^ vsak dan rase Ib praznikov. ¡jfued daily except Saturdays, Sundaya and Holidays PROSVETA _ GLASILO SLOVENSKE NAR ODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniiki prostori: 1007 South Lawndala Ava. Office of Publication i 20S7 South Lawndala Ave. Telephone, Rockwall 4004 leto-yeah xxxvn Cena lista je $0.00 at Isas matter Jaauary IS. INS. at tha »ost-otftoe uiKter th« Act of Conarsss of Marea 0. im. CHICAGO 23. ILL. ČETRTEK. 9. MARCA (MARCH •). 1945 Suhacrlption $0 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER a Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1108, Act of Oct 0, 1917, authorised on Juno 4. 1010. Trotja armada v bližini Roño! Rusi prodirajo proti Berlinu! ■s Kolin, četrto največje nemško mesto, v rokah prve ameriške armade. Skoro vse mesto v raz valinah. Pattonova armada drobi odpor nem ških sil v dolinah ob reki Moselle v prodiranju proti Koblenzu. Američani ujeli več tisoč nemških vojakov in častnikov.—Prva ruska armada pod poveljstvom maršala Zukova za oedla čez 500 nemških mest in Vasi in prodrla do Stettinskega zaliva. Berlin priznal uspehe lovjetake ofenzive.—Ameriške priprave za zdrobitev ostankov japonskih sil na Luzonu bin in dospela do Stettinskega zaliva ob ustju reke Oder. | Maršal Staiin je naznanil nove triumfe sovjetskih sil v povelju'dneva. Skoro vsa Pomera-nija je pod kontrolo teh sil. Med mesti, katera so Rusi zasedli, so Cammin, Drievenow, Treptow, Greifenberg, Guelzow in Plathe. Druga ruska armada je okupi rala Grudziadz, nemško trdnjav-sko mesto, 55 milj južno od Gdanska, in ujela čez pet tisoč sovražnikov, med temi poveljnika vojaške posadke. Rusi imajo zdaj odprto pot za prodiranje proti Gdansku. Oddelki armade generala Žu kova so v prodiranju proti severu presekali štiri ceste in dve železnici. Berlin je priznal ruske uspehe v ofenzivi. Stettin in predmestja so tarča topniškega bombardiranja. Guam. 7. marca.—Tri divizije ameriikih pomorščakov so obnovile ofenzivo proti japonskim silam na otoku Iwu. Slednje še drže severno konico otoka in vse kaže, da bodo kmalu zdroblje- PARIZ. 7. marca.—Vrhovni sa vezniški stan poroča, da ao m kolono iretje ameriške armade približale reki Reni v kraju, ki leži 15 milj sapadno od Koblen-st. V zadnjih 48 urah ao prodrle 40 milj daleč. Poročilo dostav lja. da so ssvesniki v sedanji oianzivl ob Reni ujeli čes 100.000 nemških vojakov. Pokopališča nemških meat ao na 50 milj dolgi črti. LONDON. 7. marca.—Nemci poročajo o veliki ruald ofenzivi, katero cilj Je okupacija Berlina. Sovjetske alle rušijo nemške obrambno linije na vzhodni atranl prestolnice ln na obeh straneh Kuesirina, trdnjavakega mesta ob reki Oder. Paris. 7. marca.—Kolin, nemško mesto ob reki Reni, ki je nekdaj slovelo kot središče kulture, lepote svojih cerkva, širokih cest in bulevardov, industrij in omrežja železnic, je zdaj posest prve ameriške armade, katere poveljnik je general Hodges. Araariška armada je t^Bipli» la Kolin včeraj, dvanajst dni po prekoračenju reke Roer. Prve oklopne in pehotne kolone so udrlfe v mesto v nedeljo. Voe mesto z izjemo predela v južno-vzhodnem kotu, in Deutza, predmestja ob Reni, je v ameriških rokah. Kolin je največje nemško mesto, ki je padlo zaveznikom v roke. Padec ni bil spremljan z grmenjem in treskom, kakor je bil padec Aachena, ko so se Nemci borili proti zaveznikom od hiše do hiše, temveč se je sesul kot preluknjan balon. Skoro ves Kolin je v razvalinah. Od maja 1. 1942, ko je bil izvršen prvi zavezniški masni napad iz zraka na mesto, je padlo na Kolin čez 42,000 ton razstrelilnih in zažigalnih bomb. Le neznatno število poslopij se je izognilo razdejanju. Kolin je nadaljnji Aachen, St. Lo ln Due-ren. Koliko izmed 768,000 prebivalcev Kolina v normalnih časih je ostalo v mestu ob padcu, še ni znano. Število bodo morale ugotoviti vojaške avtoritete. Tietja ameriška armada drobi "dpor nemških sil v dolinah ob reki Moselle. Njene kolone so Prodrle 32 milj daleč v zadnjih 3(1 urah po zdrobitvi nemških obrambnih linij. Zdaj se vale jkoro brez odpora v smeri Koblen za. Med mesti, katera je okupirala ¡'• tja armada, so Gindorf, Seins-• H. Kyll - Burgweiller, Stein-Meisburg, Wallenborn, «nstadtfeld, Daun in Schoen-Koblenz je tretje največje na zapadni strani reke K,r>"- ki je še nemških rokah. Američani so ujeli več tisoč '"TTrtkih vojakov. Med ujetniki neral Edwin von Rotkirch 'n člani njegovega štaba. Rot-^ J* bil poveljnik triinpetde-ar madnega zbora. '-Jrti general je bil silno po-k'> J* bil pripeljan v ozadje r' Kako naj upamo na 0 v tej vojni, ko nimamo ne «n ne konj," je dejal. I Iho končano v prihodnjih r,h '!» petih mesecih.** L°ndon. 7. marca.—Prva ru-arrnada pod poveljstvom ne. »no trt frr Zfr r» "V K **rj*la Gregorija Zukova je M?;!* » milj daleč v 24 dneh, 500 nemških našel- »Hdlo Ameriški bombniki so na otoku. Prvi napad na Tokio so izvršili včeraj z baz na Iwu. Glavno japonsko mesto leži 750 milj" severno od otoka. Manila. Filipini. 7. marca.— Ameriške sile na otoku Luzonu so se regrupirale in pripravile za zadnjo fazo bojevanja proti ostankom japonskih divizij. Ti so v pasti in nevarnosti uničenja. Ameriški letalci so v akciji. Napadli so enote japonskega brodovja v bližini Formoze in Hongkonga. Bombe so potopile in poškodovale enajst japonskih ladij in parnikov. Premier Churchill v Nemčiji Razgovori z vojaškimi voditelji Juelich. Nemčija. 7. marca.— Teden dni po okupaciji te nemške trdnjave, zgrajene v petnajstem stoletju, jo je premier Churchill obiskal. Juelich, kjer je Hitler ustanovil vojaško akademijo, so okupirale ameriške sile. Vsi zavezniški vojaški voditelji z izjemo generala Eisenhow-erja so se sestali s Churchillom. Premier je obiskal tudi druge kraje na zapadni fronti in si ogledal porušene utrdbe Sieg- '"churchiU^jc obUk.l »koUk. Eh$plozija uničila čete, ki drže severni sektor fron- parnih V kanadski luki te ob Reni. "Sovražnik bo kmalu pognan čez Reno," je dejal. "Samo še eden sunek je potreben ln vojna bo dobljena ' Reka Ohio prestopila bregove Vojne tovarne zapirajo vrata Cincinnati. O.. 7. marca.—Reka Ohio je prestopila svoje bregove po silnih deževnih nalivih in poplavila nižine. Štiri države ob tej reki so prizadete za radi povodnji, ki je zahtevala že osem žrtev. Veliko število vojnih tovarn je moralo zapreti vrata. Trans-portacija v prizadetih krajih je paralizirana. Uradniki Rdečega križa poročajo, da je bilo že šest tisoč družin evakuiranih iz krajev ob reki in da je število brezdomcev narastlo na 10,000 aamo v Cincinnatiju. Čez dvajset kompanij ohijske državne garde je mobiliziranih za reševalna dela. Letališče v Cincinnatiju je pod vodo. Voda je razdejala oljno cev, skozi katero je prišlo 336,000 ga-lonov olja v čistilnico Standard Oil Co., Latonia, Ky., pri Law-rencenburgu, Ind. Pittsburgh, Pa.. 7. marca.— Reki Monongahela in Allegheny sta poplavili nižine in pognali več tisoč ljudi iz stanovanj. Obe se stekata v reko Ohio v Pittsbur-ghu. Več vojnih tovarn je moralo ustaviti obrat. fleiftŠki arzenali v pod zemljo Zgradili so jih zasužnjeni delavci Moskva« 7. marca.—Boris Pole voj, dopisnik Pravde, glasila komunistične stranke, poroča, da so ruske čete v prodiranju preko Šiezije odkrile arzenale orožja pod zemljo, "zgrajene s krvjo in kostmi sužnjev, katere so naciji odvedli v Nemčijo iz okupiranih evropskih držav." "Naše sile so okupirale letališče v bližini velikega gozda in se čudilo, zakaj so ga Nemci zgradili v tako zapuščenem kraju," pravi Polevoj. "Se bolj smo se čudili, ko smo zagledali omrežje cest v gozdu. Te so vodile v tunel pod zemljo, kjer smo našli bombe, mine in ogromne zaloge municije. Vse je bilo redu. Opazili smo električne žice, napeljane do municije, ki pa je Nemci niso utegnili rsz-streliti pred umikom." Polevoj poročs dalje, da so Rusi odkrili letalsko tovarno pod zemljo v nekem drugem kraju, katero so zgradili zasužnjeni delavci pod vodstvom nemških inženirjev. Ti delavci so stanovali v taboriščih, ograjenih z bodečo žico, v bližini podzemakih ar-zenalov. Vsakemu ao vžgali številko. Slabotne in bolne delavce so pobili, močne in zdrave pa uposlili pri gradnji arzenalov. RUSUA RAZPUSTI SVOJO KOMI SIJO V AMERIKI • ' / Transakcije pridejo t obrftočje Amtorga v New Yorku ' tmKm/i 4 PODPIS PROTOKOLA ZAORZAN Washington, D, Cm 7. marca,— NAM News, glaoilo* Zveze ameriških tovarnariev, napoveduje, da bo sovjetski iRusija razpustila svojo nakupovalno komisijo v Ameriki, ko bodo potekle obveznosti v smislu provizij posojil-no-najemninskega*zakona, nakar bo Amtorg, sovjetska 'agentura, katere glavni stan je v New Yorku, prevzel kontrolo nad kupovanjem blaga in drugimi tranaakcijaml v Ameriki. Ta agentura je vodila trgovake posle v Imenu sovjetske vlade v predvojni dobi. Glasilo trdi, da Rusija še ni podpisala protokola glede nakupovanja blaga v «Ameriki v okviru obveznosti posojilno-najem-ninskega zakone za sedanje fiskalno leto, kar j* izzvalo zaskrbljenost v državnem departmen-tu in med uradniki zunanje ekonomske administracije. Protokol je bil poslan Rusiji v podpis pred desetimi tedni. Sovjetska vlada še ni pojasnila, zakaj odlaša s podpisom protokola, kar je povzročilo različna ugibanja. Pogodba, sklanja* na mra Ameriko in Ruoljo, do loča kredite sovjetom v vsoti treh milijard dolarjev. Iz virov, ki irtijo ozke stike ž ruskimi uradniki v Washington u, se doznava, da bo kongres razpravljal o reviziji posojilnega i programa, raztegnit vi obmoo* M ledetatne Export-Import ban«1 ke in korporacij e za rekonatruk» jo financ. Možnost je, da bo kongres odobril načrt glede dajanja posojil zunsnjim državam za kritje nakupov blaga v Ameriki. Izgleda, da je Rusija uverje-na, da bo uspela v svojih naporih glede aklenitve trgovinske pogodbe z Ameriko. Člani nakupovalne komisije bodo oatali v Ameriki po razpuatu in vršili posle v območju Amtorga. . Predaednik Roosevelt je v svojem poročilu kongresu rszkril, ds je vrednoat orožja, motornih vozil in drugih vojnih potrebščin, kstere je RuoUs dobils od Ameriks v dobi od 11. msres 1. 1941 do 31. januarja tega leta znašala $5,031,044.000. I . Opozicija proti konskripciji v Kanadi Quebec, Kanada, 7. marca.— Provinčna zbornica Je s 67 proti petim glaaovom sprejela predlog s protestom proti konskripciji sil notranje obrambe za aluž-bo na zunanjih frontah. Zbornica je tudi obsodila premierja «Kinga, ker ni držal dane obljube in ae udal pritisku onih, ki zshtevsjo konskcipcljo. Vancouver, Kanada, 7. marca. —Tovorni parntk, naložen z mu-nicijo, je bil uničen v tej luki, ko je nastala eksplozija, šest članov posadke je izgubilo Življenje in veliko število drugih je dobilo težke poškodbe. Senat potrdil imenovanje Vinsona ( Washington, D. C. 7. marca— V olika letalska Senat je potrdil imenovanje Fre- n99rmia v Angliji da M. Vinaona, bivšega direktor-ja urada ekonomske stabilizacije. za upravitelja federslne kor-poracije za rekonatrukcijo f>Mnc soglasno Jn brez debate. Korporacija je bila ločena od trgovin-akega departmenta. čigar načelnik je Henry A. Wallacc. York, Anglija, 7. marce,—Trinajst oaeb je bilo ubitih, med temi pet vojakov, čez 60 po ranjenih, ko je tranaportno letalo tre- Sodniki kritizirajo delavski zakon , St. Paul, Minn* 7. marca — Trije federalni sodniki ao kritizirali v kongresu sprejeti delav-aki zakon In ga označili za pri-atranskega. Istočasno so dovolili voznikom, upoal«'nlm v pjvovai-nah treh kompanij, obnovo atav-ke. Vozniki ao člani unije Ameriške delavske federacije. Apel ubeinih Nemcev v Angliji l-ondon, 7. marca.—Ntmci, ki ao pobegnili v Anglijo pred Izbruhom aedanje vojne, ao apelirali na avtoritete, naj jim dovolijo oblak taborišč, v katerih se nahajajo nemški vojni ujet- Domače vesti Nov grob v Chicagu Chicago.—Zadnji pondeljek je tukaj umrla vdova Anna Erien, ki zapušča dve hčeri ln aeatro Jennie Winčec. Rojenice Gowanda, N. Y.—Pri druttnt Margareth Ulmer, roj. Oman, oo se oglasile vile rojenice in pu stile sinčka. Mati je člknica dru Štva 325 SNPJ in enako pootane tudi sinček. Nov grob v Indian! Indianapolis, Ind.—Tukaj je umrla Amalla Gole, stara 45 let. Zapušča štiri hčere, sina in brata Louisa Metelka. Ranjen v vojni White Valley, Pa.-Antonia Bogataj je bila obveščena, da je bil 15. febr. v Belgiji ranjen njen sin Sgt. Frank Bogataj, ki ae zdravi v Franciji. V armadi Je od decembra 1042, preko morja pa od lanskega oktobra. V vojni ima tudi dva brata. Sgt. Fred Bogataj je na Filipinih in v armadi od aprila 1043. Sgt. Henry Bogataj pa alufti pri letalcih v Angliji in je že napravil do zadnjega poročila 13 poletov nad Nemčijo ter bil odlikovan. Pri vojakih je od maja 1943. Io Minneeote Ely, Minn.—Frank Shober, sin družine Frank Shober, ki je padel v Nemčiji, je bil atar 20 let in je slutil pri padalnih četah. Poleg ataršev zapušča dva brata (enega v armadi) ln šeat sester. —Jera Lah je bila obveščena iz Waahingtona, da je bil njen oin Andrej, otar 20 let, ubit na Filipinih. Poleg matere zapušča brata in fttlrl sestre.—Na Filipinih je padel tudi Joe Kochevar, star 10 let, ki poleg sestre zapušča tudi brata. Prvotno je bilo namenjen«, da je pogyias Nov grob v Pennl St. Marys, Pa.—Dne 26. febr. >ja tukaj nenadoma umrla Mary Rollick, stara 57 let, rojena v Jelšanah pri Ilirski Bistrici in članica društva 581 SNPJ, kakor je tudi voa njena diuilno. Obravnava proti ge-stapovcem v Parizu Sodelovanje z nacij-sko tajno policijo Paria. 7. marca.—Obravnava proti osmim francoakim gesta -povcem oe je včeraj pričela pred ljudskim sodiščem. Med obtoženci je ena ženska. Prooekutor Charles Reboul je dejal, da so obtoženci sodelovali z nacijako tajno policijo, seŽI-gali Žrtve avoje brutalnosti, drugim pa potiakali sol v odprte rane. Vodilna obtoženca sta Georges le Danseur ln Jean Bouillon. Obtožnica jima očita, da sta izdala in izročila 50 francoskih rodoljubov Nemcem. j Reboul je rekel, di w imeli obtoženci direktne zveze z nemškimi gestapovci, da ao jim sled-nji plačevali 10,000 frankov me-aečno in jim dovolili vodstvo črnih tržišč, kar jim js prinašalo ogromne profite. Samo v enem letu ao profiti znašali 40,1)00,000 frankov. Nova kriza se razvija na Japonskem Waahlngton, D. C., 7. marca.— Radio Tokio poroča, da Je premier Koieo aprejel reaignacijo admirala Kobajašija, člana vlade, v krizi. Koiao Je omenil, da bo japonaka cejioa morda kmalu postala bojišče. Premier ae Je udal pritiaku onih, ki zahtevajo sklicanje zaaedanja parlamenta, da ta razpravlja o vojni situaciji. Moskva oplazila grško vlado Obsodba manevrov skrajnih desničarjev London. 7. marca.—Sovjetska Rusija, ki je molčala o grških zadevah v teku in po zaključe-nju civilne vojne, je zdaj Javno napadla grško vlado, katere predaednik je general Nicholas Plaatiras. Obsodba manevrov te vlade in skrajnih desničarskih grup ter reakcije je bila izrečena na moskovski radiopostaji. "Grška vlada je z ustanovitvijo administracije za javno varnost opozorila prebivalce na atrahote diktatorja Metaxasa in nemške okupacije," je dejal govornik na moakovaki radiopostaji. "Plaatiraa ae ne bo dolgo vzdržal na krmilu, ker skuša vladati z okovano pestjo." Značilno je to, ker je Moskva javno obaodila aedanjo grško vlado, ki jma oporo pri Veliki Britaniji. Možnost je, da bo ta vlada kmalu padla. Bivša grška vlada, katere predaednik je bil Emanuel Tsouderos, je morala reaignlratl potem, ko jo je Moa-kva začela napadati. Napad na aedanjo grško vlado je obenem kritika britake politike v Grčiji. Moskva trdi, da hoče ta vlada zatreti vae levi-čarake grupe po razorožitvi. Sluiaj Argentine pred konferenco Člani posebnega odbora sestavili poročilo ' Mexico City. 7. marca.—Slučaj Argentine pride pred konferenco reprezentantov ameriških republik. Poaebni odbor je seata« vil poročilo, ki bo daneo predmet debate na tajni oeji. Poročilo voebuje med drugim deklaracijo ameriških republik glede stališča napram Argentini, edini državi na zapadni hemiaferi, ki še vzdržuje odnošaje z Nemčijo in Japonsko. Pričakuje se, da bo Argentina povobljena, naj podpišo deklaracijo Združenih narodov, katera je bila aestavljena na tej konferenci, kakor tudi resolucije o vojni ln miru. Argentina Je apelirala na Vaeamerlško unijo v oktobru preteklega leta za zaali-šanje. Njen apel je zdaj pred konferenco v Mexico CityJu, Ako bo Argentina oprejola povabilo, bo morala napovedati vojno ooišču, obenem pa ae bo morala obvezati, da bo zatrla vae nacijsko in fašistične aktlv-noatl v svojih mejah. Dati bo morala tudi zagotovilo glede kooperacije z ameriškimi državami v prizadevanjih za ustanovitev sistema ekonomskega, političnega in civilnega miru. Dalje bo morala priznati aovjetsko Rusijo, kar je pogoj za udeležltev konference Združenih narodov, ki ae prične 25. aprila v San Franciscu. Konferencs ameriških drfav bo morda zaključena jutri ali v petek. Izgredi v nemškem mestu ob Baltiku Stockholm, Švedsko, 7 marca. —List Aftontidningen je objavil poročilo o krvavih izgredih v Stmslandu, nemškem mestu ob Baltiškem rtiorju, Spopadli ao ae nemški mornarji o člani nscijake elitne garde. V spopadu Je bilo več ubitih in ranjenih. Delitev krompirja v Angliji London, 7. man a.—Živilsko ministrstvo je naznanilo, da bo ščilo na tla in ae razbilo. Nesre- riikl. Izjavili ao, "da bodo aku-ča se je pripetila v bližini tega j šali spreobrniti svoje rojake In mesta. zatreti nacljski vpliv." Kobajaš! je resignlrsl Iz ksbine- j odredilo delitev krompirjs v od* ta z namenom uatanovitve nove merkih. če bo pomanjkanje po-totalitarske stranke On je naj- stalo občutnejše. Naznanilo močnejšo politična Japonskem. osebnost na1 omenja, da ae zsloge žita in mesa krčijo. PROTIMONARHI-STIČNE DEMONSTRACIJE V RIMU Levičarake grup* zahtevajo reaignacijo vlade RESNA POLITIČNA KRIZA Rim. 7. marca.—K o m u n i o t Giuaeppe Laatagna Mancinl .je bil ubit v izgredih, ki ao aledili demonstracijam proti monarhiji in vladi premierja Bonomija. Demonstracije pred Kvirinaiom, kraljevo palačo, ao organizirali voditelji lovičarakih grup, ker je general Mario Roatta, šef gene-talnega štaba pod fašističnim režimom diktatorja Musoolinija, pobegnil iz bolnišnice jetnlinice Regina Coell zadnjo nedeljo. Proti nJemu se je prod rlmakim aodiščem vršila obravnava kot vojnemu zločincu. Beg generala je potlanil osvobojeno Italijo v največjo politično krizo od zavezniške invaai-je. Mnenje prevladuje, da oo viaoki vojaški častniki, policija ln prominentni politiki saplateni' v škandal ln da ao ti omogočili beg generalu. V teku izgredov so padale bombe pred kraljevo palačo. Mnoiica je kričala "Smrt kralju!" "{Smrt prestolonasledniku Umbertu!" "Smrt Roattir "Proč s ssvojsko dinaotljo!" "Bonoml mora reolgnlratlP Karabinjtri na konjih oo bili poavanl v akcijo ln zsčell streljati. Krogi« oo ubile Manclnlja, štiri druge ps ranile, med temi dva oaves-nlška vojaka in itaUfenskotfa policijskega agenta. Zahtevo, da mora vlada prp* mierja Bonomlj* reaignlratl, jsi.i predložila grupa komuniotov, oo-claliotov, akcljonlotov, rapubli- , kancev in vojnih veteranov. Bonoml je naznanil, da bo vprašanje ovoje reoignaclje predložil članom kabineta, ki oe da-nea aeatanejo na ovoji seji. TI bodo odločili, ali še ootane predsednik vlade ali ne. Bonoml je dejal, da ae kot član koalicijake vlade ne bo nikdar odpovedal svoji poziciji, Prestolonaslednik Umbert ae je nahajal v Kvlrinalu, ko oo ae vršili izgredi. On je prevzel oblast svojega očeta, kralja Viktorja Emanusls, kateri oe je slednji odpovedal, ko oo zavezniki okupirali Rim. Ko ja Italija pod-plssls permlrjs z zsvsznlki, oe je krslj umaknil v avojo vilo v Ss-lernu, Demonatracije ao sledile masnemu shodu v Kolizeju. Shod Je bil sklican, ko je general Roatta pobegnil iz bolnišnice, Udeležilo se ga je 10,000 ljudi. Govorniki, med temi neki partizan, ki je Izgubil nogo v vojni, so pozivali množico, naj napade Kvirlnal, kar se je zgodilo. Istočasno se je druga množica zbrala pred palačo premierja ftonomlja in razvile rdeče zaatave. Demonatran-tje ao prineali truplo ubitega komunista v premierjevo palačo, kjer ao ga ovili z zastavami In prižgali sveče. Ko je eksplodirals druga bomba pred Kvirinaiom, so lja prišle enote ameriške in britake vojaAke policije in zsatražile oko-lieo. levičarji zahtevajo resig-naeijo vlade in razpuat zborov ka rabin jerjev. Kaiiek se bo sestal z Rooseveltom Waahington, D. C, 7. marca.— Iz zanealjivih virov ae doznava, da se boata predaednik Rooae-velt in general Kai|ek, vrhovni poveljnik kitajskih oboroženih ali, seata la v San FraSciacu, Cal., pred pnčetkom konference Združenih narodov. Roesevelt je prej naznanil, da bo osebno pozdravil delegate, ki bodo prilli na to konferenco. '»TT -f» PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT u ,. OLASXLO m LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTE Qwmo Qi definicija gesla o "brezpogojni predaji" daje bolj konkretno sliko kot smo jo do /.daj imeli. Nekatere zgoraj navedene točke, na primer 3, 4 in 5 bo vsuk miroljub in pravicoljub brezpogojno podpisal- Izvedba teh točk nu vsej črti je absolutna potreba— v intet esu nemškega naroda samega kot tudi v interesu evropskega if i svetovnega miru. Ostale tri točke—2, ti In 7—so pa zelo sporne. Te točke v bistvu pomenijo osedlanje Nemčije s kartaginskim mirom in sejanje vziokov za novo evropsko in svetovno vojno, kakor tudi sejanje uovega nacizmu v Nemčiji. Ce bodo zmagovite sile skušale uničiti nemško "vojno industrijo," to ie vso težko in tudi mnogo lahkr industrije, U) pomeni—gospoduisko uničenje največje industrijske diželt v Evropi. S tem bodo le pavperiziruli vso Evropo, ki je predvsem odvisna od nemškega premoga in marsikaj drugega. Bolj pametna lešltev bi bila mednarodna konlfola nemške industrij«, in sicer ne po privatnem kapitalu, marvač po mednarodnim vladnem konzorciju. Nemško delavstvo bi seveda moralo imet« pravico do organizacije in kolektivnega pogajanja. Če velika tiojica nima Ugu v mislih, marveč le "uničenje nemške industrijo," tedaj lahko že danes rečemo, da grudi mir na pesku in da bo Hitlerjev fašizem le nadomestila s svojim fašizmom. Siicnu je tudi «lede točke o plučevanju reparacij z delom in v blagu Nihče ne more oporekali, da je Nfemčija dolžna popraviti čim več stoijene Škode v okuoiranlh deželah. Toda vprašanje je kako. oziroma kje potegniti čito. kajti tudi Nemčija bo sama vsa lazbita—njena industrijska mesta bodo v pretalni večini sama razvalina. In uko se zmagovalci oftlenejo politike, da bodo ir Nemčije preaeiili vso premično ndustrijo (predvsem stroje), kar jo bo še ostalo, kako nuj plačuje reparacije v blagu—a industrii-ikinu izdelki? V tem piimeru preostaja samo eno: plačevanje reparacij z dolom -suženjskim delom! To b< bilo na vsej črti posnemanje nacij-uktga bai ban/mu, ki je iz okupiranih dežel nagnal v Nemčijo okrog dvanajst milijonov sužnjev. Voditeljem ADF. konservativni kakor so, ven kredit, ker odločno pobijajo zasužnjenje nemškega dalavatva pit tepuracijskem delu. Ce bi velik« tiojicu rekla, da bo kaznovala vse nacija—to Je vse člane nacijske stiank«. vse Hitlerjeve šturmarje in njegovo tajno policijo. Nplnh vae Nemce, ki so tvorili nacijaki aparat s tem. da bi jih obsodila nu onsilno ali suženjsko delo v vseh razbitih deželah, tiključivši Nemčijo- če hi velesile prišle na dan s takim načrtom, tedaj b» m* tuku skema dala zagovarjati. Tako postooanje z nacijakimi krlminulcl, najnižjega do najvišjega bi ne bilo nobeno suženjstvo, pač pa nafbolj primerna kazen -da vsaj deloma popravijo ogromno škodo fizičnejia razde-jopja. katei en« so zakrivili. T«*ia pri takem delu naj bi narodi z nJim» človeško uoetonall, in sicer ne radi fašiatlčnih kriminalcev samih, m^iveč radi aamega sabe da tudi »umi ne poatanejo enaki barbari Ampak iz Itooseveltovih ust nismo slišali takih besed, marveč 1« baattdo trde oettl in maščevan ia. T»*la tak mir. zgrajen na trdi mMi in maščevanju, vaaj v protekluetl ni bil vreden piškavega oreha, oziroma J« bU la povzročitelj novih vojn. naselbin DRUŠTVOM IN ČLANSTVU NA 3NANJE Chicafo. I1L—Tajnik pripravljalnega odbora je razposlal pisma in vstopnice na čikaška društva za relifno priredbo za stari kraj; ker pa nima vseh nar slovov, prosi, da društva in članstvo upoštevajo sledečo pismo: Dragi bratje in sestre!. Junaški boj naših bratov in sester v stari domovini je znan vsemu svetu. S svojo hadčlpve-ško borbo so seznanili ves svet, da živi narod, ki se naziva SLOVENSKI NAROD, in da je U narod krepak, inteligenten in neizprosen bojevnik za svoje pravice. Skoraj iz nič si je ustvaril svojo vojsko, ki nima para na Svetu. Mi ameriški Slovenci smo lahko ponosni, da smo sinovi in hčere tega naroda, ki se tako junaško bori za boljšo in svetlejšo bodočnost. Koliko je ta narod prestal v skoro štiriletnem boju proti dvema mogočnima in okrutnima sovražnikoma in domačim kvizlin-gom, ne more popisati nobeno pero. Sovražnik j« moril, oskru-njal, ropal in požigal. A zunanji sv«t je bil pa zaprt in pomoči ni bilo od nikoder. Bratje in sestre! Naš narod v stari domovini je bos, brez obleke, gladen in mnogo jih je brez stanovanja. Pomagajmo temu nesrečnemu narodu—našim bratom in sestram. V Chicagu se je formiral Združeni'odbor iz petih SANSovih podružnic in postojanke št. 8 JPO-SS. Ta odbor deluje za veliko prireditev, ki se bo vršihPv nedeljo, 29. aprila 1945, v Češki dvorani, 1438 W. 18th Street. Spored programa se prične Izvajati ob treh pojioldne. Uprizorjena bo igra "Mati", ki jo je spisal Mile Klopčič in ki je povzeta iz partizanskih bojev v stari domovini, katerih se je sam udeleževal. Na programu bodo tudi pevske in godbene točke. Natančnejši program bo objavljen v naših listih. Ob tej priliki bomo izdali tudi programne knjižice z oglasi, za katere se že vnaprej priporoča mo. Prosimo, da nam oglase pošljete ali izročite vsaj do 1. aprila in da poravnate vstopnice, ako ne že prej, vsaj pa na dan priredbe. Dragi rojaki in rojakinje! Sodelujte s pripravljalnim odborom kar* največ mogoče, do vključivšega 28. aprila, da bo ta prireditev prava solidarna demonstracija čikaških in okoliških Slovencev za pomoč našim bratom in sestram v stari domovini. SMRT FAŠIZMU, SVOBODA NARODU! Anton Krapanc. predsednik, Loula Zorko. tajnik, Anton Trejar, blagajnik. (2657 S. Lawndale Ave., Chi-cago 23, 111.) slovani dobro pO&nani po vsem svetu in s« nam pi treba sramovati, ker smo Slovenci, Hrvatje ali .Srbi. Svet nas pozna, da izr hajamo iz bistrega in poštenega naroda in da se ne boiimo vsakega vjraga. Na cvetno nedeljo bodo pretekla štiri leta, oakar je zločinski Hitler napadal nase brate in sestre v Jugoslaviji Ob tej žalostni obletnici t>omo priredili veselico, kajti zaobljubili smo se, da bomo skupaj spravili v h 1945 $500 za WIJKASSD. *Do sedaj smo že odposlali $150 tej organizaciji, kar je lepa vsota za te kraje. Od te vsote smo prejeli prispevke od sledečih: Anton Arč je daroval pivo v vrednosti $21, za kar Se mu odbor najlepše zahvaljuje. B. Miletič je da-roval $20, ivan Frangeš $10, dve osebi pa manjši vsoti. Vsem darovalcem se najtoplejše zahvaljujemo in se priporočamo tudi v bodoč^, kajti na&i dragi onkraj morja Št» vedno potrebujejo naše pomoči, Če so kdaj bile na mestu besede "Odpri srce, odpri roke* otiraj tyatovske solze . . ." so danes. i Bratje in sestre po širni Ameriki, ki imate v Washingtonu svoje sinove in hčere, sporočite jim moj apel, da naj se udeleže naše veselice dne 25. marca. Skušali jim bomo postreči, tako da ne bo nikomur žal, ako se je udeleži. Pomagajmo otreti solze našim bratom, sestram, materam in očetom, ki toliko trpe radi nacifašastov. Tudi jaz imam mater v stari domovini. Pred štirimi leti Je bila še živa, a kaj se je zgodilo z njo, pa bom šele zvedela, ko bo skončana ta grozna morija, seveda, ako bom živa tedaj. j, . ja c» Ob zaključenju mojega dopisa naj tudi jaz kanim solzo np gtpbec Mladinskega listo.; $cv<-da, sedaj je prepozno tožiti, vendar pa si ne morem pomagati, da se ne bi pridružila onim zavednim Slovenkam, ki jim je hudo, ker so spremenili ime Mladinskemu listu. Tudi moja hčerka in hčerka Mary Lumbertove pravit«; da jima ime Mladinski'list bolj ugaja kot Voice of Youth. Sedaj pa želim izraziti moje globoko sozaljc sestri Katarini Krainc ob izgubi sina in prav tako vsem drugim materam, ki so izgubile svoje sinove v vojni. Pozdrav vsem zavednim Slovencem! Mary Suglich. NA DELU ZA STARO DOMOVINO Eaal Rlvordale. M d.—Že dolgo se ni nihče oglasil iz tega kraja. Menda je vojna ubila tudi voljo za pisanje. Vendar pa s«* mora človek včasih vseeno oglasiti, da ljudje vedo, da še vedno živimo, dusiravno nimamo kaj posebnegu poročati. Tukaj v Washingtonu, D. C., in v okolici Marylaftda se silno trudimo, da bi kuj skupaj spravili za nuše brate ift sestre v stari domovini, toda človek naleti včasih na gluha ušesa. Tukaj se nuhuju precejšnje število tukaj rojenih slovenskih mladc-ničev in inludunk iz vseh krajev Zedinjenih držav, toda lf mulo jih Je med njimi, ki se odzovejo našim vabilom. Moje skromno mnenje je, ako bi starši opisali svojim otrokom trpljenje in potrebo naših trpečih bratov in sester v stari domovini, da bi morda našli potem pri njih zadovoljiv odmev. Ko listam po telefonski knjigi, naleUm na slovenska imena kot so Virant, Skubitz. Seliskar. f*roaen itd i»e veliko več pa je tu Hrvatov in Srbov, a slednji ae drže Fotičeve zablode Ako ga vprašaš, če je Jugoslovan, ti odgovori "I am Serhian". Zelo priporočljivo je, da hi starši podučili svoje otroke, kdo ao in da ao na krivi potlv Upam, da bodo to storili. Sedaj amo Jugo DQDATEK K DOPISU New Casile, Pa.—V mojem dopisu, ki je bil priobčen v Pro-sveti z dne 1. marca, sem porpo-toma zapisala, da je Žužek Franc doma iz Boča. On je doma iz Baču pri Knežaku. Njegovo ime po domučo pa je Kuharjev iz gostilne. Prosim čitatelje, da vzamejo ta popravek na /.nanje. Tončka Skufca. PRENEHAL S "SEDEČO" STAVKO ClovalancL Oblo.—Pred nekaj dnevi sem se srečal s starim rojakom, poznanim Gorenjcem, kateri mi je povedal, da je povpraševala po meni neka vdova iz zapadne Pennsylvanije. Dejala je, da zelo pogreša moje dopise y Prosveti. Zakaj nisem pisal zadnje čase v toliki meri kot poprej? Bil sem ^na sedeči stavki in sem se odvadil pisanja. Zgodilo se je nekako tako kot tedaj, ko je Noe ddgotovil svojo barko za vesoljni potop. Bog mu je svetoval, naj naredi dovolj prostora v barki ter vzame s seboj nekaj parov od vsake živali, da se bodo plodile, ko bo prenehalo štiride-setdansko deževanje. Bog pa ni želel, da bi se kateri samec, četudi žival, poželel grešnega dejanja. In tako je Noe zgradil poseben prostor za samce, da ne bi katerega skominale grešne misli. Deževanje je prenehalo in Noe je dobil ukaz, naj odpre barko in spusti v svet v^e, kar je bilo na njej, in naj se ljubijo. Zgodi- j ia pa se je pomota med opico Jakom in slonom. Jako je dobil slonovo robo in slon opično. Ne vem, če je bil Jako iz vrste oran-gutanjev ali ne, vendar pa se je po teži precej dobro počutil, in rekel je svoji boljši polovici v angleščini:' "Lfet's go, Jennie, I feel fine!" In tako je z menoj. Po zadnji seji glavnega odbora se malo bolje počutim, ker me je izmed 30 glavnih odbornikov vsaj eden zagovarjal. In tako bom zopet nadaljeval z dopisovanjem! Nadaljeval bom, če se ne ¿o spremenilo vreme . ♦ . Prvi vzrok, da sem prenehal pisati, je bila seja glavnega odbora, ki se je vršila pred letom dni. Poklicali so me pred posebni odbor in jne vprašali, zakaj nazivam svoje nasprotnike komuniste. Odgovoril sem jim, da nazivam komuniste samo one, ki sami pravijo, da so komunisti. Ne morem razuipeti, zakaj bi se nekdo, ki se smatra za komunista, bal, če ga nekdo drugi tako imenuje. Ako se boji, je slab bojevnik komunistične stranke in še slabši pristaš Rusije, katero vodijo komunisti. Moj sodelavec Teuch, ki je ljubitelj "Jehove", me naziva socialist in Norman Thoiha«*. Hddi tega nisem užaljen, pač pa ponosen, prav tako na stranko, katera je sice majhna, vendar pa jo kapitalisti posnemajo v mnogih ozirih.;1 # Drugi vzrok, da sem prenehal pisati, je bil, ko so šest mesecev pozneje iskali dlako v jajcu, da bi me zadavili. Radi bi videli, da bi izginil iz javnosti, ker so menda bili ljubosumni name, češ, da sem preveč popularen med čitatelji Prosvete. Tretji vzrok pa je bil, ker nimam časa pisati za tako zvani uredniški koš. Kaj sme in kaj ne sme v javnost, sem se že davno naučil in dobro vem, kaj lahko škodi organizaciji, katere sem član. Če ga pa posamezni član1 ali pa glavni odbornik lomi, to! je pa njegova stvar, kajti ima pravico, katero mu jamči ustava Zedinjenih držav. To se pravi, da lahko nekomu povem, da ga lomi, on pa ima pravico, da enako pove meni. To je moja demokracija! 'j Nekaterim se vidi čudno, za-! kaj sva se z br. Zupanom vzdržala glasovanja. Mnogi so stresali jezo samo name, vendar pa je bil on prvi, ki je pojasnil, zakaj ne glasuje, jaz pa sem se oprl na isto, ker sem prav tako v civilni službi kot on, samo da je on v zvezni, jaz pa v mestni. Kdor tega noče verjeti, naj vpraša. Problem naše stare domovine bo prav tako rešen, pa naj mi sprejmemo take ali take resolucije. Ne smete pozabiti, da je vaš dopisnik storil svojo dolžnost do svoje stare domovine, ne da bi vprašal, kakšna je njegova "fronta". Toliko za danes, v kratkem pa se bom zopet oglasil. Fraak Barbič. DUHOVŠČINA SE 1?AJ DRŽI SVOJEGA POKLICA Blvrablk, Mlnn.—Kakor čitam v časopisju, bodo morda končno ljudstva počistila z izkoriščevalci in s kronanimi troti. Potrebno, bi bilo, da bi ocfvzeli moč tudi papežu in višji duhovščini. Čital sem tudi, da bodo velika posestva razdeljena in podarjena revnemu ljudstvu. Razdeliti bi morali tudi vsa cerkvena in samostanska posestva, saj prav duhovščina pra\fl, da je Bog ustvaril zemljo za vse ljudi in ne samo za peščico izvoljenih. Velika krivica je tudi, da mora siromašen kmet, ki ima nekaj oralov zemlje, plačevati visoke davke, dočim so cerkvena posestva prosta davkov. Mnenja sem tudi, da toliko časa, dokler bodo hodili državniki v Rim k papežu po nasvetp, toliko časa ne bo pravega reda ne dobrih razmer na svetu. Ne vem, zakaj se papež in njegova klika sploh vtika v posvetne zadeve in politiko. Oni naj opravljajo posel, za katerega so se odločili, druge zadeve pa naj puste onim, kateri so poklicani, de jih. rešujejo. Ako bi se držali vsak svojega poklica in svojih zadev, potem ne bi bilo toliko nasprotstva po svetu, kakor ga imamo danes. Tudi toliko prerekanja ne bi bilo v časopisju. Dokler pa bo vsak za svojo stranko vlekel in skrbel za svoj žep, pa bomo imeli vojne, zmešnjave, naspurotstva in prepire. Vse Prosvetine čitatelje pozdravlja stari Kraševec, ' Frank Kartah. POIZVEDOVANJE RDEČEGA KRIŽA Chicsgo, 111.—Sorodnik iz Evrope poizveduje za rojakom, ki se piše Gaspar Franc. Nekoč je živel v Chicagu, toda naslova ni navedenega. Ako bi kdo vedel, kje se nahaja omenjeni rojak, naj sporoči Ameriškemu rdečemu križu, 616 South Michigan ave., ali pa telefonira Harrison 5910. Rdeči kril. Saud, kralj Jušne Arabijo, na sestanku a prodaodnikom Hpoeovoltcm na bojni ladli v Kolru. Eqlpt. Ibn Saud Jo pravi po lintal in lastnik vsoqa olja. ki lošl v eetnlll Južno Arabijo. In to olie diši tudi ameriškim olinlm magnetom, salo Ia konferenca med Roooovoltom In kraljem Arabijo. ČASOVNI KOMENTARJI Župnik Černe. kakor so čitatelji čitali v včerajšnji Prosveti, se je pred kratkim povrnil iz Nemčije v Zedinjene države. Zadnji dve leti je bil v internaciji na Bavarskem, kamor so ga izgnali nacisti. Pred internacijo je župnikoval med zdravim kmečkim ljudstvom na Gorenjskem. Rev. Černe se je začasno nastanil v Milvvaukeeju in Rado Staut, urednik Obzora, kateri se jc iz bojazni, da bo nad Jugoslavijo zavladala "komunistična diktatura", znašel na strani največjih slovenskih kroničnih re-akcionarjev, v objemu z urednikom A. D., kanonikom Omanom in drugimi, se je hitro napotil k Černetu, da mu on, aktualna priča, poda sliko o razmerah v Sloveniji. In župnik, ki je sam šel skozi trpljenje, ki so mu ga prizadeli sadistični nacisti, je podal sliko razmer v stari domovini, tragično sliko, a zaeno sliko, kakršne Staut najbrže ni pričakoval, prav tako ne oni slovenski nazadnjaki, ki tu v Ameriki lomijo kopja za stari red v Jugoslaviji, za,staro korupcijo in izkoriščanje ubogega, revnega slovenskega naroda, obenem pa neprenehoma torpedirajo dobrodelno, korialno akcijo, ki jo vodi SANS in napredni element za jugoslovansff narod v križani Jugoslaviji. "TaSole bi povedal očak izpod Triglava ameriškim SJ o vencem." je dejal rev. Čeme Stautu: "Ne modrujte več kot se spodobi! Do- četrtek, 8. marpa ¡■•«na je danes zasužnjen* , bita na križ trpi in krv^* tem ko se vi na svobodni^ prickate med seboj dostet* oslovsko senco. Pošljite nam ? leke in hrane. VsapLutik! ^ riške Slovenije n/t^Z enega samega lačnega želodca .tudi ne pokrila enega samega n^ gega telesa." ** na* * Da, naša politika ne bo nasi UU enega samega praznjf lodca! Tega se je ves ča* 2aVe^ nas napredni element, p^i, pa še članstvo SNPJ. VÄ je za staro domovino podpira in s^trudi, da spravi skTp^ Kaj pa delajo naši katoličani oni katoličani, ki so nasedli ¡1' žem svojih krivoverniH vodit, ljev? Prav malo ali pa skoro nt cesar ne prispevajo za svoje bra *e m sestre v stari domovini ni. Kar primerjajte številke'' Primerjajte, koliko je že prispe! valo članstvo SNPJ jn kolik,, članstvo KSK J? Kdo je to zakrivil? Ne član-stvo, kajti članstvo te ali one V-ganizacije je pošteno. Krivi so njihovi voditelji! Namesto da b, sami rabili malo "fernufta" pa so postali agentje jugoslovanske zamejne reakcije in tulili kakor čredniki proti onim, ki so od vsega početka na delu za staro tdo-movino. In ne samo to. Kakor hitro se je kateri iz njihove strani postavil na pravo stran, so ga ozmerjali in opljuvali. Poglejte, kaj so naredili s starim, pošte^ nim urednikom Zupanom, ker se je upal zapisati resnico! Ti voditelji ali "voditelji" se bodo najbrže spravili tudi na rev. Černeta, če ne bo hotel tako plesati, kakor bodo oni hoteli. OOO "Dajmo našim šumarjem (partizanom) čast, katera jim po vsej pravici gre!" je dejal rev. Černe. "Po dveh letih nemške okupacije ljudje niso mogli navesti niti enega slučaja krivice ali pa nedolžne smrti od strani goščar-jev." -.• |l|| Tajco izjavlja duhovnik Černe, ki je bil v stari domovini. Kaj pa pravijo klerikalci v tej deželi? Qerilci, goščarji, partizani ali kar koli jih imenujemo, "pobijajo na debelo duhovnike in nedolžno ljudstvo." Nekdo, najbrže kaplan Gabrovšek, ki piše v Ameriški Domovini kolono "Čez tri gore, čez tri vode .. z dne 5. marca našteva, koliko duhovnikov so pobili partizani. Najbrže ni resnica, kar piše avtor omenjene kolone, kateri je agent zamejne reakcije, če pa je resnica, potem so zaslužili smrt. Narod se nikoli ne zmoti! ♦ ♦ * Kongreenlk O'Konski iz države Wisconsins, ki je po narodno-sti Poljak, se prav huduje na sklepe krimske konference, češ, da je Roosevelt prodal Poljake na tej konferenci. O'Konski bi bolje storil, ako bi si prej odbil pri svojem imenu tisti irski "O'", predno je pričel tuliti za poljsko reakcijo. os* Rusi zadnje čase poudarjajo, da mora iti Hitler na «avge, da mu morajo zavezniki zadrgniti "štrik" za vrat. Rusi dobro ve-do, kaj govore. Pred nekaj tedni je namreč ameriška profesorica Gildersleeve, ki bo delegati-nja na sanfranciscini svetovni mirovni konferenci, dejala, da je Hitler očitno zmešan, zato «a je treba izgnati na kakšen otok. kakor je bil izgnan Napolen Bonaparte. Lepa reč! Hitlerja, največje*!» morilca na svetu, naj bi zavezniki izgnali na kakšen otok in skrbeli, za njegovo udobnost! Ta bi bila pa res lepa! Hitlerja, ce ga kdaj dobijo v roke, naj dajo Rusom v roke, oni bi dobro vedeli, kaj početi z njim! s s s Bojazen, da bi se po vojni dila krivica tistim Nemcem. » so pri vsej stvari nedolžni in « niso krivi nasilja nacistov naf icir j i so opazovali ves prizor in snemali slike. Tudi to je bil ljudem doka», i, je sovražnik tisti, ki podira ctrkve. ne pa partisani. Stališče osvobodilne fronte napram cerkvenim voditeljem Nobenega dvoma ni, da smatrajo voditelji Osvobodilne fronte cerkvene oblasti odgovorne za organiziranje bele garde ter zveze s fašisti. Obenem pa se tudi zavedajo, da je pametnejše justiti klerikalcem delati napa-te, kajti pri tem vprašanju je judstvo zelo konservativno in občutljivo. Partizansko stališče, da držijo roke popolnoma stran od cerkve, duhovnikov in verskih obredov, e gibanju zelo veliko koristilo, ljudem dokažejo po faktičnih dogodkih, kako lažnjiva so klerikalna gesla, in ngffod Ise sam jrepriča po lastnih preizkušnjah. Osvobodilna fronta stalno izjavlja, da nima namea zavirati ve-in cerkve, temveč^df je to vprašanje osebna zadeva vsakega posameznika. Jasno pa je povedano, da ne bo dovoljeno cerkvi mešati se v narodno politiko; morata država in cerkev biti ločeni, kajti vsaka ima svoje potone funkcije in dolžnosti, katere nimajo nobenih skupnosti. V Sloveniji se malo sliši, vidi i čita nekaj, kar bi dajalo povod misliti, da vodi Osvobodilna fronta kako propagando, bodisi za cerkev ali proti cerkvi. Nevtralna je. Ni pa tako v nasprotnem taboru v Ljubljani, odkoder se siplje nizkotna propaganda o "antikristih" in pa o "judovski internaeionali". Sicer pa je tudi ljubljanskim listom zmanjkalo laži m smrt belogardlsma danes lune spriruje pravilnost partlr "niko taktike qlede vprašanja »rkve-v bistveno katoliški de-fceli. ^ Kadar je kak duhovnik zasa-wn, da se udejstvuje v delu pro-ti Osvobodilni fronti kot vohun na kateri koli drug način, so partizanske oblasti zelo strpne in Je podvzamejo takoj potrebnih korakov. Najprej pride opozori. Ce to ne pomaga, šele tedaj w poslu/.ijo postave. Partijski tisk tudi ne napada cer-kv'-. Duhovniki imajo polno lobodo nri izvrševanju vseh j">iih poklicnih poslov. Božič, "'lika noč in vsi drugi glavni praznik i se praznujejo v glavam stanu in drugih partizan- skih taboriščih z istim občutkom kot po deželi. Posebno navadni vojaki se praznikov veselijô, kaj-ti za nje ti pomenijo tudi petje vino in ples. Osvobodilna fronta še ni kršila niti ene verske tradicije. Ce so bili kaki prestopki, so bili posledica posameznikov in njihovega navdušenja za maščevanje. Partizanska disciplina je zelo stroga in ne dopušča, da bi osebni občutki nekaterih nestrpne-žev delali škodo celokupnemu gibanju. Vsi taki so podvrženi kazni. Nasprotno pa Osvobodilna fronta celo vzpodbuja nekatere verske tradicije, kajti te tvorijo del folklora (šeg in na vad) slovenskega naroda in kmečkega življenja na deželi. Demokracija Slovenski narod je bil navajen tujih gospodarjev. StoTétja pod vlado Habsburžanov so ukoreni-nila v njem napačen vtis, da mu je za večno usojeno biti "hlapec Jernej", in dasi je cele veke napovedoval oni dan, ko se kralj Matjaž prebudi in s svojo vojsko pokonča sovražnika in ljudstvo osvobodi, je imel le malo upanja, da bi se te sanje kdaj izpolnile. Nekoč bo napočil tisti dan! Nekoč! Slovenski kmet pa je pohajal na volišče in glasoval, kakor so ga učili predstavniki njegove politične stranke—malokdaj zase, vedno za druge. Glasoval je vedno za isti program, stari program, le imena so se spreminja-rfa. Industrialnih delavcev pa je bilo v Sloveniji premalo, da bi pri) volitvah prodrli s svojimi kandidati. Med kmeti, ki so bili pod vplivom klerikalnih voditeljev, pa niso dobili podpore. Ysled tega narod ni imel posebne prilike izbirati si svojih lastnih kandidatov za politične pozicije; in ker ni pričakoval dras-ticnihrdprènlemb, se za politiko ni dosti brigal. Slovenski kongres Po kapitulaciji Italije je bil sklican slovenski narodni kongres in vršil se je v Kočevju me-¿¡eca oktobra 1943. Prišli so zastopniki in delegati iz osvobojenega in okupiranega ozemlja po številu 572. Izmed teh je bil izvoljen narodni svet. ki je štel 120 članov in je postal najvišja oblast v detel i. Izvrševalni odbor je imel 10 članov; Josip Vidmar, predsednik Edo Kardelj, Edward Kocbek in dr. Joža Rus, podpredsedniki, Boris Kidrič, tajnik, kot odborniki pa so bili Franc Lubej, Franc Leskovšek, Tone Fajfar, dr. Marjan Brecclj in dr. Zoran Polič. Narodni svet je izmed svojih članov izvolil 40 poslancev za jugoslovanski narodni kongres, kateri se je vršil v Jajcu novembra 1943. Vsaka vas s 500 prebivalci je imela pravico do enega delegata in za vsakih nadaljnjih 500 prebivalcev do nadaljnjega. Mesta in trg! so obdržavali okrajne in občinske konference in izvolili delegate na isti način. Narodna vojska je poslala po enega delegata za vsak bataljon in ti delegati so imeli iste pravice kot civilni delegati. To je bil prvi poizkus demokratičnih volitev v Sloveniji. Toda bil je le poizkus, kajti navzočnost sovražnika je preprečila, da bi bil kočevski kongres povsem demokratičnega značaja. Mnogi delegati so prihajali iz okupiranega ozemlja, kjer so gospodarili Nemci, in očividno je, da tam ni bilo mogoče obdržava-ti kakih volitev. Vzlic temu zadržku pa se lahko reče, da so na kočevskem kongresu bile zastopane vse sile slovenskega odpora proti sovražniku ter da sp se delegati lotili svojega posla na enakopraven in demokratičen način. Za časa tega kongresa se je pričela tudi sodnijska obravnava proti dvajsetim vojnim kriminalcem (to je bilo omenjeno že prej v tem članku), izmed katerih je bilo 16 obsojenih na smrt radi veleizdaje, trije na prisilno delo, eden pa si je končal življenje v zaporu pred obravnavo. Sodnijski zapisnik te obravnave bb lahko služil za dokaz partizanske procedure in porotne obravnave. Marsikaterega bo zanimalo dejstvo, da se original tega zapisnika nahaja v Ameriki, dasi ne v slovenskih rokah. Načrt sa narodno vlado Ko so se decembra 1943 slovenski delegatje vrnili iz jugoslovanskega kongresa v Jajcu, so sestavili načrt za upostavitev slovensko narodne vlado na podlagi osnovnega načrta, ki ga je sprejel narodni kongres v Jajcu. Poleg tega pa se je partizansko gibanje pričelo zelo naglo razvijati in bilo mu je treba dati globoke podlage iz vrst navadnega civilnega prebivalstva. Vefc in ljudi se je potrebovalo za politično, in vojaško življenje Osvobodilne fronte—posebno pa novih voditeljev. Edina prava izvedljiva pot je bila, da se da ljudstvu polna oblast za volitev teh voditeljev in zastopnikov potom osvobodilnih, demokratičnih volitev.—(Se nadaljuje.) Na povratku a Krima se Je predsednik Rooeeveli aeatal na avojl bojni ladji v Kairu tudi s egiptovskim kraljem Faroukom. Na tem »sianku sta najbrie govorila tudi o velikih letališčih, kater« Jo «gradila Amerika v Egiptu v tej vojni in katero ftell obdržati v svojih rokah tudi po vojni. Sfere vpliva drle na vae atranl. Vprašanje obnove ruskih mest Roosevelt odobril načelo s pridržki Waahlngton, D. C., 7. marca.— Predsednik Roosevelt je na prvi konferenci s časnikarji po povratku s konference "velike tro- j ice" v Jalti na Krimu odobril] sovjetsko načelo "človeških re-' paracij" s pridržki. To načelo je, \ da morajo nemški delavci pojaviti škodo v Rusiji. Oprav-jali naj bi dela kot tlačani pri rekonstrukciji razdejanih ruskih mest in obnovi pokrajin, katere so opustošile Hitlerjeve legije. Predsednik je dejal, da vprašanje tlačanskega dela ni bilo na razpravi mod njim, Stalinom in Churchillom v Jalti, zaeno pa je naglasil, da sovjetsko načelo ni slaba ideja. Nemčija bo morala plačati odškodnino v blagu in delu. Komisija treh velesil, ki bo določila reparacije, je bila ustanovljena na konferenci in njen sedež je v Moskvi. Uporabljanje nemških delavcev pri rekonstrukciji ruskih mest je eksplozivno vprašanje. Ameriška delavsku federacija se je že izrekla proti obvezrtemu delu oskrile po kleteh." Od Nemcev j« polom govoril si v kast in sivo oljfecen možakar, ki je bil naj vi ¿J nosi v mestu ne, ki jo je prav Oberinjipeklor. mestne službe, je ostalo v mestu najmanj 90 od «totkov prebivalstva i a de je mogel vsakdo ostati, kdor je le hotel. Trdil je, da je poslal nečist le-te 1037, ker je bilo to potfbno za njegovo službo, t ude "da je brez nacističnih prepričanj." Med ljudstvom je ««čelo vreti, slišati je bilo klice. i "Iz tega le ne sledi, da bi bil tudi jaz zapleten v zaroto," sem dejal. "Nikar ne začniva stare pesmi iznova, gospod župan. Saj ste videli moje listine." "Nununu!" je dejal. "To ni tisto, kar sem hotel reči. Mislil sem le, da ju nemara poznate." "Hm t" ' /'1 - _ i i ■ pii fnqt in- Za trenutek sem podržal vilice, k višku, kakor bi jih ogledoval pri luči Bvet. Prismojena, brezumna misel ml je bila šinila v glavo. Dve dami iz Cahorsa? Iz Cahorsa, izmed vseh drugih mest? "Kako se pišeta?" sem vprašal. "Corvas," je odvrnil župan. "Corvas? Glej, glej," sem dejal in spet začel jesti. "Da. Starejša pravi, da je trgovčeva žena. A saj jo boste videli." "To ime me ne spominja nikogar," sem rekel. "Vendarle, utegnili bi ju poznati," je povzel s trmoglavostjo neumnega človeka. "Koncem koncev bi bilo mogoče, da smo se tudi zmotili, zakaj papirjev nismo našli v vozu prav nika-kih, ampak samo neki predmet, ki se nam je videl sumljiv." "Kakšen predmet?" "Rdečo kokordo." "Rdečo kokardo?" (Dalje prihodnjič.) Na poti v svobodo Ladislav Kiauta (Nadaljevanje.) Nsši nu norci so šiba božja za okupatorsko vojsko. V malih četicah, ki bi jih lahko po brzini in spretnosti imenovsli leteče patrole, neumorno razdirajo železniške proge in mečejo okupatorjeve vlake s tirov. Prevrnje-ne lokomotive, razbitine železniških vozov in švabski mrliči pod njimi—to so slike, ki jih puščajo naši vrli minerci okupatorju za spomin in to ne samo enkrat. Minerci nosijo polne nahrbtniki* razstreliva in komandir Silni nas izprašuje. koliko je do železniške proge. Štiri ure hoda če* hrib. "Bomo stopili pogledat, kako m* kaj vozijo Svabi," pripomni Silni kakor mimogrede. "Ta čas njegovi tovariši pri ognju prekuhavajo v velikem loncu mehko eksplozivno maso Mehko kakor testo jo potem zgnetejo v pest debele štruce. "Vidiš, tole štruco vtakneš pod tir," pripoveduje Silni številnim gledalcem, "potem svežeš eksploziv i avtomatičnim netil cem in greš v breg pokadit cigareto. Potlej privozi švabski vlak, teža lokomotive pritisne na mino, netilec užge in ustvari «tralansko eksplozijo. Čudovit) trenutki so to, ko z bregs sam« šteješ število vagonov, ki se raz biti in strti valijo z nasipa z lokomotivo na čelu." N« noč je krenila minerska četica v označeno smer. Štiri ure hoda čez hrib. In natanko, čez štiri ure, opolnoči, nas je prebudila iz spanja silovits eksplozija v daljavi. Zopet loko-moti\p manj. spet razdejane tirnice, razbiti vagoni, uničen vojni mateual, .spet korak naprej k popolnemu uničenju sovražnika^ Naše brigade Čistijo okupatorjeve postojanke v zmagovitih bitkah. ki jih dopolnjujejo nsši vrli minerci in postsjajo za sovražnika vsak dan večji strah in tre- «n- /«• vidimo Silnega s tovariši, kako ht bo vrnil zjutrsj v naše taboi išče. ves veder in nesme-Jan. kakor da bi se vrnil * ne-deljskega i/leta Ne bo dosti go-, voril, samo mi smehljal se bo ne- kam skrivnostno sam vasfe in potlej zaklical: "Hej, tovarlšija, kdo bo dal zdajle cigareto?" SREČANJE Dosegli smo kurirsko javko pri samotni hiši v visokem bregu. Spodaj pod nami zeva dolina, odkoder mežikajo električne luči. Cela vrsta Jih je. To so za nas sovražne luči, kajti z njimi se je obdsl sovražnik, okupator, v strahu, da ga ne bi iz noči nenadno napadla in zgrabila za vrat trda roka narodovih maščevalcev. Preko naše štajerske zemlje potuješ s kurirji skoraj zmerom aamo ponoči. Pa ne bo več dolgo tako, to vemo vsi. Se zdaj, v pozni noči. odmevajo nekje v daljavi zamolkle eksplozije min, ki jih pošiljajo naši borci iz brigad v sovražnikova gnezda. Vmes zapoje včasih težka Breda Tedaj že vemo. da so to nsši V hiši smo*po*edli krog mize In še poprej zagrnili okna. Navsezadnje je od javke do sovražne postojanke v dolini le pičlo uro hoda in bi nas luč v oknih | lahko izdala Zda i si pri luči Ishko pogledamo bliže v obrsz. partizanski popotniki od vseh i vetrov in se porszgovorimo odkod in kam Ts potuje v briga- PRAMS USED AS BARRICADE AGAINST GERMANS M* CARRIAGES, of the type used by villagers In communities through which the Yanks are preeilng into Germany, come in handy here sa two infantrymen of the U. S. Srd Army push them Into the road leading to Dillingen, Germany, as a barricade against s possible Nazi counter-attack. To make certain that no enemy Intruders appear, a fellow soldier covers the road. Signal Corps photo. ' •<* de, drugi spet od tam, tretji po posebnem poslu. Vsi smo v službi domovine, vsi smo tovariši. Tovariša, kurirja* ki sta nas privedla sem, urejujeta pošto, potlej vsi čakamo, nemara uro ali dve. Marka dolgo ni nocoj, povedo tisti, ki so že potovali tod. Od tu na obe strani je pet ur kurirskega marša, na javki se kurirji srečujejo. Čakamo, da pride po nas kurir Marko s tovarišem. Dolgo ju ni, nemara se jima je kaj pripetilo. ' Nismo čakali zastonj. PHšel je kurir Marko, malce sključen, plečat star partizan. "Zdravo tovariši!" Kje da se je mudil tako dolgo, ga vprašujemo. "Ah, nič," zamomlja kakor mi mogrede in ureja predano mu pošto. "SS-ovci so prišli in postavljajo zasede, hudiči. Dobro sem se jim izmaknil." Potlej nas premeri izpod čela: "Koliko vas je?" "Pet." "Dobro, imate vsi puške?" "Imamo." . ¡^tflej pa kar, za, .menoj." Gremo skozi noc po gorski. Nocoj ni^ meseca, spremljajo nas samo sovražne luči iz doline. Prvi gre Marko, oprezno in tiho, niti kamenčka ne oddrobi njegov korak. Puško nosi v rokah vedno pripravljeno na strel. Malce skijjucen (t tlom, prisluškujoč, zmerom pripravljen za napad. Bližamo se jasi, sredi jase gorska kmetija. "Pst!" Zdajle tiho in previdno. Ne kašljaj, ne stopaj po kamenju. Odkoči puško in bodi pripravljen. Lahko se skriva za hišo, za skednjem sovražnikova zaseda. "Tu počakajte," zašepeta Marko in se tiho splazi k hiši. Sklonjen, ročaj bombe drži v ustih, v rokah puško na strel. Kakor panter obleze vse vogale, pretakne s puško sleherni kot in končno sikne: "Naprej!" Stopamo tiho naprej. Počutimo se varno, kajti vodi nas Marko. Vendar še ni konec nevarnosti. Samoten kozolec se skriva med samim drevjem, kakor črna ogromna senca je videti oddaleč, aenca, ki ji ne veš vsebine. Spet čakamo. Marko leze na čelu, za njim vsi ostali, v presledkih, za vsak primer. "Halt! Haende hoch!" plane krik iz teme kozolca in takoj nato rafal iz brzostrelke. Planemo nazaj, kakih dvajset korakov, poležemo s pripravljenimi puška mi. Oglasi se še nekaj rafalov, nazadnje pa silovit pok defen-zivke. Vrgel jo Marko, ki nas malce zasojMjen čez čas že zopet vodi po strmem bregu daleč naokrog. "Ni treba, da se jim kažemo preveč. Pa sem jim vendar posvetil, da bodo vedeli za drugič!" Pod seboj še čujemo razburjene glasove razočaranih fricev, ki streljajo zdaj pa zdaj kar na slepo v temo v nasprotno smer. Prav. Kar streljajte, boste vsaj zaglušili glas naših stopinj, si mislimo pri sebi. Pa če vas je tudi tisoč, prišli bomo skozi. Kajti pred nami stopa Marko, sklonjen v oprezu, prisluškujoč, s puško na strel v trdnih rokah, tovariš Marko, naš zvesti, pogumni vodi . . . • ♦ Mislim, da je prvemu tovarišu kurirju ime Miklavž, drugemu pa Mile, pa ju zdaj, v noči, na pohodu ne moremo pobarati za ime, ker prečkamo i>aš veliko cesto in še nekaj nevarnih mest, kjer postavljajo Švabi včasih zasede. Da bi ju zdaj videli, Miklavža in Mileta, dva zrela dvaj-setletnika, kako moško in smelo stopata na čelu s pripravljenima puškama in zdi se, kakor da ju prav nič ne težita zvrhana nahrbtnika literature, ki jo neseta na javko. "Morali bi sicer vzeti drugo, varnejšo not, pa je ta krajša," razlaga potlej Miklavž, ko smo že izven območja zased in pasti. "Če bi pa do česa prišlo, se bi pač udarili. Zakaj pa nosimo puške in smo člani naše vojske?" Prišli smo v vas ob dveh po polnoči. "Vso tole vas sva midva pridobila," se pohvali Miklavž. "Dvainštirideset številk ima. Prej niso bili zavedni in je večina hvalila Hitlerja. Tudi naznanili so te, če so te le kje opazili. Da jih vidiš danes." Videl sem kmalu na svoje oči. Vstopili smo v izbo velike kmet-ske hiše in našli krog mize zbranih pet mož, pet gospodarjev iz vasi. Čakali so do dveh zjutraj na Miklavža. "Imaš Poročevalca, imaš radijske vesti?" so ga obstopili že na pragu. Potlej smo sedli za mizo in gospodinja je prinesla tolkov-ca. "Kar tikajmo se!" mi je segel z žuljavo roko v imenu vseh sivolas, pa še trden gospodar. "Slovenci smo vsi in tovariši, kakor je prav.' Hitlerja bo. hudič vzel, z njim vred tudi vojsko, potlej bomo pa svobodni. Živila naša fronta, živili naši fantje, naši soldatje!" "Čez naša fanta jih pa ni," je dodala gospodinja in urezala vrlemu Miklavžu in Miletu še posebno velik kos belega kruha ... * * Stala sva s tovarišem Utaho na griču, prav, ko je udarilo v zvoniku polnoč. Spodaj vas, nad vasjo malce dvignjena cerkev s pokopališčem. Tovariš. kurir Utaha nosi s seboj venec iz smrečja in zgodnjih pomladanskih roji. Na rdečem traku blesti napis: "Padlemu borcu za svobodo." Bil je to Utahov prednik, ki ga je pred letom' dni zalotila v samotni domačiji švab-ska patrola in ga zahrbtno ustrelila. Spustila sva se previdno navzdol in nisva odmaknila izpred oči enonadstropne hiše na kraju vasi, kjer je previa ivabska žandarska posadka. Obšla sva med drevjem vso vas, da naju ne bi nemara zalotila sovražna patrola, se splazila k pokopališču in stala nato ob grobu padlega tovariša dolgo. Utaha je položil venec na gomilo in skrbno uravnal trakove. Nazadnje sva pozdravila s pestmi tovarišu v čast in spomin. Brez besed. Če ly pa govorila, bi bile najine besede kakor ena sama, iz iste misli. Na svoji lastni zemlji si padel, tovariš dragi, kajti blizu je čas, ko bodo svobodne poti tod in povsod Širom domovine. In na eni teh belih, svetlih poti 'si « stavil s svojo draynn««. stavil nikoli nik . , poli si , - SVOJO dragoceno ¿rtv, pozabljen, večen - 3 e (Konec.) Raznimali ogl«^ -LINOTYPE OPERATOR Deio dobi Slovenec črko,Ui •teoju. Za pojaanil. prij.J ošabno ali pism.no n« ¿¿J* eveto-Tiskaraa S.N.Pjm 2157 Lawndale Ave., Chicago 23, m. DELO KRATKE URE SED 29 ur ali manj. Pomivalke d<* pomočnice v kuhinji in raznaT ^k* M i* ve