#
!+

#

ali vsaj s samim seboj in se vrnili, da bi to po-
vedali še ostalim. Njihova beseda zato ne
more biti beseda nesmisla, brezte`nosti in
neumja. Je izkustvo. Tak pisatelj je Kazant-
zakis. @ivela in dihala sem z njegovim Fran-
èiškom. Ne spomnim se pisatelja, ki me je
tako moèno zapletel v dialog kot prav on.
Mojster dialoga je. Besede prihajajo na pot
lahkotno, vedro, brez te`e. Z jasnim in glo-
bokim sporoèilom. Brez te`ke `alosti in gren-
kobnosti. Veder in svetel je kot njegova do-
movina Grèija. Diha in kipi. Medtem ko be-
rem, èutim, kako se mi napenjajo pljuèa, kako
mi pljuska srce, kot pljuskajo valovi grške-
ga morja ob obalo. Vidim cvetoèe limonovce,
oljke in si reèem v njegovem jeziku “mandlje-
vec govori mi o Bogu”. Ko smo enkrat do te
mere obèutljivi, je beseda v nas res našla pro-
stor, kjer se bo ugnezdila, kjer bo zasijala s
svojo velikonoèno in vstajensko svetlobo.
.&

Dotaknil si se mojih ust,
seraf, z `erjavico iz oltarja,
izbrisal si mojo krivdo,
odpustil moj greh.
Poslan si bil, da me prevzameš,
da me vnameš za `ivo pripoved
knjige vseh knjig.
Zlomil si njene sedmere pe~ate,
obrisal solze, ustavil jok.
Jem besede, ponujene
na razgrnjenem knji`nem zvitku.
Grenke in nerazumljive v mojih ustih
postajajo sladke kot med.
Vredna sem.
 Kakor Jagnje, ki je bilo zaklano
in me s svojo krvjo odkupilo Bogu.
Dotaknil si se mojih ust,
seraf, z `erjavico iz oltarja,
izbrisal si mojo krivdo,
odpustil moj greh.
Iz 6,6
Raz 5,5
Ezk 5,5
4	'3	&
	






!+

#

"
6
Kakor de` pada name Tvoj nauk,
kakor rosa kaplja name Tvoj govor,
kakor ploha na mlado travo,
kakor naliv na zelenje.
Ne bo se vrnil tja, odkoder prihaja,
dokler ne napoji vse zemlje,
dokler ne bo storil, kar je hotel,
uspel v tem, za kar je bil poslan.
Ne bo se vrnil tja, odkoder prihaja,
dokler me ne naredi rodovitne in brste~e,
dokler ne bom sprejela semena izvoljenosti,
pove~ala sadov svoje pravi~nosti.
Ne bo se vrnil tja, odkoder prihaja,
dokler ne bo na meni po~ival Tvoj mir,
dokler ne bom poni`na kakor otrok,
popolnoma voljna za Tvoj glas.
7$

Lk 7,36
Odpustiti.
Pustiti.
Iti.
Od prekletstva
prvega mo`a in `ene,
od razbeljenega ognja,
od hladnih senc.
Oditi.
Iti.
Odpustiti.
5 Mz, 32,2
Iz 55,10
2 Kor 9,10
Lk 10,6

 #
!+

#

7

Od štirih vetrov prihajaš vame,
Duh milosti in Duh dobrote.
@arki svetlobe me rahljajo,
sape ljubezni me dvigajo.
Moje kosti drhtijo,
moje mišice se napenjajo.
Naseljuješ me s toplino
in iz otrplosti odpiraš moje ustnice.
Sprejemaš mojo pobito daritev,
potrtega srca ne preziraš,
njegovih grehov se ne spominjaš.
Od štirih vetrov prihajaš vame,
Duh milosti in Duh dobrote,
od štirih smeri kri`a.
*$


V skrivnost ve~era prihajaš šepetaje
kot Beseda stvarjenja in pri`igaš zvezdo.
Tema se umika lu~i in ti s pradavnim
zvokom izgovarjaš: Bodi svetloba!
Vsa mehka je ta beseda, sijo~a in lahka
kot zvezdni prah. Vsepresegajo~a
me vra~a na za~etek svojih poti in pripoveduje
zgodbo o tem, da me od vekomaj spremlja.
Šum najinih korakov riše ~udovito rimsko cesto
in ko odhajaš iz skrivnosti ve~era
v meni `ari celotno no~no nebo.
V nepregledni galaksiji `ivljenja ponovno ~utim pot.
Ezk 37,b
Ps 51
	





8
&
6


Raz 19,11
Kadarkoli odtavam, zaslišim za seboj
topot konjskih kopit in tebe,
moj Gospod, kako me iš~eš in kli~eš,
moj Jezdec na belem konju.
Ujameš me s pogledom
ognjenega plamena,
z diademom Ljubezni na svoji glavi
me za~araš, da se vrnem.
Ogreješ me s plaš~em iz lastne krvi,
oble~eš me v belo tan~ico odrešenja.
Zvest in resni~en me dvigaš
 na svojega konja.
Ne upiram se ve~.
Edini si, ki me znova in znova
ponese v nebo.
!+

#


! #
$

Stisniti sem te hotela v dlan,
toda ti si rekel:
Jaz sem pot, resnica in `ivljenje.
Ujeti sem te `elela v svoj strah,
toda ti si rekel:
Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme bo rešen.
Prepri~ati sem te hotela, da ne vidim resnice,
toda ti si rekel:
Jaz sem zato rojen in sem prišel na svet,
da pri~ujem za resnico.
Neopazno je popustil stisk,
tiho je ugasnil strah,
samodejno je onemelo prepri~anje.
Zmagal si, Gospod.
Po novi in `ivi poti
sem skozi zagrinjalo stopila v svetiš~e,
ki ga ni naredila roka
in ni bilo le odtis resni~nega.
Tukaj v najglobljem sidru duše
se je zazrcalilo upanje,
polnost ve~nega odrešenja,
neminljiva pot.
Svetiš~e, kjer se bom sre~evala s teboj
— `ivim Bogom.
!+

#

	




"
9
Jn 20,19
Mir mi bodi, pod no~ tega dne,
ko se zadr`ujem za zaklenjenimi vrati,
ko njih klju~avnice je~ijo od te`e,
ko v negotovosti kli~em Tvojo bli`ino.
Mir mi bodi, v milosti trenutka,
ko stopaš skozi moje strahove,
ko mi ka`eš prebodene roke in stran,
ko dihneš vame velikono~no jutro.
Mir mi bodi, v ponavljanju besed,
ko do konca odrivam veselje odrešenja,
ko ne zmorem polo`iti roke v tvojo dlan,
 ko ne grem tja, kamor bi me rad poslal.
Mir mi bodi. Ljubiš me.
!+

#