74. številka.
Izdanje xm petek 2L junija 1895.
(▼ Trstu, t četrtek ivečer dne 20. junija 1895.)
Tečaj XX.
nKDIN(MTu
izhaja po trikrat na teden v lattili j«, danjih ob tovklh, 6«tvtklh in aobotah. Zjumnje iidanje is-
kaja ob 4. uri zjutraj, Tečemo p* ob 7. mri večer. — Obojno iidanj* stan«: tn Jadea rnenet . r. —.»J, uveo Avatnja t. l.«i u tri na«. . . a.flu ... M pol lata . . . 4.— ... ■ Ml«i ... 10.- ... ».-
Na urttki hrti prltoim uraiiin m
•a |»«l)i ulr. Poitniine iutilk« «e dobivajo v pro-dajalnicah tobaka r Iratu po 9 fitč., isvsn Trsta po M n»6. Sobotno večnrno kidanje r 1r*tH « nt., iiven Trata B ni.
EDINOST
OImUo alovcniketfa političnega dpuitva za Prlmo
Oglasi m račune p« tarifa v petita; ta naslov« t debelimi črkami a« plačuje prontor, kolikor obsega navadnih vrstic. t'o»l»r;». oumrtnicM in javnaiabvala, de-mači o<la.i itd. ae računajo po pogodbi-
Vai dopUr naj te poiiljajo sredalltvu: utira t'itaeruu it. 13. Vaako pi.iao mar« biti frankorano, kar aefraukovana M ae
•|»r«j imajo, Rokopisi te ne vrataje.
Naročnino, reklamacije ia ogiaas sprejema uprarnlitvo uliea Meliae pic-rolo htt. 3, it. nadst. Odprte reklamama to proeta pottniae.
„r adUeetl Je me*'.
Naša zunanja politika.
(Konec).
Goluchovski s« je nekako previdno iz* razil o Madjarih, oziroma Ogerski; on Ogev-sko postavlja vzporedno z vsakim delom monarhije, in to za madjarski šovinizem ni poseben poklon. Goluchovski, če ne gleda preveč skoz naočnike svojih poljskih rojakov, preveri se kmalu, da duvalizem z madjarskim prevelikim vplivom kvari politiške in trgovinske odnošaje po balkanskih državicah. Madjarom pomagao Židje, in ti, ki razprostirajo iiaio trgovino iz vse monarhije, manjšajo zaupanje v nase tovarniške izdelke, ker razpošiljajo slabo blago in si je dajejo plačevati za dobro. Madjari pa so veseli, da vsaj navidezno raste njih moč tudi zunaj cesarstva. No Madjari grešć proti interesom cesarstva sosebno s svojo politiko v Bosni in Hercegovini ter po nadaljnjem BalkAnu. Madjaiski sanjači računijo, da bodo mogli madjarski globus razširiti ludi na Balkanu ter polagoma stopiti v zvezo z bolnim možem v Carji gradil. Le tak«} je možno umeti tiste madjarske frakcije, ki zahtevajo popolno od-cepljenje od tostranske polovine cesarstva. Ti zaslepljenci inenda mislijo, da tostranska polovina dozori za Nemčijo, v tem ko oni povečajo svoje dosedanje ozemlje z okupo-vanima deželama, potem pa s Srbijo, Bolgarijo itd.
Madjari delujejo popolnoma v soglasju nemških centralistov, mislijo pa, da je ta politika konečno le na njih dobiček. Zato se toliko potezajo za nemške naselbine v Bosni in Hercegovini, za katoliško propagande po vsem Balkanu in za slabljenje raznih strank med Srbo-Hrvati, potem Srbi in naposled Bolgari.
Tako politikovanje bode delalo tudi grofu Uoluchovskeuiu obilo preglavice, ter se on preveri, da konečni rezultati pod madjarski m uplivom ne morejo kazati najboljega lica. Iz stiske se pa ne reši, ker duvalizem bode močneji, nego velika spretnost, ki jo pripisujejo temu še mlademu diplomatu. Sicer pa ga bodo pri tem zavirale tudi tradicije polj. skega plemstva in morda tudi tradicije njegovega pokojnega očeta, ki je v pristranskem interesu poljskega naroda uničil srečne poskuse nacijonalnih organizacij ter namesto njih naglašal deželno avtonomijo, kakoršna do današnjega dne toliko ugaja poljskemu plemstvu v celotni Gališki.
Grof Golucliovski, uovi zunanji minister, izrecno povdarja, da tendencije našega cesarstva niso agresivne, in da ono išče zado-
PODLISTEK. Z Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Spisal A. S a no a.
(Dalje.)
Začuden je zlatar poslušal mladega velikaša.
„Gospodič,a rekel je konečno, .jaz vam na vse to ne morem odgovoriti v jedni sapi. No vidim, da je v vas vera iu vsprijemam to vero. Resili ste mi dvakrat jedinicu, rešili ste mene iz blodnje, v katero so me vrgli zli jeziki iu slabi ljudje. Žal mi je od srca, da sem v dušo žalil svojo milje ti ko. Hvala vam, gospodič, ker vam dolgujem dve življenji in svoje poštenje. In zato vam bodi moja siroirašna streha, kar vam je vaša hiša. Pridi/e po volji, gledajte dekle, ali — le pred menoj, ker ako vi, gospoda, čuvate svojo lozo kakor redek cvet, i nti meščanski ljudje ne dovoljujemo, da nam se v zdravo steblo zavleče črv.'
Dokler je starec govoril te besede, odpiralo je dekle oči, potegnovši rokoj po čelu kakor izza sna. No ko je videlo, da je zopet
ščenja in zadovoljstva v pospeševanju napredka in blaginje narodov. To so krasne zadače, iu novi načelnik naše zunanje politike si pridobi velikih zaslug, ako bode s svojim uplivom pospeševal take cilje. Naše cesarstvo nima agresivnih tendencij, njemu tega niti treba ni, ker s pravo politiko u-tegne mirnim potom širiti svoj upliv na zuniy; videli pa smo, da madjarski šovinizem slabi in uničuje tak upliv, vsaj kolikor se dostaje podunavskih in balkanskih sosesk. Isti madjarski upliv pa delnje tudi proti napredovanju in blaginji notranjih narodov. Grof Kalnokj' je rekel, da zadovoljnost na znotraj more le pospeševati njegovo politiko na zunaj ; pristavil pa je, da se on ne vtika v notranjo politiko. Ko bi bilo poslednje res, ne bilo bi pravilno; diplomat, s posebnimi cilji, mora delati na vsa sredstva, ki pospešujejo iste cilje, in znnanji minister, če nima druge poti, utegne uplivati pa na zunanjo diplomacijo, da se pospešujejo jedni in isti cilji.
Ako je res, kar je povdarjal grof Golucliovski, da naša trozvezua soseda delujeta v skupnem interesu trozvezo na naše prijateljstvo z vsemi ostalimi državami, potem sledi iz tegu, da ista zaveznika se ne moreta protiviti tudi notranji spravi narodov našega cesarstva. Zunanja zaveznika želita videti našo monarhijo krepko vsled zunanjih odi ošajev. Nemčija jej je celo večkrat namigovala u a pomnoženje orožja ; kako bi mogli taki zavezniki nasprotovati notranji uredbi ? To bi bilo protislovje, pri katerem bi mogli razsledovati posebne namere, o ktferih bi nikakor ne mogli soditi, da bi bile monarhiji ugodne.
Zato bi mogli pričakovati od grofa Go-luchovskega, da zavrne vse take zunanje Uplive, ki bi utegnili preprečevati ali obtoževati spravo narodov na znotraj. Na to je treba novega zunanjega ministra spominjati, ker grof Beust je zapustil v posebni knjigi posebne spomine v pogledu zunanjih uplivov na notranje urejenje naše monarhije.
Notranje zadovoljenje narodov podeli, po besedah Goluchovskega, pravo zadoščenje in zadovoljstvo monarhiji. Da pa notranji narodi niso še zadovoljni, ker niso utijeni ne po nacijonalnih, ne po državnopravnih organizacijah in skupinah, to je znano tudi grofu Goluchovskemu.
Sedaj uživa Evropa obči mir, in trozveza trdi, da ga ohranjuje ona, vrhu tega, da ona vzdržuje tudi prijazne odnošaje z ostalimi drŽavami. Vsled tega mira se organizujejo in krepijo posamične države na znotraj. To
v očetovi hiši, ko je čulo blage očetove besede, dignolo se jo dekle, skočilo, padlo pred očeta.
„Oče moj I Oče moj! oh zopet sem tvoja, zopet moraš za Doro. Oh, dobra ti hočem biti, krotka ti bom! Stisni me na srce svoje, ker pri tebi mi je dobro in —" očesom je pogledala na Pavla iu na licn so ji zacvetele rožice, kakor da ji srce želi javiti, da poleg očetovega počiva i drugo sladko ime v njem.
Živahno je starec objel hčerko, pritis-novši k starim prsim lepo njeno glavico, a na krasne lase kapljale so vrele starčeve solze.
,Ne bodeš, dete, od mene, ne bodeš! Kaj bi-li jaz starec brez tebe P"
,A1 kam naj solza, nego ua oko!* na* stnehnol se je kovač.
„lvumo Arbanas!" oglasila seje Magda, „kuj zares španjolski lupeži — našo sirotko? Obvaruj nas nebeški dvori Mojo Dorico — antikristi! Al kaj tudi blebetam? Morda je gladna. Hitro da jej karkoli skuham, i za vas."
„Dobro, dobro,* odvrnol je Arbanas; „sedaj je zopet vse po starem, hvala Bogu
bi bila dolžnost naše monarhije tudi nasproti svojim narodom ; no gospodovalne uarodiK>sti in stranke jej delajo velike težave. S tem se zagrešajo proti zadači občega miru in proti skupnim interesom našega cesarstva. Te gospodovalne narodnosti in stranke bode treba prisiliti k pravemu porabljenju občega mirn; zato uegospodovalnim narodom in njih strankam ne ostaje v pogledu na obči mir drugega, kakor utrjevati se kulturno ter složno postopati, da Čim preje premagajo trmo moč-uejšili narodnostij in strank za dejansko spravo na podstavi pravičnosti in jednako-pravnosti.
Obči mir ima v Avstro-Ogerski za ne-gospodovaltie narode sosebno ta pomen, da neumorno delujejo kulturno, se s tem krepijo, in da vsled tega pomnože tudi svoje sile nasproti politiškemu, prepristramkemu uplivu doslej gospodovalnih narodov. Monarhija sama najboljše porabi obči mir, ako poleg uti jenja prijateljskih odnošajev na zunaj pospešuje tudi spravljenje svojih narodov na znotraj. Le taka popolnjevalna zunanja in notranja politika more doseči pravih vspehov od sedanjega občega miru v Evropi. „SI. Svet*.
Politiške vesti.
V Trstu, drie 20 junija 189,S.
Kriz a je rešena začasno. Njegovo Veličanstvo je imenovalo brezbarveno zgolj poslovno ministerstvo, kojemu bode predsedoval dosedanji namestnik Nižje Avstrijski, grof K i e I m a n s e g g. Isti bode vodil zajedno tudi posle »inisterstva za notranje stvari. Od prejšnjih ministrov sta ostala le minister za deželno obrambo grot W e 1 -s e r s h e i m b in pa minister za Galicijo pl. J a v o rs k i. Druga minister.stva bodo začasno vodili dotični sekcijski načelniki, iz-vzemši ministerstvo ti n a n c. Mesto finančnega ministra se je popolnilo definitivno: imenovan je na to mesto sekcijski načelnik Bolim pl, B a w e r k. Ta ukrep krone moramo razumeti in potem se ne bodimo čudili, ako je isti napravil senzacijo po vsem poli-tiškem svetu. Povsod drugod se je zasnoval provizorij, le za nasledstvo g. P1 e n e r j u poskrbelo se je takoj. S tem je g. Plenerju jasno in določno povedano, da se ne povrne več na svoje mesto. Tudi g. Plener je menda razumel ta migljaj krone, kajti že danes govore časopisi, da so ta mogočni in osorni gospod hoče popolnoma umakniti se s politiškega pozorišča. Kratko je bilo veselje tudi našim tržaškim Italijanom, ki so vriskali veselja,
za mojo prasko na glavi, ker ako nje ne bi bilo, ne bilo bi niti Dore v hiši.*
Gospodič Pavel so "je peslovil pri zlatarju.
„Z Bogom, gospod Pavle!« rekla mu je Dora pri odhodu — tri besede ali v njih vsa duša.
• *
Že je nastala noč. Vse jo mirovalo, vse počivalo okolo Medvedgrada in v njem. Samo iz jednega okna je lebdela luč. liila je to spalnica gospodarja Stepka. Tu je on spaval sam samcat. Nekdaj je tu prenočevala i gospa Marta, toda sedaj je bolehala, sedaj je bila pobožna, sedaj jej je bila spaluicu na drugem kraji hodnika. Stepko ni trpel ženskih muh, popovskih litanij. — Gospodarjeva spalnica ni bila prostrana, toda bila je visoka. Stene bile so pokrite tapetami od temne kože, a po njih si videl utiskane pozlačene okrasbo v obliki zverskih glav. V kotu stala je široka, jaka postelja iz hrastovega lesa. katerej so bili kraji umetno izrezljani. Na zidu vrh postelje bila je razpeta široka medvedja koža, a na njej visela je pozlačena čeljada, turški obli ščiti, krive sablje in široki meči, srebrom okovane puške,
ko je bil imenovan Plener finančnim ministrom, češ, sedaj da so dobili si>ecijaluega prijatelja v ministerstvo. Ministerstvo polje-delstva bode vodil začasno sekcijski načelnik pl. B 1 u ui t e 1 d nauk iu bogočastje načelnik R i 11 n e r, pravosodje načelnik K r 4 I. Omeniti je treba, da je novi ministerski predsednik protestantske vere.
Odstopivši ministri so dobili ročna pisma od Njeg. Veličanstva. Posebno prisrČHi sti pismi knezu \Y i n d i s c h g r a « t z u in grofu F a 1 k e n h a y n u. V pismu do kneza Win-disrhgraetza si pridržava Njegovo Veličanstvo pozvati istega zopet v službo.
Naš dunajski dopisnik nam pile včerajšnjega dne o krizi: Včeraj zvečer se je slednjič vršila seja proračunskega odbora, v kateri se je imela izvršiti razprava o Ciliki ter je bilo glasovati za ali proti njej. Dolgo se je vlekla ta stvar, konečno je vendar rešena vsaj v odboru. Navzoči so bili vsi člani, izvzemši jedinega G n i e w o s z a, ki je t avtonomistiškega stališča govoril v poljskem klubu proti ono malo poučevanja v slovenskem jeziku na gimnaziju v Celju. Razui členov odbora je bilo vie polno drugih poslancev iz vseh strank. V imenu vseh Členov levice je govoril posl. R u s s, hottf, četudi v naj blažji obliki, pritiskati na koaliranm iu na vlado. Bilo je zopet obilo groženj, ali zopet ni bilo nikogar, ki bi se bil prestrašil. Kak6 je govoril tirolsko-italijanski poslanec M alfatti, ste že povedali v svojem lista. Za sta govorila poslanca Malorus Romancznk in Dalmatinec dr. Klaić. Konečno j e govoril poročevalec dr. B e e r proti postavki, hot« dokazati, kako pravična je levica nasproti vsem narodom. Na to so glasovali po imenih. Vse je napeto poslušalo in štelo ,da* in Vspeh je bil ta, da je bilo 19 glasov z« postavko, 15 proti. Proti je glasoval tudi vaš tržaški „konservativec* Staliti. Bratje se najdejo povsodi, tudi ob najnepra* vičnejši stvari. Za so glasovali koaliranci: nemški konservativci, češki velikaši, Slovenci in Poljaki; od nekoalirancev Malorus Ro-uianczuk, llrvat Klaic«, Slovenec Gregorčič iu Mladočeha Kaizl in Herold. Is tega glasovanja moremo crpiti mnogo pouk«. Gled4 na one, ki so glasovali za, treba vzeti v po-štev, da je to stvar predložila vlada in da se je tudi Nj. Veličanstvo izrasilo za predlog. Naglasiti pa treba, da je bilo v koaliciji le 14 glasov za predlog, torej manjšina. Postavka bi bila torej padla, da niso glasovali zanjo nekoaliraui Slovani. Prva posledica glasovanja je bila ta, da je poročevalec
lovski rogi, bradatice, buzdovani in več takega orodja. Nasproti oknu plamtel je ogenj v kaminu iz črnega mramorja. Rudeči plamen je čudno trepetal na svetlem orožji ter j« nestalno svoje svetlo razlival i na gospodarjevo posteljo. Na pol oblečen ležal je Stepko ua nji. Desnim iHktoui podpiral j« glavo in nepremičnim očesom buljil v ogauj, kakor da vidi v njem odsev svoje duše. Telo mu je počivalo, toda duša mu je gorela. Snu Ili za trenotek. Sedaj pa sedaj je samo dignol glavo iznenada, pogledavši proti vratom, kakor da pričakuje nekoga, pa potem zopet buljil v plamen. Na licu drhtale so mu mišice. Kuj »u je bilo, o čem-li je razmišlja val? Moreš-li povedati jednoj bese* doj stotino misli in spominov, ki so kipeli v tej siloviti, slavohlepni duši ? Nemir v zemlji, zlovolja v obitelji, nadeja za časti, pohota za mladim dekletom, maščevanje proti Zagrebčanom, — vse, vse to se je promatavalo v njegovi duši, kakor kedar se v zraku se-stanejo silni vetrovi, vrveči so v besnem kolu Pamet molči, kri besni. A skozi okno kazala se je temna noč, liki črna pošast, posuiehujoča se nemiru gospodarja Stepka.
(Dalje prih.)
Beer odložil to čast tev da ao levičarji izjavili, <la i/atopijo iz koalicije.
Levica je silno potlačena. n.Tnko sino pogrešili", čuti je glasov Izmed njih- In <la so res pogrešili, kaže najbolj« okolnost, da se je tuili minister Planer krepko potegnil za postavko, a ga niso hoteli slušati.
Vsi mnogobrojni protivnik i levice se vesele na nje porazu, dasi so popolnoma v nejasnem, kaj bode sledilo Davčna reforma je pokopana za sedaj; do kakega proračuna pride gotovo, ali o tem ni mogoče soditi, koje stranke t odo glasovale za istega.
I'oniilošfenja v Italiji Une 25. t. m. poroči se v Londonu vojvoda A o s t a s prineesinjo Heleno Orleansko. Tnin povodom nameruje, kralj pomilostiti vse dotične, ki so bili kaznovani zaradi dogodkov v Siciliji in Lunigiani. Pomiloščena pa ne ho-deta 11 a r h a t o in znani de Fe 11 C e, katera sta bila načelnika linijskega upornega odbora. Pri zadnjih volitvah je bil de Felice i/bran poslancem.
Različne vesti
Zadušnica Včeraj na obletnici smrti cesarja M ft k s i tn i 1 j a n a, čitala se je sv. maša zadušnica v dvorni kapelici grada Mi-ramar. (Nadvojvoda Ferdinand Maksimiljan, cesar Mehikanski, brat Nj Vel. cesarja, porodil se je v Schilnbrunnu dne 6. julija 1835J, t 19. junija 1807.)
Imenovanje pri flnanci. C. kr. n mestnik v Trstu kot predsednik finančnega ravnateljstva imenoval je carinska oflcijala Lo-renca K r m a n i j a in Sigmunda F r i e d a višima carinarskima ofle., car. asistenta Alojzija S c h u 11 i g o j a in Božidara D i roni k a pa carinarskima oflcijaloma.
Petindvdjsetleinici ,Nats Sloge". Kakor čujemo se je nadejati razmerno obilne udeležbe se strani istrskih rodoljubov pri tej redki .slavnosti. Opozarjamo pa še enkrat vse one, ki se žele udeležiti skupnega obeda, da se jim je priglasiti najdalje do 23. t. m. pri uredništvu »Nase Sloge".
šolski praznik. V soboto dne 22. t. m. priredijo učitelji c. kr. ljudske šole v Trstu svojim gojencem izlet k .Lovcu", spojen s patrijotiško slavnostjo. Na vrtu pii .Lovcu* bode svirala godba 87. pešpolka. Ob 4'/4 uri pop. vrnejo se učenci v mestu.
Pevsko društvo „Nabrežina" priredi dne 21». t. m. v Nabrežini društveno veselico s petjem, godbo, igro in plesom v prostorih g. Silvestra Caharije. Na krasno okinčanem dvorišču zažigali se bodo umeteljni ognji. Podrobni program se objavi pravočasno.
Shod hrvatskih dijakov v Zagrebu, čujemo, da bode dne 15. in 16. julija t. I. v Zagrebu shod hrvatskih dijakov, katerega se udeležijo tudi odposlanci Dunajskega, Graškega in Inomoškega vseučilišča ter drugih visokih sol. Program shodu izide v kratkem.
Centralna posojilnica slovenska. Ker
smo nedavno tudi mi priobčili vabilo na ustanovni občni zbor takega zavoda, dolžnost nam je povedati tudi to, da se je odvažuu glas v .Slovenskem Narodu" oglasil proti tej nakani.
Pred vsem .Zveza" slovenskih posojilnic ne odobruje .centralne posojilnice", ker bi po istej posojilnice prišle le v zadrego. Po-sojiluice bi pač ulagale v centralno hranil« nico svoj odvisni denar, ali vzdigniti zopet bi ga ne mogle v isti hip, kadar bi potrebovale. Sicer pa je najmočnejša slov. posojilnica Celjska že detacto nekaka centralna posojilnica. Pri isti nalagajo manjše hranilnice že leta in leta svoje svote, kjer jih morejo vzdigniti vsaki hip. Na drugi strani pa posojilnica v Celji pumaga manjim posojilnicam, kadar so v zadregi in potrebujejo denarja. ( | Iz Ljubljane nain pišejo dne 19. junija:
_____Pozdravljeni bodite milijoni....! —
Kranjski in spodnještajerski Slovenci smo jih deležni — v nesreči! Ni veliko, pa milijoni so vendar, ki nam jih je država odločila v pomoč! „Pri izrednih nesrečah treba tudi izredne državne pomoči !u ... glasila se je tolažba iz ust presvetlega cesarja dne 7. maja t. 1. Zdaj pa je prišla ta državna pomoč in prav, je, da je prišla ...! — Kakih 2—300.000 gld. te svote odpade na Štajersko, ostalo 3t7CO.OOO gld. pa dobi Kranjska in nje stolno mesto — naša „r a z r u k a na" Ljubljana.
Državna pomoč v milijonih je redka,
zelo redka m le v izvanrednih slučajih jo je
moči doseči!... Tak izvanreden slučaj je katastrofa, ki je zadela Kranjsko in deloma v neznatni meri tudi štajersko. — Pa čeravno presega škoda, prizadeta po potresu, v dokajšnji meri znesek podpore !n državnega posojila, hvaležnoBt prebivalstva izvest no ne izostane vladi, ki je to pomoč naklonita in merodajniro činiteljem, ki so jo pridobili. In tu gre pred vsem izraziti in izkazati globoko hvaležnost in najudanejšo in najsrčnejšo zahvalo mogočnemu in presvetlemu našemu cesarju in vladarju, čegar ljubezen in dobrotljivost odsevati kakor blagodejni žarki pomladanskega solnca na otrpnelo naravo po kruti zimi! ... Mogočni upliv tolažiluih besed cesarjevih ni ostal brez odmeva ram gori.... in prejete dobrote ne ostanpjo brez odmeva v srcih obdarovanih ! . . .
Slovenci t,n in tara so hvaležen otrok Najvišjemu svojemu očetu ! Naj ga Bog čuva dobrega vladarja in ohrani še mnogo let v srečo Avstrije in njenih — podanikov!
Hvalo bodo vedeli pa prebivalci Kranjske in Štajerske tudi centralni kakor deželni naši vladi. Baron H e i n, deželni predsednik na Kranjskem, je previden, pa energičen mož in se dobro zaveda dolžnosti cesarskega namestnika v deželi!... Ob tej katastrofi pa se je pokazal tudi povsod ljudomilega moža in držal ni križem rok, ko je bilo treba delati in lajšali bedo prizadetemu prebivalstvu po deželi in v nje glavnem mestu Ljubljani! — Nič manj gre hvala mestnemu občinskemu zastopu ljubljanskemu za neutrudljivo delovanje za dosego te podpore, zlasti od-odbrnikom dežel. posl. Ivanu Hribarju, dru. Ivanu Tavčarju, ravnatelju Senekoviču, zatem drž. poslancu grofu Holienvvnrtu, Klunu, dr. Gregorčiču, dru. Russu, ekscel. baronu Schweglu i. dr., ki so se vsak po svoji tnoči v jeduem ali drugem oziru uspešno trudili za interese ljubljanskega mesta in kranjske dežele v obče!
Kes je, da mine poprej 5 let, predno si opomoreta dežela in nje glavno mesto vsled udarca, ki ga jima je prizadela katastrola, ter se vzdigneta prenovljena iz sedanjih razvalin, . . . toda pomoč, ki je deloma že došla, deloma pa še dojde, odstrani — ker prihaja v več ali manj izdatni meri — večino bede in pomanjkanja, osobito v Ljubljani. —- Za razdelitev jedne kot druge podpore se še ni določil čas, toda ker je vsa zadeva v spretnih rokah vlade, pomožnega odbora in mestnega magistrata, ni dvomiti, da se v bližnji bodočnosti — meseca julija letos — vse potrebno ukrenelo, da prejme shieherni poškodovanec svoj primerni delež. .... Pri tej priliki pa si tie morem kaj, da ne bi omenil par vse skozi graje vrednih namer, v katerih se že čuti dokaj pritožeb po našein mestu, in sicer zelo ostrih, v ostalem pa celo opravičenih. Ljubljanski .trač" jim je v prvi vrsti kriv. — Draginjake razmere ljubljanske so že po vsem svetu znane in tudi razupite. Take draginje in sebičnosti ni kmalu nikjer po drŽavi, kakor baš pri nas, tako se čuje in tako toži! Živila, sta-tauovanja, prometna sredstva i. dr., vse zelo drago, dražje nego v velikih mestih, poleg tega pa razmeroma slabo in — nerabno! Pomanjkanje stanovanj in visoke najemščine so ljubljansko mesto že dozdaj diskreditirale na zunaj, sedaj pa je najti v našem mestu celo mnogo gospodarjev, ki že zahtevajo vsled katastrofe višjo najemščino od svojih ubogih strank, docim preže na drugi strani na državno podporo, katero bi radi iz samega koristolovstva in brezznačajne sebično-vtaknill v žep, a stroške za poprave naj jim povrnejo stranke v hiši. O tem odiranji prišle so pritožbe sedaj na dan in uradni list postavil se je tem špekulacijam včeraj po robu, kur kaže, da bode vlada strogo postopala pri razdelitvi državne podpore v Ljubljani. In to je popolnoma na mestu ! Mar Ljubljana ni že dovolj razupita po svetu zaradi draginje in družili marog, sedaj hočejo nekateri krogi še kutastrofo izkoriščati proti interesom domačinov! — Povsod izsesavanje! Ali je to častno za deželo in nje glavno mesto ?! Dovolj izkoriščajo katastrofo tuji ljudje, odločen boj pa je napovedati ljudem, če delajo to kot domačini! Upamo, da tudi me* rodavni činitelji preprečijo nakane tucili in jednacili brezvestnih ljudi), kateri bi naj-raj še vse reklamirali zase: mile darove, državno podporo, draginjske .doklade", na-
jemščine, pritlnžek, z jedno besedo — vsa sredstva za obstanek svojega bližnjega. Gabi se nam, tako delajo — hijene!
Otvorenje baltiškega prekopa. Danes je otvorit nemški cesar baltiški prekop, to orjaško delo eminentne važnosti toliko v trgovskem, kolikor strategiškem pogledu. Prekop sino opisali svoječasno in navedli smo tudi inozemske ladije, ki so jih odposlale razne države k otvoritvenim slavtiostim. Kielsko pristanišče, javlja „Correspondenz-Bureau" včerajšnjega dne, je napolnjeno z raznovrstnimi ladijami raznih narodov; admirali in poveljniki se vozijo neprestano sem ter tje, od obiska do obiska. Obrežji prekopa so zasedli vojaki; do slovesne otvoritve ne sme nobena ladija več v prekop.
Program slavnostim je ta«le: Dne 19. ob 4. uri 15 min. pop. je dospel cesar Vi-Ijelm s princi v Hamburg; zvečer ob 7, uri je bil obed v mestni palači, potem razsvetljava. Ob 11. uri se je vkrcala cesarska obitelj. — Dne 20.: Od 1. ure 47 min. po noč! naprej, prihod gostov. Ob 4. uri zjutraj je vstopila ladija „Hohenzollern" s cesarjem pri Brunsbtittelski zatvornici v prekop. Pri tej pretrgal jo . Hohenzollernu vrvico, ki je bila nategnena čez prekop. Drugih otvoritvenih ceremonij ni bilo. — Ob 5. uri pričel je „Hohenzollern" vožnjo po prekopu ; tej cesarski jahti sledile so druge inozemske ladije, med temi avstro-ogerski aviso .Trabant* z nadvojvodo Karlom Štefanom. — Ob 12'/t pop. je dospel .Hohenzollern* v Holtnau. Tam je vsprejela cesarja častna vojaška straža. — Ob 7 •/■ uri zvečer snide se najviša gospoda na jahti .Holienzollern" k obedu. — Ob 8. ples v pomorski akademiji, zajedno svoboden sestanek v hotelu Bel-levue. — Ob 10. uri umeteljni ognji, razsvetljava obrežji prekopa. Dne 21.: ob 11. uri dop. slovesno položenje kamenja v prisotnosti najvišje in visoke gospode. — Ob 3. popoludne ogleda si cesar brodovje, ob 8. zvečer bode banket v lopi ob kanalu. — Dne 22.: ob 7. uri zjutraj vaje nemške vojne eskadre, proti poludne vrnejo se ladije v Kielsko pristanišče.
Cehi iz Amerike v Pragi. U Prage pišejo dne 16. t. m.: Danes ob 1. uri pop. dospelo je s posebnim vlakom državne železnice 314 Čehov iz Amerike, da si ogledajo narodopisno razstavo. Na kolodvoru so jih pričakovali razni mestni svetovalci ter zastopniki razstavnega odbora. Z ozirom na izjemno stanje ni smelo biti na kolodvoru govorov. Ameriški gostje pripeljali so lastno godbo s seboj, katera je zasvirala „Kje domov muj ?• Goste so odpeljali v vozeh, okrašenih trakoviini v narodnih barvah, v razstavo. Tam je goste presrčnim nagovorom pozdravil podžupan dr. Podlipny. V imenu Američanov zahvalila sta se na pozdravu gostilničar Petrtil in župnik Vychodil. Predno so si bratje iz Amerike ogledali razstavo, pogostil jih je odbor.
Pod osemnajstimi ministri. Nedavno 5el je v pokoj dvorni svetovalec baron K1 a p s, dolgoletni načelnik pisarno ministerskega predsedništva. Pol stoletja služil je v predsedniški pisarni. V tej ddbi imel je 18 predstojnikov, ki so bili ti-le ministerski predsedniki : Metternich, Fiquelmont, Pillersdorf Sclnvarzeuberg, Bach, Goluchowski, Schrner-ling, Belcredi, Bendl, Kari Auersperg, Has-ner, Potočki, Holzgethan, Hohemvart, Adolf Auersperg, Stremayer, Taaffe in NVindisch griitz.
Sodnijsko. Včeraj vršila se je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti 311etneum Antonu Visintiniju, bivšemu uradnemu slugi pri mestnem magistratu, zaradi nevarnega pretenja in poneverjenja. Visintini se je ja-»livarja meseca ,t. 1. spri s svojo ženo in dvakrat ustrelil nanjo, ne da bi jo bil zadel. Obtožba je prvotno sicer glasila na posku-šeni umor, toda morala se je omejiti na nevarno pletenje, ker obtoženčeva žena ni hotela pričati proii svojemu možu. Visintini je bil tudi poneveril neznatno svoto denarja. Sodišče ga je spoznalo krivim i ti ga obsodilo na 9 mesecev ječe.
Policijsko. Minolo noč so zaprli kletnega livarja Martina Dršketa iz Ćeike, ker je brez posla, brez stanovanja in imetja blodil po mestu. — Organi kouisarijata v ulici Scussa prijeli so minolo noč v ulici Giulia 2i»letno branjevk« Alojzijo Fakoč iz Trsta, pristojno v Vipavski okraj in pa 20-letno vlačugo Marijo Santin iz Italije zaradi postopanja in motenja javnega miru. Areto-vanju teh dveh devic ustavljala sta se iz-voščka 381etui Edvard Rath, stanujoči v ulici Giuliani hšt. 15 in pa 40letni Evgen Tepsič, stanujoč na Kjadinu št. 76. Stražarji zaprli so vsled tega še ta dva nepo-svana branitelja. — Dotični .mladi gospod", kateri je tako fino osleparil tobakarico na trgu Negozianti za smotke, katere je potem prodal ca 16 gld., je 19letni Silvij Vidrich iz Trsta. Ta ptiček je že večkrat izvršil jednaka d»janja, toda poravnal je nastalo škodo njegov oče. Zaprl je sleparja, kakor smo že omenili, ofic. g. Tiz.
Loterijska itavilke, izžrebane 19. t. m. Brno	33, 89, 82, 59, 45.
Najnovejie vesti.
Dunaj 90. Proračunski odsek je rešil v svoji večerni seji ostala poglavja proračuna nauke.
Dunaj 90. .Wiener Zeitung" objavlja imenovanja novih ministrov, Ni\jvi£ja ročna pisma in odlikovanja, podeljena odstopivšim ministrom.
Duna) 90. Danes so prisegli novi ministri. Posredovala sta minister za vnanje stvari grof Goluchovski in najvišji komornik grof Trautroaunsdorf.
Kiel 19. Ob 8. uri zvečer je dospela nemška cesarica tu sem. Pozdravljala jo je navdušeno nebrojna mnoiica.
Zahvala.
Podpisano predsedniHvo se ualed soglasnega sklepa o I bora „Del. podpo nega druHva* prisrčno zahvaljuje g. Ivanu Valsn4i6n, trgovcu v Trato, na podarjenih 5 knjigah iAbavr.o-poučne vsebine.
Fredsedniitvo „Del. podpornega draitra".
V Tralu, dna 19. junija 1894.
Tajnik:	Predsednik t
Paruiak.	M. Maadld.
Trgovinsko braojAvho.
BuilmpaiU. Pionioa »a jeaen 7.— -7 01 Pionica »a maj-juni 1896 7.03 do 7 08 0»ea a« jeien 5.83—6 85 Ki ia jeaen 5 83 1.8) Koruza aa iani-juli 6-2U-8 28. ia juli-avguat 6 81—0 33
Panici« nova od 78 kil. r. 7H-7 S0 od 79 kil. f. 7-20 - 7 25', od 80 kil. f. 7 25—7 80 od 81 kil. r. 7*80 - 7 35 , od Sil kil. far. 7 85—7 40. Ječmen 8 65-H 90; prono 6 50—4 50 ri n»va 6.25
Trg dane« nepopisljivo mlačen pri vseh pridelkih. Plenica pri teikem rasprodajanju (gubila je 10 nč., ovou 5 nvč., koruia 15 nvč., zgubila je 15 nt., Ri 15 nč. Vreme: lepo.
Praga. N»r*iimr*ni aladkor aajunl f. 11.68, nova letina 13.15. jako mlačno.
Praga. Centri Tugal novi, postavljen- t Trat in ■ carino vred, ndpoiiljatev precej f, 28 50 29.—, Juai
aept. t. 29.--29.50 Concaaa* 29.25--•— Četvorni
80-25--V glavah (sodih) 8050 . Mlačee.
Havra. Kiiv* flant«« good av«rag« aa jaal 93.26 za oktober 90.75. mirno.
Hamburg. Santo« good average m jaai 74.80 september 74 &0 december 72.50. mirno.
SoTji
včeraj 101.80 101.10 128.10 101.40 407.25 Iti 30 9K8 11.87
laoa
Driavni dolg f papirju „ , t arebru Avitrij«ka renta v alatu „ „ v kronah Kreditno akvija . . , London 10 Lat. . . . Napoleoni ..... 20 mark
101.85 101 95 12320 101 60 407.50 121.26 9.62'/, 11.87
100 i tal j. lir........4(1.0«»/. 460«
Zdravljenj« krvi
„Ti noč« m i evo t" (Nill«flori). čiiti kri ter je iavratno aredatvo proti onim »lučajem, če peče v ielodeu, kakor proti alabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot aa ozdravljenje, atoji 50 nč. ter ae dobiva v odlikovani lekarni
MU „M fc« M»ri" Trti, ntti tr*
1
■■^Tlnct.: Stomaoh: oomp.
4 Svetega Jakoba želodečne kapljice.
Hkoz več l«t akuiano domače zdravilo, ■jI Mi poHpi-Mujti prebavk in tek povečnjti itd. Kteklunira 60 ha. in 1 gld. 20 nč. Kitkor domače živcookrepčujofe ared-itvo prvo vrtite, dinzal »e je akozi vuriotno rabodra Liebera IKce akrep-čujoći eliksir (Tinct. chiuae nervotica
SB......... — VaiHtvona znamka f in aidro
— Htoklonice po gld. 1, 2 in H-50. Po liečniikih in uradnih predpUih pripravljenih v le k ar III H. Fanta v Pragu (glavna zaloga): Lukurna Sera-vallo v Trstu; dalje: lokama I. Zanetil v Trata; stara e. kr. vojaika l«karna na Dunaju, Štefana-_l>tntr, kftk'T tudi v drugih lekarnali._
Srečke ta zidanje cerkve ob jubileju cesarjeve« po I gld.
I

zadnji m<
Glavni dobitek:
30.000 goldinarjev
v r e d ■ n
Srečke priporočajo: Giussppe BolafRo, Aleasandro Levi, Ignazio Neumann
Lastnik politično društvo .Edinost*. — Izdavatelj in odgovoriti urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.