Primorski dnevnik NEDELJA, 3. JANUARJA 2016 št. 1 (21.541) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , SLOVENIJA - Na 2. strani O žici, arbitraži in delu parlamenta Predsednik parlamenta Milan Brglez TRST - Na 4. strani Rekordna ladja v Tržaškem zalivu V pristanišče priplula MSC Luciana GORIŠKA - Na 16. strani Čezmejna skupina stimulira ljubezen »Pikapoloncoti« snemajo novo zgoščenko BLIŽNJI VZHOD - Po usmrtitvi 47 ljudi, med njimi vplivnega šiitskega šejka Iran grozi Savdski Arabiji MOŠČENICE - Na avtocesti A4 Širitev cestninske postaje za zmanjšanje zastojev I RIJAD - V Savdski Arabiji so včeraj usmrtili 47 ljudi, obsojenih terorističnih dejanj in spodbujanja nasilja. Čeprav so med njimi sami štirje šiiti, so usmrtitve z ustrelitvijo in obgla-vljenjem povzročile ogorčenje v šiit-skih državah, posebno v Iranu, ki je Savdski Arabiji zagrozil, da bo za dejanje plačala visoko ceno. Razloga za tako ostro reakcijo je v tem, da je med usmrčenimi tudi 56-letni šejk Nimr Baker al Nimr, velik nasprotnik al Sau-dove sunitske dinastije. Med drugim je leta 2011 organiziral tudi demonstracije proti diskriminaciji, bil je zelo priljubljen med mladimi in jih pozival k nenasilnemu uporu, a tudi k odcepitvi vzhodnih provinc države, kjer živi dva milijona šiitov. V Savdski Arabiji, ki zavrača pozive k ukinitvi smrtne kazni, so samo lani usmrtili 157 ljudi. Na 2. strani TRST - Na Velikem trgu TRST - Azilanti Iz Silosa v športno palačo TRST - V Trstu je tudi v najhladnejših dneh še vedno več prosilcev za azil od predvidenih, opuščeno skladišče Silos ob železniški postaji pa so oblasti pred dnevi ponovno dale izprazniti. Zasilno nočno zavetišče so uredili v športni palači na Čarboli, podobno kot lani v tem času. Šlo naj bi za nekajdnevno zasilno rešitev v pričakovanju preselitve večjega števila azilantov v druga mesta. Na 6. strani Deset tisoč ljudi veselo v novo leto TRST - Svet filma Odšla je Annamaria Percavassi Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. Í na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store INTERVJU Peterlin tudi o porazdelitvi sredstev Novoletni intervju s predsednikom Združenja slovenskih športnih društev Italiji Ivanom Peterli-nom je bil iztočnica za obravnavo mnogih tem. Ob vprašanju stadiona 1. maja, financiranju športne dejavnosti in načrtih ZSŠDI je tako tekla tudi beseda o naši organiziranosti, pri čemer Peterlin ni varčeval s kritikami glede kriterijev podeljevanja sredstev. Kje so preverjanja opravljenega dela, kje analize, če se investicije obrestujejo? Kdo se sploh drži izsledkov raziskav SLORI, se je med drugim vprašal Peterlin. Na 23. strani Trst: na pohodu za mir v bran beguncem Na 5. strani Trst: skrb ZKB in Kmečke zveze za domače okolje Na 6. strani Devetdeset let Alojza Puriča - Gigija Na 6. strani Sneg spet pobelil Trnovsko planoto Na 14. strani ODPRTO VSAK DAN OD 9:00 DO 22:00 (tudi sobclf» ittdtljc in pra/iiikc) wnw.ninL^-filuPU'C.coni Tel.: 00380 41 754 737 o *xmn/VMA [ CE,> nn KAKS] KA, i I ienkova I , SEKANA O (^¡OS) TRAJNA ODSTRANITEV DLAK. ** ODSTRANITEV VASKULARNIH tN PiGMENTNIH NEPRAVILNOSTI Z ELOS™ tehnologijo Salom | Ul. Petra Koslerja 1S, Sežana a BREZPLAČEN PREIZKUS STORITVE TEL.: 00386 41 973 550 9771124666007 2 Nedelja, 3. januarja 2016 AKTUALNO / SAVDSKA ARABIJA - Med 47 usmrčenimi tudi poznani nasprotnik al Saudove dinastije Množične usmrtitve dvignile šiitski svet RIJAD - V Savdski Arabiji so včeraj usmrtili 47 ljudi, obsojenih terorističnih dejanj in spodbujanja nasilja. Med usmrčenimi so samo štirje šiiti, a je med njimi tudi 56-letni šejk Nimr Baker al Ni-mr. Nasprotnik al Saudove sunitske dinastije je bil zaradi neupoštevanja kraljevih ukazov, nošenja orožja in organiziranja sektaških uporov na smrtno kazen obsojen leta 2014. Med drugim je leta 2011 organiziral tudi demonstracije proti diskriminaciji, bil je zelo priljubljen med mladimi in jih pozival k nenasilnemu uporu, a tudi k odcepitvi vzhodnih provinc države, kjer živi dva milijona šiitov. Novica o njegovi usmrtitvi je povzročila ostro reakcijo šiitskega Irana in nekaterih drugih držav, predvsem Iraka, Libanona in Jemna. »Vlada Savdske Arabije podpira teroristična gibanja in skrajneže, z zatiranjem in usmrtitvami pa onemogoča notranje nasprotnike (...) Za sledenje takšni politiki bo Savdska Arabija plačala visoko ceno,» je zagrozil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Husein Jaber Ansari. »Pri usmrtitvi osebe, kot je šejk al Nimr, gre zgolj za sledenje političnim in verskim ciljem, kar kaže na neodgovornost in pomanjkanje razumnosti,« vlade Savdske Arabije, je še dejal. Na al Nimrovo usmrtitev se je odzval tudi njegov brat Mohamed Nimr. »To dejanje bo vzbudilo jezo v mladih šiitih v Savdski Arabiji,« je povedal. »Upam, da nastane miroljubno protestno gibanje,« je dodal. Med usmrčenimi osebami so sicer predvsem suniti, ki so v letih 2003 in 2004 sodelovali v atentatih teroristične mreže Al Kaida. Med njimi ni al Nimrovega nečaka Alija al Nimra, ki je bil ob aretaciji mladoleten. Oblasti v Savdski Arabiji se branijo in trdijo, da obsddbe niso izvajali na podlagi verskega prepričanja, temveč zgolj na podlagi dokazov, zbranih med poštenimi sodnimi obravnavami, med katerimi so bile zajamčene pravice obtožencev do obrambe. Povedali so še, da je bil del obsojencev ustreljenih, del pa obglavljenih. Evropska unija in organizacija za človekove pravice Amnesty International sta se prav tako odzvali na usmrtitve v Savski Arabiji. V Bruslju so poudarili, da usmrtitve obsojajo, AI pa je izpostavila predvsem usmrtitev znanega šiitskega klerika Nimra al Nimra, ki jo je označila kot poskus njegovega utišanja. »Sojenja al Nimru in drugim so bila na eni strani spolitizirana, na drugi strani pa skrajno nepoštena, saj so bili surovo kršeni mednarodni standardi poštenega sojenja», je dejal direktor AI za Bližnji vzhod in severno Afriko Philip Luther. Dodal je, da je to, kar se dogaja v Savdski Arabiji, poskus utišanja kritikov v kraljestvu, še posebej med dejavno ši-itsko skupnostjo. Zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je v odzivu izpostavila, da je EU proti smrtni kazni, še posebej proti množičnim usmrtitvam. »Obstajajo resni pomisleki, še posebej glede pravice do svobodnega izražanja mnenja,« je v luči usmrtitve al Nimra dejala Mogherinijeva. Opozorila je tudi, da ta primer lahko vzpodbudi verske napetosti, ki so regiji doslej povzročile že veliko gorja. A je njena reakcija previdna, ker je Savdska Arabija ena glavnih zaveznic koalicije voljnih, ki naj bi nastopila proti Islamski državi, V Savdski Arabiji, ki zavrača pozive k ukinitvi smrtne kazni, so samo lani usmrtili 157 ljudi, največ v zadnjih dvajsetih letih. Včerajšnje usmrtitve so bile najbolj množične po letu 1980, ko so v enem dnevu usmrtili 63 skrajnežev po napadu na mošeji v Meki leta 1979. ITALIJA Prva vroča tema leta so istospolne zveze RIM - Prva vroča politična tema v novem letu bo, kot kaže, vprašanje zakona o istospolnih zvezah, ki ga Italija še nima, zaradi česar si je že večkrat prislužila grajo Evropske unije. Vprašanje, ki razdvaja, je možnost posvojitve biološkega otroka partnerja. Zakonski osnutek s prvopodpisnico senatorko DS Monice Cirinna ga predvideva, vendar mu nasprotujejo vladni centristi in tudi del samih parlamentarcev Demokratske stranke, ker se bojijo ti. pojava »izposojenih maternic«. Zato je senatorka DS Rosa Maria Di Giorgi predlagala drugačno rešitev in sicer, da bi lahko za partnerja oz. partnerko v istospolni zvezi veljala le neka oblika »okrepljenega varstva« nad partnerjevim otrokom, možnost njegove posvojitve pa bi nastopila šele, ko otrok postane polnoleten. Turisti z dežnikom pred prenovljeno Fontano di Trevi v Rimu ansa V Italiji končno dežuje in sneži RIM, MILAN - Po dolgotrajni suši v Italiji končno spet dežuje in sneži, posebno na severu. V Milanu in Rimu (ne pa v Neaplju) pomenita dež tudi veliko pomoč pri zmanjševanju onesnaženosti zraka, zaradi katerega so v teh mestih omejili ali celo povsem prepovedali zasebni promet. Ukrepov še niso preklicali, mogoče bodo to lahko storili v prihodnji dneh, saj napovedujejo nadaljevanje padavin. Alpski lok je zajelo zmerno sneženje, ki je nekoliko pobelilo nenavadno zeleno hribovje in razveselili turistične delavce v zimskošportnih centrih. A sneži tudi v nižinah, v pokrajinah Milano, Pavia, Lodi, Verona, Piacenza, Vicen-za in Mantova. Zaradi razmeroma visokih temperatur se sneg ne bo oprijel tal. Danes naj bi se stanje povsod umirilo, a poslabšanje se bo preselilo na jug Italije, do 6. januarja pa bo deževalo povsod po državi. ZN - V letu 2016 volitve novega generalnega sekretarja V igri tudi Slovenija Po načelu rotacije, naj bi bila na vrsti vzhodna Evropa - Vse več mnenj, da je napočil čas za žensko NEW YORK - Generalna skupščina Združenih narodov bo proti koncu leta 2016 izvolila novega generalnega sekretarja, ki bo 1. januarja 2017 na položaju nasledil Ban Ki Moona iz Južne Koreje. Prvič doslej je v igri za ta položaj tudi Slovenija z bivšim predsednikom države in nekdanjim pomočnikom generalnega sekretarja ZN Danilom Turkom. Ustanovna listina ZN določa, da generalnega sekretarja ZN izbira Generalna skupščina na priporočilo Varnostnega sveta. Resolucija Generalne skupščine iz leta 1946 je priporočila, da Varnostni svet izbere le enega kandidata, s čimer naj bi se izognili razpravam. To pa je praktično pomenilo, da imajo odločilno besedo stalne članice VS s pravico do veta, čeprav je za izbiro formalno potrebnih devet glasov v 15-članskem organu. Septembra letos sprejeta resolucija pa priporoča, da se kandidati pred izbiro v Varnostnem svetu predstavijo vsemu članstvu ZN. Odločale bodo še vedno predvsem stalne članice -ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija -, ki pa bodo malce težje potrdile kandidata z izrazito negativnim mnenjem večine 193 članic ZN. Naslednik ali naslednica Bana bo dobil mandat za pet let z možnostjo ponovne izvolitve za dodatnih pet let. Vse več je mnenj, da bi bilo lepo na čelo svetovne organizacije prvič v zgodovini postaviti žensko, čeprav to ni formalni pogoj in moški niso izključeni. V ZN volitve potekajo v okvirju petih regionalnih skupin in doslej je imela vsaka razen vzhodnoevropske svojega generalnega sekretarja. Regionalna rotacija ni formalizirana, vendar pa je močno prisotno mnenje, da je čas za nekoga iz te skupine, kar je javno podprla Rusija. Skupina Zahodna Evropa in drugi je imela doslej tri generalne sekretarje (Trygvie Lie, arhiv Dag Hammarskjold in Kurt Waldheim), Azija dva (U Thant in Ban Ki Moon), Afrika dva (Butros Butros Gali in Kofi Annan) ter Latinska Amerika in Karibi enega (Javier Perez de Cuellar). Indijski diplomat Shashi Tharoor, ki je oktobra leta 2006 izgubil volitve proti Banu, osebno stavi na nekoga iz Vzhodne Evrope s podporo Rusije, ki bo sprejemljiv za ostale štiri stalne članice. Tha-roor je izgubil zaradi nasprotovanja ZDA, ki niso želele močnega generalnega sekretarja. Neformalno namreč velja, da generalni sekretarji prihajajo iz majhnih ali šibkih držav. Stalne članice Varnostnega sveta so vnaprej izločene iz igre, obenem pa te države ne želijo močnega voditelja sekretariata, ki bi mešal štrene njihovim nacionalnim interesom. Izbira bo potekala v dveh fazah. Kandidati se bodo od pomladi naprej predstavljali širšemu članstvu, pri čemer bodo morali pokazati zavzetost za novo razvojno agendo in tudi za reševanje problema podnebnih sprememb. Kandidati bodo morali politični slalom izpeljati brez večjih prask, predvsem pa brez stališč, s katerimi bi se zamerili kateri od stalnih članic. Kandidati iz Vzhodne Evrope bodo v težkem položaju zaradi spora med ZDA in Rusijo glede Ukrajine, vendar pa to velja tudi za kandidate iz drugih skupin, ki se bodo odločili za vstop v tekmo. Želja po generalni sekretarki je močno prisotna, vendar to pri državah kot sta Rusija in Kitajska ne bo igralo odločilne vloge. ZDA, ki dajo največ denarja za ZN, pa bodo podprle kandidata, ki bo med drugim zagotovil nadaljevanje reform v smeri manjših stroškov. Trenutno ozračje govori v prid izbiri kandidatke iz Vzhodne Evrope, čeprav se lahko zgodi marsikaj in igra je povsem odprta. Kandidatov je veliko, med njimi iz Vzhodne Evrope generalna direktorica Unesca Bolgarka Irina Bokova, hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic, podpredsednica Evropske komisije Bolgarka Kristalina Georgieva in predsednica Litve Dalia Grybauskaite. Pri moških iz te skupine sta poleg Turka v igri še nekdanja predsednika Generalne skupščine ZN, Makedonec Srgjan Kerim in Srb Vuk Je-remic, ki ga zahodne stalne članice Varnostnega sveta ZN sicer že vnaprej zavračajo. Omenjata se tudi nekdanji in sedanji zunanji minister Slovaške Jan Kubiš ter Miroslav Lajčak. Ko gre za morebitne kandidatke, sta v ospredju zanimanja predsednica Čila Michelle Bachelet in nekdanja premierka Nove Zelandije Helen Clark, po novem pa se zaradi odnosa do beguncev med številnimi drugimi sedaj omenja celo nemška kanclerka Angela Merkel. Poleg tega so tu še kandidati iz drugih regionalnih skupin. Robi Poredoš/STA Vatikan priznal palestinsko državo VATIKAN - Vatikan od včeraj uradno priznava palestinsko državo. Začel je namreč veljati sporazum, ki sta ga Vatikan in palestinske oblasti podpisala konec junija. V sporazumu o statusu katoliške cerkve v Palestini je izključno govora o državi Palestine. Hkrati tudi izpostavlja podporo mirovni, pogajalski rešitvi za razmere v regiji. Pred letom dni je Vatikan v uradnih dokumentih ob papeževem obisku v sveti deželi že navajal besedno zvezo država Palestina. Maja lani je palestinskega predsednika Mahmuda Abasa v Vatikanu sprejel tudi papež in ga označil za angela miru. V prihodnjih letih se v Vatikanu obeta tudi odprtje palestinskega predstavništva. Dogovor je Izrael že lani ostro obsodil. Doslej je Palestino kot suvereno državo priznalo več kot 130 držav. V Izraelu lov na atentatorja TEL AVIV - V Izraelu več tisoč policistov išče 29-letnega Palestinca z izraelskih državljanstvom Nashada Mil-hema, ki je v petek v nekem pubu streljal na množico, ubil dve osebi in jih ranil osem, pred atentatom pa morda umoril tudi arabskega taksista. Napadalca je ovadil njegov oče na podlagi posnetkov med streljanjem. Kot kaže gre za problematičnega človeka, ki je bil tudi zaprt zaradi uživanja drog. Priprli so tudi njegovega brata. Sumijo, da je vedel, kaj je naklepal njegov brat. Upor direktorjev poljskih televizij VARŠAVA - Po nedavnem sprejetju spornega zakona o medijih na Poljskem so odstopili direktorji štirih programov poljske javne televizije. Z odstopom naj bi direktorji prehiteli odstavitev, ki se jim je obetala. O vodilnih položajih v javnih medijih bo poslej namreč odločala nacionalistična poljska vlada. Nova zakonodaja tudi predvideva, da bodo prenehali mandati dosedanjim članom nadzornih svetov in vodilnim predstavnikom poljskega javne televizije in radia. Proti novemu zakonu o medijih, ki ga mora še podpisati predsednik Andrzej Duda, so že protestirali organizacije za človekove pravice in novinarska združenja. ZDA za Rusijo grožnja MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je ocenil, da ZDA predstavljajo eno od groženj ruski nacionalni varnosti. To je prvič, da je Putin ZDA uvrstil med grožnje Rusiji. Putin je dokument z naslovom O strategiji nacionalne varnosti Ruske federacije podpisal na silvestrovo. Omenjena strategija nadomešča dokument iz leta 2009. V dokumentu je zapisano, da je Rusiji uspelo povečati svojo vlogo pri reševanju globalnih problemov in mednarodnih spopadov, prav to pa naj bi povzročilo odziv Zahoda. Dokument med grožnje ruski nacionalni varnosti uvršča tudi širitev zveze Nato. Za 0,6 odstotka davkov manj BENETKE - Leta 2016 se bo davčni pritisk v Italiji zmanjšal za 0,6 odstotka, so zapisali pri združenju obrtnikov CGIA s sedežem v Mestrah. Opozarjajo pa, da bo morala vlada v tem letu pridobiti 15 milijard evrov, da prepreči povečanje davka IVA. Dražje cestnine in vozovnice RIM - Novo leto prinaša v Italiji še običajno podražitev v avtocestnem in železniškem prometu. Kar zadeva avtoceste bo vožnja držaja na šestih odsekih, predvsem pa med Milanom in Tu-rinom (6,5 odstotka držaji). Dražja bo tudi vozovnica za hitre vlake Frecce družbe Trenitalia. V povprečju bodo vozovnice za 2,3 odstotka dražje.. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 3. januarja 2016 3 Žica na Dragonji fotodamj@n Milan Brglez SLOVENIJA - Predsednik državnega zbora Brglez »Žice ne postavljamo z veseljem ali z ideološko zavzetostjo« MARIBOR - Predsednik državnega zbora Milan Brglez je v intervjuju za dnevnik Večer na vprašanje, ali ni ograjevanje z bodečo žico v posmeh samostojnosti Slovenije in celotnemu ustroju EU, odgovoril, da «v osnovi prav gotovo, saj govori o neuspehu EU in nas samih kot dela EU».»Vendar je postavitev žice na neki način mogoče razumeti in ne nujno politično braniti, kajti tudi sedanja izvršna veja tega ne počne z veseljem ali s kakšno ideološko zavzetostjo,« je opozoril. Po njegovih besedah gre za preventivni ukrep in za zaščito pred tem, kaj bi se lahko zgodilo, če se bo na neki točki vsaka država v EU morala sama soočiti z begunskim valom. »Malokdo verjame, da bi nas ograja lahko popolnoma obvarovala. Gre za to, da tako dejanje tudi druge prisili, da se s temi vprašanji začno ukvarjati. Za našo eksistenco je lahko problem veliko težji glede na velikost populacije in geopolitično lego ozemlja,« je poudaril Brglez. Na vprašanje, ali vlada razpolaga z obveščevalnimi podatki, da bo Hrvaška begunski tok preusmerila čez Istro v Italijo, je odgovoril, da dejansko obstajajo podatki, ki strokovno opravičujejo te poteze. »Razumem vlado, da ne želi postaviti tehničnih ovir po celi meji, ampak le tam, kjer bi lahko bil nenadzorovani prehod, ko bi morali begunce dobesedno loviti po nepreglednem terenu,« je dodal. »Slovenija postavi ograjo, da ne bi prihajalo do prehodov zelene meje, Hrvaška pa, namesto da bi ta ukrep podprla in se še bolj aktivno dogovarjala s Slovenijo, Slovenijo toži v Bruslju, ker je postavila ograjo - in s tem varuje schen-gensko mejo. Pošilja protestne note v Ljubljano itd. Njihov odhajajoči predsednik vlade pa tudi izkoristi vsako priložnost, da s svojimi nepremišljenimi izjavami po- Na vprašanje, ali vlada razpolaga z obveščevalnimi podatki, da bo Hrvaška begunski tok preusmerila čez Istro v Italijo, je Brglez odgovoril, da dejansko obstajajo podatki, ki strokovno opravičujejo potezo postavljanja mejnih ovir nanju Hrvaške v zvezi z begunsko krizo dejal predsednik DZ. To po njegovih besedah »ni evropsko vedenje, ni konstruktivno«. »Zato bo treba v letu 2016 temeljito razmisliti, kako ponovno vzpostaviti konstruktivne odnose s Hrvaško. Politika EU je politika dogovorov in spoštovanja sprejetega. Dvomim, da je hrvaški poskus odstopa od arbitraže in arbitražnega sporazuma skladen s takšno politiko,« je ocenil. V zvezi s stavko policistov je Brglez poudaril, da se v javnosti ustvarja vtis, kot da vlada policistom ničesar niti ne ponudi. »Teh dejstev tudi vlada ni znala javnosti ustrezno predstaviti, kar je včasih eden od problemov te vlade. Da veliko naredi in o tem bolj malo govori, medtem ko so nekatere prejšnje vlade veliko govorile in bolj malo naredile,« je dodal. Za padec podpore vladi je po njegovih besedah »krivo tudi to, da večino neprijetnih bremen prevzema sam prvi minister«. »Po mojem se je pri zadnjih kriznih vprašanjih premier bolj izpostavil, kot Cerar svari pred novim valom DOBOVA - Premier Miro Cerar je ob robu obiska sprejemnega centra v Do-bovi opozoril, da se lahko begunski val kmalu zelo okrepi. Tehnične ovire so zato nujne, pravi. »Moramo biti hvaležni vsem, ki skrbno in humanitarno uravnavajo begunski val. Policija, vojska, prostovoljci, humanitarni in zdravstveni delavci preprečujejo, da bi bili z begunsko problematiko obremenjeni še drugi v Sloveniji,« je opozoril premier Cerar. Vendar pa si morata po njegovih besedah tako vlada kot tudi celotna Evropa prizadevati, da na zunanjih mejah EU ne bo težav. Opozoril je, da si v Evropo želi po balkanski poti priti več milijonov migrantov. Naj se nasprotniki žične ograje spomnijo, kako je bilo takrat, ko je ni bilo in ko so iz sosednje države pošiljali begunce razpršeno in nenadzorovano, je pozval. V nekaj mesecih lahko po njegovih besedah znova pride do velikega vala migrantov, na kar se je treba resno pripraviti. Slovenija se mora pripraviti tudi na bolj zahtevne scenarije, je opozoril. slabšuje odnose med državama,« je o rav- bi bilo zanj to nujno. Morda je pretirano ščitil svoje ministre in s tem prevzemal odgovornost tudi tam, kjer bi bilo primerneje, da bi jo tisti, ki vodijo posamezne re-sorje,« je opozoril. »Bolj bi bil zadovoljen, če bi imeli več rednih sej kot izrednih,« je Brglez odgovoril na vprašanje, kako ocenjuje delo DZ. »Izredne seje so sicer stvar opozicije in v drugem letu mandata je največja opozicijska poslanska skupina SDS z razpadom poslanske skupine ZaAB in formiranjem skupine nepovezanih poslancev z Bojanom Dobovškom na čelu ter s ponovnim zbližanjem z NSi dobila še dodatne zaveznike v parlamentu in s tem dovolj glasov za sklice izrednih sej,« je dejal. Ob tem je dodal, da ga je kot novinca v politiki in na funkciji predsednika DZ presenetila zlasti inovativnost kolegov iz opozicije pri iskanju proceduralnih lukenj. »Obstoječa parlamentarna praksa, na katero se naslanjajo naše strokovne službe, pogosto ni pomagala. Ko smo se ukvarjali z mandatom Janeza Janše, ki je bil pravnomočno obsojen in hkrati na prestajanju zaporne kazni, smo imeli opravka s postopki in zahtevami, ki so brez precedensa v obstoječi parlamentarni praksi. Zato je bilo treba biti zelo pozoren in razumno reagirati,« je spomnil. (STA) »Politika EU je politika dogovorov in spoštovanja sprejetega. Dvomim, da je hrvaški poskus odstopa od arbitraže in arbitražnega sporazuma skladen s takšno politiko« BOVEC - Obnova kaninskih naprav in povezave z italijansko stranjo Dela je še zelo veliko Po pisnaju Dnevnika ne bodo mogli črprtai vbseh evropskih sredstev - Montaža pet ton težkega obračalnega kolesa - Vreme jih gre na roko BOVEC - Občina Bovec zaradi nedoseganja rokov pri obnovi kaninskega smučišča v lanskem letu letos ne bo mogla počrpati dela odobrenih evropskih sredstev, poroča časnik Dnevnik. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je namreč projekt opredelila kot nedokončan in dovolila nadaljevanje investicije. Končana mora biti do 30. septembra. Projekt sanacije žičniških naprav na smučišču Kanin, ki je zaprto že tri leta, je skupaj vreden 5,9 milijona evrov, v to številko je vključenih 3,8 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Pogodbeni rok za dokončanje državnega projekta se je iztekel zadnji dan lanskega leta. Do tedaj je bovška občina za dela in nabavo materiala po pisanju časnika porabila 2,3 milijona evrov, od tega 1,8 milijona evrov evropskega denarja, dobrega pol milijona pa je prispevala država iz proračuna. Zaradi nedoseganja rokov pri obnovi smučišča letos Občina ne bo mogla počrpati dveh milijonov od omenjenih 3,8 milijona evrov odobrenih evropskih sredstev. Potem ko so v Bovcu iz francoske družbe Poma le dočakali enega glavnih delov za štirisedežnico Prevala -pet ton težko obračalno kolo s premerom 5,25 metra -pa so neprijetno presenečeni ugotovili, da manjka pod-konstrukcija za kolo. Načrtujejo, da bodo ta dela opravili prihodnji teden, je povedal direktor družbe Kaskader Peter Poljanec. Kaskaderjevi delavci so tudi že odmontirali večino baterij na trisedežnici Skripi in krožni kabinski žičnici, skozi katere teče jeklena vrv. »Baterije bomo generalno obnovili. Za to bomo potrebovali vsaj mesec dni dela. Obnavljali jih bomo na postaji B. V dneh pred novim letom smo v les oblekli tudi nov zabojnik na Prevali, kjer bo srce štirisedežnice,« je dodal Poljanec. Ponovnega zagona žičnice za Dnevnik ni želel napovedovati: «Veli-ko dela nas še čaka. Pomembno je, da obnova poteka in da bo Kanin ponovno zaživel. Vse pa je sedaj odvisno tudi od vremena. Doslej smo imeli srečo. Snega je na višini 2000 metrov malo. V senčnih legah je snežna odeja debela največ do 40 centimetrov, na sončnih pa je kopno.« (STA) Proge v FJK VIDEM - Kljub temu, da se vreme , kot kaže, naglo spreminja, je program odprtja prog na smučiščih v FJK zaenkrat do 7. januarja nespremenjen. Razen v Saurisu je možno smučati povsod, a v okrnjeni obliki. Na Višarjih je proga Di Prampe-ro odprta le do vmesne postaje, na Trbižu je mogoče smučati na progah Malga, Foresta in Florjanca. Na Žlebeh (Sella Nevea) je odprta tekmovalna proga Kanin, Na Zonco-lanu delujejo proge 2, 3 in 4, v kraju Forni di sopra so odprte proge Davost (Varmost je zaprt), na Piancavallu pa je odprta proga Genzianella. Šolske proge so povsod odprte, med Trbižem in Nevejskim sedlom pa deluje skibus. KRONIKA V naslednjih treh letih ne sme v Videm VIDEM - Ime Gabriele Pao-lini vam je verjetno neznano, obraz, ki ga vidite na fotografiji, pa vam je najbrž še kako poznan. Gre za znanega motilca neposrednih prenosov televizijskih kolegov vseh postaj, posebno pa še postaje RAI. Ko se novinar vključi v prenos se Paolini običajno pojavi za njim, se vsiljivo nastavlja kameri, kaže kak napis, včasih kaj pove, večkrat ga sam novinar ali pa kdo iz njegovega štaba zlepa, včasih pa tudi zgrda odstrani. No, Paolini se je na novoletni dan mudil v Vidmu, kjer je vnovič poskrbel za šov, a ne pred kamerami, temveč na trgu Liberta' pod ložo del Lionello v središču mesta. Tam se je pojavil v družbi dveh misic pornografskih filmov in še enega znanca, začel se je slačiti in samo v spodnjicah začel z ojačevalcem nagovarjati mimoidoče. Eno od njegovih spremljevalk je obšla slabost, Paolini, ki si je privoščil tudi skok v bližnjo fontano, pa se je tako premrazil, da so po posegu policistov, ki so jih na kraj dogajanja poklicali očividci, oba z rešilcem odpeljali v bolnišnico. Tam sta, kot kaže, ostala le nekaj minut. Zadeva je epilog dobila včeraj, ko je videmska kvestura izdala na račun Paolinija prepoved, da se v naslednjih treh letih ne sme pojaviti v Vidmu, to pa zaradi ne-tenja javnega miru in ustvarjanja socialnega nemira. stalno gledališče MODRI PROGRAM Spritz for five & Jazzva prvič skupaj! enkratni pop&jazz večer a-cappelia glasbe! V petek, 8. januarja 2016, ob 20.30 " sodelovanju z Glasbeno matico IPredprodaja vstopnic pri blagajni SSG - pohitite! www.teaterssg.com 4 Nedelja, 3. januarja 2016 AKTUALNO / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu GOSPODARSTVO - V Trst je priplula MSC Luciana, ki predstavlja za luko nov rekord Nova ladja velikanka m V V| • m «v v v tržaškem pristaniscu Pogled na ladjo MSC Luciana od Ferlugov (foto: Nikolaj Kovačič). Spodaj: ladja pri 7. pomolu Napovedi o silovitem razvoju tržaškega pristanišča oz. 7. pomola, ki ga bodo v bližnji prihodnosti povečali in podaljšali za 200 metrov, se dan za dnem uresničujejo. Promet stalno raste, v mesto pa prihajajo vedno večje ladje. To se je zgodilo tudi konec leta. V prejšnjih dneh je priplula v tržaško pristanišče velikanka skupine MSC Luciana, ki premore kar 11.660 TEU in predstavlja za luko nov rekord. Po nekajdnevnem postanku sredi Tržaškega zaliva je od včeraj na 7. pomolu. Pristanišče je torej stopilo v novo leto z novim elanom. Velikost ladje, ki je bila opazovalcu z visokega očitna (na sliki zgoraj pogled s Ferlugov), je poudarila tudi Pristaniška oblast in razložila, da je to po zmogljivosti največja ladja, ki je doslej priplula v Jadransko morje. Ladjo MSC so zgradili leta 2009 in je dolga 363,5 metra ter široka 45,6 metra: to pomeni, da lahko razporedijo kontejnerje po 18 vrstah. Pretovor v tržaški luki bodo omogočile spremembe na kontejnerskih dvigalih na 7. pomolu. V pristanišču so se namreč pred časom zaključila nekatera dela za izboljšanje pristaniških dejavnosti in so npr. že spet namestili kontejnersko dvigalo vrste post panamax, ki so ga nadgradili in je postal vrste t.i. super post pana-max. Sedmi pomol je danes edini v Jadranu, ki lahko gosti istočasno dve tako veliki ladji, ugotavlja Pristaniška oblast. Ladja MSC Luciana deluje v okviru dogovora za skupne storitve, ki sta ga sklenili skupini Maersk Lin in MSC in povezuje Jadran in Daljni Vzhod. Dodatna rekorda so v Trstu zabeležili pred časom s prihodom drugih dveh ladij tega konzorcija, in sicer Gerda Maersk in Maersk Altair. Spomnimo naj, da upravlja 7. pomol družba Trieste Marine Terminal, ki je ravnokar obnovila koncesijo za prihodnjih 60 let. Družba TMT bo v razvoj terminala vložila 188 milijonov evrov. Sedmi pomol bodo podaljšali za 200 metrov, novi del pa bodo nato razširili še za 20 metrov. Terminal za kontejnerje bo lahko nazadnje sprejemal istočasno dve veliki ladji z zmogljivostjo vsaka 14.000 TEU. Dela bodo razdeljena v tri faze in se bodo začela v začetku leta 2017 ter se zaključila konec leta 2018. TRBIŽ - Nesreča Tržaška smučarka v bolnišnico V trbiškem smučarskem središču se je včeraj zgodaj popoldne poškodovala tržaška smučarka. Štiridesetletna Tržačanka je med smučanjem po progi Malga izgubila nadzor nad smučmi in se silovito zaletela v skalo ob progi. Na pomoč so priskočili trbiški ka-rabinjerji na smučeh in osebje službe 118, ki je ponesrečenki nudilo prvo pomoč. S helikopterjem so jo nato prepeljali v bolnišnico v Tolmeč, kjer so ugotovili, da si je zlomila ramo, poleg tega pa je utrpela več udarcev. GORSKA NESREČA - Kdo je bil Mario Gregori Matematik, športnik, navdušen planinec Mario Gregori, tržaški upokojenec, ki je v sredo izgubil življenje v pogorju Montaža, je dolgo let delal na tržaški univerzi. Bil je matematik, v 70. letih je bil tudi direktor univerzitetnega računalniškega raziskovalnega središča, ko je le-ta imel sedež v Ulici sv. Frančiška, kjer je danes družba Insiel. Na tržaški univerzi je bil zelo poznan, aktiven je bil tudi v okviru šolskega sindikata CGIL-Scuola. Gregori zapušča ženo in hčer. Mario Gregori je bil kljub svojim 80 letom (dopolnil jih je septembra) še vedno v zelo dobri telesni formi, pravi njegov prijatelj Uroš Koren. Ljubil je gore in je odlično poznal Julijske Alpe, kamor je zelo pogosto zahajal - tako na italijansko kot na slovensko stran meje. Bil je član alpinističnega kluba CAI XXX Ottobre. Visoka in močna postava mu je omogočila, da je v mladih letih (torej v 50. letih prejšnjega stoletja) nastopal za tržaški vaterpolski klub Edera. Še vedno je bil vsestransko angažiran in zelo razgledan, pred kratkim je v Narodni in študijski knjižnici iskal dokumente o ljudskih štetjih v avstro-ogrskih časih. 30. decembra se je s tremi prijatelji odpravil na Špik hude police, med sestopom proti koči Giacomo di Brazza pa je bil zanj usoden zdrs na travnatem pobočju. Drsel je več deset metrov, nakar se je naklon povečal in nesrečni Gregori je zgrmel v gruščnat prepad. (af) POLITIKA - Ussai G5Z zahteva nov načrt za • a • v v pristanišča Deželni svetnik Gibanja 5 zvezd Andrea Ussai je v tiskovni noti zahteval od deželne vlade, da se v Rimu odločno zavzame za spremembo reforme italijanskih pristanišč in zagotovi, da se bo tržaško pristanišče smotrno razvijalo. Poleg tega je treba zagotoviti, da bo lahko luka izkoriščala priložnosti, ki jih ponujajo prostocarinska območja. Reforma pristanišč predvideva med drugim korenito zmanjšanje števila pristaniških oblasti, je po- vedal Ussai in poudaril, da ni pojmljivo, da bi na primer vsa pristanišča od Ancone do Trsta upravljala ena sama oblast. »Renzijeva vlada in deželni odbor Debore Serracc-hiani morata zato ukrepati in postaviti temelje, da bodo poleg priznanja prostocarinske cone v Trstu zagotovljena tudi sredstva za njihovo smotrno upravljanje«, je dejal Ussai in spomnil na ustrezno resolucijo, ki jo je predstavilo Gibanje 5 zvezd v prejšnjih dneh v deželnem svetu. Zakon 84/94, ki trenutno urejuje italijanska pristanišča, priznava posebni status tržaške luke, toda za upravljanje prostocarinskega območja predvideva poseben odlok, ki ga pristojno ministrstvo še nikdar ni izdalo, pravi Ussai. G5Z se v resoluciji nanaša na t.i. državni strateški načrt za pristanišča in logistiko, ki je edinstvena priložnost, da se ponovno zakoliči značilnosti tržaškega pristanišča. Toda ta načrt je potrebno izboljšati in zagotoviti, da bodo v postopkih za imenovanje predsednikov pristaniških oblasti imeli besedo tudi predstavniki deželnih oziroma krajevnih uprav. Poleg tega je treba zagotoviti, da bodo pristaniški odbori ohranili svojo strateško vlogo in da bodo v njih še naprej sedeli župani pristaniških mest, je še menil Ussai. Mario Gregori pred kočo Brazzà leta 2013 / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 3. januarja 2016 5 VELIKI TRG - Najdaljša noč v letu Deset tisoč ljudi zaklicalo srečno 2016 Ognjemet je obsijal nebo točno opolnoči fotodamj@n MIROVNIŠKI POHOD - Odbor Danilo Dolci Z vrednotami miru in dialoga v bran beguncem Pohod se je simbolično začel pred silosom Tradicionalni pohod miru, s katerim Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci že tri desetletja na novega leta dan potrjuje vrednote miru, dialoga in sočutja, je letos privabil lepo število po-hodnikov, med katerimi so bili pripadniki različnih etničnih skupnosti in tudi mi-granti. Letošnji pohod se je simbolično začel pred silosom, kjer si je zatočišče našlo precej beguncev, v njegovem fokusu pa je bila prav begunska kriza, ki je letos Trst je v novo leto vstopil bučno, sijoče in v toplih oblačilih, saj je burja poskrbela, da je bil občutek mraza večji. Silvestrovanja na Velikem trgu se je udeležila malo več kot deset tisoč glava množica, nebo pa je ob prehodu v novo leto obsijal čudovit ognjemet. Po uradnih podatkih je PORODNIŠNICA Prvi otrok deklica Eliza Rodila se je ob 4.15 Prvi novorojenček v novem letu v tržaški porodnišnici je prišel na svet ob 4.15 zjutraj. To je bila deklica Eliza (FotoDamj@n), ki je ob rojstvu tehtala nekaj manj kot tri kilograme. Novopečena mamica in dojenčica se počutita odlično. novoletna prireditev potekala brez večjih izgredov, čeprav so sile javnega reda imele kar nekaj dela z vinjenimi osebami. Najdaljša noč v letu je bila tako za tiste, ki so silvestrovali na prostem, kot za tiste, ki so bili doma ali kje drugje, polna objemov, poljubov, stiskov rok, nazdravljanja s penino ter voščil z željami po zdravju, ljubezni, sreči ter tudi po zaposlitvi. Silvestrovanja na prostem se je sicer letos udeležilo manj ljudi kot prejšnja leta, čeprav je bilo dobro poskrbljeno za vse okuse in generacije. Osrednje prizorišče silvestrovanja je bilo na Velikem trgu, sil-vestrski program pa je bil pester tudi na 4. pomolu, Borznem trgu, Ponte-rošu, v Ausonii in pasaži Tergesteo. Na prizoriščih je odmevala popularna, alternativna in rockovska glasba, točno opolnoči pa je nebo obsijal ognjemet. Letos so za čudovito kuliso poskrbele tudi nekatere papirnate lanterne, s katerimi so ljudje mahali in pozdravljali novo leto. Zabava se je nato nadaljevala z glasbo, tisti najbolj vztrajni so rajali do zgodnjih jutranji ur. Da je bilo silvestrovanje pestro in zabavno, je pokazal že jutranji sprehod po mestu in rajonih, kjer so bile ulice prekrite z ostanki pirotehničnih sredstev, plastičnimi kozarci in steklenicami. Komunalna služba je začela s čiščenjem ob 6. uri zjutraj, a so prvo čistilno akcijo izvedli le v strogem središču. Sledi silvestrovanja na prostem so bile vidne do včeraj zjutraj, ko so delavci komunalne službe očistili še zadnje mestne ulice in okoliške rajone. (sč) BARKOVLJE - Na novega leta dan Zimsko kopanje privabilo pogumne fotodamj@n presenetila vse evropske države in njene voditelje. Mirovniki so se zbrali pred silosom, od koder so krenili proti luteransko-evan-geličanski cerkvi, v kateri so navzoče nagovorili predsednik Odbosa Dolci Luciano Ferluga, don Mario Vatta in župan Roberto Cosolini. Slednji je opozoril, da je Trst mesto, v katerem so že od nekdaj narodi znali sobivati v slogi in miru. V cerkvi je sledil koncert Medverskega zbora, ki je pod taktirko Fabia Nossala zapel venček sakralnih skladb iz glasbene zakladnice različnih narodov in ver. Nato so pohodniki zapustili cerkev in pot nadaljevali po Ul. Roma in San Spiridione vse do Trga sv. Antona, kjer je besedo prevzel nekdanji koprski župan in evropski poslanec Aurelio Juri, ki je v slovenskem in italijanskem jeziku podoživel primer zgledne mediacije na obali v času slovenske vojne za neodvisnost leta 1991. Ta dogodek je Juri vzel kot izhodišče za ostro nasprotovanje postavljanju bodočih žic ob slovensko-hrvaški meji. Pohodniki so nato vstopili v cerkev Sv. Antona Novega, v kateri je spregovoril škof Giampaolo Crepaldi, ki je v homiliji spomnil na pomen usmiljenja in sočutja. Tradicijo zimskih skokov v morje že 53 let goji Tržačan Mario Cigar fotodamj@n Tradicionalni novoletni skoki v morje so tudi letos privabili lepo število pogumnih kopalcev. Nekateri so v vodo skakali iz zabave, spet drugi verjamejo v zdravilne učinke zimskega kopanja na prostem. Na novega leta dan je z barkovljanskega pomola že 53. leto v morje skočil 75-letni Tržačan Mario Cigar, družbo pa mu je delala hči Ilaria. Živahno je bilo tudi na koncu borovega gozdička, na t.i. barko-vljanski plažici, kjer se je v morju skopalo 25 pogumnih. Res pogumnih, morje ima namreč le 11 stopinj Celzija. Najprej se je začelo z ogrevanjem ob zabavnem klepetu, ko so bili vsi dovolj pripravljeni, je sledil prvi letošnji skok v morje. Po preplavanih nekaj metrih so se kopalci vrnili na obalo in novoletni ritual ponovili še dvakrat. Kopalci, ki so prepričani, da s skokom v mrzlo morje naredijo nekaj zdravega za telo in dušo, so s pozitivno energijo okužili številne gledalce. Barkovljan-ske novoletne skoke v morje so popestrili še s spremljevalnim programom, ki je predvideval tudi družabnost ob okušanju pršuta, salam in sladkih dobrot. (sč) Žensko opekla petarda V novo leto so policisti, zdravstveni delavci in gasilci vstopili na delovnem mestu. Najdaljša noč v letu sicer ni bila preveč naporna, a kljub temu so izvedli kar nekaj intervencij. Največ dela so policisti in zdravstveni delavci imeli s tistimi, ki so pregloboko pogledali v kozarec (12 intervencij od skupno 30). Resnejše poškodbe pa je utrpela 47-letna ženska, ki je zaradi poškodb s pirotehničnimi sredstvi (petarde) pristala na urgentnem bloku ka-tinarske bolnišnice. Do nesreče je prišlo na območju Sv. Justa, poškodovan-ko pa so v bolnišnico odpeljali prijatelji. Zdravstveni delavci so pacientki oskrbeli površinske opekline po obrazu in desnem stegnu in ji napovedali popolno okrevanje v osmih dneh. S pirotehničnimi sredstvi zanetili požara v Boljuncu in na Pesku Požar v Boljuncu v objektivu Alberta Tula ... jaz reporter Neoprezno igranje s pirotehničnimi izdelki je med novoletnim praznovanjem povzročilo kar nekaj preplaha tako v Boljuncu kot na Pesku, kjer je zagorelo v gozdu. V obeh primerih naj bi šlo za nerodno odvržena pirotehnična sredstva, ki so povzročila požar. Nad Jamo v Boljuncu je grmičevje po navedbah pokrajinskega poveljstva gasilcev zagorelo že okrog 0.20, gasilci so s pravočasno intervencijo pogasili požar, poškodovanih ljudi in predmetov ni bilo. Na kraju so se zadržali do 3. ure. Takrat se je podoben požar vnel na Pesku, na gozdnato-travnati površini blizu naselja. Tudi tam so gasilci ukrotili plamene in preprečili hujšo škodo. Iz Boljunca smo prejeli fotografije dveh bralcev, in sicer prek aplikacije Jaz Reporter, s katero je mogoče poslati posnetke neposredno v naše uredništvo. ... in v objektivu Martina Bachija jaz reporter 6 Nedelja, 3. januarja 2016 AKTUALNO / ČARBOLA - Migranti začasno v športni palači Zasilna rešitev za hladne noči Izpraznili Silos - Kmalu naj bi večje število azilantovpreselili v druga mesta Športna palača na Čarboli fotodamj@n 1. januarja zvečer ni bilo v Silosu niti enega pribežnika, vse so nastanili v različne centre v pokrajini. 30. decembra so oblasti zaradi zimskih razmer namreč začasno uredile zasilno nočno zavetišče v eni večjih mestnih telovadnic - v športni palači na Čarboli. Trenutno tam prenočuje petdeset ljudi. Šlo naj bi samo za nekajdnevno rešitev, v pričakovanju, da večje število prosilcev za azil preselijo v druga italijanska mesta. »Do 6. januarja (vključno) bo vse ustavljeno, nakar naj bi del tukajšnjih azilantov - najmanj 50 ljudi - preselili drugam,« je včeraj povedal predsednik Italijanskega konzorcija za solidarnost (ICS) Gianfranco Schiavone. Športno palačo na Čarboli so tudi lani v tem času uporabili v te namene. Letos so prav tako tik pred iztekom leta v njej namestili ležišča in spalne vreče; osnovne storitve, s katerimi ponujajo azilantom kolikor toliko dostojno prenočišče. Podnevi pa je športna palača zaprta, v njej se gostje ne zadržujejo. Medtem ni izključeno, da se bodo novi prišleci spet zatekli v hladni Silos, čeprav se menda širi informacija, da so centri za prvo sprejemanje drugje. Tržaški župan Roberto Cosoli-ni je ob zaključku leta izrazil željo, da bi državne institucije učinkoviteje pomagale Trstu, ki že dalj časa gosti mnogo več mi-grantov kakor razna druga mesta. (af) OPČINE - Zadružna kraška banka in Kmečka zveza Skrb za domače okolje Poudarjena je bila na srečanju vodstev banke in kmečke organizacije ob izteku preteklega leta Po že ustaljeni tradiciji so se ob izteku leta srečali predstavniki Zadružne kraške banke (ZKB) in Kmečke zveze (KZ). Bančno ustanovo so zastopali predsednik Adriano Kovačič, podpredsednik Dragotin Daneu, in novi direktor Sergio Carli, Kmečko zvezo pa predsednik Franc Fabec, tajnik Erik Masten in deželni tajnik Edi Bukavec. Predsednik ZKB je po priložnostnih pozdravnih besedah izpostavil vlogo, ki jo ima banka v naši skupnosti in na njenem ozemlju. S tem v zvezi je Kovačič omenil negativne občutke in učinke, ki jih je zaznati Zadružna kraška banka je premoženjsko in finančno solidna, zato bo še naprej izpolnjevala svoje poslanstvo v domačem okolju zaradi znanih negativnih ukrepov in posledic, ki so prizadele nekatere bančne zavode v Italiji in posledično njihove člane in varčevalce. Pri tem je predsednik poudaril, da je ZKB - za razliko od omenjenih bank - premoženjsko in finačno solidna. Zato upa, da ji bodo njeni člani, kot doslej, še naprej zaupali zlasti zaradi pozitivne vloge, ki jo banka odigrava v korist razvoja teritorija in krajevne skupnosti. Tudi glede Kmečke zveze, je podčrtal, da ta organizacija ne nudi le pomembno strokovno pomoč krajevnemu kmetijstvu temveč celotni slovenski narodni skupnosti, predvsem kot dosledna braniteljica teritorija, brez katerega bi skupnost izgubila svojo identiteto. Fabec se je zahvalil sogovornikom za tvorno sodelovanje in podporo, ki jo ZKB namenja Kmečki zvezi in tržaškemu kmetijstvu. Predstavil je tudi razčlenjeno delovanje slovenske kmečke organizacije in pri tem nakazal nove izzive in možnosti, ki se za kmetijstvo odpirajo z novim programskim obdobjem. Podčrtal je plodno sodelovanje z ustanovami v Italiji in Sloveniji, v prvi vrsti s slovenskim kmetijskim ministrstvom in z Uradom za Slovence v zamejstvu. Srečanje je bilo namenjeno tudi potrditvi in razvoju sodelovanja med ustanovama. KZ je predstavila svoje svetovalne in strokovne službe, ki uživajo finančno podporo banke, za kar ji gre priznanje in zahvala tržaških kmetov, kajti strokovno svetovanje je odločilno pripomoglo h kakovostni rasti tržaškega kmetijstva. Le-ta se danes lahko ponaša z vrhunskimi pridelki in izdelki. Na srečanju so preverili možnosti večjega sodelovanja v prihodnjem obdobju, predvsem na področju nudenja dodatnih storitev v korist članov obeh ustanov. Prisotni so si bili edini tudi glede problematike, ki zadeva upravljanje teritorija zlasti glede zavarovanih območij Natura 2000. Dežela namreč zaklju- čuje pripravo upravljalnih načrtov za območje Krasa, toda brez sodelovanja predstavnikov krajevnega prebivalstva, kot je to svoj čas zagotovila. Pričakovati je, da bodo ti v novem letu odobreni in bodo stopili v veljavo. Če pa ne bodo upoštevali razvojnih družbeno gospodarskih in kulturnih potreb Krasa, bodo zagotovo pomenili velik problem za ohranjanje in razvoj omenjenega območja. S tem v zvezi so predstavniki KZ navedli, da se na Deželi začenja izvajati nov Program razvoja podeželja (PRP) za obdobje 2014-2020, ki bo v polni meri stekel v prihodnjem letu. Glede novega programa je KZ mnenja, da ne upošteva v zadovoljivi meri razvojnih potreb območij z omejenimi naravnimi možnostmi, kot so tista, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost. Zato bo ključnega pomena, da se v največji možni meri upoštevajo ukrepi v korist omenjenih območji med katere spada tudi tržaško. Pri tem so predstavniki KZ izrazili nezadovoljstvo in razočaranje tudi zaradi dejstva, da Dežela z novim finančnim zakonom ni financirala Projekta za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini (t.i. Masterplan) za katerega se je obvezala s podpisom protokola za Prosecco DOC. Srečanje je bila tudi priložnost za obnovo konvencije, ki zagotavlja članom kmečke organizacije prednostne pogoje pri upravljanju bančnih računov in posojil. OPČINE - Jutri častitljivi jubilej Alojz Purič - Gigi naskakuje 90 let Alojz Purič - Gigi Kadar kjerkoli na Slovenskem, pa tudi na Hrvaškem, povem, da sem z Op-čin ali iz Trsta, me marsikdo najprej vpraša, če poznam Gigija. Med zamejskimi Slovenci je najbrž malo tako poznanih, kot je on -Alojz Purič, neumorni upravitelj openske zadruge oz. društvene prodajalne. Gigi je daleč naokrog prava legenda, živi pojem. In tudi gospodarski talent, ali človek, ki pooseblja idealnega prodajalca jestvinarja, takega, ki se dobro zaveda, da je skrivnost poslovnega uspeha v izbrani in kakovostni ponudbi, poštenem nasvetu in zmernosti ter dostopnosti cen, predvsem pa v delavnosti in vztrajnosti. Gigi je tudi človek, ki se zna s svojo neposrednostjo, premočrtnostjo in dobrodušnostjo prikupiti in vtisniti v spomin. In četudi se njegov glas včasih navidez jezno dvigne nekoliko nad črtovje, je vsakomur kmalu jasno, da se v njem v resnici odražata dobrohotnost in naklonjenost do klienta. Pa tudi želja, da bi vse teklo na čim bolj donosen, a hkrati uslužen in pošten način. Gigi bo jutri praznoval. Nagrmadilo se mu jih je okroglih devetdeset. Od teh je skoraj sedemdeset let preživel za krmilom Društvene prodajalne na Opčinah. Bilo mu je komaj dvajset let, ko je poleti 1946, po dolgotrajni stavki, ki je privedla do zaprtja mnogih trgovin in občutnega pomajkanja hrane, skupaj z nekaterimi drugimi daljnovidnimi in razsodnimi Open-ci zasnoval Nabavljalno in prodajalno zadrugo in postal njen upravitelj. Ni ga zaustavilo neizbežno, čeprav komaj zaznavno staranje in ni ga zaustavila zaslužena upokojitev. Danes, ko mu jih teče devetdeset, še vedno krepko drži za njene vajeti. Marsikaj se je spremenilo v tem dolgem času. Nekdanjo tesno prodajalnico je v letih zamenjala prostornejša v Alpinski ulici. Tej se je pred nedavnim pridružila še obsežnejša ob Dunajski cesti. Znatno se je povečalo število uslužbencev - naraslo je na več kot petdeset - in pomnožile so se številke poslovanja in investicij. Vse to pa je v veliki meri tudi njegova zasluga. Delati in vztrajati - to je bilo vedno njegovo geslo in prav s trdim delom in zavidljivo vztrajnostjo, kar pomeni, da so se njegovi delovni dnevi začeli pred petelinjo bud-nico in se zavlekli pozno v noč, pa tudi v nedelje in praznike, se je oblikovala Gigijeva Zadruga, ki je danes prava gospodarska trdnjava. Gigi je bil še najstnik, ko je začel prve korake v trgovskem poklicu. Teklo mu je šele trinajsto leto, ko se je zaposlil kot trgovski pomočnik v Trstu. Družbene in politične razmere takrat niso bile najbolj ugodne. Vladal je fašizem z vso svojo grobo raznarodovalno ostrino, ki jo je mladi Gigi, ki je doraš-čal v zavedni openski družini Pe-kičevih, močno občutil, tako da se mu je želja po svobodni, pravični, miroljubni in napredni družbeni ureditvi tesno prilepila v zavest in ga ni več zapustila do današnjih dni. Vera v boljšo prihodnost se je v njem kalila tudi v mračnih vojnih arhiv dneh, ko se je kot šestnajstletnik znašel v posebnih bataljonih italijanske vojske ter se nato, po razpadu fašističnega režima, pridružil v južni Italiji partizanskim preko-morskim brigadam ter z njimi pre-korakal do domačih krajev. Prirojeni spretnost in nadarjenost, zavest o potrebi družbenega, kulturnega in gospodarskega preporoda, ki so mu jo vtisnila težka vojna leta, in znanje, četudi skromno, ki ga je pridobil kot trgovski vajenec, so mu po osvoboditvi, z ustanovitvijo zadruge, omogočili, da je v kratkem razvil donosno in do odjemalcev prijazno ter pošteno prodajno dejavnost, ki je v letih neprestano rastla in dosegla današnje zavidljive razsežnosti. Tudi v mnogih kriznih trenutkih, ki so mu tu pa tam prekrižali račune, je znal ohraniti veliko treznost, razsodnost in iznajdljivost. Tako je na primer med kominformom, ko se je složnost med našimi ljudmi in med samim zadružnim članstvom nevarno majala, Gigi s tehtnimi razlogi prepričal upravitelje in zadružnike o pomenu enotnosti za ohranitev in razvoj zadružniške ideje ter za skupno gospodarsko in družbeno rast. Zadrugi je Gigi vtisnil neizbrisni pečat. Začelo se je s prodajo na dvorišču pod lopo Bekarjeve domačije. Treba je bilo poskrbeti za marsikaj, začenši s prevozom blaga in Gigi je poskrbel za domače prevoznike, ki so hodili v Trst po živila, v Milje po sadje in zelenjavo in v Sesljan po ribe. Veliko dela je slonelo na prostovoljni osnovi. Ob neutrudnem Gigijevem delu ter njegovi ne le komercialno donosni, temveč tudi socialno občutljivi politiki pomoči revnejšim slojem, je bil uspeh zagotovljen. Danes lahko s ponosom in z zadoščenjem gleda na plodne sadove svojega sedemdesetletnega garanja, tako zavzetega, vztrajnega in neumornega, da je ob njem marsikdo pokomentiral: če bi vsi delali kot on, bi ne bilo gospodarske krize. To delo pa se ni še prenehalo. .Še vedno ga srečujemo v trgovini. Z budnim pogledom spremlja vse, kar se dogaja med policami in ob blagajni. Nič mu ne uide. In še vedno so njegovi nasveti dragoceni, za prodajalce in za odjemalce. Radi bi ga še naprej videvali v njegovi Zadrugi. Budnega, vedrega in pri zdravju, pa tudi strogega, saj vsi vemo, da je dobrega srca. To mu od srca želijo sedanji in nekdanji odborniki zadruge, uslužbenci obeh trgovin ter vsi, ki ga poznajo in cenijo. Dušan Kalc / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 3. januarja 2016 7 OPČINE - Novoletni koncert v okviru Openskih glasbenih srečanj Godba Viktor Parma z uglednima gostoma V sredo v Prosvetnem domu tudi Martina Feri in Aleksander Ipavec - Razstava o pastirskih hišicah V glasbeni sezoni Openskih glasbenih srečanj, ki jih že štrirideset let organizira SKD Tabor z Opčin, ima nedvomno posebno mesto novoletni koncert. Letos se bo občinstvu predstavilo god-beno društvo Viktor Parma iz Trebč, ki bo v Prosvetnem domu nastopilo v sredo, 6. januarja, ob 20.30. Gre za sadove vec-mesečnega načrta, pri katerem sta poleg trebenske zasedbe sodueležena ugledna gosta: harmonikar Aleksander Ipavec in pevka Martina Feri. Ipavec je uveljavljen virtuoz harmonike, ki je znan tudi kot skladatelj. Z njim bo godba zaigrala skladbe, napisane za harmoniko in prirejene za godbe-no zasedbo. Pevka Martina Feri je širši javnosti prav tako dobro poznana. Kot solistka bo skupaj z godbo izvedla skladbe različnih zvrsti. Pri projektu pa sodeluje tudi dirigent Tomaž Nedoh, priznan saksofonist iz Lokve, ki je že sodeloval tako z Aleksandrom Ipavcem kot z Martino Fe-ri. Občinstvo bo prisluhnilo skladbam različnih žanrov, od klasičnih do modernih. Prepletale se bodo melodije cigansko balkanskega pečata, ritmi tanga v harmonikarski izvedbi in seveda note raznih zimzelenih skladb, pri čemer ne bodo izostale pesmi iz praznične zakladnice. Letošnji koncert bo obogatila tudi zanimiva razstava z naslovom Kamnita suhozidna dediščina Krasa. Odprta bo do 16. januarja, in sicer med 16. in 19. uro. Vojko Ražem bo preko fotografij razkril našo zgodovinsko dediščino - pastirske hišice, ki jih je obnovil na območju od Bazovice do Opčin. Zgonik: s harfami v novo leto V Zgoniku bodo pozdravili novo leto s koncertom, ki bo v cerkvi sv. Mihaela v petek, 8. januarja, ob 20. uri. Na prireditvi, ki jo pod pokroviteljstvom Občine Zgonik prirejata Župnijska družinska skupina in Župnija sv. Mihaela bo nastopila skupina harf Girotondo d'Arpe. SV. JAKOB Zborovski koncert V adventu Pred božičem je v cerkvi pri sv. Jakobu potekal koncert v sklopu zborovske revije Nativitas z naslovom V adventu, ki sta ga oblikovala Mešani pevski zbor Jacobus Gallus in harmonikarski orkester GM Synthesis 4. Na dobro obiskanem dogodku (zbralo se je več kot 130 oseb) sta sestava nastopala prej posamezno, koncert pa sta zaključila s petimi skupnimi skladbami. Zbor Gallus pod vodstvom Marka Sancina je med drugim zapel skladbo Andreja Makorja O lux beata Trinitas, za katero je pred nekaj tedni prejel posebno priznanje za najboljšo izvedbo na tekmovanju odraslih pevskih zborov v Postojni. Program je bil pretežno božični, zbor Gallus je zapel sakralne pesmi, harmonikarski orkester, ki ga je vodil Fulvio Jurinčič, pa je zaigral klasično glasbo in popularne božične pesmi. Dragocenost koncerta, ki so ga priredili Slovenski klub, Zveza slovenskih kulturnih društev in Šentjakobsko kulturno društvo, je bila prav v lokaciji dogodka, saj je prvi sestav MePZ Jacobus Gallus pod vodstvom Ubalda Vrabca bil pri Sv. Jakobu pravzaprav doma. Z jubilejnim koncertom v prostorih Ljudskega doma je godbeno društvo Viktor Parma 30. junija 2013 praznovalo sto let obstoja arhiv BAZOVICA - Naravoslovni didaktični center Skupno v gozd Od danes do svetih Treh kraljev cela vrsta pobud, od pohodov do didaktičnih srečanj Naravoslovni center v Bazovici bo od danes do svetih Treh kraljev vabil na ogled fotodamj@n REPENTABOR - V hiši na Skali Do sv. Treh kraljev razstava jaslic Jaslice na Repentabru V času božičnih praznikov je v enkratnem okolju utrjenega Tabra v hiši na Skali ali srenjski hiši razstava jaslic iz vsega sveta. Zbiralec, režiser Gregor Tozon že leta zbira jaslice iz vseh petih kontinentev. Na ogled je okoli 50 jaslic. Nekatere skoraj miniaturne druge tipično družinske. Grega Tozon je tudi začetnik živih jaslic v Postojnski jami. Ljubezen do jaslic je podedoval po svoji mami. Na materino željo je njihove družinske jaslice izdelal pater Wolfgang Kogler, pleter-ski menih, ki prikazuje angelski zbor 6 sinov, mamo, ki dirigira in očeta, ki prihaja. 16 ovčic pa predatavlja vnuke. Razstava je odprta pred in po sv. mašah ter vsak dan od 15. do 17. ure vse do vključno sv. Treh kraljev. (A.B.) Naravoslovni didaktični center v Bazovici (Bazovica št. 224) bo od danes do srede, 6. januarja, odprt od 9. do 17. ure s pobudo Boscolnseme oziroma Skupno v gozd. V okviru te poučne pobude, ki daje možnost skupnega spoznavanja raznolikosti in naravnega bogastva, ki ga premore naš Kras, se ponujajo dinamični dnevi, z vrsto raznimi dejavnosti, ki jih bo vodilo osebje deželne gozdne straže skupno z Mestnim naravoslovnim muzejem iz Trsta in drugimi izvedenci naravoslovnih ved. Na dejavnosti, ki so brezplačne in predvsem namenjene osnovnošolcem, se je treba predhodno vpisati v centru. Odhod vseh pohodov, ki bodo trajali okrog 2 ur in pol, bo iz Naravoslovnega centra, kjer se bodo nato tudi zaključili. V Danes bo ob 10.uri pohod proti gozdu Bazzo-ni (Pirčeva dolina) in ogled prazgodovinsko lepo opremljene Pečine nad Borštom, ki ga bodo izvedli vodiči speleološke skupine San Giusto. Jutri,4. januarja, bo ob 10. uri pohod v gozd Porenta (Benetovka), kjer bo naravoslovec in ornitolog Enrico Be-nussi prikazal raznolikost tega zanimivega gozda, pravi dom različnih žoln in detlov. V torek, 5.januarja, bo pohod v popoldanskem času in sicer ob 14. uri, kjer bodo udeleženci prehodili stezo do padriškega gozda Salzer in si ogledali Pečino pri Hudem letu. Ogled jame, ki je namenjena študiju kraških pojavov in je drugače zaprta za javnost, bodo vodili izvedenci Jamske komisije E.Boe-gan Societa Alpina delle Giulie. Na dan Svetih treh kraljev, v sredo, 6. januarja, bo ob 10.uri pohod v gozd Igovca, kjer bosta Deborah Arbulla in Andrea Colla, geo-loginja in entomolog Mestnega naravoslovnega muzeja v Trstu, razkrila marsikatero zanimivost in skrivnost tega gozda. V primeru slabega vremena bodo pohode v kraško naravo zamenjale dejavnosti v naravoslovnem centru v Bazovici. Za informacije posredujeta telefonski številki 040-3773677 in 3666887882. OBČINA TRST Tudi Menis kandidat G5Z za župana Tržaški občinski svetnik Gibanja 5 zvezd Paolo Menis je zadnji dan leta uradno najavil, da kandidira za tržaškega župana. Menis se je tako formalno pridružil kandidatki G5Z Paoli Sabrini Sabia, ki jo je v septembru izvolila pokrajinska skupščina G5Z (t.i. tržaški MeetUp). Pobuda je takrat izzvala nekatere polemike, češ da na tedanji skupščini ni bila sploh predvidena izvolitev županskega kandidata, Menis pa je nato ustanovil Projekt Trst 5 zvezd (it. Progetto Trieste 5 stelle). Čeprav sta Sabiova in Menis naknadno izjavila, da bo prišlo do skupne rešitve, je Menis očitno odločil, da nadaljuje po lastni poti. Kot je povedal, je skupina aktivistov Projekta Trst 5 zvezd 19. decembra odločila, da bo Menis županski kandidat. O Menisovi kandidaturi oziroma o kandidaturi Paole Sabia bodo zdaj odločali tržaški aktivisti Gibanja 5 zvezd prek svetovnega spleta. Glasovanje bo najbrž sredi januarja. Začetek zimskih razprodaj V torek, 5. januarja, bodo trgovinske izložbe tekstilnega blaga, obutve in športne opreme opremili z najrazličnejšimi napisi o razprodajah. Začenjajo se posezonske razprodaje, ko bodo trgovci izdelke ponujali po več deset odstotkov nižjih cenah. Obnova palače v Ul. Carducci Dežela FJK je odobrila predlog obnove poslopja v Ul. Carducci, kjer je bil nekoč tudi sedež deželnega predsedstva. Objavili so javni razpis za izvajalca del v višini 2.738.536,84 evrov, s katerimi bo treba obnoviti tudi električno napeljavo. Prijave za izvajalca del bodo zbirali do 8. februarja letos, dan zatem pa je predvideno prvo javno srečanje. Vse o živalskih zobeh Naravoslovni muzej v Ul. Tominz 4 bo danes začel s prvimi vodenimi ogledi v novem letu. Ob 10. uri bodo obiskovalci lahko prisluhnili predavanju o zobeh različnih živalskih bitij. Obiskovalci bodo tako izvedeli vse o čekanih slona, o ostrih zobeh morskega psa, ki sliši po imenu Carlotta ... Ob tej priložnosti bo možen tudi obisk prenovljene muzejske sobe, v kateri po novem bivajo morska bitja. Obisk muzeja je brezplačen, vodeni obisk pa stane štiri evre (otroci do šestega leta zastonj). Omejen delovni čas Občina Trst obvešča, da jutri popoldne ne bosta poslovala urad za stike z javnostjo in urad za evropske zadeve Europe Direct v Ul. Procureria 2A. V jutranjih urah bosta urada odprta med 9.00 in 12.30. Fabrizio Corona v Trstu Razvpiti fotograf Fabrizio Corona, ki je dve leti preživel v zaporu zaradi izsiljevanja znanih osebnosti z objavo fotografij iz njihovih intimnih trenutkov, se bo v torek, 5. januarja mudil v Trstu. Corono je kot posebnega gosta povabil lokal Senzanome v Ul. Paganini (ob 18. uri), ki je za to priložnost že zaseden. Organizatorja so takoj po objavi dogodka na Facebooku zasuli s telefonskimi klici in zelo hitro so bile prostorske zmogljivosti zapolnjene. Kaj točno bo gost počel v tržaškem lokalu, ni znano, najverjetneje pa je že samo njegova pojava del posla. 8 Nedelja, 3. januarja 2016 AKTUALNO / VEČSTOPENJSKA ŠOLA - Prireditev srednješolcev Božič pri Sv. Jakobu V torek pred prazniki je na večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu potekala že tradicionalna božična prireditev srednješolcev. Za to priložnost so učenke in učenci pod mentorstvom profesorjev oblikovali kulturni program in izdelali sceno (na sliki). Po uvodnem pozdravu je 3. razred uprizoril pravljico o ubogih otrocih, ki sta v božičnem času nesebično s skromnim darilcem razveselila tri reveže ter bila za to tudi sama nagrajena s prav posebnim darilom. Učenke in učenci 2. razreda so predstavili ene- ga od svetovno najbolj priljubljenih opisov Božička. Vsi trije razredi pa so ob glasbeni spremljavi recitirali božične verze slovenskih ustvarjalcev in zapeli venček slovenskih božičnih pesmi. Ob koncu je ravnatelj pohvalil nastopajoče za njihov trud in prizadevnost, nato pa poudaril vrednote, ki so izzvenele iz prireditve, in sicer ljubezen, mir in dobroto. Božični praznik na šentjakobski šoli se je sklenil z voščili in s pesmijo Sveta noč, ki so jo skupaj ubrano zapeli učenci, profesorji in občinstvo. (ip) Včeraj danes Danes, NEDELJA, 3. januarja 2016 GENOVEFA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.33 - Dolžina dneva 8.48 - Luna vzide ob 0.59 in zatone ob 12.23. Jutri, PONEDELJEK, 4. januarja 2016 ANGELA VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,2 stopinje C, zračni tlak 1019,5 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 11,5 stopinje C. OKLICI: Renato Cilluffo in Grazia Fesi, Andrea Valmastri in Maria Angela Boschini, Davide Golin in Diana Dri Zuccoli, Stefano German in Maria Teresa Colasanto, Gianfranco Ciriello in Wenjuan Zhu, Muri Saibu in Rebecca Gallicchio, Vojin Gotovac in Gabriela-Lacramioara Diaconu, Desmond Da-vies in Micaela Rotolo, Vincenzo Sait-ta in Dalila Favale. [13 Lekarne Nedelja, 3. januarja 2016 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Oberdankov trg 2, Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Oberdankov trg 2 - 040 364928, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Oberdankov trg 2, Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325. Od ponedeljka, 4. do nedelje, 10. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Oši-rek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264, Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982. Lekarne odprte v soboto (13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Cavana 1 - 040 300940, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.0019.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta v ponedeljek (19.30-8.30) Ul. Oriani 2 - 040 764441. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ui Kino AMBASCIATORI - 11.00, 16.00, 18.30, 21.00 »Star Wars: Il risveglio della Forza«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Perfect Day«. CINEMA DEI FABBRI - 15.00, 16.30, 20.00 »Bella e perduta«; 18.00, 21.30 »La Isla Minima«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00 »Le ri-cette della signora Toku«; 22.00 »Dio esiste e vive a Bruxelles«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Irrational Man«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.40, 17.45, 19.50, 22.00 »II ponte delle spie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.40, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Francofonia - Il Louvre sotto occupazione«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.40, 18.00 »Božič pri Cooperjevih«; 12.30, 14.40, 16.45 »Dobri dinozaver«; 11.40, 14.10 »Hotel Transilvanija 2 3D«; 11.45 »Mali princ«; 21.10 »Parkelj«; 18.30, 20.50 »Peklenski val«; 15.50 »Pesem morja«; 16.00, 18.10, 20.30 »Sestri«; 12.10, 14.10, 16.10 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih«; 11.30, 13.30, 15.25 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih 3D«; 18.50 »V srcu morja«; 13.00, 15.45, 18.20, 20.20, 21.00 »Vojna zvezd: Sila se prebuja«; 17.20, 20.00 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«. NAZIONALE - 11.00, 15.30, 16.30, 17.10, 18.50, 20.30, 21.30, 22.15 »Quo vado?«; 11.00, 15.15, 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Il piccolo principe«; 17.00, 18.10, 20.00, 21.45 »Franny«; 11.00, 22.10 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 20.00 »Star Wars: Il ris-veglio della Forza 3D«; 18.30, 20.00 »Vacanze ai Caraibi«; 11.00, 15.15, 17.00 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 11.00, 15.15, 18.10 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«. SUPER - 15.30, 21.30 »Natale col boss«; 17.10, 19.30 »Dio esiste e vive a Bru-xelles«. THE SPACE CINEMA - 10.45, 13.20, 16.00, 18.45, 19.20, 21.30, 22.05 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 11.00 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; 15.10, 17.10 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 11.00, 13.20, 15.40, 18.00 »Il piccolo principe«; 19.10 »Il ponte delle spie«; 22.00 »Irrational Man«; 11.10, 13.15, 15.15, 16.45 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 18.15, 20.15, 22.15 »Natale col boss«; 10.50, 12.45, 13.45, 14.40, 15.40, 16.35, 17.35, 18.30, 19.30, 20.25, 21.25, 22.20 »Quo vado?«; 11.00, 13.05, 15.10, 17.15, 20.15, 22.15 »Va-canze ai Caraibi«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15, 17.00, 18.45, 20.20, 22.10 »Quo va-do?«; Dvorana 2: 15.30 »Il piccolo principe«; 17.45, 20.00, 22.00 »Fran-ny«; Dvorana 3: 15.00, 16.15 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 18.10, 21.30 »Quo vado?«; 19.45 »Il piccolo principe«; Dvorana 4: 16.00 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 17.30 »Il piccolo principe«; 20.00 »Irrational Man«; 22.20 »Natale col boss«; Dvorana 5: 15.10 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 17.15 »Il ponte delle spie«; 19.45, 22.20 »Star Wars: Il risveglio della Forza«. □ Obvestila KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo uradi zaprti 4. in 5. januarja. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 5. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja; v nedeljo, 10. januarja, ob 7.15 odhod avtobusov iz Padrič za nastop na proslavi v Dražgošah. ZSKD obvešča, da bo od 4. do 8. januarja urad odprt od 9. do 13. ure. NŠK obvešča, da bosta med prazniki zaprta Oddelek za mlade bralce v Ul. Filzi 14 ter Odsek za zgodovino v Ul. Montecchi 6 do torka, 5. januarja. OBČINA ZGONIK prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi, tradicionalno novoletno družabno srečanje v nedeljo, 10. januarja, ob 17. uri v domu v Briščikih. Srečanja se lahko udeležijo vsi občani nad 70. letom. Prisotnost potrdite do 5. januarja v tajništvu občine Zgonik ali na tel. št.: 040-229101. PILATES - Skupina 35-55 iz Boljunca in vaditeljica Sandra obveščata, da se bo vadba spet pričela v torek, 5. januarja, ob 19.30. Nadalje obveščata, da bo v januarju vadba potekala tudi ob petkih z začetkom ob 19.00. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine, obvešča, da bo knjižnica zaprta do srede, 6. januarja. LJUDSKI DOM PODLONJER vabi v sredo, 6. januarja, ob 18. uri v Ul. Ma-saccio 24, na tradicionalno solidarnostno tombolo za Emergency, Salaam otroci oljke in Ne bomb ampak bombone. NA REPENTABRU, v hiši na skali, je g. Grega Tozon postavil na ogled enkratno zbirko jaslic iz celega sveta. Do srede, 6. januarja, vsak dan od 15. do 17. ure ter pred in po maši v prazničnih dneh. SKD VIGRED sporoča, da so na razpolago društveni koledarji pri odbornikih društva, v gostilni v Šempolaju, v knjigarni v Nabrežini in v kavarni Gruden. KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori zaprti do vključno petka, 8. januarja. JUS - SRENJA KRIŽ prireja v soboto, 9. januarja, čistilno akcijo Bošketa. Zbirališče ob 8.45, začetek ob 9.00. Vabljeni vsi člani, ob delu bo tudi priložnost za načrtovanje nadaljnjih akcij in sečenj. ŠD MLADINA organizira 5 celodnevnih tečajev smučanja za otroke v januarju in februarju, s pričetkom v soboto, 9. januarja. Info in vpis: info@mladi-na.it ali tel. št. 347-0473606. KOLEDOVANJE V KRIŽU: Združenje staršev Križ in SKD Vesna obveščata, da letos bodo kriški koledniki izjemoma obiskali domove vaščanov v nedeljo, 10. januarja. Zbirališče ob 11.00 pred cerkvijo sv. Roka. OBČINA DOLINA IN DRUŠTVA IZ BREGA, v sklopu dogodkov »Božič v Bregu«, organizirajo tradicionalno srečanje starejših občanov s pogostitvijo, kulturnim programom in zdravico. V nedeljo, 10. januarja, v centru Antona Ukmarja pri Domju z začetkom ob 18. uri. Večer je namenjen občanom, ki so dopolnili 65 let. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽI-NI je na ogled bogata tradicionalna razstava jaslic iz vsega sveta do nedelje, 10. januarja, ob sobotah in praznikih, od 16. do 20. ure. V BARKOVLJAH, v cerkvi sv. Jerneja, bo v nedeljo, 10. januarja, ob 11. uri maševal v našem jeziku novomašnik - Barkovljan don Davide Chersicla. Pel bo domači zbor. Med mašo tradicionalni oser za zbor in blagoslov otrok. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi se radi udeležili povork na Opčinah in v Sovodnjah naj se prijavijo pri delavnici voza oz. na sestanku, ki bo v ponedeljek, 11. januarja, ob 20.30 v Štalci v Šempolaju. SPDT obvešča člane in prijatelje, da bodo v naslednjih dneh odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine za l. 2016. V ponedeljek, 11. januarja, 19.00-20.30 v društveni postojanki v Boljuncu št. 44; v sredo, 13. -/ januarja, 10.00-13.00 na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20; v četrtek, 14. januarja, 10.00-13.00 na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20. SLOV.I.K. - Drugo srečanje v sklopu ciklusa predavanj Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum: v torek, 12. januarja, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Politolog in sociolog Primož Šterbenc bo predaval na temo Kako razumeti fenomen Islamske države. JOGA pri SKD F. Prešeren v Boljuncu: vadba se bo spet pričela v sredo, 13. januarja, po običajnem urniku. SKD LIPA pireja sklop predavanj o zdravi prehrani z izvedenko Marijo Merljak. Prvo srečanje bo v sredo, 13. januarja, ob 19. uri v Bazovskem domu. Naslednja srečanja bodo 27. januarja ter 3. in 17. februarja. SPDT vabi v četrtek, 14. januarja, ob 19. uri v foyer SSG, Ul. Petronio 4, na odprtje dokumentarne razstave Med morjem in gorami. Razstavo je pripravil Med-društveni odbor primorsko-notranjskih planinskih društev, ki združuje 10 planinskih in 5 športno plezalnih društev z območja slovenske Istre in Trsta, Krasa ter od Brkinov do Postojne. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Mnogo je novosti! Info in vpis na tel. št. 340-5814566 (Valentina). KRAŠKA OHCET 2016: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Repentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do 30. januarja. PLAY & LEARN - želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščino na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 6. leta. Urniki: sreda 17.00 -17.45, začetek 10. februarja. Info in prijave na www.melanieklein.org. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja in poslovne prostore. Popravljam pohištvo, peči na drva in pelete ter kamine. Tel. št.: 340-2719034. NA OPČINAH dam v najem ali prodam stanovanje: 2 sobi, dnevna soba z balkonom, kuhinja, kopalnica, hodnik, klet in podstrešje. Samostojno ogrevanje. Tel. št. 040-214309 ali 333-2130947. PODARIM kompletno dvoposteljno spalnico. Tel. št.: 349-7769394. PRODAM stroj za mletje mesa (trita-carne), stroj za izdelavo klobas (oboje kupljeno l. 2009), pomivalni stroj (lavabicchieri) in dve kletki z mrežo proti mrčesu (1x2x1 m). Tel. št. 040281153 ali 347-7217198. PRODAM stolčke za hranjenje otrok (do 3 let). Tel. 329-9260852. V CENTRU SESLJANA damo v najem opremljeno stanovanje, 50 kv. m. (dnevna soba in kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica, shramba ter balkon). Cena po dogovoru. Tel. št.: 040208907, 333-3217954. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. Id Osmice OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmi-co Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. V PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. št.: 040-200613. IZDELAVA IN POPRAVILO KOTLOV za žganjekuho ter druga kovinarska dela Tel. 00386-41-455156 / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 3. januarja 2016 9 H Čestitke Dragi tata ROBI! Življenje je tvoje največje darilo, uživaj vse njegove lepote, tudi mi smo del teh! Vse najboljše za rojstni dan! Tvoji Kimy, Rassel in Erika. ROBERTO! Naj te novo leto obdari z zdravjem, ti pa se ga dodatno začini z veseljem, smehom in hrepenenjem. Mama, tata, Darjo, Eva in mali Marco. Ob kozarčku pristne črnine in rezini dišečega hlebca, ROBITU nazdravljamo še na mnoga, zdrava leta! Vsi, ki ga imamo radi! Jutri bo naša Kržanka SONIA BEZIN slavila 50 let, še mnogo srečnih in veselih dni ji kriška klapa želi! H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ M. Sam-sa in I. Trinko - Zamejski toplo vabi vse zainteresirane na obveščevalni sestanek za vpis otrok v 1. razred v petek, 8. januarja, ob 16.30 v prostorih slovenske osnovne šole pri Domju. Bodoče prvošolčke bodo učiteljice Loterija 2. januarja 2016 razveselile z branjem pravljice ob čaju in piškotih. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do 15. januarja možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov v š.l. 2015/16: za nakup učbenikov, individualnih učnih pripomočkov v korist učencev NSŠ in/ali za nakup vozovnic za prevoz v tržaški pokrajini v korist učencev NSŠ in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec je treba izpolnjevati na www.sandorligo-dolina.it. M Izleti Bari 57 SB BB 1G 61 Cagliari 29 81 20 B7 76 Firence 2B B9 71 12 27 Genova 41 8B 80 27 6B Milan 46 S4 B9 24 81 Neapelj SS 7S 47 44 20 Palermo S 47 S4 42 62 Rim 27 4 17 14 S0 Turin 66 26 27 86 S Benetke 8B 90 67 S7 17 Nazionale 12 1S 90 22 S0 Super Enalotto št. i 1 17 39 41 56 65 jolly 1B Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 8 dobitnikov s 5 točkami 619 dobitnikov s 4 točkami 25.784 dobitnikov s 3 točkami Superstar B6.010.280,2B € --€ --€ 26524,8S € B4S,0B € 16,51 € 42 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 34.503,00 € 103 dobitnikov s 3 točkami 1.651,00€ 1.403 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 9.726 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 20.116 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € SEKCIJA ANPI-VZPI BOLJUNEC organizira izlet v sredo, 13. januarja, na Sv. Ano pri Starem Trgu, na tradicionalno komemoracijo padlim borcem v NOB, med katerimi je tudi naš domačin Josip Maver. Odhod ob 8.30 izpred gledališča F. Prešeren. Vključeno kosilo. Info v KD Prešeren, na tel. št. 340-03452782 ali 347-1573307 (Walter Maver). OMPZ F. BARAGA vabi v nedeljo, 17. januarja, na ogled jaslic v Košani, v Postojnski cerkvi in pri Poldetu Na-godetu. Njegove jaslice prikazujejo božično zgodbo s figuricami ob zvoku in svetlobi. Kosilo vključeno. Kraj in urnik odhodov bomo javili kasneje. Prijave čim prej na tel. št. 3479322123 ali 340-1395070. Prireditve SKD TABOR - Prosvetni dom, Opčine: Novoletni koncert v sredo, 6. januarja, ob 18. uri. Godba na pihala V. Parma, Aleksander Ipavec in Martina Fe-ri. Dirigent Tomaž Nedoh. SKD TABOR, Prosvetni dom - Opčine: od 6. do 16. januarja razstava Vojka Ražma »Kamnita suhozidna dediščina Krasa«.Urnik: 16.00-19.00. BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji Pevskega zbora Tončka Čok bo v petek, 8. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Trojice na Katinari. Nastopajo PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger), MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Loca-telli) in Nomos Ensembles Wind Quartet. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na »Božično - novoletni gala koncert«, ki prej do novice www.primorski.eu1 _ V POGREBNO PODJETJE v -v ^ f Qb^^i&liustö ^ rj 07trenutku zahsti... ..M tradicija OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! bo v petek, 8. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Trstu. Oblikujejo ga: Manin Ensemble, pevca Tina Debevec in Rok Ferenčak, slovenski citrarski kvartet in pritrkovalski ansambel iz Kamne Gorice; povezovalec večera je Franci Černe. Pokrovitelja večera sta Slovenska prosveta in ZKB. POZDRAV NOVEMU LETU - SKD Rdeča zvezda in KRD Dom Briščiki vabita na koncert v petek, 8. januarja, ob 20.00 v cerkev sv. Mihaela v Zgonik. Prisluhnili bomo melodijam harf skupine Girotondo dArpe. Večer je organiziran v sodelovanju z Župnijsko družinsko skupino iz Zgo-nika in Župnijo sv. Mihaela v Zgoni-ku ter pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. BOŽIČNI KONCERT v cerkvi v Boljun-cu bo v soboto, 9. januarja, ob 20. uri. Nastopata MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli) in PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger). BOŽIČNI SPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ F. Venturini bo v soboto, 9. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu. Nastopa MePZ Fran Venturini od Domja (dir. Cinzia Sancin). BOŽIČNI UTRINKI V KARNAJSKI DOLINI - Jaslice in pesem, koncert v organizaciji MePZ Naše vasi - Tipana bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15. uri v cerkvi srca Jezusovega v Karnahti (UD). Nastopajo MePZ Naše vasi - Tipana (dir. Davide Tomasetig), Barski oktet (umetniški vodja Davide Clodig) in MePZ Rdeča zvezda - Salež/Zgonik (dir. Rado Milič). DRUŠTO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 10. januarja, na božični koncert uveljavljene Dekliške vokalne skupine Bodeča neža, ki jo vodi Mirko Ferlan, ob 16.30 v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu. GLEDALIŠKI VRTILJAK se bo ponovno zavrtel v nedeljo, 10. januarja, s predstavo Petelin se sestavi v izvedbi LG Maribor. Predstavi bosta ob 16.00 in ob 17.30. Vabljeni otroci, starši in no-noti, abonenti in občasni gledalci! S PESMIJO VAM ŽELIMO... koncert v sklopu deželne zborovske revije Na-tivitas v organizaciji DSMO Kiljan Ferluga bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v stolnici v Miljah. Nastopata ŽeVS Barkovlje in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot). SKGZ vabi na predstavitev biografije Milana Kučana v sredo, 13. januarja, ob 18. uri v foyerju balkona tržaškega Kulturnega doma. Delo bosta predstavila predsednik Kučan in avtor knjige Božo Repe. TRŽAŠKA NOŠA: v društvenem baru ¿Pogteßtw podjetje a anDiu^r.i " i si md ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 URAD NA OPCINAH ODPRT TUDI POPOLDNE OD 14. DO 16. URE (RAZEN OB SOBOTAH) Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 n'G'rici v Boljuncu je, v sodelovanju s Skupino 35-55 SKD F. Prešeren, na ogled razstava in koledar o folklorni skupini, ki so ga pripravili pri TFS Stu ledi. BOŽIČ, OD VENETA DO ŠTAJERSKE, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji None-ta Primorsko bo v soboto, 16. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ri-cmanjih. Nastopajo Nonet Primorsko in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot), Ensemble vocale Emozioni Incanto iz Padove (dir. Giuseppe Marchioro) in MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic (dir. Ivo Kacbek). BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ Lipa bo v soboto, 16. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Nastopata PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger) in MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli). FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled razstave Barkolana Luke Vuge in Ra-divoja Mosettija na Opčinah v pice-riji pred cerkvijo in Nataše Peric in Milosa Zideriča v gostilni v Zgoniku. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Elkota se za nesebično skrb iskreno zahvlju-jemo Mimi in Olgi ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Emilia Veljak vd. Neubauer Ob izgubi drage mame se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin Svojci Trst, 3. januarja 2016 30.12.2012 30.12.2015 Danilo Germani Vedno z nami. Družina Boljunec, 3. januarja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda 3.1.2014 3.1.2016 Bruno Zobec Vedno z nami vsi tvoji Škedenj, 3. januarja 2016 ^ Zapustila nas je naša predraga Metka Gruden por. Peric Žalostno vest sporočajo mož Stanko, sinovi Marko, Danjel in Kristina z družinami Pokojnica bo ležala v torek, 5. januarja, od 9. do 10. ure v mrtvašnici v ul. Costalunga. Pogreb z žaro bo v sredo, 13. januarja, ob 11. uri v cerkvi v Nabrežini. Nabrežina, 3. januarja 2016 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina Za drago sestro Metko žalujeta Barbara in Peter z družinama 3.1.2012 3.1.2016 Danica Višnjevec Racman Vedno z nami. Družina 4.1.1996 4.1.2016 Mario Ota Z ljubeznijo se te spominja tvoja družina Boljunec, 3. januarja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda 2.1.1981 2.1.2016 Vilko Ferluga Še vedno si v naših srcih Fedora, Paolo, Aleksander in Aleksandra Trst, 3. januarja 2016 1 0 Nedelja, 3. januarja 2016 K U LT URA LJUBLJANA - Novoletna predstava v Cankarjevem domu Veličasten operni prehod v opičje leto Gostovanje Kitajskega narodnega gledališča za Pekinško opero / KNJIŽEVNOST - Izbor klasikov Zbirka Kondor praznuje 60 let LJUBLJANA - Ena najstarejših knjižnih zbirk na Slovenskem, ki je ob nastanku dobila ime po veliki ptici ujedi, po kateri so ureza-li tudi grafično podobo, bo letos praznovala 60-letnico. Zbirko Kondor je nekdanji urednik Andrej Koritnik označil za slovenski Penguin Classics, zdajšnji urednik Andrej Ilc pa za izbor klasikov, ki bralcu pomagajo razumeti svet.Prva knjiga elitne zbirke slovenskih in tujih klasikov s tehtnimi spremnimi besedami je bila roman Franceta Bevka Kaplan Martin Čedermac, ki mu je že v prvem letu izhajanja zbirke sledilo kar osem knjig: Puškinova povest Stotnikova hči, Homerjeva Iliada, Cankarjeva novela Križ na gori, Shakespearov Hamlet, Jurčičevi Ro-kovnjači, Gogoljev Revizor, Molierov Tartuffe in Plutarhovo delo Življenje velikih Rimljanov. Pozneje se je uveljavila tradicija, da so letno izšla štiri dela domačih in tujih avtorjev. Že od nekdaj zbirka združuje najpomembnejša tuja klasična dela in knjige slovenskih sodobnikov, hkrati pa opozarja na redkeje obrnjene strani slovenske literarne zgodovine. V 60. letih so se zvrstili štirje uredniki: prvi urednik je bil od leta 1956 Uroš Kreigher, ki ga je zamenjal Aleš Berger. Oba sta zbirko urejala vrsto let, medtem ko se Koritnik in Ilc lahko pohvalita s po nekaj leti uredniškega dela. Uredniki so knjige izbirali po različnih kriterijih. V začetku je bila zbirka namenjena predvsem šolski rabi oziroma domačemu branju, saj ni bilo primerljive zbirke. Zato se je po Ilčevih besedah ponašala tudi z višjo naklado in imela večji odmev. Že Berger pa je začel zbirko drugače profilirati. Vanjo je začel vnašati dela klasike 20. stoletja, ki pri nas še niso bila uveljavljena, medtem ko so v tujini veljala za nespre-gledljiva kanonizirana dela. Podobnim usmeritvam sledi zbirka še danes. Doslej je izšlo 352 knjig, nazadnje Butalci Frana Milčinskega in antologija Andreja Rozmana Roze. (STA) LJUBLJANA - Opičji kralj je v Ljubljano prišel od daleč. Ni premagal samo velike razdalje, k nam je skočil iz davnine. Opičji kralj je naslov uprizoritve, s katero je Kitajsko narodno gledališče za Pekinško opero (CNPOC) ob koncu zdaj že minulega leta gostovalo v ljubljanskem Cankarjevem domu. Pravzaprav je Opičji kralj od 28. do 31. decembra 2015 občinstvo pospremil v novo leto 2016, v »svoje« leto. Po kitajskem horoskopu namreč »pripada« opici. Uvod je bil torej veličasten. Za obiskovalce praznične uprizoritve, ki je v Cankarjev dom preklicala številno občinstvo, seveda. Slediti temu, kar se je dogajalo na odru, pa ni bilo enostavno. Nujno je bilo treba prebrati obnovo vsebine v gledališkem listu ali pa slediti nadnapisom, ki pa so seveda ponujali prevod besed, ne pa smisel dogajanja. Pekinška opera sledi namreč svojim zakonitostim. Ob besedi, ki jo stalno spremlja glasba, so nadvse pomembni in povedni mimika, premiki in kostumi. Vsaka podrobnost ima točno določen pomen: nastopajoči so močno naličeni, uporabljene barve označujejo posamezne osebe, še bolj »izdajajoči« so kostumi z vsemi dodatki. Določene osebe se lahko oblečejo samo v točno določene barve, tudi raz-košnost oblačil je strogo določena. Poznavalci Pekinške opere takoj spoznajo posamezne osebe, za tuje gledalce je seveda drugače. Dogajanje v uprizoritvah te svojstvene, kot drugih tradicionalnih gledaliških zvrsteh Daljnega vzhoda poteka izredno počasi in velikokrat se zgodi, da so stranski prizori privlačnejši od ključnih. To je prišlo do izraza tudi na tokratni turneji Kitajskega narodnega gledališča za Pekinško opero. Zgodba uprizoritve s polnim naslovom Opičji kralj zmoti mir v Nebeški palači je povzeta po enem temeljnih klasičnih kitajskih romanov Potovanje na zahod. Roman pripoveduje o neverjetnem potovanju kitajskega meniha Hian Tsanga, imenovanega Tri-pitaka, ki se je v 8. stoletju odpravil v Indijo iskat svete budistične spise. V celoto je številne legende v 16. stoletju povezal Wou Tch'eng-en, ki je izoblikoval pravljični roman izjemne dolži- ne, ki kroži med bralci predvsem v okrajšanih različicah. Zanj je značilna nenavadna mešanica lepote in absurda, globokih misli in neumnosti, v katerih se poezija prepleta s folkloro, alegorijo, religijo, zgodovino ali satiro proti birokraciji. Ob osrednjem junaku v romanu nastopa množica fantazijskih likov, vendar pa je Opičji kralj, Sun Wu-kong, lik, katerega absurdno smešne dogodivščine so najhvaležnejša snov gledaliških uprizoritev tradicionalne zvrsti pekinške opere. To, s katero so člani CNPOC nastopili v Ljubljani, so premierno uprizorili 1. januarja 1956. V predstavi nastopa 13 oseb. Že iz njihove navedbe je razvidno, da gre - z našega zahodnjaškega vidika - za pravljico. Ob Opičjem kralju (Sun Wu-kong) nastopajo: nebeško zvezdno božanstvo - Li Changgeng, maršali Ne-fritnega cesarja - Li Jing, Ju Lingshen in Er Langshen, nebeško božanstvo -Luo Hou, sin Li Jinga - Ne Zha, Konjski kralj - Ma Wang, Zeleni zmaj -Quing Long, Beli tiger - Bai Hu, nebeški upravnik - Jian Zheng, pomočnik nebeškega upravnika - Jian Fu in Cesar Nebes - Yu Di. Glavne osebe in ostale nastopajoče na odru spremlja manjši glasbeni sestav (bobni, oboa in bambusova flavta). Osebe recitirajo, pojejo, izvajajo tradicionalne premike (samo prihodov oz. odhodov z odra je veliko in so predpisani za posamezne osebe), igralski ansambel pa tudi pleše in izvaja akrobacije. Vsebina je preprosta, čeprav ne nujno razpoznavna. Sun Wukong je mojster borilnih veščin. Prebiva na Planini cvetja in sadja, kjer okrog zbere veliko število opic, da bi se s pomočjo čudežne zlate palice, ki jo je ukradel v Zmajevi palači, uprl nebeškim kraljem. Spretnemu in norčavemu Opičjemu kralju se zoperstavijo razni kralji, cesarji, nebeški odposlanci ... Tako ali drugače Sun Wukong s svojo opičjo »vojsko« vselej zmaga, s silo ali s premetenostjo. In se zmagoslavno vrne na Planino cvetja in sadja. Z vseh vidikov je uprizoritev zelo raznovrstna, barvita in razkošna. Nenavadna in dragocena izkušnja za vsakogar, ki ni doma v kitajski tradiciji. Breda Pahor Prizor iz kitajske opere cankarjevdom TRST - Glas, trobenta in orgle je zlata, tipično baročna zasedba, s katero je Zveza cerkvenih pevskih zborov (ZCPZ) olepšala medpraznični ponedeljkov večer publiki, ki se je udeležila koncerta z naslovom Adeste fideles v baziliki svetega Silvestra. Vrednotenje domačih talentov in ustvarjanje povezav s slovenskimi mojstri je bilo vodilo organizatorjev, ki so združili tržaško sopra-nistko Mojco Milič, priznanega trobentača Stanka Arnolda in uveljavljenega organista Gregorja Klančiča. Pevka, ki nastopa v evropskih in južnoameriških gledališčih in jo je publika iz naše dežele spoznala tudi z nastopi v uspešnih operetah v goriškem centru Bratuž, že tretje leto poučuje so-lopetje na goriški Glasbeni matici. Arnold je bil solo trobentač orkestra Slovenske Filharmonije, je redni profesor na Akademiji za glasbo, dobitnik dveh Župančičevih nagrad in dveh nagrad Prešernovega sklada. Klančič je sodelavec ZCPZ na poletnih seminarjih, organist ljubljanske stolnice in vodja glasbene dejavnosti na Nadškofiji Ljubljana ter ravnatelj in profesor na Orglarski šoli. Iz njihovega sodelovanja je nastal prijeten koncert s tremi enakovrednimi protagonisti, ki so si delili oder s solističnimi točkami, izvedbami v duetu in v triu. Program je bil uglašen na praznično obdobje, z božičnimi skladbami in hiti baročne in klasicistične glasbe. Nasmejana sopranistka se je pevsko sprehodi- s desno r la med koloraturo in liričnostjo s skladbami Handla, Mozarta, Tomca, Stolcer-ja in Adama, našla je najboljšo afiniteto v natančno artikulirani koloraturi arije Let the bright seraphim iz Handlovega oratorija Samson, a tudi v pripovedni spevnosti slovenskih pesmi (na primer priljubljena Rajske strune). Arnold je poskrbel za značilno baročno »tekmo« med glasom in trobento, a se je izkazal tudi solistično s skladbami Telemanna in Stanleya, pri katerih je prišla do izraza njegova muzikaličnost in sposobnost oblikovanja mehkega, pojočega zvoka. Na orgle je vseskozi igral Gregor Klan-čič, ki je obzirno in uravnovešeno sodeloval s solistoma in samostojno podal še Bachovo Pastoralo. Zveza cerkvenih pevskih zborov se po prijetnem večeru pripravlja na nove glasbene poslastice: v nedeljo, 17. januarja, bo na sporedu tradicionalni koncert v tržaški stolnici, ki ga bodo letos oblikovali priložnostni mladinski zbor, komorni zbor Ave, ki praznuje svojo 25-letnico, in še ugledna gostja, mez-zosopranistka Bernarda Fink. V nedeljo, 24. januarja, pa bo sledil koncert v po-klon Pavletu Merkuju, na katerem bo izbor del tržaškega skladatelja izvedel priložnostni mešani zbor pod vodstvom Mirka Ferlana. Rossana Paliaga TRST - Odšla je »duša« tržaških festivalov Svet filma žaluje za Annamario Percavassi TRST - Annamaria Percavassi, za tržaške ljubitelje filma prava institucija, je pred dnevi podlegla hudi bolezni, ki jo je mučila približno leto dni. Februarja bi dopolnila 79 let. Svet filma žaluje za ustanoviteljico združenja La Cappella Underground, gledališča Miela in Trieste Film Festivala (slednjega je vodila 25 let), pravo zanesenjakinjo, ki je med drugim zelo cenila tudi slovenske filme in portoroški festival. Annamaria Percavassi je bila Tržačanka, leta 1977 je na Univerzi v Trstu diplomirala iz zgodovine filma. Bila je ustanovna članica združenja La Cappella Underground, zadruge Bonawentura - gledališča Miela, leta 1988 je dala pobudo za Trieste Film Festival, ki je pozornost posvetil filmom srednje in vzhodne Evrope, vodila pa ga je 25 let. Bila je tudi med ustanovitelji festivala Trieste Contemporanea. Med letoma 1977 in 1991 je uredila več radijskih oddaj radiotele-vizije RAI, v 80. letih je bila dejavna tudi kot umetnostna svetovalka Občine Trst. Pod njenim okriljem je zraslo mnogo tržaških ljubiteljev filma, odločilno je prispevala k razcvetu filmskega gibanja v tem mestu. Serra in Bisio o očetih in sinovih TRST - Priljubljeni italijanski igralec Claudio Bisio se vrača v Trst, od 6. do 10. januarja bo v gledališču Rossetti nastopal v predstavi Father and son, ki jo je na podlagi svojega romana Gli sdraiati napisal novinar in satirik Michele Serra. Zabavno zgodbo o težkih odnosih in nerazumevanju med očetom in sinom režira Giorgio Gallione. Dogodek sodi v prozno abonmajsko ponudbo Stalnega gledališča FJK. Predstava Father and son polni dvorane italijanskih gledališč, naletela je tudi na pozitivne odzive kritikov. V njej oče zaskrbljeno opazuje sina, predstavnika nove generacije, ki poležava na kavču, obkrožen z vsakovrstno tehnologijo: s televizijo, slušalkami, pametnim telefonom, prenosnim računalnikom in morda celo s knjigo v roki. Oče se sprašuje, čemu služijo vse te tehnološke »proteze« in ali je to nekakšen ščit pred družbo, v kateri prevladujejo prav očetje. TRST - Večer Zveze cerkvenih pevskih zborov v baziliki sv. Silvestra Koncert kakovostnega tria Nastopili so sopranistka Mojca Milič, trobentač Stanko Arnold in organist Gregor Klančič Levo sopra Mojca Milič trobentačei Stankom Arnoldom; organist Gn Klančič fotodamj@n / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 3. januarja 2016 11 JEZIKI INDIJANSKIH NARODOV V ZDA NAGLO IZUMIRAJO Samo sprememba šolskih programov lahko ohrani jezike domorodnih ljudstev Pred približno stoletjem so mladega pripadnika indijanskega naroda Lakota Jamesa Emeryja poslali od doma, iz indijanskega rezervata Rosebud v Južni Da-koti na srednjo šolo v državo Kansas. Ko se je čez več let vrnil domov, je bil zaskrbljen zaradi sprememb pri načinu izgovarjanja njegovega jezika. Ljudje so začeli krajšati besede, čemur jezikoslovci pravijo »clipping«. »Ko enkrat začneš krajšati besede, postane to nekaj običajnega,« pravi danes njegov vnuk Randy Emery, strokovnjak za upravljanje s kulturnimi dobrinami v Ro-sebudu. »Vsakokrat, kadar uporabiš tako okrajšavo, si izgubil delček jezika,« Iz strahu, da bi jezik lakota nekoč za vedno izginil, je začel starejši Emery zapisovati besede in snemati domačine vsakokrat, ko je imel za to priložnost. »Snemati je začel na star Edisonov cilinder, potem je začel uporabljati trak in nazadnje tudi kasete,« pojasnjuje njegov vnuk. Do svoje smrti leta 1977 je starejši Emery zbral na stotine posnetkov znanih in uglednih pripadnikov naroda Lakota, med katerimi tudi nekaj preživelih udeležencev znane bitke pri kraju Little Big Horn. Danes vse to gradivo hrani državna univerza Black Hills v Južni Dakoti in to je res zelo bogat vir za ohranjanje jezika. Vendar predstavlja hranjenje samo polovico bitke. Jezik lakota bo namreč preživel samo, če ga bodo tisti, ki ga govorijo, prenašali na nove generacije. Danes samo nekaj tisoč ljudi tekoče govori ta jezik, večina je starejših od 60 let. Vsako leto jih veliko umre, tudi 200, in s seboj odnesejo jezik. Preden so prišli Evropejci v Ameriko so ljudje na ozemlju, ki je danes celinski del Združenih držav Amerike, govorili 250jezikov. Kakih 50 je popolnoma izumrlo in 20 jezikov je danes resno ogroženih. Jezik wukchumni, ki so ga govorili domorodci Yokut na območju južne Kalifornije, govori danes samo še ena oseba, 81 let stara ženska. Izumiranje jezikov je posledica dolgoletne politike vlade Združenih držav, ki je načrtno pošiljala številne indijanske otroke v angleške šole, kjer so bili kaznovani, če so govorili v svojem jeziku. Sredi 20. stoletja so začeli jeziki izumirati. Zgodba, ki jo ve povedati 42-letna Julz Rich, ki živi v rezervatu Pine Ridge v Južni Dakoti, je zelo značilna, Podobne zgodbe je mogoče slišati po vsej državi. »Moji stari starši so jezik govorili, moji starši pa ne več. Moji stari starši so jezik govorili skrivaj; bali so se, da bodo pretepeni ali bi jih razglasili za neumne, če bi jih slišali govoriti v svojem jeziku,« je povedala. Gabriel Black Elk, prav tako Lakota iz Denverja v Coloradu potrjuje ta odnos Pod naslovom: informatik Derrick Baxter prikazuje aplikacijo za učenje jezika ojibwe; spodaj: družina Lakota leta 1904. do jezika: »Moji stari starši so ga govorili, vendar me teka jezika niso nikoli učili.« Black Elk zna samo nekaj besed v jeziku lakota, svoje otroke pa spodbuja k udeležbi pri tradicionalnih običajih svojega naroda. V Bloomingtonu v državi Indiana deluje Lakota Language Consortium, skupina jezikoslovcev in pedagogov, ki se ukvarjajo z ohranjanjem in oživljanjem jezika lakota. Vodi ga Wilhelm Meha, ki je tudi producent novega filma Rising Voices, ki prikazuje prizadevanja za učenje šoloobveznih otrok v jeziku lakota. »Naš glavni cilj je, da bi povečali število ljudi, ki govorijo ta jezik. Doslej smo jih izobrazili samo kakih sto,« pravi Meha. Taki programi so lahko uspešni, vendar služijo samo maloštevilnim otrokom, terjajo pa velika finančna sredstva. »Resnici na ljubo, potrebujemo celovito poučevanje jezika, vse vsebine in vse predmete, skratka, potrebujemo šolo z našim učnim jezikom,« pravi Maya in pojasnjuje: »To ne velja samo za jezik lakota, ampak za ducate jezikov po vsej Ameriki, ki jim zastaja dih. Bojim se, da bodo za vselej izgubljeni, če vlada temu ne bo namenila več sredstev.« Ne gre samo za poznavanje manjšega ali večjega števila besed. Anton Treuer, pripadnik indijanskega naroda Ojibwe in profesor na državni univerzi Be-midji v Minnesoti opozarja, da je jezik ločena veja znanja ki vsebuje tudi svojstven pogled na svet. »Če naj razložim s primerom, naj povem, da v jeziku ojibwe staremu človeku pravimo gichi-aya'aa, kar pomeni veliko bitje. Naša beseda za starejšo žensko je mindimooyenh, kar pomeni 'kdor drži stvari skupaj' in torej kaže na družinski matriarhat,« pravi, in dodaja: »Nam ni treba učiti mladih, naj spoštujejo starejše, ker je to načelo že vgrajeno v našem jeziku.« Informatik Darrick Baxter, pripadnik naroda Ojibwe, ki živi v Winnipegu v državi Manitoba, v otroških letih ni govoril jezika, zdaj pa želi, da bi se njegova hči naučila jezika. »Nakupil sem ji kar nekaj knjig in zgoščenk, ampak se jih sploh ni dotaknila. Potem mi je prijatelj posnel veliko besed in pogostih izrazov v jeziku ojibwe, sam sem izdelal ustrezno aplikacijo in vse naložil na iPad. To jo jem navdušilo in v kratkem se je bila sposobna pogovarjati v tem jeziku s svojo staro mamo.« je dejal. Ko se je razširila govorica o njegovi pobudi, je začel prejemati telefonske klice pripadnikov tega naroda, nekatere tudi iz zelo oddaljenih krajev. Celo iz Norveške in iz Afrike. »Tako sem se odločil, da dam aplikacijo brezplačno na razpolago,« je dodal. Leta 1990 je ameriški kongres sprejel zakon o domorodnih ameriških jezikih, s katerim je zavrnil prejšnjo politiko, Ta zakon je domorodnim Američanom za-jamčil pravico, da rabijo svoje jezika povsod, vključno »kot učnega jezika« v šolah. Leta 1992 je kongres dopolnil ta zakon in avtoriziral finančna sredstva za njegovo izvajanje. Zdaj pa ameriški kongres razpravlja še o dveh dodatnih zakonskih besedilih; z enim naj bi po vsej državi predvideli šolanje v jezikih domorodnih ljudstev, z drugim pa povečali finančna sredstva za izvajanje tega programa. Svet Evrope svari Češko republiko Svet Evrope je pozval Češko republiko, naj pospeši svoja prizadevanja za zaščito in promocijo manjšinskih jezikov, še zlasti nemščine in romskega jezika. Odbor ministrov Sveta Evrope je namreč sprejel kar nekaj priporočil češki vladi na osnovi poročila, ki ga je pripravil svetovalni odbor, ki preučuje izvajanje Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike. V poročilu svetovalni odbor sicer ugotavlja obstoj dobro razvite okvirne zakonodaje za zaščito narodnih manjšin v tej državi in priznava, da obstaja poseben finančni sklad za izvajanje Evropske listine. Vsekakor pa poziva Češko republiko, naj okrepi prizadevanja za povečanje strpnosti do manjšinskih jezikov in kultur ter njihovega poznavanja, kajkti gre za se- stavni del kulturnega izročila države. Še posebej so potrebni ukrepi na področju izobraževanja v nemškem in v romskem jeziku ter raba teh jezikov v sredstvih obveščanja in v javnem življenju. Poleg tega svetovalni odbor ugotavlja, da včeški družbi ljudje ne vedo veliko o tradicionalnih narodnih manjšinah in o njihovem doprinosu h kulturnemu izročilu države. Nemščino ljudje razumejo in se je učijo kot tujega jezika, prisotnost romskega jezika v izobraževanju pa je zelo skromna in negativna javna percepci-ja prisotnosti romske skupnosti skoraj onemogoča vključevanje tega jezika v izobraževalni sistem. Po drugi strani pa je stanje poljščine v izobraževanju na območju, na katerem živi poljska manjšina, precej ustrezno. Nova študija o nemščini v šolah na jugu Danske Na Manjšinski raziskovalni center Mercator, ki deluje v Leeuwardnu v Fri-ziji in že več kot 15 ler raziskuje stanje poučevanja manjšinskih jezikov v državah Evrpšske unije, je objavil novo študijo, v kateri obravnava poučevanje nemščine na območju Danske, kjer živi nemška manjšina. Avtorica te študije je ravnateljica nemške šole v Oster-hoistu na jugu Danske Anke Tästensen. Nemška manjšina na jugu Dan-skešteje približno 15.000 pripadnikov. To so ljudje, ki obvladajo nemščino, ki jezik berejo in ga pišejo. V tej regiji, ki se imejune Severni Schleswig, živi 250.000 prebivalcev; gklavnina večinskega prebivalstva razume nemščino, vendar je ne govori in seveda tudi ne ob- vlada pisanja v tem jeziku. Za dansko prebivalstvo je šolah nemščina samo izbirni predmet, medtem ko imajo pripadniki nemške manjšine dvojezične šole, kjer sta nemščina in danščina enakovredna učna jezika. Čeprav je status znanja nemščine v regiji zelo skromen, iz te študije izhaja, da med prebivalstvom narašča zanimanje za učenje tega jezika, kar sicer velja za vso Dansko in ne samo za regijop Severni Schleswig. Vendar ostaja znanje jezika dokaj skromno, z izjemo dvojezičnih šol. Dijaki, ki dokončajo te žole, so popolnoma dvvojezični in njihovo znanje nemščine je enakovredno znanju dijakov na nemški stranio mkeje. To pa je velika prednost pri zaposlovanju. Europeada letos na Južnem Tirolskem Tudi v letu 2016 bo manjšinska zveza FUEN priredila nogometno prvenstvo narodnih manjšin. Europeada, ki so jo prvič priredili pred osmimi leti pri Re-toromanih v Švici, pred štirimi leti pa pri Lužiških Srbih, bo tokrat potekala na Južnem Tirolskem, kot ob prejšnjih prvenstvih istočasno z evropskim nogometnim prvenstvom, od 18. do 26. junija. Udeležilo se ga bo 24 ekip, razdeljenih v šest skupin, tokratna novost pa je tudi prvenstvo v ženskem nogometu, na katerem bo sodelovalo osem ekip. Na obeh prejšnjih edicijah so zmagali Južni Tirolci. Udeležba bo rekordna, saj se je pred štirimi leti prvenstva udeležilo 19 ekip. Kot zani- mivost velja povedati, da bo tokrat prvič sodelovala tudi ekipa krimskih Tatarov. Prvenstvo bo potekalo v dveh dolinah, Pustertal in Val Badia. Sredi decembra so že žrebali skupine in priprave so v polnem teku. Pri manjšinski zvezi FUEN so ponosni, da jim je uspelo tudi letos prirediti to prvenstvo. Generalna sekretarka te zveze Susan Schenk ob tem opozarja, da se ljudje ne zavedajo, da vsak sedmi Evropejec pripada narodni manjšini; v zvezo FUEN je vključenih 90 organizacij iz 33 držav. Nogometno prvenstvo je lepa priložnost za srečanje med mladimi manjšinci. 12 Nedelja, 3. januarja 2016 STUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN Poletni center Pikapolonica Septembra se je, ob velikem praznovanju, zaključil poletni center Pikapolonica, ki ga že sedemnajst let zapored organizira Študijski center Melanie Klein. Kot običajno se je poletni center odvijal v Bazovici, kjer so lahko otroci uživali na svežem zraku v vročih poletnih mesecih. Bivanje malih gostov je od 22. junija do 4. septembra obogatil pester desettedenski program. V prvih dveh tednih sta Šc Melanie Klein in AŠD Zarja s skupnimi močmi priredila nogomenti kamp. V športnem centru Zarja so se od 22. junija do 3. julija kratkočasili otroci med 3. in 13. letom starosti, ki so vsako jutro trenirali pod strokovnim vodstvom trenerja. Dečki so bili nad treningom posebno navdušeni, saj so komaj dočakali prihod trenerja in ob koncu kampa celo zaigrali tekmo proti staršem. Otroci, ki se niso udeležili nogometnega kampa, pa so se lahko preizkusili z drugimi Spornimi panogami, igrami, plesi in ročnimi deli. Od 6. julija se je poletni center preselil v pro- ^ li razdeljeni po starostnih skupinah, bogat program pa je poleg iger, čofotanja v bazenu in brezskrbnih uric v družbi sovrstnikov, vseboval več delavnic in posebnih doživetij, ob petkih pa je bil na vrsti dan odprtih vrat s starši. Vzgojitelji so otroke peljal z domišljijo najprej v prazgodovino, sledil pa je teden posvečen čarovniku Harryju Potterju, junaku mladih bralcev. Nato so prišli na vrsto tedni posvečeni slavnim televizijskim oddajam Got talent in Masterchef junior. V drugi polovici avgusta so vroči poletni dnevi dodatno ovrednotili program, ki je slonel na igrah z vodo. Tedni posvečeni tropskim deželam, gusarjem in igram brez meja so bili zaradi tega še posebno uspešni. ŠC Melanie Klein se zahvaljuje vsem vzgojiteljem (Dario, Ambrož, Veronica, Karin, Chiara, Elisa, Samoa, Petra, Lucia, Barbara, Giulia, Pietro, Walter, Enrico, Jessica, Claudia, Fabiana, Petar, Luka in Francesca) in pomočnikom ter seveda tudi gostom, ki so obogatili bivanje otrok v po- sebna zahvala za pomoč gre Ašd Zarja, Slovenski pro-sveti in Združenju slovenskih športnih društev v Italiji. W ß 1 k STUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN Nedelja, 3. januarja 2016 < „ -n> i i 1 4 Nedelja, 3. januarja 2016 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu MOŠČENICE-DOBERDOB - Okrog 16 milijonov vreden ukrep za zmanjšanje zastojev Med širitvijo cestninske postaje bodo zaščitili naravni rezervat Cestninska postaja pri Moščenicah bonaventura TRŽIČ - Trgovci Znižane cene pred razprodajami V deželi Furlaniji Julijski krajini se bodo zimske razprodaje začele v torek, 5. decembra, vendar tržiški trgovci bodo že pred tem znižali cene svojih artiklov. Večji del trgovin tekstila in obutve v mestnem središču bo odprtih tudi danes, člani združenja Vivacentro se dogovarjajo, da bi svoje blago prodajali tudi v sredo, 6. januarja. Predsednica združenja Clara Tomicich pojasnjuje, da so trgovci z decembrsko prodajo v glavnem zadovoljni, zdaj pa upajo, da se bo pozitiven trend nadaljeval tudi januarja. V združenju Vivacentro si prizadevajo, da bi bilo tržiško mestno središče čim bolj privlačno, posebno pozornost namenjajo pripravi izložb, z združenimi močmi se skušajo zoperstaviti velikim nakupovalnim centrom. V tržiški zvezi trgovcem Ascom opažajo, da se ljudje začenjajo vračati v mestna središča, saj se je marsikdo že naveličal velikih nakupovalnih centrov, kjer je ponudba povsod enaka. Zaradi tega hočejo tržiško mestno središče oživiti, saj ima po njihovem mnenju velik razvojni potencial. Načrt širitve cestninske postaje pri Moščenicah ustreza okoljski zakonodaji ter potrebi po zaščiti kraškega območja in zlasti naravnega rezervata Doberdobskega in Prelosnega jezera. Tako je na predlog od-bornice za okolje Sare Vito ocenila deželna uprava FJK, ki sodeluje v postopku VIA, v okviru katerega okoljsko ministrstvo preučuje učinke na okolje omenjenega projekta. Deželni odbor je v skladu s svojimi pristojnostmi prižgal zeleno luč za načrt preureditve, pri tem pa je tudi predvidel nekaj omejitev in predpisov, s katerimi želi zmanjšati vpliv gradbenih del na okolje: med širitvijo, ki bo predvidoma trajala poldrugo leto, se bodo namreč emisije hrupa in prahu ter tovorni promet občutno povečali, negativne učinke gradbišča pa bo z določenimi ukrepi mogoče omiliti. Postajo pri Moščenicah so zadnjič preuredili leta 2011, problema zastojev in kolon, ki na avtocesti A4 nastajajo zlasti med turistično sezono, pa niso rešili. Takrat so število cestninskih stez v smeri proti Trstu povišali s sedem na devet, zdaj jih bodo uredili še tri, kar bo omogočilo bolj- šo pretočnost prometa. Število cestninskih stez v smeri proti Benetkam bo ostalo nespremenjeno, zadnjih 350 metrov avtoceste pred cestninsko postajo pa bodo razširili in dodali še tretji vozni pas. Na novo bodo zgradili tudi samo cestninsko postajo in uredili servisno ploščad. Po besedah pristojne deželne odbornice Sare Vito bo treba pred začetkom gradbenih del namestiti mrežo, ki bo vsak delno zadrževala prašne delce. Hitrost vožnje težkih vozil bo med opravljanjem gradbenih del omejena na 20 km/h, za zmanjšanje zvočnega onesnaževanja pa bodo morali postaviti protihrupne ograje in uporabljati posebno vrsto asfalta. Dežela namerava v dogovoru z okolj-sko agencijo ARPA tudi opravljati meritve, na podlagi katerih bodo odločali o morebitnih dodatnih ukrepih. Izvajalec bo moral ne nazadnje poskrbeti za odvodnjava-nje meteornih voda, zaščito ptičjih vrst, ki gnezdijo na tem območju, ter okoljsko obnovo z zasaditvijo poljskih brestov in jesenov. V širitev cestninske postaje bodo vložili 16 milijonov evrov, dela naj bi se začela čez približno eno leto. (Ale) FOLJAN-REDIPULJA - Nesreča Dva ranjena Na državni cesti čelno trčenje, v Ronkah zagorel avtomobil Na državni cesti št. 305 v občini Foljan-Redipulja se je v petek popoldne zgodila huda prometna nesreča. V Ulici Terza Armata sta čelno trčila avtomobila Ford focus, ki ga je upravljal kitajski državljan L.C., in Toyota yaris, v katerem sta ob vozniku bili še dve ženski. Najhujše poškodbe sta dobila voznik prvega avtomobila in ena izmed dveh žensk, v bolnišnico pa so odpeljali tudi drugega moškega in potnico. Ob rešilni službi 118 in prometni policiji so na prizorišče prišli gasilci, ki so dve osebi morali rešiti iz zvite pločevine. Nesreča se je zgodila okrog 16.20: eden izmed dveh voznikov je iz še nepojasnjenih razlogov - morda za- Prizorišče nesreče bonaventura radi nenadne slabosti ali utrujenosti -zapeljal na nasprotni vozni pas in zadel avtomobil, ki je vozil v nasprotno smer. Huje ranjenega moškega in žensko so reševalci odpeljali v bolnišnico na Katinari, druga dva pa v tržiško bolnišnico. Gasilci so bili ponovno na delu uro kasneje, ko je v Ulici Redipuglia v Ronkah zagorel Volkswagen touran. Lastnik je sedel vanj in ga zagnal, pri tem pa je prednji del avtomobila zagorel. Na prizorišče so prišli gasilci, ki so nemudoma pogasili ogenj, vozilo pa je bilo žal že uničeno. Avtomobil naj bi zagorel zaradi kratkega stika. GORIŠKA - Končno tudi dežuje! Sneg spet pobelil Trnovsko planoto Trnovska planota je spet pobeljena z nekaj centimetri snega; na Lokvah je nazadnje snežilo 21. novembra, vendar se je sneg kmalu zatem povsem stalil. Kot je Primorski dnevnik poročal v prejšnjih dneh, je bil lanski december izredno suh, saj v celem mesecu ni deževalo niti enkrat. Novo leto se je začelo v znamenju poslabšanja vremena, tako da smo včeraj spet dočakali dež po vsej goriški pokrajini, medtem ko je snežilo na Trnovski planoti, Tolminskem in tudi na Koradi. Vremenoslovci napovedujejo, da bodo danes sredi dneva padavine ponehale, vendar bo že jutri spet Včeraj popoldne deževalo oz. snežilo v višje ležečih prede- na Lokvah lih. V torek dopoldne bo večinoma suho, popoldne pa bo spet deževalo. www.planota.si GORICA - Korzo Italia bo dobil nov videz Bliža se obnova glavne mestne ulice Vanjo bodo vložili 3.500.000 evrov, dela konec pomladi ali poleti Goriški občinski odbor je na zadnjem zasedanju sprejel izvršilni načrt obnove Korza Italia od stičišča s Korzom Verdi do spominskega parka. V obnovo bodo vložili 3.500.000 evrov: občinski uradi bodo v kratkem objavili razpis za izbiro izvajalca, dela pa se bodo začela konec pomladi ali poleti. Kot je Primorski dnevnik že poročal, se je uprava v okviru načrtovanja obnove korza odločila za ohranitev sedanjega števila parkirnih mest in gradnjo dveh enosmernih kolesarskih stez: pas za kolesarje bodo speljali na vsaki strani osrednje mestne pro- metnice, in sicer med pločnikom in gredicami, kar je povzročilo tudi nekaj polemik. V osnutku načrta je bilo namreč predvidena ureditev dvosmerne kolesarske steze ob robu cestišča, pri čemer bi morali žrtvovati nekaj parkirnih mest, uprava pa se je naposled odločila drugače. Pločnike bodo razširili - široki bodo dva metra - in tlakovali z repenskim kamnom, lokali pa bodo za zunanjo opremo imeli na voljo nekoliko ožji pas kot danes, ki bo tako kot kolesarska steza pokrit s porfirnimi kockami. Obnovljena bosta seveda tudi cestišče in javna razsvetljava. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 3. januarja 2016 15 SOLKAN-PEVMA - 24. novoletni spust po Soči v priredbi kluba Šilec Kajakaška zdravica Skupina najdrznejših kajakašev se tudi na letošnji prvi dan leta ni izneverila tradiciji. Mrzlemu vremenu navkljub je sedla v svoje kajake ter na svojevrsten način - s spustom po Soči - nazdravila novemu letu. Zaradi pomanjkanja dežja in posledičnega nizkega vodostaja so prireditelji spusta, člani kajakaškega kluba Šilec s sedežem v Podgori, izbrali čezmejni odsek reke od Solkana do Pevme: novoletni spusti so običajno potekali na predelu reke med Štandrežem in Sovodnjami, ki pa je te dni skoraj suh. Na štartu pri tekmovalnem kajakaškem poligonu pod Solkanom se je v petek zbralo šest ljubiteljev rečnega veslanja, ki so po znaku za odhod točno opoldne (slišati je bili opoldansko zvonjenje iz zvonika štmavrske cerkve) prevozili brzice poligona in zaveslali proti šest kilometrov oddaljenemu cilju. Pri izlivu potoka Pevmi-ca v Sočo sta se šesterici pridružila še dva kajakaša, tako da je na cilj v koloni prive-slalo osem privržencev novoletnih spustov po smaragdni lepotici. Na cilju ob plavajočem pomolu v deželnem obsoškem parku pod Pevmo so udeleženci povedali, da je bila tokrat voda čista kot malokdaj, pa tudi sončno vreme je pripomoglo k res lepi kajakaški prireditvi. Če nas spomin ne vara, je na petkovi soški prireditvi zaveslala trojica kajakašev, ki se je udeležila vseh do- Kajakaška zvezda pod pevmski mostom (levo); »osvežitev« v Soči (desno); premagovanje brzic v solkanskem kajakaškem centru (spodaj) vip, bumbaca sedanjih štiriindvajsetih novoletnih spustov. Na cilju je skupino veslačev pričakala spremljevalna skupina, ki je kot vedno poskrbela za topel čaj, kavo in druge novoletne dobrote. Manjkalo ni niti penečega vina, s katerim so nazdravili novemu letu. Nekaterim pa ura veslanja v hladnem vremenu ni bila dovolj: novoletni spust so zaključili še s skoki v mrzlo vodo. Med voščili in klepetom o tem in onem so navzoči tudi obžalovali, da zraven plavajočega pomola pristojne oblasti še niso postavile tolikokrat obljubljene lope, v kateri bi shranili nekaj kajakov, ki bi bili na voljo ljubiteljem tega športa in - zakaj ne - tudi ljubiteljem novoletnih spustov po Soči. (vip) GORICA - Silvestrovanja se je udeležilo več tisoč ljudi Uprava pogrešala kamere Župan Ettore Romoli: »Praznik je imel velikanski uspeh, deželni tv-dnevnik pa ga ni niti omenil« - V Tržiču porast števila novorojenčkov Mnogi Goričani, Novogoričani in Tržičani so novo leto 2016 pričakali na prostem. Največja množica se je zbrala na goriškem Travniku, kjer je silvestrsko noč z grajskega griča razsvetlil očarljiv in pisan ognjemet. »Goriško silvestrovanje je imelo velikanski uspeh,« je ocenil goriški župan Ettore Romoli in poudaril, da se je na Travniku zbrala več-tisočglava množica ljudi, ki so skupaj praznovali vstop v novo leto 2016. »Ognjemet kot vedno ni razočaral, v središču mesta je bilo pokanje petard omejeno, nevšečnosti ni bilo; dodal bi, da je bilo drugega dne še pred 9. uro mestno središče čisto. Obračun tega silvestrovanja je torej nadvse pozitiven,« je dejal Romoli, po katerem pa ima uprava vseeno en razlog za nezadovoljstvo. »Deželni tv-dnevnik RAI je omenil in pokazal posnetke z vseh silvestrovanj, ki so jih priredili v glavnih mestih pokrajine v FJK, Gorico pa je popolnoma zanemaril. Z uspešnimi dogodki, ki jih prirejamo, se žal to pogosto dogaja. Tokrat bom protestiral pri generalnem direktorju: tudi Goričani plačujejo televizijsko naročnino,« je bil jezen župan. Ne glede na polemike je goriška silvestrska noč minila v znamenju zabave, ki so se je ob Goričanih udeležili številni ljudje iz drugih krajev v FJK, veliko mladih iz Slovenije in tudi skupina prosilcev za azil. Na goriški urgenci so imeli precej dela, poškodb zaradi petard pa niso zabeležili. Rešilna služba je pomoč nudila peščici mladih in manj mladih, ki so pretiravali z alkoholom, drugače je najdaljša noč v letu minila dokaj mirno. Vsi sicer niso spoštovali županove odredbe o prepovedi uporabe pirotehničnih sredstev, poškodova- nih pa ni bilo. Opolnoči se je v Gorici proti nebu dvignilo tudi več papirnatih kitajskih lampijonov: nekateri so jih poskusili prižgati na Travniku, varnostnik pa so jim to preprečili, kar je sprožilo tudi nekaj polemik na spletnem omrežju Facebook. V tržiški bolnišnici se na prvi dan novega leta ni rodil noben otrok, zadnji dan lanskega leta pa sta na svet pri-vekala mala Tasnim in Francesco. Z njima se je lani v tržiški porodnišnici rodilo 707 otrok, 15 odstotkov več kot v letu 2014. (Ale) Odprtje razstave jaslic V centru Margotti ob župniji sv. Marije Kraljice na Svetogorski ulici v Gorici pripravljajo enajsti natečaj in razstavo jaslic, ki bo potekala med 3. in 6. januarjem. Prireja ju župnija s pokroviteljstvom občine in pokrajine ter s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice in Čedajske banke. Odprtje razstave bo danes ob 11. uri ob navzočnosti nadškofa, na ogled bo do 6. januarja (med 9. in 13. uro ter med 15. uro in 19.30), ko bo ob 11.15 nagrajevanje ob udeležbi predstavnikov mestnih oblasti. Božični koncert v Romansu V cerkvi sv. Štefana Mučenca v kraju Fratta pri Romansu bo danes ob 18. uri božični koncert; nastopila bosta ženski pevski zbor Jezero iz Doberdoba, ki ga vodi Dario Bertinazzi, in komorni zbor Plejade iz Ajdovščine pod vodstvom Pa-tricka Quaggiata. Avstro-ogrska mornarica V palači Palazzetto Veneto v Tržiču bodo v torek, 5. januarja, ob 16. uri odprli fotografsko in dokumentarno razstavo »Navi e marinai del Kaiser - Cesarske ladje in mornarji«. Gre za razstavo o avstro-ogrski mornarici, ki je tudi v Trstu in Tržiču imela svoja oporišča. Razstavo postavlja tržiška univerza za tretje starostno obdobje pod pokroviteljstvom občine Tržič. Pobudnik za razstavo je znani raziskovalec in poznavalec naših krajev iz časov izpred stotih in več let Alberto Querci della Rovere iz Tržiča, ki med drugim poučuje zgodovino na tržiški univerzi za tretje starostno obdobje. Iz njegove zbirke prihaja velika večina dokumentov in fotografij, ki bodo na ogled v omenjeni tržiški palači (nasproti županstva) do vključno 16. januarja, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure. (vip) Zmajev let nad staro grofijo Združenje Mitteldream, ločniški fotoklub, podjetje Illusio, Facebook skupina Photo Friuli Venezia Giulia in goriška občina so izdelali video, na katerem zmaj leti nad nekdanjo grofijo. V videu so zbrane fotografije Gorice in njene okolice na obeh straneh meje; ogledati si ga je mogoče na naslovu https://vi-meo.com/150109222. 16 Nedelja, 3. januarja 2016 GORIŠKI PROSTOR GORIŠKA - Čezmejna glasbena skupina » « Pikapoloncoti stimulirajo ljubezen Po videospotu Kelnarca Marija prihaja komad Traktor in the Brajda V zadnjih dveh letih je v naši bližnji okolici ali na socialnih omrežjih marsikdo naletel na glasbeno skupino Pikapolonica, ki bo februarja 2016 praznovala svoj tretji rojstni dan; doslej so štirje mladi glasbeniki z obeh strani nekdanje meje že opozorili nase s številnimi koncerti v živo in z videospoti na Youtubu, ki so že zbrali več tisoč ogledov. Ansambel sestavljajo Sebastjan Elersič iz Volčje Drage (pevec, kitara), Tomi Pance iz Nove Gorice (solo kitara, pevec), Ivan Fabjan s Plešivega (bas kitara, pevec) in Jannis Paraschos iz Šte-verjana (bobni). Skupina prijateljev in glasbenikov se ukvarja z izvajanjem avtorske glasbe, saj so člani Pikapolonice tudi avtorji vseh besedil in aranžmajev. »Pikapoloncoti«, kakor se sami imenujejo, se lahko pohvalijo s številnimi nastopi in s prvencem Stimulacija ljubezni, ki obsega dvanajst avtorskih skladb. V zgoščenki zasledimo glasbene zvrsti, ki označujejo ansambel, saj najdemo tako skladbe z ritmi blues ro-cka kot nežne pop balade. Prepoznavno znamenje skupine Pikapolonica so ironična besedila v briško-vipavskem narečju, ki govorijo o ljubezni, zabavi in naravi. Po izidu plošče Stimulacija ljubezni so »Pikapoloncoti« že pripravljajo nov projekt. Ravnokar v studiu snemajo novo zgoščenko, v kratkem naj bi izšel komad Traktor in the Brajda. V prejšnjih tednih so predstavili nov videospot pesmi Kelnarca Marija, ki je eden izmed paradnih konjev prvega albuma. Skladba opisuje seksi natakarico, ki je zaposlena v najljubšem lokalu skupine, in sicer v baru Derby Beerhouse v športnem parku v Novi Gorici, v katerem so tudi posneli videospot. Za snemanje sta poskrbela Sani Može in Erik Baric ekipe RTV Maurica, v vlogi natakarice nastopa upraviteljica lokala Janja. »Video-posnetek je dostopen na spletnem portalu Youtube, kjer si ga lahko vsi ogledajo; ljubitelje glasbe vabimo tudi na obisk Goriške, kjer imamo odlična vina, dobro hrano in lepe natakarice,« pozivajo »Pikapoloncoti«. (av) GORICA - V galeriji Kosič Likovnik in vinar Marin Berovič je doslej imel že 57 samostojnih razstav Odprtje razstave V galeriji Andreja Kosiča na začetku goriškega Raštela razstavlja priznani slovenski likovni umetnik Marin Berovič. Razstavo petnajstih del večjega formata je slikar iz Ljubljane postavil na povabilo dolgoletnega prijatelja Andreja Kosiča, prav tako znanega slikarja. Kljub hudi večerni megli, ki je mnoge ljudi zadržala doma, se je pred nekaj dnevi srečanja s slovenskim umetnikom udeležilo kar lepo število ljubiteljev likovnih umetnosti. Uvodoma je navzoče in umetnika Beroviča pozdravil gostitelj Andrej Kosič, ki je povedal, da se z likovnikom iz Ljubljane poznata že več kot 30 let, a nikoli se jima ni uspelo dogovoriti za razstavo v Gorici. »No, to se je naposled zgodilo«, je še povedal Kosič in dodal, da bodo Gori-čani končno spoznali res odličnega in vsestranskega oblikovalca, ki se poleg slikanja ukvarja tudi z restavra-torstvom in drugimi panogami umetnosti. Med te spada tudi vinarstvo, saj Berovič velja za odličnega poznavalca vin in pridelovanja žlahtne kapljice. Po predstavitvi je tudi povedal, da zelo dobro pozna oslavske pridelovalce vin, ki jih uvršča zelo visoko na lestvicah kakovosti. Zaradi bolezni je zadnji hip odpovedal svojo prisotnost umetnostni kritik Janez Mesesnel, ki bi moral foto vip predstaviti ljubljanskega umetnika. Namesto njega je njegovo kritično noto prebrala Tatjana Kosič, hčerka Andreja Kosiča. Med drugim je povedala, da je Berovič, ki je po rodu iz Novega Mesta, do sedaj imel že 57 samostojnih razstav, sodeloval pa je na 136 skupinskih prikazih v Sloveniji, Avstriji, Hrvaški, Srbiji, Španiji, Italiji in na Madžarskem. Ukvarja se z grafiko, s fotografijo, z restavriranjem likovnih del in z oblikovanjem. V nadaljevanju svojega posega je Tatjana Kosič še povedala, da si v Berovičevih zadnjih delih lahko napasemo oči na slikovnih poljih prenešenih epskih širin znanih in neznanih pokrajin, ki se z motivi in izrezi razvijejo v doživetja. Slednja niso zgolj priče umetnikovih zaznav na potovanjih, ampak postanejo sugestivna doživetja za gledalce, ki v teh delih iščejo umetnikovo izpoved, je še povedala Kosičeva. Na koncu se je oglasil tudi umetnik sam, ki je razkril, da razstavo posveča goriškim prijateljem in vinarjem. »Vino in slikarstvo sta harmonija, poezija in vsestranska umetnost«, je prav posebno poudaril Berovič in še dodal, da se za svoje slike v glavnem poslužuje pastelne tehnike. Razstavi, ki bo odprta do 31. januarja po urniku Ko-sičeve trgovine z obutvijo, so ob koncu nazdravili z vini iz goriškega okoliša. (vip) Skupina Pikapolonica ŠEMPETER - Med pripadniki gasilske enote PDG tudi dva zamejca Ko pozivnik zabrni 36-letni Boris Cotic iz Sovodenj in 29-letni Dimitrij Bensa iz Gorice sta se med prostovoljne gasilce vključila leta 2014 Dimitrij Bensa (levo) in Boris Cotič foto vas Kadar vzplamti požar. Ko se ognjeni zublji širijo naokrog in se vijejo v višino. Ko temperatura preseže 300 °C in dihanje okrog stebra dima postane težavno. Takrat se znova in znova v akcijo podajo junaki - gasilci. Heroji našega vsakdana, ki v ospredje postavljajo solidarnost in požrtvovalnost: odrekajo se prostemu času v korist težki, a človekoljubni dejavnosti, ki ji pravimo gasilstvo. Med pripadnike gasilske enote Prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici (PGD), ki letos obeležuje 65. obletnico delovanja, sta se pred nedolgim vključila tudi dva zamejska Slovenca: 36-letni Boris Cotic iz Sovodenj in 29-letni Dimitrij Bensa iz Gorice. »V gasilskem okolju se ogromno naučiš. Poklic reševalca me je fa-sciniral že od otroštva. Gasilci smo ljudje velikega srca, ki smo vedno pripravljeni pomagati,« sta nekaj vzgibov, ki so botrovali k odločitvi za vstop v vrste šempetrskih reševalcev, naštela Cotic in Bensa. Med prostovoljne gasilce sta se lahko vključila šele po spremembi zakonodaje, ki se je zgodila leta 2013. »Do takrat - kot poudarjata sama sogovornika - prostovoljnim gasilcem, ki niso imeli stalnega bivališča v Republiki Slovenji, ni bilo mogoče zagotoviti pravice do zavarovalniškega kritja v primeru nesreče. To je Slovencem iz Italije v končni fazi onemogočilo včlanjevanje v prostovoljna gasilska društva v Sloveniji.« PGD Šempeter šteje 52 operativnih gasilcev in štiri rezervne gasilce. Enota je skupaj z novogoriškimi prostovoljci že deseto leto včlanjena v Gasilsko zvezo Nova Gorica-Šempeter. KO POZIVNIK ZABRNI, SO ŽE V AKCIJI »Tečaj za gasilca sem zaključil leta 2014, ko sem iz pripravnika prestopil v operativca in pridobil čin prostovoljnega gasilca. Ob koncu usposabljanja, ki je trajalo skoraj dve leti, je komisija preverjala znanje iz sledečih tem: osnov zakonodaje s področja gasilstva, poznavanja celotnega sistema zaščite in reševanja v Republiki Sloveniji, prve pomoči, zaščite telesa in dihal, požarne preventive, operiranja z elektriko, ravnanja z nevarnimi snovmi, uporabe vozil in opreme ter možnosti oskrbe z gasilsko vodo med gašenjem v naravnem okolju. Vse pridobljeno znanje iz posameznih specialnosti je komisij preverjala na zaključni gasilski vaji,« ra- zlaga Bensa, ki poudarja, da je zaključek usposabljanja le začetek za pridobivanje novih dodatnih znanj in pristojnosti. Šempe-trska prostovoljca pridobljeno znanje že nadgrajujeta. Pred kratkim sta se udeležila gasilskega urjenja v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS, kjer sta opravila specializacijo iz gašenja notranjih prostorov (modul-A). »V sodobnem in dovršenem vadbenem centru na Igu pri Ljubljani smo se seznanili še z dodatnim praktičnim znanjem o uporabi gasilske opreme. Vadbeni prostor razpolaga s petnajst metrov visokim stolpom in poligonom za simulacijo vseh vrst nesreč,« razlaga Bensa. Tako Cotic kot Bensa se s šempetrskimi gasilci srečujeta najmanj dvakrat tedensko. Sicer sta z dežurno operativno enoto v nenehni povezavi preko osebnega pozivnika; ko ta zabrni, člani dežurne ekipe že odhitijo na pomoč. Celotno gasilsko posredovanje vodi vodja intervencije, ki je po funkciji poveljnik gasilskega društva. »Letošnja poletna sezona požarne ogroženosti ni terjala večjih posredovanj. Kljub temu pa imamo čez leto polne roke dela, predvsem s stavbnimi požari, požari vozil, poplavami, vetrolomi ter tudi s številnimi manjšimi posegi: od odstranjevanja sršenov in osjih gnezd do premikanja avtomobilov in odpiranja vhodnih vrat stanovanj. Dejavni smo tudi pri reševanju hišnih ljubljenčkov,« pravita Bensa in Cotic, ki sta med prostovoljnim službovanjem v šempetrskem gasilskem domu pobližje spoznala gasilsko terminologijo: »Naučila sva se veliko izrazov, za katera smo poznali samo besedno različico v italijanskem jeziku: trojak/valovola a tre vie, razpiralo/ce-soia, vponka/moschettone, tlačna cev/ma-nichetta, itd.« 65-LETNICA DELOVANJA PGD ŠEMPETER Območje PGD Šempeter pri Gorici obsega površino 44,50 kv. kilometrov. V operativno okrožje, v katerem naj bi prebivalo 11000 prebivalcev, spada celotno ozemlje občin Šempeter-Vrtojba in Renče-Vogrsko. »Šempetrsko gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1950, ko je bil Šempeter - zaradi razmejitve iz leta 1947 - odrezan od Gorice. Treba je bilo zagotoviti varnost pred požari tako gospodinjstvu kot tudi razvijajoči se obrtniški in industrijski dejavnosti,« razlaga Bensa, ki za pomembno prelomnico v zgodovini krajevne gasilske obrambe izpostavlja izgradnjo novega gasilskega doma: »Danes delujemo v prostorih, ki jih je PGD Šempeter, s pomočjo novogoriške občinske uprave in države, pridobilo leta 1987. V pritličju gasilskega doma so manjša delavnica, pet garažnih boksov z garderobnimi omarami za zaščitno opremo gasilcev in prostor za polnjenje izolirnih dihalnih aparatov. Na voljo imamo tudi sejno sobo, tajništvo, prostor za telekomunikacije in vodenje intervencij ter manjšo kuhinjo. Gasilska enota razpolaga s sedmimi vozili, med katerimi je tudi avtocisterna s 12.000-litrskim rezervoarjem. V povprečju opravimo več kot 70 intervencij letno, kar dejansko pomeni okrog tisoč delovnih ur.« SKUPNE GASILSKE VAJE Namen gasilskih vaj je preveriti pripravljenost na terenu vseh gasilskih in drugih sodelujočih služb. PGD Šempeter pri Gorici je prvo čezmejno gasilsko vajo v sodelovanju s Civilno zaščito iz Italije izvedlo leta2002 na pobočjih Sabotina. »Na skupnih meddruštvenih vajah pobližje spoznavaš organizacijo posameznih enot. Osveščen si glede njihovih načinov delovanja in postopanja, kar v primeru obsežnejšega požara ali iskanja pogrešane osebe vzdolž državne meje bistveno poenostavi organizacijo dela,« pravi Bensa. Gasilske intervencije se med seboj vedno razlikujejo, čeprav se večkrat zgodijo iz istih razlogov. »Pred dvema letoma, ko je Trnovsko planoto zaobjela ledena ujma, sem se udeležil tridnevnega podiranja poškodovanih dreves in odstranjevanja ledu z električnih napeljav. Pojav je bil zame nepopisna izkušnja, saj je bila celotna pokrajina dobesedno vkovana v led. Še nikoli se nisem preizkusil v takšnih razmerah: bil je razglašen rdeči alarm,« se spominja Cotic. Gasilci PGD Šempeter svojo navzočnost zagotavljajo tudi na številnih javnih prireditvah, ki se odvijajo na osrednjem občinskem trgu in drugih prizoriščih na območju obeh občin. »Z nami so krajani v varnih rokah. Znamo si zavihati rokave in jim zagotoviti visoko stopnjo požarne varnosti z učinkovitim posredovanjem ob kakršnihkoli nezgodah,« zaključujeta Bensa in Cotic. (vas) / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 3. januarja 2016 17 DOBERDOB - V telovadnici Plesno voščilo Revijo pripravile mažoretke skupaj z vrstnicami iz Solkana in Prvačine Mažoretke med nastopom Mažoretna skupina, ki deluje v okviru pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba, je pred dnevi pripravila plesno revijo, s katero je udeležencem izrekla praznično voščilo. Dobro obiskano plesno popoldne je potekalo v občinski telovadnici v Doberdobu, kjer so se občinstvu predstavile domače mažoretke, njihove vrstnice iz Prvačine in Twirling skupina 65 iz Solkana. Nastopila sta tudi Alex Gergolet, učenec diatonične harmonike pri društvu Kremenjak iz Jamelj, in skupina otrok, ki obiskujejo pouk flavte pri pihalnem orkestru Kras. V prijetnem vzdušju sta se prepletala ples in glasba, čemur je publika sledila z velikim zanimanjem, saj gre za dejavnosti, ki sta se v Doberdobu kar dobro ukoreninili. S kratkim nagovorom je prisotne pozdravila Magda Prinčič, tehnični vodja doberdobskih mažoretk, ki je opozorila, da leto 2015 ni bilo najlepše, saj smo bili priča krutim dogodkom, ki so zaznamovali svetovno sceno. Prav zato, je nadaljevala Prinčičeva, se moramo s še večjo vnemo posvečati mladini in ji vliti pozitivne ideale. Prisotne sta nagovorila tudi do-berdobski župan Fabio Vizintin in predsednik pihalnega orkestra Luciano Gergolet. Ob voščilih sta izpostavila dejstvo, da je mladina naša prihodnost, ki jo gre podpreti in usmerjati v kulturne dejavnosti. Zahvalila in čestitala sta vsem nastopajočim in animatorkam, ki s požrtvovalnostjo sledijo skupinam. Večer se je zaključil z družabnostjo in z voščili, da bi novo leto prineslo mir in sožitje med narodi. (vip) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Gledališče DANES IN JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.00 -18.45 - 20.20 - 22.10 »Quo vado?«. Dvorana 2: 15.30 »II piccolo principe«; 17.45 - 20.00 - 22.00 »Franny«. Dvorana 3: 15.00 - 16.15 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 18.10 -21.30 »Quo vado?«; 19.45 »Il piccolo principe«. Dvorana 4: 16.00 »Alvin Superstar -Nessuno ci puo fermare«; 17.30 »Il piccolo principe«; 20.00 »Irrational Man«; 22.20 »Natale col boss«. Dvorana 5: 15.10 »Alvin Superstar -Nessuno ci puo fermare«; 17.15 »Il ponte delle spie«; 19.45 - 22.20 »Star Wars - Il risveglio della forza. »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 10. januarja ob 17. uri »Silvestrska sprava 2000« (Tone Partljič), nastopa KUD Valentin Kokalj - Visoko. 30. januarja ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: v sredo, 6. januarja, ob 20. uri »Grenke solze Petre Von Kant«. 7., 8. in 9. januarja ob 20. uri »Lepa Vida«; informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagaj-na@sng-ng.si. Razstave U Kino DANES IN JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.10 -18.50 - 20.30 - 22.15 »Quo vado?«. Dvorana 2: 15.00 »Alvin superstar -Nessuno ci puo fermare«; 16.45 -18.45 »Il piccolo principe«; 20.45 »Star Wars - Il risveglio della forza«. Dvorana 3: 15.10 »Masha e Orso -Amici per sempre«; 16.20 - 21.15 »Perfect Day«; 18.20 »Il ponte delle spie«. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled skupinska razstava umetnikov Saetti, Cesetti, Consagra, Celiberti, Spacal, Licata, Bardusco, Finzi, Santomaso, Guidi, Paolucci, Tra-montin, Marinotto, Bacci, Morandis; do četrtka, 7. januarja, od torka do sobote 10.30-12.00 in 16.30-19.00. »FRANCO DUGO - I COLORI DELLARIA« je naslov razstave, ki je na ogled v galeriji studiofaganel na Drev. XXIV maggio 15/c v Gorici; do sobote, 9. januarja, od torka do sobote 9.30-13.00, 16.00-19.00. Več na www.studiofaganel.com. PD SOČA vabi na ogled razstave Marjana Miklavca v galeriji Rika Debe-njaka v Kanalu; do torka, 5. januarja. V GORICI: v palači Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 je na ogled razstava z naslovom »Soldati - Quando la storia si racconta con le caserme«; do 28. februarja ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00. Do 10. januarja je na ogled tudi razstava »Il Cioccolato nella Grande Guerra - Da peccato di gola a genere di conforto«; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo ob 17. uri vodeni ogledi. Razstavi bosta do torka, 5. januarja, izjemoma odprti tudi ob torkih in četrtkih (16.0019.00) in 6. januarja (15.30-19.00). Pomoč za begunce Združenji Benkadi in Tenda per la pace zbirata hrano in oblačila za begunce, ki jim nudi pomoč goriško združenje Insieme con voi. Prostovoljci zbirajo riž, testenine, mleko, piškote, pre-pečenec, sladkor, mleko, sol, čevlje, kape, šale, rokavice, zimske jakne, spodnje perilo, odeje, spalne vreče, papirnate robčke, plastične kozarce in posodo. Blago je mogoče oddati v trgovini Benkadi na Trgu Dante v Štaran-canu od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure ter v hišici nasproti cerkve v Bistrigni ob nedeljah. Pri nabirki sodelujejo tudi skavti iz organizacije Agesci iz Štarancana. Jamarsko srečanje Na sedežu Kraških krtov na Vrhu bo v nedeljo, 10. januarja, ob 9. uri tradicionalno srečanje ob začetku novega jamarskega leta. Letos bodo odkopa-li tri odprtine v okolici Vrha in Dola. Ob 14.30 bo kosilo, sledilo bo družabno srečanje ob udeležbi jamarjev iz Slovenije, Italije in Avstrije. Zaradi organizacijskih razlogov prosijo udeležence, da potrdijo svojo prisotnost do najkasneje 07. januarja; prijave zbirajo na telefonskih številkah 3358291389 in 338-6178688 ter na naslovih elektronske pošte kraskikr-ti@googlegroups.com in gerg61@ali-ce.it. Reklamne table Tržiška občina ima nov načrt za nameščanje reklamnih tabel. Njihovo število so povečali za trideset odstotkov, dvanajst tabel je namenjenih uradnim objavam, 47 pa reklamnim sporočilom. Z oddajo reklamnih prostorov občina letno unovči 280.000 V GORIŠKEM GRADU je na ogled razstava z naslovom »1915. L'esercito marciava. L'avanzata verso Gorizia«; do srede, 6. januarja, ob ponedeljkih 9.30-11.30, od torka dalje 10.00-19.00. Prireja Zgodovinsko raziskovalna skupina Isonzo, ki vabi na brezplačen vodeni ogled, ki bo potekal v sredo, 6. januarja, ob 16. uri z Brunom Pasco-lijem; vstop v grad bo v dneh vodenih ogledov brezplačen. »MIŠKA IZ PARIZA PO KRMINU« je naslov razstave, ki je na ogled v kavarni Massimiliano v Krminu. Marko Vogrič, član Fotokluba 75, razstavlja svoje fotografije posnete s camero obscuro s Pariza in Krmina z mišje perspektive; do petka, 8. januarja, vsak dan 7.30-22.00. V RONKAH: v palači Vicentini Miniussi na trgu Unità 24 bo v petek, 8. januarja, ob 18. uri odprtje razstave posvečene umetniku Reju Moreu. Umetnikova dela bo predstavil Umberto Miniussi. Razstava bo na ogled do 20. januarja od ponedeljka do petka od 9.30 do 12.00. Pobuda s pokroviteljstvom občine Ronke. NA SV. GORI je na ogled razstava jaslic, ki so jo priredili Fračiškanski samostan na Sv. Gori, Krajevna skupnost in Turistično društvo iz Solkana ter Združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje; na ogled bo do nedelje, 10. januarja, ob delavnikih 14.00-17.00, ob nedeljah in praznikih pa od 9.00-18.00. V GORICI: v galeriji Kulturnega doma v Ul. Brass 20 bo v torek, 12. januarja, ob 18. uri odprtje razstave slikarke Stanke Golob. Umetnico bosta predstavila novinar Andrea Bellavite in Vili Prinčič. Razstava bo na ogled do 8. februarja od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter med raznimi kulturnimi prireditvami. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava, ki je nastala v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka »Med tukaj in onkraj. Andrej Jemec«; do 23. januarja ob prireditvah ali po domeni po tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 5-7 v Gorici je na ogled slikarska razstava umetnika in akademskega restavra-torja Marina Beroviča iz Ljubljane; do 30. januarja ob odprtju trgovine. V MULTIMEDIJSKI POSTAJI PRVE SVETOVNE VOJNE v bivši železniški postaji v Redipulji je na ogled razstava z naslovom »Che il bambino Gesu faccia che presto cessi la guerra...«; do 31. januarja od ponedeljka do petka 9.30-12.30, 15.00-18.00, ob sobotah in nedeljah 9.30-12.30, 16.00-19.00. V MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi in vsako nedeljo ob 16.30 nudita brezplačen vodeni ogled razstave; do 31. januarja ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.30-19.00, ob nedeljah 10.30-19.00; vstop prost. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na Kornu v Gorici je na ogled razstava »Franco Dugo. Dipingere il silenzio. Opere 1997-2015«; do 31. januarja od srede do nedelje 10.00-17.00, ob četrtkih 10.00-19.00, vsako prvo nedeljo v mesecu vstop prost. ČLAN FOTOKLUBA SKUPINA75 MARKO VOGRIČ razstavlja ciklus črno-belih fotografij »1915-2015« v prostorih Taverne Al Museo v goriškem grajskem naselju, pod palačo Pokrajinskih muzejev; ob urnikih lokala (9.30-21.00, ponedeljek zaprto) do 29. februarja. m Koncerti M Izleti SPDG vabi na udeležitev 9. Tržiškega pohoda v Dražgoše, ki bo v nedeljo, 10. januarja. Obvezna prijava do torka, 5. januarja, in prisotnost na sestanku v četrtek, 7. januarja; informacije in prijave po tel. 320-1423712 (Andrej) ali andrej@spdg.eu. Ü3 Obvestila DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici obvešča, da bo med prazniki odprta po skrajšanem urniku 7.4513.30 do torka, 5. januarja. ZSKD GORICA obvešča, da bo urad zaprt do vključno torka, 5. januarja. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi zaprti do srede, 6. januarja. SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do srede, 6. januarja. SPDG prireja začetniške in nadaljevalne smučarske tečaje, ki bodo ob sobotah ali nedeljah januarja (16., 17., 23., 26., 30. in 31.) in februarja (13., 14., 20. in 21.). Vpisovanje na sedežu društva v petek, 8. januarja, od 18. do 20. ure; informacije po tel. 331-4585257 (Sara). OBČINA SOVODNJE obvešča občane, da je na voljo goriški zbirni center za odpadke, v Ul. Gregorčič 50, od ponedeljka do petka od 14.30-18.00, ob sobotah 9.30-12.20, 14.30-18.00, ob nedeljah 9.30-12.00; informacije nudijo v tehničnem uradu sovodenjske občine. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da zaradi preureditvenih del zgodovinski pokrajinski arhiv, knjižnica in fotote-ka bodo zaprti do 28. februarja. Izposoja knjig v pokrajinski knjižnici pa bo vsekakor možna v običajnih urnikih ob ponedejkih in sredah 9.0013.00 in 14.30-17.30, ob torkih 9.0013.00. Katalog knjižnice je na spletnem naslovu www.biblioest.it/Sebi-naOpac/Opac Prireditve KD JEZERO DOBERDOB vabi v četrtek, 14. januarja, ob 18. uri na predstavitev knjige »La battaglia partigia-na di Gorizia - La resistenza dei militari e la Brigata Proletaria (8-30 set-tembre 1943)«. Prisoten bo avtor Luciano Patat in tajnik Centra Gasperini Dario Mattiussi. Glasbena spremljava: trio No-Bel. Prispevki V spomin na ženo in mamo Mici daruje Mario z družino 100 evrov za moško vokalno skupino Sraka in 100 evrov za žensko vokalno skupino Danica. NOVOLETNO GLASBENO SREČANJE v organizaciji sovodenjske občine bo v nedeljo, 17. januarja, ob 17.30 v občinski telovadnici. Nastopajo domače skupine in solisti. Poleg vsakoletnih gostov Kraških muzikantov bo publiko tokrat razveselil tudi istrski kan-tavtor Rudi Bučar. H Šolske vesti SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici, vabijo na Dan odprtih vrat li-cejskega (Humanistični in Znanstveni licej S. Gregorčič, Klasični licej P. Trubar) in tehniškega pola (Tehniško -ekonomski zavod za turizem I. Cankar, Tehniški zavod upravna smer, finance in marketing Z. Zois, Tehniški zavod informatika in telekomunikacije J. Vega). Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore. Profesorji bodo nudili informacije o posameznih smereh in bodo na razpolago za individualne pogovore. Dan Odprtih vrat bo v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v sredo, 13. januarja, od 17.30 do 19.30. Pogrebi JUTRI V GRADIŠČU: 12.00, Maria Spessot por. Petean (iz Ul. Costalun-ga v Trstu ob 11.00) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Irene Michelin vd. Casalino, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev; 12.00, Luigia Terracciano (iz kapelice pokopališča) v stolnici Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev. Zapustila nas je Francesca Sema vd. Paiza (Rosina) Ob njeni smrti bo, po že opravljenem pogrebnem obredu, v vseh, ki so jo poznali, zaživela praznina. Praznina, ki jo zapušča za sabo ženska, ki je z žrtvijo in bolečino doživljala na-cifašistično barbarstvo in preganjanje idealov, ki jih je delila z možem Gio-vannijem. Borila se je proti boleznim in živela ob opravljanju najbolj skromnih del, da bi družini zagotovila preživetje kljub pro-tijugoslovanski mržnji. Zivela je kot toliko žensk, ki imajo pravico, da se jih spomnimo z nazivom Mati Korajža. Sin Tullio Paiza, bivši deželni podtajnik KPI Tržič, 3. januarja 2016 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Dr. Danila Rustje se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so mu bili med dolgo boleznijo ob strani in ki so ga naposled pospremili na zadnji poti. Naj mu bo lahka domača zemlja, ki jo je tako zelo ljubil! Žalujoči svojci Gorica, 3.1.2016 1 8 Nedelja, 3. januarja 2016_RADIO IN TV SPORED ZA DANES _RAI3bis_ SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Od kod si kruhek 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dokumentarec: Planota na robu, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 _RAJI_ 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.20 Dnevnik 10.30 A Sua immagine, vmes maša 10.55 Nedeljska maša 12.20 Linea Verde - Toskana: med oljkami in torkljami 14.00 L'arena 16.35 Domenica In 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi raddopia 21.20 Nad.: Tut-to puo succedere _RAJ2_ 6.30 Memex - La scienza raccontata dai protagonisti 6.55 Serija: Heartland 8.20 Frigo 8.45 Serija: Il nostro amico Charly 9.30 I nostri amici animali 10.15 Cronache ani-mali 11.00 Mezzogiorni in famiglia 13.00 18.00, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Film: Sunday & Parker irresistibili detectives (kom.) 15.10 Film: La fontana dell'amo-re (kom.) 18.05 Film: Ice Princess - Un so-gno sul ghiaccio (kom.) 21.05 Serija: N.C.I.S. 21-50 Serija: Limitless 23:25 Corsa a Witch Mountain (kom.) _RAJ3_ 6.00 Fuori orario 7.20 Serija: Zorro 8.10 Film: Miseria e nobilta (kom.) 9.40 Serija: Doc Martin 10.25 Community - Le storie 11.10 12.10 Rubrike 12.00 14.00, 15.00, 18.55, 22.55 Dnevnik in vreme 12.15 Film: Poveri milionari (kom.) 14.30 Film: C'era-vamo tanto amati (kom., It., '74, r. E. Sco-la, i. V. Gassman, N. Manfredi in A. Fabri-zi) 16.35 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Film: C'era una volta un piccolo naviglio (kom., '40, i. S. Laurel, O. Hardy) 21.05 Eli-sir - Speciale prima serata 23.35 Tutti salvi per amore, vodi Serena Bortone 00.50 Fuori orario - Cose (mai) viste _RAJ4_ 12.39 Film: La saga dei Nibelunghi (2. del) 14.11 Il giro del mondo in 80 giorni (fant., 04', i. J. Chan) 16.08 Serija. Flashpoint 17.33 Novice 18.05 Atlantis 19.40 La guerra dei dinosauri 21.11 Film: Drift - Cavalca l'on-da (dram. '13) 23.11 Film: Nella rete del serial killer (akc. '08) _RAJ5_ 14.17 1000 giorni per il pianeta terra 15.09 I segreti del sottosuolo 16.11 Gledališče -Baricco 17.52 Come si guarda un'opera d'ar-te 18.16 Rai News 18.23 Ubiq - relazioni 18.51 Etrusca predstavlja - Pepelka (balte) 20.44 Le lezioni dei maestri 22.11 Roma -La storia dell'arte 22.45 Giubileo. L'altro sguardo 23.16 Film: The Artist (com. '11, r. M. Hazanavicius, i. J. Dujardin, B. Bejo in J. Goodman) RAJ MOVIE 11.40 Film: Irma la dolce(kom., 63', r. B. Wilder, i. S. MacLaine in J. Lemmon) 14.10 Film: French Kiss (kom., '95, r. L. Kas-dan, i. M. Ryan in K. Kline) 17.45 0.20 Novice 17.50 Film: Giulio Cesare contro i pirati (kom., It., '62) 19.35 Film: Toto Tarzan (kom., '50, i. Toto) 21.15 Film: La bussola d'oro (fant., '07, r. C. Weitz, i. N. Kidman, D. B. Richards in S. Elliott) 22.50 Serija: Hell on Wheels RAI PREMIUM 11.40 Film: Mia madre (dram., '15, r. N. Mo-retti) 14.40 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 14.25 Film: Uncross the Stars(dram. '08) 16.10 Nad.: Un commis-sario a Roma 17.35 0.55 Novice 17.45 Nad.: Rosso San Valentino 19.30 Nad.: Il mare-sciallo Rocca 21.20 Stasera tutto e possibi-le 23.50 Mister Premium _RETE4_ 7.55 Media Shopping 8.25 Serija: Due per tre 9.00 Confessione Reporter 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Film: Agatha Christie - Miss Marple nei Caraibi (krim.) 13.50 Dokumentarec: Wild Alaska 16.25 Film: Sfida a White Buffalo (west., '77, i-Kim Novak) 19.35 Nad.: Tempesta d'amo-re 21.15 Film: Le comiche 2 (kom., It., '91, i. P. Villaggio) 23.05 Film: No problem (kom., It., '08, r. V. Salemme) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere del- 10 spirito 9.50 Bella piu di prima 11.00 Pianeta mare 12.00 Melaverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.05 Film: Semplicemente irresistibile (kom., '00 ) 16.15 Domenica Rewind 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto XIII 23.30 Film: Misteri di villa Sbrini (dram. '12) _ITALIA1_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.32 Film: Lie-to evento a Hollyrock - Flinstones (anim.) 10.25 Film: Fratello Scout (pust.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 14.10 Film: The librarian 2 - Ritorno alle miniere di re Salomone (pust., '06, i. J. Biel, C. Firth) 16.10 Film: Lorax - Il guardiano del-la foresta (pust., '83) 17.45 Serija: La vita se-condo Jim 19.00 Film: Il signore degli anel- 11 - Il ritorno del re (fan., '03, r. P. Jackson, i. E. Wood) 21.25 Film: Il tesoro dell'Amaz-zonia (pust., '03, r. P. Berg, i.The Rock) _IRS_ 11.2 Film: fiamme di passione (vdram., '93) 14.10 Film: Il principe e la ballerina (komt., '57, i. M. Monroe in L- Olivier) 17.21 Film: Scoop (dram., '06, r. W. Allen, i. S. Johansson in H. Jackman)) 18.34 Le stelle di Capri, Hollywood 19.00 Film: Oxford murders - Teorema di un delitto (krim., '08, r. A. De La Iglesia, i. J. Hurt, E. Wood) 21.00 Film: La finestra sul cortile (triler, '54, A. Hitch- cock, i. G. Kelly in J. Stewart) 23.10 Film: Il delitto perfetto (triler, '54, A. Hitchcock, i. G. Kelly in A. Millard) _laz_ 7.30 13.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Omnibus 10.00 Serija: MrBride 11.50 Serija: La libreria del mistero 14.00 Kronika 14.20 Film: Un papero da un milione di dollari (kom.) 16.15 Serija: Josephine, Ange Gardien 20.35 Nspecial Guest - All together 21.10 Film: Erin Brockovich (dram., '00, r. S. Soderbergh, i. J. Roberts in A. Finney) 23.30 Film: Trac-ce di rosso (tril., '92, i. J. Belushi) _LA7D_ 6.20 11.00, 19.10 Cuochi e fiamme 8.30 17.10 I menu di Benedetta 11.2019.00 Cuoc-hi e fiamme 13.00 Serija: Grey's anatomy 14.50 Film: Invito a cena con delitto (dram., '76, i. D, Niven, P. Fal in P. Sellers) 16.50 Misterioso omicidio a Manhattan (tril., '93, r. W. Allen) 18.55 Dnevnik 00.50 Film: Starman (zf, '84, r. J. Carpenter, i. J. Bridges) TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Apriti cielo 10.35 La parola del signore 19.00 Rotocalco Adnkronos 19.15 19.50 Dodici minuti con Cristina 19.30 23.00 Dnevnik 19.45 Qua la zampa 20.05 Qui studio a voi stadio _LAEFFE_ 12.35 18.15 Viaggi nudi e crudi 14.05 Pos-so dormire da voi? 16.15 Film: Incontri rav-vicinati del terzo tipo (zf, '77, r. s. Spielberg, i. R. Dreyfuss) 19.15 Bourdain: Cucine segrete 20.10 Il cuoco vagabondo 21.05 Nad.: Fleming - Essere James Bond 22.50 Film: Fiori d'acciaio (dram., '89, S. Field, J. Roberts, O. Dukakis) _CIELO_ 12.00 Most Dangerous - Pericolo reale 12.55 Novice 13.00 20.25 Affari di famiglia 14.00 Film: Detention - Duro a morire (akc.) 15.40 Film: Horror Movie (kom.) 17.25 Film: Cat.8 - Tempesta solare (zf) 19.30 Affari al buio 21.20 Film: Age of Heroes (akc.) 23.00 Ti aspetto fuori _DMAX_ 9.55 Come e fatto il cibo 14.10 Liquidator 15.15 Affari a quattro ruote Worltour 19.00 Affari in valigia 21.10 23.45 Affari a quattro ruote 22.05 I maghi delle auto 22.55 Nudi e crudi SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 11.00 Na obisku 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.55 Poročila, šport in vreme 13.25 Koncert ansambla Spev 2015: Po Sla-kovi poti, 1. del 15.00 Film: Trije mušketirji: kraljičini diamanti (zgo., '73) 17.20 Film: Meglica, zgodba o ovčarskem mladiču (otroški film) 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.25 Velika imena malega ekrana: Iztok Mlakar 21.20 Dok.: Znoritel, švedska oddaja 23.15 Film: Ljubezen brez meja (dram., '10, i. c. Capoton-di, F. Nigro in N. Romanoff) SLOVENIJA2 7.15 Duhovni utrip 10.15 Zvezdana: Pustolovščina osebne preobrazbe 11.20 Zaljubljeni v življenje 12.30 Bloški asi, dokumentarni film 13.45 Nordijsko smučanje -svetovni pokal: novoletna skakalna turneja (M), prenos iz Innsbrucka 16.15 Tedenski izbor - Šport v letu 2015 17.15 Silvestrski pozdrav 20.00 Hačiko - zgodba o psu (dram., '09, r. L. Hailstorm, i. R. Gere, J. Allen) 21.30 Vse je mogoče na silvestrovo 23.00 Serija: Vera (V.): Stare rane _KOPER_ 14.00 21.10 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 15.00 Vrt sanj 16.15 Tribute to Jimi Hendrix 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.10 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod-Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Una ciacolada con 22.45 Revija zborov 23.20 Sredozemlje _POP TV_ 7.00 Risanke, otroške in zabavne serije 10.55 Film: FernGully 2 (ris.) 12.55 Kozmopolitska kuharica Rachel Khoo 13.30 Film: Kleopatra (zgod., '63, i. E. Taylor. R. Burton) M 15.40 Film: Bralec (The Reader (dram., '08, i. K. Winslet. R. Fiennes in B. Ganz) 17.50 Nad.: Usodno vino 18.55 Novice in vreme 20.00 Film: Hobit - Nepričakovano potovanje (fant., '12, r. P. Jackson, i- M. Freeman) 23.00 Film: izredno glasno in neverjetno blizu (dram., '11, i. T. Hanks, S. Bullock) _KANAL A_ 7.40 18.35 Serija: Naša mala klinika 8.30 14.10 Serija: Novo dekle 8.55 19.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.25 Serija: Veliki pokovci 10.15 TV prodaja 10.30 Hitri tečaj Richarda Hammonda 14.40 Film: Umri pokončno 2 (akc., '89, i. B. Willis) 16.10 Film: Policaj iz Beverly Hillsa 3 (kom., '98, i. E, Murphy) 18.40 Pazi, kamera! 20.00 Film: Munich (zgod, '05, r. s. Spielberg, i. E. Bana, D. Craig) 22.30 Film: Stoj ali moja mama strelja (kom., i. S. Stallone) PLANETTV 12.05 Nan.: Vojaške žene 13.16 Hiša vaših sanj (Grand Designs) 14.22 Stroga ljubezen (Toug Love) 15.18 Junior Masterchef 16.14 Film: Fluber (kom.) 17.550 Dok.: Galileo 19.00 22.05 Danes 19.25 Planet Zvezde 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Trije mušketirji: kraljičini diamanti (zgo., '73) 22.05 Film: Stay (dram., '05, i. E. McGregor, N. Watts e R. Gosling) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Posnetek simpozija o Alojzu Rebuli ob njegovi 90-letnici (1. del), sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 05.00 Jutro na radiu Koper; 05.50 Radijska kronika; 07.00 2. jutranja kronika; 07.30 Kmetijska oddaja; 08.00 Vremenska napoved; 08.30 Jutranjik, osmrtnice; 09.10 Prireditve danes; 10.30 Poročila, osmrtnice; 10.40 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Na športnih igriščih; 15.00 -/ Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Vreme, cestne razmere; 18.55 Pesem tedna; 19.00 Radijski dnevnik; 19.50 Radijska kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. I RIS Nedelja, 3. januarja Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA La finestra sul cortile ZDA 1954 Režija: Alfred Hitchcock Igrajo: Grace Kelly, James Stewart, Wendell Corey, Thelma Ritter in Raymond Burr Jeff je fotograf, pravzaprav reporter, ki je zaradi zlomljene noge priklenjen na invalidski voziček. Čas, ki ga preživlja v sobi, si krajša tako, da skozi okno z daljnogledom opazuje početje sosedov v stanovanjih na drugi strani dvorišča. Dan za dnem zre skozi okno v življenja tistih, ki mu stanujejo nasproti. S pogledom radovedno spremlja njihove navade dokler pri enem takih opazovanj posumi, da je bil priča umoru. Takrat se Jeffov vsakdan spremeni, saj hoče na vsak način najti dokaz za potešiti hud dvom.Hitchcockov film, s čudovito še neporočeno Grace Kelly, sodi med najslovitejša dela filmske umetnosti. Svetovno premiero je doživel na beneški filmski Mostri pred točno šestdesetimi leti, ko je tudi odprl takratno petnajsto filmsko izvedbo. DROBCI IZ SPOREDA TV in RADIA TRST A HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Z elanom se boste podali v novo leto. Previdno, a jasno si določite prioritete, ki bodo zaznamovale obdobje pred vami. Začetek bo dober približek prihodnjega leta. /m^^t BIK 21.4.-20.5.: Mnogo časa ste namenili refleksiji preteklega leta. Prišli ste do nekaterih ugotovitev, ki bodo sestavljale okvir za novo obdobje. Zgodovino pustite za seboj in posvetite se trenutku. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Včasih se boste bolj slabo počutili, misli vam bodo begale nazaj v dinamično leto 2015. Morda se boste bali izzivov pred seboj, negotovost bo zaznamovala vaš začetek novega leta. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Pred vami je «« miren teden. Umirili se boste, psihično in čustveno boste bolj trdni, ampak ne še v ravnotežju s seboj. Denar: novo leto bo za vas prineslo precej novih priložnosti. T^e LEV 23.7.-23.8.: Bodite pri- (^^r pravljeni na zanimivo preizkušnjo. Od vas bo zahtevala veliko odločnosti. Odprite se intuiciji in ji namenite več pozornosti, saj je vaš razum močno prevladal v preteklem letu. DEVICA 24.8.-22.9.: Po ne- ^^ potrebnem se boste obremenjevali z zadevami, ki vam bodo pobrale veliko energije. Splošno razumevanje, v službi ali osebnih odnosih, naj bo za vas vodilo v novem letu. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Več ^ ^ preudarnosti glede obveznosti na delovnem mestu ne bo odveč. Nagnjeni boste k hitrim in nepremišljenim dejanjem, kar bo posledica pomanjkanja pozornosti. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Prevzela vas bo dobra volja, s katero boste okužili tudi vse ljudi, ki se bodo gibali v vaši družbi. Zelo pozitivni in empatični boste, ne boste obsojali drugih. Strpnost bo vaša vrlina. STRELEC 23.11.-21.12.: Pred vami je težka odločitev, ki bo od vas zahtevala veliko energije. Dilema vas bo omejevala pri opravilih, zato jo boste morali čim prej rešiti. Zdravje: lahko pričakujete spremembe. KOZOROG 22.12.-20.1.: Imeli boste čas zase. Poskrbite za osebne težave, ki so nerešene, obveznosti v službi pa obesite na klin. Nadrejeni bo opazil vašo odsotnost, vendar vam bo dal nekaj prostora. VODNAR 21.1.-19.2.: Neke težave boste pometli pod preprogo. Nadaljevali boste, ne ozirajoč se na preteklost, vendar vedite, da se vam lahko vse vrne. Nevarna odločitev vas lahko stane prijateljstvo. RIBI 20.2.-20.3.: V družbi ljudi, ki so vam blizu boste zelo pozorni do drugih in pokazali boste veliko empatije. Ljudje v vaši bližini bodo občudovali odkritost in dobrosrčnost, ki ju boste izražali v odnosih. Ob 12.00 bomo predvajali posnetek simpozija o Alojzu Rebuli, ki so ga ob njegovi 90-letnici, leta 2014, priredili Slavistično društvo Trst- Gorica- Videm, Društvo slovenskih izobražencev in Slovenski klub. Na vrsti bodo referati pisatelja Borisa Pahorja, literarne kritičarke Marije Pirjervec in sociologa Igorja Škamperla. Gostja Istrskih srečanj ob 14.15 bo znana turistična delavka in ani-matorka iz Portoroža Irena Dolinšek, duša zabavnih in kulturbih dogodkov na Obali, prejemnica Grba odličnosti v turizmu, dejavna tudi na dobrodelnem področju. Izvedla je več solinarskih praznikov in festival vrtnic v Portorožu. Televizija: ob 20.00 bo na sporedu gledališka igra z naslovom Od kod si kruhek? Dnevniku bo ob 20.50 sledil dokumentarec Planota na robu avtorice in režiserke Martine Kafol. Dokumentarec poetično beleži življenje, praznovanja in spomine na območju Belopeških jezer, Rateč in Zgornjesavske doline, posnet pa je bil v zimskem času, ko je bila narava odeta v čudežno belino in spokojnost. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 3. januarja 2016 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fat-ti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? - Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi raddoppia 21.20 Nad.: Il paradiso delle signore 23.30 Porta a porta RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.30 Sorgente di vita 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30, 17.45 Rubrike in vreme 10.30 Cro-nache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.55, 18.20, 20.30, 22.45 Dnevnik in vreme 16.20 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Zio Gianni 21.10 LOL ;-) 21.15 Boss in incognito RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Cuore prima e seconda parte 10.00 Nad.: Le avventure di Pi-nocchio 11.55 14.00, 19.00, 23.35 Dnevnik, vreme in rubrike 12.25 Serija: I magnifici sette 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.25 Nad.: La casa nella prateria 16.105 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole mento al cinema 14.55 Serija: Un medico in famiglia 16.50 Nad.: Cuori rubati 17.40 Novice 17.55 Nad.: Cedar Cove 18.45 Nad.: Pasión Prohibida 19.30 Nad.: Terra nostra 20.20 Serija: Il commissario Manara _RETE4_ 6.50 Serija: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.40 Film: L'acquila solitaria (zgod. '57, r. B. Wilder, i. J. Stewart, P. Smith) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Un anno Dalla vo-stra parte 21.15 Serija: Il commissario Schumann 23.50 Confessione Reporter _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Film: Due padri di troppo (kom., '97, r. I. Reitman, i. R. Williams, B. Crystal, N. Kinski) 11.00 Il meglio di Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.10 Nad.: I segreti di Borgo Larici 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Film: Christmas Kiss (rom., '11) 19.00 Igra: Caduta libera 21.10 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Nad: Il segreto 23.30 Film: Maledetto il giorno che ti ho incontrato (kom. '92, r. C. Verdone, i. C. Verdone, M. Buy, E. Pozzi) _ITALIA1_ 6.25 Risanke in otroške oddaje 10.10 Film: Pete il galletto (kom, '09) 12.05 Cotto e man-giato - Il menu del giorno 12.2518.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simp-sonovi 14.10 Film: Dennis la minaccia (kom., '93) 16.00 Film: Tiger Team - Der Berg der 1000 Drachen (pust., '10.) 18.00 Nan.: Camera Café 18.30 Atudio aperto 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.00 Mistero 21.10 Film: Shiver (hor. '08, r. I. Ortiz) IRIS 21.05 Film: Frankenweenie (ris., '12, r. T. Burton) _RAI4_ 14.50 Steins Gate 15.15 Andromeda 15.55 Xena 17.30 Novice 17.35 Film: Phenomenon (fant.) 19.35 Supernatural 20.20 Ghost Whisperer 21.10 Trono di spade 22.10 Black Sails 23.10 Film: Hammer of the gods (akc. '13, C. Bewley)+konec TV» _RAI5_ 14.101000 giorni per il pianeta Terra 15.05 I segreti del sottosuolo 16.05 Concerto per il nuovo anno - Honeck 18.00 Novice 18.05 20.40 Passepartout 18.35 Un lento viaggio africano 19.25 Grattacieli d'autore - Malmo 21.15 I grandi della letteratura italiana 22.10 Gledališče - Lulu 22.50 Glasba: The Doors - Feast of Friends RAI MOVIE 11.45 Film: Finche dura siamo a galla (kom., '92, i. K. Russell) 13.25 Film: L'amore ai tempi del colera (dram., '07, i. J. Bardem, G. Ca-potondi) 15.45 Film: Il giorno in piu (kom., /11, i. F. Volo, I. Ragonese, L. Littizzeto) 17.40 0.35 Novice 17.45 Film: Ercole e la regina di Lidia (pust., '59 1 9.35 Film: Toto e i re di Roma (kom., It., '51, i. Toto) 21.15 Serija: Hell on Wheels 23.350 Film: Blue Valentine (kom., '10, i. R. Gosling, M. Williams) RAI PREMIUM 11.20 Nad.: Un posto al sole 12.10 Nad.: Linda e il brigadiere 13.05 Nad.: Un matrimonio 14.05 21.20 Serija: Last Cop - L'ultimo sbirro 14.50 Aktualno: Anica - Appunta- NOVOLETNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV. Vodoravno: B. P., tuš, V. L., stoa, klasa, ego, Aosta, pirh, Lenin, A. R., Ankaran, Ariovist, T. K., Ilija, Ula, Osram, Arianna, aromat, t. l., Laura, so, SZ, tank, WEB, Trevi, R. L., Orlando, Ace, Monse-lice, Oto, Rioli, Ninive, Dakar, po I otoki, rd, Italijani, trinog, N. P., ro, Ivo, Adam, Aon, RI, Kosovel, panika, TV, Er, port, R. R., srečno novo, K. E., leto, tor, narod, sokrivec, pano, neskončnost, kit, Ast, Betis, rja, ta, aneks; na slikah: Boris Pahor, Tea Ugrin, Vanja Lokar; geslo: srečno novo leto. 11.50 Film: Gialloparma (dram., It., '98, i. A. Be-vilacqua) 14.10 Film: Maciste alla corte dello zar (kom., It., '64) 16.00 Film: I marziani hanno 12 mani (kom, It., '64) 18.00 Note di cinema 17.10 Film: Killer Kid (vestern, '64) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: L'uomo dei sogni (dram, '89, i. R. Redford) 23.05 Film: Intervista col vampiro (hor., '94, r. N. Jordan, I. T. Cruise) LA7 6.30 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.50 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 Otto e mezzo 11.30 L'aria che tira -Il diario 14.00 Kronika 14.20 Tagada 15.30 Film: Il cavaliere elettrico (dram., '79, r. S. Pollack, i. R. Redford, J. Fonda 18.00 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Film: Codice d'onore (dram., '92, r. R. Reiner, I. T. Cruise, D. Moore) LA7D 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 21.10 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 19.00 Chef per un giorno 21:10 Film: Il matrimonio del mio miglio-re amico (kom., I. Julia Roberts, C. Diaz, R. Everett) 23.00 Film: I ragazzi stanno bene (kom., '10, i. A. Bening, J. Moore) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Italia economia e prometeo 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 18.00 Trieste in diretta 19.20 Qua la zampa 20.00 Occhio alla spesa... 20.05 Happy Hour LAEFFE 11.1014.05 Il cuoco vagabondo 13.15 Bour-dain: Cucine segrete 15.00 Chef Sara torna a casa 15.50 19:05 David Rocco Dolce vita 17.00 20.00 Jamie Oliver: Super Food 21.05 Film: Ricky - Una storia d'amore e liberta (dram.) 22.45 Film: Funeral Party (dram., '07) CIELO 12.0513.05 MasterChefUSA 14.1015.00 Ma-sterChefAustralia 16.15 Fratelli in affari 19.25 Affari al buio 20.20Affari di famiglia 21.15 Film: National Lampoon's Gold Diggers (kom., '03) Matto da pescare 16.50 Airport securety 17.45 Affari a quattro ruote 18.35 Due macchine da soldi 19.30 Come andra a finire? 21.10 Mangiatori di uomini: I leoni di montagna 22.00 Caccia all'uomo SLOVENIJA1 5.55 Utrip 6.10 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.15 Z vrta na mizo 10.40 10 domačih 11.10 18.20 Kviz: Vem! 11.55 MaGlas! 12.25 Nan.: Peta hiša na levi 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.30 Velika imena malega ekrana - Iztok Mlakar 14.40 Duhovni utrip 15.10 Dober dan, Koroška! 15.55 18.10 Risanke 16.00 Nan. Danov Dinosvet 16.25 Točka preloma 17.30 Dok. serija: V svojem ritmu 17.55 Novice 18.00 Mikroskopski Mitja (ris.) 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 20.55 Slovenija v letu 2015 22.00 Odmevi 23.05 Opus SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 19.00 Risanke in otroške oddaje 8.35 Simfonorije: Mesečnik (ris.) 9.15 Tiha zmaga, dokumentarni portret 11.00 17.00 Halo TV: davčne blagajne 11.45 Dobro jutro 14.00 Polnočni klub: Novoletna želja 15.35 Ljudje in zemlja 16.30 Avtomobilnost V živo prek interneta. EvrAV Oddaja se arhivira. 18.00 Serija: Fina gospa 19.00 Otroški program 19.40 Intan, kratki igrani film 20.00 Serija: Foylova vojna 21.30 Serija: Maria Wern 22.55 Putinove igre, nemška dokumentarna oddaja 00.25 Točka, glasbena _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.40 23.55 Čez-mejna Tv - Deželne vesti 15.00 Ciak Junior 15.25 Revija zborov 16.05 Vesolje je... 16.35 Tednik 17.10 Istra in... 18.00 23.20 Športel 18.35 23.50 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Športna cona 20.30 City Folk 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj 22.30 Primorska kronika _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.30 11.00, 12.20 Tv prodaja 8.45 Film: FernGully 2 (ris.) 10.35 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 11.40 Kuharski dvoboj tortic 12.50 Dr. Oz 13.50 Zdravnica malega mesta 14.45 Plamen v očeh 15.50 Nad.: Kar bo, pa bo 16.45 18.55, 22.00 Novice 17.50 Nad.: Usodno vino 20.00 Film: Tistega čarobnega dne (kom., i. M. Pfeiffer, G. Clooney) 22.30 Serija: Ko- sti KANAL A 7.00 SKL - Sport mladih 7.30 Odbita rodbina 8.00 10.40 Risanke in otroške oddaje 8.35 14.05 Nan.: Lepo je biti sosed 9.30 18.55 Nad. Komisar Rex 10.2513.40, 13.55 Tv prodaja 10.45 Top Gear (Božična oddaja) 12.45 Serija: Odbita rodbina 13.40 Nan.: Mrhi za šankom 15.05 Frajerske su-perge 17.05 Detectiv na Floridi 18.00 19.50 Svet 20.00 Nan.: Kar bo, pa bo 20.55 Film: Plačilo (zf, '03, r. J- Woo, i. B. Affleck, U. Thurman) 23.15 Film: Lažni invalid (dram. '05, r. B. W. Blaustein) PLANET TV Ponedeljek, 4. januarja Rai movie, ob 23.40 VREDNO OGLEDA Blue Valentine ZDA 2010 Režija: Derek Cianfrance Igrata: Michelle Williams in Ryan Gosling Dean Pereira in Cindy Heller sta mlad poročen par. Ko sta se spoznala in se je njuna zveza tudi začela, sta bila noro zaljubljena eden v drugega, a vse to je že preteklost. Obema je zdaj pri srcu, da bi rešila zvezo, če že drugega ne, zaradi male hčerkice Frankie. Tako se odločita, da bosta preživela konec tedna v motelu, kjer upata, da se bo njuna ljubezen spet ogrela. V Cianfrancejevem filmu s pomočjo stalnih flashbackov spoznamo, kaj in kakšna sta Dean in Cindy bila, ko sta se spoznala, in kaj in kakšna sta zdaj postala. Vmesna zgodba razkriva gledalcu dinamiko njunega razmerja in odgovore na vprašanje, kje in kdaj se je med njima zataknilo. Oba protagonista spadata v skupino najperspektivnejših ameriških igralcev, in to se filmu tudi pozna. 11.05 14.40 Nad.: Esperanza 12.40 Junior Masterchef 13.40 Ellen 15.45 Nad: Želite milord? 17.40 Kmetija: Nov začetek 19.00 21.45 Danes 19.25 23.00 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Upokojeni, oboroženi, nevarni 2 (akc., '13, i. B. Willis, J. Malkovich, H. Mirren) 22.00 Večerni Planet Danes 23.30 Nan.: Friends RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00 Jutranji radijski dnevnik nato Koledar 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, napovednik 8.00 10.00 14.00 17.00 Poročila in krajevna kronika 8.10 Medpraznična prva izmena 10.10 Prva izmena - Vračanja h glasbi 11.00 Studio D 11.15: Pogled skozi čas 13.00 Opoldanski radijski dnevnik sledi Napovednik 13.20 Music box 13.30 Kmetijski tednik 14.10 Posnetek simpozija o Alujzu Rebuli ob njegovi 90-letnici . 2. del 15.00 Mladi val 17.10 Music box 17.30 Odprta knjiga: Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh - 9.nad. sledi Music box 18.00 Hevreka . iz sveta znanosti 18.40 Vera in naš čas 19.00 Večerni radijski dnevnik 19.20 Napovednik nato Slovenska lahka glasba 19.35 Zaključek oddaj RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.00, 11.45 Pesem in pol; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.16 prireditve danes; 16.30 Z vročega asfalta; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.55 Pesem tedna; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. DMAX 13.20 Recupero crediti 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 22.55 Nudi e crudi 15.55 DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V Studiu D po 11.00 se pričenja nov zgodovinski niz, posvečen življenjski zgodbi tržaškega odvetnika dr. Bogdana Berdona. Njegova zgodba se začne v Ricma-njih leta 1930 in je prepletena z zgodovinskimi dogodki, ki so globoko zaznamovali našo skupnost. Že kot najstnik je na svoji koži spoznal, kako je človek sposoben okrutnih dejanj. Mučili so ga Collottijevci, bil je v Koronejskem zaporu. Osvoboditve se tako živo spominja, ko da bi jo doživel včeraj. Moral pa je doživeti še eno veliko razočaranje - Goli otok. Kljub vsemu je končal študij in postal odvetnik ter se proslavil s številnimi sodnimi bitkami, ki so bile večkrat povezane z vprašanjem pravica slovenske narodne skupnosti v Italiji. Ob 18.00 v Hevreki drugi del pogovora s fizikom prof. Guidom Barbiellinijem Amidei, ki je prejel srebrni pečat pokrajine konec septembra 2015. Upokojeni profesor fizike na Oddelku za fiziko Univerze v Trstu ima dolgoletne izkušnje na področju fizike osnovnih delcev ter astrofizike na področju visoko energijsko kozmičnega sevanja. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Primorski dnevnik je edini časopis, ki brezplačno že zgodaj zjutraj prihaja na vaš dom. Tudi za leto 2016 ostaja naročnina nanj tako kot letos 230€. Plačati jo je treba do 31.1.2016 in vsak izvod vas bo tako stal le 0,76 evra. Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik "Primorski dnevnik Okno v svet Slovencev v Italiji", ki prinaša bogat pregled dolgoletne dejavnosti dnevnika, ljudi, ki so ga ustvarjali in skupnosti, kateri je namenjen. Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. Ob tem lahko brezplačno objavljajo male oglase in čestitke brez okvirja. Če se naročite takoj, boste Primorski dnevnik do konca letošnjega leta na dom prejemali brezplačno. /-Primorski r dnevnik informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu PRIREDITVE, KRIŽANKA Nedelja, 3. januarja 2016 2 1 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Velika dvorana V nedeljo, 17. januarja, ob 17.00 / Vladimir Vladimirovič Majakovski: »Mi-sterij buffo«. Mala dvorana V četrtek, 14. januarja, ob 20.30 / Marius von Mayenburg: »Pes, noč in nož«. / Ponovitev: v petek, 15. in v soboto, 16. januarja, ob 20.30. Stalno gledaličše FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 6. januarja 2016 / Michele Serra (prevzeto od "Gli Sdraiati" in "Breviario comico"): »Father And Son« / Režija: Giorgio Gallione / Nastopajo: Claudio Bisio in muzikanta Laura Masotto (violina) in Marco Bianchi (kitara). / Ponovitve: od četrteka, 7. do sobote, 9. ob 20.30,ter v nedeljo, 10. januarja, ob 16.00. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V petek, 15. januarja, ob 20.45 / Georges Feydeau: »Sarto per signora« / prevod, gledališka preureditev in režija: Valerio Binasco. / Ponovitve. v soboto, 16. ob 20.45 in v nedeljo, 17. januarja, ob 17.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder V sredo, 6. januarja, ob 20.00 / Rainer Werner Fassbinder: »Grenke solze Petre von Kant«. V četrtek, 7. januarja, ob 20.00 / Ivan Cankar: »Lepa Vida« / Ponovitve: v petek, 8. in v soboto, 9. januarja, ob 20.00. LJUBLJANA Cankarjev dom SNG Drama Veliki oder V torek, 5. januarja, ob 19.30 / Lev Ni- kolajevič Tolstoj: »Ana Karenina«. / Ponovitve: v sredo, 6., ob 11.00 in ob 20.00, v petek, 8. januarja ob 18.00. V torek, 12. januarja, ob 19.30 / Martin Crimp: »V republiki sreče«. Mala drama V torek, 5. januarja, ob 19.30 / Vesna Hauschild: »Inventura«. / Ponovitve: v sredo, 6. in v četrtek, 7. in v ponedeljek, 11. januarja ob 20.00. MGL Veliki oder Jutri, 4. januarja, ob 19.30 / Simona Se-menič: »sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije«. V torek, 5. januarja, ob 19.30 / črna komedija / Arthur Schnitzler: »Vrtiljak«. Mala scena Jutri, 4. januarja, ob 20.00 / komedija / Daniel Glattauer: »Čudežna terapija«. V torek, 5. januarja, ob 16.00 / komična drama / Nejc Gazvoda: »Menjava straže«. V sredo, 6. januarja, ob 17.00 / drama / Simona Hamer (po motivih Prežiho-vega Voranca): »Samorastniki«. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V torek, 12. januarja, ob 20.30 / mu- zikal / libretto in teksti Lee Hall prevzeto od filma Stephena Daldryja. / glasba: Elton John / Režija: Massimo Romeo Piparo / Ponovitve: od srede, 13. do petka, 15. ob 20.30, v soboto, 16. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 17. januarja, ob 16.00. Gledališče Verdi V petek, 29. januarja, ob 20.30 / opera / Alexandre Soumet: »Norma (Norma ou L'infanticide)« / Libretto: Felice Romani / Glasba: Vincenzo Bellini / Dirigent: Fabrizio Maria Carminati / Režija: Federico Tiezzi / Ponovitve: v soboto, 30. in v nedeljo, 31. januarja, ob 16.00, v torek, 2. v četrtek, 4. in v soboto, 6. februarja, ob 20.30. Gledališče Miela V nedeljo, 10. januarja, ob 20.00 / koncert / Nastopajo: »Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra«. _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini V soboto, 9. januarja, ob 20.00 / koncert klasične glasbe / Nastopa Godalni komorni orkester Arrigoni s solistom Dimitryem Smirnovom (violina); Dirigent - Domenico Mason. LJUBLJANA Kino Šiška V četrtek, 21. januarja, ob 21.00 / koncert / Nastopa: Manu Delago Handmade & All Strings Detached. V ponedeljek, 25. januarja, ob 20.00 / Januarska kataklizma / Nastopajo: »Ka-taklysm, Septicflesh in Aborted«. V četrtek, 28. januarja, ob 21.00 / In-dekš Lekcija / Com Truise (Ghostly International). SNG Opera in balet V sredo, 6. januarja, ob 20.00 / opera / Tomaž Svete: »Junak našega časa«. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi- darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. _SLOVENIJA_ LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. / Na ogled je tudi stalna razstava »Podobe Krasa« / In-fo.:gradstanjel@guest.arnes.si TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Iz sveta glasbe REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV PSEVDONIM SLOV. PISATELJA LOVRA KUHARJA NEKDANJI MILANOV TRENER (GIGI) OSEBA IZ TISOČ IN ENE NOČI FRANCOSKA FILMSKA IGRALKA (ANOUK) NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI DRŽAVNIK JUŽNI DEL ZAH. SAHARE NEM. FIZIK (ALBERT) IVAN JAN OBUŠESNA SLINAVKA SLOVNICA NENADNA SMRT, MOŽGANSKI UDAR ITAL. HEROJ (ENRICO) BIROKRATSKA POT (LAT.) FRANCOSKI PISATELJ FRANCE / ROJSTNI KRAJ DRAGOTINA KETTEJA KOLES. DELAVEC PEČAR SL. NADŠKOF (FRANC) VOJAŠKI OKLEPNIK NEKD. IME ZA KONGO PRIPADNIK EVANGE-LIČANSTVA RAZUM, RAZLOG, PRAVILO (LAT.) SREDIŠČE VRTENJA ZVEZA MED DRŽAVAMI NAŠ TRŽAŠKI ODBORNIK KRAUS MESTECE V FJK Z LETALIŠČEM LEPOTNA KRALJICA NAŠ NEPOZABNI PEVOVODJA KJUDER AMERIŠKA KOŠARKA IZDELEK ZA POVEZOVANJE NINO MANFREDI FAŠIST. ORGANIZACIJA GORIVO (MEDN.) PENTLJA PRI PLETENJU PREČNI PREREZ KRALJ ZAHODNIH GOTOV DALJNA PRETEKLOST GL. MESTO AVSTRIJE ČRN LEOPARD, KRVOLOČNA ZVER RENZO ARBORE AM. IGRALEC PACINO GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK POGORJE V ALPAH NA ZAČETKU KILOMETRA ITAL. PEVKA PAVONE FILM. IGRALKA (YOKO) VASICA PRI OPČINAH MUSLIMANSKI BOG GRŠKI FILOZOF, SOFIST SEL TRENJE POPRAVLJA-LEC BESEDIL KONICA, VRH AM. KOŠARKARSKA LIGA AM. IGRALKA GARDNER RUMENO RASTLINSKO BARVILO NEKD. RUSKI VLADAR VINCENT THOMAS MEDNARODNA ATLETSKA ZVEZA IGOR DOLENC PERGAMON-SKI KRALJ RDEČI KRIŽ NEKDANJI ITALIJANSKI PREMIER (GIULIANO) RIMSKI GRIČ AMERIŠKA ROCK SKUPINA ORAČ (ZASTAR.) JOSIP TAVČAR RAČUNALNIŠKO PODPRTO NAČRTOVANJE DAVEK V STARI AVSTRIJI SLOVENSKA PISATELJICA VAŠTE IVAN HRIBAR SLOVARČEK - ARAT = grški didaktični pesnik • EIL = pristanišče v Somaliji • RADICE = nekdanji nogometni trener Milana in tudi Triestine • RALIJAN = slovenska filmska igralka • PAROTIS = obušesna slinavka, tudi parotida 22 Nedelja, B. januarja 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 [-" tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Q Norveški pečat LENZERHEIDE - Norvežanka Therese Johaug in njen rojak Martin Juhn-srud Sundby sta zmagovalca tekem v klasični tehniki s skupinskim startom v švicarskem Lenzerheideju. Tekmi sta bili povsem v znamenju Norveške, saj so pri dekletih Norvežanke osvojile prva tri mesta, pri moških pa kar prva štiri. Johaugova, ki je z zmago prevzela tudi vodstvo na Tour de Ski, je z izidom 41:26,4 minute je za 37,9 sekunde premagala rojakinjo Ingvild Oestberg, tretja Norvežanka Heidi Weng je zaostala že 1:16 minute. Prav tako v moškem seštevku vodi Sundby. Konec del na »Friuliju« VIDEM - Obnova videmskega nogometnega stadiona Friuli je zaključena. Po osrednji in severni tribuni, bo otvoritev dočakala tudi južna tribuna. Če bo komisija za prireditve pravočasno izdala uporabno dovoljenje, bo večji del najnovejših se-dišč odprt že v sredo, 6. januarja, ko bo Udinese gostil Atalanto. Vstopnice za družine bodo po znižani ceni 10 evrov. Videmski nogometni klub pričakuje, da bo stadion popolnoma nared za domače srečanje z Juventusom v nedeljo, 17. januarja. SMUČARSKI SKOKI - Peter Prevc pred današnjo 3. tekmo Innsbrucku vodilni novoletne turneje Prevčeva desetica INNSBRUCK - Peter Prevc je po svoji četrti zmagi v sezoni in deseti v karieri na skakalnici v Garmisch Par-tenkirchnu prevzel skupno vodstvo na novoletni turneji in še povečal prednost v svetovnem pokalu pred Nemcem Severinom Freudom. Peter Prevc je skočil 133,5 in 136 metrov ter zbral 272,7 točke. Nemec Severin Freund, vodilni po prvi etapi je bil tretji (133,5 in 132,5 m, 256,8). Pred današnjo tekmo v Innsbrucku za Prevcem zaostaja 8,6 točke. Slovenskega skakalca je v nemškem tisku pohvalil nekdanji nemški skakalni as Sven Hannawald: »Njegova stabilnost na tekmah je navdušujoča.« Hannawald je pred 15 leti postal edini skakalec v zgodovini, ki je novoletno turnejo dobil z zmagami na vseh štirih tekmah. »Letos se je spet nekoliko spremenila skakalna obleka in mislim, da je nekoliko širši model zelo po godu Prevcu, ki mu je to uspelo izkoristiti na tekmah,« pravi Hannawald in dodaja: »Že na mizi pri njem vse deluje usklajeno in tekoče. Pri vsakem skoku mu uspe z naleta vzeti sabo veliko hitrosti, s katero vedno pridobil v spodnjem, zaključnem delu skoka. In kadar je v zraku, leti.« Iz lastnih izkušen Hannawald ve, da je najboljši skakalec v sezoni vselej tudi motivacija za tekmece: »Tudi naši, pa Avstrijci in Norvežani so se nekako ujeli. Mislim, da navijače čaka zanimiv zaključek letošnje turneje.« Starejši izmed bratov Prevc je dosegel 54. zmago za slovensko skakanje. Izmed 46 posamičnih zmag v svetovnem pokalu je deset njegovih. S tem je na večni slovenski lestvici prehitel Primoža Ulago in zaostaja le še za Primožem Peterko, ki je nanizal 15 zmag. Peterka je bil tudi edini Slovenec doslej, ki je slavil na prestižni turneji štirih skakalnic. Danes ob 14.00 bo v Innsbrucku novoletna turneja dočakala tretjo tekmo. V včerajšnjih kvalifikacijah je Domen Prevc zasedel drugo mesto in dobro nadomestil rahlo prehlajenega brata Petra, ki ni skočil. Mlajši izmed bratov Prevc je s skokom 126 metrov le za meter in le za točko zaostal za Avstrijcem Michaelom Hayböckom, ki se bo v prvi seriji nedeljske tekme meril s Petrom Prevcem. Tekmec Domna bo Norvežan Daniel Andre Tande. Poleg bratov Prevc bosta na tekmi od Slovencev nastopila le še dva skakalca: Anže Lanišek in Tilen Bartol. Prvi je v kvalifikacijah zasedel 18. mesto in se bo meril z Japoncem Kentom Sa-kuyamo, drugi pa 36. mesto, njegov tekmec bo dvakratni olimpijski prvak Poljak Kamil Stoch. V kvalifikacijah sta izpadla Robert Kranjec in Anže Semenič, nastopil pa ni Jurij Tepeš, ki je odšel v domovino na trening in se bo na turnejo vrnil na zadnji tekmi v Bischofshofnu. Po nastopu v Innsbrucku se bodo smučarji skakalci selili na drugo avstrijsko skakalnico v Bischofshofen, kjer bo v sredo ob 17.00 zadnja tekma. Peter Prevc po slavju v Garmisch Partenkirchnu fis Prevc 1. tudi v pokalu Po 11. preizkušnjah Peter Prevc premočno vodi tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala, za katerega štejejo tudi točke novoletne turneje. Vrstni red novoletne turneje po drugi etapi: 1. Peter Prevc (Slo) 572.6, 2. Severin Freund (Nem) 564,0, 3. Michael Hayböck (Avt) 551,5, 4. Kenneth Gangnes (Nor) 548.7, 5. Anders Fannemel (Nor) 537,3, 6. Johann Andre Forfang (Nor) 529,6, 7. Stefan Kraft (Avt) 526,3, 8. Noriaki Kasai (Jap) 521,6, 9. Richard Freitag (Nem) 520,1, 10. Andreas Wank (Nem) 496,3, 18. Anže Lanišek (Slo) 469,3, 24. Domen Prevc (Slo) 453,3, 31. Robert Kranjec (Slo) 323,9, 51. Tilen Bartol (Slo) 101,9, 57. Jurij Tepeš (Slo) 67,4. Vrstni red svetovnega pokala: 1. Peter Prevc (Slo) 724, 2. Severin Freund (Nem) 559, 3. Kenneth Gangnes (Nor) 490, 9. Domen Prevc (Slo) 17. Anže Lanišek (Slo) 128 35. Jurij Tepeš (Slo) 35 37. Robert Kranjec (Slo) 27 54. Anže Semenič (Slo) 2. KOŠARKA - Prijateljsko srečanje tržaških in ljubljanskih študentov Univerzitetni derbi LJ vs TS Pobudnika sta bila košarkarja Borut Ban in Erik Hrovatin - Zmagali so Tržačani s 66:71 Skupinska fotografija Cus-a in Ljubljanske selekcije. V tržaški ekipi so nastopili številni košarkarji domačih košarkarskih društev Zamisel dveh prijateljev je obrodila prijetni pred božični športni praznik, ki bi lahko postal prava tradicija. Pobudnika sta še do lani košarkar Kontovela Erik Hrovatin in jadranovec Borut Ban. Prvi je študent biotehnične fakultete v Ljubljani, drugi pa študent na tržaški univerzi. Ob prijateljstvu ju povezuje tudi ljubezen za košarko, zato sta si razdelila organizacijski napor in poskrbela za tekmo med tržaškimi ter ljubljanskimi univerzitetniki. Tržaške barve je zastopala selekcija Cusa (Centro universitario sportivo) ljubljanske pa selekcija košarkarjev-štu-dentov v Ljubljani. Tekma se je odvijala v športni dvorani biotehnične fakultete v Ljubljani. Zmagali so Tržačani s končnim. 66:71. Tržaška ekipa ni bila tista, ki nastopa v deželnem prvenstvu košarkarske D-lige, temveč selekcija košarkarjev, ki med letom lahko nastopa na turnirju CNU (Campionato naziona-le universitario). Modro-rumene barve Cus-a so poleg Bana zastopali številni košarkarjih slovenskih društev. Na klopi je moštvo vodil Dean Faraglia v postavi pa ob Banu je igral še mo-štveni kolega Carlo de Petris, sokolovec Ferdinando Seno ter Borovi košarkarji Devcich, Enrico Mozina in Manuel Doz. Žal za ljubljansko selekcijo zaradi poškodbe Erik Hrovatin ni igral. Tekma med dvema univerzitetnima mestoma je požela kar lep uspeh in zanimanje med študenti, ki so zasedli tribune športne dvorane biotehnične fakultete. Prijateljsko srečanje med uni-verzitetniki bo po vse verjetnosti dočakalo ponovitev. (mar) DAKAR 2016 Na startu tudi Sebastian Loeb s Peugeotom BUENOS AIRES - Danes ponoči se je v Južni Ameriki z uvodnim prologom v Buenos Airesu začela tradicionalna dirka Dakar. Vzdržljivostni reli velja za eno najzahtevnejših takšnih preizkušenj na svetu. Na 37. izvedbi zahtevne dirke, ki je zaradi nevarne Afrike že nekaj časa da-karska samo še po imenu, tekmuje 110 avtomobilskih posadk (skupno bodo prevozile 9237 km, od tega bo 4792 hitrostnih preizkušenj), 143 motoristov, 46 štiriko-lesnikov (8973/4690 km) ter tudi 55 to-vornjaških posadk (8397/3993 km). Letošnje dirka šteje 13 etap. Večji del teh je razporejenih po Argentini, le manjši del v Boliviji. Načrtovan je le en dan počitka, 10. januarja, po več kot 9000 km skupne dolžine, od česar bo približno 5000 km hitrostnih preizkušenj, pa bo cilj 16. januarja spet v Rosariu. Lani sta med motociklisti in avto-mobilisti sta slavila Katarec Naser Al-At-tijah z Minijem ter Španec Marc Coma (KTM). Avstrijska tovarna je med favoriti za zmago tudi letos. KTM ima med motoristi 14 zaporednih zmag, 15. pa bo morda nekoliko težje dosegljiva, saj Come ne bo na startu. Slednji se je poslovil iz sveta re-lijev in postal športni dirketor Dakarja. Eden od kandidatov za njegovega naslednika bo Matthias Walkner, med najbolj vročimi za zmago pa bosta tudi Španec Jordi Viladoms in Avstralec Toby Price. Lani drugi Portugalec Paulo Goncalves pa bo spet glavni izzivalec na Hondi, ki mu bo družbo na motociklu japonske tovarne pri naskoku na vrh delal še Joan Barreda. Pri avtomobilistih bo branilec naslova v igri tudi letos, Al-Attiyah bo po letih 2011 in 2015 lovil tretji dakarski uspeh. Francoz Stephane Peterhansel pa bo tudi letos eden njegovih glavnih tekmecev, če bo zmagal, bo za dirkača Peugeota to že 12. zmaga na reliju (šest jih je dosegel na motorju). S Peugeotom bo dirkal še en nekdanji zmagovalec med motoristi, njegov rojak Cyril Despres, med kandidate za vrh pa sodita še Španca Carlos Sainz, nekdanji svetovni prvak v reliju, ter Juan Roma. Prvič pa se bo na tej dirki predstavil še en nekdanji svetovni prvak v re-liju, Francoz Sebastien Loeb, ki bo tekmoval za Peugeotovo ekipo. Tudi v letu 2016 bo Dakar imel nekaj slovenskega pridiha. Mirana Stanov-nika sicer ne bo zraven, se bo pa drugič na reliju predstavil Simon Marčič. Mariborčan ni povsem brez izkušenj na tem reliju, pred dvema letoma je že bil v Južni Ameriki, a se je vrnil z zlomljeno roko in brez uvrstitve. Tokrat si je postavil jasen cilj: priti do cilja. Na letošnjem Dakarju nastopa tudi 16 italijanskih konkurentov: 12 med dirkači, 4 pa so avtomobilisti. Najviše kotirano je ime dirkača Alessandra Bottu-rija na sedlu Yamahe YZ 450. Dirko želita zaključiti Španec Ariel Aton na buggyju z električnim pogonom znamke Acciona in Francoz Sylvain Espinasse na 125 kubičnem prototipnem Husquarnejevim motorju z dvema dodatnima rezervoarjema. V PONEDELJEK ŠPORTEL Košarkarji Brega in Bora Tokratni Športel bo košarkarsko obarvan, saj bo v ponedeljek ob 18. uri v živo na TV Koper/Capodistria gostil predstavnike obeh deželnih C-ligaških društev: trenerja Brega Toma Krašovca, načelnika košarkarske sekcije Borisa Salvija in predsednika KK Bor Igorja Kocjančiča. Med oddajo bodo prispevki posvečeni Našem športniku, motoriki pri ŠZ Olympia in o drugem avtobusu ZSŠDI. / ŠPORT Nedelja, 3. januarja 2016 2 3 NOVOLETNI INTERVJU - Predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin »Čutim, da rastemo vsebinsko in duhovno« Ivana Peterlina so aprila lani potrdili za predsednika Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Športno krovno organizacijo Slovencev v Italiji bo vodil še najmanj do spomladi 2017. Kot je že običaj, smo se s predsednikom ZSŠDI pogovorili v tradicionalnem novoletnem intervjuju. Začnimo z dobrimi novicami. Dežela FJKje pred kratkim namenila Stadionu 1. maja izredno postavko v višini 400.000 evrov, s pomočjo katerih bo ŠZ Bor poskrbel za sanacijo športnega objekta. Ali je končno v manjšinski organiziranosti prišlo do zedinjenega pogleda glede Stadiona 1. maja? Ali so vse komponente prišle do zaključka, da je Stadion 1. maja nekaj več kot le Borov »hram«? V neposredni bližini so namreč tudi vse slovenske višje srednje šole, ki uporabljajo Stadion 1. maja za učne ure športne vzgoje. Prav zadovoljen sem, da pogovor začenjava s temo, ki je že vrsto let predmet najrazličnejših interpretacij, ki gredo od tega, da je to objekt življenjske važnosti za Slovence v mestu Trst nasploh, za naš šport, za naše šole, itd. To temo spravimo na dan vsakič, ko se nam zdi, da je »potrebno«, da to storimo, a se dejansko potem ne zgodi nič - objekt razpada, upravitelji grozijo z zaprtjem, v prostorih Stadiona se sestanejo politiki, predstavniki ŠZ Bor, ki Stadion 1. maja upravlja, celo kak minister Republike Slovenije najde pot do objekta. In? No, deželni odbornik Torren-ti je vsaj zaenkrat postavil pike na i: dodelil je sredstva, in teh ni malo, in Stadion naj bi »zakrpali«. Zaenkrat naj bi to rešilo zadevo. Vendar z odborniki ZSŠDI razmišljamo malo bolj stvarno, bi si upal trditi. Kaj pa vsebine? Komu naj prvenstveno služi Stadion 1. maja? Samo športu? Naj bo to tisto, kar je Kulturni dom v ulici Petro-nio, svetišče naše kulture? Kdo naj na 1. maj hodi? In zakaj moramo mi ponujati šolam prostor za pouk? Kaj ne bi bilo morda prav, da bi Ministrstvo za šolstvo primaknilo kaj malega in »pomagalo« pri gradnji? Mar ne bi bilo to nekaj povsem normalnega? Kako bi se morda dalo razviti sve-toivanski športni center? Ali imate morda vi kak predlog, idejo? Tudi glede na to, da je pri ZSŠDI v zadnjem obdobju »pro-nicnila« neke vrste podjetniška oziroma marketinška žilica (beri še drugi avtobus ZSŠDI in druge marketinške pobude). Pri ZSŠDI imamo veliko idej, ki so vsebinsko obarvane tako, da bi bile tudi izvedljive, da ne bi ostajali vedno le pri pobožnih željah. Stadion 1. maja istovetimo s večnamenskim centrom našega športa, z osrednjim prizoriščem, kjer naj se na vzporednih tirih odvijata kakovost in množičnost. Na »oder« Stadiona 1. maja moramo postaviti vse, kar je našega najboljšega, a obenem iskati širino z nudenjem širokega vsebinsko-kvalitetnega zaledja Slovencem v Trstu. Stadion 1. maja mora postati srce slovenskega tržaškega človeka in to srce močno razbijati v prsih in se ogrevati izključno za slovensko stvar. Vse drugo ne pride v poštev. Jezik - utrjevanje, učenje in bogatenje skozi šport, to naj bo pedagoška formula prihodnosti in Stadion 1. maja naj bo prostor, ki naj bo naš, neoporečno naš. Ustvarjanje nekih dvojezičnih delavnic sožitja v tem primeru ne pride v poštev. Tako je moje mnenje in ga preko vaših časopisnih vrstic prvič »oznanjam« predvsem zaradi tega, ker vse do danes ZSŠDI k obravnavi tega argumenta ni bilo povabljeno in nihče nas ni vprašal za mnenje. Vse, kar je bilo do danes storjenega, je sad dogovora med politiko in obema krovnima SKGZ in SSO. V državnem stabilizacijskem zakonu bo za leto 2016 za slovensko narodno skupnost v Italiji predvidena večja vsota kot doslej in sicer okroglih 10 milijonov evrov. Ali bo višja vsota denarja pripada- la tudi ZSŠDI? Ali imate v primeru povišanja denarnih sredstev že kake načrte za prihodnje leto? Bil bi presrečen, če bi se lahko ZSŠDI dokopalo do kakega evra več. Seveda imamo izdelane načrte, ki bi jih radi izpeljali, a brez povišanja sredstev naši organizaciji stvar ne bo mogoča. Tu mislim predvsem na naš načrt, ki predvideva utrjevanje slovenskega jezika. Načrt imamo in je izredno inovativen in po mojem mnenju zelo zanimiv. Imamo tudi strokovnjake, izučene pedagoge, ki bi vse to na terenu znali uveljavljati. A od zraka se ne da živeti. In prav zato potrebujemo boljšo finančno injekcijo. Veste, zdi se nam precej za malo, da so drugi zelo radodarno nagrajeni zato, da se bodo morda čez kako leto združili (pa se res bodo?), ali pa to, da pravega in obje- Jezik - utrjevanje, učenje in bogatenje skozi šport, to naj bo pedagoška formula prihodnosti in Stadion 1. maja naj bo prostor, ki naj bo naš, neoporečno naš. Ustvarjanje nekih dvojezičnih delavnic sožitja v tem primeru ne pride v poštev. ktivnega kriterija podeljevanja sredstev ni: kje pa so preverjanja opravljenega dela, kje analize, če so se investicije splačale in se z narodnostnega vidika obrestujejo, ali ne? Kdo pa se sploh drži izsledkov raziskav SLORI-ja, pa tudi naše, ki dajejo v razmislek povsem drugačno sliko od tiste, ki smo si jo v vseh teh letih sami postavljali? Vse beži mimo in tudi odločitve v zvezi s podporo raznim dejavnostim. V lanskem novoletnem intervjuju ste izjavili, da prevladuje v manjšini še vedno statika. Ali ste morda v zadnjih mesecih občutili kak premik, večjo dinamičnost, več dialoga? Ne, svojih gledišč še zdaleč ne spreminjam in ponovno trdim, da je v naših strukturah še vse preveč statičnosti in preveč stopicanja na mestu. Saj ne mislim, da bi se morali iti nekih revolucij, pa vendar! Vse okrog sebe lahko opazujem neko krčevito oklepanje že velikokrat doseženih in torej ponavljajočih se rezultatov in skoraj nikjer ne vidim neke želje po nadgradnji, po dodatni rasti, po novih izzivih, ki naj naš prostor prevetrijo. Vsi se sicer trudijo, ZSŠDI... iskrivi, načelni in garaški! da bi svoje načrte izpeljali na najboljši način in bog ne daj, da vsega tega ne bi imeli. Gre za nekaj drugega: ne znamo se več ozirati okrog, hlastati po novostih, vključevati v naše delo predvsem stroko. Z eno besedo: še vedno smo preveč samozadostni, prepričani v svoje menedžerske sposobnosti, potem pa zapademo v rutino, pa tega še opazimo ne. Tu so naše pomanjkljivosti. Za nekatere je šport v manjšini precenjen, za druge pa podcenjen. Vi kaj pravite? Pri tem odgovoru bom zelo kratek: ZSŠDI se močno trudi, da bi našo širšo javnost opozarjalo nase, temu primerno se tudi skuša vključevati v vse vsebinske tokove, ki prevevajo našo narodnostno skupnost in skuša biti enakovredni duhovni in strateški partner vsem. Če nekdo misli, da je naš šport cenjen, precenjen ali podcenjen, je pač stvar posameznika, njegove kulture, srčnosti in razgledanosti - vsak si pač sliko o našem športu izriše sam! Ali slovenski mediji v Italiji posvečamo dovolj pozornosti športu? Globalno gledano bi rekel, da dovolj. Izpostavil bi predvsem naš dnevnik s torkovo prilogo, ki je nekaj edinstvenega, nekaj, kar samo potrjuje vitalnost slovenskega športa v Italiji. Vendar to, da izhaja ob torkih in to že toliko let, res ni samo po sebi umevno. Rad bi, da bi se vsi naši športni delavci pri društvih zavedali bogastva, ki jim je tedensko ponujeno, da bi s časopisom bolj, intenzivneje in strokovneje sodelovali in s tem izkazali hvaležnost uredniškemu odboru, ki s skromnimi močmi, ki jih ima na razpolago, ustvarja pravi čudež! Zelo smo zadovoljni tudi s spremljanjem našega športa preko valov Radia Trst A in slovenske televizije RAI, občudujemo napore Branka Lakoviča pri spletni strani slosport.org, pa tudi Novi glas zna ponuditi svojim bralcem zanimive odtenke našega športnega sveta. Skratka, kritje dogodkov je res dobro. Za osrednjo Slovenijo pa smo še vedno nezanimivi. Ali bi se morali tudi sami bolj promovirati? Da smo nezanimivi, je dejstvo. To že kar nekaj let poudarjam kar z neprikrito ihto na vsakoletni tiskovni konferenci, ki jo v Ljubljani prireja Olimpijski komite Slovenije prav za nas zamejce. Seveda problem niso rezultati in dejstvo, da ne premoremo v zamejstvu ne Tine Maze ne Petra Prev-ca. Problem tiči drugje: nas Slovencev v Italiji v srčni kulturi Slovenca v matični domovini enostavno ni. Zanj se slovenska domovina zaključi na obrobju Sežane, Kopra in Nove Gorice, ali še kak kilometer prej in kar je tam čez je že stvar italijanske Evrope. Nas enostavno ni, razen če se predstavimo z neko ikono, kot je morda pisatelj Boris Pahor, pa še tega si zadnje čase lastijo oni sami. Verjetno zato, ker govori slovensko. Lani ste skupaj z raziskovalnim in-situtom Slori izdali raziskavo »Šola, družina in zunajšolske dejavnosti«, ki je zaobjela izjemno širok spekter naše družbe: šolsko populacijo. V anketi niste samo spraševali o športu, ampak tudi o jeziku. Prišli ste do zaključka, da se le 35 % anketirancev doma pogovarja izključno v slovenščini. So vas odgovori presenetili? Kako mislite te podatke konkretno uporabiti v praksi? Nas stvari niso presenetile, vsaj do take mere ne, da bi bili pod šokom. Iz vsakodnevne prakse dela z mladimi na terenu smo že dalj časa slutili, da stvari gredo resnično v to smer. Pripravili smo načrte, ki so sad izostrene analize zbranih podatkov, načrte bomo posredovali vsem našim društvom in krenili na nekoliko drugačno vsebinsko pot. Če pravim, da nas analize niso vrgle s tira, pa čeprav nas zaskrbljujejo, pa me preseneča dejstvo, da drugi dejavniki naše družbe non-šalantno delajo naprej tako, kot če bi bile te naše številke pravljica, ki pa ima zagotovo srečen konec. Ni tako in lepo bi bilo, če bi se vsi otresli kompleksa nezmotljivosti in čas je, da bi vsi skupaj staknili glave in se skupno domenili, kako naprej. Jezik (slovenščina), kot ste že poudarili, je prioriteta ZSŠDI. Vsa včlanjena društva pa ne striktno upoštevajo vaših smernic. Ali mislite v bodoče izostriti kriterije in morda celo izključiti kako društvo iz športne krovne organizacije? Jezik je in ostaja naša prvenstvena skrb. Če ne bi bilo tako, ne bi imelo smisla, da obstajamo, saj bi obšli primarno vlogo, zaradi katere so naša društva ZSŠDI sploh ustanovila. Vendar rešitev tega problema ni enostavna. Stvari se je treba lotevati strokovno, po etapah, ob dosegljivih ciljih. Zato ne predvidevam prav nobene iz- Svojih gledišč še zdaleč ne spreminjam in ponovno trdim, da je v naših strukturah še vse preveč statičnosti in preveč stopicanja na mestu ključitve, prej nasprotno: iskati moramo z vsemi dialog, skupno razumevanje problematike in ustvarjanje pogojev, ki naj utrjevanje slovenskega jezika spodbujajo. Po letih in letih pridiganja in nagovarjanja k večkulturnosti, kar je za naše ljudi postalo nekaj normalnega in po letih na široko odpiranja vrat vsem, ki so hoteli stopiti v naše osrčje, pa so nam praktično nehote odvzeli osnovno vrednoto in to je naš jezik, so danes koraki nazaj zelo težki. In tega se dobro zavedamo. Leto 2015 je za nami: kako se ga boste spominjali? Leto 2015 za ZSŠDI in za ves slovenski šport prav gotovo pomeni nekaj, kar moramo spraviti v predal uspešnosti. Poglejte - naša društva, kljub kriznemu stanju, ki še vedno vse nas drži za vrat, z enako vnemo in z nezmanjšano energijo garajo naprej. In to z odličnimi rezultati. Številke raziskav dokazujejo, da smo prav gotovo najbolj vitalni izsek naše narodnostne skupnosti, da se v nas pretaka vroča mladostna kri, da ni znakov pretirane upehanosti, da nam dih ne zastaja. In to je pravzaprav poglavitno: ob dobrem zdravju odmevni rezultati ne morejo izostati in tako je tudi z našim športom. Kar se ZSŠDI tiče pa lahko samo zatrdim, da sem nad letom, od katerega jemljemo slovo, navdušen. Čutim, da rastemo - vsebinsko in duhovno. Čutim, da naš šport postaja delček naše skupne kulture, naših skupnih naprezanj, da bi bili vse boljši. Ob pogledu na letošnjo prehojeno pot ne morem mimo osrednje Prešernove proslave, ki smo jo prvič pripravili v vseh odtenkih prav mi športniki in ki je vnesla v naš prostor, po mnenju mnogih, veliko svežine in predvsem mladostnega navdušenja. Rad bi izpostavil naši dve raziskavi, ki smo jih izoblikovali v tesnem sodelovanju s SLO-RI-jem in ki posegata v številčnost in v sociološko obravnavo našega športa, kar je tudi nekaj novega. Imeli smo svoj občni zbor, iz katerega je izšel dinamičen in prenovljen odbor, ki ima pred sabo zelo jasno začrtane programe, ki naj naš šport pripeljejo do zaželenih ciljev. Ne morem mimo naših dveh seminarjev: visoka udeležba na teh srečanjih dokazuje, da je izbrana pot pravilna. Nato Barcolana s sprejemom slovenskih jadralcev, ki so nastopili na tej prestižni regati in to v Tržaškem knjižnem središču. V istih prostorih in v goriškem Kulturnem domu smo priredili odmevno razstavo slovenskih olimpijskih medalistov in končno sta tu še nagrajevanje naših najboljših športnikov v sozvočju s Primorskim dnevnikom - prireditev Zlati let in predstavitev drugega športnega avtobusa. Tudi to je dokaz vitalnosti, nekega načelnega odklanjanja pasivnosti, ki ne pripelje nikamor. Ali je morda kaka stvar oziroma dogodek, na katerega bi radi čimprej pozabili? Pravzaprav niti ne. S tem nočem reči, da v vsakodnevnem delu ni prišlo do kakih prask, ki so kajpak neizbežne. A ponavljam: to so praske, ki človeka samo utrdijo in ustvarijo občutek, da delaš na nečem živem in ta občutek je čudovit. Kaj namerava ZSŠDI uresničiti v prihodnjem letu? Kaj pa do konca vašega mandata, ki zapade spomladi 2017? ZSŠDI ima točno začrtan program, ki ga uresničuje brez odklonov in zamud. Bilo bi predolgo, če bi našteval vse, kar nameravamo uresničiti. Načelne smernice so tiste, ki so rdeča nit tega mojega mandata: skrb za jezik, dvig stroke, učenje in zgledovanje ob uspešnejših sredinah, vpletenost v vse strateške dinamike naše organizirane narodnostne skupnosti, kulturna in strokovna rast vsega našega športnega gibanja, težnja in stalna skrb po ekonomski rasti naše organizacije, ki naj s tem pripomore k večji finančni avtonomiji vsega našega športnega gibanja. Trije pridevniki, ki so pisani na kožo ZSŠDI ... Pred pridevniki mi dovolite, da preko Primorskega dnevnika iz srca voščim vsem našim športnikom zdravo, čimbolj sproščeno in srečno novo leto: naj vas dobra volja in vnema nikoli ne zapustita. Rad bi voščil tudi svojim sodelavcem v odboru, predvsem pa uslužbencem ZSŠDI: gre za fantastični tim, za strokovno izpiljeno ekipo, ki je - to mi dovolite, da izpostavim - drugi nimajo. Ostanite taki, kakršni ste. Zdaj pa novoletne etikete za ZSŠDI: iskrivost, načelnost, garaštvo: vse to v trdni veri, da ... Skupaj zmoremo! Jan Grgič 24 Nedelja, 3. januarja 2016_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Območje visokega zračnega tlaka se je iznad naših krajev umaknilo proti severovzhodu Evrope, nad severnim Sredozemljem pa se poglablja ciklonsko območje. Z jugozahodnikom v višinah k nam priteka postopno bolj vlažen zrak. Dopoldne bo lahko snežilo nad 300-400 m nadmorske višine, z večjo možnostjo na Krasu in tudi v nižjih legah. Ob obali bo pihala močna burja, zmerna pa po nižinah. Na tleh se bo lahko pojavil led, predvsem v krajih, kjer je snežilo. V teku dneva se bo nebo razjasnilo in burja bo ponehala, že zvečer pa se bo spet pooblačilo. Sredi dneva bodo padavine povsod ponehale, najpozneje v južni Sloveniji. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Temperature bodo od -7 do -1, na Primorskem malo nad 0 stopinj C. Jutri bo dopoldne pretežno oblačno z razpršenimi padavinami: snežilo bo v gorah, vse do dolin. Sneženje bo doseglo tudi obalo, kjer bo sneg postopoma prehajal v dež. Pihala bo zmerna burja, ki bo v teku dneva ponehala. Popoldne se bo vreme izboljšalo. Oblačno bo, čez dan bodo padavine od zahoda znova zajele večji del države. Ob morju bo deževalo, drugod večinoma snežilo. Dolžina dneva 8.48 Luna vzide ob 0.59 in zatone ob 12.23 1989 - Nad jugovzhodno >inS Evropo je bilo središče obsežnega anticiklona, pri nas je bil zračni tlak nenavadno visok. V noti tranjosti Slovenije je tlak, preračun na morski nivo, < v dopoldanskih urah dosegel 1046 hPa, v Novi Gorici 1042 hPa in v Portorožu 1040 hPa. Danes: ob 2.24 najnižje -12 cm, ob 8.16 najvišje 44 cm, ob 15.31 najnižje -58 cm, o ob 21.37 najvišje 30 cm. Jutri: ob 3.04 najnižje -14 cm, ob 8.52 najvišje 45 cm, ob 16.00 najnižje -60 cm, _ob 22.08 najvišje 34 cm.__ Morje je mirno, temperatura morja 11,5 stopinje C. ¡o 500 m ..... .......0 2000 m 1000 m...... .....-2 2500 m 1500 m...... .....-6 2864 m Vrednost UV indeksa ob jasnem vremenu sredi dneva doseže 1. Zlata jama Checco Zalone RIM - Najnovejši celovečerni film italijanskega komika Checca Zalone-ja Qou Vado je, po pričakovanjih, že velika uspešnica. Prvi dan predvajanja v 1300 italijanskih kinodvoranah je že zaslužil skoraj sedem milijonov evrov, kar je daleč največ doslej. Z njim se ne more primerjati nobena hollywoodska uspešnica, ne zadnji Harry Potter 3,2 milijona evrov) ne Spiderman (2,8 milijona) ne Vojna zvezd (1,8 milijona evrov). Film so prvič predvajali že pol ure po novem letu in si ga je ob tej uri ogledalo kar 133 tisoč ljudi. Zalone je premagal tudi samega sebe, saj je njegov prejšnji film Sole a cartinelle (absolutni rekorder z 52 milijoni dobička) prvi dan prispeval v blagajno »le« 2.354.000 evrov. DiCaprio zavrnil Vojno zvezd SUMADIJSKA kuhinj a ^jflj^ 5.-17.1.2016 Km Rezervacije: t +386 5 336 52 00 www.hotelsabotin.com Hotel Sabotin LOS ANGELES - Hollywoodski igralec Leonardo DiCaprio je zavrnil vlogo jedi viteza Anakina Skywalkerja v sagi Vojna zvezd. Kot je dejal, je imel pogovor s scenaristom Georgeom Lucasom, vendar se za vlogo ni odločil, saj da še ni pripravljen za tovrstne vloge. Podobno naj bi v preteklosti odklonil tudi vlogo v filmu Batman Forever. Novi del sage Vojna zvezd: Sila se prebuja je sicer v rekordnem času v blagajne prinesel več kot milijardo dolarjev zaslužka. Dogajanje filma je postavljeno 30 let po dogodkih, ki so se zgodili v Vrnitvi Jedija iz leta 1983. Film ponovno predstavlja like Luka Skywalkerja, princese Leie in Hana Sola iz originalne trilogije Georga Lucasa, ki so jih tudi tokrat upodobili Carrie Fisher, Harrison Ford in Mark Hamill. POSTOJNA - 22.000 obiskovalcev, 100 igralcev na dan Žive jaslice v jami pritegnile pozornost CNN Nova Gorica, Slovenija hit holidays POSTOJNA - Žive jaslice v Postojnski jami (foto Valter Leban), najstarejša tovrstna prireditev v Sloveniji in največja v podzemni jami na svetu, prerašča slovenski okvir in postaja globalno razpoznavna. To potrjuje tudi podatek, da jo je informativni portal CNN pod naslovom Christmas arround the world uvrstil med 27 podob božiča po svetu, novico pa so objavili tudi številni drugi veliki informativni portali po svetu, kot na primer kitajski portal v angleškem jeziku Xin-huanet, portal MSN.com in še nekateri drugi evropski in neevropski mediji. Žive jaslice v Postojnski jami, ki so se letos odvijale že šestindvajsetič, so z leti prerasle v pravi spektakel glasbe in luči, ki so spremljale šestnajst prizorov svetopisemske zgodbe, razporejenih vzdolž celotne turistične poti po jami. Na prireditvi je dnevno nastopalo preko 100 igralcev in mladih glasbenikov, posebna letošnja glasbena gosta pa sta bila Nuška Drašček in Klemen Bunderla. Dogodek v Postojnski jami je zaključila predstava Magičnega gledališča Serpentes, ki je s pomočjo pravljičnih likov in svetlobne projekcije v Koncertni dvorani, ki se je razprostirala na 2000 m2 jamskega stropa, obiskovalce pospremila na vlak in proti izhodu ter na ploščad pred Jamskim dvorcem, ki je vse dni vrvela v živahnem božičnem razpoloženju. Vsem presežnikom letošnje prireditve pa smo dodali še enega - Žive jaslice v Postojnski jami so v letošnjem letu zabeležile rekordno število obiskovalcev, saj si jo je letos v samo šestih dneh, od 25. do 30. decembra, ogledalo več kot 22.000, v vseh prejšnjih 25 letih skupaj pa dobrih 100.000 obiskovalcev. Tradicionalno si prireditev ogleda okrog 95 % domačih gostov, letos pa se je delež obiskovalcev iz tujine povečal na skoraj dve desetini. Med tujimi obiskovalci je največ gostov iz Italije, v skoraj enakem številu pa jim sledijo obiskovalci iz Avstrije, Hrvaške in Nemčije, precej pa je bilo tudi gostov iz Madžarske in Velike Britanije. Skupaj z rednimi obiski jame, ki so potekali v dopoldanskem času, smo v teh šestih dneh zabeležili skoraj 26.000 obiskovalcev.