odsek murskosoboškega Sokola v Beltincih je imel v nedeljo, 31. januarja, svoj redni letni občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Kot delegat Sokola v Murski So« boti se je udeležil občnega zbora načelnik Ciril Hočevar, ki je članom razložil pomen in nalogo Sokolstva. Izvolil se je nov odbor za poslovno leto 1926. Za načelnika je bil zopet izvoljen brat Kocmut, učitelj v Bel« tincih. Vsi navzoči so pokazali veliko za« mmanje za sokolsko idejo, tako da beltin« ski odsek še mnogo obeta.
Podpora evangeličanskemu dijaškemu do> mu. Nemški Gustav Adolf Verein je poslal evangeličanskemu dijaškemu domu v Mur« ski Soboti podporo v znesku 500 zlatih mark (nad 6000 Din), g. dr. Filip Papp, senior za« grebške evangeličanske seniorije, pra 3000 Din. Dijaški dom se lepo razvija.
Žrtev pretepa. Dne 3. t m. je bil sprejet v javno bolnico v Murski Soboti Alojzij Kovačič, viničar v Stanetincih. srez Ljuto« mer. Na Svečnico sta ga napadla posestni« ška sinova Matjaž Divjak in Jožef Topol, nik iz Stanetinc in ga pretepla. Zlomila sta mu desno roko in mu prizadela tudi druge poškodbe.
Detomor. V sredo, 3. t m. so našli v graj skem parku v Murski Soboti mrtvo novo« rojeno dete moškega spola, ki je bilo že dalj časa zakopano v snegu. Ker pa je sneg radi južnega vremena skopnel, je prišlo trupelce na dan. Zločinske mateTe še niso izsledili. Slučaj je vzbudil v Murski Soboti veliko pozornost
¥s°emensko
fetecrološkl zavod v LHi'jlj?r.i, 5 februarja 1926
Višina barometra 308 8 m
Kraj	Čas	Saram.			Sel. Tla	Smer vetra in	Oblač-	Vrsta padavine	
			Temper.		33		nost		
opazovanja					v o/o	brzina v m	0—10	ob opazovanja	* mm do 7 ara
Ljubljana . .	7. 11761-8			-55	94	sev. vzh. 1	10	megla	dež 0.4
Ljubljana . .	8.	762-2		-5-3	95	jug. zah. 1	10	megla	
Ljubljana . .	14.	7630		-79	f3	sev. vzh. 1	10		
Ljub! ana . .	21.	7643		-6-8	85	sev. vzh. 2	7		
j Zagreb . . .	8.	761 9		L 7-0	90	sev. vzh. 1	7		dež 0.6
Beograd . . .	8.	759 S		-70	92	jug. zah. 1	10		dež 2.0
! Sara;evo . . .	8.	7620		-5-0	98	mirno	10		dež 3.0
Skopljc . . .	8.	7597		-50	96	v. jug. zah. 2	10		
Gruž-Dubrovnik	7.	760-2		-SO	92	mirno	_		dež 6.0
! Praga ....	7.	761-3		[- 3 0	—	J. jug. zaL 3	10	megla	dež 2.4
i-i iui o -j-uu — j. jug. zan.j iu megla	uca i,
Solnce vzhaja ob 7'16, zahaja ob 17'13, luna vzhaja ob 08, zahaja ob 10 55. Dunajska vremenska napoved za soboto: Milo, negotovo vreme
Šport
Kriza v Motosavezu
Nedavno smo posneli po zagrebškem «cJu« tarnjem Listu da je L Hrvatski motocikli« stični klub z Beograjskim Motoklubom iz« stopil iz Motosaveza. Odgovornost za to notico smo seveda prepustili imenovanemu listu, ki smo ga tudi navedli kot vir, ter za» beležili to vest le kot kronisti. Sedaj nam pošilja Savez Motoklubov kraljevine SHS v svrho informacije javnosti sledeče v obja« vo:
Motosavez je najvišja športna instanca v naši kraljevini in je član internacionalne motociklistične federacije v Parizu. Kot edini internacijonalno priznani zastopnik našega športa šteje Motosavez med svoje člane vse one Motoklube Jugoslavije, kl re« flektirajo na športno uveljavljenje izven ozkih mej svojih prireditev in streme so« delovati na razmahu motociklistike v ozkem kontaktu z enakimi klubi inozemstva, kajti klubi, ki ni<JO včlanjeni v Savczu svoje dr. žave so izolirani. Njihovih prireditev se nemreč ne moreio udeleževati savezni klu« bi in klubi inozemskih savezov. obratno pa tvdi izolirani klrbi nimajo pristopa do pri« red'tev včlanjenih klubov Motnsaveza ali inozemskih savezov odnosno njihovih klu« bov.
Na zadnjem občnem zboru Motosaveza v Ljubljani dne 20 decembra prejšnjega leta so smatrali delegati 1. Hrvatskega Moto« ciklističnega kluba v Zagrebu za umestno, groziti savezu z izstopom, ako občni zbor ne sprejme od njega predlagan h novih pra« vil, ki so predvidevala med drugim stalni sedež Saveza v Zagrebu in triletno funkcij« sko dobo odbora mesto enoletne. Ker bi na ta način označeni klub dejansko prevzel vodstvo saveza brez možnosti take ingeren« ce drugih klubov in brez potrebne kontro« le, so vsi drugi na občnem zboru zastopani klubski delegati, njegov predlog odločno odklonili. Predlog I. Hrvatskega motocikli« stičnega kluba je iz teh upravičenih razlo« gov pnrpadel s skoraj tričetrtinsko večino glasov. Po informacijah Motosaveza je na« stop I. Hrvatskega motociklističnega kluba ua občnem zboru in njegov poznejši izstop iz Saveza pripisovati rovarenju nekaterih njegovih članov, ki so že pred občnim zbo« rom skušali Savez dobiti v svoje roke. Sa« vez, opirajoč se na vse druge včlanjene klu« be Jugoslavije in med temi tudi na sloven« ske klube, ki so najmočnejši v naši državi, prepušča I. Hrvatskemu motocikllstičnemu klubu, naj se prepriča o tem, da Savez in včlanjeni klubi niso voljni pristajati na po« izkuse poedinih klubov, izročati vodstvo Sa veza v roke oseb, ki stremijo očividno za tem, podrediti tako važno institucijo svo« jim klubskim ali drvg:m interesom.
Trditev, da vlada v Savezu kriza torej ni pravilna, ker je mala opozicija enega kluba t njegovim izstopom našla svoj konec. Si» cer nam je znano, da skuša L Hrvatski mo« tociklistični klub pridobiti tudi Beograjski Motoklub za izstop, vendar dvomimo, da bi se slednji odločil k temu nepremišljenemu koraku, posebno ako uvažuiemo egoistične cilje par nestrpnih članov L HrvatsLega mo tociklističnega kluba, ki so provocirali nje« gov izstop iz Saveza.
Smuške tekme, Id se irše v Kranjski go ri od nedelje do lorka, obetalo biti pra* iiitercgantne. Vreme se je medlem preokre« [i,1o ter bodo tudi snežne prilike prav dobro Spored tekem se razdeli sledeče: v nedeljo rO smuške tekme za prven.stvo države: tek« niuje.io dame in gospodje. Tekme se vrše tako, da jim morejo prisostvovati tudi oni. ki pridejo z jutranjim vlakom iz Ljubljane. Troga pelje iz Kranjske gore čez Siatno do Tamarja, od tam preko Rateč in Podkorena na Gozd in nazaj v Kranjsko goro. V pon« deljek so dopoldne vojaške kvalifikacijske tekme, popoldne pa mladinske tekme ter smuški skoki. V torek se vrši vojaška za« ključna tekma po isti progi kot državno pr« venstvo. V nedeljo je, kot že objavljeno, tudi zlet vseh smučarjev v Kranjsko goro. Zagrebčani se odpeljejo skupno ob 12.35 iz Zagreba ter z večernim vlakom v soboto v Kranjsko goro.
Vreme v Kranjski gori se je obrnilo ter je postalo tako ugodno, da obeta prvovrsten sneg za tekme. Tekme se tedaj sigurno vr« še ter bodo tudi oetekmovalci imeli lepo priliko za smučanje.
Polovična vožnja za smuške tekme v Kranjski gori Je dovoljena. Vsakdo kupi ce« lo karto no Kranjske gore ter se z isto vra« ča. V Kranjski gori dobi potrdilo, da se je udeležil prireditev bodisi kot tekmovalec, bodisi kot gledalec, nakar velja vozni listek tudi za nazaj. Polovična vožnja velja t vseh postaj Jugoslavije V soboto pri popoldan« skem io pri večernem vlaku bodo ta smu« čarje rezervirani vagoni.
Tekme v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslaviji so vsled južnega vremena po« novno odgodeno na nedeljo 14. t m • JZSS.
Nogometni trening SK Itir<je danes, v soboto ob 17. uri za skupino I. moštva, da« lje ot> 18.30 za juniorsko skupino. — Načel« nik.
Schafer odide v Monakovo Schafer, ki ga je kakor znano praška Sparta odpustila, je pozvan v Monakovo. Schafer je bil tu« di preden je odšel na Dunaj v prestolici Bavarske, kjer je igral za tamošnji klub VVacker. Kaže, da bo Schafer sprejel to po« vabilo.
Nogometna konferenca v Budimpešti. Jutri v nedeljo se sestanejo v Budimpešti zastopniki češkoslovaškega, avstrijskega in madžarskega nogometa, da se posvetujejo za skupni nastop na predkonferenci v An* versi dne 12. in 13. marca v vprašanju pro« fesionalizma.
Iz damske sekcije S. K. Ilirija. Današnji trening prične izjemoma že ob 5. uri. ter traja do 6.30. Vse članice 9e opozarjajo, da se točno drže navedene ure. Polnoštevil« na udeležba dolžnost. Predvsem se poziva« jo k treningu sledeče igralke: Schweiger, Ko želj. Sporu, Cerkvenik, Vizjak in Junc. V pondeljek trening v jahalnici. Pri vsakem treningu se bo pobirala članarina. — Načel« nik.__
Vremensko poročilo od 5« t« m.
Bohinjska Bistrica, ob 7. zjutraj: Tempe« ratura + 3 stopinje C, snega 20 cm; za zim« ski šport neugodno.
Kranjska gora, ob 7. zjutraj: Temperatu« ra — 1 stopinja C. Barometer se dviga. Ja« sno in brez vetra. Sren 20 cm. Saninec ugo« den. — Poročilo dr. 2ižka ob 11.: B a rame« ter se stalno dviga in obeta trajno lepo vTe« ir.e. — Termometer pod ničlo. Zmrzuje. Ze« Io dober, osrenjen sneg.
Gospodarstvo
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Pšenica- baška 295-^00. Turščica: bašika. nova 110: sremska, nova. pariteta Ruma 115; sremska. za marc-april 125. Promet turščice 38 vagonov. Tendenca ne-spremeniena.
Mariborski svinjski sejem (5. t. m.) Pri-gon 150 svinj in tri koze. Kupčiia ie bila precei slaba: prodanih ie bilo 62 svinj. Cene so bile naslednie: prasci 5—6 tednov stari 125—150. 7—9 tednov 225—250. 3—4 mesece 350—380. 5—7 mesecev 400—480, 8—10 mesecev 550—650. 1 leto stari 1500— 1600 Din. Kg žive teže so olačevaii po 10.50. mrtve teže pa Do 15—17 Din.
Dunajski živinski sejem (4. t. m.) Dogon 475 komadov: od tega 31 iz Jugoslavije. Ob zelo mlačnem prometu so se le teako mogle doseči cene od oondeMka. Cene bikom so se dobro držale. Notiralo za kg žive teže: voli 1—1.70. biki 1.10—1-50. krave 0.90—1.40. slaba živina 0.60—0.90 šilinga po kakovosti. — Svinie: Dogon 1465 komadov. Ob mlačnem Drometu so se cene od torka slabo obdržale. Notlrajo za kg žiive teže: debele svinie 1.80—2. mesne 1.60—2 šilinga po kakovosti.
Dunajska borza za kmetijske produkte (4. t. m.) Ameriška tržišča so bila čvrstej-ša. Tečaj pšenice ie porasel tako v Wlnnl-pegu kakor v Chicagu za 2 centa Na Dunaju •e spričo teh vesti postala tendenca za pšenico priiaztfieiša. Madžarska pšenica se i€ podraižila. Turščica ie nekoliko cenejša. No-tirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih na debelo-pšenica: domača 41—41.50, madžarska potiska 45—47.50: rž: marchfeldsika 27.50— 28: turščica: 20.75—21.75; oves: domači 28—29.50.__
= Za znižan'e previsokih železniških tarif. Iz Beograda poročaio: Minister za kme. tiistvo in vode ie pozval vse gospodarske zbornice v državi, nai predlože svoje načrte za železniške tarife, da bo Pri prometnem ministrstvu podvzel korake za olajšanje po ložaia gospodarskih krogov in sicer zaradi tega. ker izvoz cerealii peša tako zaradi visokih prevoznih tarif kakor zaradi nizkih cen na tržišču.
—	Otvoritev kemlisko-tehničnega laboratorija pri državnem zavodu za pospeševanje Industrije In obrti v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da se ie ustanovil pri državnem zavodu za pospeševanje industri ie in obrti v Beogradu posebni kerrljsko-tehničnl laboratorij. Delokrog laboratorija obsega poleg analitičnega preiskovanja tudi prodajanje mišljenj o delovnih metodah pri izdelovanju kemiisko-tehničnih proizvodov. daianie nasvetov v pogledu bolišanja starih In irvaianja novih metod, izkoriščanja Industrijskih odpadkov, proučavania slrovin ter proizvodov kemijske industriie v pogledu kakovosti in n;ihove praktične upo-raibe.
= Plačevanje ležarine. Ležarino. kl se je pobirala doslej v zlatu po relaciii 1:12, je sedan-ji prometni minister na splošne pritožbe znižal v toliko, da se pobira sicer še vedno v zlatu, toda po relaciii 1:6. Znižana le torej za polovico.
= Natančnejša označba za pošiljke, namenjene v Vojnik. KeT se nahajalo kraji na Imenom, Vojnik v Slovenj i. Srbiia ter Hrvatski in ker se zaradi tega pošilike pogosto pošiljajo v napačno smer. ie ministrstvo odredilo, da se moTa v bodoče poleg imena pošte Vojnik dostaviti še. ali naj se usmeri pošiljka v Vojnik v Sloveniji, Srbiji ali Hrvatski.
—	Število trgovin v Srbiji. Po podatkih Trgovske zbornice v Beogradu se ie od L 19!9. do 1925. število trgovin v Srbiji n-a deželi dvignilo za 870 na 1022. to ie za 500%. Trgi in mesta izkazujejo v tem času neznaten porast trgovin, in sicer le poraslo n ihovo število do vključno 1925. le za 6% na 2526. V Beogradu samem ie bilo I. 1919. 1078 trgovin, v 1. 1925 iih ie bilo le 711. Opustilo se je v Beogradu v tem času to, ej 367 trgovin ali 300%
= Komercijalizaciia državnih rudniških podjetij. Minister za šume in rudnike bo predlaga! v novem finančnem zakonu določbo. s katero se pooblašča, da v soglas;u z ministrskim svetom postavi celo rudniško produkcijo v državnih rudnikih na ko-mercijelno bazo, slično privatnim podjetjem Minister bo v to svrho zahteva! odobrenje, da po lastni uvidevnosti angažira privatno iniciativo in privatni kapital.
= Cenitev evropske sladkorne orodukcije F. O Llcht ie pravkar objavil novo cenitev evropske sladkorne proizvodnje. Ta cenitev beleži proti preišnjl minus za 60.000 ton in Izkazuje (v tisočih ton): v Češkoslovaški 1550. v Nemčiji 1610. v Avstri.il 80 v Madžarski 160. v Franciii 755. v Belgiji 340, v Nizozemski 315. v Danski 175. v Švedski 200. v Polfeki 550. v Italiil 162. v Španiji 225. v Rusiji 1000. v ostalih državah 300.
V	vsei Evropi 7.42 milijona ton proti 7.07 milijona ton v prejšnji kampanji.
= Poravnalno postopanie velike praške drogerije. Iz Prage poročajo, da ie praško trgovinsko sodišče otvori!o poravnalno postopanje nad drogeriisko veletvrdko Fr. Všetečike naslednik F. Hunek
= Sanacija mlinskega koncema »Vikto-rla« v Budimpešti. Iz Budimpešte poročalo, da so se pogajanja o sanaciji mlinskega koncema »Viktoria« zaključila ugodno. Kakor poročajo, fma ta koncem svoie mline tudi v Jugoslaviji.	....
= Pogajanja za avstrljsko-češkoslovaskl karte) Industrlicev okenskih šlo. Z Dunaja poročalo, da se vrše pogajanja med treimi avstrijskimi tvomucami stekla In štirimi naj večjimi češkoslovaškimi podjetji glede prodajnega ln produkcijskega kartela. Dogovor. ki se nanaša samo na produkcijo oken skih šap. bo najbrže v neka! tednih sklemen.
—	Avstrijske Insolvence v lanuarju t L
V	mesecu januarju ie znašalo število uvedenih sodnih poravnalnih postopanj v Avstriji skupno 238 proti 225 v decembru 1925., a število konkurzov 33 proti 56 v decembru 1925.
—	Pred pogajanji za trgovinsko pogodbo med Češkoslovaško in Nemčijo. Iz Prage po ročajo, da se bodo omenjena pogajanja pričela najbrže v mesecu marcu.
—	Obtok novčanlc v Avstrlll se je po Izkazu 31. januarja t L povečal za 91 milijonov na 823 milijonov šilingov. Kovinska podloga ie narasla za 14.5 milijona na 493 milijona šilingov, tako da znaša kritveno razmerje 59.6% proti 60.4% dne 23. januarja t. 1.
= Mednarodni sejem v Lyonu. Naš konzulat v Lyonu obvešča, da se udeleži tudi ; naša država Velikega mednarodnega sejma j v Lyooti hi da Je z organizacijo udeležbe do i
oblaščena naša kr. pooblaščena trgovinska agencija v Lyonu. Naša država bo imela na razstavi svoj stand. v katerem bodo razstavljeni vzorci naših glavnih kmetijskih pri delkov, razni grafikoni In drugi podatki o razrvoju našega gospodarstva, trgovine, industrije in financ. Udeleženci naj pošljejo svoje ponudbe s cenami ln drugimi pogoji najdalje do 15. t. m. na naslov gori navedene agencije (44 Rue Victor Hugo; Lyon). Ravnotako 'e poslati do omenjenega datuma vzorce, vsekakor pa je potrebno, predhodno obvestiti agencijo, kaj se namerava razstaviti.
5. februarja.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe ln v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investiolisko 77— 79. Vojna škoda 275—2S2. zastavni Kranjske 20—22. komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 200—i205, Liuibljainska kreditna 200—0. Merkantilna 100—102 (102) Praštediona 955—965. Slavetiska 50—0, Kreditni zavod 175—185. Strojne 0—125, Vevče 110—0. Stavbna 90—100, Šešir 115— 120. (115). — Blago: les: bukovi hlodi, I.. II., od 30 cm napreij, od 2.50 m. fco nakl. posta;a 200—0; bukovi plohi, od 2 m naprej, od 40 do 130 mm. L. II.. fco meia 500—0; drva suha bukova, fco nakl. post 21—0; drva suha, hrastova, fco nakl. post. 18—0; frrzi od 4—10 omk 25—60 cm. suhi. fco meja 0—1250; hmeljevke od 6 m napr., 6 cm na daljnem koncu, fco nakl. post. za kom. 0—5.50; poljski pridelki: pšenica: baška. 76 kg. 2% prim., fco baška postaja 1 vagon 295—295. (295). ban. 76/77 kg, fco nakl. postaja 0—29S dom., fco vag. prekm. post. 0—315. sremska, fco vag. nakl. post. 0—290; tuTščica- času primemo suha, fco naklad, post. za Ul.—VII. 0—150. času primemo suha, par. slov. post. kval. gaT. 0— 150, inzulonka, več kot času prim. suha, fco vag. prekm. postala 0—167.50. drobna, fco vag. banatska postaja za TTL 0—140, umetno sušena, fco vag. sremska postaja 0—142, umetno sušena, fco Postojna tranz. 1 vagon 187.50—187.50 (187.50). umetno su šena. fco sremska postaja 1 vagon 145—145 (145);, ječmen: 62 kg. fco vag. baška postaja 0—155. spomlad, pivovarn., 66/67 kg, par.' Ljubljana 0—260; oves srbski, fco Ljub Ijana 0—215; ajda domača, fco vag. prekm. post. 0—260; rž domača, fco vag. prekm. post. 0—210: proso: rumeno, fco vag. prekm postaja 0—210, rumeno medimur., fco Ljub Ijana 0—220: otrobi: drobni, pšeničm, foo vag. nakl. postaja Vinkovci. 0—115, drobim, pšen., par. Ljubljana 0—140, ježice, zlatoru-mene. fco vag. doL post. 250—0: pijače: slivovka: bos., gar. 25%, 100-črtna. neotro-šar.. fco vag. po^t. Brčko 0—<3200. srfjska, gar. 50%. fco vag. Postojna tranz. (sod posebej) 0—1600; gradbeni materija! cement kakor včeTai.
ZAGREB. V bančnih papirjih minimalen promet brez posebnih sprememb v tečajih. Tendenca za Vojno škodo se je okrepila. V Beogradu je danes kupovala Narodna ban ka večje količine. Promptno blago v Za gre bu se ie začelo trgovati po 280 proti 270 včeraj. Tekom sestanka ie dalie porasla na 283.5. Proti koncu se je ponujalo blago po 281. — Dinar v Curihu nespremenjen. Na zagrebškem deviznem tržišču je bila tendenca neznatno čvrsteiša. Narodna banka ie intervenirala v posameznih čekih. Skupni devizni promet 13 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Dunaj 798.6— 802.6, ček 0—800 Berlin 1350.37—1354.37, Budimpešta 0.0797—O.CSOl, 11 alfa izplačil* 227.82—229.02, ček 227.75—228.95. London izplačilo 275.65 in pol — 276.85 in pol, čej 275.65—276.85, Newyork ček 56.©—56.93, Praga 167.9—16S.9. ček 167.65—168.65. Š\1 ca 1093.4—1097.4. efekti- bančni: Es« komptna 123.5—124.110, Ljubljanska kredit na 200—0, Obrtna 75—76, Srfeka 144—145 Narodna 0—4350. industrijski- Bksploataci-ja 32—35, Dubrovačka zaključek 410. Še-čerana 420—430. Slavonija 45—46. Trbovlje 365—370, Union 410—420. Vevče 110—120 državni: investicijsko 76.5—77.25. aerarni 45—47. Vojna škoda, prometna 280—281, za februar 283—2S4, za marc 282—0.
BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2275 —2280, Atene 80—55. Dunaj 799—SOC, Berlin 1353—1352.5. Bruselj 0—259. Budimpešta 797—79S, Bukarešta 24.6—26. Italija 228.25 —228.5, London 276—27625. Newyork 56.75—56.79, Pariz 213.5—214. Praga 168.2 -168.25, Švica 1094.5—1095, Scvftia 38.5— 39.25.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4950— 12.5350, Berlin 168.87—169.37, Budimpešta 99 40—99.70. Bukarešta 3.0825—3.1025, Lon don 34.51—34.61. Ne'"^ork 709.05—711.55, Milan 28.53—2S.65. Pariz 26.59—26.75 Curih 136.65—137.15. Varšava 97.35—97.85, Sofija 4.90—g.—. Valute: dinarji 12.4750— 12.5350. dolarji 708.25—712.25.
CURIH. Beograd 9.15. Berlin 123.60, Ne\v york 518 5116, London 25.2475. Pariz 19.465 Milan 20.SS5, Praga 15.36. Budimpešta 0.007265 Bukarešta 2.26, Sofija 3.65, Varšava 71. Dunaj 73.075.
TRST. Devize: Beograd 43.80-44, Dunaj 437—352, Praga 73.50—73.9(0 London 120.75—120.95. Pariz 93.25—93.75. Newyork 24.75—24.90, Curih 478—480, Budimpešta 0.0345—0.0350, Bukarešta 10.50—11. Valute: dinarii 43.50—44, dolarji 24.63—24.85, 30 zlatih frankov 95—98, zlata lira. 479.45.
Devlza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.75, v Berlinu 7.39. v Londonu (opoldne) 275, v Newyorku (zaključno 4. t. m.) 1.76 in tri četrtinke._
Če hočeš dobro kuhati
kupiš najboljšo alumini asto posodo le pri tvrdki Stanko Florjanči£, trg. z releznino Ljubljana, S». Petra cesta. 56-a
Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj!1
240
Izjava
Izjavljam, da nisem plačnik nikakršnih dolgov, katere bi napravila Helena Vrhunc, ločena Hribar.
JOSIP HRIBAK.
»
S. OS,
Ko je nedavni!) strahovito besnel ocean je nemški parnik «Bremen» pri potapljanju angleškega parnika «Lari-stan» ob irski obali z ogromnim naporom jedva spasil poslednjih šest bro-dolomcev. Kapitan Wurps. poveljnik < Bremena ', je sedaj ob oficijelnem spre jemu v Queenstownu tako-le poročal o rešilni akciji:
«Na brezžične signale S. O. S. (Save our souls — Spasite naše duše!) z angleškega parnika, ie <-Bremen» s polno pano rezal valove v smeri, označeni v signalu, ia je 26. januarja ob 5. zjutraj dohitel na kraj katastrofe, kjer se je potapljal «Lanistan». Radi silovite burje nam je bilo nemogoče spustiti rešilne čolne v morje, ker bi jih hipoma pogoltnili valovi.
Edina možnost, da nudimo potapljajo-čim pomoč, je bila ta, da vržemo na ♦Laristan:) rešilne vrvi in pasove. Sedmero mornarjev, ki so se nahajali na krovu «Laristana», je z obupno naglico navezalo svoi rešilni čoln na našo vrv. Poskakali so nato v čoln in mi smo ga polagoma skozi valove vlekli-k sebi. Pri tem opasnem manevru je ogromen val potegnil enega izmed sedmerih iz čolna in ga pokopa!. In ko smo čoln potegnili že tik k «Bremenu», je drugi val iz čolna potegnil tesarja z «Laristana», a ker je imel opasano vrv. smo ga rešili.
Ko smo teh šest mornarjev oteli m privlekli k sebj na krov, se je vrv rešilnega čolna zapletla med vijake «Bre-menas ter se pretrgala in valovi^so od-tirali prazni čoln kakor igračko. Še par-krat smo na krov «Laristana» vrglj rešilne vrvi, toda posadka se očividno m več upala poslužiti te edine rešilne mož nosti, marveč je raje v mrkem obupu dočakala svoj pokop v globino morja.
Posledniič smo videli «Laristan» zvečer ob 6.12. Tekom noči je nato nastopila snežena burja in naslednje jutro so nepomirjeni valovi gonili po morju le še ostanke razbitega in potopljenega «Laristana».
300!etnica markize
de Sevig
ne
Danes praznujejo Francozi in ž njimi vsi oni. ki ljubijo lep jezik in stil. 300-letnico rojstva markize de Sevignč, ki se je rodila 6. februarla 1626.
Slavna markiza ni bila pisateljica in vendar ima častno mesto v francoskem slovstvu 17. stoletja. Zaslovela je po svojih krasuih pismih. Njih absolutna vrednost jih stavi v prvo vrsto klasičnih umetnin.
Njeno dekliško ime je biio Marie de Rabutrn - Chantal. Ko je bila stara 18 mesecev, je izgubila svojega očeta, s 7 in pol leti pa svojo mater. Vzgojil jo je njen stric, ki ie bil opat. L. 1644. je ponočila markija de Sčvigneja. Ta je bil sirovež. Varal jo je, razsipal njeno premoženje in padel 1. 1651 v dvoboju zaradi druge ženske. Krasna, mlada markiza je tako postala vdova. Posvetila se je vzgoji svojih dveh otrok. Kre-tala se je v najboljši pariški družbi, na dvoru kralja Ludovika XIV. je bila zelo priljubljena. L. 166S. je omožila svojo ličerko z guvernerjem Provanse, de Grignanom.
Pisma, ki jih je pisala hčerki v kruti dobi ločitve, kajti ljubila jo je nad vse na svetu, tvorijo z drugimi pismi vred, poslanimi iz Pariza in potovanj raznim osebnostim, neprecenljivo zbirko, iz katere odseva veliki značaj njene osebnosti: navezanost na hčerko, ki jo je zapustila, ljubezen do narave in do pisanja pisem, navdušenje, melanholični vzdihi duhovite anekdote, vse to izvira sveže in neprisiljeno iz njenega peresa.
Njena pisma niso samo zanimiva radi tega, ker nam markiza v iljih odkriva vse globine svoje duše, temveč tudi radi slike plemiške družbe 17. stoletja, ki nam jo je v naravnih, živih bojah predočila. Zatorej tvorijo njena pisma tudi važen zgodovinski dokument.
Kažejo nam davne čase, ki se ne bodo nikoli več vrnili, čase, v katerih še niso poznali pregovora «Time is mo-ney>. Kdo pač danes utegne se posve-
čati umetaosti pisanja lepih pisem? To ljubko slovstvo je v času radiotelegra-fije postalo ravno tako starinsko kakor latinski govori.
Še celo ljubezenska pisma so postala strašno enostavna. Za zvezo med dvema zaljubljencema služi že navadno telefon in stvar sc lakonično in precizno uredi:
—	Jutri ob petih?
Da.
—	Dobno. Na svidenje . . .
Toda v mimo se k markizi.
V starosti je obubožala. Razen tega je bolehala na revrnatizmu. A vse te težave je prenašala pogumno in veselo. Bila je pač energične narave, v kateri je prevladoval razum kljub vsej njeni melanholični strasti d« svojih otrok. V svoji mladosti je bila izredno vesela, tako da so jo hudobni jeziki opravljali. Polagoma se je seveda unesla. toda še v stari materi najdemo veselo dekle. Bila je duhovita, ironična in celo hudomušna, a nikakor mehka, sentimentalna in melanholična. Manjkajo ji solze in usmiljenje. Tako io karakterizira zna ni francoski slovstveni zgodovinar G. Lanson.
Bila je zelo izobražena ženska. Citala ie Kvintilijana. Tacita, sv. Avguština, Nicolea in Pascala.
Večkrat je potovala v kopališče Vi-chy, v Burgundijo in v Provanso. Tu je umrla 1. 1696.	B.
Vztrajna ljubezen
Pred kratkim se je vršila v Parizu velezanimiva dražba. Prodajali so pisma, ki jih je Julietta Drouetova, ljubimka Victorja Hugoja, pisala velikemu pisatelju od leta 1833. do 1883. Pisem je bilo 15.000. Glede na to veliko število niti ni posebno visoka cena, s katero si je novi lastnik pridobil to obširno korespondenco. Plačal je zanje 18.000 frankov. Cena pa je bila tudi zategadelj tako nizka, ker so bila pisma že priobčena in ne pomenjajo nobenega novega razodetja. V natisu so izšla že pri založniku Blaicotu.
O ljubezni Victorja Hugoja do Ju-liette Drouetove je izšlo že več knjig. Ž njo se je bavil tudi Barthou v knjigi «Les Arnours d' un poete». Ljubezen, ki je vezala velikega pisatelja z Drouc-tovo, je bila zelo dolgotrajna. Pesnik je spoznal damo leta 1832. Eno leto po prvem srečanju mu je postala Julietta ljubimka in sicer potem, ko je z velikim uspehom igrala precej neznatno vlogo v njegovi drami «Lucrez'ia Bor-gia». Ljubezen med njima je trajala celih 50 let. Po preteku te dobe je zapisal Hugo na portret Drouetove: »Ljubim Te! 50 let ljubezni je pač najlepši zakon!»
Molčečnost velikih mož
Življenjepisci, ki popisujejo življenje velikih mož, nam v prelestni množini primerov izpričujejo, da so bili veliki ljudje navadno zelo redkobesedni. Že Julij Cezar je bil vrlo molčeč. O grofu Moltkeju se glasi sporočilo, da je odpiral usta le ob izrednih priložnostih, in tudi veliki Napoleon je molčal, če je le mogel. Njegov veliki in slavni nasprotnik general Bliicher mu je bil v tem pogledu zelo soroden. Tudi veliki državniki se po navadi ne razikričujejo. O lordu Palmerstonu je šla svojčas beseda, da je molčeč kakor riba.
Izak Nevvton je le redkokdaj odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih stavili. Ce je mogel, je sploh rajši molčal. Filozof Leibnitz je bil takisto molčeče prirode in francoski učenjak Ampere je tako malo govoril, da so njegovi sluge bili silno pozorni, kadar je odprl usta.
Tudi slavni romanopisci so bili če-stokrat molčeči možje. O Balzacu vemo. da je govoril rad le tedaj, kadar je bil razigran in v prijetni družbi. Ce pa je imel okrog sebe ljudi, katerih ni posebno rad trpel, ni po cele večere zinil niti enega stavka. Kadar je snoval svoja dela, je molčal po cele dneve in je samo včasih šepnil kako besedo sam zase. Tolstoj je bil zelo štedljiv z besedami, dasi mu nihče ne more očitati pomanjkanja ljubeznjivosti v družabnem občevanju.
In veliki glasbeniki: Mozart je govoril zelo mak), Beethoven še manj in o Chopinu se je splošno govorilo, da ljubi samoto jn molčečnost bolj nego samo muziko. Tudi Wagner je bil molčeč človek, dočim ni mogoče trditi tega o Rossiniju, Glucku in Handlu, ki so bili prav zgovorni možje.
Molčeče nature najdemo tudi med zdravniki. Dr. Albernetti je baje izpra-ševal bolnike večinoma s pogledi. Odgovarjal je le redkokdaj. Pasteur mu je bi v tem pogledu zelo sličen. Da so učeni profesorji čudaški že po svoji naravi, je splošno znano. Zato je molčanje prav običajen pojav v vrsti njihovih kreposti. O Tomažu Carlyleju pripovedujejo, da je čestokrat sedel z lordom Tennissonom v sobi in sta oba kadila pipe, ne da bi zinila eno samo besedo. Ko sta se ločila, sta si molče segla v roke in zaprla duri brez besede. Bilo bi idilično, če bi molčeči gospod Pašič priporočil Radiču ravno ta zgled...
X Kazni, ki iih bo zahtevala policija na licu mesta v denarju. Že od polovice januarja so na Dunaju pooblaščeni stražniki na ulicah, da kaznujejo gotove prestopke kar na licu mesta in da zahtevajo v ta namen denarno globo od vsakega povzročitelja nemira in nereda. Statistike pravijo, da se primeri dnevno po 450 slučajev, ko morajo odračunati ljudje za svoje prestopke denarno globo policaju v roko.
X Naval ptičev na mehikansko mestece. Iz mehikanskega mesteca Valladolida poročajo, da so navalili na mesto ptiči v tolikem številu, da je radi njih v skrbeh vse prebivalstvo. Ptičev je tctfiko. da ni videti soin-ca, setev pa je popolnoma uničena, ker so ptice vse pozobale. Ljudje so v resnih skrbeh in ne vedo, kako bi to nadlego pregnali.
X Samomor madžarskega aristokrata v Nizzi. V Nizzi sc je pred dnevi nastanil madžarski aristokra.t groi Du Veray. Proti njemu je bila vložena ovadba, radi katere so ga obiskali v hotelu kriminalni uradniki. Takoj ko so potrkali na vrata, pa ie mož skočil na okno in se vrgel s šestega nadstropja na dvorišče. Sumi se, da je ta njegov korak v zvezi z madžarsko fafeifika-torsko afero.
X V 14 letih 36 krat omožena. Porotno so <liščo v Kairu je pred kratkim obravnavalo slučaj ge. Saycdc Amzove, ld se ie moTala zagovarjati radi ponarejanja dokumentov. Pri obravnavi se ie ugotovilo, da je bila obtoženka tekom zadnjih 14 let nič manj kot SSkrat omožena. čini se je moža naveličala, je vzela tri priče, šla k sodniku ter zahtevala ločitev. To ji ie zaporedoma uspelo, ker določajo predpisi vlade v Egiptu. da je treba izreči pred zastopnikom oblasti le gotovo formulo, nakar je ločitev veljavna. Šele 36. mož Amzove je dognal to sleparsko početje svoje žene ter jo ovadil sodišču, ki jo je obsodilo na dve leti ieče.

Novo doiSo
ševn. Mi....
U
PETOVIA
palača Ljubil, kreditne banke
Dsjuaisfca cesta 1a.
SS
DANES!	DANES!	DANES S
Popolnoma novo! Zabavno I Duhovito! Veselo!

Šaljiva igra po noveli grofice de Bailiehache. V glavni vlogi slavni ruski komik M i kola Rimsky. — Veliko razočaranje talentiranega pisatelja. Oddih v morskem kopališču. Padec s krova v morje. Srečna .smrt*. .Živ mrtev*. Slava po smiti. Mitvi vstajajo. Originalna ideja pametne žene. .Slavnostno odkritje spomenika .živemu mrtvecu'. Dvoboj brez krvi. Povratek iz Afrike. Črna krasotica. Drugič poročen z eno in isto ženo. Srce polno hrepeneče ljubezni in veliko bogastvo. Duhovita vsebina polna komičnih scen in zapletljajev. Predstave danes ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Predstave jutri v nedeljo ob: 3., po! 5., 6., pol 8. in 9. uri. Pri vseh predstavah svira prvovrstni umetniški orkester. Prednaznaniio: nČiovek iz gumija" (slavni Douglas Fairbanks) v rnonumentalnem
filmu ROBIN HOOD
ELITNI KINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani, telefon 124.

Češkoslovaško-poljska unija
Ideja, ki jo je pred tedni sprožil poljski poslanec Jan Dembski o češkoslovaško-poljski uniji, je izzvala živ a! m o diskusijo v vsi češki in poljski javnosti, zlasti pa v časopisju. Našla je povsod živahen odmev. Doslej ni bilo ne v češki, ne v polj-ski javnosti slišati glasu, ki bi se izrekel nesimpafično o misli poslanca Demibskega V načelu si je vsa pol'ska in češkoslovaška javnost edina, da bi bila carinska in državnopravna unija za obe državi neprecenljive važnosti tako v gospodarskem kakor zlasti v političnem oziru. al:o pa se glede cživotvorjenia te ideje pojavljajo kakšni pomisleki so ti pomisleki podrejenega pomena, ker sc nanašajo večinoma zgolj na vprašanje, ako ie akcija za tako držav-nopravno združitev v danem trenotku in v danih razmerah oportuna.
Povsem naravno je, da spremila ta po-kret tudi jugoslovanska javnost z naiiskre-nejšimi simpatijami, ker se zaveda, da bi pomenjalo uresničenje te ideje velik korak naprej k oživotvorienju onih idealov', za katere so sc borili najboijši duhovi med vsemi slovanskimi narodi Nehote se pri tem vsakomur vsiljuje vprašanje, ali bi imela češkoslovaško-poljska unija poleg idejnih in idealnih tudi praktične koristi. Na to vprašanje odgovarja zgolj s političnega, ne tudi z gospodarskega stališča praški »28 Rijeiu, ki izvaja:
»Ako ne uvažujemo čustvenih motivov, to je pripadnosti k istemu plemenu in v njem najbližjega sorodstva, in upoštevamo stvar zgolj in edino s praktičnega stališča, vidimo jasno, da silijo k temu Poljsko gospodarske razmere prav tako, kakor nem-ško-sovjstski pritisk, nas pa zlasti geografska eksponiranost naše jepublike in močan odstotek nečeškega in v veliki meri nelojalnega življa v naši državi v to, da se opremo na svojega slovanskega soseda. ki je po številu dvakrat silnejši od nas in katerega neslovanske manjšine so neznatne.
Ako pogledamo na zemljevid Srednje Evrope, uvidimo še bollj potrebo te združitve. Mi smo na treh straneh obdani od sosedov, ki so nam malo prijateljsko naklonjeni. Če tudi bi nastopali s Poljsko roko v roki, vedno bi še tu osta! dovelj močan klin, vržen v podobi Šlezije med nas in Poljake. Tu se je zgodila usodna pogreška pri ureditvi povojnega evropskega zemljevida. Kdor le količkaj pozna zgodovino in narodnostne razmere te bogate pokrajine, bi pričakoval, da pripade nam in Pol;akom poleg Gornje Šlezije še srednji del te pokrajine ali vsaj ozemije do Vratislave in da postane meja med obema državama Odra. Cehi bi bili s tem dobili zgodovinsko Kladsko s tam živečimi Čehi, Poljaki pa še več: svoje močne manjšine na desni obali Odre.
Nevarni klin b: bil s tem okrhan. Toda Evropa niti nam, niti Poljski ni dala Srednje Šlezije. Zato je Poljska dobila danaji-ski dar v podobi ozkega koridorja k Baltiškemu morju v zapadni Prtrslji. Koridor je Obkoljen na zapadu od kompletne mase nemške države in na vzhodn od fizikalno sicer od Nemčije separirane Vzhodne Pru-siie, politično pripadajoče k nemški državi, poleg tega pa še od svobodnega mesta Gdanskega, ki je takisto nemško. Koridor ima pač trgovski pomen, vojaški njegov pomen pa je za Poljsko več kakor problematičen.
Jean-Toussaint Sama t:
Dokaz
—	Agostino! je kričal možak in tekel po cesti, Agostino! Vrni mi jo ali pa te pobijem kakor psa!
Toda jezdec je bežal v diru in držal ženo pred seboj v sedlu. V lahnem skoku je pognal preko jarka in iziginil v gozdu.
—	Ojoj! je tulil cigan iu se valjal v prahu. Ojoj! ugrabil mi jo je! Bila je moja žena in rad sem jo imel! Prokleti pes! Ukradel mi je kobilo in ubežal z ženo na njej. Santa Madre del Dio! Prisegam, da bom pohitel za njim in ga ubil. Tudi pri sv. Sari prisegam. Ojoj, ojoj!
Možak je tulil, toda ni jokal. Grizel je pesek, ruval z rokami travo, ki je rastla ob robu ceste in udarjal z nogami ob tla.
Počasi pa ga je besnost minila. Usedel se je, vrgel svoje dolge, črne lase nazaj, naslonil komolce na kolena in začel premišljevati
Slednjič se je vrnil k svojemu šotoru, ki ga je bil razpel ob bregu Rhona. Bil je ves zakrpan. Poleg šotora je stal voziček in mirno se ie pase! oseL pri-
vezan na kol. Pri vozičku je sedel pes in stražil.
| Cigan si je mirno začel kuhati večer-! jo. Naenkrat pa ie potegnil izza pasu ! dolgo bodalo, se prepričal, da ni skrhano, ga spet vtaknil v nožnico in ga
skril za pasom---
#
Agostino je dve uri jezdil skozi gozd. ! Potem je prišel na piano in se ustavii ' vrhu peščenega griča. Na eni strani je ! stala skupina čapelj v močvirju, na drugi so se videle črne točke na obzorju: bili so biki, ki so se pasli na travnikih, j V daljavi so se dvigali v megleni zrak ; železni jamborji brezžične brzojavne | postaje.
! Agostino je skočil s konja, prijel Ci-j kito. jo posadil na tla in dejal: «Tako!» i Potem je čakal. Cikita ga je gledala. ] Odkar jo je bil ugrabil, še ni sprego-: vorila besede. Slednjič ga je vprašala-
—	Kaj hočeš?
—	Tebe, je odvrnil. Ljubil sem te, a nisem imel denarja, da bi te odkupil od tvojih ljudi. On te je plačal in te od-vedel. Sedaj pa je prišla vrsta name in sem te odvedel. Spretnejši sem kakor on.
Cikita je odkimala:
—	On me je kupil za ženo in on me ljubi, to dobro vem. Ti si me pa ukra-
del, čeprav je bil on tvoj prijatelj. Zakaj si storil to?
—	Ker te ljubim. Zagnal je nož za menoj, torej ni več moj prijatelj. Sicer bi nama pa sledil, če bi te res ljubil. Ti boš moja žena in me boš ljubila . . . Sedaj pa dalje!
Spet jo je dvignil na konja in odjezdila sta. Zvečer sta dospela v napol podrto kočo. Cikita je molčala in ko jo je 1 Agostino hotel poljubljati, mu je odgo-| vorila:
—	Počakaj, jutri!
Legla je pred kočo. daleč proč od njega.
Ko se je danilo, se je je dotaknila roka in čula je tih šepet:
—	Cikita!
Odgovorila je:
—	Kaj je?
—	Kje je?
—	Spi.
—	Ti si to napravila v dogovoru ž njim!
—	Ne. Jaz ga ne maram. S silo me je odvedel.
—	Dobro, je odvrnil njen mož. Ali res?
—	Prisegam ti pri sv. Sari.
—	Torej, dokaži mi zvestobo: umori
ga.
Da! ii je bodalo in i ogrnil v zrmoviu.
Cikita je vstala in se približala Ago-stinu. Ta se je prebudil in jo vprašal:
—	Kaj je? Ali si se odločila, da postaneš moja žena?
—	Da, je odvrnila m sedla poleg njega.
—	Rad te imam. Ali me ljubiš tudi ti?
—	Da, je dejala in se ga tesno oklenila z rokami.
—	A, je veselo vzkliknil.
Njegov klic veselja pa se je nenadoma spremenil v mrtvaško tulenje, kajti Cikita je bila potegnila bodalo izza pasu in mu ga zasadila do ročaja v hrbet
Nato je odskočila in odhitela k svojemu možu, ki jo je objel. A Agostino je umiral v travi.
(Po francoskem izvirniku priredil -ž-.) »__*
PLESNE TOALETE NA IZBIRO IN PO NAROČILU!
Modni atelje
MARIJA ŠARC
Kongresni trg 4/1.
S češkoslovaško-poijsko politično unijo bi nastala država, ki bi obsegala 528.000 km2 (Nemčija ima 471.260 km2) in bi štela 47.7S4.000 prebivalcev, dočim ima Nemčija 59,600.000 prebivalcev. Iz tega jc razvidno, da bi tudi v tem slučaju Nemčija, da? terrtorijalno manjša, kakor prej, ostal.: vsega uvaževanja vreden činitelj z oziro.-na številnost svojega prebivalstva, posebno v primeru, ako bi v nji dobili nadmoč — Kazimiri (oni, ki kazijo mir). Seveda je tu železni obroč obeh Anta.nt: od Anglije preko Francije, Italije in Jugoslavije pa od Rumunlje do češkoslovaške in Poljske katere unija z našo republiko bi spremenila ta obroč na severovzhodu naravnost v jeklenega . . . Želimo samo, da bi, pe-poučeni po zgodovini, da imamo skupnega sovražnika, prišli do zavesti, da ns zadostujejo rahle vezi krvi. jezika. kuUure in trgovine v to, da bi mogii očnvati to, kar jo nam najdražje! Potreba je, da sc strne, mo in stisnemo še tesneje.«
Ako uvažujemo, da zgodovina v preteklosti često beleži težnjo med čehi in Poljaki, da se državnopravno združijo in da je opetovano že tudi prišlo med njiirl do dejanskega ujedinjenja, n. pr. za časa Boleslava Hrabrega in obem Premislovcev Vaclava II. in Vaclava IIL, ne smemo smatrafti ideje jpcfljsko-češkoslov;:^ke unije za utopijo, marveč za dokaj realen c;: črt, ki se lahko uresniči, ako nc danes, pa v bodočnosti!
Kurzi slovanske ljudske kulture
Ko sem bil nedavno v Krakovu ia v del v poslopju starodavne «Jagielonsk Biblijoteke.-» prostore «Slovanskega In stitutao, sem sc iskreno razveselil; ra; veselil sem se posebno zato, ker je ro baš v Krakovu, kjer so duhovi — radi dogodkov v sosedni Šlcziji — razdraž Ijivi in kamor sega tudi zgodovinski vpliv madžarizma. Sedaj pa morem po ročati o «kurzih slovanske ljudske ku! ture». ki so se začeli v Krakovu dne 3. februarja ter bodo trajali do 15. fe bruarja. To je delo «slovanskc poljedei ske omladines, ki se hoče predvsem seznaniti s psiho bratskih narodov. P. klicala je na predavanja več socijalno prosvetnih in znanstveni!: delavcev Otvori kurze prof. T. Grabovvski s pre davanjem: »Pregled ideje zbližavanja m skupnega življenja slovanskih naru dov.» Prof. Buiak in Matula bosta pre da vala o temi: «Fi!ozofija seia. značs kmetskega ljudstva v socijalnens in in dividualnem oziru». Prof. Bystronj b;) predaval o značaju slovanskega Ijud stva, kakor se kaže v pesmi, obredih ii običajih. O «sIovanskem ljudskem gledališču« bo govoril prof. Golombek iz Varšave; prof. Nowicki o prosvetno-kulturnem delu, o vzajemnosti knietsks mladine g. Dec, a splošni zgodovinski oris se!a da prof. Bujak. Dne 15. rebru arja se kurzi preneso v Prago, kje bodo predavali predvsem Cehi pod ved stvom ministra za poljedelstvo dr. Hoel-že. Češki predavatelj-; so vzeti bolj fe političnih krogov. Minister dr. Hodža sam bo predaval o temi: »Ideologija agrarizma^ in: «Skupni gospodarski in politični cilji in naloge slovanskih dr žav.» Izmed Poljakov so se za Prag prijavili poslanci Dembski. Pcniatovv ski, Malinowski itd. Seveda se bod< Cehi in drugi Slovani udeleževali rudi kurzov v Kratoovu.	F. !.
Občinske volitve v Bolgariji so navadna dokaj verna slika dejanskega ljudske.;.: razpoloženja. Zato je zanimanje za letaš' občinske volitve, ki se vrše ta in prihoda': mesec, izredno veliko, ker pokažejo te volitve, v katerem taiboru je večina voiilcc^ Do sedaj so se vršile občinske volitve treh mestecih in sicer v šumenu. Vračili -Seviliju. Ako sodimo po izidu volitev teh krajih, moramo domnevati, da so široke plasti bolgarskega naroda v protivladnc!" ostrogn. Tako ie dobila v Šumenu I i;'-"' »demokratskega zgovora* (sporazur 1810 glasov, dočim so dobile protiviadr-stranke stamboSovfsti in radikali 1X11, ra_ -slavovisti (germanofili) 664, socijalisti 2 neodvisni stambolovKti 212 in Dragijevi zerrijedetei 74 glasov. Približno enako razmerje glasov je tndi v Vračih in v Sevlije-vn. samo s tem razločkom, da ie tu zerr-Ijedelska stranka, aH kakor jo njer.i na sprotniki imenujejo, »družbaši«, dobila zna no večje število glasov. Zdi se torej, da med ljudstvom nima zastatrfbe Ljapčcvep vlada, kakor je preje tudi r.i imela vlada Cankovega.
i
Brivec laže, ko ti lase maže, laže ti na vsaki poteglaj, takrat pa ne laže, ko ti kaže: „Pijmo uvjek .BUDDHA" čaj!"
b demokratske stranke
Gibanje v naši stranki
Sestanki in občni zbort kraj. organizacij.
V	nedeljo dne 7. L m se bodo vršili sle«
jj.; občni zbori in sestanki:
V	Žireh bo občni zbor v gostilni Vinka Demšarja ob 3 .pop. Udeleži sc ga bivši mi» aisrcr dr. Albert Kramer.
V	Hotederšici pri Gor. Logatcu bo sesta« Bek k. o. SDS ob 6. zvečer. Poroča g. Fran Pavlovčič.
V	Ziberiah priredi k. o. SDS predavanje .-'p pol dveh popoldne. Predavala bosta gg. 'i:!;n Cimerman «0 davkih in taksah« in p-c*. [Xv!žan «0 zemeljskem gibanju in po«
tresib*.
•
Pretekli teden se je vršil občni zbor k. o. SDS v St Vidu nad Ljubljano ob številni (l.iLŽhi organiziranih članov. Politično po* ■crio o poslovanju scd.inje vlade je poda) dr, Rape Po daljši debati, v kateri se je i;gotov lo vsestransko pravilno postopanje S,;mf>^tojne demokratske stranke, je bila so« ?!a>no 'zrečena zaupnica ministru n. r. dr. Grefi«' Žerjavu in centralnemu vodstvu stranke v Beogradu.
V	Sko f ji Loki je na občnem zboru poro« fal o dolu stranke in o političnem položaju ar. Rape. Njegov poldrugo uro trajajoči Jo« vor le bil sprejet z živahnim odobravanjem. Vato je bil Izvolien nov odbor, ki je imel že M'ko j po občnem zboru svojo prvo redno odbi>njvo sejo. da se konstituira.
V	Rovtah je |X>ročal okrožni tajnik g. Pav lovčič o gospodarskih prilikah dotičnega eiraia.
V	Marija Gradcu se je vršil občni zbor k. o. ob obilni udeležbi pristašev. G. Maj« cen. ki je poda! poročilo v imenu centrale, je žel za svoja izvajanja zahvalo in pritr«
jevan je.
V	Bregoni je na občnem zboru predaval Jjvinozdrgv-nik g. Joso Čeh o kužnih bolez« nih pri domači živini ter oprvi pomoči, za n'm p« je govoril o politični situaciji dr.
Rape.
Občni zhor kraj org. SDS. na Pohrežfu pri Mariboru dne 2. t. m. se je vršil v pro» štorih g. Tončiča ob skoro polnoštevilni udeležbi članov in v navzočnosti tudi neka« terih nečlanov Organizacija je v minulem letu nrl ustanovitve dne 27. marca 1025. od skromnih početkov narasla na 41 članov in se bo v letošnjem letu najmanj podvojila.
I* poročil odbora je bilo razvidno marljivo delo organizacije. Dosedanjemu predsedni« ku g. Bergincu, ki se je radi starosti odpo» vedal temu mestu, so bile prirejene prisrč« ne ovacije. Za novega predsednika je bil iz» voljen g. Karol KobaL To ime in imena ostalih izvoljenih članov odbora so nam po« rok, da se bo tudi letos organizacija lepo razvijala. Vsako prvo nedeljo v mesecu bo» do redni članski sestanki.
e
Vse krajevne organizacije, poverjeništva in somišljenike opozarjam, da g. Fran let riha iz Smartnega pri Litiji, ni nikak odbor, nik naših organizacij, vsled česar naj se mu ne poverijo nikake prošnje ali želje, niti naj se nanj v slučaju potrebe ne obračajo naši prijatelji. Za vse, ki žele poduka ali moralne podpoTe, je v Litiji okrožno tajni« štvo naše stranke, ki redno in točno poslu«
je. — Dr. Stane Rope, gl. tajnik SDS. •
Tržič. »Edinost* v Tržiču je imela v to« rek 2. t. m. sestanek, katerega se je udeležil br. Simnovec v imenu ZDM. Društvo nima zaznamovati nobenega uspeha. [>ač pa se bo s prvim rednim občnim zborom pričelo z resnim delom. Občni zbor se bo vršil kon» cem tega meseca.
Volile! v Delavsko zbornico!
Odpošliite zanesljivo še danes glasovnice na tajništvo SSDU, Ljubljana, Kazino II.
nogavic i žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
K C »S
* e
da se prepričate, Kaku en par traja kakor štirje pari drugih. Dob vajo se v proda alnah. Nogavice brez žiga .ključ so ponare ene. 93-1 V
Popisi
ŠIŠKA. V pondeijek, dne 1. februarja smo imeli v Šiški kar dve družabni prireditvi. V hotelu »Bellevue« se ie vršila ma-skerada 2. S. K. »Hermes«. ki ie bila povolj no obiskana. Mladina ie prišla na svoj račun. Mask je bilo precej in najlepša je bila kronana za kraljico večera. Plesali so vse modeme plese. V dvorani pri Valjavcu pa so Imeli narodni železničarji svoi zabavni večer, na katerem ie sviral salonski orkester »Sloge«. Dvorana ie bila nabito polna občinstva, kar )e za Šiško iako razveseljivo. — V nedelijo. dne 31. januaria. Je gledališki oder Narodne čitalnice v Šiški gostoval v soikolskem domu na Viču. »Vdova Rošlinka« ki so io pri tel priliki uprizorili, ie bila iako dobro igrana. Vsi igralci so se povsem uživeli v svoie vloge, za kar so želi buren aplavz. Dvorana te bila dobro zasedena. žal da razsvetljava odra ni bfa povoMna. — Narodna čitalnica v Šiški pripravlja za soboto, dne 13. februarja veliko elitno maskerado. ki se bo vršila v dvorani pri Vaiiavcu. Vabila se bodo v kratkem razpošiliala. Lniibitelli modernih plesov bodo lahko zadovoljni Da tudi taki. ki iih ne znajo, se bodo lahko zavrteli, kajti poskrb'!'ieno bo tudi za lene valčke, Šiška™ primravite se na to rraskerado.!
IZ SELŠKE DOLINE. Ako pogledamo ma io nazaj, se spomnimo, kako ise ie oh, začetku Jugoslavi e šopirila SLS. ko se ie držal Korošec na vladi. Obetali so avtonomijo in naoovedova'! pomoč vsemu ljudstvu. Kako pa ie sedai? Klerika'ci so zašli na kriva pota in ne znaio drugega nego zaganjati se v političnega nasprotnika. SLS je le v škodo slovenskemu ljudstvu. Še nič dobrega ni storila za kmečko liud-stvo pa tudi ne bo. Kadar gospodje klerikalci kam z!ese4o. na kako višie mesto, poznalo le sami sebe. Vsled huiskaške politike SLS trni s'ovenski kmet sedanje gorje. Tisti »Kmetiiski list« pa si trpa pisati proti dr. Žerjavu. Resnica ie. da so naši kmet e nelka; dosegli od niega. Poslanec SLS Rrodar pa ie rekel: kai hočem, ako bi vam vstregel. Da bi ne mogel Bohinjcem To ni prav! >ai smo vsi davkmVačevalci. Poslanec Pucelj Da nai rai.še pogleda po svojih pristaših pa bo videl, kako se uni-čuie grunte po naši do!ini. Nekdo Dravi, da mora kmet le moliti in delati, ako hoče kai imeti. Čudno to iz njegovih ust. ko ve-
Izprršan kitrfcč
išče mesta za takoj ali pozneje v mestu ali na • I. žrli. Naslov pove uprava cjutra>.	2964
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—.
Klub jugosiov. do-brovolicev, Maribor
ima redni občni zhor dne 7. februarja t. 1 oh 111 uri dopoldne v restavracijski dvorani Narodnega doma
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I —. Najmanjši znesek Din 10"-^
Sokoisko gledališče i v Trbovljah
uprizori » sot.oto in nedeljo ob 8. ari zvečer tomedijo v 111 lajanjih Kaun — l'ri predstavi na.-lupila po dol-odmoru g Odlazek tn l.i,rt Poleg navedenih aoleuijejo ie .ltdefti igralci jr.lt Bergnrjeva, go»J>a iFialgarjeva, g-li. Horvalo-va m <14 Urbančičeva ter j Dolin«, K Kreye.r, g flavšak. i tranič id gofp železmk Igro, za katero vla ia te splošno zanimanje, režira ini. Freyer.
Sokoisko društvo SI. Bistrica
priredi dne 6. lebr. 1326 svojo
mcikerado
t dvorani okrajne hranilnice Svira maribori-ki salonski or k enter — Vrši se tekniof ar.j« mask Prireditev oM» obilo zabave, — Zato vsi ca ma&kerado! Kravo!	SS42
Na Šentjakobski
mašit aradi ' nedeljo 7. februarja v dvorani Narodnega :..ua bo priptavljeuib toliko iaiiiniivosti, da re? ne tloris o.tati doma Opozarjano zlasti na bar in ka. Mret. ki sta v izkušenih r* ^ah članov gentjakobake-Ca - . 'Uliikega odra, ki iC priznani mojstri f tem ozi-irediletji »o si preskr-ua-e. da bi ga angelj-" ■ .. pa ta te ga gotovo '•G ostalo nič, ifr je f no za prijatelje Sent-].- '.'.nov, ki posetijo to i" t.o Da s« boS pa f1: -al. kolikor te bo vo-t>o skrbel ientjakobeki e'er. kj Ima naštudira--/iio.j mo-lerni plese, .'orako vpoštevai 'iti * ^ * Sir e .la pri de vs*vk 1 -a^nn. Vstopnina Zakurjeno bo tn-U T i V da bo gorko 0"od.	8086
cn,ies
Oiisek .ilralnega
- » c Uengšn priredi
/''Vol t. m t go-:: prostorih gosp. >.na Jenfifta
P^-. slci večer
:pore'n prost« zabava (ta im. Vstopnina 5 Diu.
310?
društva «Soča» v Ljubljani
jrtedava t saloun pri L«vn ''' t »ohoto 6. t. m ■' njledni narodni dela-? dr Tone Jamar, o •roohrambs organi* To pi-vovr^rno io ' ".'r:c predavanje Is-' ■ "i bo tndi » ski-■ 'ad slikami. Vabljeni n prijatelji dništva ' 1 - »«!. ki »e ta tako
Za športni karneval
danes od 4—predprodaja vatopnic v «Nar. domu».
8091
Sokolska župa
v Celju
ima redni občni zbor v nedeljo 21. februarja ob 8. uri dopoldne v telovadnici SokoUkega društva v Celju (mestna osnovna šola). — Dnevni redi I.J Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 8.) poročilo funkci-jonarjev: al tajnika, b) blagajnika, e) načelnika, C) tnatrikarja, d) prosvetarja: 3.1 sprejetje novih pravil: 4.) iavezni prorafiun; B.) volitve: 6.) slučajnosti. — V slutaju nesklepčnosti se vrši občni zhor eno uro pozneje istotam ln z Istim dnevnim redom, ki je » smislu § 12 lupnlh pravil sklepčen ob vealtem številu navzočih.	8083
Sokoisko gledališče v Trbovljaii
uprizori dane« ob 8. eri zvečer vplezanimivo komedijo v III dejanjih Faun. Vstopnice so v predprodaji od 9.—11. ure dopoldne in od 8.—fi are popoldne pri blagajni.	8879
Zadruga krojačev
krojačlc In sorodnih obrtov
v Ljnhljan! naznanja, da se vrše po-magalske
preizkušnje
za kr.ijače. krojačice, krz-narje. modlstinje in irde-lovalke perila, v drugI polovici tekočera noseča —
Oni, ki lele ob tem roko opraviti pomaeralsko preiz-košnjo, naj vloie prošnje, opremljene t novo pogodbo, potrdilom mojstra o redni dovršltvi ofine dobe in I odhodnlm spričevalom obrt-ucinadalje-alne šole najkasneje do 18. t. m. v zadruj-nl' pisarni.	8«19

'■r-davanja *an!irat«.
točao ob	uri
.'" Vst0p rsem prost.
•fi ''ohrodoHI.	809fl
'draJnlca Sloven-r'an. društva v Radovljici
- "-nj jMčelri jlanhtfU N« 6 februarja 195« •
don,n v i"t Začetek ob osrr.Ib 1 - r Lovske, planinske C narodne no«? dobrodošle či",lii zabranieni. " priznana jeseniška podba na pihala. 8024 I
Otroško mc^kerado
priredi itena ta svoj« člane na postno nedeljo popoldne v mali dvorani Nar. doma Ker ee bo vršila pri-reditev v oijem ob-egu. deloma zaro, da se ohrani v^če-u druiaben ln intimen značaj, ki je ta mladino vsekakor priporo51J!vejšl, »e bo sprejelo !» omejeno število (1!S0 oseb) prtelaien. cev, ki naj «e Javifo najkasneje do tO. februarja t 1. ob Setrtkih In »obo-tah od 5 —6. ure v ilcej-ski telovadnici Prijavnina 10 Pin ta osebo. Pojasnila Istotam. Vstopnina prosta, otrool do 15. let*. S009
Kuhano maslo
čajno maslo In ementalsU sir za pu«t dobit« najcenejše pri ZdroJenih mIek»^ nah d. d. v l.Jubljanl, Mal-rt rova ulica 10.	8031
Pisarniška moč
^ospodičnaS <• 11% m t»-
fcojSen nastop v »ečjem Industrijskem podJMln na de. Zeli. PrMnost Imajo one, ki §o	▼ mlfnfkJ
otroki. Ponudbe n» opravo
•Jutra* pod cPajomlin*.__
8027
Damske klobuke
flvileiin ln epornta<1ari?kt> od 12<» Din naprej L>riporoča mo lni salou M J c e I U, Ljubljana, Slomškova ul. 27 2910
SHke za legltimaciie
iz leluje najhitreje foto^ral Hupon FlibSer, Ljubljana, Valvazorjev trg.	168
Rad!o-kl:nika
f i o p r a v 1 j a sestave, de-e, slu.^alkp in akumulatorje — Polnitev akumulatorjev
J. Goreč, Ljblj kreditna banka	2">-a II
T. RABIČ
Ljubljana
^ORSK^J
Za belo vezenje
perilo itd po nizkih cenab se priporoča S. Sadar, Gledališka ulica 7/III. 2949
Iščem kuharico
ki bi opravljala tudi vsa dru?a bifena dela, k manjSi obitelji. Perila ni. PlaSa 4<X) Din. 8amo tlate, kj želo stalnecra mesta, naj se javijo Nastop takoj ali po dogovoru. — Na?lov: Ljubica Jagodid, Novaka ▼ SlavonijL	2921
Sobarica
Izobražena, poštena tn marljiva, ki zna tndi nemško, »e takoj «prejme. Naslov pove uprava <Jutra>. 2844
Potnik
trezen ln zanesljiv. ▼ Sloveniji dobro vpeMan, se Bpr®jme v staro, dobro vp»-Ijano podjetje Plafia me-•e5na ali provizija. Avto na razpolago. Ponudbe pod cTakoi 1772» na upr. Jutra 8041
Kuharico
dobro gostil n i a rk o, t dolgoletnimi epri Sevali, U5em za Ljubljano.. Naatopi lahko takoj. Naelov pove uprava «Jutra».	8055
Zidarski poiir
tane-ljiv, ki je abgolviraJ tehnično lolo, se iprejme takoj Ponu.ibe je poslati na stavbno podjetje Martin H o 8 e ▼ a r , Novo meeto.
8097
Lfkarica
ta tikanje dam*kega perila se sprejme takoj pri Beli-har k Velepift, 8p fiilka. Medvedova ulica Btev. 88.
8092
Gospod
kateri ima naobrazbo ft—8 srednjih lol, se sprejme za pfaarnlftko pomoS. Stanovanje prosto. Plača 1500 I>in. Ivan On g, NH, Srbija.
8068
Kuharica
35—45 let, ki bi opravljala vsa go.-po linjska dela. pridna I li poštena, se išče za •ro-tilno na deželi Stalna služba, plača po dogovoru. Nastopiti je 1. marra, — Naslov pove uprava «Jutra»
Učenka
ee sprejme takoj v trgovino z mešanim blagrom Lastnoročno pihane ponudbe je poslati na naslov: Stanko Kosi, Planina pri Sevnici.
SfllG
Kočijaža
ki ae dobro razume pri konjih. sprejmem takoj. Z?la» siti se je osebno pri Janko Predovičn v Ljuhljani, Am-brožev trg 7.	8000
Visoka provizija
FSPejo se zanesljivi potniki, ki potujejo v južne kraje, kateri bi prevzeli Se en predmet proti visoki proviziji Naslov pove uprava c jutra*.	3007
Starejša kuharica
ki zna samostojno kuhati ter bi vodila celo gospodinjstvo ter opravljala zraven dveh sobaric vsa hišna dela pri manjši in dobri obitelji, se Išče za takoj za Beojrrad. — Naslov in letna spričevala naj se pošljejo na naslov: Dr. PeJ-činovič. Beograd, Dobrin-ska ulica 10.	2986
Prostrežnico
mlajšo, boljlo osebo, Išče rodbina bret otrok ca nekaj dopoldanskih in popoldanskih ar. Naslov v upr. «Jutra*.	8085
Drvarji - šveleraši
se sprejemajo za izdelova. nje bukovih pragov v akord — vsaki dan večje število. Frane Fločevar, eostllna pri postaji Semlft, Dolenjsko. — Pogoji ugodni ln dobra pla-ča.	2921
Gospodična
vajena vseh pisarniških podov, zmožna slov., nemšč.l. ne ter srbohrvaščine, teli prememti mesto. Ponudbe re prosi pod Šifro »Dolgoletna praksa* u opravo »Jutra*.	1801
Trgovski potnik
starejša, tanesljiva bi agil-na moč, r Sloveniji dobro vpeljan, bi Ima tndi šoferski Izpit, tš&e nameščenja v katerikoli stroki razen manufaktnre. Ponudbe pod »Potnik 43» na npr. <Jntra> 2700
Mesto gospodinje
najrajše pri samcu, lite ločena lena, vešča trgovine In šivanja. Gre tudi na delci o. Naalov pove aprava «Jutra».	2923
Pošteno dekle
starejša mol t dobrimi t>-pričevall. zmožna vsakega dela, lell ilulbe kot prodajalka mešane stroke ali
kaj primernega, tudi kot pomoč gospodinji ▼ kuhinji. najraje na delelo. — Vprašanja na npr. »Jutra, pod llfro «PoJtena 1770».
8006
Gospodična
išče mesto gospodinje pri go^Kj 'u ali Fobiirirp pri družini. Najraje na Štajerskem. Naslov poslittl upravi cjntr«. pol značko tjiva 1795».	S0S0
Pročajarra
mešane stroke Ure službe v me: tu ali na <'eželi. Nastopi labko takoj ali pozneje. Naalov v upravi € Jutra* 3D49
Kontoristinla
vsešča vseh pisarniških del. stenografijo in strojepisja ter nemščine, želi me?t a za takoj. Ponudbe na upravo cJutra* pt»i značko «Kon-toriatinja*.	8048
Skladiščnik
trgovski In industrijski išče vsake vr*te taetopstva proti proviziji. Ponudbe pod »Provizija 1779* na upravo cJutra*.	8043
Upokojen orožnik
(narednik) I 8 5 e primerne službe. Ponudbe poo značko •Zanesljiv 800* na upravo «Jutra*.	8046
Mesto blagajničarke
v kavarni ali hotelu Išče mlada goepodična Gre v Banat. Bačko, Dalmacijo in Srbijo Cenjene ponudbe je poslati na upravo cJutra* ▼ Mariboru pod «Sreča».
8100
Trg. pomočnica
pridna ln poštena, Iznčena t manufakturi ln fipec.eriji, želi prumenifci mesto. Gre najraje na deželo ic sicer na Gorenjsko. Nastopi takoj ali pozneje. NasJov ? upravi cJutra*.	3094
Potnik
srednjih let, dobro vpeljan, lell mesta. Potoval bi najraje po celi Jugoslaviji. Ponudbe pod »Potnik* ua po-drulnlco »Jutra* v Celju.
8080
Natakar
jedllonoša, boljša moč, Išče mesto v kaki boljši restavraciji ali hotelu Vešč slov., nemščine. Italijanščine In nekoliko francoščine Službo labko nastopi takoj. Ponudbe na upravo <Jutra> pod šifro .Stalno 1807..
8075
Pošteno dekle
ki sna nekoliko kuhati ter opravlja vsa hišna dela, išče službe. G Bučar, Kolodvorska ulica 11. 8070
Prodajalka
mešane stroke. 5 let pri eni tvTdkl, leli službo spremeniti. — Cenjene ponudbe pod »Prodajalka 22» na upravo »Jutra».	8028
Vezilja
OlSe mesto učiteljice pri k»kem podjetju Poučevat gre tudi na dom na vse mts strojev. Ponudbe na ■pravo .Jutra* pod značko .Strojno vezenje.. 8004
Deček
14 let star. poštenih staršev in marljiv, želi vstopiti kot vajenec v elektrotehnično podjetje. Naslov pove u|»r. .Jutra«.	8001
Pekovski pomočnik
trezen in zanesljiv, išče ■talnega posla. — Naslov: Ivan Najat, Rogateo. 2989
Francoska Uonver-
z?cija
po najnovejši metodi za učence od 7—12 let in za učenke od 7—14 let, vsak lian od l.*i -161 {;. ure v Mladiki (licpj), III. nadstr., dvorana 42. Cene zmerne.
2912
PREMOG — ČEBIN
Wolfova 1/11. Telefon: 56.
481/1
Steklena strešna opeka
je zopet v zalogi pri Združenih opekarnah, d. d. v Ljubljani	433
Gostilničarji!
Kuhinjska posoda, emajl <n porcelan se proda. Naslov v upravi »Jutra». 2956
Čevljarski šivalni stroj
(cilinder) znamke Slnger, malo rabljen, nrodalj po zelo ugodni ceni Naslov v upravi »Jutra*	2917
Jedilnica
se po nizki ceni proda. — Sajovlc, Bkofja ulica IS. dvorišče.	2915
Elektromotor
popolnoma nov, 1—6 k. sil se radi likvidacije proda za polovično ceno Vpra-ianja na opravo .Jutra* pod šifro «880,1220 Voltov., 2884
Hmelske droge
6—10 m, v koži, prodani. Ponudbe na npravo .Jutra* pod »Drogi*.	2881
Maska plerot
moška, lepa, črna, se poceni proda. — Naslov pove uprava »Jntra*.	8064
Prazne vinske sode
v najboljšem stanju, od
700—2P00 litrov, prodam. — Istotam se proda 1800 litr. finega vina (Pikerčan). — Cenjene ponudbe na upr. »Jutra* pod .Fini sodi*.
2809
Izučena kuharica
gre samo k dvema mirnima osebama, event. v loki! prodaje kruha al! za naka-rico t večji lokal. Ponudbe na npr. »Jutra* pod šifro .Zvesta in pridna*. 3025
Kompletno pohištvo
par zlatih ur In nekaj krožnikov se proda. Naslov ▼ upravi »Jutra*.	8054
Strugalni stroj
(Egallslrung) 85 cm Spitzen-hahn 2'5 m strngalna dol žlna, dobro ohranjen, se takoj proda. Naalov pove podružnica »Jntra* v Maribora.	8101
Ne zamudite prilike
Pristen francoski parfum ta 12 Din, 90 It kollnsko vo-do za 25 Din, oziroma 85 lahko nabavite samo danes pri pooblaščenem zastopniku v hotelu «Soča», soba St. 9 od 0.—18. ure. 8085
mo, da on ni prav nič mislil na molitev in napisati bi se dalo trtnozo In morda še spre govorimo, kako v naši Selški dolini veliki kapitalisti uničujejo manjša posestva. Ali je kateri, ki bi potrdil, da mu ie molitev pomagala do kapitala?
HRASTNIK. Tukaj ie priredil na Svečni-co »kmečko veselico« gostilničar Alois Lo-ger ter vabil na n:o doma-čine brez izjeme ne glede na politično pripadnost, čemur se nismo čudili, sad poznamo teza bivšega avstrijskega nemškutana in sedai klerikalca prav dobro. Čudili smo se pa. da ie dovolil Loger nastopiti nekemu trboveliskemu fantu (baje sinu bivšega policaia Homlaka) s kupleti. v katerih ie sramotil razne stranke ter pripustil, da ie sin hrastnišikega policaja v p. Eržena nabiral za neko klerikalno prireditev Navdušeno ploskanje žaliivrm popevkam od strani Logerja gre seveda na rovaš njegovi »inteligenc!«, molčanja navzočih neklerikalcev pa ne razumemo in ne odobravamo! Se še ne bodo naprednja-ki ^nametovali?
VINICA Sokol na Vinici ie imel dne 24. januarja zopet veselico Di bratu Mikuliču. Igraii so trodeia.nko »Stari grehi«, ženski moški In mešani zbor ie zapel vsak po eno oziroma po dve pesmi. Moralni uspeh ie bil dobeT. obisk žal prav slab.
SREDIŠČE OB DRAVL (Obrtno gibanje). Naše napredno obrtništvo se dobro zaveda velike važnosti kreDke stanovske organizacije in je po svoii pretežni večini organizirano v obrtnem društvu, katero pridno deluje. Zasluga tega društva ie v prvi vrsti. da ie tudi za nadalje zasiguran obstoi tukajšnje obrtno-nadalievalne šole. Da oja-ča fond za vzdrževanje te koristne ustanove. je priredilo obrtno društvo prošli mesec obrtno zabavo v Sokolskem domu. ki ie v vsakem oziru dobro ustpela. Umestno ie bilo, da se le tudi takrat vezalo prijetno s koristnim in da e bila prva točka te odločilne obrtniške prireditve poučno predavanje, katero je imel naš stari znanec dr. Ples iz Ljubljane, o staniu slovenskega obrt ništva in o izgledih njegovega nadaljnega razvoja. Vestno prroravlienemu in zanimi-
Cnetlicarka iz
Potsdamskega trga"
■
Praske.
vrasks.
suha kola itd. bi pačite najljubkejše lice, akv iih ne bi
Simonova 7	krema
iCreme Simon) S -	blagodejno odpravljala.
To odlično toaletno mazilo se prodaja po vseh driavah z enako zajamčeno svežino in učinkovitostjo kakor t> Parizu samem. Te prednosti izvirajo iz posebne sestave m svojevrstnega hermetičnega zapiranja.
V?
?

Naprodaj povsod:
CREME, POUDRF. t S A VO\ SI M OS t...... ................................. i n... 111. m i m 1111 n n 11 u 111
Pariumerie Simon, 59 Fg. St. Martin. Pariš.
vemu predavanju je občinstvo pazljivo sledilo in predavatelja nagradilo z živahnim odobravanjem. Sledeča zabava ie potekla v (zbornem razpoloženju Na Svečnico se je vršil ob častni udeležbi obrtnikov iz Središča in okolice občni zbor obrtne zadruge. Za predstojnika zadruge ie ponovno izvoren naš neumorni boritel) g. I. Veselko. Z nevoljo so morali vzeti zbrani obrtniki na znanje, da se imajo Izčlaniti Drl tukajšnji splošni obrtni zadrugi vsi obrtniki oblačilne stroke, kateri morajo sedai pristopi ti k novosnuioči se strokovni zadrugi oblačilne stroke v Ormožu. Predstomik središke obrtne zadruge pa ie interveniral na mero>-dajnih mestih in dosege!, da se bodo vse važne zadeve tudi te stroke (učne pogodbe, oprostitve vajencev itd.) reševale še nadalje pri tukajšnji splošni obrtni zadrugi, tako da naši moistri ne bodo Imeli nepotrebne zamude časa in nepotrebnih stroškov. Hvaležni smo g. Veselku. da ie to izposlo-val. Po občnem zboru zadruge ie predaval g. O. Meglič iz Maribora o davkih, ki težijo, kot povsod drugod, tudi tuikaišnje obrt ništvo. Zanimivo predavanje, katero je v te ku na to vršeče se debate spopolnil še pred sednik obrtnega društva g. Zadravec. smo črpali koristni pouk In važne nasvete. Hvaležni smo g. predavatelju, ki nain ga je poslalo na našo prošnjo tajništvo SDS. da s=e je potrudil med nas. — Demokratska stranka je s tem ponovno pokazala, da ne pozna svojih pristašev samo ob volitvah, temveč da iim pomaga vedno in povsod. SredišJri obrtnEk! se tega dobro zavedajo.
Proda se ugodno
Smuči, sikori les. Bilgeri vezava in tjulenove kože. Vratar hotela »Slon*, danes od 10.—11. ure.	3056
Šivalni stroj
»Singer* za krojače so poceni proda. Naslov v upr. »Jutra*.	3034
Damski kostum
temnomoder, skoraj popolnoma nov, za srednjo postavo se po zmerni ceni proda. Na6iov pove uprava »Jutra..	2935
Salonska obleka
dobro ohranjena Id vefi parov hlač se proda. — Naslov pove uprava »Jutra*
S002
Salonska suknja
skoro nova, se proda. — Naslov pove uprava »Jutra* 8014
Krasna maska
kolombina — srednjevelika, se proda. Naslov pove upr. »Jutra*.	S023
Dve postelji
Iz medenine z žimnicaml ali brez njih, se kupita. Ponudbe s navedbo cene na upravo »Jutra» pod značko »Medenina*.	3063
Pisalne mize
s predali, sposobne za trg. pisarno se kopijo Pismene ponudhe na upravo »Jutra* pod Ufro »Industrija 8fi»,
3038
Semenskega
krompirja
soropoljskega, več vagonov Ima naprodaj Anton Križnai, Stražiš6e, Kranj.
8941
Stanovanjska hiša
vlsokopritllčna. v bližini glavnega kolodvora v LJubljani. s 6 sobami, vsemi pitlkllnami ln 1800 m' sveta se poceni proda. Ponudbe pod šifro «PocenI» na npr. •Jutra».	2951
Kateri stavbenik
bi zidal družinsko hišo v Ljubljani na delna odpla-ftila? Svet Imam ter nudim popolno garancijo Prosim za naslov na npr. »Jutra* pod »Svet 600 m>. 2924
Posestvo
kakih 5 oralov, s zidanim poslopjem, lepim sadonoe-nlkom. blizu kolodvora. s» proda. — Ve« pove Frano
Polšak, Podboj, Poljčane.
3044
Enodružinska hiša
v bližin) mesta, t velikim vrtom sadonosnikom ter gospodarskim poslopjem. Je takoj pod ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov pove podružnica »Jutra» v Mariboru.	S067
Trgovina
z mešanim blagom in gostilniškimi lokali, z vsem Inventarjem iD stanovanjem se da brez koncesije takoj v najem. Naslov pove upr. »Jutra».	2925
Trgovina
z mešanim blagom na prometnem kraju, se odda. Potreben majhen kapital. — Event. 6e tudi proda trg. oprava. Naslov pove upr. »Jutra*.	3047
Prazno sobo
v bližini pošte in kolodvora išče gospodična, event. s hrano tn uporabo kopalnice. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Kon-servatortstinja*.	S0S7
Na stanovanje
in hrano
se sprejme gospod pri hišnici aa Starem trgu 9/1.
3022
Trgovina s steklom
porcelanom ln galanterijo, dobro vpeljana, brez konkurence, na zelo prometnem kraju, se proda z vso zalogo ln Inventarjem. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Dober promet*.
3059
Skladišče
100—150 kvadratnih metr. veliko, ne predaleč od kolodvora, če mogoče b pisarniškimi prostori, se išče. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Skladišče., S073
Soba s kuhinjo
v sredini meeta, se i š S e. Dobra najemnina Ponudbe pod »Takoj 1721* na upr. »Jutra*	2957
Opremljena soba
z eiektr. razsvetljavo, v bližini pošte, se odda takoj boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov pove opr.
»Jutra*.
2930
Stanovanje
8 sob b kuhinje oddam v Zeleni jami 203. — Istotam se proda moško kolo. 2916
Na stanovanje
In hrano v bližini kavarne »Evropa* se sprejmeta dva
Sospoda, event. tudi eden. aslov pove uprava »Jutra*
2SP8
Ugodna prilika!
Dobro Idoča večja gostilna z gospodarskim poslopjem In posestvom, tik farne in romarske cerkve v večjem trgu v Posavju In blizu rn-dokopa trboveljske družbe, se radi nakupe drugega posestva ugodno proda. — Hlla Je enonadstropna, novo zidana, s velikimi gostilniškimi prostori in sobami za tujce. Tik hiše tudi zelenjadni ln sadni vrt. Naslov pove uprava »Jntra* 8013
Gospod Išče sobo
po možnosti v sredini mesta, s prostim vhodom ln z vso oskrbo Ponudbe pod »Plačam dobro* na npravo »Jutra*.	3050
Zamenja
se stanovanje 8 sob, kabineta [n kuhinje, v sredin! mesta za enakega ali več-jeea. Ponudbe pod značko »Zamena 1780* na upravo »Jutra*.	3045
Stanovanje
z 1 sobo, kuhinjo, predsobo in z vsemi pritikllnaml. zamenjam s enakim. Poizve 6e v upravi »Jutra*. 8098
Sostanovalec
z zajtrkom In veSerjo. se sprejme. Naslov pove npr. »Jutra*.	2079
Opremljena soba
s posebnim vhodom ee odda. — Naalov pove uprava »Jutra*.	£003
Dva gospoda
ali gospodični se sprejmeta na stanovanje. Poizve se T Florijanski ulici 16, priti.
8017
I<do bi posodil
mlari vdovi proti mesečnemu odplačevanju ln dobri garanciji 6000 Din. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Sigurnost 1787*. 8052
Družabnik
se spTejme v dobro Idočo trgovino. — Potreben kapital 15.000 Din. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko «15.000*.	£940
Samec
83 let star, trgovsko na-obražen, s 25.000 Din gotovine, se žel! priženit! h kaki trgovini aH kaj sličnega. Vdove niso Izključene. Pisma na npr. »Jutra* pod šifro »Hirea pristan*.
8053
Odda se takoj
prazna aH opremljena soba L elektriko. Nasiov pove uprava »Jutra*.	8072
Opremljena soba
15te mlad. soliden gospod Cenjene ponudbe pod »Dom samca* na upravo »Jutra* 8069
Opremljeno sobo
se odda gospodični takoj. Naslov pove uprava »Jutra*
8077
Opremljena soba
majhna, z električno razsvetljavo se odda samo boljši osehl na Poljanski e. št. 54, pritličje.	8026
V upr. «Jutra» naj
se dvignejo pisma
pod nastopnimi fiiframli A. H., A. N., Bodočnost 821, Cvetlice. Ciklama. Čara ga. Dobiček 1058, Frizerka, Gotovo 100.001), Geome-ter, Hitra odločitev. Harmonija 84, Hiarinta, Harmonija 1445, Jacinta, Jo-landa, Inteligentna 1062, Jelka 17, Kopalnica, Kle-pec. Les naprodaj 100, Mirna 168", Medsebojno spoštovanje, Motdlesel, Marljiv 1894, Mir 1593. Novo življenje, Neimenovana, Obrtnik. Okolica 993. Osamljena, Pletilja. Posojilo 1625, Planinka M. M., Pravda. Resna moč 18, Resna 975, Rabljene, Samostojna 2128, Stranski zaslužek, Slovenka 1061, Strogo solidna. Srednje velike postave. Sa-nitas. Srečen dom 41, Stroj 1369. Stroga tajnost. Takoj 1366. Tone Mirko, Upanje. Ugodno 1387, Vesten 15.000, Zanesljiv n«peh. Zanesljiva 1137, Zlata, Zanesljiva 1258, Zvestoba 2682, 50.000, 40.000.
Orožniška
bratovščina
želi znanja z gospodičnami blagega srca. — Dopise na upravo »Jutra* pod značko »Makarij, Sava, Benjamin. Fridolin*.	8029
30ietna gospa
Iz uradniških krouov, želi znanja z damo. ki živi v podobnih razmerah. Korespondenca pod iifro »Prijateljstvo* na cpr. »Jutra* 2998
Gospod v zelenem kiabukii
na svidenje v soboto dns 6. febr. v večernem vlaku proti Kočevju. Bomboni —
vis avia
8093
Inka 3
Dvoje obvestil ukradenih radi denarja. Dolgčas. Piši. Začetkom prihodnjega tedna odsoten. NebroJ poljubov. Miran.	2999
Inka 3
TokaJ. Dolgčas. PiSL Ko-daj rvldonje? Nebroj poljubov — Miraa. 8093
Lepa vljollna
v etuiju, dobro ohranjena, ee proda. — Naalov pove opran .Jutra*.	28C7
Klavir
dobro ohranjen, naprodaj ta 4000 Din. Naslov pove aprava »Jutra*.	8071
Pes voičfak
2 leti star, Izvrsten čuvaj, se radi selitve proda. — Vpraša ee ca postaji Drenov grič.	8006
Export — Import
Trgovinski časopis Com. mercio Italo - Jugoslavo —• Viale il Settembre 65, objavlja naslove uvoznih in uvoznih tvrdk, kakor tudi ponudbe ln povpraševanja
S, robi vsakršne branže. — glasna priatojbina za objavo 8 lire.	2933
Več slabokrvnih otrok
od 8 let naprej prevzame , vso oskrbo restavracija
Planina 6v. Križ (1000 m v.) nad Jesenicami na Gorenjskem. — Preskrbljeno je c dobro hrano, planin, mlekom, domačim maslom, medom in zračnim, toplim stanovanjem, za vefi časa. Cene po dogovou. Cenjene ponudbe na gornji naslov.
2920
2 boljša gospoda
se sprejmeta ca fino meščansko hrano. Naslov pove uprava »Jutra*.	3065
Več maskeradnih oblek
posodi I. Kvas, Florijanska
ulica 8.
3051
6 boljših gospodov
ee sprejme ca dobro do mačo hrano — dnevno 20 Din. Naslov pove uprava »Jutra*.	3057
Več mask
Ee posodi na TržaJki cesti št. 11/H, nadstr. 3084
Priporočamo novo izdajo
JanKo IHM
romanov |
Cyclamen
BroS. 22 Din, vez. 27 Din, pošt 1*25Din
Agitator
Broš 18 Din, vet 23 Din. pošt 1-25 Din
Izdala flb le
Tiskovna zadruga v Ljubljani
Sax Rohmer:	37
Rdeči četektiu
26. posla v j e. Mollie Gretna išče Kerryja
Naslednje jutro zarana je Margareta Halley pozvonila na vratih Mollie Gretne.
Osebnost te ločene žene Margarete ni privlačevala. Obe nista imeli ničesar skupnega, toda Margareta ie dobro vedela, kakšni so bili odnoša.ii med Rito Irvin in to dekadentno zastopnico angleškega plemstva. Mollie Gretna je bila namreč baronica, toda raiša se je posluževala svojega kratkega rodbinskega imena Gretna. To je bilo ime enega velikih rodbinskih posestev.
Nadejala si ga ie po svoji razporoki, ko je mislila, da bo postala igralka. Ta namera se ji pa ni posrečila, edino pri dobrodelnih prireditvah je parkrat nastopila kot klasična plesalka, v veliko zabavo občinstva in v veliko jezo svoje rodbine. Njen stric z očetove strani, najstarejši v rodbini, o katerem se ie govorilo, da ie najbolj blazirani član britanskega plemstva, in ki je bil znan pod priimkom »plemenita želva«, je izrekel zadnjo sodbo o svoji svetlolasi nečakinji, ko je izjavil, »da je čisto zabavna punčka«.
Mollie je sprejela Margareto s nenavadnim navdušenjem.
—	O draga moja Miss Halley, je vzkliknila, to je pa res prepri-iazno od vas, da prihajate k meni. Lahko si mislim, kaj vas je privedlo. Poglejte! Imam vse časopise, ki so davi izšli v Londonu! Prav vse! O. uboga ljubka, draga Rita, bogve. kaj se je ž njo zgodilo.
Solze so ji zablestele v očeh in nihče ne bi mogel sumiti, da je pol noči preživela v klub, kjer je igrala bridge, drugo polovico pa preplesala.
—	To je res strašna tragedija, je dejala Margareta. Nerazumljivo je. da ni mogoče najti sledu za Rito.
—	Da, naravnost neverjetno! je izjavila Mollie in odprla veliko škatlo cigaret. Boste kadili, draga moja?
—	Ne, hvala lepa. Sicer pa vaše cigarete vendar niso iz Buenos A.iresa?
Mollie jo je. držeč cigareto v roki, debelo pogledala, potem pa vzkliknila:
—	O, draga moja Miss Halley, kaj pa mislite! Kako morete priti na kaj takega?
Margareta se je ledeno hladno nasmehnila.
—	Ubogi Sir Lucien je imel navado, kaditi take cigarete, je odvrnila. Mislila sem, da jih morda tudi vi kadite?
Mollie je odkimala in si prižgala cigareto, rekoč:
—	Enkrat mi ie dal eno tako in takoj nato mi je bilo slabo.
Margareta jo je pogledala in v trenutku spoznala, da je Mollie
odločena, tajiti vse, kar ve o Kazrni in prodaji opojnin, ker se je bala, da bo tudi ona zapletena v škandal. Margareta je uvidela, da mora pričeti na drug način, ako hoče od nje kaj izvedeti. Zato je dejala počasi:
—	Ali se zavedate, gospodična Gretna. da vsaka yra, ki .io sedaj preživljamo, pomeni čas strahu in groze za ubogo Ritor
—	O moj Bog! je zakričala Mollie. Kar kri mi zastaja, če mislim na to.
—	Bog ve, v kakih rokah se nahaja. Razen tega pomislite, v kako obupnem položaju je gospod Irvin. Popolnoma je uničen. Strašno ga je gledati, kako trpi. Ura za uro, dan za dnem preteka, o Riti pa le ni od nikoder poročila.
—	O, draga moja, mene je kar groza! je vzkliknila Mollie in solze so jo oblile. Če bi le vedela, ali mi jc mogoče na kak način pomagati?____
Margareta je ves čas ostro opazovala njen obraz in spoznala je, da so te njene besede iskrene in njene solze pristne. Zato se ji je spet vrnile upanje.
—	Morda bi pa vi lahko pomagali, je nadaljevala in ji govorila na srce. Vi poznate vse prijatelje in znance Rite in Sira Luciena. Vi morate tudi poznati neko žensko, ki jo imenujejo gospo Sin.
—	Gospa Sin? je zašepetala Mollie in preplašeno pogledala Margareto. Njene oči, so se pri tem silno razširile. Kaj je z gospo Sin?
—	Stvar je ta: policija je mnenja, da je potom gospe Sin mogoče priti do Kazme in kjer je Kazma, mora biti tudi Rita.
Mollie je povesiia glavo, potem naglo pogledala Margareto in zopet povesila oči.
—	Dovolite, da vam stvar točno razložim, je nadaljevala Margareta. Policija je spoznala, da je nemogoče, najti v Londonu človeka, ki bi hotel priznati, da pozna Kazmo aii gospo Sin. Vsi se bojijo, da bi bili zapleteni v zadevo umora. Zato vam nasvetujem, ako vam je mogoče pomagati, ne odlašajte. Lord Wrexborough je sestavil posebno komisijo, ki se bavi s to zadevo in agent te komisije preiskuje to zadevo neodvisno od policije. Vse kar bi mu vi povedali, se bo smatralo za popolnoma zaupno in tudi to. kar boste povedali o Riti.
Mollie je sklenila roke nad desnim kolenom in se gugala na stolu.
—	Nihče ne pozna Kazme, je dejala.
—	Toda marsikdo pozna gospo Sin, in jaz sem prepričana, da
jo tudi vi poznate.
—	Če rečem, da jo poznam, ali me bodo poklicali za pričo.
—	Gotovo da ne, to vam zagotovim.
Mollie se ie šc naprej gugala v stolu.
—	Toda če grem na policijo, me bodo gotovo klicali ua sodišče če se ne motim.
—	Jaz že mislim, je odvrnila Margareta. Na žalost se prav malo razumem na take stvari. Mislim, da je vse kaj drugega, če govorite z visokim uradnikom v ministrstvu, kakor pa z navadnim policijskim stražnikom. Sicer pa agent ministrstva nima ničesar opraviti s policijskim ravnateljstvom.
Mollie se ie dvignila, da vzame pepelnik in nato dejala:
—	V resnici ne vem, kaj bi imela povedati. Res je, da sem bila včasih v družbi gospe Sin, toda ni mi prav ničesar znanega o njej. izvzemši to, da je po mojem mnenju Židinja.
Margareta ie s skrbjo gledai Alollie v obraz.
—	Ali je to vse, je dejala žalostno. Če veste Ic še kako malenkost, ne skrivajte je. Lahko je velikanskega pomena, da rešimo ubogo Rito.
—	O razumem, je vzkliknila Mollie, srce me boli, če pomislim na našo ubogo prijateljico, toda v resnici ne vem prav ničesar.
Obe ženski sta si srepo zrli v oči in Margareta ic spoznala sovraštvo v očeh gospodične Gretne. Uvidela ic, da je od začetka šc nekaj oklevala, potem se pa odločila, da molči. Margareta se je dvignila.
—	Škoda, zelo škoda, je dejala, upati moramo torej, da bo policija našla Ritino sled. Z Bogom, Miss Gretna. Zelo mi jc žal, da ne morete pomagati.
- Meni tudi, je dejala Mollie, res lepo je od vas, da tako skrbite za Rito. Tudi meni je tako strašno hudo. Ali pomagati ne morem.
Ko je Margareta sedla v svoj mali avto, ki jo je čakal pred hišo. je naenkrat spoznala, zakaj Mollie ni hotela ničesar povedati. Menda ni hotela imeti opravka z notranjim ministrstvom, ker ni hotela pomagati komisiji, katere namen je bil, uničiti trgovino z opojninami.
Margareta je bila prepričana, da je njena razlaga pravilna, in odpeljala se je globoko obžalujoč, da jc napravila veliko napako, ki jo sedaj ne bo več mogoče popraviti.
Gretnine vzroke je čisto napačno sodila, enako kot Kerry. .Mollie Gretna nikakor ni gojila sovraštva do ministrstva notranjih zadev, temveč se je edinole bala dveh stvari, prvič, da bi se njeno ime imenovalo v javnosti, drugič pa, da bi ji naenkrat zmanjkalo opojnin in jih ne bi mogla dobiti od nikake strani. Uvidela je pa, da se ji nudi najlepša prilika, da se spozna s ponosnim »Rdečim detektivom« in obenem zasigura varnost zase.
Komaj se je bil Margaretin avto odpeljal, je Mollie že bila pri telefonu.
d □
□ □ □
o n
a □
□ □ □
□ □
a
□
D □
Delniška družba potrebuje za Ljubljano
korespondentissjo
s popolnim obvladanjem slovenskega, nemškega in madžarskega ježka. —
Stalno mesto. Nastop takoj. Oferte poslati na upravo .Jutra" pod „Korespondentinja".
innnrKwinnnnnnryinnrrinrnnnrwinr
lit lelif ir. Mi
Zakoniti dediči po dne 28. januarja 1923 umrlem generalnem tajniku Tiboveljske premo-gokopne družbe g. dr. Ifloritz Weiss, so na podlagi raznih izjav pokojnika prepričani, da je v Ljubliani zapustil oporoko, ki jo je tam izročil v shrambo v kak safe, ali pa v kako blagajno. Dediči so v posesti ključev stare Wertheim-Wiese blagajne.
Dediči prosijo tedaj za kako obvestilo banke, notarja ali druge osebe, ki se nahaja v posesti oporoke pokojnika in ki morda niso zvedeli o njegovi smrti.
Vsakteremu, ki o tej zadevi more dati resničnno pojasnilo, zajamči se primerna nagrada.
Dopisi naj se naslovijo izključno na naslov vdove in otrokov pokojnika
Dunaj III, Salesianergasse 5.
IJm m »
Šoferja
izučenega mehanika, ki izvršuje samostojno vse poprave pri avtomobilu in ki je po mogočnosti tudi strugar, išče z vstopom 1. marca Konzervna tovarna Globus, d. d. na Vrhniki.
C31C3MC3B0BC3B0BCDBC310BCD
0 ■
o ■
o
v
o ■
■
o
salda-konte — širace — odjemalske knjižice — šolske zvezke — trgovske, kancel. in Šolske mape — fasciklie — risalne bloke itd. nudi ugodno
knjigoveznica K. T. D.
v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/11. '
oioioioaofei^DoIoio •aaaaaaaaaaaaaBaaaaaBaaaaaaaaBaaaaBBaBBBBaa
Ilirija. Kralia Petra trg 8, tei. 20.
Zahvala.
Ob izgubi našega ljubljenega brata j in strica, gospoda
I Josipa Fauland
trgovca
izrekamo tem potom najpresrčnejšo zahvalo za obilno udeležbo vsem trgovcem in znancem ob njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem manufak-I turnim trgovcem in trg. gremlju v Ptuju | za darovanje prekrasnih vencev.
Ptuj, dne 5. februarja 1926.
Žalujoči sorodniki.
BBBBSBSSt£B3!BBS@SBBBBaBSaBEBSBBBBS&&a«SS3SaS£-'
S	E
a
s ■
a
Dr,
B S: i
B konces. pravni z^sto.onik -j vseh panogah državne | uprave, pesredovaSnšce privatnih poslov, < informacijski biro	;,
s
E da ]e
5vs§© pisarno na ©esi© št. 2f£a/i.
15®
zvez©.
KBBBttgBaBaBBBiBHBagBBSiBaBBgigaBBBSSaafflBBBBgBBBra
ftialpcpocneiši
isvaSfii stroji
za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pti tvrdki
8.ue£. Sarsga, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6/1.
Srezplalcn pouk, 15-ietna garancija. Telefon št. 980.
■snmaaBaBBBBaiiBCBaaaaaaaaBBsaaaaaaa
trezen, zanesljiv v Sloveniji dobro vpeljan,
se sprejme
v staro, dobro vpeljano podjetje. — Plača mesečna ali provizija. Avto na razpolago. Ponudbe pod „Ta&oj 1772" na upravo .Jutra".
0E3EE3EE1EIII3E3SE3EEEIE3EEEEE3I:
fl
£1 □
□ £3
^EEEEEEEEM^eesseeeseees.
ki se dobro spozna z električno strujo visoke napetosti ter je izurjen v postavljanju motorjev in drugih električnih instalacij, se takoj sprejme. — Reflektanti naj javijo svoje prošnje z referencami in pogoji na naslov: RadnEci agija a Aleksincu B. D.
Iulule, to napreduje!
•JomoaGL.rjaaiDoonLjDG^GaGn:
□□apnaDoccDGoooaoD
Zahvala.
Marija Strah s sinčkom se kar najiskre-neje zahvaljuje vsem, ki so nje soprogu
Ivanu Strahu
izkazali ob priliki njegove smrti toliko sočutja, posebno še požarni brarnbi, darovalcem vencev in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Spodnji Kašelj, dne 2. februarja 1926.

bsv

v poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega tiska
izdeluje v kratkem času
JUGOGUAFIKA" KLISARNA
rr
P L.ffi n LJANI. SV. PE1KA
hihiiMimiimiinuintitiHiimii
NASIP SI. 'J3.
Siarocila sprejema tudi oglasni odaelek uprave „£vtrau, Prešernova ulica -f-
•V""?•.:V • fft'■■'• ■ •'•-•-'*./; "j"'-:' SS&EtS; ".S";-'^:ffm&m^f■ ' ■' '	*" '.-
■	' ■ . ..V.v	rv... , i- .-■.„>,■>. - -	•
IS St
i
I I i
Priporočamo za patrijotične in slavnostne prireditve MIRKO KOROUJA.
JUOANA, VILA NAJMLAJŠA
Dramska vizija v enem dejanju (3 osebe) Cena s poštnino vred 7-75 Din
Naroča se pri
knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani.

aB»Hef>aaaKaiBaiei>tBiB»it8aiaa>BserM«cK-»
823ZaSS&afiE89?SBB9BBBBBBSBB8MgB
Opozarjam®
vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in I manipulacijsko pristojbino v z n e s k ul Din 2'—. Posebno opozarjamo na tol one stranke, ki žele, da se jim po pošti j
pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede našlo vov od „malih oglasov" bodo roma!e| v koš, ako ne bo priloženih Din 2--BBUBSBBBB6BBBBBBS
Nobenega slovenskega izobraženca ne bi smelo manjkati med naročniki Ljubljanskega Zvona, ki vodi že 46 let slovensko književnost ter vestno zbira okoli sebe naše najboljše pisatelje.
priobči zanimiv satiričen roman VI. Levstika, obširno novelo Franceta Bevka, historični roman Jožeta Lavrenčiča in proizvode cele vrste drugih pisateljev. Izhajal bo v povsem novi obliki in opremi. Naročnina znaša za celo leto v Jugoslaviji Din 120—, za inozemstvo Din 150—.
Naročite ga takoj pri
Tiskovini zadrugi n Liubliani.
Prešernova ulica st. 54.