mu ■. i Leto XY. V Celju, dne 27. oktobra 1905. 1. Stev. 85. DOMOVINA ! Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek i ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol J — . ' leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in-druge I fa ,™*er"ate jte Plftcuje 1 krono temeljne pristojbine dežele toliko več, kolikor zneša poštnina, namreč: Na i ter° . *sak® petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat; za leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina m J yeCje lnserate ln mnogokratno mseriranje znaten popnst. pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. 1 Balkan. ,/Trščanski Lloyd" prinaša pod tem naslovom velezanimiv članek, ki zasluži pozornosti: ,,Čarobno ime, ta "naš Balkan! Koliko potokov krvi se je prelilo do danes na zemljah balkanskega polotoka. I muzlimani i kristjani so pojili z bogato krvjo balkanske zemlje. In še ni završena krvava igra na Balkanu. Še zagrme na njem topovi, še bodo po-i kale puške, zabliskajo se še sablje. In še bo tekla rdeča kri po bojnih poljanah čarobnega Balkana. Ker gospodstvo nad Balkanom ima odločiti, kdo bode v Evropi silnim političnim in gospodarskim vodjem, in zapovednikom. Kdor ima Balkan, ima Evropo. Na Balkanu se pokaže vprvo velika in velevažna istina. bodo li nekoč Slovani svoji gospodarji in svobodni politično-gospodarski činitelji, ali pa postane Balkan domena nemške Avstrije in pangermanske Nemčije, kojima bi naj bili Slovani na balkanskem polotoku politično-gospodarski sužnji. % Bosna, Hercegovina, Novi Pazar. Črna Gora. Srbija in Bolgarska, to so naše bratske balkanske , zemlje. To je ono veliko in važno politično-» ^podarsko ozadje, ob katero se na Savi, Dravi in I Donavi z ene in na Jadranskem morju z druge strani naslanjajo Hrvatska, Slavonija in Dalmacija z Istro. To je ono krepko ozadje, h kateremu : teži Trst s slovensko Gorico in Kranjsko, Štajersko ter Koroško. To je oni čudni magnet,.poln zgodovinsko - ekonomične privlačnosti, ki vpliva s čudovito silo, da mislimo nanj brez prestanka. ■ Pa kako tudi. da ne mislimo nanj, če o njem [ mislijo in sanjajo noč in daii naši vrli in dobri | prijatelji Nemci, ki jim njihov „Drang nach [ Ost en" ne da nikdar mira ne počitka. Današnje turško carstvo. ki stoji z eno nogo na balkanskem polotoku, a se opira z drugo na azijsko zemljo, je trhlo in bolehavo. Njegova , LISTEK. I Iz lovcevih zapiskov. 1. „V imenu postave!" „Brrr! kučma kosmata, to ti je mraz!" zarezal je dolgek, koščen človek k nam v vežo stopivši. Močne mustače so. mu prek in prek poledenele. Odloživši kol v kot, zamahne z desnico proti meni v pozdrav. „Na. danes ste jo pa zadeli", mu rečem, — na kar mi hripavo odvrne: I ,.Kajpak, Katrica je kakor nalašč izvabila vse j coprnice v ples." ,.Da. da, Kata prinese sneg I pred vrata!" ,.Oprostite", deje zamolklo, ,.nekaj zelo ! važnega." ,.Prosim, prosim, le k nam!" Poznala sva i se že nekaj časa. Sicer skoz in skoz poštena duša, imel je samo to maliko, da je „lov lovil po temni hosti" — brez ozira na petek ali svetek. brez ozira na „kofine." • Zato so ga nazivali ,.zajčja smrt", kar mu i pa ni bilo ravno všeč. Vstopivšemu pokažem v gorek zapečjak in | natočim obligaten štampus ,.Triglava". ,.No, pri-; vežite si dušo!" — ,.Aha, to pa to"; — izrekši ' zine na stežaj in — ni ga bilo več — /Triglava". Uvažujoč stari rek. po katerem „lovec-gost i nima kmal' zadost". — ponudim mu še založek noga, s kojo tišči Carigrad z Rumelijo, Macedo-nijo, Epirom, Albanijo in Novim Pazarom, je že utrujena in otrpnela. In št1 malo, pa se skrha in zruši. Na Agi Sofiji v Stambulu pa zablišči sijaj onega znamenja, ki je nekoč čaru Konštantinu naznanilo v zračnih višinah: V tem znamenju zmagaš! Istina se ne more tajiti. Današnji politično-gospodarski odnošaji v avstro - ogrski državi po-špešujejo z elementarno silo zgodovinsko-razvojni proces, ki se že od davna vrši nad turškim car-stvom in nad turškim gospodstvom v Evropi in nad polotokom balkanskim. Žal nam je Turkov, ker so zaslužili boljšo usodo, ko bi jih ne bil zgodovinski pogrešek njihovega izhoda iz Azije fatalno privedel na tujo posest, na slovansko posest balkanskega polotoka. V tem času bi bili lahko izčrpali v svojo korist i za svojo bodočnost i veličino vse ono. iam v' svojih državah. Ostale so še zemlje, ki lahko od časa do časa spremene svojega gospodarja, in v' resnici so Makedonija, Epir, Albanija in Novi Pazar na tem, da odpadejo Turkom. In s tem odpadom je odločena in zapečatena tudi usoda Carigrada in končan obstanek turškega carstva v Evropi. Današnja evropska Turčija obsega 158.550 □ kilometrov. K tej površini se prištevajo otoki v Sredozemskem morju. Prebivalstvo današnje evropske Turčije šteje, če smo iz Carigrada dobro obveščeni. 1,400.000. Bolgarska. Srbija, Bosna. Hercegovina in Novi Pazar štejejo okoli 7,000.000 prebivalcev. Če privzamemo še Grško, kot del malce pa pipo in duhan, brez katerega ne pretrpi lovec čez dan. — Napravil je „jasno", nažgal si pipo in tajnostno pričel: ,,Zasledil sem ga. prav do ležišča sem mu prigazil. Gadja mast, je to velikan! Prav tisti je, kterega smo že tolikrat imeli v prežneki. — Danes, al pa nikol! Vreme vihra, sneg je sipek, kar cevi sem. pa bojo drevi ,.klobase"." Ne morem tajiti, da bi se riie ne bila polastila lovska nervoznost. Vedel sem namreč, da meni starega srnjaka ,,samotarja"', ki se je držal vedno ob meji naših revirjev po najbolj skritih kotih. Vse naše nakane, vse lovske zvijače mu niso bile kos. — Imel je ..nasajene" rogove, kakor še nobeden! — Levih zadnjih parkljev levi je bil neprimerno dalji od desnega, kar ga nam je vedno izdajalo. Radi znane prekanjenosti njegove krožile so vse' mogoče in čudne pravljice, češ, da ,.se ga nič ne prime" in da ,.ni sam pri sebi". Kaj čuda, če nam je kri zavrela, kadar smo ga zopet zavohali. Vendar pa .,zajčji smrti" nisem popolnoma zaupal. Zato sem se izgovarjal, da danes pač ne vtegnem, ker se mi je napovedal daljni gost. Risanko že dam do večera, a s pogojem, da je ne nese „na tuje." Ko mu še porinem grižljaj in požirek v malho, odpravim ga z običajnim lovskim blagoslovom. Hunuš, kako je melo in svedralo zunaj. Pošten kristjan bi še psa ne zagnal izpod krova. balkanskega polotoka, prištejemo lahko k gornjim številkam še 2,230.000 Grkov. Priračunajmo še Črno Goro z 200.000 prebivalci. Usoda in bodočnost Balkana ne more in ne sme nikogar na svetu zanimati bolj. kakor baš nas Jugoslovane, in seveda tudi naše severne brate. Bodijo torej vse naše misli osredotočene okoli tega, kako da razširimo našo narodno trgovino v vse balkanske zemlje. To zahteva naravni zakon naše politično-gospodarske samoobrane. Že večkrat smo v našem listu pisali o gospodarski organizaciji slovanski, o slovanskem narodnogospodarskem trustu, ki bi se naj ustvaril v mejah avsti^ • ogrske države. D^nes naglašamo posebej, da bi se vzporedno s tem trustom imel ustvariti še tudi narodno - gospodarski ali bolje rečeno trgovinsko-izvozni t r u s t za vse naše slovanske zemlje na Balkanu, s kojim v soglasju bi se imela izvršil vsaktera važna gospodarska stvar. Zato nam,' reba misliti, kako oživotvorimo te važne namere.^ Naših političnih činiteljev posebna briga pa bodi. da s svojim političnim vplivom iznajdejo in izčrpajo vsa ona sredstva, ki bi našim skupnim slovanskim težnjam glede na trgovske odnošaje s slovanskimi deželami na oalkankem polotoku mogla in morala biti neobhodno potrebna in koristna!" Ljudovlada — kraljestvo? Zgodovinsko važni dogodki se baš odigravajo na severu naše starodavne, na zgodovini toli bogate Evrope. Ste tam dve deželici, obdani skoro kroginkrog od večnega morja, prepreženi z mogočnimi, z večnim snegom pokritimi gorami. A baš v njih je tekla zibel mnogim slavnim možem Ibsen, Bjiirnson, Strindberg i. dr. Hladno, težko je podnebje tamkaj, in kakor podnebje, tako je ljudstvo na zunaj mirno, skoro bi rekli, hladno. Dolgo časa ste bili ti deželi — Švedska in Norveška — združeni pod enim kraljem. Mal je bil Za vse slučaje *pa sem le jel pregledavat1 svoje lovsko orožje, češ, nič se ne ve, kaj se zgodj. A nisem bil še gotov, ko vnovič zahreščijo težka vežna vrata. Trdi koraki in kakor ljuto stresavanje snega me zvabi k durim. ,.Ni mogoče", se mi izvije iz prs. ,,Si-li res ti, ali pa me nori tvoj duh? Kaj te je prignalo v tem pasjem vremenu k nam ?" Pred mano je namreč stal poten in moker v sneženem škrlupu čokat, krepek človek, moj prijatelj z daljnih planin. Slovel je kot nepre-košen, drzen lovec divjih koz. Orožni list in lovska karta sta mu bila le imenom znana. Zalezovali so ga in že večkrat „držali", a vselej jo je „pogodel". — Strmolan je bil pravi pravcati prototip divjega lovca. Njegovo ognjevito oko. pa železne roke, — „lahko noč" — s komur je obračunaval! — Streseva si desnici in porinem ga v gorko sobo. Bil je izmučen daljne hoje. V naslonjač, — pa brzovar na mizo. — Pri čaši okrep-čujočega čaja izvem, da je prišel ,.na oglede"; bil je še namreč, dasi dober posestnik, vendar samec. „Rad bi si poiskal poštene družice po svojem okusu", mi de. ,,No, če druzega nič, to nama naj-manja skrb", mu rečem, ,.kajti pri nas deklet na vsaki prst pet!" „Oho, krilo mesa samo ne velja; tudi petica, ki zažvenklja!" — „Seveda, pa še zibeljka štrihana. peča zavihana!" ga potolažim. povod, in Norveška je hladno izjavila svoji sestri, da hoče biti samostojna. Švedska se je spočetka pač malo razburila, a le par trenutkov, potem pa so se sešli njeni modri možje in so sklenili, da nimajo prav nič proti ločitvi. In sestri, toli si sorodni, ste ši hladno, a vendar prijazno podali roki v slovo, in Norveška si ustvarja sedaj lastno ognjišče, lastno gospodarstvo. Ljudovlada ali kraljestvo — to je še sedaj vprašanje. Mnogi žele. naj bi postala Norveška ljudovlada po vzoru Francije in Švice, nasproti pa povdarjajo drugi, da bi Norveška kot premajhna državica z ljudovlado ne imela prav ni-kakega upliva na zunaj. In kakor je že narava severnjaka, trezni govor razuma mu je vedno več vreden kot govor srca, vsaj v političnih zadevah, tako se bodo tudi zdaj „republikanci" najbrže kmalu pomirili in pristali na to, da postane Norveška kraljevina. Ker pa švedski kralj Oskar ni dovolil, da bi kdo iz hiše Bernadotte prevzel norveško krono, jo hočejo ponuditi danskemu kraljeviču Karolu, ki ga podpira sam kralj Oskar. Skoro gotovo je. da bo storting (državni zbor) v najkrajšem času proglasil kraljeviča Karolu norveškim kraljem pod imenom Hakon IX. Kraljevič Karol je vnuk danskega kralja Kristijana, prabratranec švedskega kralja'Oskarja, stričnik ruskega carja ter zet angleškega kralja Edvarda. Pri Norvežanih vleče najbrž poslednje največ. Kraljevič Karol je star sedaj 3.3 let, in je krepka, čvrsta ter delavna narava. Mnogo let je bil aktivni poveljnik neke danske bo.ine ladje in je baje izvrsten pomorščak. Od časa svoje poroke, posebej pa od rojstva svojega sina sem živi večinoma v krogu svoje družine in se bavi le še z lovom ter z drugimi podobnimi zabavami. Oba s soprogo sta jako priljubljena. Ali bosta imela dovolj vladarskih zmožnosti, ali bosta si priborila simpatije Norvežanov — to pokaže bodočnost. Nas zanima dejstvo, kako mirno in hladno, brez prelivanja krvi, se odigravajo na severu važni državniški in zgodovinski dogodki v par mesecih, med tem ko se pri nas radi gospodarske ločitve državnih polovic leta in leta razburjajo strasti. Slovenska kmetijska šola. Koliko let napora in mnogokrat brezobzirnega nastopanja je bilo potreba, da nam je konečuo deželna vlada položila na mizo to betvico onih narodnih pravic, za katerih vsako malenkoit se imamo bofiti z neverjetnimi težkočami. Začetek samo je — ali vendar nekaj. Ko so lansko leto naši poslanci izrazili zahtevo slovenskega spodnje-štajerskega naroda po kmetijski šoli, jim je nem-škonacijonalna večina se takorekoč režala v obraz, češ: Koliko je vas pa? Kaj pa hočete od nas mogotcev? A naša manjšina se ni ustrašila, zgrabila je za orožje, ki je v parlamentarnem življenju najskrajnejše sredstvo boja, za obstrukcijo, a«ne za razgrajajočo, ampak za mirno in trezno obstrukcijo. Večina je uvidela, da je manjšina voljna vztrajati na svojem stališču v boju za narodne pravice, — in sprejel se je predlog, da ima deželni odbor pre-tresti predpogoje za slovensko kmetijsko šolo na Spodnjem Štajerskem. Deželni odbor je to nalogo dovršil in je predložil deželnemu zboru poročilo o ustanovitvi slovenske kmetijske šole s predlogo: „ Deželni odbor se pooblašča, odnosno se mu naroča: 1. da kupi zemljišče št. 37. zakonskih Danes si moj, k drevšfiim pa greva vasovat. Vabljen sem na „Martinovo" k premožnim ljudem. Tam se zbere vsa mlada žlahta. Mej brhkimi dekleti si lahko izbiraš! — A dotlej, da priredimo kosilo, dopoveduj svoje lovske dogodke, pa brez „latinščine"! Pri pristnej, izbornej domači kapljici, slast-nej „peršutnini" in počvrkanih mlincih' potekal je med zabavnim pripovedovanjem dan. Jelo se je že mračiti. Popolnoma sem pozabil „zajčje smrti". Kar puhne v vežo, in nekdo nestrpno potrka. Skočim k vratom in toliko, da ne padem vznak. Bil je on, — ves bled in zmeden. — Odvedeni ga v stransko sobo. „Kaj pa je, za Boga?" „Joj, joj, nesreča, nesreča!" — „Ste se obstrelili, ali ubili, ali kaj? govorite!" „Ah, kaj jaz, kaj jaz!" Zapazim, da je ves krvav ob roki, katero nosi v vezi. „Kje imate risanko?" — „Skril sem jo, a srnjak, srnjak; oj ti proklimani svet!" Naglo hodi gor in dol in drgeče, kakor za-nohtani dečko. Hitro mu prinesem krepčil in luč. Mej tem, ko se krepčava, preiščem mu obvezano levico. Dlan mu je bila raztrgana. V drči je pal in zro-potal v dol. Sedaj šele zapazim, kako so cunje visele z njega. Mej krpanjem in izmivanjem roke mi dopoveduje v pretrganih podatkih dnevni dogodek. Sklela ga je rana in slab je bil radi krvavenja, Franca in Jere Pisanec v Št. Jurju ob juž. žel. v obsegu 30 ha 2721 □ m ter posamezne tega dotikajoče se parcele travnikov in polj v obsegu 17 ha 625 □ m v imenu dežele štajerske v svrho ustanovitve kmetijske šole. če je cena primerna in je zasigurana potrebna pitna in druga voda. 2. da izdela v slučaju nakupa načrte in stroškovnike, tičoče se potrebnih stanovanjskih, šolskih in gospodarskih poslopij, da stopi s c. kr. vlado v dogovor radi doneska k ustanovitvi in vzdrževanju šole in da stavi v tem pogledu v prihodnjem zasedanju določne predloge. 3. da nadaljuje pozvedovanje o prostoru za' šolo v slučaju, če bi se Pisančevo zemljišče v Št. Jurju ob juž. žel. ne dalo dobiti, in da o tem poroča." Tako je^ torej prišla zadeva slov. kmetijske šole v tek! Želimo obenem, naj se opusti vsak lokalni patrijotizem. naj se gleda edino na korist celokupnega spodnještajerskega Slovenstva, in ta korist zahteva, da bodi slov. kmet. šola kolikor-toliko v sredotočju Spodnjega Štajerja ter v ugodnih železniških zvezah. Interpelacija deželnega poslanca dr. Ivana Dečko in drug.ov na Nj." ekscelenco gospoda grofa Clary in Aldringen. c. kr. namestnika v Gradcu, v zadevi naka-zanja izplačila državnih subvencij k stroškom za napravo okrajne ceste L j u b n o - L u č e. Za okrajno cesto Ljubno-Luče je dovolila država subvencije 40 % k proračunjenim stroškom po 108.000 K. Na napravi te ceste dela se že od 1. 1904 na jako marljiv način. Stavbene stroške mora okrajni odbor kot podjetnik redno izplačevati. Samoobsebi je razumljivo, da okrajni odbor pri svojih skromnih dohodkih nima toliko fonda v blagajni,- da bi stroške mogel izplačevati. Prisiljen je torej potrebne zneske si pri Posojilnici v Gornjem Gradu izposojevati, kar je zvezano z velikimi stroški in obrestmi. V prbračunu državnega zbora so vpisane subvencije za to cesto po 10.000 K vsako leto od 1903 naprej. Okrajni odbor je računil torej opravičeno, da bo za plačilo tekočih izdatkov od c. kr. erarja vsako leto redno to subvencijo po 10.000 K izplačano dobival, -f Temu pa ni tako; država dozdaj ni nakazala še niti vinarja subvencije. akoravno je imela v proračunu za leta 1903, 1904 in 1905 p \l 0.000 K. Okrajni odbor je vsled sklepa od T,-. JVgusta 1904 št. 300 c. kr. vlado z dopisom na c. kr. politično ekspozituro v Mozirju opominjal, naj izplača zapale subvencije, pa do danes še ni dobil na to poganjanje ne odgovora, še manje pa denar! Z ozirom na velike stiske, v katerih se nahaja okrajni odbor v Gornjem Gradu vsled takega postopanja c. kr. vlade, dovoljujejo si podpisani staviti na c. kr. namestnika nujno vprašanje: Iz katerih vzrokov še izplačilo državne subvencije na okrajni odbor še vedno ni nakazalo? Ali je visoka c. kr. vlada voljna, ozirajoč se na sitne razmere okrajnega odbora v Gornjem Gradu, nakazati nemudoma za leta 1903. 1904 in 1905 zapale zneske po 10.000 K? V Gradcu, dne 16. vinotoka 1905. I Dr. Dečko in drugi. a še bolj ga je sklel srnjak, katerega so mu ne-klicani delavci „oteli". Polagoma izvem, da je našel iskano sled, katero je cele tri ure zalezoval. Peljala ga je po suhih strugah' hudournikov, zametenih jarkih, peščenem parobju in zopet v zaraščene kotline do neke stene, kjer je izginila. — Ogledaval se je in tuhtal, kam in kodi? Že ge je namenil vrniti, ko se vruši nad njim nekaj peska. » Nateguje vrat in napenja oči, pa nič ne more zapaziti. Spleže z vso napornostjo na bližnjo „po-lico", pa oprezno dviguje glavo zroč na okolu. Dober streljaj nad seboj zazre iskano žrtev. Kozel je stal ob steni in nemirno „vtikal" nos v veter. Nekaj se mu ni dopadlo. — „Naglost ni nobena coprnija!" — Puško k licu in — tresk! — pa ga ni bilo več gori. — Silovitim skokom se je zagnal zadeti na višjo polico, a je ni več dosegel. Telebnil je lovcu pred noge in krčevito bil okoli sebe. „Zajčja smrt" se mu vrže s celega črez pas in išče nož, da ga „reši", pa srnjak ga vrže raz sebe in se kota po peščenem grebenu v dolino, pusteč lovcu dolg nos. A žal, da so strel slišali tudi v nasprotnem rebru delajoči ogljarji. Zazrli so cel prizor in hiteli v dol, da pristrežejo rogača. A tudi strelec ni držal rok križem. Porinil je risanko za steno pod sneg in na dolgej palici sloneč „zarajsal" sankaje se za pre- Sokolski vestnik. Vaditelj ski zbor »Celjskega Sokola'' naznanja, da se od sedaj naprej telovadi v veliki dvo- ] rani ,.Narodnega doma" in sicer v torkih in i petkih zvečer od 8. do 10. ure. Kdor se do-1 sedaj še ni udeleževal telovadbe, ima sedaj po-] sebno ugodno priliko, krepčati svoje telo s primernimi vajami, zlasti radi tega. ker se je ustanovila vrsta starejših bratov in začetnikov. Ob ] torkih zvečer se vadijo proste vaje za zletr Zagreb. Teh vaj se prav lahko udeležujejo vsi bratje, ki se sploh zanhnaio za sokolsko delovanje. Spopolnimo naše društveno geslo ,.Krepimo se!" : še z geslom: „Ne bodimo komodni!" Češka sokolska zveza je sklenila, da se bo . vršil vsesokolski zlet v Pragi leta 1907. Ta zlet bo nadkriljeval vse dosedanje vsesokolske zlete. »Ljubljanski Sokol" je izvolil za starosto b r. dr. Viktor M u r n i k a na mesto odstopiv-šega staroste b r. dr. Ivana Tavčarja, ka- j teremu je ob tej priliki izrazil izvanredno dobro obiskani občni zbor svoje zaupanje. Za zasluge, ;! ki si jih je pridobil dr. Tavčar za ,,Ljubljanskega I Sokola", je bil že pred dvema letoma imenovan 2 častnim članom. Za načelnika je bil izvoljen br. 2 Bojan Dreni k. Mesto odstopivših odbornikorl so bili izvoljeni bratje: Rudolf Vesel. dr. Kokalj,« Hinko Lindtner, dr. Windischer, M. Prelovšek,! Janko vitez Bleiweis. Na tem občnem zboru jej bila poravnana in rešena kriza, ki je nastala ? „Ljubljanskem Sokolu" po ,.Zveznem" občnem! zboru. Št. Iljske novice. — Št. Ilj napreduje. Zadnja leta je začeli naš Št. Ilj kaj lepo napredovati; kot gobe po dežju, tako rasejo, začenši pri kolodvoru pa do: cerkve, nova poslopja iz tal. Posebno marljiv je i vrli naš g. Bauman. _ Smelo trdimo, da je večidel j ugleda, ki ga ima Št. Ilj, pridobil mu ravno ta i podjetni narodnjak s svojimi zares krasnimi stav-1 bami. Če se voziš po železnici, obrni svoje oko i pri šentiljskem kolodvoru na zahodno smer proti 'j Mariboru, videl bodeš cel kup ponosnih poslopij. J to je lastnina g. Baumana. In če te miče pogledati i naš šentiljski „trg", spet bode tvoje oko zastalo! na dveh novih stavbah, katerim pa se bode baje 1 prihodnje leto spet več novih, še krasnejših domov pridružilo; tudi to je delo podjetnosti našega Janeza. G. Baumanu želimo obilo zdravja, da bi mogel vse svoje lepe ideje in načrte izvriSti sebi in slovenskemu Št. Ilju v čast! — Tudi g. Lorenčič, naš narodni krojač, si je v teku letos- j njega leta dogotovil svojo lepo hišo in kar nas posebno veseli, spremenil nemški napis v — slovenskega. Tako je prav! — Tudi Nemec Wein stavi na nekdaj Majheničovem posestvu zraven kolodvora več novih vil. — Ko je „Sudmarka" lani postavljala zloglasno „kobačo", trobilo se je v svet, da bode v bližini tega kuvnika se postavilo še več takih „Narrenarsenal"-ov. a vse goreče želje Holtschlove su smuknile skozi železniški predor v žuboreči potoček, ki jih je zanesel v — Muro. — Bralno društvo bode, ali naj bi razpalo. To je tudi ena ..najponižnejših" in da rečemo : najvročjih in najsrčnejših želja naših „naprej-bedakov". Ha. to se pa naši Lutrovi verniki , vesele enkrat pošteno na „puf". Z vso smelostjo lahko trdim, da se naše društvo imenitno drži. In da bi se to društvo, kar tebi nič, meni nič ItM samo na Bismarku priporočene želje teh priran- g porno živaljo. Šlo je kot blisk! Pesek in sneg sta letela kvišku iz brazde ter mu za hip vzela pog\e& na najbolj nevarnem mestu. Zaneslo ga je in storkljal je sedaj - za srnjakom, katerega je pa vendar pred ogljarji dohitel. Ne meneč se za krvavečo levico pograbi ubito žival in nabaše na rame, pa hajd v meglo! — Tekel je za življenje in smrt, da pride cim-preje na domači svet, ker vse to se je godilo na tujem. Pa tekli so tudi neklicani tekmovalci, katerim je veliko bolj izdalo. Da bi si olahčal težko breme, potuhnil se je v drčo in bliskoma „izmetal" drobovje. Že je hotel si vnovič oprtati ga, kar zasliši zasledovalce t bližini. Dobro, da je imel lice namazano z zdrobljenim smodnikom, sicer bi ga bili spoznali. — Pustil je srnjaka in skočil na rob, pa bežal čira višje v skalovje. Kmalu zapazi, da mu nihče ne sledi. Na skalnatem nosu postoji in gleda, kako oglarji nalagajo njegov plen. Divje mu zašumi kri po ušesih. S pestmi jim preti in fige kaže za njimi. A oni se bore malo zmenijo za njegov« „sveto" jezo. Na dolgem drogu nesejo „crkovino", a ne navzdol proti ogljarni, ampak povprek pod „zajčjo smrtjo" k bližnjemu kmetu, kjer čez dobre pol ure izginejo v veži. Z žalostjo v srcu in sramom na licih je gledal vse to prevaranec, a pomagati si ni znal Ravsne jo, kar ga noge neso, k meni domov. — Drugo je znano. drancev razdružilo! Kaj pa naših sto udov? No, pater Helcl, mea culpa, mea maxima ....!" — Sicer pa itak znamo, zakaj vam je ravno naše društvo napoti. Strah vas je, da bi izobrazba ' našega ljudstva, posebno pa mladine, katero goji j. naše društvo, ne napredovala. Kajti dobro, pre-• dobro vemo. da se še hudiča, tako ne bojite, kot I pa izobraženega slovenskega 1 j u d-t stva! Prišli ste do spoznanja, da je z vašo nadvlado pri kraju, kakor hitro bi širša masa našega naroda postala izobražena in bi spoznala, da je vse vaše delo. delo cele vaše stranke naperjeno na to. da bi moral propasti naš kmet in ž njim vred ves slovenski naiod! Zatorej, Šentiljčani, oklenite se svojega društva; ti, bralno društvo, pa glej, da razne nedostatke popraviš in skrbi I za pravo slovensko omiko! Zakaj je naš mesar in gostilničar Celcer našim nemirnim Vednonemcem in naprejbedakom trn v peti? Zato. ker noče tako plesati, kakor bi ; Helčl „fučkal". Zato. ker noče zatajiti svojega slovenskega rodu. Zato, ker sigurno gospodari in napreduje in še ne misli tako hitro priti na boben kakor „Sudmarkina" kobaca. Zato, ker naše ljudstvo noče nositi svojega denarja tujcem v kobačo, ampak gre raje k poštenemu domačinu. — Letina. Že dolga leta naše šentiljske gorice niso tako obilno in imenitno obrodile kot letos. Trgatev je povsod izpala nad pričakovanje. Pa tudi kapljica bode izborne kakovosti. Mošt je imel 16 do 18°. po Kresnici in Stari gori celo ; 19 do 20° sladkorja. Kljub temu, da je grozdje •letos rano dozorelo, so vendar nekateri večji | vinogradniki šele ta teden (23. in 24. oktobra) dokončali trgatev. Sadja ni bilo mnogo; le |slive so precej obilo obrodile. — Tudi poljski sadeži niso bili najslabši. — Kakor vse, posebno pa slabo vreme, kaže, bomo imeli rano zimo, kar pa bode za našega kmetiča hudo, ker ne more dobiti nastelje za živino. - Bela žena letos v naši fari kaj hudo kosi. Vedno skoraj poje mrtvaški zvon in število | letošnjih mrličev je že tako veliko ob sedanjem : času, kot poprej v dveh letih vkup. Če kateri izmed ,.Nemcev"' umrje, smo spet ubogi Slovenci krivi. (Glej celoletno ,.Marburger Zeitung"'.) Domače in druge vesti. r' —-V noči od torka na sredo smo dobili tudi tukaj prvi sneg. Ze več dni sem je bilo tako mrzlo, da smo vsi pričakovali kaj takšnega. Tako se bodo menda uresničila ,.prerokovanja" starih l ljudi, da bo letos hitro prikimala zima. f^tifo-— Šolska vest. Gospodična Irena Slemenšek, Iprov. učiteljica na Zdolah pri Vidmu, je pre-mneščena k Sv. Trojici v Slov. goricah. — Premiranje konj v Žalcu. Kakor po-I snamemo iz oktoberske številke strokovnega lista za konjerejo, so dobili letos v Žalcu premije za femje sledeči gg. konjerejci: 1. za kobile z žre-tai: Martin Premšak iz Škofjevasi I. državno darilo; Anton Ocvirk iz Malih Braslovč II. drž. ■ darilo; Avton Drev iz Arjevasi III. državno darilo; 2. za mlade kobile: Janez Mirnik iz celjske okolice I. državno darilo; Anton Drev iz Arjevasi II državno darilo; Jožef Zdolšek iz Ponikve III. državno darilo -. 3. za dveletna žrebeta - kobile: Janez Podbregar z Brega I. državno darilo; Met Puncer iz Spodnjih Gorč II. državno darilo; i Janez Omladič iz Braslovč III. državno darilo: Jaz pa premišljujem, kako in kaj storiti, da t dobimo srnjaka. Kar tako prepustiti ga onim požeruhom, ■ega pa ne! Poskušnja v^lja. Noč je temna in bo 1 bolj. Snegom še vedno veje. Zamelo bode vso sled. kar bo dobro za nas. A koga dobiti, ki bi ga ne poznali in ki bi častno rešil vanj stavljeno zaupanje? Mene bi poznali, bilo bi preriskirano. Kaj velja, če prevzame celo vlogo moj Strmolan. On je pripovedoval danes še druge reči, kako je cvelil koroške grajščake. Mišljeno, storjeno. — Takoj je pri volji. Imenitno nama je bila v prilog stara žandarska uontura umrlega soseda, katero sem svoj čas za spomin podedoval z orožjem vred. Preoblečeni ga. sam pa vzamem za vsako silo Črn kostum _ domino", in hajd v temno, pusto noč na pustolovstvo. Pogovarjala sva se tam pa tam postoječ tihoma, kako hočeva v sili ravnati, ako bi se Seljanovi hoteli „puntati". Res je bila grda noč, a navduševala naju je rešilna ideja s takošno vnemo, da nisva kar nič čutila mraza. Imela sva vsekako 2 uri hoda in to še po bližnici. Opeharjeni ,.zajčji smrti" sem pred odhodom naročal, naj skrbi, da prinese risanko do jutra domov. Obljubil je, in tudi storil. ■4. za enoletna žrebeta-kobile: Franc Puncer iz Malih Braslovč I. prvo državno darilo; Franc Virant iz Žalca II. cržavno darilo; Jožef Puncer iz Spodnih Gorč III. državno darilo. Razven tega so dobili nižja državna, deželna in okrajna darila razni drugi posestniki, zvečine slovenski kmetje. — „Deseti brat" v Ljutomeru. Prostorna dvorana gosp. Kukovca je bila minolo nedeljo natlačena do zadnjega kotička na galeriji. Posebno nas je veselilo, da smo videli poleg mnogo-brojnega odličnega občinstva veliko kmetskega ljudstva.'V častnem številu so prihiteli dragi rojaki iz Sv. Ju rja ob Ščavnici. Vse občinstvo je sledilo z napeto paznostjo predstavi, ter s tem pokazalo, da ima mnogo smisla za tako krasne narodne igre. Viharno odobravanje je pričalo, da je predstava vsestransko ugajala, ter je bila splošna sodba, da še Ljutomer take uprizoritve ni videl. Igralke in igralci pa so se tudi potrudili, da za-doste svoji nalogi; slednji diletant se je znal vglobiti v svojo vlogo ter ustvaril iz nje karakteristične tipe. Naravnost izvrsten v igri kakor v mimiki pa je bil Krjavelj (g. učitelj Segula); s svojim neprisiljenim igranjem in krepkimi dovtipi je vzbujal glasen smeh. "Na občno zah te vanje se bo igra v nedeljo, dne 29. t. m. ponavljala. Zanašamo se, da bode tudi pri reprizi tako obilna udeležba, kakor pri prvi predstavi. Začetek ob 6. uri zvečer. — „Slovaijska čitalnica" v Mariboru vpri-zori v nedeljo, dne 5. novembra t. 1. v veliki dvorani „Narodnega doma" burko ,.Njen kor-poral". Ker se marljivi igralci trudijo, podati gledalcem res nekaj dovršenega, in z ozirom na to. da je del čistega dobička predstave namenjen v narodni namen, namreč za novo zgradbo ,.Ži-gertovega stolpa", pričakovati je vsestranske udeležbe narodnega občinstva iz mesta in okolice, kakor tudi iz drugih krajev Slov. Štajerja. — Teharje. Smešno komedijo igrajo naši ,,nemški" občinski odborniki. Navajeni so bili prej. da je vse šlo po njihovi volji, in ker jim sedaj slovenska večina stopa pošteno na prste, se ne morejo vživeti v nove razmere in trobijo po svetu, da jim slovenski odborniki branijo delovati v prid občine, v kateri so ,.baje" oni največji davkoplač-niki. In ,.ogorčeni" so sklenili, da izstopijo ,.kor-porativno" iz občinskega odbora. Prepričani naj bodo, da bodo slovenski odborniki tudi brez njih delovali še uspešneje v korist občine, in ne bodo točili solz za njimi! — Dr. Dečko in drugi so vložili v dež. zbornici interpelacijo radi pregraje pri prehodu čez železnico v Gaberjih, katero priobčimo v prihodnji štev., ker nam danes primanjkuje prostora. Laški trg. G. J\*^ard Kukec je voljen načelnikom krajnega šolskega sveta laške okoliške šole. Iz Laškega trga. G. Oskar Moli, dosedaj učitelj na tukajšnji okoliški šoli. je nastavljen kot definitivni učitelj v Trbovljah. Kaj izgubimo Laščani ž njim, je pokazala odhodnica, ki sta mu jo priredila bralno društvo in pevski zbor preteklo sredo v delniški pivnici. Govornik za govornikom je slavil njegove vrline. Bil nam je vzor narodnega učitelja, povsod delaven in požrtvovalen. Zgubimo ž njim marljivega odbornika bralnega društva in veseličnega odseka, izvrstno pevsko moč in eno najboljših moči našega odra. Zgubimo pa ž njim v prvi vrsti muzikalični talent, ki nas je v premnogih urah vzradostil z nebeškimi melodijami svojih gosli, katere je znal tako spretno Midva pa sva postajala čim nemirneja, a sram je bilo oba, kazati napram drugemu le sled bojazni. Zdelo se mi je, da nama pot še preveč izda. Že sva videla luč Seljanovo. Poučil sem ga, da nastopi kot žandarski patruljaš, kojemu je grajščina ovadila ..otetje" srnjaka, katerega pa sedaj reklamuje. Za slučaj upornosti pa se mora vršiti hišna preiskava, katerej bodem prisostvoval kot slučajni prišlec jaz. ako treba. Že sva za voglom. Skozi mala okna vidiva v izbo. Petero možkih in dvoje žensk sedi okolu mize, po katerej kroži bokal. „Zamakali" so, neposredno prej so menda povečerjali srnjakova jetra, ker dišalo-je še po njih. Na obrazih se jim je brala razborita zado-voljnost. Verjetno, da jih je današnji dogodek kratkočasil. „Žandar" stopi k vratom in krepko potrka s puško ob nja: ,,Odprite, v imenu postave!" Okolu mize obmolknejo plaho se pogledavši, a eden možkih segne globoko pod mizo. Koj mi šine v glavo: srnjak je pod mizo! To tudi „žandarju" natihoma povem. Ker se ne more nikdo odločiti, da bi šel odpirat, ponovi patruljaš zahtevo. — Najstarejši možakar vstane in vzame gorečo tresko. ,.Kdo je?" vpraša, preden odpre. „Žandarska patrulja! Odprite, imenom postave!" Zapah zarožlja, in vrata se odpro. Srce mi je hotelo kar uskočiti. I voditi — in v tem obziru nam je nenadomestljiv. V m al znak hvaležnosti za njegov trud in v spomin na Laščane se mu je izročilo tekom večera lepo izdelano sekirično stojalo z majhnim priklopnim darilom. Težko smo se poslovili od našega dragega Molla, in — zdi se nam — tudi on od nas. G. Moli odhaja v svoj rostni kraj, kjer bode s tem večjim veseljem delovAl kot narodni učitelj. Čestitamo Trbovelj čanom, ker z g. Mollom dobijo učitelja, ki je kakor malokateri dejansko pokazal, da ,.ne le kar veleva mu stan, kar more. to mož je storiti dolžan!' — Trbovlje. V nedeljo. 22. t. m. je priredilo ,.Pazniško in del. podp društvo" društven koncert v gostilni g. J. Forteta. ki se je dobro obnesel. Z veseljem smo pozdravljali v naši sredini g. Iv Rebeka. predsednika ,.SIov. del. podp. društva v Celju", kateri nam je dal dobrih navodil za napredek našega društva. Zahvalimo se mu tem potom za njegov obisk in ginljiv nagovor, s katerim nas je jako navdušil: slišala se je iz vsakogar ust popolna zadovoljnost in želja, da bi nas še večkrat, posetil. Težko tudi pričakujemo priložnosti, da moremo izvršiti svojo dolžnost, ko zavihra zastava naših bratov v Celju; upamo, da se jim to kmalu posreči, ker česar eden sam ne more storiti, to doseže bratska zveza. — Iz Dobove pri Brežicah se nam poroča, da se ustanovi v nedeljo, dne 29. t. m. slovensko bralno društvo. Ta vest je znamenje, da se je začela Dobova tudi probujati iz spanja in mi želimo društvu mnogo vspeha. Živeli! ■ —- Brežice. Dne 24. t. m. zvečer je začelo tukaj in v okolici snežiti in je snežilo 24 ur neprenehoma. Drevesa trpe veliko škodo, tudi v gozdih bo škoda velika. Sneg je pretrgal na več krajih brzojavno žico. Sneg mesca oktobra pomni malokdo. —. Brežice. K notici o javni dražbi v prodajalni umrlega trgovca Varleca imamo opozoriti, da je kupil vse blago gosp. Jos. Boecio direktno skozi tvrdko Uršič in Lipej. — Kozje. Nadučitelj g. Franc Boheim je stopil v pokoj. Povodom tega je priredilo kozjansko učiteljsko društvo slavnostno zborovanje in ga izvolilo "častnim članom. — Kozje. Cesar je potrdil izvolitev g. To-mažiča načelnikom in g. dr. Jankoviča podnačel-nikom kozjanskega okrajnega zastopa. — Poljčane. Šestdesetletna gospa Ivana Hajek. mati štirih otrok, je dne 20. t. m. iskala na Boču listja za venec. Pri tem je strmoglavila s skale 50 m globoko in si zlomila obe nogi. Prepeljali so jo v bolnišnico v Gradec. — Rogatec. Okrožno sodišče celjsko je dovolilo otvorjenje konkurza nad imetjem Evgena pl. Kodolitscha, lastnika mineralnih vrelcev v Gornjem Gaberniku pri Rogatcu. — Veržej. Dne 19. t. m. je umrl tukaj osmošolec mariborskega gimnazija France Kosi'. — Rano zimo smo dobili. Co se bo za zdaj že vzdržala, je vprašanje. Sneg je padel visok, posebno po Savinjski dolini, in je napravil po drevju in drugod mnogo škode. — Na Krasu so veliki snežni zameti, tako da so se zakasnili tržaški vlaki. Mešanec iz Trsta n. pr., ki gre skozi Celje drugače ob pol 10. uri dopoldne°je šel včeraj, 26. t. ni., ob pol 3. uri popoldne, in brzovlak je šel mesto ob pol 2. uri popoldne šele ob 9. uri zvečer skozi Celje. * „Zandar" in gospodar vstopita. Prvi seže v torbo in izvleče bilježnico. Krepko stopi pred mizo in vpraša s tujim naglasom, kje imajo srnjaka? Vse tiho, kakor v grobu. „Ako srnjaka, katerega zahteva še to uro grajščak, ne daste dobroVoljno, vršila se bo hišna preiskava. Vi vsi pa, ki sedaj molčite, se vdeležite kršitve postave, ker prikrivate ovadbo in tuje blago!, — Kako se pišete?" se obrne h gospodarju in nastavlja svinčnik v bilježnico. "Ej. gospod, mi nismo hoteli nič vzeti. Pobrali sino. kar je uni pustil." ,.Kaj pa ste se vsuli za njim, če niste hoteli krivice delati? Kaj vam je pa lova mar?" ,.Moj Bog", začne ihteti mati, „le kar naj ga vzamejo!" V bližini sedeči se umaknejo. „žandar" pa seže pod mizo in privleče srnjaka na svetlo. „Nate krono, da ga nesete z menoj do pomožne patrulje", reče obrnjen proti enemu ostalih ter mu naloži srnjaka, držeč ga za prekrasne rogove. ,.Lahko noč!" in duri se zopet odpro. V meni pa srce poskakuje: „Hamdulila, AHah Ma-šallah!" Vmaknil sem se do kozolca, kjer sem v temi možu srnjaka snel. Vrnil se je, midva pa sva jo zavila takoj v hosto s ceste na nasprotno stran našega domovanja. Dobro se nama je zdelo, da sva jo tako „pogruntala" v ,,imenu postave". Hrust. — iN a Vršnem na Primorju je umrl v soboto. dne 21. t. m posestnik Jernej Gregorčič v 82. letu svoje starosti. Pok. Jernej Gregorčič je bil oče našega pesnika S. Gregorčiča. Bil je dober in priden posestnik in sploh jako razumen mož, tako. da so ga vaščani do zadnjih let vedno volili za svojega zastopnika v občinsko starešinstvoma vedno radi poslušali in je užival sploh pri njih največje zaupanje. — Narodno vprašanje. Pod em zaglavjem piše ,.Rdeči Prapor-' mej drugim. Človek, ki živi v Celju, voli danes ako ima vo .•no pravico —" poslanca v deželni zbor v Gradcu. Ako je Slovenec. tedaj ve. da mu ta volitev prav nič ne koristi vsaj v narodnem oziru ne. Ako zmaga nemški kandidat, ne bode zagovarjal njegovih želja; ako zmaga slovenski, pojde v korporacijo, v kateri ne doseže ničesar, ker ostane brezmočen v manjšini.* Nobeni zajmi ne vežejo tega volilca z Gradcem, pač pa ima sto narodnih in kulturnih stikov z Ljubljano. Zanj je deželni zbor prav tako parlament brez smisla, kakor za Nemca v Podmoklih pražki, kakor za Čeha v Favoritih dunajski. Posledica narodne avtonomije v pravem pomenu besede bi bila ustanovitev narodnih zborov. Slovenec ne bi pošiljal svojih poslancev v Gradec in Celovec, temveč v Ljubljano, in slovenski narodni zbor bi moral skrbeti za kulturne potrebe vseh Slovencev, brez obzira na to, kje prebivajo. Ako bi Slovenci videli, da potrebujejo na — s e d a n j"e m — Spodnjem Štajerskem novo šolo. pa bi imeli sredstva za to, tedaj bi jo ustanovili, in bil bi konec nveumnim bojem za vsako en o razredni co*. Razume se, da bi moral imeti narod v ta namen svojedohodke.svojo upravo itd., skratka, moral bi se konstituirati kot celota. Avstrija bi končala kot država, sestavljena iz „kro-novin', pa bi postala zveza svobodnih n a r o d o v." — Narodni kolek. Trgovinsko ministrstvo je izdalo odlok, da se dobrodelne znamke in znamke društev smejo prilepljati na sprednjo stran pisem. Slovenci! Noben uradnik vam ne more odslej prepovedati, da prilep-ljate narodni kolek na naslovno stran pisem! — Pr>a občinska lekarna. Občinski odbor goriški je sklenil, da napravi svojo občinsko lekarno. Lekarnarjem, ki so dosedaj dajali zdravila za mestne reveže, je mesto pogodbe že odpovedalo. — Korošci v Gradcu se shajajo v gostilni „Jud", Jakommega ulica 4 vsako soboto večer. Svoje omizje imenujejo „podružnico beraškega kluba 'v Celovcu'1. Zadnjo soboto bil je prvi sestanek. Prišlo je 9 slovenskih Korošcev. Tudi drugi Slovenci so vselej dobro došli. Koroški časnik „Mir" je pri „Judu" in v kavarni „Dunaj" na razpolago. p — Jadransko morje bo zrlo v prihodnjem prosincu na svojih valovih največjo ladjo, kar jih je kedaj nosilo, eno največjih ladij sveta in najelegantnejšo, kar se tiče uredbe izbic (kajut) I. in II. razreda. Ko pride „Caronia" družbe „Cunard Line", prihiti gotovo na tisoče ljudi, da si jo ogledajo od zunaj in znotraj. Udobnost na ladji je ista kot v najmodernejšem, sijajno opremljenem hotelu. — Nesrečna šala. V nedeljo zvečer sta šla iz Trsta Peter Cerkvenik in njegova žena Natalija domov. Mož je dal ženi samokres, da ga ne bi bilO treba njemu nositi. Ko sta srečala ženino prijateljico 22 letno Virginijo Brandolin, nastavila ji je Cerkvenik na desno uho in smeje je dejala: „Glej, zdaj te ubijem" ter sprožila. Strel je počil in Virginija se je zgrudila zadeta na tla z groznim krikom. Prenesli so jo v bolnico in je malo upanja, da bi ozdravela. Natalija Cerkvenik je bila vsled strašnega slučaja — ni vedela, da je samokres nabit —■ tako prestrašena, da je kot nora letala semtertja. — Učiteljstvo v Črni Gori. V Črni Gori so povišali učiteljem te dni plače in to tako, da je vse učiteljstvo splošno zadovoljno. — Prizor v cerkvi v Varšavi. Minolo nedeljo je občinstvo v cerkvi sv. Petra in Pavla zapelo poljsko himno. Policija je naglo dala pozvati pol stotnije vojaštva in mnogo ljudi je bilo naravnost iz cerkve odvedenih v zapor. — Na mesto kneza Trubeckega, velikega zagovornika svobodomiselnih reform na Ruskem, je profesor Manujlov izvoljen rektorjem moskovskega vseučilišča. — Na podmorsko mino je trčil blizu Daljnega japonski prevozni parnik „Sanchimaru" ter se potopil. — Mednarodno zavetišče za dojence ustanove v Parizu. — Divji lovci so nevarno obstrelili pri Temešvaru graščaka in bivšega poslanca Stoja-noviča. —- Potopil se je blizu Hamburga ribiški parnik „Gambeta" s posadko 23 mož. * In vendar so naši poslanci pokazali, da se da z rezobzirnostjo. Četudi ne mnogo, vsaj nekaj doseSi. — Staročeški strankarski shod. Izvrše-valni odbor staročeške stranke, kateremu pripada tudi minister Randa, namerava mesca novembra sklicati v Pragi strankarski shod. — Truplo umrlega inehikanskega poslanika Ženila na Dunaju bi bilo skoraj zgorelo. Ko so zabijali žreblje za vence v steno sobe, kjer je ležal na parah, je tak žrebelj zadel ob žico električnega toka, izolacija žice je počela goreti, in kmalu je bilo vse stanovanje v plamenu. Rakvo s truplom so hitro rešili iz plamena, a zgorela je vsa hišna oprava in vse dragocenosti; škode je več tisoč kron. — Liga proti smrtni kazni. Kakor poročajo • iz Petrograda, se v kratkem sestane v Pe-trogradu in Moskvi liga, ki bo protestirala proti smrtni kazni. Temu gibanju na čelu stojita profesorja Kovalski in M ilj u ko v ter grof Le o Tolstoj. — Radi nenravnosti je bil dne 26. t. m. obsojen vseučiliščni profesor dunajski dr. Beer na 3 mesece ječe. Radi istega hudodelstva je bil obsojen bivši župnik v Bleiburgu na Koroškem, Pradl, na 4 mesece ječe. — Slovenski petrolej. S Trate v poljanski dolini blizu Cerknega poročajo, da so zasledili že pred več leti petrolej. Pretečene dni pa so se sešli domači možaki in so po akcijah zagotovili nekaj tisočakov, kot investicijsko glavnico, da začno vrtati in priti do kake gotovosti. — Državna zveza srednješolskih profesorjev se ustanovi o Vseh svetih na shodu v Brnu. — Dvanajst poljskih veleposestnikov na Nemškem je izdalo sledeči proglas: Pod upli-vom v poslednji dobi čestih prodaj poljske zemlje Nemcem proglašamo, da nobenemu gospodarju, ki proda svoje imetje Nepoljaku, ne podamo roke, niti £ a sprejmemo v svoj dom, da, proglasimo vsakega nezmožnim izvrševati častne službe. Pfoglašamo dalje, da se s povratnim kupom ne popravi krivda. Poslali so proglase vsem poljskim gospodarjem z željo, da se pridružijo. Društveno gibanje. — Gasilno društvo v Cezanjevcih priredi v nedeljo, dne 5. novembra v gostilni g. Iv, Vau-potiča v Ljutomeru tombolo. Začetek ob 6. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. — Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek, dne 2. novembra 1.1. ob 10. uri dopoldne v okoliški špii. Na dnevnem redu so: poročilo delegatov dež, učit. konference. ,.Zveze" in ,.Lehrerbunda". K prav obilni udeležbi vabi J. Kopič, predsednik. — Akad. tehu. društvo „Triglav" v Gradcu ima svoj II. redni občni zbor v soboto, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu „Schimmer' s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Poročilo odborovo. 3. Glavna poročila odbornikov: a) blagajnika, b) tajnika, c) knjižničarja, d) gospodarja. 4. Poročilo upravitelja. 5. Poročilo revizorjev. 6. Poročilo odsekov in klubov. 7. Volitve. 8. Slučajnosti. Dopisi. Sv. Jurij ob juž. žel. Kakor je že „Domovina" poročala, se je šentjurska občina razdelila v tržko in okoliško občino. Prej se je v trgu nahajala skupna požarna bramba, a ta bo zdaj tržke občine; okoliška pa si ustanovi svojo požarno brambo. Ima že potrebno orodje, ki ga je kupil od razdraženega prostovoljnega gasil, društva „Kranjčica" na javni dražbi dne 19. okt, t. 1. župan okoliške občine. A v skrbeh so si, ali naj bo novo društvo slovensko ali nemško. Župan je dal že parkrat povabiti može na ustanovni shod, kateri se pa nobenkrat ni vršil. Tako je tudi v nedeljo, dne 23. t. m. dal povabiti jih v gostilno „pri Laknerju". Povabil je tudi znanega Jak. Kukoviča vulgo „Špreičeka", bivšega podna-čelnika trške požarne brambe. Izključili so ga baje, ker je začel nemškutarske oslarije vganjati v tem društvu. Njega je torel povabil naš gosp. župan, da bi predsedoval ustanovnemu zboru in kot tak tudi bil izvoljen načelnikom novo ustanovljene požarne brambe. Prišel je res z veliko korajžo, prignal s seboj za „ vsako silo" enega * svojih privržencev, par jih je že čakalo nanj. Tudi naš župan se je potegoval zanj. Tega si nismo mislili o našem, drugače tako vrlem županu, da drži s človekom, ki zametuje svoj rod in jezik in ga pri vsaki priložnosti sramoti. To je žalostno in si je treba zapomniti! Pa dalje: Začel je tedaj Kukovič govoriti, a njegov govor je bil skozinskoz razžaljiv za narodno čuteče Slovence. To so mu tudi povedali trije narodni mladeniči v obraz, ki so se k sreči nahajali v isti gostilni. Da ste takrat videli, gosp. urednik, kako se je repenčil nad temi tremi, in gosp. župan mu je vrlo pomagal in prigovarjal, naj jih toži. Torej tako daleč smo že, Če se potegujemo za svoje pravice, se nam od nasprotnikov preti s tožbo in to na prigovarjanje „slovenskega" (!) župana popolnoma slovenske občine. Enkrat za vselej izjavimo odločno, da bomo z vsemi silami delali proti temu, da bi se sramo-tilec našega jezika izvolil načelnikom naše požarne brambe. Rajše nobenega društva, kakor pa nemškutarsko spako. Kukovič se naj briga za svoj |,.hotel", a ne za nemško komando v naših požarnih društvih! Prihodnjič več! Pozdrav! Vesten poročevalec, Brežice. Še enkrat ,.pravda dr. Strašeka proti nemškutarski premoči okrajnega zastopa v Brežicah". V zadnji štev. ,.Domovine" smo poročali o vzroku te pravde, namreč, da peščica nem-škutarjev ni hotela pripoznati pogodbe 15 slovenskih občin z distriktnim zravnikom dr. Strašekora, akoravno se je s tem prištedilo okraju, t. j. našemu itak ubogemu kmetu nekoliko , stotakov na leto. -i Nikdar še se niso nemškutarji brigali za dobro . slovenskega kmeta, tudi v tem oziru ne; šlo jim je le za žep nemškega zdravnika dr. Hollerja. ki ne zna niti besedice slovenski, ne pa za blagor kmetov in bolnikov, ki so bili navezani na ,.zapriseženega tolmača s predpasnikom". Sedaj pa se I upirajo ti mogotci postavno določeni pogodbi, namreč dolžnosti, izplačevati zdravniku dr. Stra-šeku honorar za njegov trud, ki je in ostane distriktni zdravnik. Brežiški Nemci so že vajeni, pravdati se na tuje stroške t. j. na stroške občine ali okraja. Najboljše spričevalo za to nudi „par celiranje vrbine", ki se sedaj popravlja v Krškem, akoravno je stala prej 800 gld. Pravda radi ,, Dobrave" je stala še več. Pravda proti nekdanjemu redarju Drugoviču je stala 600 K, in potem so dobili popolnoma „nedolžne redarje" Žerjava in Narada. (glej interpelacijo drž. in dež. poslanca dr. Ploja. ,.Dom." štev. 83) in še diko pravičnosti Karola Šalona, ki se podpisuje tujim imenom Schallon. To se je godilo na stroške slovenskih davkoplačevalcev mesta Brežice. Pravda dr. Strašeka pa se bo plačala iz žepa našega ubogega kmeta. Nek veščak je trdil, da bo 3000 K stroškov, in to vsoto morate plačati vi, kmetje, ki ste si izbrali dr. Strašeka distriktnim zdravnikom; vaša volja je. istega tudi postavno po pogodbi plačati; temu se nihče ne upira, le peščica nemškutarjev, ki vas žulijo od davnih časov. Proti vaši volji igrajo ti mogotci nemškutarsko igro na račun okrajnega odbora, t. j. na Vaš račun. Iz sovraštva do Slovencev se pravdajo in gotovo plačate 3000 K stroškov, ako se pravočasno ne oglasite proti temu nasilstvu. Vaša dolžnost je, postavnim potom protestirati proti temu turškemu gospodarstvu. Na delo, zavedni . župani, zastopniki tlačenega naroda! Činžat ob koroški železnici. Dne 22. t. m. se je vršilo na Činžatu ob koroški že- j leznici politično zborovanje, ki je zelo dobro uspelo. Govorila sta dr. Korošec in dr. Dimnik, poslanec Robič je bil zadržan. Vkljub zelo slabemu vremenu se je zbralo prav povoljno število občinstva iz fare puščavske, lovrenške, selniške, ruške in šentožbaltske. Sprejeli ste se dve resoluciji, v katerih zahtevamo: 1. da nastavlja vlada po vseh uradih na Spod. Štajerskem le slovenske uradnike, ki s slovenskim ljudstvom čutijo in poznajo ljudske razmere; osobito zahtevamo, da se nastavljajo tudi pri političnih oblastih slovenski uradniki, in odločno protestiramo proti temu, da , vlada z najnesramnejšimi izgovori odklanja slo- j venske kompetehte; 2. da se dajo spodnještajer-j skim Slovencem slovenski izobraževalni zavodi. Gospodarstvo. Poziv na naroebo spominske knjige prve gorenjske sadne razstave, f Kakor je vsem čitateljem slovenskih listov dobro v spominu, vršila se je lansko jesen v naši lepi Gorenjski prva razstava. To je bila sadna razstava v Radovljici, ki je žela obilo priznanja vsakega nepristranskega rodoljuba kakor tudi s strani odličnih vnanjih gostov. Da bi se tej lepi razstavi postavil trajen spomenik, sklenilo se je izdati „Spominsko knjigo", v kateri bo zbran ves zanimiv razstavni materijal, in katera knjiga bo poučno i z v e s t je za razstavne prireditve tudi po drugih krajih' domovine. A ne samo to! Temveč bo knjiga p rak-j tičnega pomena za vsakogar, ki se le količkaj peča s sadjerejo ali ki se le zanima zanjo, ker bo knjigi pridejana priloga slik v • barvah dvanajsterih za kupčijo naj-prikladniših vrst jabolk, ki bi se naj na splošno vzgajala v naših sadovnjakih. Slikam bo pridejan natančen strokovni opis dotičnih jabolčnih vrst; slike same so pristno po naravi tako umetniško izdelane, da iz njih vsakdo na prvi pogled izpozna dotično sadno vrsto. S to knjigo v roki bo slovenski sadjerejec lahko sam pravilno zaznamoval dotično sadje na svojem vrt, česar do sedaj v svojo veliko škoda ni mogel, in je ogromna večina našega sadja še brez pomologičnega znaka. V radovljiški sadni razstavi so bile zastopane skoro vse poglavitne moderne sadne vrste, došle iz vseh pokrajinnašesadonosne! domovine. Na temelju tega v spominski knjigi zbranega sadnega materijala pa bode z mešanim blagom v prijaznem kraju brez konkurence se da takoj v najem. Natančneja pojasnila daje Anton Topolak, trgovec v Celju. (55i)i sadjerejec izlahka našel vire, iz katerih mu mogoče dobiti cepiče od najboljših vrst jabolk hrušk. A tudi za trgovca s sadjem bo knjiga vele-ktičnega pomena kot navodilo, po katerem se • bo mogoče ravnati pri nakupovanju sadja. Korist knjige bode torej obojestranska in v lastnem interesu je, da se sadjerejci in trgovci '« nanjo naroče. Priporočati je zlasti, da se |e razna, posebno gospodarska društva, častita vščina ter slavna šolska vodstva. Ker pa je potrebno znati v naprej vsaj za ližno število naročnikov ,.Spominske knjige", naprošeni isti. da vsaj v teku enega meseca šljejo naročnino načelstvu sadne razstave v ovljici na Gorenjskem. Cena broširani knjigi bo 6 K v elegantno platno vezani pa 8 K. Politični pregled. -- Štajerski deželni zbor. Posl. Schoiswohl eljuje svoj predlog glede podpore za gornje-rske močno poškodovane okraje. — Posl. isto za okraj Stainz in poslanec Zedlacher okraj Murau. — Posl. Ornig se poteguje v jem predlogu za regulacijo Drave. — Namesto Holzerja se izvoli v naučni odsek poslanec weiger. — Slede razna poročila deželnega ra. ki se odstopijo primernim tozadevnim kom: med drugim poročilo o zgradbi ustanovitvi kmetijske šolezaSpod-e Štajersko in poročilo o uvedbi živino-niških tečajev. Izmed slovenskih poslancev vložili interpelacije posl. Roškar in tov. zaradi nemških napisov na novih uradnih tablah esarskih uradih v Mariboru; posl. dr. Dečko v. zaradi raznih nedostatkov pri železnici -Velenje, v kolikor se tičejo cestnega protestne ograje v Gaber jih in železniškega a v Lavi), posl. Vošnjak in tov. na vodstvo avtih železnic, ker ne razpolaga na progi lje-Sp. Dravograd o priliki hmeljske trgatve z dostnim številom tovornih vozov. — Na mesto rimerja izvoljeni Wastian vložil je bil predlog-j se novoustanovljeno žensko učiteljišče v riboru podržavi; ta predlog je včeraj po svoji nemški navadi utemeljeval in pri tem napadal filjsko osobje na c. kr. učiteljišču v Mariboru, dr. Link mu odgovarja, da ima že odlok, naj ua omenjeno žensko učiteljišče pošlje nad-rnika. ki bo poročal, ali je učiteljišče že vredno se podržavi. Wastian je umaknil svoj predlog, si. Walz je VVastianu na ljubo izstopil iz želez-ega odseka (posl. Wastian se poteguje za aiško progo Maribor -Wies in je obljubil borskim Nemcem priboriti to železnico, če ga lijo.) A sreča se ga ni hotela prijeti: s 24 vi je propadel pri dopolnilni volitvi v želez-i odsek, proti 26, katere je dobil bauern-dovec baron Rokitansky. — Posl. Resel in . izroče predlog glede spremembe občinskega lilnega reda v smislu tajne in. direktne volilne fsvice. — Poslanec Wastian je že zopet bogatejši eno blamažo. V sobotni seji deželnega zbora stavil predlog, naj se podeli pravica javnosti škemu ženskemu učiteljišču v Gradcu. Po tianovem ^utemeljevanju" predloga pa vstane odbornik dr. Link ter — skoro bi rekli oieijno — izjavi, da je dež. šolski svet samo 1 počakati, da se je otvoril IV. letnik, da pa potem takoj storil potrebne korake v ministr-, in da je najbrž odgovor ministrstva že pri estništvu. Ves poparjen je Wastian, ki se ni sadevi nič informiral, izjavil, da utegne predlog. I — Kranjski deželni zbor se je sešel dne \ m. Deželni glavar Detela predstavi novega redsednika Schwarza in ga pozdravlja. Dež. dnik Schwarz se zahvali na pozdravu, za-Ija, da hoče delati v blagor prebivalstva ter naj bi dežela ne trpela še dalje pod žalost-raz,merami v prejšnjih zasedanjih. — Nova anca iz veleposestva grof Margheri in Fran "e storita obljubo. — Dr. Majaron predlaga, se voli ustavni odsek 12 članov, kar se „i. — Posl. Hribar in tovariši stavijo predlog, j spremeni vlada državnozborski lilni red v smislu splošne, enake in ne volilne pravice, kei le na podlagi je mogoča sprememba deželnega volilnega naj se pa varuje tudi svoboda volitev. — Šusteršič in tov. predlagajo spremembo dež. ega reda. — Poslanec Hribar in tov. jn-o predlagajo regulacijo služ-nih prejemkov učiteljskega osobja ljudskih šolah. Izvoli se naj odsek članov, ki se ,o tej uravnavi posve-ein še v tem zasedanju stavi dež. ru svoje nasvete. — Posl. Hribar stavi predlog v zadevi oprostitve od deželnih naklad poslopij, ki so trpela vsled potresa L 1905. — Na dan otvoritve deželnega zbora "skega ste došli k dež. glavarju deputaciji nskih socijalcev in socijalnih demokratov, ste v imenu svojih strank izrazili nujno željo ivalstva po spremembi volilnega reda. Peticija, je izročila socijalnodemokratična deputacija, nešteto podpisov od raznih strani dežele, iz Idrije nad 1100. V najem se odda s 1. dec. botd m restavracija i „MWm mv" « Poigrata Ostra). Krasna lega, 550 m nad morjem, čist gorski zrak, v bližini lepi gozdovi, torej ugodno za letovičarje. Na razpolago je čitalnica, biljard, dvorana, kopališče in veliko dvorišče. V minulem (prvem) letu bili so oddani celo poletje vsi prostori in je bil uspeh ugoden. — Najemnik dobi vse potrebno (pohištvo, prtenino, posodo itd.) v porabo, prosto stanovanje in posebne odškodnine za kurjavo, razsvetljavo, postrežbo in snaženje. (552) 3—1 Pojasnila daje lastnica Posojilnica in hranilnica v Podgradu (Istra). — Rumuuski poslanci so se izrekli proti madjarski Košutovi koaliciji, ker je ista proti splošni volilni pravici. Izdali so na narod oglas, v katerem ga pozivljejo, naj se strogo drži zakonov, naj plačuje davke in pošilja svoje sinove na nabore. — Slovaki so hoteli prirediti v Turčinskem Sv. Martinu zborovanje; a bilo jim je zabranjeno, ker so je javili v slovaškem, a ne v madjarskeni jeziku. Tako pojmijo Madjari enakopravnost! — Grof Pavel Szapary je imenovan guvernerjem v Reki. On je brat bivšega reškega guvernerja Ladislava Szaparyja, ki je moral odstopiti radi afere podkupovanja v prilog bivšega ministrskega predsednika Khuena. — Na dunajskem vseučilišču so nemški nacijonalci priredili velike škandale, ki so bili naperjeni proti prof. Wickhoffu, ki je docenta dr. D v o f a k a priporočal za izredno profesuro. Dvofak je Ceh in zato škandali. — Zagrizen nemški nacijonalec, deželni poslanec dr. Kolisko je stavil v nižjeavstrijskem deželnem zboru predlog, da se smejo na Nižjem Avstrijskem ustanavljati šole edino z nemškim poučnim jezikom, in je s tem predlogom tudi prodrl. Ravnokar se poroča, da je cesar že v. drugič odrekel temu zakonu svojo sankcijo. — V Koreji se pripravlja revolucija, ki hoče odstraniti sedanjo dinastijo in deželo osvoboditi japonske oblasti. V Seulu so že več oseb zaprli: — Veliki knez Vladimir je baje tudi zaprosil carja, naj mu dovoli izstop iz armade. — Angleški« kralj Edvard obišče baje prihodnjo spomlad dalmatinska in istrska mesra, kakor Kotor, Dubrovnik. Reko, Opatijo, Pulj in Trst. — Nov nemški poslanik v Petrogradu. Cesar Viljem je baje dovolil, da stopi poslanik v Petrogradu grof Alvensleben iz zdravstvenih ozirov v pokoj; ob enem mu je podeljen red črnega orla. Njegovim naslednikom je imenovan pl. Schwen. doslej odposlanec v Kodanju. — Dopolnilna deželnozborska volitev na Trentinskem. Na mesto dež. posl. dr. Josipa Do-nati, ki je bil od svojega brata umorjen, je bil dne 24. t. m. izvoljen Emanuel Lanzerotti. — Češki rezervisti in namestni rezervisti so imeli v Pragi shod, na katerem so sklenili, da začno akcijo v namen, da mora država rezervistom, kadar jih pokliče pod zastavo, plačati primerno odškodnino. — Hrvaški vseučiliščniki v Gradcu so na shodu dne 24. t. m. odobrili reško resolucijo. — V bukovinskem deželnenv zboru stavita poslanca dr. Straucher in pl. Vasilko nujni predlog za uvedbo splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice; nujnost se odkloni z 17 proti 11 glasovom, predlog se izroči ustavnemu odseka. — Stavka železničarjev na Ruskem narašča od dne do dne. Doslej stavka nad 40.000 oseb. Delavstvo hoče nadaljevati boj za politične pravice in politično svobodo ter za splošno, enako in direktno volilno pravico do skrajnosti. — Tržaški namestnik princ Hohenlohe misli baje odstopiti, ker ni mogel doseči spora-zumljenja med istrskimi Italijani in Slovani. „Edinost" pripomni: Princ Hohenlohe bi moral delati na to. da bo sedanji deželni zbor razpuščen in da se v imenu pravice in vseh tlačenih uvede za deželnozborske volitve direktna, tajna in enaka volilna pravica. Potem bi videl princ Hohenlohe in bi videli tudi drugi, da večina dež. zbora ne bi imela nič proti temu, da se na slovenske interpelacije slovenski odgovarja. — Grof Witte postane ministrski prezident. Car je dekret že podpisal. Podele se Witteju najobsežnejša pooblaščenja. Principijelno je sklenjeno, spremeniti postavo o državni dumi in razširiti volilno pravico. Še ta teden se pričakuje raz-glašeuje tiskovne svobode. j)Vc zidani tuHi v Novicerkvi pri Celju, z opeko kriti, prva enonadstropna. druga pritlična, obe v dobrem stanu proda županstvo (542) istotam. Pri vsaki je vrt za zelenjavo. 3—2 Min pralnica (Heil H. Volk Šoštanj. Listnica uredništva. Brežice in Pragersko: Radi pomanjkanja prostora morali odložiti za torkovo številko. G. Stojkovič, Sp. P.: Oglašajte se redno! kako je bilo z volitvami? Vsem dopisnikom: Prosijo, kratko in jedrnato! Lončarijas,al" alidavnajem. Četrt ure od trga, na lepem polju se takoj proda ali v da najem zaradi preselitve v drugi kraj. — Obstoji lončarija z .dvema njivama, vrtom in sadonosnikom; tik je delavnica, kjer se koplje glina, lahko se tudi porabi za opekarijo. Cena je 3000 K (1500 gld.); takoj je izplačati 1100 K (550 gld.) drugo lahko ostane vknjiženo. Kje (549) pove upravništvo „Domovine" v Celju. 3—i Vsled bližajočega zimskega časa. bo treba odložiti poletne obleke, v katere se je nabralo neštevilno prahu, madežev in različnih bolezenskih kali (bacil), in vsled tega se obleka lahko čez zimo pokvari in zaplesni. tako da za drugo leto sploh več za rabo ni. Ravnotako je morda zimsko obleko, katera je zamazana in morda celo zaduhlo smrdi, da je človeku ostudna, tudi potrebno popolnoma očistiti, kar je pa le mogoče, če se popolnoma opere. Priporočam se za takšno pranje raznovrstnih oblek za gospode in gospe, raznih ko-žuhovin itd., zagotavljam solidno delo, katero se točno v teku tedna zgotovi. kar mi je mogoče izvršiti brez strahu konkurence, ker imam najnovejše stroje na parno in električno silo. Pojasnila na zunaj pismeno in pri gospodih zastopnikih: Ljutomer: pri gosp. Srečku Vršič, trgovec; Št. Jurij ob juž. žel.: pri g. Janezu Guzej, kmetijsko društvo. Celje: pri gospodu Josip Hočevarju, krojaču Kolodvorska ulica. (510) 7—5 Feuerfeste Cassetten [ansclirauljbar, So'*:e Igebrauchfenjieiie ^Tberger i vVičK.miniiisEiisiira: za prebarvanje šolskih tabel. za napravo dobrega črnila, za preparacije. za črtanje lesenih šolskih tabel. za rakve. | (511 hi 104-š ran pred ognjen prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let S.Berger Dunaj, I. VVipplingerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v ..Zvezi slov. posojilnic" i v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v ::] vseh slovenskih pokrajinah. ::::( v v naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-^Sr. sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na ~~~ štiri in trlcetrt odstotke. Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj. Šmarje in Vransko pa od pet na štiri in pol odstotke. Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot je ' • bila dosedaj 4%. - (14) 43 kakor KRASNE OGRAJE priporoča P. MAM, CEHE. TrgoVitta s papirjem, pisalnim in risalnimi potrebščinami prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart prej D. ttl Rotovška ulica 2 CELJE Rotovška ulica 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir. Novosti: Studenčni kataster, dnevnik j občinskega zaklada, dnevnik J za občine ubožnega zaklada j Dopisnice za naznanila izostanka vojaških prememb Izpisek iz zemljiške knjige a) posestni >ist b) bremski list za odvetnike in notarje Dopisnice, postne spremnice, nakaznice, zalepke, spremnice s povzetjem, menice, čeki in poštne položnice za c. kr. poštne hranilnice Razdelitev učne tvarine, spisal K. Marschitz veljavno samo za naučne namene svinčniki kamenčki peresa tablice peresniki gobice radirke črnilo Trgovske knjige v vseh velikostih črtane. z eno ali dvema kolenoma, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. Odjetnalne Knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Papirnate vreče vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah. pečatniki, vignete. (SiegelmarkenV za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času Svileni papir v vseh barvah. Dopisnice umetne, pokrajinske in s cvetlicami od napriprostejše do najfinejše izpeljave. Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank. Molitveniki- za birmo, vez v raznih barvah. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Pismeni papir v kasetah in mapah. Zavitki za urade v vseh velikostih. ^^AnSI^I za tiskovine in pisarniške potreb-w™lliHI ščine so brezplačno na razpolago. Nova tovarna za lesne izdelke v Ljubljani kupuje skozi celo leto proti gotovini sle hlode na kubični čevelj franko državni kolodvor Ljubljana: yrsta j Smrekove, jelkove in borove od 24 cm naprej, dolgosti 4, 5, 6. 7 in 8 metrov . K —'54 Bukove od 26 cm debelosti naprej, dolgosti m 2'20 in m 4'40...... ,s . „ —'4« Hrastove od 28 cm debelosti naprej, dolgosti od 2 m naprej ..........r — Ponudbe se sprejmejo za vsakršno število in je iste nasloviti na (534 tovarno za lesne izdelke cesta na Rudolfovo železnico št. 47. Pisarna: Šelenburgove ulice š| Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Pristnega — letnik 1902,. 1904 in 1905, pridelek iz lastnih vinogradov, ponuja v sodih od 56 l naprej po zelo ugodnih cenah Ivan Ročen, posesti v Središču, (Polstrau). £ep, se noV mlin | pripraven tudi za kovačnico, zraven postaje Št. Vid pri Šmarju tik farne cerkve se proda zavoljo smrti. Cena 24.000 kron. polovica lahko ostane vknjižena na hiši. Podrobneje pove ANTON ARČAN, Št. Jurij ob južni železnici, vas Černolica. se odda s 15. decembrom 1.1. Ponudbe sprejema pOSOjilttka V Celju do 4. novembra 1905. Singer Co. Nahmaschinen Act.Ges, Dunaj, I ■ Mfipplingerstrasse 29 I Jlustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto O Tomaževa žlindra je vsled obile vsebine fosforove Zvezdna znamka To gnojilo se še sedaj lahko kisline najboljše in ob enem k ? trosi površno na jesensko najcenejše umetno gnojilo za ^fffšJFr , Setev in se tudi že sedaj , . . SternJEt&MarKe lahko za Spomladno se- vinograde in travnike. ^^ = tev na praho trosi. = Poučne spise, navodila o uporabi in. ponudbe pošilja P. MajdiČ, trgovina z železnino,MERKUR', Celje zastopnik Tomasovih to varen z. z o. p. v Berolinu. (536) 4-3 Cmtard-flne. i (ripravnejša, najcenejša in dobra vožnja iz Ljubljane v riko je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške tadne družbe ,,Cunard-Line", to je gotovo in se ne siti. Veliki, moderno opravljeni, snažni parniki te družbe pjo iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje ho potr- A«t4«i>4 (\<119CaU dosluženiuradnik držav, astopnik AWWV*J VU»A>«ty želez, in hišni posestnik JBLJANI, Slomiekove ulice 25, blizu cerkve Srca ovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša a osebno v pisarno pride. — Po kolodvorih in cestah »ne čaka in tudi na druge silne načine nihče ne vabi. (511/a) 104—5 ^ Priprave za valjanje perila (valjarje), - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljSe konstrukcije daje tvrdka Najprimernejša darila za godoVe, = birmo itd. so = Man beachte dle Fabrikmarke. šiValni stroji za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaKe Vrste. Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje ======= tvornosti ter so vsakomur v uporabo. ===== Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih = modernega in umetnega vezenja . Sing epj e vi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delniška družba šivalnih strojev CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -eo JOI Robert Diehl, Celje, priporoča svojo najboljšo domačo Za izborno kakovost jamčim! (512) 4—3 Graska cesta št. 43 (Stadt Graz) ter ima vedno v zalogi čaj različnih vrst in rum po raznih cenah. Za izborno kakovost jamčim! i posteljno perje po nizki ceni. o kg novo, očiščeno K 9-go, boljše K 12-—, belo, pavolnomehko, očiščeno K .18—, K 24-—, snežnobelo, pavolnomehko, očiščeno K so-—, K 3G"—. Pošilja se franko po povzetju. Zamena in vračilo proti povračilu portostroškov (537) G—2 dovoljena. Benedikt Sachsel, Lobes 347, p. PilzilO, deško. Naprodaj je sestv svinjaka, vrt in drvarnica. — Natančneje se izve pri BEUC-u, Teharj e 3—2 Čret, p. Štore. Zacinjenje in popravila vsake vrste točno in ceno. ' , Hotlar lemetrij Clnmac TCelje; GrašHa cesta šteV. 28 : priporoča p. n. naročnikom za' vsa v njegovo stroko padajoča dela kaker za vsakovrstno montiranje parnih kotlov, za parne stroje v irvarijah, belilnicah, koiarriah,tovar-ih za sveče in magarin itd., paro- in vodovode v bakru in železu. < (238) 50-48 V Hiša Z veliko trgovino i)! jako velikim prometom, tik farne cerkve v Savinjski dolini, še radi s bolezni proda ali v najem da. Pisma se pošiljajo na upravništvo ..Domovine" Št 10. (538) 2—2 V Radečah na Dolenjskem ffp*- se proda hiša (gostilna) s hlevom in vrtom, en vinograd in in njiva. — Vprašanja prevzema upravništvo (530) 3—3 „Domovine". »Patent Mach" * se dobivajo & 40.65,80,120,135, svileni 150,180, za deCke 25,35,50,60, svileni 90 v naslednjih prodajalnah: izdeljuje in priporoča: Vidrovo žitno kavo. t Juhni pridatek znamka .,Vvdra'. Juhne konserve (grahove, lečne. gobove in riže^ Oblati (specialiteta: .Dessertdelicar in masleni ohlat Šumeči limonadni bomboni ..Ambo". Dišava za pecivo rBuhtinu. Napravite poskus! Kolekcije vseh -teh izdelkov 3 K 20 v in poštnin Suhe gobe, mališno štupo, on laneno seme, oves, pšenico, ježni rž, krompir, fižol, lečo, proso, mino, seme od sonlčnic, kameli konoplje, deteljno seme, sploh \ deželne pridelke kupuje v>. Ant. Kolenc« trgovec v Ce Narodni dom. Slavnemu občinstvu pa priporoča svojo bogato lego vedno svežega špecerijskega blag« debelo in drobno, kakor tudi pristno domait i v sodih od 56 ltr. naprej vse po najnižji ceni. Svoji Is svojim! Braslovie, Peperko Toni. Nova oerhev, Arlič Mih. Šmarje, Losehnik Jan. Oelje, Puttan N. Polzela, Cizel Josip Teharje, Wengust Fr. Dobrna, Stvasser Paul. „ Reiioa, Konzumno društvo. Trnovlje, Fazarinc A. Ootovlje, Jialgaj Fr. Zlblka, Založnik J. Vransko, Schwentner K. Gornji grad, ,T. Božič. dt. Jnrlj ob J. 4., Kavčič M. Vojnlk, Zottl Fran. Hrastnik, Bauerheim P. Št. Jnrij ob T., Rizman M. Žusem, Gajšek Flor. Loka, .Takša Ivan Št. Peter, Kornn Fr. Mozirje, Žuža Fr. (386) 44—12 Šmarje, Stopica Fr. Prodajalne v drugih krajih daje e. kr. izkl. pr. tovar. za hlačnike Fr. Mach, Brno foTflTnT0T0TQT0TQTfi?0YQTQTQT0fi puškar ¥ Borovljah (Ferlach) na Koroška se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušk -m za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres-nice, sprejema vsakovrstna popravila ter jikj točno in dobro izvršuje. — Vse puške, so ntJ c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. -J Slovenske ali nemške cenike na zahteva^n (255) zastonj in poštnine prosto. 50—S*' manj delavske sile potrebujejo gasilna društvi brizgalnicah najnovejšega zistema in prem ravnoteža, odlikovanega v Pragi na razstavi 1903, izumitelja in tvorničarja R. A. SMEKAL-a iz Smichova. Podružnica Zagreb. Ti stroji delajo desno in levo. eno in j mlazno 30 do 35 m ralaza! Skladišče vseh gaa potrebščin. Tudi na obroke. S. spoštovanjem 497ll podružnica R. A. Smett BASEL (Hvica) Centralbahnplatz št. 9 j; i» . • . i