7"
LIL:,
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dona j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan ziuiraj, riizen poudeljka in dnevu po prazniku
Mednarodna
katoliška vzajemnost
Živimo v časih, ko se na vseh koncih in krajih rtlšijo večni principi, ko si brezboštvo v najrazličnejših podobah hiti ustvarjati svoj protikrščanski svet in red. V vsej *krščanski Evropi* skoraj ni države, kjer bi Cerlcav in vlada složno delovali v bratski' vzajemnosti v blagor ljuditva. Drugje sc na najbolf brutalen način gazijo človeške pravice. Današnjo družbo pretresajo silne socialne krize; baš te izrablja razjedajoči duh časa, hoteč z njihovo pomočjo uničiti vrednote krščanstva in vzpostaviti novo družbo brez Boga.
Krščanstvo bije boj. — Nedavno v Mehiki, sedaj v Španiji, Italiji, zlasti pa v Litvi in Rusiji, kjer gte za življenje in smrl. Ta boj z zlom bojuje Ccrkav že 2000 let in ta boj bo trajal do konca dni. Mi sc ne strašimo boja in se ga ne smemo strašiti. Potreben je, dn se svet preveja, da se ločijo pleve od pšenice, da se izkristalizira krščanski nazor, da se otresemo tistih usodnih zmot, češ. da je vera in Cerkev privatna zadeva, ki naj svoje delovanje omeji na »Icrsčanski nauk , — javno, društveno in družinsko življenje pa naj pusti pri miru. Boj je oče življenja in v tem pomenu ga pozdravljamo.
Pogubno, usodno bi bilo za nas, če bi se r tej kritični uri ne zavedli svojega poslanstva. Se živi Kristus v tisočerih dušah, in te morejo danes še preobraziti svet in družbo. Da zajezimo razdirajoče sile boljševizma, komunizma, fašizma, nam je do zadnjega razvili vso energijo. Naši napori pa bodo imeli uspehe le, če bomo zvezani z vezjo krščanskega bratstva in katoliške vzajemnosti, ki bo svojo vitalnost črpala iz vere in Kristusa.
Ne bomo si tajili, da jc premnogih neuspehov in težkih razmer za katolicizem po svetu v precejšnji meri kriva nezavednost in individualna izoliranost. Premnogo je katoličanov, ki s svojo individualnostjo, nezavednostjo, malomarnostjo, neaktivnostjo pomagajo našim nasprotnikom. Komu se ima boljševizem zahvalili za svoje uspehe? — Svoji doslednosti in elcspanzivni aktivnosti. S fanatičnim navdušenjem je razvil svoj rdeči prapor. Vsega lega manjka katoličanom 20. stoletja. Pišemo in govorimo navdušeno — to žc, toda ali lo ludi izvedemo, uresničimo? Koliko čitamo v zadnjem času v vseh katoliških listih, o mističnem telesu Kristusovem, o sveti Cerkvi, o katoliški akciji, o otrocih božjih, — pa kje je sad teh lepih besed* Se slepec bi otipal, tako jasno je v sedanjih žalostnih razmerah, da jc že enajsta ura, da se vsi katoličani strnemo proli razdirajočim protikrščanskim silam v bratsko, zavedno bojno vrsto!
Res, sv. Cerkev je skrivnostno telo Kristusovo, a mi udje tega lelesa. Psi vemo, da če na našem telesu trpi en ud, trpe z njim vsi udje, trpi celo telo. Enako so vsi udje deležni zdravja enega uda. Ud, ki ne čuli več s telesom, nima v sebi več življenja — je mrtev. Nazorno, plastično pripoveduje sv. Avguštin: Ako stopi noga na trn, začuti bolečino vse telo. Enako pohite vsi udje na pomoč ranjenim: oko ogleduje, roka izdira ...Če smo živi člani s vete Cerkve, tedaj smo zdravi udje skrivnostnega lelesa Kristusovega in kot taki moramo vsakteri vršiti svojo dolžnost in nalogo. Ce smo res živi udje, moramo čutiti, žrtvovali, delati za sv. Cerkev. I dobri družini čulijo vsi otroci z materjo, z očetom, njih srca veže skrivnostna moč edinosti in ljubezni. Kdor zaničuje očeta in mater, je tudi sovražnik otrok, kdor preganja otroke, ta je nasprotnik staršev. — Sv. Cerkev jc telo Kristusovo, verniki udje tega lelesa. Sveta Cerkev jc naša mali, mi njeni otroci. V toliko državah na svetu ovirajo, zaničujejo, preganjajo, mečejo v ječe in more katoličane, naše brale, — ali sotrpimo, sočustvujemo z njimiP Barbarsko jih mučijo in preganjajo na Ruskem, v Litvi jih stiskajo, zapirajo duhovnike, akademike, lajike, ker so člani katoliške akcije in neustrašeno branijo pravice svete Cerkve. Razplamlcva boj med Vatikanom in fašizmom v Italiji, kjer hoče vlada uničiti katoliško akcijo, sveti Cerkvi — materi pa za-braniti in onemogočiti vzgojo tako druge ji mladine. Napadajo svetega očeta in vse, ki zvesto drže s poglavarjem krščanstva. Na Španskem požigajo samostane, cerkve, zavode in sramote zveste katoličane. Glejte, leta 1027. so obsodili v Ameriki na pmrl dva komunista — ves svet je bil po koncu, povsod revolte komunističnih mas! — Kako pa mit Kratijo nam najsvetejše pravice: molčimo, preganjajo naše brale: molčimo. Na plan katoliška akcija! Mi, ki pravimo, da smo katoličani, dvignimo svoj glas s skupnim očetom v Rimu za mater Cerkev in njene otroke! Po statistiki nas jc preko 300 milijonov. Kje so ti milijoni, naj sc oglase, da pokažemo, da smo šc na svetu, da smo živo telo Kristusovo, ifa smo otroci svete Cerkve, da smo svetovna velesila, večja kol boljševizem in komunizem, večja kot fašizem in brezbožno framasonslvo. Sentire cum Ecclesia, senlire cutn malrc: Čutimo s Cerkvijo, čutimo z materjo! Kdor ne čuti z materjo, nc spada več k družini. Časopisi, ki sramotno molče, ali celo odobravajo preganjanje in zaničevanje sv. Cerkve, so prolikatoliiki, take najodločneje odklanjajmo! Mi pa preganjane brate, ki trpe za mater, pozdravljamo, iz srca sočustvujemo z njimi, jim pošiljamo svoje žrtve in molitve v pregnanstva, ječe in na morišča. V tolažbo naj spoznajo naši bratje na Španskem, v litvanskih ječah, na Soloveckih otokih, da niso pozabljeni, da žive v naših srcih, da so pri naših daritvah in molitvah. Iz tega naj zajemajo pogum in moč, saj niso pozabljeni pri svojih bratih, ki se borimo za isto vero, sa isto mater, in za istega Kristusa.
Tako postanemo in ostanemo največja mednarodna velesila, kateri je obljubljena končna zmaga: ln veklensjca vrata je nc bodo premagala.
Mesto odgovora — parade
Fašisti so se vrgli na kraje, kjer je krščanski pokret najmočnejši - Lažniva propaganda po inozemstvu - Kje je dokazni materijal?
Rim, 9. jun. Diplomatični sjior med Vatikanom in italijansko vlado zaradi sovražnega nastopa fašistov proli sv. očetu in zaradi razpusta društev Katoliške akcije po vsej Italiji, se še ni premaknil z mesta. Govori se, da vlada ministrskega predsednika Mussolinija sploh ne misli odgovoriti na noto sv. očeta, dokler le-ta ne bi naslovil na italijansko vlado ponovne note. Pri tem vlada upa. da se bo zadeva takorekoČ iztekla v pesku in da se bo nadaljeval status quo, ne da bi razpust katoliških društev na prejalislej zopet nor-maliziranih odnošajih med Vatikanom in vlado kaj izpremenil.
Po informacijah Vašega dopisnika pa je to pričakovanje vlade g. Mussolinija brez vsake podlage. Motijo se tudi vsi nai inozemski listi, ki v svojem liberalizma simpatizujoč z nastopom fašizma proti Katoliški akciji, menijo, da se bo protest sv. očrta izčrpal v nagovorih in tožbah sv. očeta, naslovljenih na razne romarske skupine in po-sameme osebnosti. Po naših informacijah je v Vatikanu že pripravljena najenergičnejša končna nota, ki jo ho sv. oče dal izročiti šefu italijanske vlade in katera je sestavljena tako. da bo italijanska vlada primorana dati jasen odgovor, ker bi sicer nastopilo dejansko in formaluo prekinjeuje diplomatičnih odnošajev med sv. stolieo in italijansko vlado z vsemi posledicami takega dalekosei-nega koraka. Zaradi tega nekateri krogi mislijo, da bo italijanska vlada vendarle v zadnjem momentu dala odgovor na prvo noto sv. očeta.
Zaenkrat se fašistični režim omejuje na to, da po razpustu italijanskih katoliških društev skuša
s podvojenimi manifestacijami
in nastopi fašističnih sil, organizacij, podčrtati moč ukoreninjeno*! fašizma v indirekten odgovor Vatik; nn bo odnehal od svojega lijanske mladine v duhu Zanimivo je tudi. da so f
predvsem pa mladinskih in pomen ter dozdevno ljudstvu. To naj hi bil in u, rta fašizem nikakor monopola na vzgojo ita-liojevltega nacionalizma, ušisti skušali pritegniti k
tem manifestacijam razne osebe katoliškega klera, ki so nastavljene kot veroučiteljska moč pri krožkih »Rallile«. da se jim je pa izvzemši dva, tri slučaje ponesrečilo.
Naval na Furlanilo
Fašisti skrbijo za nastope fašističnega naraščaja po vseh provincah, zlasti pa so sc vrgli na province, kjer je bil svojcas posebno močan Par-tito popolare. Tako n. pr. so se vršili paradni in telovadni nastopi »Avanguardislov , >Ballil« in lako zvanih >Piccole« in »Giovannc Italiane« v Furlaniji, kjer je katoliški pokret od nekdaj med furlanskim prebivalstvom jako močen. Taki nastopi so se v do sedaj še nevidenem obsegu vršili v Pierisu, Sv. Petru, Tržiču (Monfalcone) in v Doberdobu na Krami, ki meji na Furlanijo. Te prireditve se zdijo fašistom leni bolj važne, ker je razpust katoliških društev zlasli v Primorju meri italijanskimi katoličani napravil zelo globok in za fašiste na vsak način zelo negativen vtis.
Pri nastopih fašističnega naraščaja po vseh italijanskih mestih ob priliki praznovanja ustave se je opazilo tudi, da je fašizem s posebno skrbnostjo mobiliziral žensko mladež, in sicer ne saino nedolelno šolska mladino, ampak ludi tako zvanc »Oiovanni fasciste«, ki se rekrutirajo iz mladenk od 18. leta naprej. Mlade fašistke so nastopale pri teh prireditvah tudi z raznimi gimnastičnimi vajami bojevnega značaja, ki so, kakor znano, izzvale svojčas ostro kritiko in obžalovanje sv. očeta. V Pulju se je pri tej priliki izročil oddelku istrskih mladih fašistk prapor, katerega je blagoslovil on-dotni mornariški kapelan, znani msgr Kravos, danes Cravosio.
Dokumentov ni
dokazov ni
Kar se tiče odgovora na papeževo noto, je režim g. Mussolinija v največji zadregi posebno zaradi lega, ker se jc razpust katoliških društev motiviral s leni, da so se začele potom Katoliške
akcije organizirati vse režimu nasprotne sile bivše Ljudske stranke, češ, da je to dokazano po dokumentih. zaplenjenih v prostorih raznih društev. Ker pa vlada na poziv Osservatore Romana« še do danes ni objavila teh dokumentov, dasi so fašistični listi to objavo napovedovali kot senzacijo, ki da bo presenetila samega sv. očeta, je javnost prepričana, da >1 dokumenti sploh ne eksistirajo. Z eno besedo. reiimu manjka ves dokazni materijal proti Katoli&kj akciji in bi ji, ako bi hotela na noto Vatikana odgovoriti, ne preostalo ničesar dragega, kakor da prizna acutemeljcnost svojega koraka ali pa. da se zateče k pavšalnim ohdolžitvain.
Režim po svojih zastopnikih trdi. da je katoliška društva zato začasno zaprl, da jili ščiti pred nasilstvi. Resnica pa je, da so bila nasilna dejanja proti Katoliški akciji od režima ne samo inspiri-raaa, ampak da so v mnogih krajih demonstrante vodile lokalne oblasti same.
Plaz laži v inozemstvu
Italijanska vlada se tudi trudi v inozemstvu dokazovati, da je italijanska duhovščina needina in da en del obsoja papeževo »intransigenco< ter drži s fašizmom. To je pa popolnoma neresnično, kajti vsa duhovščina od najskromnejšega hribovskega župnika do episkopata in kardinalov je izjavila svojo popolno solidarnost s sv. očetom. Trditev fašizma se naslanja na brezpomembno dejstvo, da se je v nekaterih župnijah v Alpah praznoval praznik sv. Rešnjega Telesa s procesijo, kar pa se razlaga iz dejstva, da tozadevna prepoved sv. očeta, razglašena po Osservatore Romano«, ni dospela do ondotnih župnikov, ker je dostavljanje »Osservatora Romana- od strani italijanske pošle zadnji čas postalo skrajno neredno.
„Izbrisanje Katoliške akciie"
Vaš dopisnik je ludi zvedel, da v fašistični stranki sami glede spora z Vatikanom vlada nesoglasje, ki pa je samo taktičnega značaja. Večina
fašističnih »hierarhuv« jc skrajno inlraiisigentua in zahteva radikalno izbrisanje Katoliške akcije, češ, da fašizem nc sme trpeti absolutno nobenega privilegija za kakršnokoli uefašistično organizacijo v Italiji, (ločim en del zagovarja previdno postopanje. katerega rezultat naj bi bila popolna nevtra-lizaeija delovanja Katoliške akcije, ne da bi se vzdrževal njen razpust, iu to v sporazumu s svetu stolieo. Menijo namreč, da bi se dal sv. oče pregovoriti k temu, da bi se delovanje Katoliške akcije vršilo po intencijah fašizma, tako da bi katoliška prosvetna društva ne bila ničesar drugega kot nekake nabožne organizacije v najožjem pomenu te besede. Mussolini sam, ki se nagiba k taktiki previdnosti in prijateljstva z Vatikanom, dasi je brez dvoma on sam dal signal za nastop proti ^Katoliški akciji«, se pa, kakor v vseh drugih zadevah, tudi v tem slučaju nahaja pod pritiskom inlransi-gentnili elementov fašistične stranke.
Ker je na drugi strani znano, da papež Pij XI. od svojega odločnega stališča: ali popolna svoboda Katoliške akcije v /mislil konkordata ali pa prelom iu odpoved lateranske pngodhr sploh, zato se izid tega spora umevno pričakuje z največjo napetostjo. Zaenkrat so od strani fašizma napovedane nadaljnje manifestacije fašizma po vsej Italiji. <r
Milan. 9. jun. Ig. Milanska škofija je odpovedala vsa za proslavo 700 letnice sv. Antona Pado-vanskega napovedana romanja v Padovo in Milan za ves mesec junij, kar je smatrati za znak. da so se odnošaji med Vatikanom in Kvirinaloni poostrili.
Italijanska vlada odgovorila
Rim, 0. junija, tg. Italijanski poslanik pri Vatikanu j e dan o s opoldne izročil papeškeinu nunciju na italijanskem dvoru dolgo zavlačevanj odgovor italijanske vlade ua razne protestne note Vatikana. Vsebina odgovora ob tej uri še ni znana.
Gospodarska obnova Evrope
Izjave zunanjega ministra dr. Marinkoviča
Belgrad, 9. junija. I. Današnje -Vreme« prinaša povodom francoskega načrta za gospodarsko rekonstrukcijo Evrope, o katerem prične posebna komisija razpravljati 25. t. in. v Ženevi, sledečo značilno izjavo dr. Marinkoviča:
^Francoski načrt za gospodarsko rekonstrukcijo Evrope jc načelno sprejet v Ženevi. To pa. kar jc najtežje: določiti praktično možnost njegovega izvajanja in določiti način izvajanja načel, ki so \ tem načrtu postavljena, to bo prepuščeno v rešitev posebni komisiji, ki sc sestane 25. t. m. Mojc mišljenje jc, da sc ta načrt, razen / malimi tehničnimi i/premem-burni, za katere smo mi žc stopili iz rezerve,
Preživele oblike
Čestitke predsednika
Bukarešta, 9. junija. AA. Romunska vlada je včeraj čestitala kralju Karolu II. za obletnico, kar je zasedel prestol. Predsednik vlade .lorga je v svojem govoru rekel med drugim: V akciji Vašega Veličanstva je izginilo spoštovanje do preživelih oblik in zastarelih klišejev, s katerimi se je dolgo vladalo v Romuniji. Vaše Veličanstvo je razumelo vso težo lega vprašanja in s svojo sposoboostjo pri spoznavanju ljudi in stvari, ki smo se ji imeli čast <1 i viti, ste Veličanstvo zbrali okoli sebe za sodelovanje poštene ljudi in dosegli lepe uspehe. Sodobna kraljevina temelji v prvi vrsti na prosvctljenosti in vestnosti naroda. Ti momenti izključujejo vsako uzurpacijo oblasti v škodo vladarja in vsako diktaturo ter sc protivijo vsemu tistemu, kar sledi iz dozdevno demokratskih predsodkov Ljudje vidijo.
99
99
Najtežji del potovanja"
Nemška ministra se vračata iz Londona polna ■ nad!
London, 9. jun. Ig. Nemška ministra sta danes dopoldne zapustila London. Dasi sc Mac Donald noče vezati za daljši čas, sta vendar on in Henderson, kakor se zatrjuje, sprejela vabilo dr. Briinin-ga in dr. Curtiusa, da prideta v Berlin. Ta vest pa se oficielno niti ne potrjuje niti ne zanika. Daily Herald izjavlja v svojem poslovilnem članku: Naša gosta sc zadovoljna vračata domov, lako zadovoljna, da upamo, da bosta Mac Donald in Henderson v kratkem prišla v Berlin. Dr. Briining in dr. Curlius se vračata z občutkom, (la so odnošaji med obema narodoma, ki so bili do sedaj prijateljski v formalnem pogledu, poslali prijateljski v človeškem zmislu. Razgovori so ustvarili novo atmosfero zaupanja in odstranili staro nezaupanje. Prevladovala je ideja splošnega sodelovanja, ki bo izključila možnost grupiranja proti Nemčiji. Skoraj ni mislili, da bi bil katerikoli drugi sestanek državnikov toliko premagal stare pojme zvez in jim dal nov pomen skupnih naporov vseh držav za rešitev skupnih problemov. Pri odhodu je danes dopoldne ua kolodvoru šc izjavil dr. Briiuitur. da je
obisk v Londonu izpolnil vse, kar sc je moglo po pameti <>d njega pričakovati. K poslovitvi povabljeni poslanec Church je izjavil, ko se je vlak odpeljal: »Sedaj sc začenja najležji del potovanja!«
Kakor doznava londonski dopisnik »Vossische Zeitung . bosta Mac Donald in Henderson prišla v Berlin najbrž že meseca julija, dočim bo ameriški državni tajnik Stimson na svojem potovanju po Evropi prišel v Berlin šele začetkom avgusta.
Henderson je včeraj osebno in obširno informiral francoskega poslanika v Londonu o sestanku v Chequersu. Francoski poslanik je takoj nato poslal podrobno telefonsko poročilo v Pariz, kjer so zadovoljni, posebno radi tega. da sc nc bo lakoj začelo obravnavati o reviziji Voangovega načrta, katera se sedaj turli ne smatra za izvedljivo.
Milan. 9. jun. Ig. Kakor piše Corriere della Sera , bi Italija ne bila proli temu. da se pod gotovimi pogoji razmišlja o možnosti odgoditve plačevanj ali spremembe Youngovcga načrta, pa tudi o vsaki drugi možnosti, ki bi kakorkoli olajšala nemška gospodarska bremena.
lahko izvede. Francija, ki ji pripade zasluga, da je v/cla inicijativo /n ustvaritev tega načrta, je storila tudi nov napor /a njegovo udej-stvitev in to ravno v onem praven, o katerem smo mi že od začetka smatrali, du sc olajša rešitev postavljenega problemu: bilateralne pogodbe v okvirjn splošnega evropskega sporazuma. Čc se tudi pri ostalih industrijskih državah, ki imajo zaščitne carine na agrarne proizvode, najde slično pravilno razpoloženji bo komisiji sigurno uspelo rešiti ta problem. Ni treba niti poudarjati, kako zelo bi bilo potrebno, du bi bil ta problem rešen še pred žetvijo.«
- zastareli klišeji"
Jorge kralja Karolu I.
da morejo možje, ki niso vezani ne na strankarsk ne na osebne interese, doseči mnogo večje uspehe kakor oni, ki sc vežejo na takoivane ustavne forme.
Kralj Karol II. je odgovoril: Našli smo take ljudi, s katerimi upamo doseči svoje ideale. Danes lahko ponovim prisego, ki sem jo lani dal, da bom uporabil vso svojo moč v korist naroda in du bom premagal vse zapreke, da uspešno končani začeto delo.
Novice z dvora
Zagreb, 9. jun. AA. Nj. Vel. kralj se je odpe Ijal danes ob 12.30 v spremstvu ministra dvora Bogoljuba Jcftiča, adjutanta generala Saviča in dežurnega adjutanta generala Pavloviča z avtomobi lom v Zlatar, kjer jc bil kot gost na kosilu pri ministru brez portfelja Mirku Ncudorferju. Ob 4.30 se je Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom vrnil v dvoi
Osebne vesti
Belgrad, 9. junija, ž. Včeraj je prispel v Bu karešto g. dr. Anton Korošec.
10-letnica „Pax Romana"
Zagreb, 9. jun. ž. Katoliška mednarodna dijaška organizacija l'ax Romana« slavi letos deset letnico svojega obstoja in dela. Jugoslovansko Katoliško dijaštvo in katoliška inteligenca sla se vedno udeleževala dela te organizacije, lani pa je Jugoslovanska katoliška dijaška liga dobila v Pax Ito-inani < mesto podpredsednika. Jugoslovanska katoliška dijaška liga je poslala poziv našim duhovnikom in katoliški inteligenci, da se prijavijo polno-številno za ta kongres. Vsa oskrba v Fribourg-stane 60 frankov, potovanje po Švici pa 120 frankov, torej skupno 2000 Din.
Trg. pogajanja z Avstrijo
Dunaj, 9. jim. tg. Na Dunaj jc dospela jugoslovanske delegacija pod vodstvom sekrij-skega šefa dr. Todoroviča in začela trgovinska pogajanju l avstrijsko delegacijo.
Nov gradbeni zakon
Belgrad. S. junija. A A. Nj. Vel. kralj je podpisal v Zagrebu gradbeni zakon. O tem smo dobili to-le pojasnilo: Da bi se naši državi določile osnovne pravice in dolžnosti vseli pravnih in fizičnih oseb pri gradnjah in da se določijo glavni priu-cipi tehnične plati za gradbeno stroko ter zaščitijo no zakonu razni obstoječi predpisi v poedinih krajih in določijo tako splošne gradbene norme, ki bi veljale v vsej državi, dalje da se zaščitijo javni gradbeni interesi ter določijo pristojne oblasti za gradbene zadeve, jc bil izdelan novi gradbeni zakon. Ta zakon kot splošni okvirni zakon vsebuje splošne predpise, ki veljajo za vso državo ter navodila ka-<o se bodo na osnovi tega zakona izdelali potrebni gradbeni predpisi in pravilniki za vsa mesta in za vse kraje. Zakon ima tri dele: Prvi del določa predpise za mesta in trge, drugi za vasi, tretji za industrijske in rudarske naselbine, kopališča, zdravilišča. klimatične in turistične kraje, četrti del pa vsebuje prehodne in končne določbe.
Prvi del zakona vsebuje: 1. splošne odredbe, >. urejuje osnove, na katerih naj se izdelajo regulacijski in gradbeni načrti ter odredbe o postopku izdelave le-leh, 3. ureditev predpisov, ki se tičejo gradbenih rajonov, con, zaščitnih predpisov, nasadov, namakanja, arhitektonskih zgradb, notranjih zgradb, 4. predpise higijenskega značaja za poedi-ne zgradbe. 5. tehnične predpise glede gradbenega materijala in zidanja zgradb, 6. ureditev zemljišč, na katerih se gradi, predpise glede garancij in apro-priarije, 7. predpise o parcelaciji zemljišč, izdelavi ■larcelacijskih načrtov in uporabi zemljišč za javne
potrebe, S. predpise o komasaciji za grupiranje zemljišč, ki nc ustrezajo predpisom ler nepravilnih zemljišč, delitev predpisom odgovarjajočih zemljišč po odredbah tega zakona, izdelava komasacijskih načrtov ter predpise o stroških za njihovo izvršitev, 0. predpise o odobritvi gradnje in o uporabi zgradbe, o gradbenem nadzorstvu ter končne odredbe, 10. predpise o gradbenih taksah in plačilu stroškov, o gradbenih odborih in njihovi sestavi, IL predpise o izvršitvi ekspropriacije, o pogodbah ler o pogodbenih postopkih, 12. predpise o bveznostih in omejitvah gradbenih pravic in njih zahtev, pravilnik o oddaljenosti zgradb od javnih objektov in ustanov, prepoved gradbe za časa izdelave regulacijskih načrtov ter prepoved gradnje za časa regulacije rek iu potokov, 13. predpise o graditvi pločnikov, vodovodov, kanalov, načina njihove izvršitve in uporabe ter stroškov in 14. določbe o fondu za izvršitev regulacije.
Drugi del zakona vsebuie splošne predpise o
ureditvi vasi, o zidavi novih naselbin, o vaških poleh, o pristojnosti oblastev, o izdelavi in odobritvi načrtov za zidavo zgradb, odredbe za izdelavo pravilnikov, predpise o asanacijah.
Tretji del zakona vsebuje odredbe za ureditev in graditev industrijskih naselbin, kopališč, zdravilišč ter klimatičnih in turističnih krajev, dalje odredbe o pristojnosti glede odobritev gradnje.
Četrti del zakona vsebuje prehodne in končne odredbe. Zakon dobi obvezno moč 6 mesecev po objavi v Službenih novinah.
Za reformo zakona o prisilni
poravnavi
Občni zbor Društva industrijcev in vcletrgovccv.
Socialna kriza in poslanstvo cerkve
Varšava, S. jun. V političnih iu gospodarskih krogih je \ zbudil veliko pozornost članek estohovskega škofu dr. Icodorja Rubine Današnja gospodursku socialna križu in jmcialno poslanstvo katoliške Cerkve«. Člankur bistro analiziru današnjo gospodarsko iu socialno kri/o in napoveduje kot edino zdravilo današnjih kritičnih razmer reformo in ako treba, tudi zamruo današnjega gospodarskega sistema.
»Nikakršnega dvoma ni. izvaja ^kof ku-r>iiui, da ui današnja gospodarska kriza nič manj pretresla temelje sveta kakor svetovna vojna in dn bo imel« za posledico lahko še večje spremembe in morda ludi večje prevrate kakor zadnja svetovna katastrof«. V civiliziranih državah je 18 do 20 milijonov ljudi brez |tosl«. To je morje hude stiske in obupa, ki se lahko v vsakem trenutku dvigne v morski orkan. in ako g« ue bomo mogli v pravem trenutku obvladati, jc v stanu uničiti vso našo civilizacijo. Cerkev ne sme na ta nevarni pojuv rlrduti mirno in mora na delo. kriza je zujela ves svet. vse človeštvo, vso narode, vse sloje in vso panoge, človeškega udejstvovanju.« 1 * r i leni ne smemo pozabiti, tlu je sedanje krize krivo tudi človeštvo in da ni mordu |M\s|edicu kake naravne katastrofe. V/.rok dnnušnje kri/e ne tiči inonla v pregosli naseljenosti, kakor lo lavadno trdijo, krize ni v/.rok premajhna količin« gospodarskih dobrin na svetu. Nasprot-nb, nje v/rok je treb« iskiiti \ ivudprodukciji. Ili*tvcni vzroki ležijo torej v sedanjem gospo-larskem »istemu, ki ga je treba globoko reformirali, če ne povsem /omenjati z drugim, ki bi
bolje odgovarjal današnjim razmeram. Hrbtenica današnjega kapitalističnega sistemu se je zlomila. Ta trenutek jc podoben tistemu, ki je nastal po odkritju Amerike, ko se jc odprla možnost izvažanja blaga iz Evrope v Ameriko in so se tako ustvarili pogoji za, razvoj kapitalizmu. Danes stojimo pred nasprotnim pojavom, ko je svet postal preozek in pre/.uprt. Temeljnega pogoja za razvoj kapitalizmu |x> vsem tem torej ni več. Nastopil jc dun velikih sprememb v gospodarskem življenju in treba je / novim sestavom zavreti boljšev i>ki eksperiment, ki utegne uničiti vso našo kulturo. Povsem zgrešena je trditev, do Cerkev podpira kapitalistični sistem ali pa, da ga je celo ustvij-rila. Nasprotno, kapitalizem se je vselej pokazal nasprotnega katoliški eliki in sovražnega katolicizmu, saj je on izpodkopnl temelje verskega življenja. Cerkev ne predpisuje svojim članom nikakegu posebnega gospodarskega In socialnega sestava, vendar jim daje na pot svojo lastno gospodarsko in socialno etiko. Dolžnost Cerkve in vsakega posumevnega katoličana je. da to etiko širi. Socialno vprašanje ni vprašanje enega sloj«, eucga narodu, temveč vseh slojev, vseh narodov. Zato mora reforma gospodarskega sistem« hiti splošna in /ujeti vse narode. In Iu stoji Cerkev pred drugo veliko nalogo, namreč, dn dela /.« /.bli/.anje nn-rodov s propagando z« mir; knjti mir bo ustvaril ozračje socialne pravičnosti, ki jc neobhodno potrebna za »plodno reformo gospodarskega sestav«.
Agrarna konferenca v Pragi
Oster izpad švicarskega delegata proti samogoltnosti kapitala
Klic po zadružništva
Praga, junija.
'Praška vlada je »kliralu za •">. junij mednarodno agrarno konferenco, ki je l."i. le vrste. Sicer se nreanično ne strinja « kongresi, ki so se lansko leto vrilli v Sinaji in v Varšavi ter nekoliko pozneje v Itiinu in v Parizu, tod« ker se je sestal v očiglert sodobne krize v aurarnih državah iu ker je obravnaval razne nnčrle. kitko pomagali poljedelstvu iz neznosnih razmer, v katere je zabredlo, za mirno smemo smatrati za nadaljevanje vseh dosedanjih poskusov na leni polju. Praški kniigret* ima šo eno zanimivost. /.osno je, knkšno stališče jr S*>škoslovaškH vlada zavzemala napram projektirani earinski zvest med Jugoslavijo in Romunijo >n s kakšno vztrajnostjo se je borila proli izobli-Krtvanju gospodarske male antante. Serija političnih dogodkov zadnjih mesecev je to stališče v mnogem omajala in sedanji kongres je bil izvrslna prilika za češkoslovaško vlado, da iznese svoje nazore o reševanju agrarne krize, za inozemske delegate pa »poznali globlje vzroke za dosedanje zadržanje praške vlade.
Kongresa so se udeležili zastopniki Jugoslavije fmlnister Pranges, ki je bil izvoljen v podpredsed-stvo obenem z 12 drugimi delegati vred), Francija, l.ctroiska. Poljska, Nemčija. Belgija, Romunija. Finska. llnlija In /.edinjene države Amerdrc.
'/.horovnnje je ofvoril profesor dr. Brdlik, bivši minister za |>oljodrlslvo. ki je naglsšal, kako se vse spreminja okrog nas, kako menjavajo filozofski sistemi, kulturne vrednote, družabni red, in kako v vsem tem vrvenju ostane vedno ista filozofija poljedelskih delavcev, ista za vse dežele sveta. Prngramaličen govor p» je imel francoski delegat marki de Vogtie, ki je obenem predsedoval kongresu. Naglasil je v razvoju poljedelskega problema tekom zadnjih dveh lel dva dogodka: 1. načrt evropskega gospodarskega sodelovanja, ki se pro-učava pri Zvezi narodov, 1. ustanovitev mednarodnega zavoda zn podeljevanje hipotekarnih posojil za krnela. Ker je -.edanja kriza rraullat nadpro-•lukrije in padcu v konsiima, je razumljivo, da se je moralo seči po onem sredstvu, ki hoče organi-tirali pridelovanje in tako t n i 7-a I i nadprodukcijo in ila se je drugič moralo seči, p« .sredstvu, s katerim se zviša kupim mor konzumenla. Govornik >' zelo obširnem referatu posega v zgodovino karte-liairanjii v industriji in je priporočil isto metodo 'udi zh poljedelca, seveda pml kontrolo vlad, ki bi nevtralizirale vsako kapitalistično tendeaco in ščitilo inlerese malega kmet*. Iz njegovega govora nc je moglo prrie jasno povzeli, kako namerava ta mednarodni hipotekami Mirod iskati garancij za <voj« posojila, Povedal je. da se lw>d» posnjila dajala najprej na podlagi vknjith. kakor so pač v posameznih državah veljavne, toda pole* te vknjiž-he bo potrebna še državna garancija. Državna garantira u« »e na znotraj lahko irpremeni v noto
Ljubljana, 8. junija.
Danes ob pol 5 popoldne je imelo Društvo industrijcev in veletrgovcev svoj redni občni zbor v dvorani Trgovskega doma.
Občni zbor je otvoril predsednik gosp. Ivan Samec, ki je v svojem predsedstvenem poročilu omenjal, da je društvo dobilo sedanje lokale v Trgovskem domu, katerega gost je sedaj.
Dr. Fran Windischei- je pozdravil občni zbor v imenu Zbornice za T01, V svojem govoru je naglašal, da se je društvo razvilo v organizacijo, splošno koristno in plodonosno za gospodarstvo ter jc tako na najboljšem potu. Dr. Windischer želi društvu šc nadaljnje uspehe.
Tajniško poročilo jc podal g. Jernej Jelenič. Poudarjal je, da je društvo osnovalo obširno informacijsko službo, ki je pri nas v tej obliki nekaj edinstvenega. Pri nabiranju podatkov o plačilnih možnostih je doseglo, da ima že sedaj kataster približno 20.000 Irgovccv in odjemalcev. Društvo izdaja svojim članom primerne okrožnice, v katerih jih obvešča o plačilnih zmožnostih odjemalcev, Teh okrožnic sla dve vrsti. Prva vrsta okrožnic obsega podatke iz vse države o tožbah, izvršbah, protestiranih menicah itd. Druga vrsta okrožnic pa vsebuje seznam konkurzov in prisilnih poravnav. Te okrožnice so obširne, saj izhajajo na devetih, desetih straneh drobnega tiska in iz-haiajo približno vsaka dva meseca. Po obsegu pa te okrožnice vedno bolj rastejo, kar ni dobro znamenje. Okrožnic prve vrste je društvo izdalo 22, druge vrste pa 35.
Društvo je mnogo doseglo, da je olajšalo svo-jim članom izterjevalno, opoimnjevalno in izpla-čevalno postopanje, ki ga prevzame zanje. Društvo vrši poleg tega še obširno informacijsko službo in daje svojim članom zahtevane informacije. Dalje posreduje društvo skupno za svoje prizadete člane pri konkurznih in poravnavalnih postopanjih. V društvu sta se osnovali dve sekciji: tekstilna in kisarnarska, zlasti zadnja jc agilna. Dništvo je sodelovalo ludi pri snovanju društva Kreditna zaščita«. To društvo ima podoben delokrog, vendar pa obsega tudi razne druge stroke, kakor zobozdravnike, obrtnike itd. Članstvo društva je od konca leta 1930 do sedaj narastlo od 110 na 229.
Blagajniško poročilo je podal gosp Edvard Praprotnik. Društvo ima čimdalje večjo pisarno, sedaj žc enajst namešicncev. Samo osebni izdatki izčrpujejo vse dohodke iz članarine. Ostali izdatki društva sc morajo kriti iz drugih dohodkov.
Podpredsednik društva gosp. Stane Vidmar jc imel nato izčrpno poročilo o društvenem delovanju glede informacijske službe in prizadevanja pri insolvcncah. Urad društva ni sam sebi namen,
temveč služi interesom članstva. Uspehi prizadevanja urada so vidni. Informacijski oddelek jc tako rekoč iz nič ustvaril dobro informacijsko službo. Ta oddelek dela lako vestno, kakor nikjer pri nas kakšna podobna ustanova. Njegovo delo je povsem zanesljivo. Društvo daje svojim članom informacije po 25 Din za vsakokrat. Informacijska služba bi se pa še spopolnila, če bi se je posluževali vsi domači industrijci in veletrgovci brez izjeme. Društveni urad za opominjevanje in izterjevanje je dosegel že mnogo ugodnosti za društvene člane. V mnogih slučajih je dosegel plačilo in podobne uspehe. Dosegel jc ludi, da morejo društveni člani tožiti pri borzi brez posredovanja. Dalje jc dosegel ugodnosti pri izvršbah in tudi pri tožbah. Pri poravnavah je mnogokrat zvišal kvote. V dravski banovini pa se poravnave množijo in. že se pojavlja prava agitacija in brezvestna spckulacija za nove poravnave. Zakon o prisilni poravnavi se izkorišča. Zato zahteva društvo, da se prepreči brezvestno izkoriščanje zakona o prisilni poravnavi. Ni mogoče, da bi zgubil pošten človek kar 60% svojega ali zaupanega mu imetja. Zahtevati je, da sc zviša določena kvota v poravnalnem postopanju vsaj na 75%. To so tudi zahtevale že ljubljanska borza, Zbornica za 101 in Zveza trgovskih gremijev. Govornik predlaga, naj društvo izdela v tem smislu tudi primerno resolucijo. Dalje toplo priporoča članom, naj se bolj zanimajo za slučaje insolvence, naj sc odzovejo vabilu društvenega urada, kadar jih pozove k skupnemu posvetovanju in postopanju pri posameznih poravnavah. Do sedaj jc društvo nastopilo že v 56 slučajih insolvenc, in razen v enem slučaju, vedno z uspehom. Poročilo gosp. Staneta Vidmarja jc bilo sprejeto z odobravanjem. Enako je bil sprejel ludi njegov predlog o resoluciji glede zakona o prisilni poravnavi.
Na predlog gosp. Andreja Šarabona je bil izvoljen nato naslednji odbor: predsednik gosp. Ivan Samec, podpredsednik gosp. Stane Vidmar, odborniki: gg. Drago Gorup, Ivan Jeras, Edvard Praprotnik, Jernej Jelenič, Oskar Schmitt in Josip Lubič, namestnika: gg. Ivan Šoštarič in Rudolf Kokalj. V nadzorstveni svet pa so bili izvoljeni: gg. Franc Urbane, Avgust Volk in Jurij Verovšek.
Pri slučajnostih je gosp. Andrej Šaiabon predlagal, naj društvo doseže, da nc stopi z povim let om v veljavo naredba, ki ne dovoljuje klavzule o fakturni pristojnosti v določen kraj. S tem bi bili ljubljanski podjetniki zelo prizadeti. Gosp. Slane Vidmar jc priporočal, naj bi podjetniki vnesli to klavzulo tiskano že n» naročilnico, Končno pa jc bil sprejet predlog gosp. Sarabona. Občni zbor je nato zaključil predsednik gosp. Ivan Samec.
Jugoslovanski junaki v Franciji
vknjižbo na zemljo, medlem ko na zunaj, za inozemstvo. ostane samn državna garancija. Iz tega hi se Halo sklepati, da namerava ta Mednarodni hipotekami zavod povzročiti za vsako posojilo, ki ga lin dal. dvojno zaporedno ali paralelno vknjižbo na zemljo, ksr lii -ereda vrednost zemlje še bolj potlačilo. kakor je že sedaj. Na drugi strani pa zveni iz lieseil markijn de Vogtieja kakor ila se bodo la posojila dajala samo zalo. da zvišajo kupno mor poljedelskih ilriuv«. da pomagajo poljedelstvu, »da bo moglo pokupiti industrijske pridelke« in ne ratn. da hi mogel kmet način pridelovanja pocenili tako. ila ho mogel konkurirati t ilrucimi titi na svetovnem trgu. Izvajanja so vzbudila inctl prisotnimi mnogo lanimanja in človek se ni mogel ubraniti misli, da je zadrttiniška pomoč pač vendar nekaj drugega, kakor pomoč, ki jo ponujat kapital.
Za njim je govoril predsednik češkoslovaške vlade Udržal, ki jc značilno priznal, da je slab go-spodnrski položaj soseda vzrok za gospodarske noprilike nas samih in da je zalo potrebno lojalno sodelovanje vseh. Sledili so referati švicarskega dr legata dr. t.aura o položaju poljedelstva, ki je predložil občudovanja vzbujajočo statistiko o agrarnih cenah od 1927 do 1081. Opozoril je tudi na važnost pojava ruskega poljedelstva na svetovnem trgu. Svetovno poljedelstvo 7. velikim uemirom opazuje ta razvoj in mora sodobni bnrinaziji resno očitati, ila je ona krivo, če se boljševizem tako agresivno razvija, ker pač noče žrtvovali niti enega svojih lastnih interesov za skupni blagor.« On ne predlaga znižanje pridelkov, ampak vidi v zvišanju koiiziim« edini izhod iz sedanje krize. Zvišanje konzuma v industrijskih krajih namreč, ki so odjemalci kmetskih pridelkov. On se čudi, zakaj mora kmet prenašati najhujše posledice krize, /.»kaj jih pa ne prevzame kapital, zakaj jih pa ne prevzamejo obroati in pa rente? Kapital oilnene največ dobička v časn konjunkture, zato naj pa tudi nosi največje žrtve v času gospodarske depresije. Toila on ne vidi nobenega zna>ka za lak razvoj. Kapital hoče odnosli največje dobičke in v slučaju slabe konjunkturo zahtev« prvi zušfcito na škod« slabotnemu producentii n« zemlji.
Sledili so reJerali poljskega delegata o sodelovanju jioljedelsklh driav in zanimiv govor nemškega delegata bivšega ministru dr. Hermesa. O tem bom poročal v Jutrišnjem pismu, ker zahtevala detajliran študij, lako sla zanimiva po vsebini in po načrtih, katere priporočala.
Kongres so je razdelil v več odsekov. Z žalostjo moram fioročati, da jugoslovanskega delegata ni niti v oncin vseh sedmih odsekov.
Varšava, 8. jun. tg. Kriminalna policija jc aretirala danes več mlajših urodnikov vrliov-negu poljskega sodišča, ker so osumljeni, da lajno delujejo za orooovcdano komunistično stranko. ,,
Pariz, N. jun. AA. 1'emps poroča iz I illn: Delegacija jugoslovanskih bojevnikov je prispela v Lille, Nu postaji so jugoslovanske brate sprejeli zastopniki oblasti in razne deputucijc bivših bojevnikov. Po odhodu spoštuje je godim zaigrala jugoslovansko narodno himno in marseljczo. Nato se je sestavila jMivorka, ki jc krenila pred spomenik junakom, padlim v svetovni vojni. ram so jugoslovanski bojevniki položili venec. Nalo je bilo sprejemanje v mestni hiši. kjer je gostom izrekel dobrodošlico predsednik občino Stolingros. Bivši jugoslovanski bojevniki so izročili arhivu liltske občine okusen vojni album s fotografskimi |m>-snetki bojev v Srbiji in drugi album / lliij/.nn-menite jšinii jugoslovanskimi mesti. Ob eni popoldne je bil svečan banket v palači velesejmu, ki se ga je udeležilo 800 |k>v«mjcnrev. Goste je v imenu lillske občine |>oz<lruvil podpredsednik \rianbour. V svojem govoru je primerjal I ille kol žrtev vojne r žrtvami junaškega jugoslovanskega naroda. Nato je dvignil raso na č«st junaškemu jugoslovanskemu kralju Aleksandru in jugoslovanski vojski ter napil /ningi miru
Jugoslovanski konzul Spasojcvič je v svojem govoru izrazil veliko srečo, da more govorili v imenu svojega kralja in je naglasil. du je vesel llad častmi, ki jih i/.ku/.ujcjo njegovim bratom.
Sprejemi pri sv. očetu
Vatikan, s. jun. /. V sredo jr bih. sprejel i v avdienco sv. Očeta Pija XI. romunska kraljico mati Matiju skupno s svojo bčer/o princc/.o llcano. V soboto je bil sprejet od sv. Očeta zaročenec prineeze lleune nadvojvoda Anion Habsburški. Pred nvdieneo je pope/ »prejel tudi mater nadvojvode Antona prince/o Mo-niko Bourbonsko.
Osebne vesti
Belgrad. K. jun. ž. (I. dr. Anton Korošec je odpotoval nn zdravljenje v kopališče llcrkulcs v Homunijo. Tamkaj ostane več dni.
Belgrad. S. junija, ž. Te dni se je vrnil v Belgrad pa polk i nuncij Pellegrinetti, ki je bil ilelj časa v Rimu.
Belgrad, tš. junija. A A. S sklepom prometnega ministru sla premeščeni poštnojclografsko-lelelonski uradnici na lastno prošnjo: v Ljubljano Marija lte-žič, 9. skupina iz Murske Sobote in Joslpina Mežik Iz 9. skupine, v Šmartno ob Paki pa Hcdviga lider iz 10- skupine iz Celja.
Madjarske volitve - iredentisične orgije
Budimpešta. S. jun. /. Budi ruapustn parlamentu in razpisa novih volitev je o/ivelu politična agitacija v celi zemlji. V leku včernj-šnjcgn <ltie so se vršile številne politične skupščine. Vsi zastopniki so odpotovali v svoje voli vne okrogc, n istotuko večje število vladnih čjanov. Vojni minister Gombes bo obiskal pri-bodrijo nedeljo Hrvate in Slovake v zahodni' Mndjnrski, kjer bo imel velike jKilitične govore v hrvaškem in slovaškem jeziku. Vladni zastopniki ugilirajo posebno živaldbo v obmejnih krajih s tem, da Im> parlament ustvaril revizijo mirovnih pogodb. Sploh je iredenti/eni glnvtin huzu, ki jo zastopa vlada pri svoji agitaciji.
Splil, S. jun. ž. Pojutrišnjem obiščejo Split tri francoskc bojne križarke. S lo esk.idro pride tudi francoski kontreadmiraL
Pariz, 7. junija, AA. Včeraj je federacija bivših francoskih bojevnikov priredila- fcojiin jugoslovanskim bratom v orožju velik banket, ki nam te predsedoval minister Champcticr de Ribes. Banketa se je udeležilo okoli 700 ljudi in je ves čas svirala godba 7. pešpolka,
V začetku banketa je -minister dc Ribe« dvignil čašo in nazdravil Ni. Vel. kralju Aleksandru, kar so vsi prisotni sprejeli z burnim akla-miranjem. V imenu rezervnih oficirjev jc nazdravil Čcda Mihajlovič ministru Chatnpclicru dc Ribrs in se zahvalil za njegovo skrb, ki jo jc pokazal za vojne oškodovance, ki so doprinesli svoje žrtve, da nam t»ko pribore svobodo. Nato navaja govornik prirodno bogastvo in gospodarske možnosti Jugoslavije, kjer bi se Francija mogla aktivno udejstvovati, da bi sc lako združile prirodne sile Jugoslavije s francosko delavnostjo in inteligenco.
Nato je vstal Carbier in izpregovoril v čisli srbohrvaščini.
Po Icm govoru je nastalo splošno bratenj« in poljubljanje.
Predsednik pariške sekcije vzhodnih bojev-nlkov Ilmaud je v Svojem govoru obujal spomine na njihov sprejem v Jugoslaviji. Spominjal se je predvsem Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki ni hotel sprejeti njihovega predsedstva toda zato je on poilu« po krvi in po zaslugah.
Banket sc je končal pozno v noč. Jugoslovanski bojevniki so danes nadaljevali pol v Lille.
Obletnice . . .
srečne vrnitve
Bukarešta, H. junija. AA. Ilador poroča: Včeraj ob 17 so na letališču svečano odkrili ploščo v spomin na obletnico povratka kralja Karola v domovino. Svečanosti so se udeležili krnli Karo!, prestolonaslednik princ Mihael, poveljnik vojnega letalstva in minister za civilno letalstvo Mntioilescu in mnoge druge osebnosti. Mntioilescu je nnglnšal velik pomen, ki «a ima letalstvo v zgodovini romunskega naroda, in na kratko orisal najpomembnejše pripetljaje. Nato je kralj razdelil odlikovanja /a hrabrost letalskim oficirjem in pilotom.
obstoja ustave
IJiin. S. jim. >. Včeraj jc bila |>o i eli Italiji proslavljena obletnica obstoju iisl ive l/vr--eni -o bili veliki vojni pregledi, pri katerih je sodelovala fašistična milica. V Itiinu je ileli-lirulu vojaštvo pred italijanskim kri.ljein, v Milanu pred borg,miškini voj odo. n v llirimi pred prestolonaslednikom pi iiiccni L inbcrli itt.
Kakor nekdaj
Budimpešta, fs juliju. /. Guverner Horlliv jr imenoval /u. easfnegu poveljnika iloinobruu--kega polka italijanskega kralja Viktorja l.ma-illlcla in bo odslej la polk nosil ime llalijun-skega kralja. Delegacija trčil mudjarskili ofi-cirjev je te dni odnesla povelje v Kini in gn predala italijanskemu kralju. Italijanski kralj je odlikoval vse Iti madjarske oficirje.
70.000 brezposelnih v T urinu
Milan, S. junija. Poročila o gospodarskem položaju v Tnrlmi so v prti v katastrofalna. V presto-Itri Plemonla |e gospodarska kriza ilosll bolj ob čutna kakor v Milanu. Hteviln brezposelnih se ceni na 70.000. Svelovnoznann tvrdka Klal je reducirala delo na eno tretjino normalnega obsega; delavci nare.de tedensko 2 dnini.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, toplo in nestalno vrcinc.
Zveza jugosl. izseljencev v Franciji
Federacija vseh izseljenskih društev
Merlebach, 4. junija.
Pod spretnim vodstvom gospodu Milana Krljeviča, predsednika Jugoslovanske kolonije (sokcija Moselle), so zborovala dane* v Merlebachu zastopstva vseh jugoslovanskih društev v vzhodni Franciji, skupno kakih 5« delegatov, ki so soglas.no sklenili, da se ima čimprej organizirati Zveza jugoslovanskih izseljenskih društev v Franciji.
Misel o enotni jugoslovanski izseljenski orgunizaciji v Franciji je že stara, in so prinesle o njej Pariške novine že dolgo vrsto člankov. Neposredno pobudo za sklicanje takega meddruštvenega sestanka pa je dalo podporno društvo svete Barbaro v Merlebachu.
Nekateri so mislili, nuj bi sc pretopila vsa že obstoječa društva v enotno Jugoslovansko kolonijo. Sestanek pa se zdi, da so jc skoraj soglasno izrekel za federacijo. Zvezo društev, ki naj sama ostanejo kakor so bila.
Velik pomen take organizacije jc razvi-
den. Za njo so je žo danes izreklo nad 20 društev, katero sta pozdravila oba uradna zastopnika, gos|>od izseljenski delegat dr. Ba-kašun in posluniški tujnik Nikolič, kakor tudi oba naša izseljenska dulufVnika Hafner in ka-stelic. Razširi naj so čez vso Francijo in naj bo resnična predstavnica vseli 60 ali 100.000 jugoslovanskih izseljencev \ Franciji — danes uiti ne vemo koliko da nas jc,
Razumljivo je, da bo ta nova organizacija predvsem delavska. Saj delavci tvorijo ogromno večino našega izseljenštva in tudi predvsem potrebujejo varstva in zaščite močne organizacije. Vendar bi spet ne bila izključno delavska. Gospod Biderman, predsednik Edinosti Merlebach-Freyming, je lepo poudaril potrebo sodelovanja izobražencev z delavci. Posebno v tujem kraju, kjer sc ne more prav uveljaviti, kdor ne razume jezika in no po/.na vseh različnih okoliščin.
Na Bidermanovo gesto je lepo- odgovoril gospod posluniški tajnik Nikolič, ki je pozdra-
vil /borovnice v imenu gospoda ministru Spa-la j kovica, češ da je on sam delavski sin in da smo \ si skupaj bratje med seboj, da je tudi on sam delavec, zato poslan v Pariz, du je jugoslovanskim izseljencem čim bolj pa uslugo, kar jc tudi od svoje strani zatrdil gospod izseljenski delegat dr. Bakašun iu ponovno zagotovil zborovalce \se svoje naklonjenosti.
Po triurnem zborovanju je ostal gospod delegat šc \ sc popoldne na razpolago posameznikom, ki so se v obilnem številu |Kislužili redke prilike in mu razlagali svoje skrbi in težave, ki jih posebno te zadnje čase med izseljenci nc manjka.
Zaradi nujnih opravkov sta sc morala vrniti gospod delegat iu gospod tajnik šc isti večer v Pariz. Obljubila pa sta, da sc vrneta v najkrajšem času za več dni, da na licu mesta skupno prcudariino. kaj bi sc dalo ukreniti v korist naših izseljencev, ki gremo težkim ča som nasproti.
Ivana Lukman - SO letna kuharica
Kranj, 9. junija.
Tisti stan, ki najbolj potrpežljivo prenaša drobne sitnosti in ki je vendar najbolj pozabljen na svetu, so navadno naše kuharice. Tiho so in delajo, to je vsa vsebina njihovega življenja. Zato smo pa tem bolj dolžni teh postrežljivih delavk spomniti se ob njihovih jubilejih.
Veličastno slavlie na grobu junakov
Alad 5000 ljudi pri odkritju spomenika
Ivana Lukman, v Kranju in tudi izven njega splošno znana že desetletja, dopolni danes svoje 80 leto. Krepka in zdrava bo praznovala danes svoj jubilej pri Materi božji na Brezjah — saj ga lepše ne more. Ni je hiše v Kranju, kjer je ne bi poznali in kjer ne bi že imela opraviti s kuho ob raznih slavnostnih prilikah. V mnogih družinah se je pa držala leta in leta.
Zibali so jo v Dvorjah pri Cerkljah, komaj desetletna je že odšla od doma, nato je prišla v ljubljansko semenišče, da se pri tedanji kuharici Mariji Vovk nauči kuharske umetnosti. Pozneje se je držala zlasti v Kranju: pri Pircu, dr. Mencingerju, pri Puščavniku, pri poštarju Škarji, kuhala je dvema glavarjema v kranjskem gradu. Ko so delali gorenjsko železnico je bila pri Dolencu, pozneje tudi v Tržiču pri dr. Mallyju. Ko je dovolj prestala po kuhinjah, je naredila »zadnjo neumnost", kakor sama hudomušno trdi, in se poročila z mizarskim mojstrom Jurijem Lukmanom izpod rožnivenškega zvona v Kranju.
Odslej se je začelo njeno romanje od nove maše na poroko in od konference na zlato mašo. Povsod je kuhala in pomagala. Bila je stalno desna roka farovške kuharice Marije Špenko, ki je služila najprej pri dekanu Koblarju, pozneje pa kuhala škofu Jegliču v Ljubljani in je danes trgovka v Ljubljani. Kadarkoli je bila v Kranju konferenca duhovnikov, Ivana Lukman je bila vedno v farovški kuhinji. Ce je bilo treba, je prišel ponjo kar na hitro dekan sam. Kuhala je na 4 novih mašah in 1 zlati maši. Za poroko pa je kuhala skoro v vsaki hiši v Kranju. Vseh svatovskih gostij, kjer je skrbela za mizo, našteva samo — 50.
Ivana Lukman je bila skoz 18 let tudi skrbna varuhinja kranjskega Prosvetnega društva. Bila je oskrbnica prostorov in garderobe, vzorna hišna, pravtako v prvih društvenih prostorih na Novi pošti kakor pozneje v novem Ljudskem domu, kamor se je Ivana tudi preselila. Dijaki, profesorji, fantje in dekleta so jo imeli radi, oskrbela jim je pa tudi vse in, če je bilo treba, tudi pazila na red in disciplino. Društveno garderobo je snažila in solnčila kakor ne bi svoje obleke mogla. Povdariti je treba, da je toliko nepoplačane skrbi zmožna le globoko verna duša, kakor je Ivana Lukman.
Zato ji ob njeni 80 letnici vsi njeni znanci, prijatelji in tudi Prosvetno društvo iskreno čestita in ji »ošči še dolgo vrsto veselih let.
Božidar Jakac zopet doma
Novo mesto, 9. junija.
Pred dobrimi dvemi leti ie odšel naš mladi, simpatični akademični slikar g. Božidar Jakac v Ameriko. Težko je bilo tedaj slovo od rodnega kraja, priletnih staršev in ljubeče sestre. Hudo mu je bilo pustiti vse in oditi v daljno tujino. Kmalu se je udomačil v začasno ameriški domovini in se upe-ljal v najrazličnejše odlične ameriške kroge. Trdo je delal, a si je tudi priboril uspeh in sloves. Delo je bilo bogato poplačano.
Pred kratkim pa se je zopet vrnil v svoje rojstno mesto v naročje svoje rodbine: staršev in sestre, ki so ga že težko pričakovali. Povrnil se je na izkušnjah bogat v svojo lepo slovensko domovino, kjer bo deloval za njen procvit še uspešneje kot poprej. Ob njegovem povratku inu kličemo: pozdrav-jen naš mladi umetnik na domačih tleh, pozdravljen v svojem rojstnem mestut
li
Murska Sobota, 8. junija.
Včerajšnji dan je med najznamenitejšimi dnevi v zgodovini osvobojenja Slovenske krajine. Ta dan je narod te krajine manifestiral hvaležnost, spoštovanje in ljubezen do junakov, ki so v dnevih osvobojenja prelili kri in dali življenje. Odkril je bil spomenik, ki je postavljen na skupnem grobu petih žrtev. Odkritje se je izvršilo v okvirju tako veličastnega slavja, kakršnega Slovenska krajina izza proslave desetletnice svojega osvobojenja ni videla.
Proslava se je začela že v soboto zvečer s fil-harmoničnim koncertom. Glavni del proslave je bil v nedeljo. Po pozni sv. maši, katere so se udeležili odposlanci korporacij, se je razvil iz grofovskega parka po mestu na pokopališče veličasten sprevod, v katerem je korakalo do 4000 ljudi, med temi zastopstva oblasti, društva, vojaštvo, šolska mladina itd. Igrale so tri godbe: vojaška iz Varaždina, dijaška, fanfara in gasilska iz Bakovec.
Na pokopališču se je zbralo nad 5000 ljudi in sicer od vseh strani Slovenske krajine: z Cioričkega, Ravenskega in Dolenjskega. Prihiteli so tudi veseli sosedje iz zelenih Slovenskih goric tja do Maribora. Ob spomeniku so se postavili zastopniki oblasti gg.: okr. inšpektor dr. S c h a u b a c h , zastopnik bana, komandant mesta, zastopnik divizijonarja polkovnika Sekuliča, okr. načelnik Lipovšek. podna-čelnik dr. Bratina, minister dr. Kukovec. predstojnik sodišča dr. S u m e n j a k , gimnazijski ravnatelj V a g a j a . župan B e n k o , profesor dr. Pivko, zastopniki Varaždina in drugi. Obred odkritja je otvorila vojaška godba z žalostinko. Nato je dr. Šumenjak kot predsednik odbora odkril spomenik z govorom. Za tem je zapel moški zbor Glasbene Matice iz Maribora Oj Doberdob* in Čej so tiste stazice«, nakar je g. kanonik Szlepecz opravil dibero' in druge mrtvaške molitve. Cerkveni obred je zaključila Matica z Vigred se povrne-.. Potem so vojaki oddali tri strele, nakar so spregovorili zastopniki oblasti in društev. Prvi je spregovoril g. okr. inšpektor dr. Schatibach, ki je v glavnem izvajal: Kot zastopnik bana se klanjam žrtvam junakov, ki so v hudih časih, ko je sovražnik iztego-val roko po tej sveti zemlji naših slovenskih dedov, prelili kri in dali življenje. Ta spomenik naj bo viden znak hvaležnosti in klicev nam in zanamcem, kako mora biti vsakdo pripravljen dati tudi kri in življenje, ako zahtevata to domovina in vladar. Ju-
nakom večna slava! Za tem so se poklonili spominu junakov gg.: komandant mesta kot zastopnik divi-zionarja, minister dr. Kukovec kot zastopnik gen. Maistra, predsednika Narodne odbrane, dr. Pivko kot odposlanec Zveze dobrovoljcev in sokolske župe v Mariboru, zastopnik Medjimurja in zastopnik Varaždina. Zadnji je spregovoril v imenu naroda Slovenske krajine g. Fr. Kolenc, urednik tednika *Novine«, ki so že izza predprevratnih časov (od I. IO'?. nanrej) bile klicar slovenstva in buditeli na-
Strela ubita mater in sinčka
Nevihta s točo na Notranjskem
Unec, 9. junija.
Danes okrog pol 4 jc nastala tukaj silna ne-vihla in je parkrat hudo udarila strela. Pod Repi-čevim kozolcem je vedrilo nekaj ljudi, med katerimi se je nahajala tudi Marija Kovačič s svojim 5 letnim sinčkom in njeno materjo. Strela jc udarila v kozolec, razklala steber in zadela Marijo Kovačič in sinčka, ki sta ostala na mestu mrtva. Mati pokojne Marije je bila tudi hudo poškodo-
Szkoman rimski nagrobnik
Slikar France Tratnik
; rodne zavesti. Govornik se je v imenu vsega Ijud-i stva Slovenske krajine poklonil junakom in se za-! hvalil. Po tem govoru je dr. Sumenjak izročil spomenik županu Benku. I a ga jc prevzel in zagotovil navzoče, da ga bo občina čuvala kot najdražjo svetinjo. II koncu je vojaška godba zaigrala žalostinko, i nakar je bil razhod.
Nedelja, 7. junij, bo ostala v trajnem spominu, kakor bo tudi odkriti spomenik od roda do roda budil spomin na žalostne, a slavne dni osvobojenja in bo vnemal v srcih naroda ob severni meji zavest požrtvovalne ljubezni do domovine in vladarja.
vana, vendar pa so jo po daljšem času spravili k zavesti. Na kraju nesreče se je zbralo mnogo ljudi. Prišel je tudi okrožni zdravnik dr. Pušenjak, ki pn je ugotovil le smrt. Sorodnikom tragično umrlih naše iskren.o sožalje!
Postojna, 9. junija.
Tudi v Postojni je bila huda nevihta s točo, ki je napravila precejšno škodo.
Ptuj, 8. junija.
Pred magistratom so prejšnji teden pričeli kopati zemljo, da pripravijo primerno veliko jamo za
I preskrbo avtomobilov z bencinom. Pri delu so na-! leteli na debelejšo plast pepela in oglja. V tem kupu i so bile različne živalske kosti; na prostoru sedanje I mestne hiše je morda prej nekoč bil kak hlev. Ostanki požara se različno tolmačijo. Gotovo so starejši kot iz konca 17. stoletja, ko je zgorelo vse mesto razen cerkve in obeh samostanov. Strokovnjaki pravijo, da so še spomin turških časov; 1397 so prvič prišli Turki in zažgali mesto. Lahko pa je to živalsko rogovje, parkli in drugo iz madjarskih navalov od 10. do 12. stoletja.
Ko so kopali, je orodje kaka dva metra pod zemljo odpovedalo. Trd kamen se je uprl železu. Po prizadevanju delavcev kmalu solnce spet obsije že stoletja zakopan nagrobnik. Pol ga je ohranjenega. Kamen je bil postavljen v spomin na 45 letnega Av-relija. Na fotografiji se lepo vidi, kako ta »davkar* s kazalcem in sredincem desne roke prisega na li-belo, ki jo stiska z levo roko. Pridejanega nagrobnega napisa je obvarovanega poloviča. V dolžino in širino ima po 50 cm.
Ta nagrobnik bo znatno obogatil ptujski muzej. Saj takega eksemplara še ni in so sploh zelo redki. Je pa obenem to dokaz, do kam je rimsko mesto segalo. Ravno la najdba s predstavljanjem sestave testamenta pa na drugi strani potrjuje, da je vse ptujsko mesto res muzej in da v njegovih globinah starinoslovnih zakladov še ni konec.
Strela vžiga
Hiše treh posestnikov pogorele do tal.
Maribor, 9. junija.
Snoči je razsajala strašna nevihta ob vznožju Pohorja v okolici Pragerskcga in Rač. Blisk za bliskom je švigal v temno noč in bučanjc groma in Iresk jc povzročalo mnogo straha in trepeta. Okoli pol 10 je vdarila strela v poslopje posestnika Fr. Viherja na Ješenci pri Kačah. Ker je bilo poslopje krito s slamo, so ognjeni plameni v trenutku /.ajeli stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Vsled hudega viharja se je požar z veliko uaglico
širil, in kmalu po izbruhu zajel tudi hiše obeh sosedov, posestnika Ivana Preloga in poscstnice Ane Vauhnikove. Na kraj požara so takoj prihitele požarne hrambe i/. Kač, Zg. Polskave, Maribora, št. Janža na Dr. polju. Pobrežja, Studeuc in Hoč. Gasilcem sc je z velikim naporom posrečilo požar lokalizirati in s tem preprečiti katastrofalno nesrečo, ki bi brezdvomno doletela tudi še vse ostale sosede. Poslopja imenovanih posestnikov so 1 pogorela do tal in trpijo znatno škodo. Pomoč jo , nujna.	I
Za človeka je glavno razodevati si skrivnost nature in priti tako bližje k llogu... K njemu najkrajša in najlepša pot je pot umetnosti. (Tratnikov aforizem).
Jutri praznuje slikar Franc Tratnik svojo petdcsetlehiico rojstva. Pri tej priliki se spomnimo njegovega tridesetletnega umetniškega dela.
Nihče ne dvomi, da je Tratnik eden naših najjačih umetnikov, če po tej ali oni plati ni celo najsilnejši. Vendar mu kritika še do danes ni od-kazala pravega mesta v razvoju naše moderne, ker je nekako v zadregi, h kateri skupini bi ga pride-lila. če že mora biti vse po -izmih opredeljeno. Tudi njegov umetniški razvoj se z razvojem ostalih struj, ki so bile zadnjih trideset let pri nas vodilne, nc krije.
V	času, ko je pri nas najbolj cvel impresionizem, tedaj v Tralnikovem delu ni naturalističnih in optičnoslikovitih teženj, tudi mu je mehkužno občutje tuje. Namesto palete in barv prime v roke pero in kredo in stremi po linearni ekspresiji trdne konture. Koncem desetih let razvije nekak monumentalen realizem s plastično formo in simetrično kompozicijo ter močno idealističnim vsebinskim poudarkom. Dal je tako že davno pred vojno povojnemu ekspresionizmu nakazano notranjo smer in po vojni kmalu, pred drugimi prežel k novi stvarnosti, ki pa ima pri njem zopet več duhovne vsebine kakor pri ostalih.
V	tej ali oni obliki je vedno težil k duhovnemu izrazu svoje umetnosti, dasi ga je obdajal ves čas in v vsej Evropi naturalistični senzuali-zem. To priča, da imamo pri njem opraviti z izredno samostojnim duhom. Tako je šel Tratnik ne glede na levo ali desno skozi vse življenje z mislečim in čuvstvujočim srcem iu ga zrcalil, bodisi da ga jc božal ali preklinjal. Ta poteza pri njen; spominja na Cankarja. Obema so očitali silno različnost njunega dela.
Ta različnost vsebine njegovega dela izhaja iz dejstva, da je samostojno misleč umetnik združil svojo umetnost in svoje življenje in ji v vseh fazah življenjskega boja ostal dosleden tn zvest.
Tratnik je izredno samostojna umetniška osebnost v vseh ozirili. Ne samo, da se mu ne ponna vpliv niti enega njegovega učitelja, ne samo, da so šli pred- in povojni -izmi mimo njega. Tratnik je hodil svojo pot, oficielna slikarija pa svojo in se nam je vprašati, kakšno je hodil eden in drugi in zakaj in koliko je katera vredna.
Mari Tratnik ni človek svojega časa? Nasprotno: niti ene njegove risbe in slike ni. ki bi ne bila neposredno sneta iz najaktualnejše sodobnosti, ki edina mu je v neposrednem doživljanju nudila dražljaj za delo. f'e si ogledamo kratko njegov umetniški curriculum, se nam zagonetka njegove pojave v razvoju naše umetnosti takoj in presenetljivo enostavno in naravno pojasni. Tudi navidezna disparatnost elementov v njegovem delu ti je takoj razumljiva. Če je Lionardo rekel, da je šel s svojim svinčnikom skozi vso naravo in si jo osvojil, bi mogel reči Tratnik, da je z mislečim in čuvstvujočim srcem šel skozi življenje in ga zrcalil. S Cankarjem mu je ludi ta poteza skupna, če pa je Cankar samo bičal in ne tudi zdravil, je Tratnik zdravil: z usmiljenjem in srčno dobroto.
»V belem oblačiluc, pravi, je vstopil med Umetnike in se skoraj deset let učil njihovega rokodelstva. Da stari historičar Brožik ni vplival nanj, se da razumeti, da se ga pa niti dunajska niti monakovska secesija nista dotaknili, da je takoj načeloma zavrgel l'art pour 1'artizem nemškega in francoskega impresionizma, mehkužne umetnosti individualistično čutnega. • očesnega, pn ni razumljivo i/, zunanjih okolnosti, nego iz Trat-nikove notranjosti. Sredi med plainairisti sedi Tratnik, pa slika Leonorc in vizije, sredi slikovito misleče Evrope oblikuje — risar — v konturi in se nagiblje k linearni ekspresiji. Potem jc pogledal življenju v dno. Velikomestno -življenje, njega socialni zločin in beda sta bila prvi krepki umetniški impulz, za katerega se je Tratniku zdelo vredno pozabiti na programe vseh elitnih struj okrog sebe. Naravnost strahotne so njegove socialne satire in karikature iz časov, ko je deloval pri nemških in čeških revijah in satiričnih listih. Potem pride apoteoza bolestnega hrepenenja, ko je vstvaril -»Slepec, ki so najmonumentalnejša umetnina slovenske moderne. Kdo je globlje posegel kot on s srcem v živo življenje in ga poiskal na dnu, da ga obda z usmiljenjem?
Leta 1912. se je preselil Tratnik iz Prage v Gorico. Tam je dobil Tratnik drugi večji umetniški impulz, ki je dal monumentalni idealizem Dela na polju. Med vojno je slikal — ne pokrajine In občutij, marveč se je zjokal v svojem delu nad grozoto človeštva in je vojno proklel. Kako neizmerno logično je, čc opazuješ Tratnikov razvoj! Kamor ga je vrglo življenje, tam mu je bil zrcalo.
V	njegovi umetnosti je etos. Njegova usmilje-nost in dobrota sta mu dala oeuvre. ki smo Slovenci nanj ponosni.
Spoštujmo delo velikega u m e t n i k a 1 Bodimo mu zahvalni, ker dal nam jo France več kot je mogel in kot je bil storiti dolžan.
Dr. S. V-urnik
Ustreljen medvedek
Novo mesto, 0. junija.
Mladega medveda 18 kg težkega je ustrelil na praznik presv. Rešnjega Telesa v gozdovih v Rasnem lovski zakupnik g. Alojzij H r o v a t iz Birčne vasi. Medvedek se je najbrže izgubil od medvedje družine in blodil po rasenskem gozdu, kjer ga je doletela smrt iz lovčeve puške.
Nov Iramasonski val v Španiji
Katoličani živijo v pričakovanju novih preganjanj - Pripravlja se odpor
Barcelona, '). jun. tp. Vihar, ki je pustošil katoliško cerkvi1 in samostane, jo zaenkrat |»o-ncjial in zapustil za s oboj struli in negotovost, katoliški dnevnik »lil Debate«, ki je že dvakrat moral prenehati iu zopet izhaja v zmanjšani obliki, sicer skuša vplivati pomirjevalno ter priporoča mir v vsakem pogledu. Posebno odsvetuje od vsakih demonstracij« ki bi 'luliko dale povoda za nov požar. Istočasno tudi roti katoličane, naj se nn noben način ne odtegnejo sodelovanju pri vladi. Iz teh pozivov se da lahko sklepati, kako majhno je zaupanje, ki gu imajo katoliški krogi v sedanjo vlado, ki je držala roke križem, ko so goreli samostani Sirom nove Španije. Vladne čete se niti zganile niso, (ako da izgleda, kakor da hi bile dobile povelje, naj se ne dotaknejo požigalske tolpe, ki je po mili volji pustošila.
Poleg tega čisto naravnega nezaupanja pa je vredno omeniti še dejstvo, da plove nova viudu očividno \ svobodomiselne \ode. Pro-
svetno ministrstvo je izdalo nove zakone, ki
naravnost izzivajo katoličane in ki so delo frn-musonov. Kaj se recimo pravi, dn so otroci od udeležbe pri krščanskem nauku oproščeni? Katoliški krogi smatrajo ta dekret za signal Irn-musonske ofenzive. Nekatere samostanske šole so sicer že začele delovati, toda le pod velikim strahom. Oh otvoritvah je prišlo do novih nemirov, katere jc vlada zamolčala.
Izrazita je gonja proti jezuitskemu redu. Znano je, da so jezuitje vodili v Madridu samem slovit zavod zn umetnost in tehniko (Cullc Alberto Aquilcra), kjer so vzgnjuli več sto dijakov. Ta zavod je bil požgali do tal. To še ni bilo zadosti. Policija jc naročilu, nuj so celo v razvalinah izvrši dušna preiskava«, češ, du se nahaja v kleteh velikanska množina streljiva. Kar je ogenj pustil, jc razdejala še policija. Ravnotnko se umetno neli razdraženost proti jezuitskemu zavodu v Grnn Via. češ, da so zemljišče prodali za neverjetne vsote, in tako
oškodovali mesto. Na vseh teh govoricah ni pi-čicc resnice. To ve vlada, lo ve vsak razsoden človek. Toda frumasoni se poslužujejo lakih metod, ker njihov cilj je določen in meri visoko in daleč. Frumasoiistvo bi rudo jezuitski red. ki je ravno v Španiji vodil najlepše iji najboljše šolske zavode, uničiti. Toda vso to so le predpriprave. Vsakdo mora čutiti, da prihaja Se nekaj hujšega. Katoliki, katere so požignlei samostanov presenetili, so sedaj odločeni, dn sc vsaki nadaljnji sili od strnili naročene cestne sodrge zoperstuvijo s silo, če potreba. V Barceloni so žc napovedali najstrožji odpor. Španija ne sme postati sovjetska Itusija.
■ LI Debate* objavlja tudi razgovor s zastopnikom poltretjegn milijona španskih Židov, ki živijo v svetu. On jo mnenja, du je dekret i/, 1. I4l)(>, ki je izgnal Žide i/ Španije, neveljaven in da sc bodo židje /»<■ •'■ v t ;č >li \ svojo domovino.
Z medn. konference dela
Ženeva. '). jnn. Ig. Danes je direktor med-narodnegu delovnega uradu Albert I iionuis t* svojim govorom zaključil generalno debato na mednarodni delovni konferenci. Opozarjal je na nevarnosti, ki pretijo našemu gospodarskemu redu iu vsej civilizaciji, če se no posreči pravočasno ustaviti splošno krizo. Pri-pomnil je, namigujoč nu Rusi jo, du neki sistem ima zdravilno sredstvo proti krizi, da pa svari pred tem, da bi prišlo do tega, du bi sc beda in ogromno trpljenje prvih let novega gospodarskega načrta ponovilo v ostali l.vropi in iui svetu. I o se more preprečiti sumo z mednarodnim zaupanjem in prevzemom medsebojnih obveznosti, brez katerih sploh ni mogoče mednarodno delo.
Nemškz moratorij?
Pariz, 9. jun. Ig. Soglasno javljajo popoldanski listi, du bo Nemčija morda že jutri objavila izjavo o moratorij u in obenem izv ršila demaršo pri vseli interes i ranih državah. Najpozneje avgusta ali septembra se bo potem sestala repurueijska konferenca v Bruslju ali v Baslu. Pa ris Midi izjavlja, du francoski proračun in VoungOVe obligacije s tem nc bodo prizadete, posebno, ker bi seveda Francija tudi ustavila svoja plačilu Ameriki. O tem so si edini vsi od Leonu Blunui do Marina. Moratorij bi lahko imel to posledico, du bi se ustvarila enotna fronta evropskih dolžnikov proti \nie-riki. Bil bi velik uspeli, če bi kriza prisilila Evropo k temu. du bi se vendar enkrat zavedla svoje enote. Nacionalna Liberte« izjavlja, da bi vsak premagani narod, ki bi izgubil del svojega ozemlja in inoral plačevati neskončna plačila, ravno tako kakor Nemčija stremel po tem. da bi si zopet pridobil izgubljena ozemlja in razbil oklep vsiljenih plačil. Nemčija jc s svojimi (>() milijoni prebivalcev to začela stiino nekoliko hitreje, kakor bi to storili drugi.
DesetSetka v Nemčiji
Berlin, 9. junija. AA. Zveza nemških kmetijskih zadrug je predložila javnosti velikanski načrt, po katerem bi se povišala produkcija za 33%. V 10 letih bi vlada porabila 10 milijard mark (135 miljard Din), da se doseže ta namen. Pri tem bi se zaposlilo 400.000 delavcev. Listi skeptično sprejemajo ta načrt, češ da tako rekoč nič ne pomeni pri pobijanju brezposelnosti in da ne bi v gospodarskem sistemu današnjega časa napravil posebnih izprememb. Ves efekt bi bil le v tem, da bi se s temi 10 milijardami okoristili in obogatili samo veleposesiniki.
Volivni teror na IMadjarskem
Budimpešta. 9. jun. ž. V Madjarski sc je pričel volivni teror. Orožniki so včeraj aretirali in v okovih prignali na oroiniško poveljstvo v Segcdin dr. Fcketeja. odvetnika in kandidata izven s)r:lnk. Istotako je bilo aretiranih pet kmetijcev. Dr. Fekete je vršil agitacijo in spremljalo sa je 100 voz s 500 osebami, s čemer Je onemogočil zborovanje prosvetnemu ministru grofu Klebelsbcrgu. V okolici Scpa-dina jc izdal kotarski načelnik uaredho. da Feketcja aretirajo, ker je bilo takoj izvršeno. Dr. Fekete sc nahaja šc v zaporu. Notranji minister je proglasil, da se parlamentarne volitve v Budimpešti vršijo 28. in 29. t. nt.
Čuden predlog
London. 9. junija. AA. Bivši poslanik v Berlinu Lord dAbernon je predlagal nemškemu kan-celarju Briiningu, naj emisijske banke Združenih držav, Anglije, Francije in Nemčije organizirajo po skupnem dogovoru omejeno inflacijo, ki naj poveča kupno silo. Pri. tem bi morali ostati tečaji valut neizpremenjeni. D'Abernon predlaga, naj emisijske banke stavijo na razpolago vladam velike nekrite kredite za finansiranje javnih del. Inflacija naj bi takoj prenehala, čim bi cene surovin dosegle stnnje lela 1926. Časopisje se zelo skeptično izjavlja o leh predlogih in naglasa, da je inflacijo veliko lažje začeti, nego končati.
Drobne vesti
Belgrad, 9. junija, ž. Od srede do nedelje bo v ijudimpešti mednarodni kongres za zaščito deklet. Na kongres potuje bclgrajski župnik msgr. dr. Wagner.
Belgrad, 9. junija. AA. Kmetijski minister je podelil iz državnega kmetijskega zaklada vinarskemu društvu za dravsko banovino v Mariboru podporo za pokritje stroškov pri razstavi vina, ki jc bila meseca maja t. 1.
Belgrad, 9. junija. AA. Minister za trgovino in industrijo je izdal pravilnik o kontroli nad svežim sadjem, namenjenim za izvoz,
Nevihta na Dolenjskem
Trebnje, 9. junija.
Nocoj ' 18.1o je divjala med Trebnjem in Ponikvo huda nevihta. Po nekaterih krajih je padala toča, debela kot golobja jajca in zdrobila vse poljsko pridelke, ker je padala skoraj brez dežja. Tudi višje gori proti Veliki Loki je padala toča, toda med dežjem in ni napravila lako velike Škode.
Kako Turki prodajajo arhive
Vlat<~mtiala kot šaro 30 vagonov dragocenih lis trn in knjig
Neumnost ali zloba?
Istaiubul, juniju 1931.
Turška vlada jc vsled finančnih ležuv sklenila porazprodati vse arhive, ki niso zgodovinske važnosti, da napravi prostora za nove, du se znebi nekuterih uradnikov in da nekoliko skupi. Največ papirju leži po arhivih finančnega in zunanjega ministrstva. Na podlagi ministrskega sklepa, je finančni minister dn! naredim, naj se izpraznijo vsi arhivi in nuj sc prodajo po teži najboljšemu lici ta n t u. Istamhul je torej zadnje dni ituel zanimivo zabavo, ko je gledal, knko so vlačili iz ministrstev cele gore zaprašenih aktov in jih nalagali na tovorne avtomobile, ki so jih zopet prepeljali nn kolodvor, kjer so bili naloženi v 50 tovornih vagonov. Ko je bil vlak nabasan, se jo odpeljal v smeri proti Bulgariji, krr jo baje bolgarska vlada ponudila najvišjo ceno. Stari pergamenti popisani s prekrasnimi arabeskami iu opečn-teni z velikanskimi cesarskimi pečati so še nekaj dni ležali po istamhulskih ulicah. Otroci so se igrali z njimi, ne vedoč kaj predstavljajo. Toda kakšno presenečenje je zavladalo po ministrstvih in osobito med učenjaškim svetom, ko se je ugotovilo, da je zvesto uredništvo dobesedno izpraznilo arhive in vrglo med šaro namenjeno v Bolgarijo tndi zelo dragocene dokumente, ki so neprecenljive zgodovinske, politične in znanstvene vrednosti.
Dognalo .se je, da jc na ta način izgubljenih več tisoč- ustunovnih listin, od katerih je vsaka vredna nad 50.000 Din. Izginile so nekatere nenadomestljive listine, ki datirajo iz. časov, ko so Turki prvič zasedli Carigrad in ki se tičejo imovinskih in političnih pravic raznih tak ra t podjarmi jenih narodov. Ker se. zdi nemogoče, du bi bili uradniki, ki so ■»čistili« arhive po naredili ministru, tako neumni, da ne bi razločevali med dokumenti zgodovinske vrednosti in med ničvredno šaro, se je razširila vest. da je Bolgarija te ljudi podkupili), dn nn In način dobi v svoje roke listine, ki so znnjo velikega političnega pomena. Baje. so se v teh arhivih mudili bolgarski učenjaki in generali. Razburjenje je naraslo tako visoko, da bodo poslanci interpelirnli vlndo, zakaj ni preprečila tega škandala in če se bo potrudila, da sc ji vrnejo te dragocene listine.
T udi iz drugih inest prihajajo fantastične novice, l ako se govori, da niso sumo »praznili« arhive, ampak da so prodajali celo neprecenljive knjižnice po teži. 40.000 armenskih in starogrških knjig se je prodalo po kilogrumu v Sinirni. Isto se je. zgodilo v Erzerumu. Neka visoka politična osebnost se je izjavila, da jc sicer obžalovanj« vredno, du se je (o zgodilo, vendar pu ga razveseljuje dejstvo, dn jc moderni turški uradnik postal slepo zvest služabnik države.
Agrarna konferenca v Pragi
Klic po solidarnosti v zadružništva postaja vedno jačji
Praga, junija 1931.
V svojem včerajšnjem dopisu sem Vas opozoril na dva važna referala, ki odkrivala vsak svoj veliki idejni svet. Francoski delegat marki de Vo-giie, star veteran agrarnega pokreta v Francjii in zaslužen vodja francoskega krnela jc zagovarjal potrebo mednarodnega kartelizirauja kmetov za prodajo svojih pridelkov. Rešitev krize jc videl v zvišanju odkupne moči kmeta samega. Njegov drug, švicarski delegat Laur, ki jc bil manj navezan na kakšen politično-gospodarski načrt svojo vlade, pa je posegel mnogo bolj globoko iu kritiziral sebično zadržanja kapitalu v dobi največje gospodarske krize naše crc. Kapital ni razumel svoje naloge, v dobrih konjunkturah je posnel dobičke, v slabih nore biti deležen pri izgubah, torej ne more na noben način predstavljali odrošenika v sedanji krizi. Za švicarskega delegata jc zadružništvo poklicano, da stopi na plan. Svoje dni jc zadruga rešila kineta pred propadom. Znkaj bi danes zopet zadruga na mednarodni podlagi no mogla priskočiti nu pomoč. Nisem sc mogel ubranili v lisa, da vlada meti tema referatoma jasna antiteza. Intervencija kapitala: stara sola, kolektivna samopomoč: nova šola. Dobi! sem vtis, da jc švicarska teza pokazala veliko privlačno silo med delegati .
Danes bi Vam rad vsaj v velikih poležali poslal posnetek govora nemškega delegata, bivšega ministra dr. Hermesa, ki je edini v skladu z nemško prakso pri vseh mednarodnih sestankih uporabljal svoj materni nemški jezik. Dr. Hcrnics je poudarjat, da polaga veliko važnost na mednarodno sodelovanje pri boju zoper gospodarsko krizo poljedelstva, toda v prvi vrsti bodo tu boj morale izvesti posamezne deželo vsaka zusc v svojem okolišu, zato kor obstojajo povsod polog splošnih svetovnih vzrokov šc posebni narodni momenti, ki krizo otežujejo. Ta borba v okviru držav samih jc dvojna: državna in zasebna. Kar so države do sedaj storile za zaščito poljedelstva, Je malenkostno. V kmetskem pridelovanju in v tržiščih za kmetsko pridelke so se izvršile revolucionarne iz-preiucmbe in državna kakor ludi samopomoč ho morata zavzeti popolnoma drugo obliko. Potrebno ho. nc samo poceniti pridelovanje in izboljšati pridelek, ampak izbirati med pridelki ono. za katere ohgto.iu trg lili odjemalec. Oas, ko sc jo kmet zadovoljil z lokalno prodajo svojih pridelkov, jc mimo. Brezmejni Individualizem jc nehal bili trinmf za gospodarski napredek.
Glede samopomoči, ki je še najvažnejše orodje sodobnega kmeta, je treba pripomniti, da se bo morala orientirati v smer zadružnega delovanju, da prepreči, da bi se milijoni in milijoni posameznikov |>ojavljati na Irgu iu vsak zase ponujali svoje blago ter drug drugemu delali konkurenco. V tej smeri se mora iskali odrešilna pomoč.
Tudi on jo za karteliranje poljedelske produkcije. da, sladkorna industrija je pokazala pol, toda karleli naj bodo postavljeni ue na kapitalistični (Kidlagi, ampak na zadružni. Tudi pridelovalci hmelja so si znali odpomngati, vsaj kar sc tiče Nemčije. Ceutralna hnieljskn organizacija je vzela
stvar v roke in strogo določila, kje iu koliko hmelja se bo pridelalo. Dogodilo se je, da je centrala naravnost prisilila hmeljarje, ki so uridelo-vali hmelj brez gospodarske ali življenjske po-Irebc, da so pridelovanje ukinili. Isto se bo letos zgodilo v Nemčiji za pridelovanje rži. Nemčija bo skrčila pridelek rži. Toda takšne spremembe sc nc izvršijo od danes do jutri. Kmet je konservativec in tudi mora bili. Zato bo treba seči po nekem načinu, ki bo obenem obvaroval dobrine tradicij v poljedelstvu ter odprl pola zu potrebe modernega gospodarstva. K temu bo pripomogla sa-nio vztrajna sinotrena vzgojil naše kmetsko mladine,' du dobi smisel zu solidarnost sTojega stanu in vseli stanov med seboj.
Tudi iz tega referata berem nov duh, ki veje med poljedelstvom. Liberalizem ki jc razklal človeštvo v razrede, ki jc celo posamezne stanove raztrgal in razmetal, ki je potrgal vse vezi med posamezniki, je končal svoje kraljestvo. Druga doba prihaja, tej nasprotna, ki zahteva zopet solidarnosti, ki zopet veže. človeka na človeka v sreči in v nesreči. Liberalizem je bil poganski, solidurizem jc bistveno krščanski. Krik po zadružništvu, ki scni ga slišal iz referatov v Pragi, jc krik po krščanski socialni in gospodarski etiki.
Omenili moram še predavanje poljskega odposlanca dr. Kasimirja FudaUovskega, ki je v svojem referatu obravnaval možnost skupnega nastopa poljedelcev srednje in vzhodne Evrope. Polagoma. zelo polagoma se je poljedelstvo zavedalo, da vsak kiuel zase ne bo mogel vzdržati v boju za tržišča. Tudi posamezne države so poslale preslabe. Pojavila se je potreba po mednarodnem sodelovanju. Vršila se je konferenca za konferenco, v Bukarešlu, v S i naju, v Belgradu. Toda potrebe poljedelstva so prekoračile interese političnih drž. zvez. Zato se je zbrala še obširnejša konferenca v Varšavi, ki je slednjič ugotovila, da se bodo morale poljedelske države potrudili, 1. da organizirajo prodajo svojih pridelkov, 2. da najdejo kreditno pomoč za kmeta, it. da druga drugi olajšajo carinske dajatve. Žalibog so se resolucije te važne konference porazgubile pod gorami aktov v posameznih ministrstvih lircz vidnega rezultata. Privilegirani izvozni institut in mednarodna hipotekama banka so edini uspehi tega pokreta, v kolikor so sploh bili izvršeni. Vendar je važno, da se je uveljavila neka solidarnost držav »agrarnega bloka ki presega meje političnih prijateljev in ki ho koristna pomočnica pri boju za propadajočega krnela v vzhodni Evropi. Začetek je to, a potreben začetek in koristen.
Resolucijo konferenco so Vam že znane, toda važnejša zame je konstalacija. da zmaguje Ideja skupnosti iu solidarnosti. Krščanski pokret ima nakopičenega neizmerno mnogo idejnega kapitala, katerega bo inoral izrabili za reorganizacijo družile in gospodarstva.	Marko Tvranjr.
Dunajska vremenska napoved Spremenljivo, deloma malo oblačno, soparno, krajevno nevihte.
Denarni trg in obrestna mera
Nevšečne gospodarske razmere, v katerih danes živimo |w> v sem svetu, dajo nuiogu razmišljali gospodarstvenikom, kakšna naj bi bila sredstva za omiljenje gospodarske krize. Mnogo je predlogov, ki so vsega upoštevanju vredni, zdi se nam pa danes potrebno podčrtali važnost vprašanja obrestne mere.
Ze dalj časa čujemo, kako velike vsolo denarja leže v bankah, kar pu le deloma odgovarja resnici. Na eni strani moramo priznali, da sedanja razmeroma visoka obrestna mera za vloge in naložbe v državnih papirjih povzročuje odlok kapitala iz industrijske iu trgovske podjetnosti. Zato opažamo, da tudi v Pasu gospodarske depresije hranilne vlogo naraščajo, ker je pač bolje, imeti stalno oljre-stovauje, kakor pa vlagati kapital v posle, ki danes ne donašajo nobenih posebnih dobičkov. Dejstvo pa je trdi, da motajo pri sedanjih razmerah na denarnem Ir^u zavodi paziti na svojo mobilnost. Povpraševanje po kreditih je najbolj znatno na deželi, ker je sedanja kriza predvsem agrarna kriza. V mestih pa so banke previdne in se le počasi' Ier nerade odločajo za nove posle.
Glede višine obrestne mere same pa opažamo, da je ta dokaj različna. Obrestna mera je pri zadrugah na bivšem Štajerskem višja kakor na Kranjskem, še višja pa v Prek-murju. Zadružna obrestna mera pa ,ie zopet nekoliko nižja kakor obrestna mera bank in deloma tudi regulativnih hranilnic. Drugačno so zopet razmere v izvenslovenskih pokrajinah države. Toda v splošnem opažamo, da se obrestna mora vedno bolj izenačuje. Razlika med obrestno mero v naši banovini in drugod je bila svojčas znatnejša, kakor je sedaj. Svoje-časno smo imeli pri nas najnižjo obrestno mero v državi, sedaj pa moramo ugotoviti, da je n. pr. Državna hipotekama Imnka svojo obrestno mero znižala tako, da ji je mogoča uspešna konkurenca na denarnem trgu tudi pri nas v Sloveniji. Nc govorimo tu o obrestni meri za vloge, pač pa za posojila.
Nagibnost za obrestno mero je danes padajoča.' Zdi se nam pa potrebno, da poudarimo, da bi morala obrestna mera za kredite bolj in prej slediti obrestni meri za vloge. Banke so v zvozi z velikimi zadrugami in regulativnimi hranilnicami letos že znižalo obrestno mero za vloge, ne čujemo pa tudi o znižanju obrestne mere za kredite. Zalo je tudi razumljivo, da se je zadnji občni zbor Zveze trgovskih gremijev y Ljubljani bavil s tem vprašanjem in zahteval pocenitev kreditov za trgovino. Razlika med aktivno iu pasivno obrestno mero je danes znatnejša, kakor je bila pred vojno, drugače se pa vedno bolj vračamo k normalnim razmeram na denarnem trgu. Danes je postalo znižanje obrestne mere. eno najvažnejših vprašanj v našem gospodarstvu. Ne mislimo tu razprav- , Ijati o umestnosti obresti sploh itd., potrebno pa je, da podčrtamo dejstvo, da naj veljajo pri določanju obrestne mere za posojila ludi socialni ožiti. V današnjih težkih gospodarskih časih je posojilojemalcu težko zaslužiti toliko, da zmore plačevati visoko obrestno mero. Če bi bila obrestna mera znosnejša, bi vse gospodarsko življenje prej in lažje oživelo. Na drugi strani pa je tudi krivica, če se dobe za brezposeln denar visoke obresti.1 Znižanje obrestne mere v sedanji dobi gospodarske depresije ni samo gospodarska potreba v svrho omiljenja krize, ampak tudi upravičena socialna zahteva.
Zadruge naj se zavedajo, kakor jim svetujejo njih zveze, da je njih najvažnejši cilj gospodarska in uravna povzdiga malega krnela. Glavno, kar morejo nudili svojim članom, je kredit v gospodarski potrebi po nizki obrestni meri, da tako zboljšajo gmotne r a z -me r e svojih članov. Zato piše v zadnjem Narodnem gospodarju dr. J. H. vsem posojilnicam: Nazaj k pravilom! Zadruge naj ostanejo zadruge in naj ne postajajo banke. . .
Kar se pa liče bančne obrestne mere, ' so pa dane tudi gospodarske možnosti, da se zniža. Kajti banke pravijo, da plačujejo previsoke davke. Toda statistika kaže, da so v letu 1925. slovenske banke plačale 13 milijonov dinarjev davkov, leta 1929. pa le še 2 milijona dinarjev. Tudi v preteklem letu se davčna obremenitev ni znatno zvišala. Kar se pa tiče konkurence državnih denarnih zavodov glede obresti za vloge, se ta ne razlikuje dosti od bančne obrestne mere iu imajo banke celo manj plačevati za vloge v splošnem vzeto kakor pa li zavodi.
Končno ne smemo prezreti, da bo imela svoj vpliv na znižanje obrestne mere tudi zakonska stabilizacija dinarja. Gotovo se bo povečal dotok inozemskega kapitala, ki je danes v zapadni Evropi cenejši. Na dru j strani pa se bo'Narodna banka lahko v večji meri posvetila organizacija našega denarnega trga, kajti banka doslej ni obvladala denarnega trga tako, da bi lahko regulirala obrestno mero.
1'reba je, da se tudi kreditna politika Narodne banke, kakor se je že deloma začelo, temeljito spremeni, tako da bo banka poslala regulator obrestne mere na našem denarnem trgu.
' Kajti veliko lažje doprinašajo žrtve lisli. ki imajo naložen denar po 5% iu celo 7%.
Čigav je zid žalovanja?
Jeruzalem, 9, jun. AA. Britska vlada jc svojčas imenovala odbor, ki naj preišče in odloči, komu pripada takozvani zid žalovanja. Za lastnino so se potegovali inolianiedanci in židje. Odbor jc prišel do sklepa, da je zid izključna lasi mohamc-danccv, ker jc neločljiva sestavina svetega okraja Haran-llš-šerif. Židje pa imajo pod gotovimi pogoji vsak čas pristop k zidu, da lahko tamkaj molijo.
Split, 9. junija, ž. V mesecu maju so bili v Splitu 4403 tujci, od katerih 662 v poslovnih zadevah.
Dnevna kronika
Proti morilcu Lahnerju
Lakner pride prihodnji torek pred sonat potoricc.
Ljubljana, 0. juuija.
Ker jo obtožnica proli Ivanu Laknerju zaradi roparskega umora in voč tatvin poslala pravo-močna, jo so<laj razpisana glavna ustnu razprava pred velikim kazenskim senatom deželnega sodišča za prihodnji lorek 10. t. m. ob pol devetih dopoldne. Razprava bo najbrž tajna, ker je Lakner s soobtoženci So starejši mladoletnik, proti katerim so vršijo v smislu določil novega kazenskega postopka razprave tajno, .lo pa tudi mogoče, da bo razprava javna, kajti med soobtoženimi je eden Laknerjev tovariš, ki je polnoleUiik iu ta ima pravico protestirati proti tajnosti razprave in zahtevati, da so zadeva razpravlja javno. Senatu bo predsedoval s. o. s. g. Mladič, državni ložitelj bo namestnik državnega tožitelja dr. Ilinko Lu-č o v n i k , a Lukuorja in tovariše bosta branila Iva odvetnika ex offo.
O Laknerjevem zverinskem umoru župnika Prana Kušarja smo že obširno poročali. Lakner jo roparski umor izvršil 14, februarja letos ponoči v mengeškem župnišeu ter je odnesel nad 30.000 Din gotovine. Lakner pa ima na vesti še 17 vlomov in tatvin, pri katerih gre za razmeroma malenkostne vsote. Lakner je bil kolovodja mladi tatinski djružbJ, ki je izvrševala tatvine po ljubljanski okolici in po Dolenjskem. Med drugim je Lakner obtožen poskušenega vloma v Irnovsko župnišče. Ta vlom je bil »vršen 16. decembra lani ponoči. Lakner je bil prepoden. Pri 17 vlomih je Lakner s tovariši odnesel raznih predmetov v vrednosti okoli 10.000 Din.
Koledar
Sreda,. 10. junija: Margareto, kraljica; Bogomil, škof.
Novi grobovi
-j- Umrl je 8. t. m. po zelo mučni bolezni v 70. letu starosti dolgoletni »Slovenčevc naročnik širom Slovenije znani g. Fr. lira Sar iz Ihanu. Mnogoštevilnim znancem ga priporočamo v pobožen spomin.
■f Nagla smrt. llečica ob Savinji. Venck Janez ,zidur v Dol-Suhi se je mislil sedaj na stara leta preseliti k svojemu sinu v Velenje. V petek, dne 5. juniju so Sli delat v Gornji grad pogodbo glede njegovega posestvu. V Gornjem gradu pa ga je zadolu kup, vsled katere je bil na mestu mrtev. Bil je veren iu delaven mož. N. p. v m.l Preostalim naše sožalje!
Pristopite kot član
k zadrugi
JUGOSPORT A. RASBERGER, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 34, LJUBLJANA,
da ste deležni zadružnih cen (gramofoni, plošče, fotoaparati, potrebščine).
Ostale vesti
— Razstava starinskih cerkvenih paramentov
v škofijski palači v Ljubljani je zelo zanimiva. Kaj takega šc nismo videli Tu gledaš do 400 let stare mašne plašče, usnjate, platnene, svilene, ir. brokala, damasta itd. Nekateri so zgodovinske važnosti, n. pr. Ilasanov plašč iz stolnice, ki jc narejen iz plašča turškega paše Hasana, ki je utonil leta 1593 ob bitki pri Sisku v Kulpi, ali l.avdonov plašč pri Sv. Florijanu v Ljubljani. Mnogi plašči imajo letnice, da sc lahko spozna način dela in blaga iz tiste dobe. Na nekaterih mašnih plaščih občudujemo' narodno vezenje iz druge polovice 17. stoletja. Mnogi plašči imajo grbe. Vc-lumi za kelilie nas presenečajo po krasnih harmoničnih barvah. Obenem občudujemo blago, ki sc jc kljub 200 letni rabi ohranilo skoro nespremenjeno. Tudi stare posode vzbujajo pozornost, monštrance iz leta 1517 (Gotenica), 1520 (Poljane), iz Svibnega (muzej), iz Motnika, iz Žužemberka, iz Križank, 100 let stare kadilnice ild. Toda, čemu naštevali: pridi in poglej!
—	Utonil je v Muri, trgovski pomočnik Josip Si nkov ič. doma i/. Virstujnn v Šmarju pri Jelšah. V temi je zašel in padel v vodo. Pokojni je bil več let zaposlen pri tt. Jožo Hra-stclj, v Gornji Radgoni. Ilil io. miren, pošten in vesten tako, da ga bo tvrdka zelo pogrešala. Preostalim naše sožuljc.
—	Kuluk. Rečica ob Savinji. Zadnja dvf. dni v tednu se je vršil nu tukajšnjih občin,-kili cestah kuluk. Resnici na ljubo bodi |>ovcdano, da so kulukarji pridno in dobro popravili obč. ceste. Le tako naprej!
._ Proslava 1600-letnice m učen like smrti sisa.škega škofu sv. Kvirina in blagoslovitev zastave Križarskega bratstva sc jr z največjimi slovesnostmi vršila 7. t. ui. v Sisku. 1 -.peli te proslavo je presegel \sa pričakovanja. No proslavo jc prišel sam zagrebški pomožni škoT dr. Dominik P r e ni u š , ki so ga zelo svečano •prejeli. Iz Zagreba je dospel tudi cel \luk križarjev, križurk in drugih katoličanov. Glavni del proslave jo bil nu mestnem trgu, kjer je daroval sv. mašo škof dr. PrcinuS. l\> sv. maši
posnemamo: »Po ustavi staro-katol. cerkvc so ju vršila v nedeljo, dne 24. maja t. I. volitev župncgii odbora slovenske sturo-kaloliške cerkve zu Dravsko banovino v Ljubljani ter so bili soglasno izvoljeni gospodje: Brodar Frane, žel. uradnik, za predsedniku; Sabec Alojzij, žel .uradnik v pok. za podpredsednika: Kranjc Roman, žel. uradnik v pok. za blagajnika; To-mažin Franc, uradnik v pok. za tajnika: Rebolj Stanislav, zasebni uradnik in Romih Ivan, trg. potnik zu odborniku. Župnik jc g. Lavrinc Ferdinand.«
— Narodna šola Davorina Jenka. Minister prosvete jo odobril /. odlokom da nosi osnovna šolav Cerkljah naziv: »Davorin Jenko«. Novi naslov se uvede slovesno na Vidov don ob šolski proslavi 140-letnice in odkritju spominske plošče Davorinu Jenku in Ignacu Borštniku po Glasb .Matici ozir. Združenju gledal, igralcev. Ob tej priliki izda šola obširno spomenico s temeljitimi življenjepisi cerkljanskih veljakov: Davorina Jenka, Ignaca Borštnika, Mateja Ravnikarja, Antonu Kodra, Jakoba Bedcnku, Andreju Vuvknu, Simona liobjčn. Iv. Frankeju, Iv. Žele/.nikarja, Iv. Hribarja, Franca Barlctn, bratov llaeinov, Josipa Jenka, Iv. Mežaua. Jakoba Hočevarju, dr. Fr. Kimovea i. dr., ki so jih opisali povečini strokovni znanstveniki. — Knjigo »Od Ilirije do Jugoslavije« naročite pri šol. upraviteljstvu v Cerkljah pri Kranju (cena -5 Din.).
—	Preprečena avtobusna nezgoda. V nedeljski številki smo poročali, da bi se bila v petek, ob dveh popoldne skoro pripetila huda nezgoda nekemu avtomobilu, ki je bil v nevarnosti. da trči v vrhniški vlak, do pa jc šofer v zadnjem hipu preprečil nesrečo. Ker je bila v poročilu omenjena zadnja velika avtobusna nesreča na vrhniški progi, so nekateri mislili, da jo bil tudi v petek prizadel avtobus družbe »JiigopromeU, ki vozi incd Ljubljano in Vrhniko. Zato smo dolžni ugotoviti, da avto, ki je v petek ušel nesreči, ni bil avtobus družbe »Ju-gopromet«, ampak neki drugi avtomobil. S petkovo zadevo >.lugopromctovi« avtobusi niso v najmanjši zvezi.
Nesreče. Pri delu v gozdu je padlo 55-lct-liemu Avgustu Kranjcu drevo na križ in mu ga zlomilo. — 24-letnemu mizarskemu pomočniku Martinu Deželaku iz Trojnega pri Ma-rijagrudcu jc padel pri razkladanju železniških pragov prug na desno nogo in mu jo zmečkal. — V Bovšali pri Vojniku je 6-lelni posestnikov sin Kukovič Jakob pri ognjišču prevrnil lonec vrele vode, ki se jo razlila nonj tn ga nevarno opekla po prsih, trebuhu in desni nogi. Vsi ponesrečenci sc zdravijo v celjski bolnišnici.
—	Za pomladanske izlete vam nudi najbogatejšo izbiro provianta velemesarija Slamic na Go-sposvetski cesti.
Celje
ie pozdravil domači župnik dr. Janko Bor Kovic: škofa iu go naprosil, du blagoslovi križarski prapor. Škof dr. Prcmuš jc odgovoril, da m- rad odzove tej želji in pozval vse križarje, nuj bodo v naših krajih vneti širitelji katoliško misli, s čemer sc bo najhitreje in najlažje odvrnilo izpodkopavnnje vere med našim ljudstvom po brezvestnih nasprotnikih sv. Cerkve. Nato jc škof blagoslovil zastavo. Na zltorova-niu, ki sc je vršilo po blagoslovitvi, m> govorili M o s t o v a c , Stankovi č in C c r o v a c. Popoldne so križarji poromali k Malcri božji v Cnprugii. Zvečer jc bila križarska akademija, ki je izvrstno uspela.
— »Slov. starokatoliška cerkev v Ljubljani.« »Slovenski Narod«, ki je oči vid no nekak organ starokafoličunov. katerih je v Ljubljani 20. jc v včerajšnji številki prinesel pod gore-njiin naslovom obširneje poročilo, iz katerega
Lepi lasje — vzlic vročini in prahu!
Zlasti kadar je vroče, je treba, da si umivate lase z E l i d a S h a m « p o o n o m. Tako Vam ostanejo lasje vedno zdravi in negovani, Vi sami pa se počutite prijetno osveienil
Vsak teden po enkrat si umijte glav o 1
ELIDA SHAMPOO
Ptuj
Gasilska veselica. Ker jo morala v nedeljo popoldne gasilska veselica ob priliki 00 letnice celjskega gasilnega iu reševalnega društva na Gla-ziji odpusti radi slabega vremena, priredi gasilno društvo v nedeljo 14. junija skupno s tombolo gasilsko veselico na Glaziji. Vstopnina je znižana.
& Pevska vaja pevskega zbora KPD za izlet se vrši po daljšem presledku zopet v četrtek, dne 11. junija ob običajni uri v pevskem lokalu. — Pevovodja.
& Delavski izlet na Brezje in Rlod. Kdor želi na Brezjah poceni prenočišče in na Bledu hrano, naj to javi pravočasno prof. Pavlicu v Celju. Izletniki naj kupijo vozovnico do postaje Bled-jezero iu naj bodo v Celju že ob tri četrt ua 2 na postaji.
•0- Smrtna kosa. V javni bolnišnici sta umrla Krajnc Frane, mali posestnik na Lopati, v starosti 70 let, dne 0. junija pa gospa Marija Kračun, posestni™ v 2recub, v slarosli (50 let. Nnj v miru počivata.
Bled
•
Pcvxki koncert Oljke i/, Celja na Bledu. Celjsko pevsko društvo Oljka , ki jc z uspehom pelo v Gornjem gradu in Sloveujgradru, priredi v nedeljo 14. junija koncert v Zdraviliškem domu na Rlodu ob 4 popoldne. Vabimo vso goste in domačine Blejce, da se udeleže koncerta v obilnem številu. Vstopnice so bodo dobile v predprodHji v trgovini Rus na Bledu.
IVovo mesto
Novomclko »Prosvetno društvo« je priredilo v nedeljo 7. t. m. izlet na Zaplaz. Udeleženci so sc prijetno zabavali in se zvečer ob 7 vrnili zopet v Novo mesto.
SK. Ilirija rez.: SK. Elan 3:3 (2:0) V nedeljo ie gostovalo rezervno moštvo SK Ilirija iz Ljubljane v sestavi, v kateri jc porazilo rez. moštvo Gradjanskega SK iz Zagreba z rezultatom 2 : 0. Gostje so očividno podcenjevali domače moštvo, ki je ta dan igralo z izrednim elanom tako, da so s tamn adomestili tehniko gostov. Dočim so gostje imeli premoč v prvem polčasu, ao domači v drugem polčasu absolutno prevladovali in se imajo gostje zahvalili le inlernacijonalcu Jakšiču, da niso odšli iz Novega mesla poraženi. V tej sestavi bo igral SK. Elan prihodnjo nedeljo z rezervo Ilirije tudi v Ljubljani, pred tekmo Ilirija : Ilašk. Sodil je g. ing. Medic.
Ifl v • v
Irz ic
Naši otroci, zbrani v Marijinem vrtcu so za nedeljo popoldne povabili svoje starše in prijatelje Marijinega vrtca v »Nas dom«, da jim bodo pokazali nekaj posebnega. Pa jc bilo res nekaj izrednega in omembe vrednega. Pod spretnim vodstvom g. kaplana Bartola Mirko-la, so otroci uprizorili ljubko opereto -Gorska kraljica«. Izvedba je iznenadila vse. Otroški zbor kakor tudi posamezniki so svoje vloge res častno rešili. Pa ludi vsi igralci so bili na mestu. Vse je prekosilo Sclma, ki jo moramo posebej pohvaliti. Pela in igrala je, kot bi bila na odru doma. Prirediteljev trud jc bil s tem nastopom stotero poplača. Dvorana, ki je navadno zasedena, jc bila sedaj nabito polna.
Vsi, ki so slišali o tej prireditvi Marijinega vrtca, povprašujejo, kdaj bo ponovitev za širšo javnost, zakaj otroške opereta jc za Tržič nekaj novega, ki bi jo marsikdo rad pogledal. Točnega odgovora na lo danes še nc moremo dati iz gotovih razlogov. Na Alojzijcvo nedeljo bo ponovitev za Marijine vrtce tržiškega kola po popoldanski po-božnosti v ccrkvi, ki jc tudi namenjena otrokom.
Tržiška godba ima svojo prireditev za »Vir-jem« drugo nedeljo popoldne, na kar žc sedaj opozarjamo.
Mesto venca na grob pokojnemu dvornemu svetniku Karlu Lubccu je ptujsko Olepševalno društvo poklonilo 100 Din za dijake.
Koncert Glasbene Matice bo v petek dne 12. t. m. Pri klavirju nastopi gdč. Kavajeva, čelist je Šedlbaucr in violinista Hasl ter Logar. Nekaj pesmi zapoje matični moški zbor. Na koncertu poleg drugih izvajajo skladbe domačina Savina; podali bodo tudi Adamiča, Deva, Foerslerja, Dvoraka.
Sadjarska podružnica je pričela prav energično akcijo, da se bo nabralo čim več dobrega sadja v jeseni in se ludi z njegovim izvozom pomagalo sadjarjem. Smotreno bo organizirala sadno trgovino. To bo dosegla s tem, da bo določila v ptujskem okraju sadne zbiralnice na sedežu večjih sadiarskih okolišev. Iz zbiralnic bodo sadje prevozili v večje centre, ki ga bodo odrajtovali sadjarski zadrugi v Mariboru. Ta ga bo eksporti-rala v r.vet, preko meje, v tuje države. Predno se bo to pričelo praktično izvajati, bo v oktobru v Ptuju prirejena prva banovinska sadna razstava. Združena bo s sadnim sejmom in s kongresom sadjarjev v dravski banovini. Odbor s ptujske podružnico čaka mnogo dela za dosego teh ciljev. Člani-sadjarji pa morajo vso skrb posvetiti temu, da primerno zavarujejo drevje pred škodljivci.
Poroki. V Mariboru se je pred kratkim časom poročil simpatični ptujski brivski mojster g. Gjurasek Julij; za družico v življenju si jc izbral ! Lamutovo Anico iz Lajtersberga pri Mariboru. — V minoritski župniji je stopil pred oltar Janžeko-vič Jožef z Bratušo Ivano; ženin je z veseljem in požrtvovalnostjo delal kot fant v katoliških društvih. — Obema paroma najlepše čestitamo.
25 letnico obstoja proslavi tc dni Bralno društvo v Rogoznici pri Ptuju. V soboto 13. t. m. se ob 6 zvečer člani poklonijo v spomin in zahvalo umrlim svojim delavcem na rogozniškem pokopališču. Žalno petje izvede Glasbena Matica. Ob 8 je pri Bračiču slavnostni večer s petjem, dcklama-cijo, nagovorom: nato vprizore Finžgarjevo »Našo kri«. — V nedeljo 14. t. m. je dopoldne ob 8 sv. daritev pri oo. minoritih, popoldne pri Bračiču ljudska veselica z godbo.
Mežiška dolina
Predrznost. Na Telovo je večja nemška družba iz Slovenjgradca izzivala po Guštanju s klicanjem IIe.il in s petjem Die \Vachl am Rein.
Poroka. Dne 8. junija se jc poročil zavedni fant Ivan P e t r a č iz Guštanja s predsednico dekliške družbe Terezijo Kotnik iz Tostegavrha, hčerko ugledne Kotnikove družine. Bog blagoslovi ta zakon.
Kapela »Dvorski mir«, ki sloji ob cesti Gu-štanj-Dravograd na naravni skali je v razpadajočem stanju. Da se ohrani, to zgodovinsko zanimivost, odločila se je Guštanjska jeklarna popraviti sliko, ki jc žc par sto let stara in predstavlja Marijino vnebovzetje, pa pustijo prenoviti dobrotniki.
Ponikva ob juž. žel.
Procesija na Telovo sc jc vršila po stari častitljivi ponkovski navadi.
Tatinskega ptička je vlovilo naše vrlo orož-nišlvo. Ptiček je priznal povečini vse.
Poroka. Franc Fidler, posestnikov sin iz Bo-letinc, si jc nedavno poiskal mlado ženico: Kar na Holunjc sc jc podal, pa mu je Plaujekova Loj-zika rekla; »Da!« — Da bi bila srečna oba!
Posojilniško stavbo smo začeli zidati z 8. junijem. Delo jc prevzel stavbni mojster gosp. Karel Stupan iz Slovenske Bistrice. Upamo, da bodo tudi domačini prišli na svoj račun. Škoda, da pri zidanju ne moremo uporabiti nevoščljivosli. Najmanj za polovico maojši bi bil ves proračun.
Nekaj iolskih izletnikov nas je že poselilo. Pričakujemo jih še več, saj je naš kraj lep in zdrav. Čudno pri tem pa je, da imamo letos .še vedno več mrličev nego rojstev.
Kočevje
V nedeljo dno 31. inajn so imeli v Kočevju zborovanje župani, svetovalci in podobni iz kočevskih občin. Možje in gospodje so povedali, da jc vzrok revščino kočevskega kmeta njegova lenoba in pomanjkanje ljubezni do zemlje, čc prav jo baje ima dovolj.
Koliko jc vzrok slabega gospodarskega slmij i njegova lenoba in njegova hladna ljubezen do zemlje, jo težko reči. Bo v posameznih slučajih ludi na tem nekaj ležalo, če je pa ta ocena pravična z.i veliko večino, jp pa drugo vprašanje. Da ima hhš kmet dovolj zemlje, loga nismo do nedeljo vedeli. Ali so vse tozadevne statistike založene?
Tudi so pravili, da imamo mi okoli Kočevja slabo živino, slaba gospodarstva itd. Pa menda nc samo zaradi lenobe? — Pridi prijatelj, baš cn dan kosil, pa boš inogcl zvečer z enim košem nesli domov. Boš videl, kuj boš nesel domov - poleni boš pa ludi vedel, zakaj naša živina ni taka ko ribniška in velikolaška. Ko boš pa že pri naj kosil, bomo pa pokazali s prstom šc ua kaj drugega. Znano je: kadar kmet toži, tla jo v stiski, veduo dobi: sam jo kriv!
Ho več jc bilo, pa v lonec ne moremo glodali. Govorimo pa lo lahko, da samo taka zborovanja 110 bodo dala kočevskemu kmetu blagostanju in mu tlidi nc bodo pregnala lenobe in mu vlili) ljubezni do Inslne zemljo — čc jo sedaj k: nima! — Kočevski krnel.
Kamnik
Cestni odbor namerava preložiti cesto na koncu Grabna, kjer je zelo oster ovinek. Nova cesta bo vodila naravnost od vrla ge. Kobalove, preko zemljišča bivše »Vesne« iu Pohlinovega vrta, kjer se bc pri znamenju sv. Barbare zopet združila s staro cesto. Tozadevno merjenje trase sc je vršilo te dni.
Občinsko kopališče bo kmulii gotovo. V začetku julija bo slovesna otvoritev novega modernega kopališča, ki bo za Kamnik velika pridobitev, /.al pa, da kopališče še ni gotovo sedaj, ko so tako vroči dnevi!
»Slovenec« je sedaj dnevno ališiran na Glavnem trgu ob hiši ge. Koširjeve. Kainničaui so z ve seljem pozdravili to misel.
V	nedeljo zvečer se je vršil v Kamniškem domu koncert, čigar čisti dobiček jc bil namenjen za spomenik v svetovni vojni padlim junakom naše fare. Udeležba pa jc bila naravnost škandalozne slaba z ozirom na tako idealen namen! Saj ima spomenik vojnih žrtev vsaka šc tako majhna župnija Kamnik pa ga nima. Kakor se pa vidi iz zanimanja za to akcijo — spomenika vojnim žrtvam v Kamniku še dolgo ne bo!
V	našem kraju je zavladala brezposelnost. Tovarna »Tone Knaflič < je odpovedala vsem delavcem delo, ker ima plačati 60.000 Din davka, vsled česar lastnik obrata nc more več vzdržati. — V sniodniš-niči so začasno odpustili 185 delavcev in delavk.
V	nedeljo dne 14. junija priredi ob pol 4 Kolesarski klub polževo dirko in sicer od trg. Skala do Glavnega trga. Za najpočasnejše dirkače so pripravljena darila!
Kranj
Gosp. lektor Warnier iz Zagreba bo predaval v okrilju Krožka prijateljev Francije v Kranju ta četrtek, dne 11. junija 1931 ob 18 v gimnaziji o Chateaubriandu. Članstvo Krožka in vsi prijatelji francoske literature iskreno vabljenil
Belokrajnski kotiček
Pridite knj k nam!
Večkrat opazimo zudnjc tedne kake goste ki prihajajo k nam na izlet. Večjih ... manjših izletnikov smo videli iz osnovnih in srednjih šol.
Pu naj še pristavim, da imn Bela Krajina — ta dolenjska Vipava tudi lopo vrsto zanimivosti iz preteklosti iu tudi sedanjosti: tudi lepoto — romantično sicer bolj malo, a tudi Ir je nekaj ob divji strugi naše KlHpc — je pa /uto Bela Krajina na mesta čudovit vzor idilične lepote, ki jc slovenskemu očesu tuko prikupna.
Zadnje čase se vedno bolj pogoslo kažejo tu zagrebški obrazi. Z. avtom jo pridne in odbite. V enem popoldnevu, pu jc gotovo. Z zanimanjem iščejo in pozvedujejo, kod je Je kak sled iz turških čusov. Z, nekakim glol>okini spoštovanjem strme uo mestno Iumi v Metliki, k.' po svojem slogu, ki kaže nekaj beneškega in častitljivim krokarskim grbom, ki ga nosi, priča na starodavno in slavno preteklost metliškega mesta.
Zu poletne čase napovedujejo, da pridejo i v Metliko otroške kolonije i z I j u hl ju nc in Zn-I greha. Prilike so zato res kaj ugodne, krr jc i Kulpu zu kopanje knj pripravna, okolica p-I polna idilične lepote, starinskih zanimivosti in i sodobnih posebnosti.
Pn Se za Jutro nckuj! .lulro «e rado bahii, da jc najbolje informirani slovenski dnevnik, i pu trdi, da io na metliškem cerkvenem kom ! štrnjk. Menda je »Jutro« gluho postalo, kot i listi očanec, ki so jo čez 14 dni šele domislil, | da inu jc sosed nekaj povedal, potem je pa I ženo vprašal: na., ti, kaj je rekel? — da I gluhi« Jutro seveda ua v nebohod ni prišlo \ I Metliko k maši, du bi so prepričalo, da jc Straj-] ku že davno konec. Sicer pn mislim, da jc Jutru vseeno, čc v cerkvi kdo orgla in poje. ali če je vse tiho. k maši tuko le poredko pride. Morda 1k> vedelo Jutro ludi o tem, kaj iln -i ministranti Strujknli in kdaj bo mehač Strnjkul?
Gorelo jc. V Berčicuh pri Metliki je pogorela ena zidanea v noči nn potok. Jej, jp|, kako jc škoda, jc tožil nek možiček / rdečin nosom, ko .se jc vino kar v potoku vlilo iz goreče kleti. No, saj škoda jc res, jmi zgubljene pijače še nc tnko, ker so žc nov obilen pridelek obeta. Bolj je škoda posode in stavbe ki no bo nova sninn zrastlu. Lastnik je nek Žuniberčan.
Prosvetno društvo v Metliki. V nedeljo U. I. m. se. vrši popoldne po večernicah občni zbo' Prosvetnega društvu. Ustanovljano jc hilo /c 50. novembra 1950. Pred nekaj dnevi smo dobili od banske uprave potrjena pravila. Vsi člani so povabljeni na občili zbor. nn koicrcg* pričakujemo gosta tndi iz Ljubljane od Prosvetno zveze.
Najlepša šola v Beli Krajini. V nedeljo st, slovesno blagoslovili novo šolo v Semiču, ki jc najmodernejše Šolsko poslopje v Beli krajiiv Stoji južno od cerkve in bo res v pono-- in kras vsej okolici.
Trbovlje
Ankova mladina ima predavanja vsak ponedeljek ob b zvečer. Trajajo eno uro. Predavali bodo domači gg. duhovniki o znanju krščanske kulture. Udeležba članov in članic obvezna.
V nedeljo 14. t, m. prirede gojenke gospodinjske šole na Vodah razstavo kuharskih in žensko-ločnodclskih izdelkov. Ogled razstave je od 8 do 12 dopoldne in od 2—J popoldne.
Cerkveni vestnih
Akademiki! V sredo, dne 10. junija ok ^2! se bo vršila v Icm šolskem letu poslednja kon gregacijska pobožnost v samostanski kapelici pr' oo. frančiškanih n. nadstropje. Prisrčno vabljeni — K. S., t. č. prof.
Prva celotna Izdaja I Doktorja Franceta Preierna
zbrano delo
Cena Din 40"—, eleg. vezana Din 55'—
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljeni.
OCai pravite?
Gospod urednik! Dovolila mi. do ne ludi jo: t ileieh' enkrat rmešam v Vaie metlne razmere. Oni leden sem se peljal s tramvajem v Ljubljani z glavnega kolodvoru v bolnišnico na obisk. Ko sem odhajal, sem šel zopet na tramvaj. Pred menoj je sprevodnik pomagal slabotnemu starčku, ki ga je pripeljal sin it bolnišnice, o vos. Ko je kupoval sin ca starčku in zase vozni listek, se je hotel izkazali hvaležnega sprevodniku in mu stisnil v roko 2 Din. Sprevodnik pu je pogledal denar in ga odklonil, iei da ne smejo sprejemati postreinine. Sin ga vpraša: »Ce bi smeli vzeli, se ne bi bra-niliV* Seveda ne,* se zasmeje sprevodnik, -»saj nimamo tako velikanskih plač h Tedaj pravi mladi sin: .vTorej, gospod sprevodnik, da veste, dveh dinarjev ne vzamem nazaj. Za uslugo, ki sle jo napravili mojemu očetu, ko ste mu pomagali v voz, Kos s tema dvema dinarjema nikakor ne mislim plačati, pač pn Vam hočem izkazati svojo hvaležnost>
Potem sem se informiral okrog po Ljubljani, kako velike plače imajo sprevodniki, pa sem zvedel, da nikakor nimajo, skoro bi dejal, nili primernih, kaj šele obilnih, in da druiinski očetje prav težko izhajajo. Poleg tega sem zvedel, da cesto sprevodnik podari karto zlasli otrokom, ki iz šole grede e deževnem nalivu poslcnčejo v voz, ne da. hi imeli najmanjši belič v žepu. Islo sn mnogokrat zgodi s starejšimi siromašnimi ženicami in bolnimi vojaki, ki. prihajajo v ljubljansko vojaško bolnišnico. —- Takim sprevodniki podarijo vozne listke, izgubo pn krijejo s tisto postrežnino, ki. jc itak ni veliko. Čudim se Vam, da se ne uprete lemu na eni slrani ne&ocialnemu postopku, ki ga je napravila tramvajska družba s prepovedjo sprejemanju napitnine*, in mislim, dn družba nima pravice, da nam prepove še tiste malenkostne izraze hvaležnosti, ki jo hočemo izkazati sprevodniku, če nam popotnim ljudem pomaga. — Veželan.
— Pri liaemeroidah, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorili, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z vporabo naravne »Franz-Josef* gren-čice vselej prijetno olajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz-Josef . vode. Franz-JoseJ grenčica se dobiva v lekarnah,- drogerijah in speče ri jski h trgovinah.
Maribor
Dokazi pridnih rok
Rasstnva ženskih ročnih del in risb na zavodu Šolskih sester v Mariboru.
Kakor vsako leto, tako so tudi lelos ob zaključku šolskega leta razstavile gojenke zavoda svoja ženska ročna dela in risbe. Razstava je nadvse okusno prirejena in je praktično združena z modernim. Zastopane so nu razstavi vse tehnike ženskih ročnih del, od najpreprostejšega pletenja do najmodernejšega vezenja. V prvi vrsti so ročna dela praktična in je nadvse hvalevredna požrtvovalnost učiteljice S. S. Rozalije, ki je tako posrečeno zbirala med dobrim, okusnim in modernim. Ljudska šola je razstavila pletene in kvačkane izdelke, in bi človek tem otrokom ne pripisoval tolike veščine. Mirno lahko trdimo, ila slične uspehe doseže le samostanska šola. Meščanska šola je razstavila vezenine v navadni in umetni svili poleg najpotrebnejšega perila, okusno vezenega. Gojenke učiteljišča pa so razstavile najrazličnejše garniture, vezene v svili in lepih narodnih motivih, prekrasna pregrinjala, stenske prevleke vezene in slikane, razkošne in moderne blazine, moderno vezene albume, zastore, gobelinska dela, zlato vezenino iu Se nešteto drugih praktičnih, umetnih in modernih izdelkov, ki vsi pričajo o veliki ljubezni in potrpljenju do ženskega ročnega dela. Nekaj posebnega pa so store za okna, izdelani po osnutku S. M. Rozalije. Motiv je za .pantles vezenje, izpeljan pa v boledo '. kar je iznajdba S. Rozalije in nova tehnika v kraljestvu ženskih ročnih del.— Razstava slik in risb napravi na obiskovalca močen vtis. Slike, ki so razstavljene, so posnetki iz narave v okolici Maribora. Mlade umetnice so dale akvarelu, olju in pastelom pravo življenje. Kakor šolskim sestram, lako tudi njihovim gojenkam prisrčno čestitamo k tako lepemu uspehu dela in ljubezni.
it
□	Ljubljanska drama gostuje. Po dolgem presledku bo zopet gostovala ljubljanska drama v tukajšnjem gledališču. Uprizori sc znana Klabundova
komedija ;.X Y Z".
□	Rokoborbe... V ponedeljek zvečer je bilo precej nepotrebnega hrupa. Priporočali bi manj cirkusa iu več rokoborbene resnosti. Vzgleden v tem pogledu je bil prvi spoprijem med Romunom Pescarskujem in Saksoncem Prankom, ki se je končal neodločeno. Poljak Orszovski je položil Nizozemca Van de Borga, borba med Sedmogradca-nom Čontasom in Madjaroin Bognorjem pa je ostala neodločena. Včeraj zvečer pn so preizkušali svojo rokoborbeno žilavost in spretnost Poljak Or-szovsky iu Romun Pescarsku, Bolgar Belič in Holandee Van de Borg ler Seilmogradčan Contas in Saksonec Frank. Koncem tedna se pričakuje prihod znanega zamorskega rokoborca Toni Sayer.ja.
□	Hruse in Irušf. K notici, ki smo jo včeraj prinesli pod leni naslovom, naprošeni objavljamo, da ne gre za Plavčevo gostilno pri Roži na Koroški cesli 3.
□	Najdba človeških lobanj in kosti. Ko so
včeraj delavci mostnega električnega podjetja kopali jamo za drog ua Slomškovem trgu pred škofijo, so pri kopanju jame naleteli v globočini en iii |kiI metra na več človeških lobanj, čeljusti in drugih človeških kosti. Najdeni ostanki izvirajo menda iz dobe, ko je bilo na lepi mestu staro pokopališče.
□	Meso v snegu in... Mestno tržno nadzorstvo je prišlo na sled, da je Jožef K. iz Pobrežja utihotapljal meso v mesto, nc da bi plačal uvoznimi in brez vsakršnega oglednega lisla. Meso jo fcliranjoval v nekem prostoru v Stolni ulici, kjer ga jo spravljal na sneg, ki so ga bili pozimi t vso drugo j>oC8stno umazanijo vred napeljali v posebne prostore. Zaradi loga mu je mestno tržno nadzorstvo zaplenilo večjo količino mesa in dve teleti. Proti Jožefu K. se bo kazensko poslopalo.
Ljubljana
Občni zbor Trgovskega društva Merkur
L j ubija nu, <>. juniju.
Duiios /večer sc je vršil občni /bor Trgovskega društva >Merkur., katerega je vodil predsednik p. dr. Fran Windischcr. Uvodoma je predsednik pozdravil navzočega predsednika Zveze trgovskih grcuiijev g. Josipu J. Kavčič« iu načelnika ljubljanskega gremiju g. Gregorca.
Nato «- je v obširnem govoru bavil z v s<--ml aktualnimi problemi našega gospodarstvu. Ugotovil jc, da so se v tekli "O let. kar deluje društvo, razmero prj ,ul> temeljito predrjiga-čile. Društvo jc velik del s\ojiii nalog izpolnili). Napredovala je izobrazba, dobili smo strokovne knjige in strokovno šolstvo. Nuroil-nu osamosvojitev je poslala popolna iu tudi organizacijsko življenje se jc zelo povzpelo.
l udi trgovcu je .potrebno mislili v dobrih čusih na naprave, ki prinašajo jjomoč \ časih bolezni, onemoglosti iu starosti. Kakor mori obrtniškimi gospodarji, hitro napreduje tudi l>ri trgovcih zavest, da bo treba misliti na uvedbo zavarovanj u za slučaj bolezni, onemoglosti in starosti, številen trgovinski naraščaj, ki ga inuuiio in ga še dobivamo, v idi v pretežnem delu danes, da se mu zapira pot do trgovinske samostojnosti. Tako pa nastaja tudi nn struni preudarnega gospodarja razumevanje za potrebo starostne preskrbe sotrudhikom in pomočnikom v trgovini, kajti zavest o primerni preskrbi na stara letu vzpodbuja deloijub-uost nameščenca ter udanost in vnetost podjetju in gospodarju. Tekom letošnjega leta smo imeli priliko slišati, kako napreduje smisel iu razumevanje, za socialno kulturo v trgovskih vrstah in kako vodilne glave med trgovci sami izprevidevujo, du je trebu računati z bistv eno i spremembo položaja v trgovini, z razpoloženjem duhov iu z zahtevami socialnega napredka. Naša matičnu organizacija imu Jhi 32 letih svojega obstanka ix>tein, ko so se uveljavile po našem trudu in prizadevanju vsepovsod pri naš trgovske stanovske organizacije s prostranim delokrogom, predvsem kulturne, izobraževalne, družabne in socialne dolžnosti. Včasih v prvih vrstah in edini v delu za po-vzdigo naše trgovine in našega trgovstva smo počasi izročili drugim mnoga opravilu svojega prvotnegu delokrogu, ali imamo tuili še dandanes osobito naša trgovska mladina smatrati zu svojo dolžnost, slovensko in stanovsko, du sc zbira v okrilja našo prve nacionalne stanovske organizacije. Osobito pri nas Slovencih niso tla za brezskrbno (eukovstvo. Mi moremo samo z delom, z resnično kvaliteto, samo s pridnostjo in štc-clljivostjo kvišku in navzgor. Za varljive fasade brez stvarne vsebine in notranjosti sc ne moremo in nc smemo ogrevati. Pripravlja se aov obrtni zu-
V blatu na dnu Ljubljanice
Ljubljana, 9. junija.
V Trnovem, pri sv. Petru in ob Frančiškanskem mostu regulirajo Ljubljanico. Najbolj počasi gre jiri sv. Petru, kjer gre ves izkop na račun žuljev, dobro pa napredujejo dela pri mostovju in v Trnovem. Pri trimostovju so zbetonirani že trije podporniki s temelji, dočim bo izkop za četrtega v kratkem golov. Najhitreje pa jo začela napredovati regulacija nabrežja ob SI. Jakobskem mostu. Obrežno zidovje je na levem bregu zgrajeno že do št. Jakobskega mostu, naprej proti zatvornici,
—	ki jc ludi žo zgrajena in namazana s katranom,
—	pn žo stojo štirje odseki v dolžini po 8 m. Tu delata sedaj že dva pomožna žerjava. Enega jc zgradilo gradbeno podjetje samo, v kratkem pa pride na pomoč še drugi. Nn več krajih izkopavajo delavci sedaj temelje; izkopano blalo, mivko pa dvigajo v vedrih z žerjavom, ki jih praznijo kar v sredo struge. V 8 m dolgih odsekih stoji po 10—12 delavcev v vodi, ki jo komaj sproti izčrpava črpalka. Nekateri imajo velike gumijaste škornje, drugi jih pa ue marajo in stoje rajo v luži in blatu v lastnih čevljih, tuko da so mokri do kolen. Ni lahko, rezati in dvigati mazajočo se mivko z lopatami iu jo metali v vedra. Telo se skoraj tišči telesa v velikem lesenem zaboju, ki se vedno bolj pogreza v dno Ljubljanice. In za lo delo prejemajo delavci 4.50 Din na uro! Na vsak način je la plača naravnost sramotna iu pomeni res izrabljanje brezposelnost i! Ko so regulirali Ljubljanico pred vojno, so prejemali delavci, ki so delali v strugi enake plačo kakor zidarji, kar bi pomenilo danes ti—7 Din ua uro. Radi verjamemo, da bo s tami deli pridobila Ljubljana nn lepoti; vemo pa tudi, dn bodo la dela spremljana s stalno jezo in ogorčenjem delavcev, ki vedo, ila za svoje težko delo ne prejemajo nili najmanj primernega plačila samo zato, da bo dobiček nekaterih čim večji. Tu madež bo padel nazaj ua občino, ki jc soodgovorna na tem početju.
Kaj bo danes
Drama: .Vzrok.« Premijera. Red V,.
Opera: Zaprto.
Nočno službo imata lekarni: mr. Trnku ezy ded.. Mestni trg 4 iu mr. Kamor, Miklošičeva ccsta 20.
O Tridnevne duhovne vaje zn nkademi-čarke bodo v uršulinskcm samostanu v Ljubljani. Začetek v nedeljo 14. junija ob 5 popoldne. Udeleženko imajo vso oskrbo \ samostanu proti muli odškodnini. Prijave prosimo čimprej na predstojništvo lirsulinskegn samostanu v Ljubljani. Vabimo k obilni udeležbi vse, ki so željne vciake |>oglobi(vc.
kon in sc Širijo vesli, da preti nevarnost spo-sobnostnemu dokazu \ trgovini. Odprava odnosno oslabitev sposobnosinega dokaza, ki je vužnp varovalo za trgovski stan. bi bila velik« izguba /ii trgovski srednji slan in je seveda zu na.s popolnoma nesprejemljivo stališče, ila se veljavni sposobnostni dokaz ruši. kot-' je lun-damcntulna zahteva naše trgovini-, da ga jo trebil dopolniti in dovršiti glede važnih trgovinskih strok. Naša organizacija jo vedno zagovarjala .sposobnost n i dokaz in gri zahtevala kot svoj temelj že v resolucijah na Vseslovenskem trgovskem shodu leta 1907.
Tajniško poročilo je jiodul tajnik' g. Agno-In. I/ poročila posnemamo, ilu so je društvo preselilo v Trgovski dom. Posredovalnice za službe je uspešno posredovali! v 47 slučajih. Društvo jc priredilo jhmičiic tečaje, katerih sejo udeležilo 98 članov (za nemščino, italijanščino. knjigovodstvo in nemško stenografijo). Glasilo društva Trgovski tovariš« je izhajalo v noO izvodili. »Trgovski koledar« pn je izšel v -'(MK) izvodih. Društvo je priredilo od zadnjega občnega zbora sem osem jour fi\ov z aktu-alnimi predavanji. Podrobno jo očrtano delo glasbenega, prireditvenega in pevskega odseku. Društvo je štelo na koncu T. 1930: t častnega predsedniku, 9 častnih članov. 72 ustanovnih članov, 2+ podpornih članov-nameščencev, 68 podpornih članov-trgovcev, 519 rednih članov-nameščencev in 217 rednih članov-trgovcev, skupno torej 860 članov. Društvo ima tudi knjižnico s 1500 knjigami, pa bolj leposlovne v sabine.
Po tajniškem poročilu sc je predsednik zahvalil uredniku »Trgovskega lista« dr. Ple-ssu za naklonjenost, kakor tudi uredniku »Trgovskega tovariša« g. Kavčiču za njegovo vestno in strokovno delo. Nadalje izreka zahvalo tudi g. Fabiuniju zo delo v prireditvenem odseku.
Iz blagajniškega poročila g. Kreka posnemamo. da so dohodki društva lani znašli en. 168.000 Din, nekaj višji pu so bili izdatki zaradi odpisov knjige »Menično pravo«. Imovina društvu znaša ca. 122.000 Din. V imenu računskih preglednikov je pori>čal g. Malenšek, nakar je bil jiodeljcn absolutorij in izrečena blagajniku zahvala.
Glede članarine je bilo sklenjeno, da ostane na lanski višini.
Pri sledečih volitvah je bil ponovno izvoljen zn predsednika dr. Windischer, ki se je zahvalil zborovalccm za zaupanje in poudaril, da bo tudi v prihodnje delo težavno. Ugotoviti pa mora, da sc žal mladina premalo udejstvujc v organizaciji. Za podpredsednika .sta bila jx>-novno izvoljena gg. Kavčič in Ložar. Odbor in razsodišče sta ravno tako ostalo prejšnja.
Eno leto robije za koto
Ljubljana, 9. junija.
Državni ložilelj je obložil 31 letnega ključavničarskega pomočnika Lojzeta T. Zločina tutvine, ker jo 27. aprila lelos v Ljubljani ukradel 700 Din vredno kolo znamke »Princes«-, ki je bilo last Ivana Grabnarja. Lojze je kolo potem prodajal na Štajerskem pri Braslovčah, kjer so ga 29. aprila dojioldne že prijeli tamosnji orožniki. Današnja razprava proli njemu je trajala dobrih 20 minut.
Pred sodnike malega senata je stopil v raše-vlni nenavadno robusten, visok in drugače inteligenten človek, ki je bil v svojem zagovoru prav kralkoheseden. V jetnišnici, kakor je pripomnil predsednik senata, jc izredno priden in delaven. Toda nesrečnež stoji venomer pred sodniki le zaradi kolesarskih tatvin. »Ali je res, da sle ukradli kolo?, ga jo vprašal predsednik po prečitani ob-ložnici. Da.« je Lojze odvrnil. In nalo jc mirno poslušal, kako jc predsednik čilal razne spise. V svojo obrambo jo Ic- prostodušno prijiomnil: sStal-nega dela nisem mogel dobiti, ker sem splošno znan kot kolesarski tal. Kadar jc bilo kako kolo ukradeno, vedno je padel sum na mene. Za me je težko. N'aj me enkrat policija pusli nn miru.-Lojze jc bil že neštetokrat kaznovan zaradi tulvine in državni ložilelj je predlagal, da ga po prestani kazni oddajo v prisilno delavnico, ker je za delo sposoben, n je nevaren tuji lnsUiini. Lojze jo bil obsojen na eno lelo robije in v izgubo častnih državljanskih časti za 2 leli. Odklonil pa je senal predlog državnega tožitelja glede prisilne delavnice. Predsednik je namreč pri sodbi prečital iz delavske knjižnico potrdilo nekega ključavničarskega mojstra, ki pravi, da je bil Lojze drugače pri delu nad vse vesten iu jiošlen. Lojze Je mirno sprejel sodbo.
*
0 Pevcem »Ljubijuncv. Daues ob 20 pevska vaja - Ljubljane«, Radi prihodnjega nastopa in nedeljskega izlet« (14. junija) je udeležba prav vseli nujno potrebna! — Pcvovodja.
© Izlet ua Kuni. Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani priredi v nedeljo. 14. t. m. izlet na Klim. Odhod iz Ljtlbljanc ob 5.12 /jutru j do I rlmvelj, med potjo iui Dobovcn sv. maša. Tovariši iz Ljubljane, Celja in dlugi: udeležite sc: v kar največjem številni
0 Podporno druitvo za služkinje ima v četrtek 11. 1. m. sv. mašo zjutraj ob 5 na Rožniku. Vabljene sle vse članicc in prijateljice. — Predsednica.
0 Povratek župana v Ljubljano, župan iir. Diuko Puc si- je včeruj vrnil s kongresa nemških mest. V Nemčiji je g. župan bival 12 dni.
0 Gradnja glavne carinarnice. Dela pri gradnji glavne carinarnice ob Vilharjevi ccsti ugodno napredujejo in bo /e lo soboto ob 10 dopoldne slovesno polaganje temeljnega kamna carinarnice. Slovesnosti bodo prisostvovali zastopniki mestne občine, zastopniki finančne direkcije, železniške uprave in zastopniki drugih oblasti odnosno gospodarskih korporacij.
0 Kosci se zbirajo. Sedaj je čas. ko so dnevi dolgi in trava visoka. Ponekod so že pokosili truvo, iiovečini pa jo kosijo sedaj. Zopet jo oživela stara navada, da prihajajo kosci i/ okolice v Ljubljano na Krekov trg ali pit pred Mii h rov o hišo, kjer sc: zbirajo pod starim kostanjem. T" dobi vsa k posestnik, vsak lastnik senože-li koscev, kolikor jih potrebuje in kolikor jih hoče. Stroj namreč izpodriv« tudi žo kosce in marsikateremu koscu je kosilni stroj odvzel zaslužek. Pri nas se to še ne pozna tako zelo, ker so kmetska posestvu majhna, vendar pa morajo tudi žc kosci čakali nn zaslužek in ni več lako, kakor jo bilo včasih, ko je ob tem času vedno primanjkovalo koscev. Vsak kosec ima s seboj koso in kosišče, tako du jc oprem-
Dvojni užitek
boste imeli poletu, ako bosto pazili na redno prehrano.
Najzauesljivcjc Vam bo pri tem pomagala
Pripravlja so ■/. Ovonii.\-kozarcem, ki ga morete dobili jiovsod, kjer sc prodaja Ovonialtiue in sicer za ceno Dia 15"—.
ljen zu svoje delo in ila vsakdo ve, kaj so ti; možje in fantje pred Mnhrovo hišo.
0 Ali je res? Govoric, ki krožijo po Ljubljani, res ni mogočo kontrolirati. Nekaj podlago pa ima gotovo govorica, da jc mestna občina trdno odločena, da bo spomenik krulju Potru stal pred magistratom. Baje je tudi že določen datum, menda sredi avgusta, ko bo tu sjio-menik odkrit. Ce jo mestni ingistrat rc.s tako trdno odločen, potem moramo reči, da je njegova odločnost v resnici gluha in slepa za razsodnost i ji za ugovore slovenskih umetnikov in estetov, ki sc tudi nekaj razumejo na take reči.
©Še nekaj o tramvaju. V včerajšnji rubriki Kaj pravite« jc: nekdo ožigosal jjostopanje Splošne muloželezni.ške družbe zaradi nočnih voženj, šc prej pa je nekdo grajal prepoved te družbe, dii nc smejo sprevodniki sprejemati napitnin, še eno tako cvetko z vrta številnih ukrepov te družbo naj navedemo: Vsem rodbinskim članom tramvajskih uslužbencev jc sedaj odvzeta pravica brezplačnih voženj na tramvaju. Menda je la ukrep izzvala varčnost družbe. Seveda je. vprašanje, koliko bo družba privarčevala. Prav dosti menda ne. Gotovo pa je, du ne bo privarčevala toliko, kolikor je izdala za novi avtomobil.
O Desetletnica Zvezo delovodij in industrijskih uradnikov. Leta 1898 jc bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo delovodij in industrijskih uradnikov, ki so imeli svojo centralo na Dunaju. Po prevratu se jc to društvo osamosvojilo in 1921. leta se je ustanovila Zveza delovodij in industrijskih uradnikov, ki ima svoja okrajna društva v več krajih Dravske banovine. Zveza l>o 14. junija t. 1. proslavila desetletnico svoje osamosvojitve in ustanovitve v hotelu 'livoli.
O Rabite Ic umetni led! Mcslno načelstvo V Ljubljani odreja, da morajo vsi kavarnarji, gostilničarji, slaščičarji in izdelovalci oziroma prodajalci živil uporabljati zu izdelovanje slu-scic, sladoleda, branil za hlajenje pijač in vseh branil, ki prihajajo z ledom neposredno v do-liko, le umeten led, ker jc vsak led iz tekočih in stoječih voda kolikor toliko nesnažen in more okužili hranila. S tem pa niistaja nevarnost kužnih bolezni. Mestno načelstvo bo na jjodstavi § 4a sunit, zakonu z dne 30. apr 1870 drz. zak St. 68 izvrševalo po svojih orgunili v tem pogledu strogo nadzorstvo in bo osebe, ki bi se ne ravnale po icj odredbi, kaznoval po min. naredbi z dne 50. aprila 1857 drž. zak. 198.
O V Gradišču ni bilo zastriipljenja s plinom I osebna zdravniška komisij« jc seda, dognala. da ni bila zuscbnicu 70-lctna starka Marija Konschck, ki stanuje v mestni hiši v Gradišču st. 11, zastrupljena s plinom, ki nuj bi bil uhajal iz plinske cevi. Konschekova boleha ze na stnrcjsi bolezni, ki ima za posledico om«-c levico. I r volno so v Gradišču ljudje mislili, d« jo jo zadušil plin. Konsthokova se še nahaja v bolnišnici m jc njeno stanje povoljno.
Zobozdravnih
Dr. Srečho Puher
se je preselil z ordinacijo iz Poljanske c. 10 v lastno vilo v
Gregorčičevo ul 32 - Tel 20-10
(vila polog banske palače na Bleivveisovi c. nasproti Trgovskega doma).
0 Trije lički. Nu Sv. Petra ccsti je včera j popoldne ustavil stražnik mlajšega inoskeg« in mu napovedal aretacijo. MoŽakurju. 33-Ictliegu Ivana B., poklicncga vlomilca in tata, domu iz st. Ruperta na Dol., jc namreč iskalu policija ze dalj časa radi raznih grehov. Zadnjega, zu katerega ve oblast, je napravil dne 26. maju v Domžalah. Vtihotapil se je zvečer v hišo Marjete Skok na Viču. Ukradel jo 200 Din in star revolver, gotovo pu bi šc več-, du gu ni Skokov« zasačila in pregnala. B. se jo nato klatil po II)olenjskeni, kjer se jc preživljal najbrže s tatvinami. Pri njem so našli vitrili, moško nikel-^i«sto uro, žepni nož in rnjuvo usnjuto listnico |s približno 100 Din. Zadnje predmete je najbrže k je ukradel. — Družbo bosta delala I! v zaporu dva latinska brata Anton in Rudolf M. w n Anionu je našla policija večjo plahto iu več iv ice, pn Rudolfu pii moško kolo -Puc-li«. Vse .le stvari st« bratu gotovo kje ukradla in jioli-•cija sedaj išče lastnike.
O Nesreča s floberlovko. Med ljubljanskimi m predmestnimi otroci so prišle zadnja eta Robertov ke kar ncknin v modo. ali flobcr-lovkn ni igrača, temveč prav nevarno orožje, /a katerega je treba orožni list. Nesreče s fio-bertovkumi niso v Ljubljani prav nič redke. I redvccnijšnjiin popoldne sc je na Viču pri igranju s floberlovko ustrelil v kazalec desne rnke 12-h<l n i Alojz P. Sedaj sc zdravi v bolnišnici. Otrokom orožje iz roki
lz društvenega Svtienia
Slov. zdravniško druitvo ima v petek 12. t, ni. običajen znanstveni sestanek v ž.enski bolniš. mci ob 18. Predava g. dr. Kallay:'>0 granuloma-toznem bolenju zob in njih kirurgičnem letenju (z demonstracijo resekcije korcnikc).
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 10. junija: Zaprto.
Čelrlek, II.Junija ob 20: EVANOELJMK. Ab. A.
Premijera.
Naš gospodarski položaj
Iz pravkar objavljenega poročita Narodne banke za prve tri mesece t .1. posnemamo šc par važnih podatkov o razvoju našega gospodarstva v tem razdobju. Promet na borzah je znašal 1484 milj. (136 milj. manj kot v 4. tromesečju lani in 279 manj kol v prvem tromesečju 1930).
Indeks delnic je nadalje nazadoval od 110.4 aa 108.2. Dočim so se bančne delnice Se dobro držale, so padle delnice agrarnih industrij, metalurgije, v manjši meri delnice lesne industrije. Paroplovne družbe so se dobro držale. Indeks državnih papirjev je bil čvrst.
Bilance 20 denarnih zavodov izkazujejo do konca marca dvig vlog in tek. računov, dočim so upniki padli. Likvidnost se je nekoliko zmanjšala, saj so blagajne in menice padle, povečal pa se je lombard in pa tek. račun. Hranilne vloge so v
Po zaključim velesejma
Sedaj, ko so /c objavljeni končni podatki o uspehih velesejma, moramo reči, da so bile zgrešene vse prognoze, ki so spričo tiepovoljnih razmer v gospodarstvu napovedovale neuspeh XI. velesejma v Ljubljani. Nasprotno je letošnji velesejem dokazal, da ie zdrava in čvrsla institucija, ki se je krepko zasidrala v gospodarskem življenju naje države ter da vrši važno funkcijo uspešnega posredovanja med tujino in našo državo. Za l.o pa gre zasluga sniotrenemu propagandnemu delu in velikopoteznosti upravnega odbora ljubljanskega velesejma, ki mu je ua čelu predsednik g. Fran Bonač in kateremu stoji ob strani agilen ravnatelj velesejma dr. Milan Dular. Delo funkcionarjev ljubljanskega velesejma je eminentne važnosli za naše gospodarstvo in za ves njegov nadaljnji razvoj.
Iz našega zadružništva
Šmartno na Pohorju. Pretekli mesec je slavila naša posojilnica proslavo 20 letnice obstoja. Posojilnica je začela delovati v težavnih razmerah, ko ni bilo pri nas nobenega zanimanja za skupno delo in za organizacijo, preživela težko vojno dobo in še težavnejše povojne razmere iu se razvila v lep zavod, kateri uživa zaupanje vseh faranov. O priliki proslave 20 letnice sta sc vršili dve predavanji in sicer eno po rani maši za gospodarje, drugo po pozni maši za mladino. Obe predavanji je otvoril v imenu načelstva g. župnik Sinko, kateri je |iodal kratko sliko o 20 letnem delovanju posojilnice, na kar je predaval zjutraj nadrevizor Vladimir Puše-njak o gospodarskih razmerah tekom zadnjih 20 let in o napredku zadruge, po drugi maši pa o namenu in pomenu posojilnic, osobito o pospešvanju varčevanja in o povzdigi strokovne izobrazbe. Obe predavanji sta bili dobro obiskani in se je izrekla ziihvala vsem možem, ki so ustanovili in dolgo vrsto let vodili posojilnico, kakor pokojnemu župniku g. Jožefu Florjančiču, sedanjemu župniku g. Sinko Francu, nadalje članom načelstva Marko Kapunu, podom. Zigertu, I ranču Motalnu, Martinu Motalnu in Francu Fricu.
Nove zadruge. Zanimanje /a zadružništvo je od leta do leta večje. Posebno v Prekmurju se ljudstvo vedno bolj in bolj oklejia zadružništva. V zadnjem času so se ustanovile nabavne in prodajne zadruge v Krogu in v Bogojirii, ustanovila se je noso-jitnica v Kupšincih, v okolišu mariborskega okrožnega sodišča se jc razun tega ustanovila strojna zadruga v Sikolah, od raznih strani se želi ustanovitev raznih nabavnih in prodajnih zadrug, raste tudi zanimanje za živinorejske zadruge.
fr
Promet poštne hranilnice v maju 1931. V me-»ecu maju jc število računov naraslo za 102 računa na 19.662. Ves promet na čekovnih računih jc znašal v maju 5325.6 inilij. Din v primeri s 5301.0 milij. v aprilu. Vloge na čekovnih računih so narasle od 792.1 na 862.0 milij. Din v tesu meseca maja. Tudi hranilne vloge so t.i mesec narasle in siccr od 253 na 262.1 milij. Din, štcvnlo vlagateljev pa celo na 191.545.
Delo Privilegirane izvozne družbe. Kakor znano, jc družba začela z delom 10. junija lani, tedaj pa je predložila svoje poslovno poročilo za lobo od 10. junija lani do 31. maja t. j. Iz poročila posnemamo, da je izvozilo v tej dobi 5670 vago-no vpšenice, za kar je plačalo 99.1 milj. Din, nadalje 14.929 vagonov koruze za 174 milj., masti, »lanine in fižola za 6.1 milj. in vina 283 vagonov ca 6.05 milj. Nekoliko optimistično pa je menda poročilo, če pravi, da mu je uspelo dovesti pšenico na svetovno pariteto, nadalje pa da je dvignila druiba ceno nad svetovno pariteto. Tenju dvigu cene ni toliko vzrok družba in njeno delovanje, pač pa dejstvo, da je prenehal izvoz v zadnjih mcsecih in ker ni bilo tako regulativa svetovnih cen. Prim. ludi zadnji uvodni članek V. Bejkiča ▼ »Nar. blagostanju«.
Službene Novine objavljajo podatke o račun-ikem zaključku za 1929—1930, iz katerih je razvidno, da so v tem letu znašali dohodki (redni in izredni) 9.018.3 milj. Din, izdatki pa 7.386 milj, lorej je bilo presežka 1.632.3 milj. Din, dohodki drž. podjetij pa so znašali 6.944.4 milj., izdatki 4.430.9 •nilj. Din. Po člen« 40 Zakona o drž. računovod-»tvu so znašali dohodki incl. presežek splolnih drž. dohodkov 2.787.1, izdatki pa 2.151.7 milj. Din. Cisti presežek znaša 635.4 milj. Din.
Avstrijska Narodna banka je zvišala svojo diskontno obrestno mero od 5 na 6%. To povečanje jc pripisovali velikim eskonliranjem menic Kredil. zavoda kakor tudi deviznim nakupom zadnjih dni, deloma je pa to zviSanje tudi v zvezi s ■krbjo pred odpovedmi inozemskih kreditov.
Osnovanje jugoslovansko-romunskega sindikata za izvoz lesa. Kakor poročajo, so pogajanja med našimi in romunskimi industrijci lesa ugodno zaključena in so bili sklenjeni dogovori o skupnem nastopanju industrije obeh držav na mednarodnem trgu glede regulacije cen. sortimenta, prodajnih pogojev itd. Spora/um pa sc tiče samo mehkega lesa in šc lo samo nekaterih vrst (jelke iu smreke), nc a šc za oslalc vrste mehkega in trdega lesa. Sindi-at bo imel ime Union-bois s sedežem v Bazlu. Pri-|iadajo pa mu najvažnejša jugoslovanska in romunska lesnoindustrijska podjetja.
Število inženerjev in arhitektov v naši državi. Na kongresu jugosl. inženerjev in arhitektov so bili podani zanimivi podatki o številu inženerjev iu arhitektov v naši državi. Sekcije so imele tole število članov: Belgrad 768. Zagreb 429, Ljubljana 242, Sarajevo 202, Novi Sad 166, Split 83 in Skoplje 61 članov.
Občni zbori: Akcijska družba /a kemično industrijo na Dunaju 20. junija ob 12, delniška trgovska in industrijska družba llartner v Murski Soboti 26. junija ob 15 v Prekmurski banki, Tiskarna Sava, d. d. v Kranju 26. junija ob 13.
Vpisi v trgovinski register: Ivan in Karolina Delak, trgovina zlesom, Pesje; Rak Edvard, žaga in lesna trgovina v Velenju: Ivan Brigtfen. izdelo-vanie žel. konstrukcij itd.. Celja.
C;
vsej državi narasle na 14.170 milj. Din na koncu februarja, kar pomeni v primeri z decembrom lani povečanje za 290 milj.
Produkcija premoga je padla v januarju na 461.000, v februarju pa na 417.000 ton; število na-tpvorjenih vagonov je znašalo v prvih 3 mcsecih t. 1. 312.700, kar pomeni v primeri z istim tro-mesečjem lani padec za 19.679 vagonov. Tonaža ladij priplulih v naša pristanišča se je zmanjšala od 3,575.000 na 3,492.000 ton. Transporti državne refcne plovbe so dosegli 69.100 ton (v primeri z istim časom lani 51.464 ton manj). Promet blagovnih borz jc padel na minimum, kajti znašal jc Ic 112.8 milj. Din v primeri s 149.8 v zadnjih treh mesecih 1930 in 278.9 milj. v prvih treh mesecih 1930.
Borza
Dne 9. junija 1931.
Denar
V današnjem deviznem prometu so tečaji večinoma popustili. Promet je bil srednji. Vse zaključene devize z izjemo Trsta je dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2275.50 bl„ Berlin 1340.50—1343.50 (1342), Bruselj 787.95 bl„ Budimpešta 987.67 bi., Curih 1095.30—1098.30 (1096.80), Dunaj 793.35—796.35 (794.85), London 274.74—275.54 (275.14), Newyork 56.445-56.645 (56.545), Pariz 221.45 bi., Praga 167.14—167.94 (167.54), Trst 294.90—296.90 (295.90).
Zagreb. Amsterdam 2275.50 bi., Dunaj 793.35 —796.35, Berlin 1340.50—1343.50, Bruselj 787.95 bi., Budimpešta 987.67 bi., London 274.74—275.54, Milan 294.90—296.90, Newyork 56.345—56.545, Pariz 220.45—222.45, Praga 167.14—167.94, Curih 1095.30 - 1098.30.
Skupni promet brez kompenzacij 6.1 milij.
Belgrad. Berlin 1341.50—1344.50, Budim|)ešta 986.17—989.17, Curih 1095.30-1098.30, Dunaj 793.35 —796.35, London 274.74—275.54, Newyork 56.3450 —56.5450, Pariz 220.41—222.41, Praga 167.14-167.94, Trst 294.88—296.88.
Curih. Belgrad 9.115, Pariz 20.19, London 25.0825, Nevvvork 515.45, Bruselj 71.83, Milan 26.9925, Madrid 49.50, Amsterdam 207.40, Berlin 122.34, Dunaj 72.45, Stockhohn 138.175, Oslo 138.10, Kopenhagen 138.10, Sofija 3.735, Praga 15.175, Varšava 57.85, Budimpešta 90.05, Atene 6.69, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.07, llelsingfors 12.97.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje jc bila v glavnem neizpremenjena, deloma celo čvrstejša. Prometa je bilo nekaj več. Zanimivo je, da je v Belgradu največ prometa v begluških obveznicah in 7% Bleru. Danes je ponovno narastel v Ljubljani tečaj Kreditnega zavoda, in sicer od 175 do 185 na 185 do 195. Bančni papirji so ravnotako ostali v glavnem neizpremenjeni pri srednjem prometu. Neznatno sta oslabeli Unionbanka in Praštediona. Industrijski papirji beležijo ncizpremenjene tečaje z izjemo osiješke Sečerane, ki se je učvrstila na 252.50. Zaključene so bile tudi Vevče po 120.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 91 bi., 7% Bler. nos. 81 bi., Celjska 150 den., Ljublj. kred. 120 den.. Praštediona 950 den., Kred. zavod 185- 195, Vevče 120 den., Stavbna 40 den., Ruše 220 den.
Zagreb. Drž. pap.: 1% inv. jios. 85— 86.50, agrarji 49—51, vojna škoda ar. 411.50—415 (414, 414.50). kasa 414.50-415 (414, 414.50), 12. 415-416 (415, 414), 8% Bler. pos. ar. 00-90/25 (90.25, 90). kasa 90 den., 7% Bler. pos. ar. 80.50-81, kasa 80.50 den., 7"o pos. Drž. hip. banke 81.50 den., 6% begi. obv. 65.25— 66 (6500). Bančne delnice: Hrvatska 50 -60, Katolička 33-35, Poljo 53-54 (53). Kreditna 119-124. Union 167-170 (167), Jugo 08-69 (07, 69), Lj. kred. 120 den., Medjunarodna 68 den.. Narodna 6000—7000, Obrtna 30 - 37 (36), Praštediona 050- 060 (950), Srbska 191—103, Zemaljska 120-128. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den.. Uuti-mann 120—124, Slaveks 25—30 (25). Slavonija 200 -205 (200), Danica 70-73 (70), Drava 235-236, Sečerana Osjck 248 -252.50 (245-252.50), Nar. ml. 17 bi.. Brod. vag. 63 bi., Vevče 120—125 (120). Isis 46— 50, Ragusea 300— 330, Oceania 100 den., Jadr. plov. 520 - 540. trboveljska 250— 258.
Belgrad. Narodna banka 6770, 7% inv. pos. S6 —87 (10.000). agrarji 48.50—50 (10.000), vojna škoda 411.50- 412.50 (200 kom.), 6% begi. obv. 64.50-66.25 (370.000). 8% Bler. pos. 90 bi.. 7% Bler. pos. 80.625—80.75 (26.000 dol.), 1% pos. Drž. hip. banke 83.50 bi.
Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London 1% Bler. pos. 79—80, Newyork 8% Bler. pos. 88—90, 7% Bler. pos. 79—80, 7% pos. Drž. hip. banke 81.125-82.
Duiuj. Don. sav. jadr. 91.30. Wiener B.mk-verein 15.15. Lscompteges. 153.20. Zivno 81.50. Aus-»iper Chemische 131, Outtmann 14.50. Alpine 14.30. Trboveljska 29.50, Leykam 2.30, Rima Murany 36.80.
Žifni frg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 3 vag. pšenice. 10 vagonov koruze, 7 vagonov moke, 14 vagonov otrobov.
Sombor. Pšenica bač. potiska šlep 80 kg 180 185. bač. okol. Sombor 78-79 kg 160- 165, gbč. 79-80 kg 177 50—182.50, sr., slav. 78 kg 160—165. moka bač. št. 5 235- 250. št. 6 225-235, št. 7 175-190. št. 8 120 125. otrobi pšen. bač. 100 105. Vse ostalo neizpremenjeno. Icndcnca neizpremenjena. Promet; 62 vagonov.
Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet miren Pšenica junij 14.53—14.55, zaklj. 11.54—14.55, koruza julij 13.86 -13.95, zaklj. 13.90-13.02. avgust 1404 14.07, /akli. 14.06 14.08. maj 11.52—11.65, zaklj. 11.65—11.67.
Živina
Živinski sejem v Mariboru 0. juniia. Prignanih je bilo 22 konj. 19 bikov, 161 volov, 335 krav iu 34 telet. Skupaj 571 komadov. Prodano je bik) 296 glav od tega v Avstrijo 20 iu v Italijo 5. Cene: voli 3.50—7.50, biki 3—5.50, krave 1.75—5.50, mlada živina 4 6.50 (vse v Din /a kg žive teže).
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke I d-vard Saborsk) & Co„ Dunai.) Na trg je bilo pripeljanih 14.942 pršularjev iu 1205 špeharjev, iz lugoslavije vsega skupaj 1855. Cene: špeharji najboljši 1.37. 1. 1.30—1.35. II. 1.20—1.30, kmečki 1.20 —1.45, najboljši 1.50, pršutarji 1.30—1.65, najboljši 1.70. Tendenca je bila zelo živahna. Veleposestniški prašiči so se podražili za 5 do 7 grošev, pršutarji /a 20 do 25 grošev, kmečki prašiči pa za 10 do 15 grošev.
Usnje i ii čevlji
Pod vplivom položaja v sirovih kožah so ludi ccne usnja, ki popuščajo. Tovarne imajo velikanske zaloge vseh vrst blaga in čakajo navadno na jesensko sezijo, ki navadno izprazni tovarniške zaloge in poživi promet usnjarske branše. Vzroke za
zastoj je iskati v veliki depresiji vsepovsod, posebno pa v nizkih ccuah kmetijskih proizvodov in zastoju v drugih industrijskih panogah, zaradi česar pada konsum. Ker so usnje in čevlji dnevna potreba, upajo tovarne jeseni izprazniti nakopičene zaloge in potem začeti z vdelavo kož, katere so vse precej reducirale. Pri cenah odločujeta izbor in izdelava blaga. Zato imajo razne tovarne razne cene. Dočim se pri hrvaških tovarnah dobi krupou že od 33 Din dalje za kg, se začenjajo cene slovenskih tovarn šele pri 38 do 40 Din, v Ljubljani (Pollak-Standard) šele pri 44 Din. Vratovi notirajo 23 do 28, okrajinc 18 do 23, good 10 Din dražje. Cene boksu so v vsej državi približno enake in se gibljejo od 16 do 18 Din za 1. črn, II. je 2 Din cenejši, rjav pa dražji za 3 do 4 Din. Nekatere tovarne so izdelovale krom-podplate (bele) in so tako za nekaj tednov zaposlile svoje obrate. Podplati so kaj hitro našli razumevanje pri publiki in postali priljubljeni. Zaradi svoje ustrojenosti sc ne segrejejo tako hitro in hlade nogo od zdolaj, kar stori zelo dobro v vročini. Nasprotno pa gumijasti podplati proizvajajo izpuščaje radi preostalih žve-plenih snovi pri vulkanizaciji sirovega gumija.
Promet s čevlji je zelo popustil. Tovarne delajo z znižano kapaciteto, spuščajo cene in sploh na vse načine poskušajo, pridobiti si kupce. Solidnim podjetjem to uspeva, mlajša podjetja pa sc imajo boriti z velikimi ležkočami. Inozemska konkurenca (Ba(a) in površnost publike, ki ne sprašuje dovolj za kakovost blaga, vrednost, dolgotrajnost nošenja itd., ubija mlajšo industrijo in lako slabša našo narodno industrijsko moč. Radi padca cen usnja bo tudi domača industrija kljubovala inozemski konkurenci in lako prebrodila krizo. Cene čevljev so zelo različne, ker so odvisne od ma-terijala, iz katerega so narejene. Velike industrije imajo višje cene od male, ker imajo večje dajatve, morajo vzdrževali obrat in promet svojih izdelkov na gotovi višini in paziti bolj na materijal, ki ga porabljajo pri fabrikaciji radi svojega reno-meja, manjši proizvajalci pa ne riskirajo loliko. Veliko sc proda lakastih čevljev, katere radi nosijo vsi sloji, potem temnorjavi in temnordeči. Velik interes jc za sandalete, to jc kombinacijo pol-čevlja in sandal, ki so zelo trpežne in služijo dobro proti potenju nog. Seveda so te vrste čevljev odvisne od študije in strokovnjaštva posameznih izdelovalcev. Ccne so 100 do 140 za moške in ženske. Trpežnost sandalel, če so dobro izdelane, pa ne zaostaja prav nič za čevlji.
Primorske vesti
Na praznik sv. Rešnjega Telesa. V nedelj.
.31. maja so po tržaških cerkvah oznanili, da letos
procenija sv. Rešnjega Telesa ne |iojde na ulico, ampak se opravi le v notranjosti cerkva. Tako je naročil škof. Po škofovem naročilu se je vernikom priporočilo, naj molijo po namenu sv. Očeta. Vzroka duhovniki niso pojasnjevali, vendar se ve, da je vzrok spor med vlado in Cerkvijo. Vsako leto so se veliko procesije pri Sv. Justu udeleževala kaloliška društva s svojimi zastavami, ki so zda.i ukinjena in njih zastave pozaplenjcne.
Kontrilmcija. Večkrat se v Primorju pod Italijo dogajajo podobni slučaji, kakor je bil nasled nji: Nu dun obletnice, ko je Italija napovedala vojno Avstriji, 24. maja so letos v Bazovici pri 'Trstu napravili fašisti slovesnost za Balile in Pic-cole ltaliane, ko se tam razdelijo članske izkaznice za prestop v Avancardo oziroma Oiovani Italians. Najeli so godbo iz Trebč, ki je seveda niso plačali, jiač pa pogostili na stroške domačinov. Že par dni pred veselico so razdelili med trgovce in gostilničarje v Bazovici kontribucijski ukaz: ti duš toliko mesa, ti toliko vina, ti toliko kruha. Lahko si je misliti, s kakim navdušenjem so Bazovčani znašali božje darove skupaj. Fašizem zna živeli poceni...
Šport
Lahkoatletsko državno prvenstvo za moštva v Ljubljani
Tek 1(10m: 72 atletov; minimum 12.6 sek. doseglo 38 atletov. Dosegli so čase: Oodunov in Skok Ferdo po 11.0 sek., točke 702; 11.7 sel;.: Kovačič, t. 738.20; I1.fl sek.: Perovič Ivo in Petkovšek, I. 090.00 (vsi P); 12.1 sek.: Jug F., Cerar D., Putinja in Korče (vsi P) in Orel (I), po 643 točk; 12.2 sek.: Kosec (P), t. «19.20; 12.3 sek.: Vidi. E., Urbančič, Tručl, Stolfa, Cemeitč, Žorga F. (vsi- P) in Willd-man, Olahal. Rihar in Javornik (I), 505.40 ločk; 12.4 sek.: Kervmavner, Cvahte. Ribuikar B. in Slarnič (P) ler Outrata, Sifrer, Natlačen. Zupančič L. (I), jpo 571.60 točk; 12.5 sek.: Marek (P) in Stepišuik II. (1), po 547.80 točk; 12.6 sek.: Otnla-dič, Perko, Jano\vsky (P) in Režek, Megušar, Vidmar (1), po 524 točk.
Met krogle: startalo 8 atletov; minimum je doseglo (10.50m) 6 atletov. Rezultati: Cerkvenik (P) 11.61 m, I. «27; Jeglič (I). 11.36 m. t. 602; Stepišnik Milan, 11.315 m. t. 507-50; Dobovšek (I), 10.93 m, t. "«); Marek (P), 10.80 m, t. 5%; Medved Jože (P). 10.58 m, I. 524.
Skok r daljavo i zaletom: startalo 19 atletov. Minimum 5.60 m je doseglo 8 atletov. Rezultati: Korče (P) 6.20 m. I 079.05: Outrata (I) 6.13 m, I. 664.75; Medica in Stolfa (P) &85, I. 571.26; Natlačen (I) 5.835 m, t. 567.575; Rnič Dušan (P) 5.77 m. I. 551.66; Cernetič (P) 5.7« m, t. 640.20; Jerančič (I) 5.66 m, t. 524.70.
Tek UHl m: starlalo 21 atletov. Minimum 58 sekund doseglo 8 atletov. Rezultati: Zupančič Lado (I) 55.5 sek, t. 726.62; Korče (P) 55.6 sek., t. 721.7«; Putinja (P) 55.8 sek., 1. 714.24; Šifrer (I) 56.3 sek., t. «95.44; Tručl (P) 57.2 sek., t. 661.60; Skok (P) 57.4 sek., t. 664.06; Zurga Fric (P) 57.6 s., t. «46.56 m Vidmar (I) 57.7 sek.. t. 642.80.
Met diska: startalo 18 atletov. Minimum 28 m doseglo 9 atletov. Rezultati: Slarnič (P) 35.90 m, t. «46.22; Stepišnik (I) 35.55 m, t. «324*2; Zupančič Neli (I) 36.iV) m. t. 681.02; Dohodek (1) 31.21, I. 468; Jeglič (I) 30/*» m. I. 414.44; Jug Vinko (P) 29.40. t. 809.22; Černelič (P) 28.52 m, t. 365.78; Marek Ivan in Medved Joie (oba P) 28.27 m, po 35(1.28 točk.
Tek 5000 m: startalo 7 atletov. Minimum lf>:30 min. dosegla 2 atleta. He7.ult.nti: Krpvs Ivo (P) 17:02.1 min., I. 728.66; Sporn (I) 17:10.9 min.. I. 689.78.
Tek 800 ni: startalo 13 atletov. Minimum 2.17 min. doseglo 8 atletov. Rezultati: fcorga Frie (P) 2:11.7 min., t. 70B; Slapnlčar (P) 2:15 min., t. 053.50; Tručl (P) 2:16.2 min., t. 650.60: šoukal (1) 2:16.4 min., t. »U7.50; Blatnik (P) 2:15.9 min., 1. 040; Oabršek (P) 2:16.2 min. I. 635.50; Sifrer (I) 2:16.5 min., 1. 631; Vidmar (1) 2:16.8 min., ločk 626.50.
Skok v Tišino t lalclnm: naslonilo 12 tekmovalcev. Minimum 1.50 m je preskočilo 6 tekmovalcev. Rezul I nt 1: Zgur (P) 1.65 m. t. 608; Marek (P) 1.60 m, I. 53H; Jeglič in Ornszv (oba I) 1.56, t. po 468; Stolfa I P) in Finec (I) 1.50. I. po 398.
Stanje pu iivršenem programu prvega dneva: ASK Primorje 31.156.67 točk: SK Ilirija 19.115.195 ločk.
*
Darilu z« najhitrejšega plavača o priliki letošnjih pod/veznih prvenstvenih plavalnih tekmovanj v Mariboru na Mariborskem otoku.
O. Majdič Jože, reslnvrater |)rlznano prvovrstno Grajsko kleti« In restavracije v kopališču na Mariborskem otoku v Mariboru «e jo ponovno i/kazal kot veliki prijatelj in športni mecen, ko jo durovul krasil«) trofejo — im»Ku1 — /u najhitrejšega pluvuČH o priliki plavalnih prvenstvenih tekmov anj, ki m- v rše v drugi polovici meseca julija v Mariboru, v krasnem mestnem kopališču na Mariborskem otoku. Prvi darovalec krasnega prehodnega darila /,1 prvenstveno plavalna tekmovanja pred dolgimi leti je bil odbor Jadransko Stru/e v I jiihljnni. G. Majdič je s tem duriloiu pokazal, da mu je razvoj jiln-valnoga sporlu v dravski banovini zelo pri srcu, radi česar mil jc vsa športu« javnost hvaležna in želi, dn bi po med našimi prijatelji plavalnega N|x>rt,i našlo fe mnogo |*snemalcev,
Mojc geslo je: Man jši dobiček, večji promet
Drago Franc
specijalna trgovina 7. barvami in šabloni Stari trg St. 24 - Ljubljana
Programi Hadio-Ljubljanai
Sreda, 10. junija; 12.15 Plošče (Tauber, češka
glasba). — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Salonski kvintet. — 19 P. dr. R. To-minec: Portreti iz svetovne literature in umetnosti. — 19.30 Prenos opere Puccini »Madame But-tcrfly« z Dunaja. — 22 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Četrtek, 11. junija: 12.15 Plošče (ruska glasba, šlagerji). — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Salonski kvintet. — 19 Prof. Mirko Rupel; Srbohrvaščina. — 19.30 Drago Ula-ga: Gimnastične vaje. — 20 Prenos ljubljanske opere: »Holfmannove pripovedke« (gostuje S. Ba-novcc). — 22.30 Čas, dnevne vesti.
Drugi programi 1
Četrtek, 12. junija.
Belgrad; 12.45 Radio-orkester. — 17 Narodni napevi, — 17.30 Vokalni koncert. — 18 Narodne na harmoniko. — 20.30 Ljubljana. — 22.50 Klavirski koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 20 Ljubljana (opera). — Budapest: 12.05 Koncert. — 17.35 Koncert kitar. — 19.30 ».Kraljica Saba , opera, Goldmark, nato ciganska galsba. — Dunaj: 12 Opoldanski koncert. — 19.40 Koroške pesmi. — 20.30 »Zelen voz«. — 20.45 »Številka teče«, igra. — 22.25 Večerni koncert. — Milan: 17 Popoldanski koncert. — 19.15 Pestra glasba. — 19.50 Plošče. — 20.45 »Carmen«, opera, G. Bizet. — Praga: 20 »Dobra vila«. — 21.30 Komorna glasba. — 22.15 Orgle. — Langenberg: 20 Vrtni koncert. — 22.15 Nočna glasba. — 23 Plesna glasba. — Rim: 12.45 Radio-kvintet. — 17 Vokalni koncert. — 19.50 Plošče. — 20.55 Simfonični koncert. — Berlin: 19 Pester plesni večer. — 20.35 Simfonični koncert. — Kalovice: 20.15 Večerni koncert. — 22.20 Koncert solistov. — 23 I.ahka glasba. — Toulouse: 12.45 Simfonični orkester. — 13.15 Melodije. — 20.45 Violina. — 21.45 Jazz-orkcster. — 23.30 Plesna glasba. — Stuttgart: 20 »Marta«, opera, Flotovv. — 22.50 Plesna glasba. — Mor. Ostrava; 17.30 Vokalni kvartet. — 19.05 Orkestralni koncert. — 20 Praga.
Ohralne Inšpektoric
■prejmemo proti mesečnemu pn\>atii nin !4Dfl in nndpro-vtzlji. Nadalje podučil jemo in lapnstiijeino v vsakem okra'11 po eno spretno ->ensko /.amili daljnem poučevanj« v strojni m plmenjn kot hitni »brt. Ako t« poilje znamk« za odeovor, poSljomoohse7.na navodil«. Zadruca jngniOnr. pletuča. Ontji-k.
Vabilo!
Ker se na dan 5. junija 1931 sklicani redni občni zbor stavbne zadruge Stadion, r. z. z o. z. v Ljubljani, ni vršil, tc sklicuj« drug občni zbor na dan 26. junija 1931 ob 17 v pisarniških prostorih »Vzajemne posojilnice v Ljubljani«, Miklošičeva cesta 7 — z istim dnevnim redom, lii je bil razglašen v »Slovencu« dne 28. maja 1931.
Načclstvo.
Gostilna v najem
se da v prometnem industrijskem kraju na Gorenjskem. Na razpolago vrt eventuelno tudi polje, sta novanje i. dr. Prikladno zl««tt za zakonski par, zmožen gostilniških poslov. V poštev pridejo samo neoporečne osebe, ki imajo že skušnjo in so zmožni z uspehom voditi gostilniške posle. Nastop čim-prejc. Ponudbe na oglasni oddelek "Slovenca« pod it. 6612.
Razglas o licitaciji
Županstvo mesta Brežice razpisuje za oddaj« del zgradbe uradnega poslopja za srezko načclstvo v Brežicah javno pismeno ponudbeno licitacijo, ki sc bo vršila
na dan 30. junija 1931 ob 11 dopoldne v mestni posvetovalnici v Brežicah. Pojasnila tn ponudbeni pripomočki se proli plačilu napravnih stroškov 120 Din dobe med uradnimi urami v občinski pisarni v Brežicah.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
1.	Za zidarska dela		Din	467.134.ot
2.	Za tesarska dela .	......	Din	107.231.99
3.	Za ključavničarska	dela , .	Din	43.835.72
4.	Za krovska dela .	......	Din	18.017.81
5.	Za kleparska dela		Din	22.6%.15
6.	Za mizarska delu		Din	90.260.
7.	Za steklarska dela	......	Din	12.016.85
8.	Za pleskarska dela		Din	27.437.80
0.	Za slikarska dela	......	Din	19.429.12
10.	Za pečarska dela	......	Din	27.620,—
11.	Za vodovodno inštalacijska			
	dela .......	......	Din	25.946.10
12.	Za parketna dela	......	Din	11.506.50
13.	Za tapetniška dela	(platne-		
	ni zas(ori) ....		Din	9.030—
14.	Za elektrotehnična	dela ' ! !	Din	21.253.35
Skupaj ... Din 903.506.33
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasit o licitaciji v »Službenih Novinah« in razglasa, ki je nabit na uradni deski obč. urada v Brežicah.
ŽUPANSTVO MESTA BRE2ICE,
4ne 6. junija 1931.
Zupan: Supan I. r.
Univerzitetno mesto v Parizu
Dragocen doprinos k delu za svetovne mir
»La rite universitaire de Pariš« je nastala, ko sta se srečala mecen L. Deutsch de la Meurthe .ki je daroval 10 milijonov frs, in ledanji minister prosvete, senator Andre Hon-uorat. On je kot prvi imel v misli, da more le razumevanje med nauodi zagotoviti svetu trajnost miru; a iz računa, da je mladina, ki študira na vseučilišču, bodoča politična in gospodarska, kakor tudi duševna sila pri vseh narodih, dalje, da privlačuje starodavna pariška univerza čezdalje večje število dijakov z vseh krajev sveta, se mu je rodila misel, da bi izrabil to slučajno sožitje inteligence najrazličnejših narodov sveta kot uspešno organizacijo za svetovni mir.
Izhodišče za uresničenje te ideje, katere veličina se je šele pozneje pokazala, je bilo preprosto: dijaki, ki so zvečine siromašni, so zelo trpeli v Parizu radi pomanjkanja stanovanj in radi pogrešanja primerne hrane. Le tej potrebi je služila ustanova Deutsch de la Meurthea, ki je zgradil na zemljišču, ki ga je država odkupila od mesta Pariza in poklonila univerzi, ogromno poslopje s 840 sobami ra dijake. A iz malega je zrastlo veliko. Danes je že dovršenih — ali vsaj v glavnem do-gotovljenih — 17 poslopij, ki tvorijo glavni del univerzitetnega mesta. Ustanove so po redu sledeče: Institut National agronomique (150 sob). Japonska (60 sob), Belgija (220
Madume Jcannc Grave in Gaston Doumerguc, bivši francoski državni predsednik, ki sta se tc dni v Parizu poročila. Doumergue jc star b7 let.
sob), USA (275 sob), Argentina (75 sob), Kanada (45 sob), Francija (Deutsch de la Meurthe, 340 sob), Indokitaj (100 sob), Armenija (70 sob), Anglija (300 sob), Kuba (70 sob), Danska (-10 sob), Španija (150 sob), Nizozemska (100 sob). Švedska (40 sob), Grška (50 sob). V gradnji je tudi Maison des Provinces de France, ki bo imela 320 sob. Priglasile so ! se še sledeče države: Norveška, Poljska, Švi-I ca, Češkoslovaška, Brazilija, Kolumbija. Venezuela in Peru. — Da bi v posameznih paviljonih ne občevali dijaki iste narodnosti le med seboj, je bilo potrebno misliti na skupni dom, ki bi obsegal skupno obednico, knjižnico, dvorano, bazen za plavanje itd. Našel se je v osebi mlajšega Rockefellerja mož, ki je dal denar za to ogromno poslopje, največje v l univerzitetnem mestu.
Res je, da je privatna inicijativa in rado-| darnost v največji meri pripomogla k uresni-1 čenju tega dalekosežnega načrta; toda pomisliti je treba, da so inozemske države vendarle v večini iz svojih sredstev gradile paviljone. a brez izjeme izvršujejo po svojih poslaništvih v Parizu kontrolo nad njimi. To dejstvo je vredno poudarka. Posamezne dežele imajo torej v univerzitetnem mestu nekaka poslaništva svoje inteligence, ki se pripravlja, da zavzame v organizmu vsake posamezne države vsa važna mesla, in posamezne ustanove so tako zvezane med seboj, da tvorijo neporušno enoto: v resnici je tukaj ustvarjena v najvišjem pomenu besede s-internaeijo-nala inteligence, najodliSnejši pripomoček bodočega svetovnega miru, zakaj prijateljstva. ki se bodo tu sklenila med pripadniki raznih držav, razumevanje teženj in značaja posameznikov, medsebojna ljubezen — so najboljši branilci slehernemu dobro mislečemu človeku svetega ideala miru...
Posetnica predsednika ustanove, senatorja Andrea Honnoata, mi je odprla vrata v to čudovito lepo mesto, kjer sem si ogledal udobne sobe, v katerih žive dijaki napol zastonj, vse najrazličnejše priprave in načrte, o katerih žal na tem mestu ne morem izčrpneje poročati.
A eno mi je bilo ves čas na srcu: o vseh mogočih državah in narodih je pisano, da bodo zidali svoje paviljone v La cite universitaire- , vse mogoče narodnosti so mi omenili različni predstojniki — ena sama država ni bila imenovana nikjer, o nji ni govoril nihče: Jugoslavija. Kes je, da imamo gospodarsko krizo in drugih skrbi čez glavo, toda kljub vsemu bi bilo prav, da bi vzeli stvar tudi pri nas v pretres, da bi storili tudi za jugoslovanske dijake kaj, katerih je v Parizu zmerom ogromno. Meceni — naprej! Silvester Škerl.
»Dostojar.bivo dela«, mojstrsko delo slikarja Maurice Denisa, ki jo je poklonila Mednarodna Zveza krščanskih strokovnih društev Mednarodnemu uradu dela. 6X3 metre velika slika krasi vhod palače, v kateri ima svoj sedež Mednarodni urad dela. Slika predstavlja Kristusa v Nazaretu, ki je pravkar odložil tesarsko orodje in se s svojo besed oobrnil na skupino delavcev in nameščencev
v modernem delavnem oblačilu
Jubilej v Lille-u
Glavno mesto severnofrancoskega industrijskega ozemlja — Lille se pripravlja na veliko slavlje. V' prvih dnevih meseca julija se bo vršil tamkaj 8. francoski evharistični kongres, ki bo pa nosil mednarodno obeležje; prišli bodo duhovni in svetni zastopniki iz mnogih katoliških dežela in sv. oče bo poslal svojega posebnega legata.
V mestu Lille se je vršil leta 1881. tudi prvi francoski evharistični kongres, in sicer na pobudo tamkajšnjega meščana Filiberta Vrau. Ta mož je dejal tedaj v preroškem | duhu: »Ponesli bomo slavo sv. Evharistije na j konec sveta.« Te besede so se popolnoma I uresničile, kajti prvi lilleski kongres je postal I oče mednarodnih evharističnih kongresov. Že I tretji kongres se je vršil izven Francije, v I Belgiji, četrti v Švici in potem so sledila me-! sta Met/,, Koln, Dunaj, Jeruzalem, Chicago, i Sidney, Karthago.
Osmi francoski kongres bo obenem 50 letni jubilej evharističnih kongresov vobče, prav zato ga bodo praznovali Francozi posebno slovesno in so povabili nanj katoličane vsega sveta. Priprave so velikanske in poseben list poroča o njihovem poteku.
Grad Chequers
Gradič Chetjuers, kjer so se zbrali te din | nemški iu angleški zastopniki na posvetova- ; nja, je še iz časov kraljice Elizabete in leži v | grofiji Buckingham. Sredi 18. stoletja je pre- 1 šel grad z vsem ozemljem v last plemiča Jo-lina Russela, sina Cromweilove najmlajše hčere Frančiške, ter hrani grad mnoge zani-j mive spominke na velikega Olivera Crom-i wella. Vnuk lord Arthur Lee je 1. 1921. po-j daril grad, park in ostalo zemljišče angleškemu narodu kot poletni dvorec vsakokratnega | »prvega lorda zakladnega urada«, kakor se glasi službeni naslov ministrskega predsednika. Darovatelj je obenem založil tudi potrebno glavnico za vzdrževanje gradu in pa i zemljišč.
G®saje sv. Elizabete
Sv. Elizabeta je nekoč želela, da bi mogla naenkrat nasititi petsto revežev. Želja se ji je izpolnila in visoka gospa je svojim gostom sama stregla. S tem si je pridobila srca ubožcev in jih navajala k Bogu, ki ji je dal milost ljubezni do bližnjega. V tem duhu je priredila Zveza nemške Garitas v Wiirzburgu — o priliki svojega kongresa — obed za 250 revežev iz vseh slojev; med ^jimi so bili taki, ki so bili prej imoviti, pa so za časa inflacije izgubili vse svoje premoženje, brezposelni, ki so po dolgih letih zvestega dela izgubili službo in kruh. En sam obed seveda ni odpravil bede, vendar je pokazal dobro voljo tistih, ki jih gospodarska kriza še ni vrgla na prod, da pomagajo nesrečnejšim bratom in sestram v njih stiski. V teh težkih časili res nihče ni odvezan dolžnosti, da deli z revnejšimi, kar ima.
Nova severna ekspedicija
Pod vodstvom profesorja Matuševiča je te dni odrinila iz Ljeningrada proti severu velika hidrografska ekspedicija. Njena naloga je. da nadaljuje merjenje in mapiranje obali Severnega Ledenega in Belega morja. Ekspe- , dicija ima tri ladje, ki so nalašč urejene in opremljene za plovbo v polarnih vodah, in to > K upava«, »Azimut' in Njezin«. To leto ho j ekspedicija merila na severni oludi Kanjiti-skega poluotoka in Grla Belega morja . Mapiranje teh krajev je velikega mednarodnega gospodarskega pomena, ker bodo tu v najkrajšem času zgradili velike luke za izvoz , lesa. —
Koliko poje človek v svojem
v« g • _ •
ztvljeniu
Dunajski strokovnjaki so izračunali koliko poje in popije posamezen človek v svojem življenju. Za poprečno starost so vzeli 70 let. Druge številke so določili, kakor sledi: Kruha in drugih močnalih jedi sne posamezen človek poprečno po tri četrti kilograma dnevno, kar znaša v 70 letih 14 ton. Ce bi se iz te moke spekla ena sama pogača, bi obsegala 12.000 kubičnih čevljev. — Krompirja sne človek poprečno po 'A kg dnevno ali 2 toni v 70 letih. S solato, ki jo človek použije v teku svojega življenja, bi mogli pokriti tla 10—12 velikih dvoran. Sorazmerno velike so količine mesa in rib; jajc pa pojemo približno 12.000. Sladkorja odpade na človeka približno •>o 75kg(?!) na leto, soli 12 kg in pol, kar r.naša v 70 letih 4500 odnosno 750 kg. Tekočin spije človek dnevno poprečno 1 Vi litra nli v 70 letih 37.000 litrov. Ves živež, ki ga človek porabi v teku 70 let, znaša 54 ton, tekočino pa 43 Ion; skupaj torej 97 ton.
Bankirjeva hče -voditeljica vlomifske tolpe
V veliko trgovino v Middletonu. Conecti-cut, je te dni vlomila drzna roparska tolpa in jo uplenila. Plen so naložili na avtomobil in se odpeljali v trenutku, ko je prihitela policija. Policijn je v voditelju vlomilske tolpe spoznala 22 letno bivšo plesalko Marion Roberta, ki jo znana javnosti kot ljubica Jacka Dianionda. Hobertsova je hči nekegu ne\v-yorškega bankirju. 2e zgodaj jo je zvabilo življenje iz roditeljske hiše, postala je plesalka in se slednjič vdala zločinskemu življenju. Policija je še ni izsledila.
'"mljevid o poletu Do X« v Južno Ameriko.
"1;* vt.% »m. "-Sil""
»Do X.«, ki je v 13 urah in 15 minutah preletel potiz Cadiz-a do otoka Fernando Noronha, ki jc oddaljen od Natala v Južni Ameriki 350 km.
Camcronian, zmagovalec epsomskega derby-ja, največjih angleških konjskih dirk, z jokey-jem Joxom in lastnikom Devvar-jem.
Wi son umrl nasilne smrti?
Major H. O. Yardley, načelnik bivšega ameriškega vohunskega urada, je pravkar objavil svoje spomine iz svetovne dobe, v katerih med drugim poroča, da je bil urnd za časa mirovnih pogajanj prejel šifrirano poročilo, po katerem je pretila predsedniku \Vil-sonu smrltin nevarnost: nasprotniki so sklenili, da ga spravijo s sveta, bodisi s strupom ali pa s smrtonosno boleznijo. Pisatelj izjavlja, da dokazov za ta naklep nima nobenih, vendar opozarja na dejstvo, da so se prvi zuaki bolezni, za katero je \Vilson umrl, pokazali začasa njegovega bivanja v Parizu. — Dalje je dejstvo, da je VVilson \imrl počasne smrti.
PolyteclniH'iia univerza — Pariš
20. leto.
Študij za Inženerje »ln Absenliat. Oddelki: gradnja avtomobilov, aeroplanov, elektrarn, železobeton. • Centralna kurjava. V nemškem in v francoskem jeziku. Krajši študij za kandidate s posebno pred-izobrazbo. — Pravila in programe daje: General-Sekretariat, dept L. S. 38, rue tlallč, Pariš.
Aisil (jerbault, samotni potnik okolu sveta, ki je s sv iim čolnom »Firc-Crest« v dveh letih obplul zemeljsko oblo. Sedaj sc na novi, 10.2 m dolgi jadrnici odpravlja na otoke Južnega morja. Čoln nosi pesniško ime »Bela hči solnca.«
IVa vrsti so mačke
Pensilvnnski parlament je prejel v obravnavo in sklepanje zakonski načrt o davku na mačke. V bodoče bodo morale v Pensilvaniji tudi mačke nositi znamko o plačanem davku. Vse mačke, ki jih bodo zasačili brez znamke ali pa na lovu za pticami, bodo brez usmilja nja postrelili.
Smesnice
Ona: »Itada bi kupila doprsje zn naš claso-vir... kaj praviš, ali nnj izberem Beethovena ali Mozarta?«
On: -Mislim, da Beethovena — ta je bil gluhi«
•
»I fant, kaj nimaš sploh nobenega prijatelja
v šoli?«
»Veš stric, to je tako; tistih, ki so močnejši od mene, ne mnrnip jaz, tisti pa. ki so slabejši kakor jaz, pn ne marnjo mene.«
Vesten vodnik. «... in sedaj zapuščamo obalo in se bližamo Kanalu. Tu na desni vidite svetilnik ...«