PRIMORSKI dnevnik 16 2aCel izhajati v Trstu 3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad ^erknim, razmnožen na ?,k!ostil. Od 5. do 17. sep-erhbra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v ^ovcu pri Gorenji Trebu-J’ od 18. septembra 1944 a° 1- maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja števil-ka- Ril je edini tiskani par-bzanski DNEVNIK v za-sužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (04Q) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 203 (13.736)
Trst, nedelja, 9. septembra 1990
Sodelovanje med SZ in ZDA močno orožje proti fanatizmu Sadama Huseina
Izredni vrh odpira novo poglavje v sovjeteko-ameriških odnosih
Bush ne bo zahteval sovjetske prisotnosti v Zalivu - SZ pričakuje gospodarsko pomoč Velika Britanija se še poteguje za vojaški poseg - Na dnevnem redu tudi druga vprašanja
V vrsti za vsakdanji kruh
Helsinki — Natanko mesec dni P° izkrcanju ameriških marincev v pvdski Arabiji sta včeraj dospela v hiško prestolnico, ki tokrat res simbo-!zira novo os med Vzhodom in Zaho-20ln. ameriški predsednik George °hsh in predsednik Sovjetske zveze ~°fbačov. »Največja na svetu«, kot ju , dneh vztrajno imenujejo časni-*atii, se bosta danes srečala, da bi si °sebno razjasnila svoja (v nekaterih JUstvenih pogledih zelo različna) sta-'sča o zalivski krizi in da bi morebiti hašla skupen izhod iz nje. Današnji iz-edni vrh, ki se bo začel ob 9. uri po talijanskem času, odpira torej res aovo zgodovinsko obdobje, saj bosta Dlvša sovražnika skušala najti skupno Dovorico in ustvariti novo mednarodne zavezništvo, s katerim naj bi prežgala Sadama Huseina. Bush in Gorbačov se prvič po koncu hladne vojne pečata namreč z namenom, da skupaj ®šita mednarodno krizo, ki iz dneva v
.San
zadobiva čedalje večje razsežnos-
Prvi je s soprogo prispel včeraj v Helsinke ameriški predsednik, ki je “ 10.10 (po italijanskem času) priletel Svojim novim luksuznim letalom »air
V Celovcu bo dvojezična trgovska akademija
DUNAJ — Slovenska trgovska akademija v Celovcu bo, kot vse kaže, začela s poukom v skladu z dosedanjimi načrti, !L0 je v šolskem letu 1990/91. želeno luč za odprtje te nove Pomembne dvojezične srednje s°le na Koroškem (za zdaj olo-staja v Celovcu samo slovenska gimnazija) je dal včeraj-Snji nepričakovani sporazum jhed zvezno ministrico za izo-oraževanje Hawlickovo in ko-Foškim deželnim glavarjem Haiderjem.
Hawlickova bo v ustreznem ?veznem določilu spremenila Trgovska akademija za Novence v Dvojezična trgov-ska akademija.
.Sprememba je le »kozmetič-H1 popravek«, saj celotno zakonsko besedilo oziroma od-todba govori o dvojezični šoli, ^ziv »slovenska« pa je bil Pravzaprav le označba, da je kademija posebej namenjena ^ovenski manjšini, kar sicer udi poudarja omenjeni zakon. Spromemba Haiderjevega aHšča je morda tudi posledi-,a odločnega stališča iz Ljub-da bo odložila njegov isk v Sloveniji, dokler ne-^osti v zvezi z akademijo v olovcu ne bodo razčiščene, drugi strani je bilo tudi v 0ststrHski javnosti precej . rih komentarjev; neki časo-2aS,ie .odložitev obiska označil tj, Haiderjev prvi zunanjepoli-ni Polom.
force one«. Gorbačov pa je z Raiso pripotoval v finsko prestolnico šele pozno popoldne, ob 18.45. Predsednika se bosta srečala, kot rečeno, šele danes (včeraj sta posamično obiskala finskega predsednika Mauna Koivista). V Helsinkih jih je — poleg slabega vremena — pričakala prava množica časnikarjev (akreditiranih naj bi jih bilo več kot 2.000, med katerimi pa ni nobenega Iračana). Pogovarjala pa se bosta v palači, ki bo Gorbačovu zelo »domača«, saj je do leta 1917 pripadala carski družini Romanov.
Še pred svojim prihodom in takoj po pristanku na letališču pa sta ameriški in sovjetski predsednik napovedala, kaj pravzaprav pričakujeta od današnjega vrha (ki bo trajal samo pet ur). Bush je med poletom napovedal, da ne namerava prositi Gorbačova, naj še sam pošlje svojo vojsko na zalivsko območje, pač pa je zelo megleno dejal, da mu bo predočil različne možnosti za rešitev krize. Med pozdravom finskemu predsedniku pa je na letališču poudaril, da je treba zatreti ilegalno
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
O-**-**. .*	■	’
Življenjski pogoji v jordanskih taboriščih, kjer se zbirajo begunci iz Iraka, so nepopisno slabi. Tako čakajo begunci vsak dan v dolgi vrsti za kos kruha (AP)
Na zasedanju finančnih ministrov evropske dvanajsterice
Evropsko monetarno enotnost zavira tudi kriza v Zalivu
RIM — Zasedanje finančnih ministrov evropske dvanajsterice o evropskem monetarnem združenju ni privedlo do pričakovanih zaključkov. V jutranjem delu zasedanja je celo kazalo, da se bodo izjalovili skoraj triletni napori na tem področju, tako da so se obrisi prvih dogovorov izjasnili šele popoldne.
Zasedanje je vodil italijanski minister Guido Carli, ki je moral poleg monetarnega vprašanja koordinirati tudi predloge o finančnih in gospodarskih ukrepih za zajezitev krize, ki jo odpira zalivska vojna. Zasedanja so se udeležili tudi predsedniki osrednjih bančnih zavodov, ki so bili precej skeptični glede predloga o dveh paralelnih denarnih enotah, ki jih je predlagala Velika Britanija. Poleg tega pa je prišlo tudi do razhajanj glede datuma tako imenovane druge faze monetarnega združevanja, ki bi sledila prehodnemu procesu in bi se zaključila z uvedbo enotne valute. Slednjo naj bi nato upravljala samo ena osrednja evropska banka. Skepsi je botrovala predvsem bojazen pred nepredvidljivimi posledicami zalivske vojne, ki bo gotovo zahtevala nove finančne oprijeme v posameznih državah dvanajsterice. Na dan je torej prišlo dejstvo, da se kljub bližajočemu se prelomnemu datumu, letu 1993, posamezne države še vedno spopadajo s čisto specifičnimi problemi, ki jih ne bo tako lahko rešiti. Zajeziti bo treba predvsem inflacijo in poskrbeti, da se državni primanjkljaj ne bo pretirano povečal. Minister Carli (na sliki AP) bo moral sedaj do 13. decembra sestaviti poročilo o zasedanju in ga predstaviti Evropskemu svetu.
Po streljanju na županstvo v Locriju zahteva Kalabrija korenite posege
LOCRI — Napetost v Kalabriji se stopnjuje. Dan po neuspelem atentatu na občinskega odbornika za urbanistiko v Locriju Federica Fazza-rija je ndrangheta napadla sam občinski svet, ki se je v petek zvečer zbral na izredni seji prav z namenom, da bi izrazil svojo solidarnost ranjenemu odborniku. Medtem ko je bila v prvem nadstropju županstva v teku seja občinskega sveta,
sta neznanca s ceste začela streljati z brzostrelko v okna. Po tem »opozorilu« sta zbežala z vespo. K sreči se nobeden od občinskih svetovalcev ni ranil, dogodek pa je pretresel vso Kalabrijo.
Župan Locrija Galasso, ki je včeraj obžaloval, da organi javne varnosti niso smatrali, da bi bilo primerno nadzorovati županstva, je napovedal, da bo sklical vse župane
bi skupno obvarujejo
jonskega območja, preučili, kako naj pred kriminalom.
Včeraj se je v Reggio Calabrii že sestal pokrajinski odbor za javno varnost, predsednik pokrajinskega združenja italijanskih občin ANCI Furriolo pa je izjavil, da so v Kalabriji naveličani priložnostnih ukrepov in da od države zahtevajo korenite posege.
Ob 60-letnici Bazoviških junakov
Idealni
splet
zimzelena
FILIBERT BENEDETIČ
6. septembra 1930 so bili na bazoviški gmajni ob zori ustreljeni Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič. Posebno fašistično sodišče za obrambo italijanske države, ki ga je diktatorski režim svojevoljno ustanovil 1926. z izključnim namenom, da bi zatrl vsak svobodni glas in z njim pravno opravičil svoje okrutno postopanje pri uveljavljanju tiranske oblasti, je s to smrtno obsodbo, izrečeno na pompozno uprizorjenem procesu v Trstu kot opomin tako imenovanemu slovanskemu barbarskemu in brezpravnemu ljudstvu, izzvalo nasprotni učinek, saj so bazoviške žrtve postale simbol upora in boja za svobodo v srcu naših ljudi. Gre za simbol, opredeljen v objektivnih dejstvih zgodovine, ki ga ne bosta mogla izničiti ne čas ne krinka človeške pozabljivosti.
V	teh dneh se odvijajo, kakor vsako leto po vojni, spominske svečanosti, ki potrjujejo privrženost vrednotam tega simbola. V prelomnem zgodovinskem času, ko Slovenci doživljamo travmatične krče zorenja nove demokracije, zadobivajo te svečanosti še poseben pomen, kar velja zlasti za našo narodnostno skupnost, podvrženo dan za dnem težkim preizkušnjam nepomirljivega boja za duhovno bit-nost in fizični obstoj. Poklon njihovemu spominu pred grobom na pokopališču pri Sveti Ani na dan obletnice ustrelitve' v sredo popoldne, spominska svečanost v Prešernovem gaju v Kranju v četrtek popoldne, kjer so pregnani Primorci postavili spomenik istrskemu rodoljubu Vladimiru Gorta-nu in štirim slovenskim junakom Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču v začetku tridesetih let, spominska svečanost v bazovski cerkvi v četrtek zvečer in današnja osrednja slovesnost na bazovski gmajni ob spomeniku, postavljenem na kraju ustrelitve, vse je idealni splet zimzelena, vse štiri manifestacije splet ene ljubezni.
■ V tem spletu velja nameniti našo posebno pozornost spominski svečanosti v Kranju. Tam smo se zbrali pred prisekano piramido, prvim antifašističnim spomenikom v Evropi, simbolom okrnjene domovine, ki je bil tu postavljen že novembra 1930. V čaru skrivnega utripa Prešernovega gaja, kjer izzveneva srčika slovenske biti, je zgodovinski spomin postal otipljiva stvarnost: stvarnost spominskih svečanosti, ki so se tu leto za letom vrstile, vse do 1941., ko so domoljubi spomenik odstranili in skrili pred fašisti, pa po letu 1945, ko so ponovno postavili, gesta čeških domoljubov, ki so vjznak solidarnosti svojega naroda poklonili osrednjo ploščo na piramidi, izdelano od čeških graverjev; življenjska pot štirih junakov, proces posebnega fašističnega tribunala v Trstu, ekzekucija na kraški gmajni, pa naši poudarki na sedanjost, še posebno v zvezi s trenutkom Slovenije.
V	naših občutkih, ki se nanašajo nanjo in ki smo jih namenili rojakom na drugi strani državne meje, smo pred tem spomenikom poudarili,' da nam misli uhajajo k velikim spremembam, ki pretresajo našo matično domovino Slovenijo ob razdvojeni podobi umirajoče socialistične federativne Jugoslavije. Proslave, obredi, pozivi k narodni spravi, deklaracije: vse lepo in prav: tudi to, da je treba že enkrat pustiti za seboj preteklost in nehati s samopomilovanjem; da je treba misliti na danes in gledati naprej; da je treba zaupati mladim in se zavzemati za svetovni mir v skupnem domu Evrope narodov. Toda ne bi prišli daleč, če ne bi razpolagali s kompasom, ki opredeljuje razmerja in brez zavajanj majhnega vodi v pravo smer k velikemu. Upor in boj za svobodo, ki ga simbolizirajo v našem zgodovinskem spominu bazoviški ju-. naki, je vraščen v slovenskem narodu
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Carstvo, vinogradništvo (enološka oprema), miniaturno orodje n Ptedmeti, čebelarstvo, vrtnarstvo, cvetličarstvo, slikarska raz-ava, govedo, zajčereja, ptičarstvo, razstava gob, zeliščarstvo, Pric|elki in kmetijsko orodje, veterina, tehnične knjižne izdaje, nografska razstava, razstava obrtništva, razstava grozdja, po-Usnja vina, medu in mlečnih izdelkov, sejem prašičev
V Boljuncu od 14. do 17. septembra na
KMETIJSKIH DNEVIH ’90
SEJEM ZABAVA
Naši razstavljalci in prodajalci Vas pričakujejo z dobro založenimi kioski z domačim vinom in hrano. V petek, soboto in ponedeljek ples s skupino "HAPPV DAV", v nedeljo z ansamblom "VRTNICA".
URNIK RAZSTAVE
petek 17.00 - 22.00, sobota/nedelja 9.00- 22.00, ponedeljek 17.00 - 22.00 Kioski, predstave in ples vsak dan do 24. ure
"Dneve" prirejajo Občine: Trst, Milje, Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik, Repentabor
Jordanska zdravstvena uprava zanikala izbruh kužnih bolezni v begunskih taboriščih
Predsednik Mubarak opozoril na nevarnost ki jo predstavlja Irak za mir v Zalivu
AMAN, KAIRO — Položaj v zalivskih državah je še naprej sila zapleten in dramatičen. Sedanje kompleksno stanje najbolj občutijo begunci, ki so se po zasedbi kuvajtskega ozemlja masovno napotili v bližnjo Jordanijo. V taboriščih, kjer živi ze okrog 100 tisoč oseb, je življenje postalo prava muka. Že v prejšnjih dneh je zmanjkala hrana, za vodo pa so se večkrat ljudje kar med seboj kamenjali. Včeraj je jordanska zdravstvena uprava uradno sporočila, da niso zabeležili med begunci kakega primera kolere. Zdravniki, ki pod šotori skušajo nuditi pomoč fizično šibkejšim beguncem so dejali, da se po taborih še ni razširila nobena infekcijska bolezen. Poudarili pa so možnost, da bi se lahko že v naslednjih dneh pojavilo zaradi nečloveških razmer življenja kako nevarno kužno obolenje. Medtem prihajajo v Jordanijo številna letala, ki prinašajo najosnovnejše prehrambene proizvode in prepotrebna zdravila. Za pomoč beguncem v Jordaniji se je včeraj še posebej zavzel nemški kancler Kohl.
Na diplomatskem področju je včeraj gotovo izstopalo srečanje v Kairu med egiptovskim
Y»
predsednikom Mubarakom in ameriškim državnim tajnikom Bakerjem, ki je takoj zatem poletel proti Helsinkom. Mubarak je v pogovoru dejal, da je optimistično razpoložen glede rešitve zalivskega problema brez prelivanja krvi. Poudaril je tudi dejstvo, da ne bo na celotnem področju arabskih držav pravega miru, doklej bo Irak razpolagal s kemijskim orožjem in nevarnimi raketami. Egipt namerava, je dodal Mubarak, podpreti s svojimi vojaki Savdsko Arabijo in ostale zalivske države. Maksimalno vojaško razpoložljivost pa naj bi Egipt lahko nudil šele čez 4 mesece, se medtem šušlja v egiptovskih dobro obveščenih političnih krogih. Se pred obiskom v Egiptu je Baker bil v Abu Dabiju, kjer se je sestal s predsednikom Arabskih emiratov.
Omembe vreden je tudi včerajšnji nastop sovjetskega zunanjega ministra Ševardnadzeja, ki je ameriškemu dnevniku Washington post dejal, da bo v primeru potrebe tudi sam odpotoval na obisk v Bagdad. Medtem so predstavniki Kuvajta iz izgnanstva sporočili, da bodo namenili potrebam ameriških vojaških sil 3 tisoč milijard lir.
Sadamovo odprto pismo Gorbačovu in Bushu
* Iraški diktator Sadam Husein se je včeraj zvečer ponovno oglasil pp državni televizijski mreži. Običajni napovedovalec je namreč prebral odprto pismo, ki je bilo namenjeno predsednikoma SZ in ZDA pred današnjim srečanjem v Helsinkih. V 23 minut dolgem govoru je opozoril predsednika, da bo v primeru vojaškega napada stopila v imenu Alaha na stran Iraka milijarda muslimanov. Povedal je tudi, da je ravnanje OZN tokrat napačno kot je sicer bilo že v primeru palestinskega vprašanja in izraelske okupacije Golana. Predsednika naj si prevzameta krivdo za umiranje iraških otrok zaradi pomanjkanja mleka, sicer bo sam Bog sklenil komu dodeliti končno zmago.
Skoraj istočasno so se v Reggio Emilii zbrali misovci
Bivši partizani so Montanariju priredili zelo hladen sprejem
• Helsinški vrh novo poglavje
NADALJEVANJE S 1. STRANI
REGGIO EMILIA — Shod, ki so ga misovci sklicali v nekem središčnem hotelu v Reggio Emilii, je potekel brez vsakršnih neredov. Trg, kjer stoji spomenik padlim v odporništvu, so stražili bivši partizani, ki so se tamkaj zbrali že več ur preden je misovski senator Giorgio Pisano s svojim spremstvom prispel v mesto. Le nekaj desetin metrov stran pa se je zbralo kakih dvesto mladih demoproletarcev, pred hotelom pa so stražili mladi misovci.
Pisano je v svojem posegu zahteval »resnico in pravico, kajti sedaj imamo priložnost, da razjasnimo dogodke o katerih je bilo doslej prepovedano govoriti. Če bo treba, bomo prečesali kraj za krajem in poiskali kar iščemo; proces odporništvu so začeli "oni" mi pa ga ne bomo tako zlepa končali.« Tako nekako je govoril Pisano potem
ko je novinarjem pojasnil, da »njihov obisk v Reggio Emilii še zdaleč ni izzivalnega značaja«.
Medtem pa je v občinski knjižnici v kraju SantTlario potekala okrogla miza o sedmih bratih Cervi, ki jo je vodil Otello Montanari. Ozračje je bilo vse prej kot sproščeno, saj je prevladoval nelagoden občutek, da je »trikotnik smrti« okužil večino udeležencev. Montanariju ni nihče od prisotnih izrazil solidarnosti, niti ko je poudaril, da se je že od »mladih nog zapisal odporništvu in komunizmu«. Njegova pobuda, »Kdor ve, naj govori«, med večino bivših partizanov ni bila deležna odobravanja; za nekatere jo je sprožil ob najbolj nepravem času, za druge je šlo za prenagljeno dejanje, za tretje pa bo imela politična zloraba pobude »rušilne posledice« na nastajajočo Occhettovo »stvar«.
oblast v Kuvajtu in da je »stava v tem primeru zelo visoka«. »Ves svet bo na boljšem, če bo izoliral Sadama Huseina,« je dodal. »Na mednarodnem prizorišču se je odprlo novo obdobje, odločitve, ki jih bomo sprejeli v Helsinkih, bodo oblikovale našo bodočnost.«
Precej redkobesednejši je bil včeraj Gorbačov, ki v domovini ne uživa tako velike podpore kot njegov ameriški sogovornik. Tudi po njegovem mnenju bo sedanji politični trenutek imel velike posledice za bodočnost. Zaradi tega, je dodal, je treba vzrajati pri utrjevanju mednarodnega sodelovanja.
Če je bil Gorbačov včeraj redkobeseden, pa so se sovjetski časopisi razpisali o tem, kar SZ pričakuje od današnjega vrha. Današnji vrh naj bi bil odločilnega pomena za vzpostavitev tesnejših medsebojnih odnosov, zlasti na gospodarskem področju (ZDA naj bi SZ nudile gospodarsko pomoč v zameno za podporo proti Sadamu). Gorbačov je v prejšnjih dneh v pogovoru
z ameriškim senatorjem Dolom poudaril tudi, da želi sporazumno z ZDA zmanjšati število strateškega orožja in vojaških čet v Evropi.
Opazovalci v ZDA poudarjajo predvsem drugo plat današnjega vrha, in sicer možnost vse večjega mednarodnega sodelovanja, ki naj enkrat za vselej zabriše spomin na hladno vojno. Tudi v Washingtonu naj bi se namreč zavzemali za krčenje orožja, a tudi za rešitev bližnjevzhodnih problemov, od palestinskega vprašanja naprej.
Čeprav se ponekod slišijo precej skeptični glasovi o zaključkih današnjega vrha, pa je pričakovanje veliko. Skoraj povsod upajo, da bosta Bush in Gorbačov našla skupno govorico, le malokdo pa zahteva vojaški poseg (to je primer Velike Britanije). Največji dosežek pa je po mnenju mnogih opazovalcev prav dejstvo, da so ZDA in SZ ob zalivski krizi prvič v zgodovini enotne. Prav to dejstvo naj bi prestrašilo Sadama, ki je v tem trenutku, vsaj na politični ravni, povsem osamljen.
Slovenska levica se pripravlja na sprejem nove ustave Hrvaška in Slovenija sta za konfederativno Jugoslavijo
LJUBLJANA — V Križankah so
ljubljanski prenovitelji včeraj priredili celodnevni shod z naslovom »Pozdravljena Ljubljana«, na katerem je bil napovedan govor predsednika republike Milana Kučana. Shod je potekal v veselem razpoloženju, saj je bilo poskrbljeno celo za poseb-no-vrsto »piva prenoviteljev« okrašenega z značilnimi modro, zeleno in rumeno barvo. Dopoldne je bila prva politično pomembna prireditev okrogla miza o Ljubljani. Otvoril jo je predsednik mestnega komiteta Lev Kreft, prvi udeleženec pa je bil trnovški župnik, ki je obravnaval zgodovinska obeležja katoliške cerkve, njih pomen za življene in okolje in tudi pogoje za postavljanje novih primernih obeležij seveda v okviru zakonov, urbanistične in sorodne ureditve. Takoj za tem se je razvnela razprava o ureditvi in o problemih ljubljanskega gradu. ■
Shod je prvi popočitniški znak za zelo živahne priprave stranke za bližnji kongres, ki bo od 27. do 29. oktobra v Novi Gorici. Kraj ni slučajno izbran, občino upravlja prenoviteljski župan Pelhan predvsem pa je to občina z eno nogo že v Evropi, saj je meja vedno bolj povezovalna, to pa je eno izmed osnovnih gesel prenoviteljev.
Ni nobenega dvoma, da bo iz uradnega naziva izginila kratica ZKS, o tem, kako se bo stranka imenovala, pa je še mnogo razprav in polemik. Sedaj pripravljajo nov 'statut, novo vodstvo, organizacijska načela, v počitniškem razdobju so sestavili vlado v senci, ki je s svojim obstojem, še bolj pa z nekaterimi načelnimi stališči postala objektivno pomemben slovenski politični dejavnik.
V stranki sq optimisti. Menijo, da število članstva (in med člane štejejo samo one, ki redno plačujejo članarino) že presega 25 tisoč, kar je sicer ena četrtina članov nekdanje slovenske komunistične partije, toda predstavlja realno silo, je v resnici povsem prostovoljno in temelji na ideološko-politični osnovi. Zadovoljivo narašča zanimanje, naročniki in odjek strankine revije Evropa.
Prenovitelji so ena od treh komponent slovenske politične opozicijske
mavrice, nekaj podobnega se dogaja tudi z liberalci in socialisti. Liberalci se predvsem ukvarjajo z jugoslovansko sintezo in organizirajo jugoslovanske liberalne stranke, pri čemer je še posebej zanimivo, da so vzpostavili redne stike celo s srbsko liberalno stranko, ki je gotovo ena izmed močnejših srbskih opozicijskih strank.
Slovenska politična levica je torej živahna in se pripravlja na dva izredno pomembna dogodka: sprejem nove slovenske ustave in z njo povezane nove volitve v Sloveniji, ki bodo nujno že na osnovi novih, ustavnih norm.
Vse to pa seveda še zdaleka ne . pomeni, da je vladajoča koalicija Demosa v težavah, ali da je v težavah Peterletova vlada. Nihče je v resnici niti ne ruši, vlada kljub vsemu nima za svoj obstoj nevarne opozicije in sedi trdno v sedlu. Resnične slovenske gospodarske in politične težave dokazujejo, da je ta trenutek resen frontalni napad z levice skoro nemogoč, kot je tudi prišlo do izraza s poskusom splošne stavke, ki so jo napovedali Ravnikovi svobodni sindikati in ki ni uspel, ker so bili delavci proti.
Toda notranja vrenja med vladno koalicijo so vedno bolj vidna, razpoke se večajo in predvsem je v razpravi obstoj Demosa kot nadstrankarske povezave. Opazna je polemična ost dveh dolgih javnih pisem, ki jih je slovenski znanstvenik Veljko Rus napisal Jožetu Pučniku kot predsedniku slovenske socialdemokratske stranke. Rus mu v bistvu očita, da se je politična os pod vplivom katoličanov premaknila preveč na desno in da socialdemokrati v Demosu izginjajo ob katoliški vladni večini.
To pa je trenutno osnovno vprašanje notranjih odnosov v slovenski politiki, v kateri ima demokristjan-ska slovenska katoliška stranka skupaj s podobno usmerjeno Kmečko zvezo odločilno besedo v notranji in mednarodni politiki, laične stranke (ne samo Ruplova Slovenska demokratska zveza temveč tudi zeleni) pa so bolj ob robu, socialdemokrati so kot izginili.
Kot že rečeno, se vse to dogaja ob še vedno trdni vladni večini in v iz-
redno zapletenih pogojih, v katerih živi prebivalstvo Slovenije in njeno legitimno politično zastopstvo. Predvsem Jugoslavija razpada, srbski udarci na Kosovu, v hrvaškem Kninu, pričetki podobnih dejanj v BiH, razkrajajo zvezno državo, ustvarjajo nove težave in resno ogrožajo Markovičev reformski program.
V takih okoliščinah sta Slovenija in Hrvaška pripravili vsaka svojo ponudbo konfederativne pogodbe, ki izhaja iz načela, da so vse jugoslovanske republike suverene. Pogodba izhaja iz te suverenosti in iz skupnega dogovora o zadevah, ki naj bi jih skupaj urejali. To pomeni, da izgine skupna jugoslovanska vlada, skupni parlament, vsi ti organi postanejo posvetovalni ali koordinacijski. Armade so republiške ob skupnih kontingentih, ki skrbijo za skupno obrambo. Ostane pa bistvo konfederacije in to je skupni trg blaga, ljudi in idej, nemoteno pretakanje dobrin, ki je v korist celotni jugoslovanski skupnosti.
Seveda je o taki konfederativni pogodbi nemogoče resno razpravljati in ne more predstavljati temelja novega sožitja brez doslednega demokratičnega procesa po vsej Jugoslaviji. Prav tu se ponovno zatika v Srbiji. Do konca meseca nameravajo namreč po hitrem postopku sprejeti novo srbsko ustavo, ki sicer predvi-
deva svobodne volitve, toda daje predsedniku (Miloševiču) naravnost diktatorska pooblastila: lahko proglasi izredno stanje, razpusti parlament, vse imenuje on in parlament nato potrdi. Seveda je to predsednik celotne Srbije, obeh avtonomnih pokrajin preprosto ni več in je Srbija en sam veliki teritorij.
Volitve pa naj bi izvedli ob starih pogojih in predvsem z istimi volilnimi komisijami, ki so lani proglasile Miloševiča za predsednika z več kot sto odstotki glasov.
Slobodan Miloševič je v petek govoril na otvoritvi nove hidroelektrarne Pirot. Imel je izredno pomirljiv govor: Slovenci in Hrvati niso krivi za slabo delo in zapravljanje investicij. Pomen demokracije je, da se ljudem omogoči mirno, dostojanstveno in pravično življenje, ne pa da se odpirajo vrata nasilju, socialni negotovosti in ponižanju vseh, ki enako ne mislijo. Končno je Miloševič mnenja, da pretirano zanimanje za preteklost veže roke, ko je v vprašanju bodočnost.
Beograjska Politika, ki objavlja govor z izrednim poudarkom na prvi strani, na ostalih straneh nadaljuje običajno protislovensko in protihr-vaško gonjo in predvsem zaostruje stvari v Kninski pokrajini.
BOGO SAMSA
DOLINA 445 (Trst)
Tel. (040) 228800 - 228000 Telefax (040) 228053 - Telex 461105
UVOZ - IZVOZ - REEKSPORT REPROMATERIALI - BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
• Idealni splet
NADALJEVANJE S 1. STRANI
kot kardinalna točka njegove obstojnosti in kot vzvod njegove državotvornosti. Morda država, izhajajoča tl vrednot parlamentarne demokracije in osnovana na pravilih pravne države, si vgradi ta kompas v sam ternelp ni akt svoje konstituante, neposrednega izraza volje narodove in civilnih pravic. Stekla je parlamentarna demokracija, ustvarjeni so pogoji za dograditev fundamentov suverene Slovenije. Že to samo dejstvo predstavila za Slovence enega bistvenih dosežkov na poti nadaljnjega uresničevanja svoje državne. samobitnosti. 1° tudi vliva novo upanje in daje človeku pogum, da s še večjo zavzetostjo stopi optimistično naprej.
V stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, zaobjeti v deželi Furlaniji-Julijski krajini in zadevajoči tržaške Slovence, goriške Slovence ter Slovence v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, zadobivajo vsa ta vprašanja še nadaljnje specifične prizvoke. V nas, ki že od nekdaj živimo v parlamentarni demokraciji republike Italije kot njeni državljani slovenske narodnosti, se je izostril posluh & zlasti pri opredeljevanju narodne PrI' padnosti in državljanstva, dveh palmov navidezno tako sorodnih med seboj, v resnici pa večkrat tudi tako zelo različnih. Čuvanje in razvijanj? kulturnih samobitnih vrednot manjšinske narodne skupnosti ni zmetal opredeljivo v tehničnih postopkih državnega matičnega urada; postopkj raznarodovanja, asimilacija, poitalijančevanje imen ljudi in krajev ob nepriznavanju domovinske pravice materinemu jezikovnemu izrazu manjšine, vse to vodi v statistično smrt. Zat° smo tembolj pozorni na dogajanja v matični domovini, saj njen pristop j7 Evropo bo z vizitko slovenstva ovrednotil ne samo državljane Slovenije' ampak tudi nas, ki živimo izven nje kot sestavni del slovenskega skupnega kulturnega prostora.
Naš poklon bazoviškim žrtvam naj ne izzveni tedaj samo kot pietetno dejanje, ampak predvsem kot izraz spoštovanja do vseh žrtev genocidnega postopanja fašizma in nacizma prod slovenskemu narodu in potrjevanja vrednot upora in boja za svobodo v tistem mračnem razdobju, ki se je v Trstu začelo s požigom Narodnega doma že pred več kot sedemdesetimi leti in se 25 let zatem zaključilo v zadnjem buhtenju krematorijske peči težaške Rižarne, ki jo je, sredi tega našega mesta, dal za nas vgraditi Ein-satzkommando Reinhard.
propagandno obvestilo
jtORPO'
Na pomoč prihaja nova, močna molekula
Sončna kopel kopel gub
NEW YORK — Sonce koristi ali škoduje koži? Glede na tisto, kar so povedali izvedenci, dermatologi in znanstveniki na simpoziju v Uppsali na Švedskem, bi lahko sodili, da v dokajšnji meri škoduje.
Koža namreč poleti prejme pretirano količino sončnih žarkov, kar ji prinaša kvaren učinek z vidnim povečanjem gu" bavosti.
Ponašanje z lepo zagorelo poltjo po vrnitvi s počitnic je sicer nedvomno prijetno, vendar bi bilo neobhodno poskrbeti tudi za primerno zaščito pred sončnim sevanjem. Potreba, da bi v teh primerih pravo-časneje in učinkoviteje posegli, je ameriška raziskovalca Ge-offreya Brooksa in Hansa Sha-efferja privedla do tega, da sta poskusila v čim večji možm meri povečati učinkovitost re-tinola proti gubam.
Z uporabo nekega enzima v vlogi biološkega reaktorja sta raziskovalca iz New Jerseya na molekulo retinola navezala posebno verigo atomov, ki tako okrepljeni strukturi (raziskovalca sta jo krstila za superreti-nol) jamčijo za osem do dvaJ setkrat povečano učinkovitos in sposobnost penetracije.
Potem ko so jo izmerili z la' boratorijskimi testi, je učinkovitost nove molekule proti gu'
bam uporabila multinacionalna
kozmetična družba Korff lZ New Yorka, in sicer za izdelavo kreme proti gubam z imenom Anti-Age Super.
To novo kremo že prodajaj v ameriških lekarnah, pie kratkim pa je na voljo Judi evropskih oziroma italijansK lekarnah.
Znatno višji davki na urade stanovanja in trgovine?
MILAN - S prihodnjim letom bodo •horali lastniki stanovanj, uradov in tr-9°vin plačati znatno več davkov, ker
bo znatno povišal katastrski donos teh nepremičnin. Tako napoveduje Sospodarski tednik »II Mondo«, po katerem naj bi katastrski uradi pred ne-Kaj meseci, prvič po letu 1939 s širokopotezno raziskavo ocenili tržne vred-n°sti nepremičnin.
Po pisanju milanskega tednika obeti Za prihodnje leto niso dobri. Katastr-ski donos stanovanj naj bi se dvignil Za 75 odstotkov, uradov kar za 220 odstotkov, trgovin za 170 odstotkov. In Prav za toliko naj bi se dvignil davek, jtt ga bo moral plačati davkoplačeva-‘Sc z davčno prijavo prihodnjega leta. Medtem pa naj bi nove vrednosti v jtfatkem že začele vplivati na dajatve, M so predvidene ob prodaju ali dedovanju nepremičnin. Po poročanju lista so najvišji katastrski donos pripisali Milanu, kjer naj bi trisobno stanova-nje dalo lastniku 2 milijona letnega Ponosa. Precej visok donos so dodelili tudi Benetkam, Firencam, Turinu in Mrnu. Tudi kar zadeva urade naj bi “tl katastrski donos najvišji v Milanu PM milijona na sobo), medtem ko so “onetkam prisodili najvišji donos gle-ue trgovin (300 tisoč lir na kvadratni meter).
Tednik trdi nadalje, da finančni mi-Oister Formica razmišlja, kako bi postopno uvajali poviške davkov s tem, ua bi za eno ali dve leti davkoplače-valec dolžan le polovico vsote.
Zaradi zalivske krize in internih težav
Za milansko borzo spet negativen teden
MILAN - Na milanski borzi je tudi v minulem tednu prevladovala depresivna enoličnost: izmenjave delnic so bile zelo skromne, cene so padale med operaterji pa je prevladovala velika zaskrbljenost za razplete in zaplete v zalivu. Indeks MIB je izgubil v primerjavi s tednom prej 3,62 odstotka in pristal na ravni 879, kar je za 12,1 odstotka manj kot v začetku leta.
Po mnenju izvedencev je kriza milanskega trga posledica dveh dejstev: odhoda tujih investitorjev in tradicionalnih varčevalcev, ki so zaradi slabosti italijanskega gospodarstva in krize v Perzijskem zalivu zapustili delniški sektor in preusmerili sredstva na druga, varnejša področja.
Edini dogodek, ki je vnesel nekoliko »popra« v sicer dokaj medel teden je bila zadeva Enimoht. Ob predlogu, ki so ga v sredo izoblikovali pri predsedstvu vlade glede bodočnosti državnega kemijskega pola, so investitorji upali, da se bo že ob koncu minulega tedna situacija nekoliko razjasnila in da bo občni zbor delničarjev sprejel dokončne odločitve. Zaradi ponovnega odlašanja s končnim sklepom pa je tržišče odstalo nekoliko neodločeno, čeprav so delnice Ehimonta edine, ki v minulem tednu niso izgubile na vrednosti. Če bo kdo od dveh partnerjev zapustil družbo in prodal drugemu svoj delež, bo kotacija delnic na borzi nedvomno prispevala k oblikovanju cene. Dviganje vrednosti delnic Eni-monta je potegnilo za sabo tudi vred-
nost delnic Montedisona, ki so se ob koncu tedna okrepile. V Piazza Affari naj bi torej verjeli, da bo verjetno Montedison zapustila kemijski pol in da ji bo prodaja delnic dala znatno injekcijo likvidnosti.
Teden je bil negativen tudi za tu-rinski Fiat, saj so njegove delnice zgubile 4,73 odstotka. Toda tudi druge vodilne delnice se niso obnašale veliko bolje: Generali so izgubile skoraj 3 odstotke, mediobanca pet in pol odstotka, Olivetti 9,89 odstotka. Slabo so se odrezale tudi delnice Pirelli, ki so izgubile 8,55 odstotka, Falku pa ni prineslo sreče niti dviganje glavnice in delnice so padle za 7,85 odstotka.
Če v Milanu jočejo, se pa tudi drugod ne smejejo. Tokijska borza je zgubila tudi v prejšnjem tednu (—7,77 odstotka), v Franckfurtu (—4,09 odstotka), kjer se skrbi zaradi zalivske krize pridružujejo negovotovosti zaradi morebitnih posledic združitve dveh Nemčij, je prevladoval pesimizem, Zu-rich (:—3,43 odstotka) je doživel dokaj negativen teden. Nekoliko bolje se je odrezala londonska borza (—1,85 odstotka), ki je v primerjavi z ostalimi evropskimi znatno omejila zgubo, medtem ko so v Parizu —4,21 odstotka) tudi podlegli pesimizmu in zaskrbljenosti. Za spoznanje so se okrepili le v Wall streetu ( + 0,20 odstotka), ker so ob koncu tedna pozitivna predvidevanja o dogovoru za zmanjšanje ameriškega državnega primanjkljaja vrnila nekoliko zaupanja investitorjem.
Po predvidevanjih izvedencev evropske skupnosti za prihodnje desetletje
Koliko energije bomo potrebovali
BRUSELJ — Poraba primarnih vi-tov energije v Evropski skupnosti se J10 leta 2000 povzpela do 1,28 milijarde ton in leta 2010 na 1,37 milijarde ton -Preračunano v nafti. Tako se glasi cenitev izvršne komisije dvanajsterice,
1 navaja, da je znašala energetska po-
i r\	_ _ l   i r\r>  • i r r 
raba 1987 na tem območju 1,06 milijar-ton. Komisija se naslanja na predpostavko, da bo cena surove nafte sko-+la v tem desetletju vsaj na 30 dolar-jev za sodček (156 litrov) in da se bo Mtna razvojnogospodarska stopnja v sukala okrog 2,7%.
Povpraševanje po tekočih gorivih “o po sodbi analitikov naraslo na 5®2,2 milijona ton v letu 2000, deset let Pozneje (2010) pa spet upadlo na 493,1 bilijona ton: to pomeni, da se bo v Priinerjavi z današnjo ravnijo neznatno povečalo. Zakaj? Strokovnjaki utemeljujejo to z okoliščino, da se bo ob Popolni tržni integraciji, znotraj dvanajsterice bistveno pospešilo izkoriščanje raznovrstnih virov energije s pomočjo novih tehnoloških postopkov.
0 bo izzvalo manjše povpraševanje P° tekočih gorivih - in oglju - in potešilo gospodarsko rast ES v obdobju 10 leta 2000 na +3,5%; v poznejših mih pa naj bi se ustalila nekje okoli
, Alternativna napoved pravi, da se n° povpraševanje po primarni energiji (Preračunano v nafto) vzpelo do konca Mletja na 1,3 milijarde ton, do leta PIO pa spet upadlo na 1,16 milijarde 0h- Po tej cenitveni različici naj bi P°raba nafte v dvanajsterici nazadova-a do ravni 348,7 milijona ton, hkrati Pa naj bi naraslo povpraševanje po na-
ravnem, zemeljskem plinu in doseglo leta 2000 okrog 335 milijona ton.
Poraba oglja naj bi se po osnovni varianti sukala blizu 323 milijona ton, po drugi varianti pa okoli 107 mil. ton.
V kolikor bi se delež plina v energetski bilanci Evropske gospodarske skupnosti povečal, bi se znatno spremenili tudi pogoji pri dogovornem oblikovanju cen. Pri postopnem odmikanju od režima o usklajevanju cene plina s ceno nafte bi kotacije plina vse bolj navezovali na vrednost oglja, kar se pravzaprav marsikje že dogaja. Takšna težnja pri oblikovanju cen zemeljskemu plinu bi prevesila tehtnico njemu v prid in nafti v škodo.
Evropska komisija izrecno vztraja na potrebi po čimbolj svobodni preskrbi s plinom in priporoča čim popolnejše soglasje zainteresiranih držav glede organiziranja skupnega prevoznega sistema, v katerega sklopu bi plinske družbe posamičnih držav imele možnost, da plasirajo plin tudi zunaj lastnega tržišča in da zagotovijo redno preskrbo prek skupnega zahodnoevropskega plinovodnega omrežja. Soglasje bi pač olajšalo izgradnjo takšne mreže, do katere bi imel dostop sleherni porabnik po ustaljeni tarifi.
Pristojni bruseljski krogi so uverje-ni, da bi nemonopolen plinovodni sistem omogočil pocenitev plina.
Izkoriščanje zemeljskega plina bo toliko bolj stimulativno zaradi vse večjega povpraševanja po njem s strani elektrogospodarstev v državah nečlanicah ES. Uresničitev evropskega plinovodnega sistema in posledična okrepitev konkurence bi narekovala
elektroenergetskemu sektorju izdelovanje manjših generatorjev s kombiniranim ciklusom, tako da bi lahko izkoriščali bodisi prirodni plin bodisi druge vrste goriva. To pa bi tudi upočasnilo gradnjo velikih atomskih central in termoelektrarn.
Naravni plin, katerega poraba je bila zadnjih 15 let v dvanajsterici omejena zaradi visokih cen in značilnosti doslejšnje energetske politike, bi se lahko v naslednjih 15. letih tako uveljavil, da bi se njegov delež v energetski bilanci podvojil in dosegel 10%. Tudi zato, ker se ustrezni delež nafte polagoma niža: v poslednjih desetih letih je zdrsnil s 54% na 44%, a do leta 2010 naj bi zdrknil na 39% (cenitev OECD) ali celo na 36% (cenitev EGS).
Gospodarski dopis iz Slovenije
Markovičeva vlada z dinarjem v sedlu?
Dinar v teh dneh ni devalviral, kot so napovedovali in pričakovali "poznavalci" jugoslovanske gospodarske krize, zlasti pa tisti, ki so prejšnji teden dvignili precej deviz z bank oziroma hiteli zamenjevati dinarje v devize. Zvezna vlada je sredi tedna celo dokaj ostro demantirala glasove, da namerava spremeniti tečaj dinarja. Menjalno razmerje sedem dinarjev za eno zahodnonemško marko bo ostalo še naprej nespremenjeno, zatrjuje vlada. Podpora temu tečaju so predvsem dokaj visoke devizne rezerve, večje so od 10 milijard dolarjev (ki pa se bodo predvsem zaradi posledic iraške krize zmanjšale za več kot milijardo dolarjev, trdi vladni predstavnik), in dokaj ugodni izvozni rezultati.
Pravzaprav je vzrokov, zaradi katerih bi moral dinar devalvirati, precej. Izvozniki na konvertibilne trge že dalj časa opozarjajo, da je tečaj dinarja precenjen. Na precenjenost so opozarjali že takoj potem, ko je 18. decembra lani Markovič oznanil, da bo dinar konvertibilen. Precenjenost se v zadnjem času opazi tudi pri pojemajočem izvozu in močno naraščajočem uvozu. Toda izvoz ne pojema zgolj zaradi tega, ker je dinar precenjen, ampak predvsem zato, ker se je domača kupna moč zaradi nenaravno povečanih plač precej izboljšala in je zaradi tega doma nekatere izdelke že lažje in dražje prodati kot v tujini. Tečaj bi se navse-zadanje moral spremeniti tudi zaradi tega, ker se je inflacija spet vrnila v jugoslovansko gospodarstvo zaradi slabo vodene gospodarske politike v minulih dveh mesecih.
Kljub tem vzrokom, ki utemeljujejo devalvacijo, pa vlada (še) ne more privoliti v razvrednotenje dinarja. Najbrž je vzrok za to predvsem politične narave. Devalvacija bi namreč pomenila tudi popoln zlom Markovičeve vlade. Strgala bi se namreč še zadnja močna vez, ki drži Markovičev gospodarski program pred pogoltnim inflacijskim breznom, v katerega je zdrknilo že precej gospodarskih načrtov za ozdravitev jugoslovanskega gospodarstva. Sprememba tečaja bi namreč sprožila val nezaupanja v ta proggram, ki bi odnesel Markoviča s političnega prizorišča. Hkrati pa bi se mu sesule vse eko-
nomske predpostavke, preprečevanje inflacije, ki jih je naredil ob uvedbi konvertibilnega dinarja.
Markovič torej mora vztrajati pri zdajšnjem tečaju dinarja in moral bo poskrbeti, da bo ta tečaj okrepil. Znebiti se mora lažne utopije, ki ji je že nekajkrat nasedel, da se je mogoče otresti gospodarske krize samo z gospodarsko rastjo. Močno nazadovanje proizvodnje v spomladanskih mesecih in na začetku poletja je rodilo pravo realsocialistično evforijo, češ, da bo zaradi močnega nazadovanja gospodarske rasti jugoslovansko gospodarstvo popolnoma propadlo. Zdaj se že kaže, da takšna boljševiška utopija, ki hoče doseči gospodarsko rast na vsak način, ponovno prinaša v jugoslovansko gospodarstvo dokaj močno inflacijo, ki se sicer avgusta še ni izkazala (le 1,9-od-stotna inflacijska rast), se pa bo potrdila septembra.
Zdi se, da se je vlada te svoje napake vendarle zavedla, saj zdaj ni več navdušena z gospodarsko rastjo, saj se ta napaja z denarno injekcijo in zato raste predvsem tisti del proizvodnje, ki nima možnosti za prodajo.
To priznanje, ki ga je izrekel Božidar Marendič, eden od glavnih snovalcev zdajšnjega gospodarskega programa zvezne vlade, je povezano še z enim priznanjem, namreč - da vladi ni uspelo zmanjšati porabe, zlasti pa ne plač in da manjše restriktivnosti na monetarnem področju ni ublažila z davčno politiko.
Prav to pa je področje, na katerem se bo morala v naslednjih mesecih tolči vlada, če bo hotela obdržati konvertibilnost in - sebe. Nikakor ne sme poslušati tistih, ki se zgražajo zaradi nazadovanja proizvodne rasti, kajti nazadovanje pomeni, da propada tisti del proizvodnje, ki ga ne potrebujemo. Predvsem ne sme poslušati tistih, ki govorijo, kako so plače v Jugoslaviji slabe in da jih zato ni treba nadzorovati in zadrževati. Poslušati pa mora tiste, ki zahtevajo hitro zmanjševanje davkov, zmanjševanje državnih stroškov in vseh oblik družbene porabe.
Konvertibilnost dinarja je tista, ob katero se bo vlada spotaknila in padla, ali pa se bo utrdila v sedlu.
JOŽE PETROVČIČ
BORB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
POVIŠEK DRUŽBENE GLAVNICE Opcija za nakup novih delnic
Ob upoštevanju sklepov izrednega občnega zbora delničarjev z dne 1. junija 1990, ki jih je sodišče potrdilo v smislu zakonskih določil, sporočamo, da je bilo obvestilo o opciji za nakup novih delnic objavljeno v Uradnem vestniku družb z dne 25. avgusta 1990.
Rok za koriščenje opcijske pravice za delež poviška družbene glavnice proti plačilu bo tako zapadel 9. oktobra letos. Isti rok velja za koriščenje prednostne pravice na ne-optirane delnice.
Vabimo gospode delničarje, da pravočasno in v pisni obliki izrazijo pripravljenost koriščenja omenjenih pravic ali, da se v omenjenem roku zglasijo pri tajništvu direkcije.
Upravni svet
Določanje škode, ki jo je povzročil kak riziko, zavarovan s požarno polico, se opravi ločeno za vsako posamezno zavarovalno postavko, upoštevaje pravila, po katerih so bile za vsako postavko določene zavarovalne vrednosti.
Za izračunanje škode na zgradbi se upošteva strošek, ki je potreben za ponovno izgradnjo uničenih delov in za popravilo tistih, ki so bili le poškodovani, odšteje pa se vrednost tistega, kar je ostalo. Taka neposredna metoda se uporablja le pri ocenitvi škode na zgradbah, upošteva pa se tudi izgubo vrednosti zaradi starosti, načina gradnje, lege, uporabnosti poškodovane zgradbe.
Za izračunanje škode na vsebini prostorov (stroji, oprema, pohištvo, blago...) se uporablja posredna metoda, ki deluje na podlagi razlike med vrednostjo, ki so jo zavarovane strani imele pred zavarovalnim primerom, in vrednostjo, kijo imajo ostanki po zavarovalnem primeru. Vrednost strojev, opreme ali pohištva pred škodnim primerom je enaka strošku za zamenjavo z novim, seveda z upoštevanjem izgube vrednosti glede na naravo, kakovost, starost, rabo, vpeljavo novih metod,... Če se zgornje postavke lahko popravi, se pri odškodnini upošteva celotno vsoto za popravilo stvari, da bodo funkcionalne kot pred nezgodo. Stroški obnove pa morajo biti nižji od stroškov popolne zamenjave.
Izvedenec, ki oceni škodo po zavarovalnem primeru, mora najprej preveriti, če so bile posamezne postavke v polici pravilno zavarovane, ker mora v nasprotnem primeru upoštevati pravilo o sorazmerju vrednosti, po katerem ostane del odškodnine v breme zavarovanca. Za izplačilo morebitnih stroškov, ki jih je zavarovanec imel prk reševanju svojih stvari ob zavarovalnem primeru, lahko zavarovalna družba preseže (skupno z odškodnino) zavarovalno vrednost določeno v polici. To je edini primer, ko mora družba izplačati višjo vsoto od zavarovane.
S splošnega v podrobnost: za večino bralcev bo verjetno še najbolj zanimiva požarna polica, ki krije stanovanja in hiše. Splošni pogoji se ne oddaljujejo od tistih, ki smo jih v prejšnjih številkah opisali, sklenitev zavarovanja pa je bolj enostavna.
Kdor išče primemo zavarovanje za svojo hišo, bo v požarni polici našel številne nadvse zanimive obrobne garancije, ki nimajo včasih nič skupnega s požarom, se pa vedno prodajajo skupaj s to polico. Kot smo že vide-
li, se skupaj s požarom garantirajo tudi škode zaradi strele, eksplozije, razleta, itd. Osnovna protipožarna polica za stanovanja pa krije tudi škode na zgradbi, ki jih povzroči udarec vozila, ki ga upravlja tretja oseba (če upoštevamo, da se ograje in obzidki prištevajo k zgradbi, ta garancija včasih kar prav pride). Krite so tudi škode, ki jih povzroči vodovodna napeljava, ki je puščala zaradi naključne razpoke v napeljavi, ki pripada zgradbi. Stroški, ki jih ima zavarovanec za rušenje, izpraznitev, obnovitev delov zgradbe in napeljav in do katerih je prišlo zaradi ugotovitve in popravila okvare, ki je povzročila puščanje vode, se lahko vključijo v zavarovanje z dodatno premijo. Krijejo se tudi škodni primeri, ki so nastali zaradi električnih pojavov (tok, kratek stik, strela, atmosferska elektrika...). Seveda so tu izvzete škode, nastale na električnih napeljavah zaradi iztrošenosti, poškodb, malomarnosti inštalaterjev, slabega izobraževanja.
Zavarovane so tudi okvare, ki so jih povzročili reševalci, da bi preprečili ali omejili škodo. Kriti so stroški rušenja, čiščenja in transporta ostankov škodnega primera do najbližjega odlagališča. Kriti so tudi stroški za odstranitev in ponovno postavitev vsebine stanovanja, če je ta nujno potrebna zaradi popravila prostorov. Te garancije pa nudi zavarovalna družba s precejšnjimi omejitvami. Požarna polica garantira tudi škodo, ki jo utrpi lastnik zgradbe zaradi izgube najemnine od zavarovane zgradbe (bodisi če jo da v najem ali v njej stanuje) za ves čas, ki je potreben za nujno obnovo.
Poleg zgoraj navedenih garancij, ki so vedno vključene v požarni polici, se zavarovanec lahko odloči še za nekatere drage. Za te pa mora posebej vprašati in plačati dodatno premijo. Družba lahko krije škodo, nastalo zaradi zavarovalnega primera (zaobjetega v polici, n.pr. požar, puščanje vode, eksplozija...) na straneh, ki so last sosedov ali najemnikov. Kljub temu, da ne pride do požara, zavarovalna družba lahko odgovarja tudi za škodo, nastalo na zavarovalnih stvareh, ki bi jo povzročila vandalska dejanja in drugi družbenopolitični dogodki, toča, zračni vrtinci in vse drage vremenske motnje, ki pustijo sled bodisi na zavarovani kot na drugih zgradbah.
Ves teden na sejmu cela vrsta najrazličnejših prireditev in posvetov
Minister za proračun Pomicino otvoril 44. pordenonski sejem
dokaj težavnih svetovnih razmerah ne bi ogrozila nadaljnjega razvoja države. Minister je spregovoril tudi o krajevnih avtonomijah, kjer je največ pozornosti posvetil konferenci med Državo in deželami, na kateri naj bi sprejeli skupni program, v katerem bodo zajete vse novosti spremenjenih odnosov med centrom in njegovimi perifernimi deli, kar naj bi po Pomicinovih besedah prispevalo tudi k premagovanju nekaterih separatističnih teženj.
Poseg deželnega predsednika Bia-suttija pa je bil posvečen predvsem obrambi deželne abvtonomije, odnosom med deželo, rimsko vlado in Evropsko skupnostjo, precej pozornosti pa je namenil tudi sprejemu zakona o obmejnih področjih.
Sejem v Pordenonu bo odprt do 16. septembra, v tem času pa bodo na vrsti tudi številne spremljajoče prireditve in posveti.
PORDENON — Minister za proračun Cirino Pomicino (na sliki AP) je včeraj v Pordenonu svečano otvoril 44. pordenonski vzorčni sejem, na katerem sodelujejo številni razstavljale! iz vsega sveta, posebna pozornost pa je letos namenjena državam iz evropskega Vzhoda. Ob sejmu je treba poudariti tudi že tradicionalno prisotnost nekaterih držav, med katerimi naj omenimo Jugoslavijo, Avstrijo, Poljsko, Madžarsko, SZ, Kitajsko, Indijo, Bolivijo in Mehiko, ki so postale že nekakšna stalnica tega vsakoletnega pordenonskega gospodarskega srečanja, kateremu pa se iz leta v leto dodajajo nove udeleženke, med katerimi sta letos prvič v Pordenonu Češkoslovaška in Belgija.
Pomicino je v svojem otvoritvenem posegu podal podrobno analizo gospodarskega stanja v državi in se zavzel za tako gospodarsko politiko, ki v teh
*
V okviru daljše prireditve »Grand Tour of Italy«
Dežela FJK v Londonu z vso svojo ponudbo
TRST — Vino, pršut, sir monta-sio, žganje in brandy ter kava so enogastronomski proizvodi, s katerimi bo ob spremljajoči razstavi zlatarskih izdelkov jutri in skozi ves prihodnji teden predstavila dežela Furlanija-Julijska krajina svojo turistično ponudbo v znani londonski veleblagovnici Harrod' s. Naša dežela se bo predstavila kot prva v okviru daljše prireditve pod nazivom »Grand tour of Italy«, ki jo je pripravila ta znana londonska veleblagovnica.
Gre za izredno priložnost, da se izdelki »Made in FJK« uveljavijo na zahtevnem angleškem trgu in zato ni čudno, da bo v naslednjih treh dneh v Londonu vrsta pobud, s katerimi naj bi predstavili našo proizvodno deželno stvarnost. Od 10. do 12. septembra se bodo v britanski prestolnici zvrstili predsed-
nik in podpredsednik deželnega odbora Biasutti in Francescutto, odbornik za kmetijstvo Benvenuti, predsednik deželne ustanove za razvoj obrti ESA Faleschini, predsednik deželnih trgovinskih zbornic Bravo, prisotni pa bodo tudi predsedniki konzorcijev in centrov, ki so s svojimi proizvodi prisotni v Londonu.
Med načrtovanimi londonskimi dogodki velja omeniti srečanje z italijanskim veleposlanikom Chiap-porijem, predstavitev deželnih proizvodov predstavnikom največjih britanskih distribucijskih mrež, razgovore s predstavniki drugih dežel, ki se bodo za FJK predstavile angleškemu občinstvu, predvidenih pa je še vrsta srečanj s trgovinskimi in turističnimi delavci, ki naj bi omogočili prodor izdelkov »Made in FJK« na britanski trg.
Slovenska komisija PSI za ponovno srečanje izvoljenih Slovencev
Načrtovani radar na Slavniku naj bi bil povsem nenevaren
Unija Italijanov zahteva enako obravnavanje v obeh republikah
Deželna slovenska komisija PSI nam je poslala tiskovno poročilo o petkovem srečanju v Gorici, kjer so obravnavali predvsem naloge, ki čakajo socialistično stranko v prihodnjih mesecih. Precej je bilo govora tudi o tukajšnji problematiki, o splošnih vprašanjih notranjega značaja, o položaju v Italiji in v svetu nasploh ter tudi o razvoju v sosednji Sloveniji ter o odnosih med matico in slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji.
Člani deželne slovenske komisije so pri tem z zadovoljstvom ugotovili, da se je v vseh treh pokrajinah povečalo število Slovencev izvoljenih na listah PSI, da so bili potrjeni dosedanji socialistični župani in da se je njihovo število celo povečalo.
V	vseh krajevnih upravah, katerih člani so bili izvoljeni na letošnjih spomladanskih volitvah, so bili izvoljeni izvršilni organi. Zato je po mnenju deželne slovenske komisije socialistične stranke spet napočil čas, da pride čim prej do ponovnega sestanka Slovencev izvoljenih v javne uprave, in da se nadaljuje delo začeto na shodu izvoljenih letos 24. marca v Špetru v Benečiji. Sestali naj bi se vsi Slovenci, ki so bili izvoljeni letos spomladi in tudi tisti, ki so bili izvoljeni prej in ki še vedno opravljajo svoje funkcije.
V	sporočilu je tudi rečeno, da bodo predstavniki deželne slovenske komisije PSI navezali stike s predstavniki drugih političnih strank, da bi čim prej prišlo do drugega sestanka izvoljenih Slovencev.
KOZINA — Na nasprotovanje in kritična vprašanja okoliških prebivalcev v zvezi z že začeto gradnjo metereološkega radarskega centra (MRC) na Slavniku so se končno določneje odzvali tudi pristojni republiški organi. Nedavno je republiška vlada objavila sporočilo, v katerem ugotavlja, da so bili nekateri postopki pri pridobivanju dovoljenj za to gradnjo nekorektni. Zato prizadetim prebivalcem pod Slavnikom obljublja temeljit pogovor z vsemi zainteresiranimi stranmi, ki naj bi bil uvod v obnovo postopkov za ponovno pridobitev spornih dovoljenj.
V začetku tega tedna pa se je v časopisih oglasil tudi direktor Hidrometeorološkega zavoda Slovenije Andrej Kranjc in poskušal odgovoriti na nekatera vprašanja in dileme, ki so jih med protesti najpogosteje izrekali okoliški prebivalci.
Direktor Kranjc poudarja, da »radar na Slavniku ne bo imel nobene zveze z vojsko in ne bo nikomur delal škode ali ga ogrožal«, saj naprava za kakršno koli vojaško dejavnost sploh ni primerna. Služi lahko le za napoved vremena, za kmetijstvo, turizem in podobno. Z že delujočim radarjem na Lisci naj bi omogočal celovit pregled vremenskega dogajanja nad vso Slovenijo,
vključno z vremenskimi procesi zahodno od naših krajev, od koder pride večina vremenskih sprememb. Na ta način bi uporabnikom omogočili dostop do vremenske slike, ki ne bi bila starejša od 10 do 15 minut.
Andrej Kranjc še ugotavlja, da radarsko sevanje ni radioaktivno. Gre namreč za običajne elektromagnetske valove, kakršni se širijo od radijskih in televizijskih aparatov. To valovanje pa je lahko nevarno šele potem, če človek dalj časa stoji v bližini vira sevanja in natančno v osi valovanja. Na Slavniku je ta os precej nad vrhom planine in usmerjena vodoravno v oblake, kar pomeni, da nikakor ne bo zadevala niti izletnikov, niti narave ali celo prebivalcev ob vznožju planine. Potem ko podrobno razlaga tehnične okoliščine delovanfa naprave, uporabljene in oddane energije, direktor Kranjc ugotavlja, da bo povprečna moč sevanja radarja enaka sevanju treh 100 watnih žarnic ali sevanju mikrovalovne pečice. Da je temu res tako, naj bi dokazovala tudi uporaba podobnih ali enakih naprav sredi najbolj naseljenih območij, kot so okolica letališč v Berlinu, Miinchnu, Helsinkih, Dunaju in drugod.
JANEZ ODAR
REKA — Pripadniki italijanske manjšine zahtevajo, da se njihove pr^" vice enotno uredijo v novih ustavah Slovenije in Hrvaške, s čimer naj Jjh odstranili dosedanjo prakso, ko je bna manjšina v obeh republikah različ11? obravnavana. To zahtevo so že poslah ustavni komisiji slovenske skupščiner kmalu pa jo bodo poslali tudi hrvaškemu saboru.
O tem so se včeraj na Reki pogovarjali predstavniki prenovljenih hrvaških komunistov, ki sta jih vodila Račan in dr. Zdravko Tomac, predsednik ter podpredsednik ZKH-SDP Hr-vatske, in predstavniki Unije Italij3' nov za Istro in Reko, pod vodstvom predsednika Silvana Saua.
Dogovorili so se, da bo ZKH-SDf podprla prizadevanja italijanske man]; šine in kot je poudaril Ivica Račan, 51 bo v veliko večji meri kot doslej Prl' zadevala, da se problematika italij311' ske manj|ine reši na tak način, kot so ta vprašanja rešena v demokratičnih državah.
Pn Sežani bo ljudsko zborovanje ob 45-letnici zmage nad fašizmom
SEŽANA — Občinski odbori Zveze združenj To vseljudsko zborovanje bo v nedeljo, 23. so-
borcev NOB iz vse Primorske, od Bovca do Izole, pripravljajo veliko vseljudsko zborovanje ob 45. obletnici zmage nad fašizmom. V ta namen ustanovljeni odbor je imel že več sestankov, pregled poteka priprav na zborovanje pa je podal na seji, ki je bila v petek dopoldne v Sežani. Obenem je odbor tudi pripravil dokončen program zborovanja in sprejel še razne ukrepe za brezhiben potek slovesnosti, ki naj še enkrat potrdi plebiscitarno privrženost vsega primorskega ljudstva protifašističnemu in osvobodilnemu boju, v katerem je izpisalo najslavnejše strani svoje težke zgodovine od prvih narodnih borcev in mučenikov v letih med dvema vojnama do tisočev in tisočev borcev v primorskih partizanskih enotah in tisočev in tisočev aktivistov, ki so s svojo požrtvovalnostjo in žrtvovanjem skozi težak štiriletni narodnoosvobodilni boj omogočili, da se je Primorska otresla fašističnega jarma in zaživela v svobodi.
ptembra, ob 15. uri na gmajni pri Kazljah (pri lovski koči) pri Sežani. Slavnostni govornik na njem bo predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan. Celoten program zborovanja in njegov pomen bo predstavljen v teh dneh na posebni tiskovni konferenci.
Zanimanje za to zborovanje v jubilejnem letu zmage nad fašizmom je, kot so povedali predstavniki vseh občinskih odborov ZZB-NOV Primorske, povsod želo veliko, ne samo med bivšimi borci in aktivisti, marveč med vso javnostjo, kar samo potrjuje, da je vsa Primorska ponosna na svojo protifašistično in borbeno preteklost, ki je zajela dejansko vse ljudstvo. Prireditelji pa pričakujejo, da se bodo v velikem številu udele> žili slavnostnega zborovanja tudi slovenski in italijanski borci in demokrati iz našega zamejstva, saj narodni in protifašistični boj za svobodo v letih narodnoosvobodilne borbe nista poznala ne meja ne razlik.
Prvič v Italiji sovjetsko lovsko letalo »SU 27«
VIDEM — V letališkem oporišču italijanskega vojnega letalstva v Sal-garedi pri Trevisu bodo danes prvič v Italiji predstavili najsodobnejše sovjetsko lovsko letalo SU 27. Ta »tehnični biser« sovjetskega letalstva je včeraj priletel v Rivolto, kjer ima svoj sedež akrobatska letalska skupina Frecce tricolori"
Današnjo prireditev v Salgaredi organizira krajevni letalski klub. Sporočili so tudi, da bo sovjetsko vojaško letalo ostalo v Rivoltu še do torka, sodelovanje na današnji manifestaciji pa naj bi sodilo v novo politiko odpiranja v Sovjetski zvezi. Iz tiskovnega urada v Rivoltu so tudi sporočili, da doslej še nobeno sovjetsko vojaško letalo ni sodelovalo na kaki letalski prireditvi v eni od držav Atlantskega zavezništva.
Tradicionalni izlet prekomorcev v Bari
TRST — Odbor prekomorcev pri Občinskem odbor ZZB NOV Piran pripravlja od 10. do 14. oktobra tradiciono1^ ni izlet z ladjo Slavijo na ogled Barija, Alberobella, ^raV1' ne, Altamure in Gruma, s polaganjem vencev na grobni0 in spomenik padlih borcev NOVJ v Barletti. Odhod 1 predviden 10. oktobra, ob 12. uri z Reke.	.
Na povratku iz Barija in drugih krajev, si bodo loo* udeleženci ogledali še otok Vis, Split, Šibenik in slapov Krke ter se bodo 14. oktobra, ob 11. uri, vrnili z ladjo n Reko.	..
Prijave za ta izlet sprejema turistična agencija P^.C' Obala 16 - 66320 Portorož, do 15. septembra. Podrobne] ^ informacije o ceni, v katero je vključena kompletna Pr^ hrana, prenočevanje v ustreznih kabinah, prevoz ose. avtomobilov z ladjo, pristaniške takse za avtomobila potnike, lahko interesenti dobijo na zgoraj navedenem n slovu. Tržaški bivši borci ter člani prekomorskih brigaa ^ se že udeležili podobnih izletov. Prav gotovo bo tudi :g izlet zanimanje med zainteresiranimi, ki se lahko ogW 1 tudi na telefonsko številko 066-73070 Borut Valenčič, Ob 16 - 66320 Portorož, (n. 1.)
V Motovunu zbor bajsistov iz celotne Istre
MOTOVUN— Trg za obzidjem istrske vasice Motovun je bil včeraj prizorišče prvega srečanja »bajsistov« iz vse Istre. Gre za srečanje ljudskih godcev na »bajsu«, istrski inačici basa, ki je poseben zato, ker ima samo dve struni. Ta tipični istrski instrument je bil vedno predvsem spremljevalni instrument za violino, harmoniko in klarinet. Včeraj popoldne se je poslušalcem predstavilo deset skupin, ki so zaigrale tudi do tristo in več let stare pesmi, od starih polk, valcerjev, mazurk, šaltinov (poskočnic), marč (koračnic), man-frin in vilot (obe sta podobni polki). Z včerajšnjim motovunskim srečanjem »bajsistov« pa so odprli tudi letošnjo sezono nabiranja tartufov. (I. U.)
BfllTOVS
H '/tv
University of Cambridge Local Examinations Syndicate
SPOROČA
centrom Furlanije-Julijske krajine TRST - The British School - Ul. Torrebianca 18 - Tel. 040/369369 VIDEM - The British School - Ul. Paolo Sarpi 12 - Tel. 0432/507171
1.	Potek roka za vpis v »»FIRST CERTIFICATE IN ENGLISH«, »PROFICI-ENCY«, decembrski rok 1990. Formularje in takse za izpite je treba predložiti v BRITISH SCHOOL do
SOBOTE, 22. SEPTEMBRA 1990
2.	Po poteku tega datuma ne sprejemamo več vpisnin.
3.	Taksa za izpit za FIRST CERTIFICATE (FCE) znaša 120.000 lir. Taksa za izpit »PROFICIENCV« (CPE) znaša 135.000 lir.
Za nadaljnje informacije v TRSTU: Mr. Peter Brown -Cambridge Local Secretary British School - Ul. Torrebianca 18, tel. 040/369369 Fax + E-MAIL: 040/7797027
Pooblaščeni od ministrstva za javno vzgojo (glavna direkcija za kulturne izmenjave) M.D. 26. 9. 1977.
4.	These examinations are open only to candidates whose mothe^
tongue is not English. FCE has got no official recognition. CPE is recogn1' sed by nearly ali British Universities as the eguivalent of GCE Ordinary Level English language, or the use of English test or special test English for foreigners at this level (JBM Test, TOEFL etc.).	.
Izpiti so odprti tudi kandidatom, ki niso študenti centrov British Schoo^
5.	Prosimo, da na prijavnico navedete, v katerem centru namerava delati izpit: Trst (IT015) ali Videm (IT027).
University of Cambridge Edini pooblaščeni center v FJK International Examinations
AUTHORISED CENTRE
ABIi
BRITISH SCHOOL
Konec tedna bo v Boljuncu osma izvedba Kmetijskih dnevov
v petek, 14. septembra, se bodo v ooljuncu pričeli Kmetijski dnevi. To “° že osma izvedba te pomembne pri-oks^Ve' ki jo skupno organizirajo vse bčinske uprave na Tržaškem v sode-°yanju s strokovnimi organizacijami Ukajšnjih kmetov (Kmečko zvezo, ^ezo neposrednih obdelovalcev-Col-“'retti in Združenjem kmetovalcev) in P°d pokroviteljstvom Dežele, KGS, °krajine in Trgovinske zbornice. Upravljalni odbor Kmetijskih dnevov , 0di nekdanji dolinski občinski od-ornik Boris Mihalič, ki smo mu zasta-m nekaj vprašanj o pomenu in o na-[kfinih te edinstvene manifestacije, ki 0 trajala od petka do ponedeljka, 17. ^Ptembra, odvijala pa se bo, kot ved-??■ na prireditvenem prostoru ob ob-'nskem gledališču France Prešeren.
Najprej kakšen je osrednji cilj kmetijskih dnevov?
"ti tem treba izhajati iz ugotovitve, zaradi številnih specifičnih razmer ržaškega kmetijstva ne gre na noben kknin primerjati s kmetijstvom v so-ednji Furlaniji, še manj pa drugod po rzavi. Od tod njegova vsestranska posebnost, ki navadno prihaja malo do zraza, v večinskem javnem mnenju pa
0	si mnogi ustvarili skrajno omejeval-n° sliko o tukajšnjem kmetijstvu kot o ,6ki folklori. Naša prireditev pa hoče Pokazati, da kljub vsem objektivnim eZavam naše kmetijstvo vseeno gleda oaprej in stremi po kakovosti, s katero
0	lahko naš kmet uspešno kljuboval 0vim potrebam sodobnega časa.
. Kmet in kmetijstvo pa nista več ,sta od včeraj...
1	. Po je res, iz tega izhaja tudi zavest,
1	po prišla jasno do izraza na naši
^anifestaciji, da je kmetijstvo danes
. tesno povezano z zaščito teritori-elr i,avne9a zelenja in, zakaj ne, tudi z kologij0, saj je prav naš kmet v teku Notij s svojim delom ščitil naravo in
Boris Mihalič
teritorij ter potem plačal največji davek nenačrtovani in nebrzdani urbanizaciji. Otvoritvena okrogla miza bo posvečena prav tem kočljivim problemom v luči načrtovanega Kraškega parka.
Za pristojna upravna in politična telesa pa je kljub temu naše kmetijstvo še vedno »pepelka«...
Kmetijski dnevi so se rodili tudi iz potrebe, da sensibilizirajo odgovorne javne uprave in politične dejavnike na številne odprte probleme te panoge. Kmetijstvo je pri nas resna stvar, čimbolj razširjena bo ta zavest med prebivalstvom, tem večjo pozornost bodo kmetijstvu posvečale oblasti. Jaz vedno omenjam primer oljkarstva, za katerega pristojna javna in strokovna te-
Deželna uprava pozdravlja to pomembno manifestacijo
Ivano Benvenuti
tj-V^Hke spremembe našega časa pri-Stial° do izraza tudi v kmetijstvu, g °Jii napredne tehnologije, razvoj nii?e^ke ter tudi spremembe narav-bist' °io*oških in človeških pogojev so Sf>wVen° vplivali na razmere v tem p orju.
je r?dor novih proizvodnih sredstev p sPeval k uveljavitvi novega nači-banp etovania- Vez z zem'j° ostaja še tenj 9°tovo vprašanje kulture in ko-$tavv' ampak vzporedno s tem pred-darsk tudi možnost splošnega gospo-Vifg e9a razvoja. Ta usmeritev uprave J10 ustvarja pričakovanja in zahte-p0cT0 novi politiki informacij na tem javn,? •' Promocije komercialnih de-nadzorstva in boljše organi-treb ® F^otrie poroizvodnje. Nove po-dvotn kmetijskega sektorja zato ne-nno zahtevajo novo in obnovljeno
politično usmeritev na tem področju, ki mora ob tradicionalnih posegih odpreti pot tudi novim obvezam, da se izkoristijo vse razvojne možnosti, pred katerimi se nahaja ta panoga.
Eno izmed takih možnosti predstavlja skrb za razvoj intenzivnega kmetijstva z okrepitvijo sektorja za predelavo in ovrednotenje kmetijskih proizvodov. Drugo možnost predstavlja razvoj kvalitetnega kmetijstva, »ki si prizadeva ne samo za lep, ampak tudi za zdrav porizvod«. Dodatna razvojna pot pa je vezana tudi na iskanje novih poti v sektorju, ki ne cilja samo na produkcijo, ampak ki gleda tudi na storitve ter na perspektive, ki so vezane na upravljanje teritorija in zelenih površin.
Pot razvoja vodi v kmetijstvo, ki je različno od tistega, na katerega smo bili doslej vajeni. Novo kmetijstvo se nahaja pred pomembno nalogo, pred iskanjem nove vloge na tržišču kmetijskih proizvodov. Mislim, da bomo morali v bodoče posvečati prvenstveno pozornost tej novi podobi našega primarnega sektorja, da bomo lahko v celoti izkoristili vse razvojne možnosti deželne produkcije.
Kmetijski dnevi prispevajo pomemben delež v to smer in postavljajo v ospredje razvojne možnosti te panoge. Po drugi strani pomenijo poziv za deželno upravo, da ubere pot načrtovanih in racionalnih izbir.
Predsedniku in članom organizacijskega odbora Kmetijskih dnevov izrekam priznanje za trud, ki so ga vložili za priredbo te pomembne manifestacije, v katero so se angažirali mnogi operaterji tega sektorja, ki jih pozdravljam z obvezo skupnega dela za razvoj in za ovrednotenje deželnega kmetijstva.
IVANO BENVENUTI Deželni odbornik za kmetijstvo
lesa kažejo precejšnjo pozornost tudi po skromni zaslugi naše prireditve.
Pripravljalni odbor je večkrat postavil v ospredje tudi vzgojni trenutek Kmetijskih dnevov. Kaj pravite vi o tem?
Našo prireditev je v prejšnjih izvedbah obiskalo tudi več tisoč ljudi iz mesta, ki ne pozna naše stvarnosti, še manj pa našega kmetijstva. Tržačan ne more razumeti naše realnosti, če mu mi te realnosti ne primerno prikažemo. To velja tudi za kmetijstvo, zato smo tudi letos v naš program uvrstili celo vrsto (tudi poučnih) razstav. Mislim, da je to za Slovence tudi pomembna politična priložnost, ki je ne gre zanemariti.
Že ker smo pri politiki, to je, če se ne motim, edina pomembna javna prireditev, pri kateri so aktivno soudeležene vse občinske uprave na Tržaškem pod pokroviteljstvom štirih važnih javnih ustanov. Kaj menite o tem?
To je tudi važen aspekt, na katerega smo ponosni. Pri delu pripravljalnega odbora, v katerem sedijo zastopniki vseh šestih občinskih uprav, je vseskozi prevladovala kolegialnost. Tudi Občina Trst je letos pokazala veliko zanimanje za to pobudo, kar se mi zdi res omembe vredno.
Tudi letos ste posebno pozornost namenili srečanju pobratenih občin, ki bo v nedeljo. Prizadevate se, kot smo izvedeli, za vključitev v delovno skupnost Alpe-Jadran.
Res si prizadevamo, da bi se Kmetijski dnevi na nek način vključili v program delovne skupnosti Alpe-Jadran. To nam pritiče, saj živimo in delamo na stičišču te skupnosti. V nedeljo, 16. septembra, bomo doživeli srečanje delegacij iz avstrijske Štajerske in Koroške, iz Slovenije in Hrvatske, Emili-je-Romagne, Veneta in Bavarske, seveda naše dežele in morda tudi Madžarske in Češkoslovaške. Tem predstavnikom in gostom želim, da bi iz naših krajev ter iz naše manifestacije odnesli naj lepše vtise, kot tudi od naših ljudi, ki verjamejo v bodočnost miru, razumevanja in vsestranskega sodelovanja.
Prepričan sem, da bodo Kmetijski dnevi dosegli tako raven in zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo naslednja izvedba leta 1992, torej v napovedanem prelomnem zgodovinskem letu za Evropo, pomenila tudi polnopravno vključitev v skupnost Alpe-Jadran z vsem dostojanstvom, ki si ga ta naša prireditev zasluži.
Kje in kako so pravzaprav nastali Kmetijski dnevi?
Dolinska občinska uprava je dolgo let prirejala v Boljuncu »praznik grozdja«, ki je imel velik odmev tudi med Tržačani. Z leti pa se je ta koristna pobuda razvodenela in postala navadna šagra, neke vrste folklorni prikaz našega vinogradništva in nič več. Leta 1980 smo dolinski upravitelji prišli do spoznanja, da je treba ta praznik ukiniti, a istočasno v alternativi ustvariti nekaj novega in zanimivega. Zbrala se je skupina navdušencev, na sestanku je prodrla zamisel za organizacijo Dneva kmetijstva, da na njem prikažemo vse, kar imamo.
Prvi Dan kmetijstva smo priredili leta 1981, nato sta bili na sporedu še dve izvedbi (leta 1982 in 1983), zatem je dolinska občinska uprava pritegnila zanimanje tudi drugih občin (prireditev se je preimenovala v Kmetijske dneve), kasneje še deželne ufrrave in ostalih pokroviteljev. S trdno voljo vseh komponent pripravljalnega odbora in s strokovno pomočjo skupine SINTAGMA nam je tudi letos uspelo priti do cilja .
Kmetijskim dnevom voščim najlepši uspeh in predvsem množični obisk, saj bo to največje plačilo in zadoščenje za vse, ki bodo v tej naši orkestri nastopali. Tistim pred kulisami in tistim za kulisami.
Pripravil SANDOR TENCE
•FARGO
FINE CHEMICALS
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918
KEMIJA
FARMACEVTIKA
Filiala GORICA: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769
Zelo pestra in zanimiva štiridnevna prireditev
PETEK, 14. 9. 1990
16.30
Okrogla miza na temo »Razvoj kmetijskih dejavnosti v okviru načrta za zaščito in za ovrednotenje tržaškega Krasa«. Predsedstvo okrogle mize: Kraška gorska skupnost.
Uvodno poročilo prof. M. Pres-tamburgo, docent iz ekonomije in kmetijske politike na Tržaški univerzi. Sodelujeta Gianfranco Car-bone, deželni odbornik za prostorsko načrtovanje in Igor Jogan, docent iz urbanistike na Univerzi v Benetkah.
18.30
Uradna otvoritev prireditve in odprtje razstav.
19.30
Otvoritvena zakuska v ponudbi »Duke Grandi Marche d.d.«.
20.30
Ples z ansamblom »Happy Day«.
22.00
Nastop plesne skupine »Diamante« iz Turriaca.
23.00
Nadaljuje se ples z ansamblom »Happy Day« do enih ponoči.
SOBOTA, 15. 9. 1990
9.30
Prašičji sejem
10.00
Vpisovanje za otroški slikarski ex-tempore (po starostnih kategorijah) na temo: Kmetijski dnevi, aspekti in vtisi.
15.00
Razstava - prikaz šparonov
16.00
Ekshibicija s konji združenja »Monta da lavoro western« Furlanije-Julijske krajine
17.00
Konferenca o oljkarstvu v sodelovanju z ustanovo ERSA Furlanije-Julijske krajine. Predsedstvo konference: Emilio Del Gobbo, predsednik ERSA. Sodelujejo: R. Vitiello, strokovnjak ERSA, G. Panelli s Strokovnega inštituta za oljkarstvo v Spoletu in Ornella Boschelli z Inštituta za živilsko tehnologijo videmske univerze.
18.00
Koncert godbe na pihala »Breg« iz Doline
19.30
Sprevod narodnih noš in pokušnja domačih pridelkov
20.30
Ples z ansamblom »Happy Day«
2.00
Nastop kabaretista L. Bronzija
22.30
Nadaljuje se ples z ansamblom »Happy Day« do enih ponoči.
NEDELJA, 16. 9. 1990
9.00
Konferenca na temo: »Odnosi med urbanimi in kmetijskimi področji, kakšna vloga novega kmetijstva v obrobnih področjih«.
Predsedstvo: Dario Crozzoli, predsednik Pokrajine Trst. Uvodno poročilo Vladimir Vremec, vodja odseka za javno zelenje, kmetijstvo in gozdarstvo Občine Trst. Sodelujeta W. Windisch, vodja službe za zaščito okolja Občine Gradec in R. Dambrosi, ki je odgovoren za varianto regulacijskega urbanističnega načrta Občine Trst.
11.00
Uradno srečanje občinskih uprav tržaške pokrajine s pobratenimi občinami
14.30
Razstava in izbira najlepšega goveda po kategorijah.
16.30
Predstava s konji: prikaz spretnosti in skakanje čez ovire v priredbi rekreacijske skupine »Flip-potrekking muggesano - II saggita-rio« v sodelovanju s konjerejo »Collombroso« iz Tricesima.
17.30
Nagrajevanje razstave goveda in najlepših šparonov
18.30
Prostor mladih: prikaz novih glasbenih smeri za mlade.
19.30
Srečanje z občinstvom in pokušnja tipičnih krajevnih proizvodov
20.30
Kabaretni nastop »Piščanci in drugo«'z Vanko in Tonco ter »ven-derigle na trgu«.
21.30
Ples z ansamblom »Happy Day« do enih ponoči.
PONEDELJEK, 17. 9. 1990
19.00
Srečanje proizvajalcev in lastnikov javnih lokalov s pokušnjo krajevnih proizvodov. Srečanju predseduje G. Tombesi, predsednik Tržaške trgovinske zbornice.
20.00
Glasbeno presenečenje
21.00
Ples s skupino »Happy Day« do enih ponoči. Med nastopom tekmovanje v plesu, ki ga prireja plesna šola iz Doline.
IM
DVOZ-IZVOZ PREDSTAVNIŠTVA
POOBLAŠČENI IZVOZNIKI
IVECOBU^a LANCIA Rirelli COfllOTO
34132 Trst, Ul. Geppa 9, tel. (040) 369220 - Telex 460231 ADEX1 - Fax (040) 369112 34170 GORICA, Ul. delTIndustria 6 - tel. (0481) 522012
Zaradi novih postopkov, ki dokazujejo njeno dejansko ukinjanje
Starši vložili na TAR dodaten priziv proti ukrepu na račun šole F. Erjavec
Na pobudo Odbora za slovensko šolo
Dvojezična zgibanka vabi v slovensko šolo
Odvetnika Peter Močnik in Peter Sanzin sta v imenu staršev vložila te dni na Deželno upravno sodišče (TAR) dodaten priziv proti ukrepu, s katerim je šolski skrbnik Vito Čampo dejansko ukinil rojansko nižjo srednjo šolo Erjavec in jo v obliki ločene sekcije priključil nižji srednji šoli Levstik na Proseku. Naj pri tem spomnimo, da sta odvetnika prvi priziv vložila 2. avgusta in ga dopolnila z zahtevo, naj do dokončne razsodbe TAR zamrzne učinkovitost skrbnikovega ukrepa, ker naj bi povzročal nepopravljivo škodo. Medtem ko bo TAR o prizivu sklepal (če bo) šele sredi jeseni, je 21. avgusta že ovrgel zahtevo po suspenzu, češ da »ni predpostavk«. O ponovni zahtevi po zamrznitvi (vključena je v sedanjem, dodatnem prizivu), pa naj bi razpravljal 20. septembra.
Za novi korak sta se odvetnika odločila na osnovi nekaterih novosti. V prizivu sta kot prvo točko omenila dekret šolskega skrbnika, ki je 2. avgusta 1990 sporočal ravnatelju šole Erjavec Josipu Pečenku, da bo s 1. septembrom tajnik premeščen na šolo Sv. Ciril in Metod pri Sv. Ivanu, slugi pa na šolo Levstik na Proseku. Kot priča dekret s protokolarno številko 744/90 pa je še istega dne, to je 1. septembra, ravnatelj šole Levstik Humbert Mamolo sporočil slugi in sluginji, da »bo s 1. septembrom 1990, na podlagi sporočil šolskega skrbništva z dne 12. junija 1990 prot. št. 8547/C7/45/90 in z dne 2. avgusta 1990 prot. št. 11202/C3/5/90, njuno delovno mesto v oddeljenih razredih šole F. Erjavec v Rojanu«.
»Šolski skrbnik neustrašno nadaljuje z izdajanjem aktov, ki dejansko ukinjajo šolo Erjavec, in podrejena ravnatelja morata ustrezno.ukrepati. Vse to pa se dogaja,« pišeta odvetnika, »na osnovi ministrskega ukrepa, o katerem se govori, da je v teku, a ga ni še nihče prejel«. Močnik in Sanzin zato ponovno zahtevata razveljavitev ukrepa, nove razloge pa utemeljujeta z ugotovitvami, da je šolski skrbnik zlorabil svojo oblast, ker ne more na lastno pobudo in pred sprejetjem vladnega ukrepa ukiniti šole F. Erjavec. Oblast je skrbnik zlorabil tudi zato, ker ni upošteval ministrskega navodila, po katerem naj bi najprej združevali šole, na katerih ni imenovanega ravnatelja (tega pa šola Erjavec ima). Ukrep je tudi očitno nelogičen, saj se šolo v središču mesta, kjer so vsi centralni uradi, priključuje drugi, ki stoji na
robu tržaške občine, na kraški planoti. Zakaj se ni skrbnik odločil narobe, kot bi narekovala logika? Odvetnika se v nadaljevanju priziva kajpak dotikata tudi specifične zakonodajne plati, saj ostaja pod vprašajem, po kakšnem postopku je skrbnik prišel do sklepa, da ukine šolo Erjavec, ne da bi upošteval negativnega mnenja pristojnih posvetovalnih organov in ministrskih direktiv v zvezi z racionalizacijo šol.
Kot zadnji argument pa sta Močnik in Sanzin ponovno opozorila na mednarodne pogodbe, v katerih je zapisan seznam sedežev vseh slovenskih šol in jih zato šolski skrbnik ne more ukiniti ali kakorkoli spreminjati kar s svojim pismom.
V luči novih argumentov, ki sta jih zapisala odvetnika Močnik in Sanzin, se zdi ukrepanje šolskih oblasti povsem posiljeno in neodgovorno dejanje, mobilizacija slug, ki sta bila v enem dnevu dvakrat premeščena, a sta na koncu ostala na istem delovnem mestu, pa spominja bolj na Feu-deaujeve komedije kot na resen upravni ukrep. Obenem pa odločno demantira skrbnikove izjave, češ da bo država z združevanjem šole Levstik in Erjavec prihranila plačo za dve slugi, v kolikor naj bi na proseški šoli morali poleg sedanjih zaposliti še dve. Šola Levstik je res »zaposlila« dve slugi, toda še isti dan ju je odposlala nazaj v Rojan... Kleste-nje stroškov, kar naj bi bilo osnovno vodilo racionalizacije, se v tem primeru zdi pravo izigravanje, še posebno če upoštevamo, da bo s prizivi na TAR država imela več milijonov lir dodatnih izdatkov.
Sploh pa je težko razumeti sprenevedanje okrog pojmov ukinitev, spreminjanje, združevanje in priključevanje šol. Ko šola izgubi ravnateljstvo, izgubi tudi sedež, s katerim je v mednarodnih pogodbah istovetena. Ne gre torej za lahkotno in nebolečo »transformacijo«, kot trdi proveditor, ampak za globok poseg v ureditev slovenskih šol, o katerem se mora izreči predsednik republike. Sicer pa se skrbnik — če ne zavestno, vsaj podzavestno — zaveda posledic svojih ukrepov, saj je v svojem znanem pismu-dekretu ravnatelju Pečenku zapisal, naj »o ukinitvi šole obvesti odvečno osebje...« (II Preside...vorra inoltre informare della soppressione il dipendente personale A.T.A. che viene a trovarsi in posi-zione di soprannumero...).
NADJA FILIPČIČ
cvetoči travnik za jutrišnji svet
un prato in flore peril domani
__ 41...
šola v kateri se bo vaš otrok zavedal _ svojih korenin in si z bogastvi dveh kultur odprl pot v življenje
una scuol per coi la varieta di trai in quest< e per av alte espi della vita dal patrhnonio di due culture
SLOVENSKA ŠOLA V TRSTU
SCUOLE SLOVENE A THIESTE
Naslovna stran dvojezične zgibanke, ki jo je pripravil Odbor za slovensko šolo.
»Cvetoči travnik za jutrišnji svet Un prato in fiore per il domani«: s teffl dvojezičnim vabilom k spoznavanju slovenskega mladinskega sveta na ‘r' žaškem je Odbor za slovensko šolo iZ' dal te dni simpatično zgibanko, k* s svojimi pisanimi ilustracijami in živimi barvami že na prvi pogled pritegne pozornost bralca.
V njej najdemo podrobnejše podatke o vseh slovenskih šolah, od vrtcev
do višjih srednjih šol in seznam vseh
organizacij ter ustanov, ki skrbijo za otroka (dijaški dom S. Kosovel, zavod šolskih sester, slovenska socio-psiho-pedagoška služba, Sklad Mitje Cuka, počitniške kolonije itd.), za življenje mladih v naravi (skavstka in taborniška organizacija, planinsko društvo), za športno dejavnost (Bor, Športna šola. Sirena) in za kulturne dejavnosti (Glasbena matica, Slovensko stalno gledališče itd.). Vse te potencialnosti, ki jih slovenske organizacije nudij0 otrokom in mladini, so primerno ilustrirane in postavljene v posamezne dobe doraščanja, tako da si bralec lahko nazorno ustvari njihovo sliko. .
Zgibanka je namenjena vsem tržaškim otrokom, ki letos prvič stopaj0 čez šolski prag, dvojezično besedil0 pa bo še najbolj prav prišlo staršem, ki živijo v mešanem zakonu in so marsikdaj napačno informirani ali pa ne poznajo značilnosti slovenskih šol. Gre torej za zbor informacij, na katere itcllijanski in včasih celo slovenski meščan običajno ne naleti. Odliču® pobuda, z eno samo črno piko: neka] slovničnih napak in nerodnosti v italijanskem tekstu.
Kulturno društvo KOLONKOVEC Trst - Ženjan 46
vas vabi danes, 9. t. m., na
tradicionalni praznik solate
Danes popoldne bo sledila razstava domače solate in občinstvo bo volilo najlepši pridelek. Ob večernih urah nagrajevanje najlepše solate.
Danes vas bo zabaval KRAŠKI TRIO
SD BREG priredi
praznik športa v Ricmaiyih
Danes, 9. t. m. finale balinarskega turnirja v gostilni v Ricmanjih, ob 18.30 kulturni program. Zvečer ples z ansamblom ŠTAJERSKIH 7.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v šolskem letu 1990/91 v Trstu sledeče tečaje:
1.	za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur)
2.	za uradnike uvozno-izvoznega podjetja - (1200 ur)
3.	za obdelovalce kamna - 2. letnik (1200 ur)
4.	za bančno tehniko (30 ur)
5.	za psihologijo prodaje in marketinga (50 ur)
6.	za upravljanje podjetij (60 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola
7.	za strojepisje (150 ur)
8.	srbohrvaščine (120 ur)
9.	za knjigovodstvo in fiskalne obveznosti v podjetju (80 ur)
10.	za programiranje na personal computerju z razvitejšimi jeziki (200 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola
11.	za osnovno informatiko in MS-DOS (60 ur)
12.	Word processing - tečaj urejevanja besedil (60 ur)
13.	za uporabo programa Data base (60 ur)
14.	za animatorje na socialno-kultumem področju (60 ur)
15.	za upravljanje kmetij namenjenih kmečkemu turizmu (60 ur)
16.	za cvetličarstvo in okrasne rastline (80 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 21. septembra t. 1. na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. št. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 362941.
lIlIliilllM
OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN IN VODO V TRSTU (ACEGA)
razpisuje javno selekcijo (samo s preizkusom) za zaposlitev
DVEH ROČNIH DELAVCEV
za vključitev v VIL skupino vsedržavne delovne pogodbe za uslužbence občinskih podjetij za plin in občinskih podjetij za vodovod.
Med drugimi so zahtevani naslednji pogoji:
-	da je kandidat dopolnil 18. leto starosti in da ni presegel 35. leta do dne 9. septembra 1990;
-	da je kandidat opravil vsaj zaključni izpit nižje srednje šole ali dosegel izenačen študijski naslov.
Interesenti bodo lahko dvignili razpis za selekcijo - iz katerega bodo razbrali nadaljnje potrebne pogoje - in prejeli vse potrebne informacije pri Oddelku za osebje, Trst, Ul. Bellini št.l/B, 2. nadstropje, soba št. 48/A (telefon 7793-484), vsak delavnik od 7.30 do 13. ure.
Nepreklicni rok za vložitev prošenj zapade v PONEDELJEK, 1. OKTOBRA 1990, OB 13.
URI.
GENERALNI DIREKTOR (prof. inž. Gaetaio Romano)
V Trstu, 9. septembra 1990
Iz razprave z zelenimi in z odbornikom Angelijem
Ugodne ocene o odnosu vodstva EZIT do okolja
Osnutek načrta za preureditev tržaške industrijske cone je bil predmet srečanja predstavnikov zelenih in naravovarstvenikov iz tržaške pokrajine s podpredsednikom Ustanove za industrijsko cono (EZIT) Antonijem Minnitijem in člani upravnega sveta Robertom Cosolinijem, Rodolfom Gasivodo in Edvinom Švabom, ki so gostom orisali osnovne smernice idejnega načrta. Naravovarstveniki (zastopali so jih predsednik Zveze za okolje Lino Santoro, člana WWF Alberto Russignan in Fabio Gemiti, predstavnica LIPU So-nia Bosco ter predstavniki zelenih Alessandro Capuzzo, Paolo Ghersina in Ferruccio Giannini) so nato izrazili svoja stališča glede posameznih točk projekta, v splošnem pa so pozitivno ocenili novo upravno politiko in še posebej občutljivost in pozornost do okolja, ki ju novo vodstvo ustanove kaže pri industrijskem programiranju, usmerjenem k čim večjemu omejevanju negativnih posledic industrijskih dejavnosti na okolje. V tem smislu so gostje podprli tudi koncept tehnološkega parka, ki predvideva sorazmerno »blage« industrijske dejavnosti v odnosu do okolja, in to tako z vidika njegovih kulturnih kot estetskih vrednot.
Naravovarstveniki pa so posebej opozorili na nevarnost prekomernega zacementiranja industrijskega območja, medtem ko so pozdravili predlog o lahki mestni železnici, ki naj bi povezala industrijsko cono v Osapski dolini z mestnim središčem. V razpravi je tekla beseda tudi o raznih možnostih ovrednotenja in uporabe nabrežja industrijske cone in o ustanovitvi naravnega parka na območju jezerc pri Orehu, za kar je ustanova EZIT že dala svoj pristanek.
Predsednik ustanove EZIT Franco Tabacco pa se je v spremstvu podpredsednika Minnitija pogovarjal o preureditvi industrijske cone tudi z deželnim odbornikom za okolje Armandom Angelijem. Posebno pozornost so na sestanku posvetili vprašanju odstranjevanja industrijskih odpadkov oziroma neodložljivi potrebi po določitvi mesta, kamor naj bi odlagali strupene in škodljive odpadke. Odbornik Angeli je na osnovi triletnega deželnega načrta za okolje izrazil polno podporo tistim ukrepom, ki naj bi jih odobrile občinske uprave in ki bi lahko na kratek rok zadostile tako temeljnim potrebam po zaščiti naravnega okolja kot potrebi po recikliranju odpadnih materialov.
Pomemben del razgovora na sedežu Deželnega ravnateljstva za okolje je bil namenjen tudi vodnemu režimu v tržaški industrijski coni, načrtom za ureditev degradiranih območij in racionalizaciji kriterijev za nameščanje industrijskih dejavnosti po homogenih blagovnih sektorjih.
V občinski palači ob 50-letnici njegove smrti
Od jutri razstava o velikem alpinistu Emiliu Comiciju
Tržaška sekcija vsedržavnega planinskega združenja CAI - Societa Alpina delle Giulie je za 50-letnico tragičn® smrti velikega tržaškega alpinista Emilija Comicija Pr*re<j7g la veliko spominsko razstavo. Občinstvo si jo bo lahk ogledalo od jutri do 16. septembra v občinski razstaVII dvorani na Trgu Unita. Krajša uradna otvoritev bo jutri 0 17.30, nato pa bo dvorana odprta vsem, ki si bodo že*ef ogledati razstavne predmete. Urnik bo sledeč: ob delavn kih od 10. do 12.30 ter od 17. do 19.30, v nedeljo pa se 00 razstava zaključila ob 13. uri.
Emilio Gornici je bil eden izmed najpomembnejših itah! janskih alpinistov v letih 1929 do 1940, ko se je ponesreči med lažjim plezanjem v Grodentalu. Tržaška sekcija CA Alpina delle Giulie, ki prireja to spominsko razstavo, 1 ^ zbrala precej dokumetarnega gradiva, da bi čim bolj verodostojno prikazala lik in delo Emilia Comicija.	,
Obiskovalci si bodo lahko ogledali vrsto zanimivih tografij izpred več kot petdesetih let, ki pričajo o alpinisti0 nih podvigih Emilia Comicija. Kakih 60 razstavljenih fot°9^ rafij je iz arhiva združenja Societa Alpina delle Giulie, Pr® cej pa jih je tudi iz zasebnih zbirk. Mnogo gradiva je bn treba tudi ponatisniti, ker ni bilo mogoče dobiti original0 To gradivo je večinoma vzeto iz knjig "Herojski alpinizen> ("Alpinismo Eroico", založba Hoepli, Milan 1942) in ' Um® ' nost plezanja Emilija Comicija" ("L' arte di arrampicare 0 Emilio Gornici", založba Hoepli, Milan 1957). Na ogled tudi knjiga "Emilio Gornici - alpinistični mit" ("Emilio C° mici - mito di un alpinista"), tržaškega avtorja Spira Dan Porte Kidiasa, ki je izšla v Bellunu pri založbi Nuovi Sent
Za obiskovalce bo prav gotovo zanimiv ogled raznih predmetov, ki so bili last pokojnega tržaškega alpiwst_ Kdor se danes ukvarja z alpinizmom, se bo gotovo rad ust vil v prostoru, kjer je razstavljena Comicijeva gorska 0P‘® ma. Seveda je oprema izpred šestedsetih let povsem r®z11 e na in naravnost revna v primerjavi z današnjo. Marsikdo . bo spraševal, kako je bilo mogoče s takimi pripom°c . sploh mogoče plezati in to še posebej po skrajno težavn smereh v gorski verigi Dolomitov, ki so'tržaškega alpmi še posebej privlačevali.	-	, a
Namenoma za to razstavo je združenje Societa Alpn delle Giulie izdalo tudi brošurico, ki jo je sestavilo v 50 e lovanju z vsedržavno alpinistično šolo, ki je prevzela prav po Emiliu Comiciju. Razstava bo kasneje iz Tr^ta mala" tudi v nekatera druga italijanska mesta.
RADIO TRST A
bo danes, 9. t .m., ob 12. uri v oddaji "Na počitnice" posredoval zvočne zapise s predstavitve zaključkov let-nošnjega
10. MLADINSKEGA RAZISKOVALNEGA TABORA NA REPENTABRU
Oddajo bo Radio Trst A ponovil jutri zjutraj ob 8.10.
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UPRAVA:	Ul. sv. Frančiška 38
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4	TRST - Tel. 768667 - 772002
AKUPRESURA
pod nadzorstvom zdravnika zelo uspešna:
□	pri prekomerni teži
□	odvajanju od kajenja
□	. stresnih situacijah
INFORMACIJE:
vsak dan po 14. uri
na tel. št. 003866/73448 dr. Ljudmila BIZJAK
Vilfanova 15 - Portorož
V	Nabrežini in Zgoniku
kasnejši začetek pouka v otroških vrtcih
Kot smo že poročali, se bo pouk v otroških vrtcih devinsko-nabrežinske in zgoniške občine začel kasneje, kot je bilo prvotno predvideno, in sicer v sredo, 19. septembra, da bi omogočili vzgojiteljicam udeležbo na izpopolnjevalnih tečajih.
V	devinsko-nabrežinski občini bo prve dni, od 19. do 21. septembra, pouk potekal samo dopoldne, in sicer od 8. do 12. ure (brez kosila). Od 24. do 28. septembra pa bodo otroci ostali v vrtcu od 8- do 13. ure. Tokrat bo na voljo tudi kosilo. S 1. oktobrom se bo V vrtcih pričel popolni pouk z običaj-Mm'Urriikom: od 7.30 ali 8. ure do 15.30 ali 16. ure.
V	zgoniški občini bo šolabus vozil po običajnem razporedu, starši pa bodo otroke lahko pripeljali že ob 7.30. Prve tri dni se bo pouk končal po kosilu ob 13. uri, s ponedeljkom, 24. septembra, pa bo stekel redni celodnevni pouk.
Izidi izpitov na pedagoškem liceju A. M. Slomšek
Na pedagoškem liceju Ant0® Martin Slomšek so včeraj obI . vili izide popravnih izpitov, jih je pretekli teden polaga* trinajst dijakinj. Naj takoj zaP šemo, da so vse dijakinje izde le, razen dveh, ki sta gli puško v koruzo in se n* javili.	,n0
V prvem razredu so usPeS“ opravile popravne izpite Vale ] tina Destri, Sonja Ferlan, Vaiei tina Gruden, Tanja Jančar, * berta Predonzani, Caterina Spangaro in Katja Svagelj, e" dijakinja pa se ni javila. .V 01”' gem razredu so izdelate Crfctina Corva, Elena Magagnato, A® Palcich in Erika Zenic, ena dij kinja se ni javila, tretji razre pa sta uspešno opravila v jes skem roku Nadja Antoni in jan Furlanic.
Odprli so ga včeraj pod Montebellom
Salon dobrin in storitev za tretjo starostno dobo
PrpriN j razstavišču pod Montebellom so včeraj pozno popoldne ob udeležbi iti st • mka deželne9a odbora Adriana Biasuttija odprli četrti salon proizvodov Živlio^tev za starostno dobo, ki nosi naslov »50 in več - Prihodnost in kakovost Ferio a<<' Petdn,evna prireditev, pri katere organizaciji so sodelovala združenja koip rlZ10ne nazlonale degli anziani del commercio (vsedržavna federacija upo-teks lhJtrgovcevI Confcommercio in Združenje trgovcev tržaške pokrajine, po-živav - Pokroviteljstvom Občine Trst in se od dosedanjih salonov razlikuje po na	Programu prijateljskih srečanj in kulturnih prireditev. Sicer pa tudi
storitSearZavn^ ravni ostaja sklicna točka za pregled ponudbe proizvodov in kult, ?3 starostno dobo, ki gredo od stanovanja, skrbstva, turizma in športa do ornih potreb in univerze za tretjo starostno dobo. kater ^■0gate^' Pa *30 v tsh petih dneh nevomno kongresni program salona, v Poliru"1 -16 Ze danes na vrsti srebanje z naslovom »Trst - vsedržavni laboratorij za nem u° tretle starostne dobe«, jutri pa posvet o problemih starostnikov v urba-skp^^takstu. V okviru salona bo tudi vrsta vrsta razstav, od likovne, fotograf-■ zgodovinske in filatelistične do razstave starih avtomobilov.
®°m*sejmakl ^f0t° Križmančie) predsednik deželne vlade Biasutti med ogle-
Na Zahodnem Krasu
Rajonski svet še nadaljuje svoj protest
Nadaljuje se protestna akcija zahod-nokraškega rajonskega sveta proti zadržanju občinske uprave, ki že nekaj časa ne zagotavlja rednega poslovanja občinske izpostave na Proseku. Sosvet se ob soglasju vseh svetovalskih skupin zato omejuje le na opravljanje tekočih zadev v upanju, da bo občinski odbor končno le prisluhnil njegovim zahtevam, čeprav obeti trenutno res niso najboljši. Na svoji zadnji seji je sosvet, ki ga vodi predsednik Busetti (PSI), med drugim soglasno sklenil, da se enajst milijonov lir, kolikor znaša letošnja občinska dotacija za ta organ, nameni popravilu oziroma obnovitvi mrtvašnic na proseškem, kriškem in kontovelskem pokopališču.
Med interpelacijami je svetovalec KPI Angel Tence pozval predsednika, naj poseže pri Občini za ureditev in za očiščenje poti v kriških vinogradih v pričakovanju bližnje trgatve. Poti pod Križem se nahajajo v precej slabem stanju, Busetti se je obvezal, da bo glede tega takoj posegel pri pristojnih občinskih oddelkih. Na seji je bil na kratko govor tudi o načrtovani gradnji telovadnice ob kriški italijanski osnovni šoli. S tem v zvezi je načelnik svetovalcev KPI Slavko Štoka predlagal, naj bi vsaj del potrebnih finančnih sredstev črpali iz občinske proračunske postavke za šolstvo. O tem bo vsekakor še tekla beseda.
Na zadnji seji je prišlo tudi do zamenjave v svetovalskih vrstah Slovenske skupnosti. Svetovalec Marjan Per-tot je iz osebnih razlogov odstopil, njegovo mesto pa je prevzel Bogdan Kralj.
Na »Nagradi mesta Trst«
Letos rekordno število skladb
^ jutri bo v Grljanu zasedala stro-^ rta komisija »37. Glasbene nagra-orcrnesta Trst«, ki bo morala letos fzo d - rekordno število 142 skladb kox So^ste' orkestre in zbore) umetni-Zn 12 24 držav. Najbolj množično je 6ai,Pana Italiia (34 skladb), na nate-cpi- pa sodelujejo glasbeniki iz vseh ljn;n; Komisijo vodijo Aristide Buffu-n ‘ (poneralni tajnik nagrade), Adria-Gir,,^ulin (organizacijski tajnik) in rijp.anco Coral (umetniški vodja), v CnLPa S0 Francis Corcoran (Irska), Vaj, Atsina (Francija), Stanko Hor-u (Jugoslavija), Guenther Tuering garStri’a) ter Italijani Vittorio Felle-Sj S'. ^da Gentile in Francesco Penni-5fa/ ne Komisije so izbrali na osnovi nnnllta Mednarodne zveze glasbenih
D Kd' ‘ma se<JeJ v Ženevi. Prp°,tn‘K te ugledne nagrade bo sklnftl pet milijonov Ur, njegovo sezn •0-pa k° v prihodnji abonmajski koli ( i2vedel komorni orkester tu-ihll?,ega gledališča Verdi. »Nagrado UDrn Trst,< Prireia tržaška občinska sirot v sorielovanju z nekaterimi trii jCOVnjmj ustanovami, med kateri-ai°tudi Združenje Chromas, mestni
»N^ki muzej in deželni sedež RAL zn^groda mesta Trst« je uradno pri-khi, od svetovne organizacije za Nje^ro. in naravne dobrine UNESCO.
tani1-0 ‘zve(ibo omogočajo Dežela Fur-H^^lulijska krajina, Pokrajina Trst,
di,
Urn
kovn včeraj naslovil članom stro-Sh&h Komisije in vsem sodelujočim
vlad
ZqvJ\‘. Komisar ter nekateri bančni hror,0,1' med drugimi tudi Openska heiff.ica in posojilnica. Župan Ric-
/»	/6 'K/no m 7 n O C Jmri 1 Alnrtnm c 1 r s~~t
glasb 0misile ln vsem sodelujoč kater^Kom pozdravno poslanico, . Utrip,1 Pudčrtuje pomen te kvalitetne sQjj>r,niake pobude, ki je poznana ne £vropjV Ualiji, ampak tudi drugod po
tlH^l^lštvo sindikata upokojencev
Zahtg ,1 da Je v tetl dneh že večkrat form .1° od Finančne intendance in-Fpp , Clie glede povračila davka IR-bo žari °kojencem. Kljub obljubam, da irueraaeva urejena ob koncu leta 1988, SarinSenti do sedai niso prejeli niče-katj \/tSe kaže, da bodo morali še ča-Za ra?! nogo upokojencev želi izvedeti Olp kl0ge prav od tajništva sindikata OcJq' 1 Pa jim na to vprašanje ne more doslej °rii>, ker Finančna intendanca ni posredovala nobenih poda-Zagotovil za rešitev problema.
tkol6i ni K°V ali
Odbor za proslavo bazoviških žrtev
VeŠča, da bo
proslava
pri
bazoviškem
spomeniku
— ^anes, 9. t.m., ob 15. uri
Manifestacija je potekala v zgodovinskem mestnem središču
Čarovniku Vikju nagrada za najboljšo predstavo na »Večeru prazničnega dne«
V	petek so v konferenčni dvorani zavarovalne družbe RAS podelili nagrade za natečaj Gledališče v srednjeveški četrti. Natečaj je organiziral kulturni krožek J. Maritain. Od 15. julija do 26. avgusta je krožek prirejal vsako nedeljo po raznih trgih tržaškega starega mesta gledališke in glasbene večere. Serijo umetniških predstav so imenovali Večer prazničnega dne.
V	okviru prireditve je potekal tudi gledališki natečaj. Skupina strokovnjakov je ocenjevala razne gledališke skupine, ki so nastopale. Organizatorji so poskrbeli, da so se praktično zvrstile vse gledališke zvrsti, od klasičnega teatra do lutkarskih predstav. Strokovna žirija je kot najboljšo predstavo nagradila čarovniški spektakel Vikj-show, nagrado za najboljšo režijo je dobil Giuliano Zannier za predstavo II canto del cigno, najboljši igralec je bil Nereo Zannier, nagrado za najboljšo postavitev je odnesla skupina II Bruz-zico za predstavo Sola in. časa.
»Publika nas je sprejela zelo toplo,« nam je povedal Ivo Valetič, ki je duša in srce čarovniške skupine. »Okolje starega mesta ustvarja prav posebno atmosfero, ki daje gledališkim predstavam res neobičajen ton. Krožek Maritain se je res potrudil, da je v poletnih mesecih ponudil Trstu nekaj kulture in razvedrila. Sicer pa sem zelo počaščen, da so nagradili ravno našo predstavo.«
Ocenjevalno komisijo so sestavljali kostumografinja Marianna Accerboni, predsednik krožka Maritain Roberto Grebel, filmski izvedenec Enzo Ker-mol, režiser Euro Metelli, gledališki kritik Maria Pia Monteduro, slikar Dante Pisani, založnik Tullio Reggen-te, umetnostni kritik Luigi Silvi in zbirateljka starih oblek Marialieta Verchi.
Kulturna iniciativa je lahko računala na pokroviteljstvo Dežele, Pokrajine in Občine Trst.
Danes bodo na ogled stari a vedno mikavni avtomobili
Ljubitelji starih avtomobilov bodo prišli danes na svoj račun. Včeraj se je namreč pričelo v Trstu svojevrstno tekmovanje, ki ga prirejata "Veteran car club" Furlanije-Julijske krajine in društvo "Venti all ora". Očitno tekmovanje ne bo hitrostno, zmagal pa bo tisti, ki ima najelegantnejšo "starino". Seveda bodo pri tem upoštevali originalnost, ohranjenost in redkost predstavljenih vozil.
Po včerajšnjem srečanju lastnikov starih avtomobilov, ki se je pričelo v Miramaru, bo danes na Trgu Unita razstava, med katero bodo nagradili lastnike naj lepših avtomobilov.
Nagrajevanje se bo pričelo ob 11.30, že pred tem pa si bodo lahko radovedneži ogledali najrazličnejša vozila. Naj zapišemo, da bodo vpisnine za tekmovanje namenili Italijanskemu združenju za proučevanje rakastih obolenj. Dvodpev-na prireditev je vsekakor zanimiva, saj so bili nekateri stari avtomobili tehnološko manj razviti in manj funkcionalni, po zunanjosti pa so bili mnogokrat zanimivejši in privlačnejši.
Včeraj se je hudo ponesrečil nato je prejel še sodni poziv
Včeraj zjutraj se je v mestu pripetila hujša prometna nesreča, katere žrtev sta bila mlajša Tržačana. Do nesreče je prišlo v Ul. Flavia in sicer v križišču z Ul. Gravisi.
V nesreči se je najhuje ranil 33-letni Edoardo Marassovich, ki stanuje v Ul. Grego 33, lažje pa je bil ranjen Gilbert Uest, ki stanuje v Ul. Alpi Giulie 19. Dinamika nezgode ni znana, dejstvo pa je, da je prav Marassovich z mopedom povozil Gilberta Uesta. Oba sta padla, najhujše udarce pa je zadobil prav mopedist. Z rešilcem so ga odpeljali v bolnišnico pri Katinari, kjer so mu zdravniki ugotovili več udarcev in si pridržali prognozo. Marassovich leži na balinarskem oddelku za oživljanje. Pešec Gilbert Uest je dobil lažje poškodbe in bo okreval v 20 dneh.
Marassovicheve nezgode pa se ne bodo končale niti v primeru popolnega okrevanja. Prav včeraj je namreč prejel sodni poziv zaradi posesti ma-
mil. Policisti so v njegovem stanovanju našli štiri grame heroina, kar je seveda več kot dovoljeno. Usoda je hotela, da so mu poslali poziv prav na dan, ko se je ponesrečil, dvakratna nesreča torej, katere cena pa še ni povsem znana.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Stanislave Puntar
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku ter na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti.
VSI NJENI
Prosek, 9. septembra 1990
t
Sporočamo žalostno' vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga
Franka Jablanšček
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 10. t. m., ob 11.30 iz Tržiča na štivansko pokopališče.
Žalujoči mama, sestra z družino ter ostalo sorodstvo.
Tržič, Praprot, 9. septembra 1990
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila
Anda Jelinčič vd. Andolšek
Pogreb bo jutri, 10. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice tržaške glavne bolnišnice v cerkev in na pokopališče na Opčinah.
Žalujoči sestri Vera in Mira ter ostalo sorodstvo.
Ferlugi, Gorica, Jesenice, 9. septem bra 1990
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
Ladislave Adamič vd. Sik
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in počastili njen spomin.
Sin Boris z družino
Krmenka, 9. septembra 1990
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Fortunata Candusia
(RENATA)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem ter vsem, ki so sočustvova li z nami.
SVOJCI
Trst, Dolina, 9. septembra 1990
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Vittoria Desca
se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in vaščanom, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala za tople besede g. župniku Viljemu Žerjalu.
SVOJCI
Samatorca, 9. septembra 1990
ZAHVALA
Ob tolikih izrazih sožalja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage mame in none
Viktorije Tavčar vd. Milkovič
(DORE)
se iskreno zahvaljujemo g. Živcu, vsem vaščanom ter darovalcem cvetja.
SVOJCI
Gropada, 9. septembra 1990
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
Helene Steghel vd. Folchi
se ganjeni zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin in sočustvovali z nami. Posebna zahvala č. g. Kosmaču in č. g. Cocciiu za globoko občuten
Trst, 9. septembra 1990
SVOJCI
Tragično je preminil naš dragi
Marino Starez
Pogreb bo v torek, 11. t. m., ob 12. uri iz kontovelske cerkve na domače pokopališče.
Žalujoči starši
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Kontovel, 9. septembra 1990
S prizadeto družino sočustvujejo družini Regent ter družini Čok in Locastro.
Žalovanju se pridružuje teta Bruna z družino Glionna.
Ob izgubi dragega Marina izrekajo iskreno sožalje družini prijatelji
Dimitrij, Saša, Sergij, Igor, Ivo, Alex, Kristina in Albert
Ob smrti dragega nečaka Marina se žalovanju pridružujeta družini Kemperle in Metlika.
t
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Ida Pertot vd. Pertot
Pogreb drage pokojnice bo jutri, v ponedeljek, 10. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežin-sko cerkev.
Žalostno vest sporočajo sinova Ivo in Damjan z družinama ter ostalo sorodstvo.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Nabrežina, Ziirich, 9. septembra 1990
ŠD Sokol in SKD Igo Gruden izrekata globoko sožalje Damjanu Per-totu ob izgubi drage mame.
11. 9. 1989
11. 9. 1990
Ob prvi obletnici smrti dragega
Angela Rolicha
______
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Olga, hči Sonja in sin Karlo z družinama ter brat Nino z družino.
Nabrežina, 9. septembra 1990
10. 9. 1989
10. 9. 1990
Ob prvi obletnici smrti
Erminije Glavine
se je z ljubeznijo spominjajo
sestra Ema, svakinja Dodi in svak Davo.
Trst, Križ, 9. septembra 1990
Anda Jelinčič vd. Andolšek
V četrtek zvečer nas je zapustila še ena zvesta Slovenka, ki je na lastni koži doživela vse hude in upajmo neponovljive trenutke svetovnih spopadov. V hišici na Ferlugih je ugasnilo srce Ande Jelinčič, vd.
Andolšek, nekdanje profesorice in aktivne članice naše slovenske stvarnosti.
Svoja otroška leta je preživela na vasi, točneje v Podmelcu v Baški grapi, kjer se je rodila 5. februarja 1908. Bila je deveti otrok številne družine z 12 otroki. Razumljivo je, da vzdrževanje tako številne družine ni bila lahka stvar. Anda je končala le drugi razred idrijske realke, saj so jo zatem preselili v Videm. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se ni mogla preseliti v furlansko mesto, nadaljevanje študijev v Ljubljani pa ji je onemogočil tolminski šolski nadzornik, ki je očetu zagrozil, da bo izgubil službo, če bo poslal svoje otroke v šolo v Ljubljano. Andini bratje so kljub temu šli skrivaj čez mejo in obiskovali šolo v Ljubljani.
Takoj po prvi svetovni vojni so Jelinčičevi izgubili očeta, ki je bil učitelj in upravitelj podmelške šole. Sledila je obvezna selitev iz šolskih prostorov, zato se je del Jelinčičeve družine preselil v Gorico, kjer je Andin brat Zorko že prej delal pri Zvezi prosvetnih društev. Andi je uspelo najti skromno službo, vendar naraščajoči fašistični pritisk je močno omejeval življenje Jelinčičeve družine. Tudi Anda je z ostalimi sestrami in brati sodelovala v raznašanju slovenskih časopisov, knjig in drugega protirežimskega materiala. Po aretaciji brata Zorka so ostali brez stanovanja, Anda pa brez službe. Le po
dolgem iskanju se jih je usmilila furlanska družina ter jim ponudila prostorček pod streho. Sledil je odhod starejših bratov in sester v Jugoslavijo, tudi Anda je leta 1932 na veliki šmaren prekoračila s sestro Nado bohinjske gore. V Gorici sta namreč ostali le Andina mama ter mlajši sestri Vera in Mira, ki sta sedaj med drugim še edini predstavnici Jelinčičevih iz Podmelca.
Anda se je nato v Ljubljani vpisala kot privatistka na gimnazijo ter nekaj let kasneje uspešno opravila veliko maturo v Kranju. Vpisala se je tudi na ljubljansko fakulteto za romanske jezike, vendar ji je nova vojna prekrižala nadaljnji študij. Že junija 1941 se je vključila V OF, 28. januarja 1942 pa so jo aretirali med službo v jeseniški tovarni. Mesec kasneje so jo odpeljali v Begunje, aprila pa v nemško taborišče Ravensbriick. Tu je drobno Andino telo utrpelo take poškodbe, ki jih je nosila vse do konca svojih dni. Kasneje so jo prepeljali v Lublin in nato na Majdanek in v Auschwitz. 12. decembra 1944 so zaradi slabega zdravstvenega stanja (hude rane na prsih) odredili dokončno dovoljenje za povratek domov.
Iz zdravstevih razlogov (imela je kostno tuberkolozo) se je preselila v Trst, kjer je spoznala Stanka Andol-ška, ki je bil med drugim večletni korektor našega dnevnika, ter se z njim poročila. V Trstu se je med drugim lotila tudi študija za strokovno šolo (Magistero professionale). Ko ji je bilo 49 let, je prejela diplomo ter dobila namestitev na slovenskih nižjih srednjih šolah, kjer je poučevala vse do upokojitve.
Ando Jelinčič, vd. Andolšek bomo pokopali jutri ob 12. uri iz splošne bolnišnice v cerkev in na opensko pokopališče. Naj ji bo kraška zemlja
Ljubo Černe
Ko smo pred dnevi zagledali v dnevniku osmrtnico za pokojnim Ljubom Černetom, smo obnemeli. Čeprav se je že nekaj let zdravil za resno boleznijo, ni o teh svojih težavah nikomur govoril in tudi njegov zunanji videz ni do še pred nedavnimin dajal nobenega znaka, da bi se mu leta življenja iztekala. Pa vendar, zdaj ga ni več med nami. Umrl je v izolski bolnici 26. avgusta. Odšel je nekako tiho, kakor je svoja zadnja leta živel v rodnem kraškem Tomaju; tiho, a ne odmaknjeno, saj je bil prisoten povsod, na vsaki prireditvi, ob vsaki priložnosti, ko se je kjerkoli na Krasu, pa tudi v Trstu dogajalo kaj, kar ga je vezalo na mladost in zlasti na težka medvojna leta, ko je bil Ljubo ves predan boju svojega primorskega ljudstva za svobodo in za njegove pravice do svobodnega in enakopravnega življenja.
Pokojni Ljubo Černe se je rodil 12. decembra 1914 v veliki kmečki družini v Tomaju, se šolal najprej doma in potem nekaj časa v Gorici, vendar mu gmotne težave niso dovolile nadaljnjega šolanja. Zaposlil se je za natakarja in služboval v Postojni, Sežani, Dutovljah in še kje. Takrat se je tudi začelo njegovo narodno osveščanje, ki je bilo prisotno že v družini, saj je bil njegov brat Stane med aktivnimi tigrovci. Italijansko vojsko je služil v Fanu, leta 1941 so ga ponovno vpoklicali kot rezervista in ga poslali na Sardinijo, a se je še istega leta vrnil in se na začetku leta 1942 v rodni vasi vključil v Osvobodilno fronto in potem vse do konca vojne deloval v njej kot aktivist, zadolžen predvsem za intendaturo oz. za oskrbovanja vedno številnejših partizanskih enot na Krasu. Ta dolžnost ga je večkrat vodila tudi na tvegana pota na zbirne javke v Trst in Tržič. Na pomlad leta 1944 je bil Ljubo že član okrožne gospodarske komisije za Kras, ki je imela takrat svoj center v Krajni vasi. Ko pa so Nemci 18. marca izvedli čistko, tako imenovani ' rastrellamento", na področju Komna, so v skrivališču med Krajno vasjo in Pliskovico zajeli poleg vseh tam prisotnih članov gospodarske komisije tudi Ljubota, ga odpeljali najprej v zapore v Gorico in nato v tržaški Čo-roneo. Nemška tajna vojaška policija ga je naprej zasliševala na svojem sedežu na Ul. Ginnastica, zasliševanje s pretepanjem in mučenjem se je potem nadaljevalo v zloglasni esesovski mučilnici-bunkerju na Trgu Ober-dan, kjer je poleg lastnega trpljenja sodoživljal tudi nečloveška mučenja številnih drugih aktivistov Osvobodilne fronte, katerih mnogi so umrli že v tej mučilnici, mnogi drugi pa so bili obešeni v Ul. Ghega ali pa so izginili v Rižarni in drugih nacističnih taboriščih.
V prvih dneh aprila je Ljubu skupno s sojetnikom Silvom Tomatom iz Milj po dramatičnih peripetijah uspel pobeg iz bunkerja na Trgu Ober-
dan, ki ga je Ljubo sam pred leti tudi potanko opisal v več nadaljevanjih v Primorskem dnevniku. Ko sta se ponovno prebila na Kras, se je Ljubo vrnil v okrožno gospodarsko komisijo in deloval v njej do konca vojne.
Po osvoboditvi je bil Ljubo zadolžen na aktivističnem delu najprej v Gorici in nato v Trstu in med drugim dolgo let sodeloval z Založništvom tržaškega tiska in Primorskim dnevnikom kot zunanji rekviziter za oglase in nekaj let imel tudi lastno izvoz-no-uvozno podjetje z grafičnim materialom. Ko se je umaknil v pokoj, je največ časa preživel in deloval v Tomaju. Na tomajskem pokopališču, kjer zdaj počiva žara z njegovim pepelom, so se od njega poslovili predstavniki Zveze združenj borcev NOV, zbor iz Avberja mu je zapel žalostin-ko in številni venci so zagrnili gomilo človeka, ki je svoje trpljenje in delo častno vgradil v našo skupno svobodo.
JOŽE KOREN
KAM PO BENCIN
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
-	Trg Caduti per la Liberta (Milje)
-	Largo Piave
-	Trg Verdi
-	Drevored Čampi Elisi 59
-	Sesljan (državna cesta 14)
-	Largo Sonnino 10
-	Trg Sansovino 6
MONTESHELL
-	Rotonda del Boschetto
-	Ul. Baiamonti 4
-	Riva N. Sauro
-	Istrska ulica
ESSO
-	Largo Roiano 3/5
-	Opčine (drž. cesta 202)
-	Ul. Giulia 2
IP
-	Riva O. Augusto 2
-	Trg Liberta 3
-	Ul. F. Severo 2/8
CHEVRON
-	Ul. Piccardi 46
API
-	Ul. Baiamonti 48
FINA
-	Ul. F. Severo 2/3
NOČNE ČRPALKE SELE SERVICE:
FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP- Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH
(odprte neprekinjeno 24 ur)
AGIP
-	Devin (sever)
-	Devin (jug)
ŠD POLET
prireja
danes, 9. t. m., ob 20. uri na kotalkališču na Opčinah, Re-pentabrska ulica
KOTAUMRSKO
REVIJO
OD MISSISSIPPUA DO DONAVE
po operetnih melodijah.
Danes, 9. t. m., ob 9.30 se bo vršila na Katinari v kapelici sv. Kraljice miru
(v počastitev 51. obletnice)
SLOVESNA MAŠA
Privekal je mali
JANOŠ
Eleni in Fulviu iskreno čestitamo, malemu pa želimo vso srečo
nona Vera, nono Emil, Nadja in Miloš
Na tržaškem glasbenem konservatoriju G. Tartini je te dni diplomiral iz kitare
MARKO FERI
Ob odličnem uspehu mu čestitajo starši in sestra Martina
koncerti
Miramarski park Glasbeni sprehodi
Danes ob 15.30 bo na sporedu zadnji Glasbeni sprehod z orkestrom Opera gi-ocosa, ki ga vodi Severino Zannerini. Na sporedu bodo skladbe Mozarta, Bacha, Griega, Dittesdorfa in Dragonettija. Glasbeni september Jutri ob 20.30 bo v stolnici sv. Justa prvo srečanje iz orgelskega niza Alpe-Jadran. Nastopil bo zagrebški organist in skladatelj Andjelko Klobučar.
kino
ARISTON - 18.00, 2.155 Mr. & Mrs. Brid-ge, r. James Ivory.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Revenge, r. Tony Scott, i. Kevin Costner, Anthony Ouinn.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 22.00 Mahabharata, r. Peter Brook.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Society, □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 La corsa pid pazza del mondo 2, i. John Candy.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Punto d'-impatto, i. Brian Denneby.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Lhrlande-se, i. Anthony Hopkins, Jean Simmons.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Ancora 48 ore, i. Eddie Murphy.
MIGNON - 16.30, 22.15 Doppia identita, i. Theresa Russel.
LJUDSKI VRT - 21.15 Nato il 4 luglio. Jutri 21.45 Erik il vichingo
EDEN - 15.30, 22.00 Sovraeccitazione carnale, pom., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Senti chi parla,
i. John Travolta, Kristie Alley.
LUMIERE - 16.30, 22.15 La chiave, i. Ste-fania Sandrelli, □
ALCIONE - 16.00, 22.10 Vivere in fuga, r. Sidney Lumet.
RADIO - 15.30, 21.30 Mach bestiale 2, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
šolske vesti
Glasbena matica obvešča, da bo vpisovanje za nove gojence v Nabrežini jutri, 10. t. m., od 17. do 18. ure ter v Boljuncu v sredo, 12. t. m., od 17. do 19. ure.
novo in
Otečeno aadaioo Lil
BIERSTRASSE
vabita na
SEPTEMBERFEST
V ZGONIKU
Danes, 9. t. m.
ROCKEST 90
revija mladih talentov slovenskega rocka
Gost večera skupina ŠANK ROCK.
T P P Z
Pinko
Tomažič
Sezona 1990/91
Bliža se 20. obletnica ansambla in 50. obletnica vstaje proti naci-fašizmu.
Predstavniki pokrajinskega odbora VZPI in odbora TPPZ P. Tomažič so obiskali predstavnike republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Pogovarjali so se o pripravah na 50. obletnico vstaje slovenskega naroda.
V	četrtek, 20. t. m., ob 20.30 bo v obnovljenih prostorih TPPZ P.To-mažič PRVA ODBOROVA SEJA.
V	petek, 21. t. m., ob 20.30 pa bo VAJA CELOTNEGA ANSAMBLA.
Vabljeni tudi novi pevci!
TEČAJI SRBOHRVAŠKEGA IN ITALIJANSKEGA JEZIKA
pri srbsko - pravoslavni skupnosti v Trstu
Vpisovanje in pojasnila od 15. do 30. t. m., na trgu sv. Antona novega 7, 1. nadstropje, tel. 631801 od 17. do 19. ure.
_________gledališča___________
GLEDALIŠČE VERDI
V torek, 18. t. m., ob 20.30 bo v Mali dvorani gledališča Verdi koncert dua, ki je leta 1989 osvojil prvo nagrado na mednarodnem natečaju Sergio Lorenzi in ki ga sestavljata Cleeve Greensmith (čelo) in Carole Presland (klavir). Na programu bodo skladbe L. van Beethovna, J. Brahmsa in S. Barbera.
razne prireditve
ŠZ Sloga - planinski odsek vabi danes, 9. septembra, ob 60-letnici usmrtitve štirih junakov, na tradicionalni spominski pohod BAZOVIŠKI JUNAKI 1990. Zbirališče ob 9.30 pri spomeniku padlim v NOB v Bazovici, odhod ob 10.15. Vabljeni vsi planinci in športniki.
izleti
SKD Vigred prireja 16. t. m. izlet v Bohinj na Kravski bal. Za vpisovanje tel. od 19. do 21. ure na št. 200150 - Franka Škrk ali Armita Kante na št. 201102, najkasneje do 12. .septembra.
Zadružni center za socialno dejavnost in Društvo slovenskih upokojencev prirejata 3., 4., 5. in 6. oktobra izlet v Budimpešto. Prijave in informacije na sedežu Zadružnega centra v Trstu, Ul. Ci-cerone 8/b, tel. 360324, od 13. t. m. dalje.
SPDT prireja 15. in 16. t. m. dvodnevni avtomobilski izlet na Visoko rozojansko pot. Izlet je primeren samo za izkušene planince. Prijave sprejema ZSŠDI (tel. 767304).
Ob praznovanju 500-letnice rudnika
organizira Sindikat upokojencev SPI -CGIL od Domja v petek, 21. t, m., izlet v Idrijo in bolnico Franjo. Vpisovanje na tel. št. 228597 ali 228909.
čestitke
Danes slavi svoj 41. rojstni dan DRAGO VATOVEC. Mnogo, mnogo zdrav)3 in da bi se imela še naprej tako rad3 mu želi sestra Dora z družino.
Jutri praznuje 68. rojstni dan MIRKO OTA. Vse najboljše mu želita žena Er' nesta in sin David.
Pri Sv. Ivanu hiša stoji, noter ZAKONSKI PAR živi in 40. obletnico P0" roke slavi. Še dosti takih zlatih in medenih dni jima želijo Livijo, Mirand3' Erika in Igor.
Deželnemu prvaku v troskoku in daljini IGORJU SEDMAKU čestitajo i" želijo še nadaljnjih uspehov bratranec Vladimir, sestrična Lucija s Sadkonn nona Angela, teta Gabrijela in stric Mirko.
7. t. m. je praznovala 10. rojstni dan NASTJA MILIČ. Vse najboljše ji želijo nonoti Bruna in Gigi ter Milka in Sergij ter Katja, Igor in Daria.
Eleno in Fulvia je osrečil mali JANOŠ. Vse najboljše in najlepše mu želijo vsi iz Zagradca.
Novopečenemu profesorju klasične kitare MARKU FERIJU čestita ob uspešno opravljeni diplomi Sabina z družino.
Patriciji in Gianniju se je pridružil® mala JASMIN. Srečnima staršema čestitajo, mali Jasmin pa želijo veliko sreče in zdravja Jordan, Gabrijela in Da-njel.
__________mali oglasi
OSMICO je odpri Jožko Colja, Samator-ca 21.
PRODAM majhen mlin za grozdje. Tel (0481) 882397.
PRODAM suzuki SS 413 - 1300, letnik '87, s premično streho, za poljske p0*' in s številnimi priključki. Tel. (0481) 779331.
PRODAM fiat 127, letnik '81. Tel. 201083-
PRODAM pet hrastovih sodov različnih mer. Tel. 229486 v večernih urah.
PRODAM mini 90 po zelo ugodni ceni-Tel. 381794.
GOSTILNA v Sovodnjah išče natakarico in kuharico. Tel. (0481) 882017.
KUPIM trisobno stanovanje na Opčinah-Tel. 393623.
NOVA telefonska številka zobozdravnike ambulante dr. Sardočeve je: S?!!®3,
KNJIGE za prvi razred Žiga Zois pr0' dam. Tel. 220669.
MAJHNO zemljišče ali zapuščeno nji/0 v Bregu, na Krasu, v Miljah ali drug]® v okolici Trsta iščem v najem za nedeljski relax. Tel. 826756 - Davor.
ROTTVVEILER mladiče, stare osem tednov, cepljene, z visokim rodovnikon> prodajamo. Tel. 200520 med 12. in U-uro.
IŠČEM knjige za prvi razred znanstvenega liceja France Prešeren. Tel. na st-823106 v večernih urah.
IŠČEM knjige za tretji razred znanstvenega Uceja. Tel. 228438.
IŠČEM kakršnokoli zaposlitev v Itali]* 1-Tel. (003866) 36907.
ODDAJAM sobe na Bledu v drugi p0'0' vici septembra. Za informacije tel. na št. 214644.
ZADNJE Hlavatyeve akvarele proda® po ugodni ceni. Tel. od 18. do 21- ur® na št. 413142.
MEDICINSKA sestra z 10-letno praks° nudi strokovno in ostalo pomoč v goS' podinstvu, bolnikom ali ostarelim osebam. Tel. (003867) 71256.
PRILETNA gospa išče pošteno žensko /a hišna dela in morebitno prenočevanj®-Tel. (040) 416233 ob urah kosila ali ve' čer j e.
PODARIM psička, majhne pasme, star®' ga dva meseca. Tel. 228365 ob uri kosila.
SELENE - medium, radiestezistka, ved®j ževalka iz kart. Prerokuje z vaših dlan sedanjost, preteklost in prihodnos • Tel. 578991.
RABINO - Tržič, tel. (0481) 410230 prodaja v Doberdobu nezazidljivo zemlji^®6,
37.000	kv. m.
RABINO — Tržič, tel. (0481) 410230 prodaja v Doderdobu zazidljivo zemlji3® v obrtniški coni, primemo za gradn) skladišča s stanovanjem.
DAJEM lekcije iz matematike, fizike > kemije za vse višje šole. Tel. na 411663 - Moreno.
Danes, NEDELJA, 9. septembra 1990
JOAHIM
Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 19.29 - Dolžina dneva 12.53 - Luna vzide ob 21.13 in zatone ob 12.02.
Jutri, PONEDELJEK, 10. septembra 1990
OTOKAR
PLIMOVANJE DANES: ob 6.04 najnižja -32 cm, ob 12.27 najvišja 48 cm, ob 19.11 najnižja -40 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 1.12 najvišja 16 cm, ob 6.31 najnižja -20 cm, ob 12.59 najvišja 40 cm, ob 20.06 najnižja -33 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
19,4	stopinje, zračni tlak 1015,3 mb narašča,veter severovzhodnik 4 km na uro, vlaga 42-odstotna, nebo jasno,morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Tito Nordio, Patrizia Gambin, Marco Petranich, Kenta Pastor, Gnido De Sabbata, Federica Vialmin, Stephanie Ruggiero.
UMRLI SO: 78-letna Ida Pertot, 42-let-ni Claudio Moretto, 75-letna Alba Riosa, 82-letna lolanda Zaccariotto, 89-letni At-tilio Polato, 83-letna Dorotea Dekleva, 87-letna Adriana Brulini, 57-letna Ameba Samanich, 87-letna Caterina Ritossa, 60-letni Edoardo Beaco, 82-letna Anda Je-
včeraj - danes
linčič vd. Andolšek, 77-letna Rita Crivel-lari, 75-letna Nives Grego.
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 9. septembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
BAZOVICA (tel. 226210) - Odprta od
8.30	do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. septembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Largo Sonino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Milje - Lungomare Venezia 3.
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Sonino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Milje -Lungomare Venezia 3.
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJA^ (tel. 414068) - samo po telefonu za na]Pu' nejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, MilJe Lungomare Venezia 3.	.n)
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJA* (tel. 414068) - samo po telefonu za naj0 nejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel- ' predpraznična od 14. do 20. ure in P* nična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	77	11	81	1« g
CAGLIARI	15	40	86	jo 80
FIRENCE	31	56	5	"o
GENOVA	27	5	65	45
MILAN	32	25	52	57 Tj
NEAPELJ	51	85	7	3? 47
PALERMO	83	44	78	gO
RIM	62	72	24	
TURIN	20	18	90	c« si
BENETKE	56	58	19	16 3
2 1 X 1	ENALOTTO XX 2 2		1	X 2 2
KVOTE:				
12	116.737.000.-				
11	1.291.000.-			
10	115.000.-			
iiiiiiisiimiiiiiiii
ill.ii
nedeljski televizijski in radijski sporedi

	lil		
RAI 1
	{ RAI 2	^ RAI 3	| Jf' TV Slovenija 1	
UP) TV Koper
9-	00 XXIII. glasbeni festival
narodnosti; Vladimir Mi-nin dirigira Čajkovskega
10-	00 Otroška oddaja: II Sabato
dello Zecchino
U.00 Maša in nabožna oddaja }2.15 Zelena linija O.30 Dnevnik
tJ-SS TV igra: Toto-TV Radio-corriere
4-00 Športne vesti 1415 Film: II mare d'erba (dram., ZDA 1947, r. Elia Kazan, i. Spencer Tracy, Katharine Hepburn)
1615 Variete: La Domenica in...
degli italiani jb-50 Športne vesti H.50 Športne vesti }°15 90. minuta ‘9.50. Vreme in dnevnik
40.40	TV film: Le due vite di Mattia Pascal (dram., It. 1985, r. Mario Monicelli, i. Marcello Ma«troianni, 1.
22.20	Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik in vreme "10 Film: Gli amanti del so-gno (dram., ZDA 1945, r. William Dieterle, i. Jenni-. fer Jones)
9.00	Nanizanka: Lassie, nato risanke
10.15	Dok.: Zadnji nosorogi
10.35	Glasbeni prostor: Hubert Soudant dirigira Saint-Sa-ensovo Simfonijo št. 3 v c-molu op. 78
11.25	Film: Volo senza ritomo (vojni, VB 1942, r. Michael Powell, i. Godfrey Tearle)
13.00	Dnevnik
13.30	Rubrika: Trentatre
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Avtomobilizem Fl: VN Italije (prenos iz Monze)
17.00	Atletski miting (iz Rietija)
18.00	Rubrika: Studio & Stadio
18.30	Nog. prvenstvo A lige
19.45	Dnevnik
20.00	Rubrika: Domenica sprint
21.05	Film: II bar del telefone
(krim., Fr. 1980, r. Claude Barroys, i. Daniel Duval, Francois Perrier)
22.35	Dnevnik nocoj
22.50	Aktualno: Benetke '90
23.30	TV film: Stelle in fiamme - Miraggio d'amore (Ingrid Bergman in Roberto Rossellini)
0.30 Osebnosti iz zgodovine rocka, popa in jazza
12.25	Film: II fornaretto di Ve-nezia (dram., It. 1963, r. Duccio Tessari, i. Enrico Maria Salerno)
14.00	Deželne vesti
14.10	Film: Sherlock Holmes il terrore della notte
15.55	Popoldne v operi: Mefi-stofele (Arrigo Boito, Edo-ardc Miiller dirigira orkester genovske Opere, pojeta Paata Burciuladze, Adriana Morelli)
18.35	Rubrika: Domenica gol
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti	.
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Nogometno prvenstvo B lige
20.30	Film: Allan Ouatermain e le rftiniere di Re Salomone (pust., ZDA 1985, r. Jack Lee Thompson, i. Richard Chamberlain, Sharon Stone)
22.10	Rubrika: Gli intrattabili -Indro Montanelli
22.55	Filmske novosti
23.05	Nočni dnevnik
23.35	Deželni nogomet
1.05	Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste
8.40	Video strani
8.50	Otroška matineja: Živ žav,
9.40	nanizanka Pet prijateljev
10.05	Zabavna oddaja: Nashville v oknu
11.05	Nanizanka: 'Alo, ’alo
11.30	Ansambel Marela
12.00	Ljudje in. zemlja
12.30	Video strani
14.25	Kronika z Mednarodnega obrtnega sejma v Celju
14.35	Nanizanka: Praški panop-tikum
15.35	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Film: Goldvvinove norčije (glas., ZDA 1938, r. George Marshall, i. Adolphe Menjou, Andrea Leeds)
18.55	Risanka in Mernik
19.15	TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Pozitivna ničla (zadnji del)
20.55	Zdravo
22.15	Dnevnik in vreme
22.40	Nočni program Sova, vmes nanizanki Doktor Doogie Howser in Srce mesta
,11.45 Tenis - odprti turnir ZDA: moški in ženski polfinale (ponovitev)
18.30	TVD Novice
18.45	Tenis - odprti turnir ZDA: moški finale (prenos), vmes (22.00) TVD Novice
23.00	Avtomobilizem Fl: Posebna oddaja o VN Italije
23.30	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu: moški finale (pon.)
f TV Slovenija iT
10.00	Oddaja za JLA in film Brata po materi (Jug.)
14.25	SP v motonavmi (iz Maribora)
15.30	Avtomobilzem Fl: VN Italije (iz Monze), nato Športno popodne
19.00	Dok.: Da ne bi bolelo
19.30	Dnevnik
20.00	Dok.: Ob 500-letnici Idrije
20.40	Dok. oddaja: Le Corbusier
21.35	Halid Bešlič s prijatelji
22.05	Avtomobilizem Fl: VN Italije
22.35	Športni pregled
23.05	Tenis - odprti turnir ZDA (povzetki in posnetki)
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8:30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša; 9.45 Dnevni pregled tiska;
10.00	Mladinski oder: Nesrečka (ljudska pravljica v zapisu Itala Calvina); 10.20 Revival; 11.00 Filmi na ekranih; 11.15 Glasbeni potpuri; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in,naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Pihalni orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Antologija humorja; 14.40 Priljubljene melodije; 15.00 Poslušali boste; 15.15 Rock zvezde; 15.40 Melodije;
16.00	Ob 60-letnici bazoviških žrtev; 16.20 Potpuri; 17-00 Šport in glasba, 18.30 Evergreeni; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.37 Pop rock; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij;'
10.05	Matineja; 10.30 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih;
17.05	Amaterski zbori; 17.30 Radijska igra; 18.30 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba.
CANALES
9-00 Nan.: Simon Templar 10 00 Film: Ku fu? Dalla Sicilia con furore (kom., It. 1973, r. .Nando Cicero, i. Franco Franchi)
200 Varieteja: Anteprima, 12.30 Rivediamoli
13.00	Glasbena oddaja: Super-classifica Show
14.00	Nanizanki: Infermiere a Los Angeles - II padre di Megan, 15.00 Un trio inse-parabile - Anche una stre-gapuoaiutare
6.00	Film: I cavalieri teutonici (zgod., Pol. 1960, r. Aleksander Ford, i. Grazyna . Stanyzewska)
8.30	Nanizanke: La baia dei , delfini, 19.30 Love Boat 0-30 TV film: Ciskje - Storia di un bambino (dram., Niz. 1986, r. Guido Pieters, i. Danny De Munk, Willeke van Ammelrooy)
815 Aktualno: Sette scenari per il 2000 (vodi Maurizio Costanzo)
u30 Nanizanki: Ellery Oueen -H sonno dei gangster, 1.30 Marcus Welby M. D.
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nanizanke: Bonanza, 9.20 Due onesti fuorilegge,
10.10	Shane
11.00	Film: 11 capitano nero (pust., It. 1950, r. Alberto Pozzetti, i. Marina Berti)
13.00	Nanizanke: Joe Forrester,
14.00	Hawk 1'indiano, 15.00 Barnaby Jones
16.00	Nadaljevanka: Washing-ton a porte chiuse
17.45	Film: Kangaru (pust., ZDA 1952, r. Lewis Milestone, i. Maureen OHara)
19.30	Nanizanka: Attenti a quei due - Ouello sono io
20.30	Aktualno: Ciak a Venezja
20.40	Film: Le avventure del capitano Homblower, il te-merario (pust., VB 1951, r. Raoul Walsh, i. Gregory Pečk, Virginia Mayo, Robert Beatty)
22.55	Film: Atlantic City, USA (dram., Kan.-Fr. 1979, r. Louis Malle, i. Burt Lancas-ter, Susan Sarandon, Mic-hel Piccoli)
0.55 Nanizanki: Cannon, 1.55 Barnaby Jones
ITALIA1	_________
7.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.25	Vikend v kinu
10.30	Rubriki: Šport v ZDA, 12.30 Guida al campionato
13.00	Tednik: Grand Prix
14.00	Tenis - turnir US open (iz Flushing Meadovva)
15.00	Nanizanka:	Chopper
Sguad - Branco di leoni
16.00	Otroški spored: Bim bum bam, vmes nanizanka Bal-liamo e cantiamo con Licia in risanke
18.00	Nanizanka: Manimal - Il soffio del drago
19.00	Risanke: Le avventure di Teddy, The Real Ghost-busters, I Puffi
20.30	Športna oddaja: Pressing
22.00	Variete: Mai dire Banzai
22.30	Film: Capriccio (erot., It. 1987, r. Tinto Brass, i. Nico-la Warren, Francesca Del-lera)
0.05 Šport: Po VN Italije v formuli ena
0.35 Nanizanki: Chips - Un in-contro salutare, 1.35 Ben-son
OPEOH__________________
8.30	Nan.: Captaine Nice, 9.30 Ouattro in amore
13.00	Rubrika o zdravju
13.30	Film: Flash Gordon (anim., ZDA 1979)
15.00	Nan.: CaptainPower
15.30	Film: Verso il grande sole (pust., Avstral. r. Safran-Cole, i. Scott Bartle, 1. del)
17.00	Nanizanki: Palcoscenico,
18.00	Galactica
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Lampi nel sole (vestern, ZDA 1958, r. Russell Rouse, i. Susan Hayward)
22.00	Film: Niente vergini in collegio (kom., Fr-Jug. 1986, r. Bruce Block, i. Eva Gabor, Lu Leonard)
24.00	Nanizanka: NightHeat
TMC____________________
10.00	Risanke: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Film: Lo strano mondo di Daisy Clover (dram., ZDA 1966, r. R. Mulligan, i. N. Wood, R. Redford)
14.15	Avtomobilizem Fl - VN Italije (iz Monze)
16.30	Glasba: The Cure
17.00	Ritmična gimnastika
19.00	Nanizanka: Tuono blu
20.00	TMC News
20.30	Variete: Galagol
22.15	Odlomki iz varieteja Ladi-es & Gentlemen
23.00	Dok.: Sinji planet
0.15 Film: La notte in cui si spensero le luči in Georgia (kom., ZDA 1981, r. R. Max-vell, i. K. McNichol)
TELEFRIULI_____________
11.00	Rubrika
11.30	Dok.: Destinazione uomo
12.30	Nanizanka: Julia
13.00	Športne napovedi
13.30	Film: Angeli del potere (r-i. Giorgio Albertazzi)
15.30	Nanizanke: L'albero delle mele, 16.00 Navy 17.00 Skag, 18.00 Hawkins
19.30	Športne vesti
20.30	Film: Lamico silenzioso (r. David Greene, i. Martin Sheen)
22.30	Športne vesti
23.30	Nanizanka: Navy
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO KOPER
(slovenski program)
14.30,	17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: na današnji dan, reportaže, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 12.45 Zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Al-. manah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Nedeljska oddaja; 9.30 Superpass; 10.35 'Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo in glasba; 15.00 Poletna oddaja; 17.32 Folk studio; 18.30 Lestvica LP plošč; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba.
[			■		P*	inedeljkovi televizijski in radijski spo	iiiiiiiiiiiiiiiii ra	ii
1	RAI 1		{ RAI 2		^ RAI 3	| fr' TV Slovenija 1		pl*) TV Koper	
00 Risanke: Tao Tao ,,'45 Nad.: Santa Barbara ■30 Maša Janeza Pavla II. ob posvetitvi Bazilike v Ya-tnoussoukoju (prenos s Slonokoščene obale)
1 .'30 Dnevnik - tri minute j. OO Variete: Ciao fortuna 15 Film: Il signore e la signo-ra Smith (kom., ZDA 1941, r- Alfred Hitchcock, i. Ca-role Lombard, Robert
15 5n ^ontg°mery)
■50 Mednarodni teniški turnir iR (iz Azachene)
D-40 Mladinska oddaja: Aspet-
17	On tando Big!
■•‘0 Nadaljevanka: Canne al
18	vento (1. del)
lg'lR Nan.: Cuori senza eta l9'ln Nad.: Santa Barbara 2n on Almanah in vreme 2n?n Sevnik
■40 TV film; Le due vite di Mattia Pascal (r. M. Moni-
22 zn ^mske novosti
0 Opera: L'occasione fa il ladro (G. Rossini, dir. Sal-0 75 ^atore Accardo, 1. del)
5 Nočni dnevnik in vreme
9.00	Nanizanki! Lassie, 10.15 La mia terra tra i boschi, vmes dokumentarec
10.40	Rubrika o protestantizmu
11.10	Nanizanka: Ho sposato
tutta la famiglia
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in gospodarstvo
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nan.: Saranno famosi
15.15	Variete: Ghibli
16.00	Nanizanka: Mr. Belvedere
16.25	Film: Arciere del Re
(pust., ZDA 1955, r. R. Thorpe, i. R. Taylor)
18.00	Aktualno: Benetke '90
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nanizanka: Il commissa-rio Kdster
21.35	Proza: Signori, io sono il comico (i. Peppe in Con-cetta Barra)
22.40	Dnevnik - nocoj in vreme
22.50	Aktualno: Benetke '90
23.30	TV film: Stelle in fiamme 0.25 Dnevnik in horoskop 0.40 Film: Funerale a Berlino
(krim., VB 1966, r. Guy Hamilton, i. M. Caine)
12.25	Film:'Donne e briganti (pust., It. 1950, r. Mario Soldati, i. A. Nazzari)
14.00	Deželne vesti
14.10	Dokumentarec o Amazo-nasu
15.05	Jahanje: prvenstvo F3
15.35	It. prvenstvo v bezbolu
16.05	Mednarodni teniški turnir (iz Mester)
16.45	Film: Agguato ai Tropici (pust., ZDA 1942, r. John Huston, j. Humphrey Bo-gart, Mary Astor)
18.30	Drobci
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Aktualnosti: Bambirichi-nate (vodi Enza Sampb)
20.30	Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi)
22.00	Drobci
22.25	Večerni dnevnik
22.30	Film: Pirana (dram., ZDA 1978, r. Joe Dante, i. Brad-ford Dillman, Heather
» Menzies)
0.05 Nočni dnevnik 0.35 Aktualnosti: Blob v Benetkah
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Nina in Ivo, 9.15 dok. Da ne bi bolelo
9.45	Mozaik. Mednarodni folklorni festival - Ljudska glasbila, 10.05 Utrip, 10.20 Zrcalo, 10.30 Mernik
10.50	Video strani
15.25	Video strani
15.35	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Zdravo (pon.)
18.30	Špored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Karta,. 18.45 Čebelica Maja - Maja in mravlje
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Sentimentalna zgodba (Nikola Čurčin)
21.10	Osmi dan
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Dokumentarna oddaja: Pregled modernega baleta - Japonski butoh
23.10	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alfred Hitchcock vam predstavlja in Srce mesta
0.25 Video strani
12.30	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu: moški finale) pon.)
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Nogomet - argentinsko prvenstvo
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Tuttocalcio
20.30	Rubrika: Settimana Gol
22.15	TVD novice
22.30	Rubrike: Speedweek,
24.00	Mezzanotte Gol,
24.15	Bordo Ring
1.15	Rubrika: Settimana Gol
|	TV Slovenija 2
17.00	Satelitski programi
18.50	Kronika z Mednarodnega obrtnega sejma v Celju
19.00	Dokumentarec: Človek iz Tautavela
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Dokumentarna oddaja: Po sledeh napredka
21.00	Športna oddaja: Sedma steza
21.20	Zabavnoglasbena oddaja: Karavana zapravljivčkov -Nogometni stadion
22.00	Igre brez meja
d
8 -g*WALE8
Nanizanke: Simon Tem-P!ar, 9,00 Alfred Hit-lO 3n chcock, 9.30 Diamonds
Fihn: Ed ora... sposiamoci (kom., ZDA 1937, r. Tay Farnett, i. Humphrey Bo-12.3o 9art)
l3.3n !^an,: F*116 come noi
p ,za: Cari genitori, 14.15 lS 00 Jgiocodellecoppie
Rubrike: Agenzia ma-trintoniale, 15.30 Ti amo, Parliamone, 16.00 Cerco e l6is °^ro
Nanizanka: Un dottore per
16-55 vUbrika:CaraTV
Kvizi: Doppio slalom, 17.25 Kabilonia, 17.50 O.K. Il Prezzo č giusto, 19.00 II 9l°co dei nove, 19.45 Tra 20.3q ?°glie e marito
utn: Nikita - Spie senza p01to (krim., ZDA 1987, r. lchard Beniamin, i. Sid-22.3q Foitier, River Phoenix) an.: Charlie s Angels - Un 23.15 v®*?!110 per un angelo
ariete: Maurizio Co-1-00 ^anz°Show
'‘an.: Marcus Welby M.D.
tutti
RETE A
8.30	Nanizanka: Bonanza
9.25	Filmske novosti
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.00 Amandoti,
10.30	Aspettando il doma-ni, 11.00 Gosi gira il mondo
11.25	Filmske novosti
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria -1 guerrieri di Wi-noka
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.35	Nad.: Sentieri
15.40	Nan.: Falcon Crest
16.45	Nadaljevanki: Andrea Ce-leste, 17:50 La valle dei pini
18.20	Nanizanka: General Hos-pital
19.25	Nad.: Febbre d'amore
20.30	Aktualno: Ciak a Venezia
20.40	Nanizanka: Colombo - L -ultimo saluto al Commo-doro
22.35	Film: Anni di plombo (dram., ZRN 1981, r. Mar-garethe Von Trotta, i. Jutta Lampd, Barbara Sukowa, Luc Bondy)
0.40 Nanizanki: Mannix, 1.40 Barnaby Jones
ITALIA 1_______________
7.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
8.30	Nanizanke: Superman,
9.00	Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane intelli-gente, 10.30 Skippy il can-guro, 11.00 Rin Tin Tin,
11.30	Flipper, 12.00 La famiglia Addams - La festa di Ognissanti, 12.30 Benson,
13.00	La famiglia Bradford,
14.00	Happy Days, 14.30 Compagni di scuola, 15.00 Supercar
15.55	Filmske novosti
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Bal-liamo e cantiamo con Licia in risanke
18.00	Nanizanke: Batman - La regina dei diamanti, 18.30 Supercopter - Un aereo prezioso, 19.30 Časa Kea-ton - Un passo difficile
20.00	Risanke
20.30	Glasbena oddaja: Festival-bar'90
23.00	Tenis: Turnir US Open (iz Flushing Meadowa)
1.00	Filmske novosti
OPEON___________________
9.00	Nan.: 4 in amore, 9.30 Cap-tain Nice, 10.30 Čollabora-tors, 11.30 Le spie
12.30	Filmi in risanke
15.00	Nan.: Captain Power
15.30	Film: Due soldi di felicita (kom., It. 1954, r. R. Amoro-so, i. A. Francioli)
17.00	Nanizanki: Palcoscenico,
18.00	Galactica
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Una sera ci incon-trammo (kom., It. 1975, r. i. Johnny Dorelli)
22.30	Film: Riflessi di luce (dram., It. 1988, r. Mario Bi-anchi, i. Pamela Prati)
24.00	Nan.: Night Heat
TMC__________
10.00	Nad.: Il grigio ed il blu
11.00	Nan.: Cassie & Co.
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nan.: Mago Merilno
13.00	Poletni športi in vesti
13.45	TV film: Ai confini delle
tenebre (zadnji del)
15.00	Film: L uomo che gridava al lupo (krim., ZDA 1970, i. Edward Robinson)
16.30	Risanke: Snack
18.00	Nanizanke: Lui, lei e gli al-tri, 18.30 Segni particolari, genio, 19.00 Petrocelli
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Cingue giorni da časa (dram., ZDA 1978, r-i. G. Peppard, i. N. Brand)
22.30	Tajnosti in skrivnosti
23.00	Večerne vesti in šport
24.00	Film: Lillith - la dea dell’a-f more(i.WarrenBeatty)
TELEFRIULI_____________
11.00	Dokumentarec o naravi
11.30	Nad.: Vite rubate
12.30	Rubrika
13.00	Nan.:L'albero delle mele
13.30	Film, nato pon. nanizanke
16.00	Risanke
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nanizanka: Si e giovani solo due volte
19.30	Dnevnik in Voglia d'estate
20.30	Nan.: Skag, 21.30 Storie straordinane di E. A. Poe
22.30	Nočne vesti
23.00	Nanizanki: Trauma Center, 24.00 Si e giovani solo due volte
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Na počitnice (pon.); 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 Radijska igra: Dražba sanj (Pavle Zidar);
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Morje - včeraj, danes, jutri; 12.20 Orkestri; 12.40 Poje Slovenski oktet; 13.20 Melodije; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Stari časi družabnosti; 16.45 Orkestri; 17.10 Klasični album: teden Johannesa Brahmsa; 18.00 Aladinova svetilka; 18.30 Znani ansambli; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček;
15.00	Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah;
6.30	Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta; 9.15 Clic; 9.35 Po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družina; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot hits;
18.00	Mixage; 18.30 Popevke; 19.00 Sou-venir; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.);
19.30	Potujte s Putnikom; 20.30 Loža v operi, nato Nočna glasba.
Po odločnem nastopu tržiške občine
Deželna KD za liberalizacijo na odseku Moščenice - Vileš
V petek zaključna slovesnost na meji med Goricama
Plaiunska Evropa v malem
Pohoda Bergtour se je udeležilo sto planincev iz desetih držav
Liberalizacija prometa po avtocesti od Moščenic do Vileša si čedalje bolj utira pot. V tem tednu smo o tem važnem vprašanju že večkrat poročali. Po številnih nastopih posameznih političnih strank in raznih združenj kot tudi skupin občanov, po javno izraženih stališčih občine Tržič, njej sosednih občinskih uprav kot tudi goriške pokrajinske uprave, je tržiška občinska uprava sprejela sklep, ki nujno terja nove ukrepe. V Tržiču so namreč sklenili prepovedati tovornjakom voziti po mestnih ulicah. Ti bi se morali torej preusmeriti na avtocesto in tam seveda plačati cestnino. To pa bi najbrž privedlo do ostrega protesta avtoprevoznikov in morebiti tudi do blokade avtoceste. Ta sklep je tržiška občinska uprava sprejela potem, ko niso bile uslišane njene zahteve in kmalu potem, ko je družba Autovie Venete, ki upravlja našo avtocesto, doberdobski občini predstavila načrt o povečanju poslopij na vstopni postaji na Moščenicah. Moščenice namreč sodijo v doberdobsko občino.
V naslednjih dneh je bil o tem govor v goriškem pokrajinskem svetu.
Bone za bencin proste cone bodo odslej lahko prejemali tudi avtomobilisti in avtoprevozniki, ki so kupili vozilo z leasing pogodbo. Tako je določila Trgovinska zbornica, ki je v ta namen dobila potrebno soglasje iz Rima. Tudi za vozila v leasingu je torej dovolj, da je posestnik oseba z bivališčem v goriški pokrajini oz. družba, ki ima prav tako sedež na Goriškem.
Sklep ne bo stopil v veljavo takoj. Poslati ga namreč morajo v Rim za odobritev ministrstev za industrijo in finance. Do tega naj bi prišlo pred koncem leta, tako da bodo bone za to skupino vozil najbrž delili že s prvim kontingentom za leto 1991. Ukrep zanima nemalo avtoprevoznikov, ki so za tovornjake v posesti z leasingom že prejemali bone od leta 1982 do lanskega leta, ko je ministrstvo za industrijo postavilo ugovor, ki pa so ga s sedanjim sklepom premostili.
Pri SDAG delegacija madžarskega Foruma
Delegacija madžarskega Demokratskega foruma je te dni obiskala Gorico in se srečala s predstavniki SDAG. Gostje inž. Imre Muller, dr. Gyula Mara, dr. Gyula Zsuppanyi in dr. Denes Lucacsffy, ki sta jih spremljala občinski tajnik KD Mattel in občinski svetovalec iste stranke Agati, so se srečali s podpredsednikoma družbe, ki upravlja obmejne
Tržiški župan Demarchi je povabil na pogovor deželnega odbornika za promet Di Benedetta (prerokujejo mu skorajšnjo predsedstvo deželne vlade FJK). Ta je tržiškemu županu zagotovil podporo deželne uprave in nastop v vodstvu ANAS v Rimu.
Stvar je zadobila tako široke okvire, rešitev je nujna. Tudi zaradi tega so se v Trstu sestali najvidnejši zastopniki Krščanske demokracije. Z deželnim tajnikom Longom so bili odbornik Di Benedetto, predsednik družbe Autovie Venete Specogna, predsednik goriške pokrajine Crisci in še nekateri drugi zastopniki te stranke na Tržiškem. Krščanska demokracija, kot izhaja iz tiskovnega poročila, soglaša z odprtjem gori omenjenega odseka avtoceste. Do odprtja pa naj pride postopno, najprej le za tovornjake, ki bi dobili povrnjeno plačano cestarino. Liberalizacija prometa ni enostavna stvar, kajti družba Autovie Venete mora državni družbi za ceste ANAS plačevati določene pristojbine, ki se jim ta težko odpoveduje.
Deželni zastopniki KD bodo na pristojnih mestih v Rimu posredovali, da bi se stvar čimprej rešila.
naprave, Leardijem in Bisesijem. Govor je bil o gospodarskem sodelovanju z Madžarsko. Konec meseca bodo v Budimpešti pripravili okroglo mizo za gospodarstvenike, ki želijo poslovati z madžarskimi partnerji. Gostje so si z zanimanjem ogledali goriške obmejne naprave.
IM Ansaldu 50 odpustov?
Petdeset delavcev tovarne Ansal-do tvega odpust. Ta zaskrbljujoča vest prihaja iz Rima, kjer so se na sedežu Intersind srečali sindikalni predstavniki in vodstvo Ansaldo. Slednje utemeljuje ukrep s težavami, ki so nastale po embargu proti Iraku, kjer ima Ansaldo več naročil. Odpusti bi za tržiški obrat pomenili težak udarec: od okrog 500 delavcev je 70 že sedaj v dopolnilni blagajni. Jutri ob 8.30 bo skupščina delavcev, ob 15.30 pa bo ponovno sestanek med vodstvom in sindikati v Rimu.
■ Jutri se bosta sestala rajonska sveta za Podturn-Sv. Ano (ob 20.30 v zavodu Lenassi) in svet za Stražice (ob 20.30 na sedežu v Ul. Matteotti 14). Posebno zajeten je dnevni red za Podturn-Sv. Ano: govorili bodo o kritičnih točkah v prometu, o okolju, o vzdrževanju cest in pločnikov, zelenicah in javni razsvetljavi in nekaterih pobudah rajonskega sveta.
S prisrčno slovesnostjo na mejnem prehodu na Škabrijelovi ulici se je v petek popoldne zaključila 3. izvedba mednarodnega pohoda po gorah, ki se je začela prejšnjo nedeljo v Celovcu. Kakih sto planincev iz desetih držav Evrope, tako vzhodne kakor tudi zahodne, je s petdnevno hojo v hribih na območju Alpe-Jadrana izrazilo željo po utrjevanju prijateljstva in odstranjevanju vsakovrstnih ovir in pregrad med narodi za skupno Evropo.
To so bile tudi misli, ki so jih na zaključni slovesnosti podčrtali predstavniki občin iz Gorice (Mario Del Ben), Nove Gorice (Sergij Pelhan), Celovca (Leopold Guggenberg) in Ljubljane (Jože Strgar) ter sami predstavniki mednarodne planinske zveze.
Kot smo povedali, planinci, ki so se udeležili mednarodnega pohoda, so prišli od vsepovsod. Prisotni so bili sovjetski, češkoslovaški, romunski, pa tudi jugoslovanski, italijanski, španski in francoski pohodniki. Na petdnevnem skupnem premagovanju ovir, ob spoznavanju lepot naših gorskih krajev ter v izmenjavi osebnih izkušenj je nastala »Evropa v malem«, kot je v svojem pozdrav-
Stari rek, da se kriminalec vedno vrača na prizorišče zločina, najbrž ni povsem izmišljen. Pred dvema dnevoma so neznanci ponoči vlomili v jestvinsko trgovino Oasi na koncu Ul. Alviano, ki je last 21-let-nega Ferruccia Porte, Ul. del Prato 37: ukradli so sicer le nekaj drobiža, pač pa z razbitjem registrske blagajne in stotin steklenic likerjev ter drugih pijač povzročili večmilijonsko škodo. Policija je po tej tatvini poostrila nočno nadzorstvo v mestu in še posebej nad trgovinami in lokali, ki so bili v zadnjem času večkrat tarča tatov. Ukrep se je včeraj ponoči obrestoval.
V petek okrog 23. ure so agenti med obhodom zaslutili, da se ponovno nekaj dogaja prav v trgovini, ki so jo tatovi obiskali dan prej. Stopili so pogledat in med policami z blagom našli starega znanca, 47-let-nega Giampaola Brassa iz Gradišča, Ul. De Gasperi 4/D. Možakar, ki je malo prej razbil šipo stranskega okna, da bi vstopil v trgovino, si je bil ravnokar priskrbel nekaj steklenic z alkoholnimi pijačami. Agenti so ga pri priči aretirali in prijavili zaradi vloma in kraje. Domnevajo, čeprav o tem nimajo dokazov, da je odgovoren tudi za prejšnjo tatvino v isti trgovini.
Sicer je Brass med glavnimi akterji goriške črne kronike. Večkrat so mu že sodili zaradi manjših prekrškov, v zadnjem času pa je spet pogosto opozoril nase. Pred nekaj meseci so ga prijavili kot domnevnega storilca vandalskih dejanj na
nem nagovoru podčrtal novogoriški župan Sergij Pelhan.
Mednarodnega pohoda po hribih so se udeležili tudi nekateri člani goriškega Planinskega društva, celotno petnevno turo pa je opravil le Ivo Gulin iz Sovodenj. Ob koncu povejmo, da je mednarodno planinsko druščino v sredo na Vršiču obi-
pokriti tržnici, komaj prejšnji teden pa si je spet nakopal prijavo zaradi nočnega razbijaškega pohoda (razbil je šipe rulotke in vhodna vrata bara v Ul. Veneto) ter poskusa kraje avtomobila.
Vodo iz jjipe je prodajal kot mineralno
Agenti goriške kvesture so v petek prijavili sodstvu 35-letnega Lucia Provvidentija, Ul. Vitt. Veneto 7/1, upravitelja bara ' Aeroclub giuliano" na mirenskem letališču. Obtožen je goljufije v komercialni dejavnosti. Nekemu odjemalcu naj bi namreč Provvidenti namesto mineralne vode serviral kozarec navadne vode, ki ji je dodal prašek, da bi bila bolj podobna peneči se mineralni. Pri tem je imel smolo, da je bil odjemalec policist in je proti nepoštenemu baristu vložil prijavo.
Provvidenti tvega obsodbo po členu št. 515 kazenskega zakonika, ki predvideva možnost obsodbe do dveh let zapora.
Včeraj ponoči so policijski agenti prijavili tudi dva mladoletna jugoslovanska državljana. Šestnajstletna A.T. in F.G. sta okrog 3. ure pred hišo v Ul. Buffolini 11 skušala ukrasti fiat 128, ki ga je tam parkiral 29-letni Gianfranco Sfiligoi. Policijski poseg je preprečil krajo, mladoletnikoma, ki ostaneta vsekakor na prostosti, pa bodo sodili na tržaškem sodišču za mladoletne zaradi poskusa kraje.
skal tudi goriški župan Antoni0 Scarano.	.
Na petkovi slovesnosti so v kur turnem sporedu sodelovali člani n°' vogoriške godbe na pihala ter V}e' salci in godci folklorne skupin® Santa Gonzia.
Trenutek s petkovega sprejema planincev na stičišču obeh Goric-
(foto Pavšič)
Malemu Eliji se je pridružila sestrica
MATEJA
Staršema Ani in Andreju Fajtu vošči
sekcija SSk Sovodnje.
razna obvestila _
KŠD Vipava vabi kotalkarje na PrV* trening v torek, 11. t. m., ob 18. uri.
SPD Gorica priredi 23. t. m. družinsk1 avtobusni izlet na Lisco pri Sevnici. In' formacije in prijave v trgovini Bavcon-Izlet bo le v primeru, če bo do 15. se' ptembra dovolj prijav.
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo avtobus za izlet na SicinJ odšel s Travnika v nedeljo, 16. t. m- ° 5.45 in se bo nato ustavil v Štandrežu in Sovodnjah. Priporoča se točnost.
kino
Gorica
CORSO 16.00-22.00 »Ualbero del male«-Prepovedan mladini pod 14. letom-
VERDI 16.00-22.00 »Chi ha paura deli® streghe?«.
VITTORIA 16.00-22.00 »La časa 5«. PreP-ml. pod 14. letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 16.30-18.30 »Do1' gin«, 20.30 »Lov na rdeči oktober«.
SVOBODA Šempeter 18.30 »Tango in Cash«, 20.30 »Poredna dama«.
DESKLE 16.00 »Glej kdo to govori«, 20.0° »Ples v temi«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Thea, Raštel 52, tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Nicolo, Ul. I maggio 94, tel. 79033 •
Bencinski boni proste cone tudi za vozila v leasingu
Isto trgovino je tat (isti?) obiskal že prejšnjo noč
Tatu prijeli v trgovini
Slovenski dijaški dom »Simon Gregorčič«
Uprava sporoča vsem zainteresiranim staršem, dijakom in študentom, da je do vključno 17. septembra, od 10. do 13. ure, v teku vpisovanje za šolsko leto 1990/91, za notranje in zunanje gojence. Vse informacije dobite v upravi doma, Ul. Montesanto, 84 (tel. 533495).
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL GORICA
Vpis v različne tečaje za šolsko leto 1990/91 bo po sledečem urniku:
GORICA - Riva Piazzutta 18 (1. nadstropje) od 10. do 14. septembra od 18. do 19. ure
DOBERDOB - v sredo, 12. septembra, od 19.30 do 20.30 na sedežu ŠTANDREŽ - v sredo, 12. septembra, od 18. do 20. ure na sedežu ŠTEVERJAN - danes, 9. septembra, od 11. do 12. ure na sedežu PODGORA - v sredo, 12. septembra, od 17. do 18. ure na sedežu
Poučevali se bodo naslednji instrumenti in predmeti: klavir, orgle, violina, čelo, kljunasta in prečna flavta, oboa, fagot, rog, kitara, harmonika, solopetje, zborno petje, teorija in solfeggio, harmonija, glasbena zgodovina. Za najmlajše tečaj DO MI SOL.
A.S. PAUACANESIRO GORIZIA
ABONMAJSKA KAMPANJA
I

lil
ITALIJANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO
B 1 LIGA 1990-91
SEKTOR	POLNI	S POPUSTOM	VSTOPNICA	S POPUSTOM
Boljši parter	450.000	250.000	30.000	18.000
Navadni parter	210.000	120.000	25.000	15.000
Tribuna	240.000	140.000	18.000	12.000
Stopnišče	120.000	80.000	10.000	8.000
Prva faza do 15. septembra je namenjena starim abonentom. Druga faza od 17. .septembra dalje.
Posebni popusti za organizirane skupine in podjetja.
■Illlilt
Predprodaja
-rr»
, TuBlSMO t
gego centro viaggi
GORICA
Ul. Contravalle 9 Tel. 33044 - 87124 Telex 461169
1
|
|
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 2. do 8. septembra 1990.
Rodili so se: Tatiana Turel, Michelle Fer-danni, Francesca Grego, Luca Piscitelli, Fulvio Meden.
Umrli so: 71-letna upokojenka Erna Cavalieri, 63-letni upokojenec Domenico Pollo, 86-letna upokojenka Isolina Tar-lao, 92-letni upokojenec Ivan Čevdek, 85-letna upokojenka Eugenia Tomba, 87-letni upokojenec Luigi Rizzatti, 84-letna upokojenka Luigia Bosch, vd. Pian, 66-letni upokojenec Albino Sedda, 75-letni upokojenec Francesco Troncar, 70-letna upokojenka Margherita Cecotti, 66-letni upokojenec Pietro Della Vedova, 67-let-na učiteljica Renata Colmari, por. Fola-dore, 25-letni Fabrizio Mulloni, 73-letni upokojenec Adolfo Verdoliva, 67-letni upokojenec Silvano Fort, 70-letni trgovec Igino Furlan.
Oklici: tehnični izvedenec Hussein Osman Gibril in uradnica Laura Menotti, delavec Claudio Cossi in delavka Raffae-la. Troian, geometer Renato Murero in uradnica Monica Consuelo, podoficir vojske Giuseppe Marino in študentka Fulvia Antoniali, šofer Paolo Franzolini in uradnica Paola Valsecchi.
Poročili so se: podjetnik Dario Peteani in trgovka Vanna Ruaro, lekarnar Adriano Marzini in študentka Chiara Bledig, delavec Paolo Crepaldi in bolničarka Lo-redana Marcocig, mesar Fabio Bonini in delavka Sonia Lutman, uradnik Marco Salateo in geometer Giovanna Marin, obrtnik Giorgio Pausig in trgovka Anto-nella Temil, industrijski izvedenec Um-berto Bittesnich in uradnica Oriana Bar-bieri, delavec Mamo Marangoni in študentka Stefania Antonucci.
__________pogrebi____________
Jutri v Gorici ob 12.45 Silvano Fort iz bolnišnice Janeza od Boga v Aiello,
10. septembra 1990 mineva drug0 leto od prerane izgube plemenitega
Janka Cotiča
V naših mislih in srcih si vedno z nami.
Žena in sinova z družinam3
Sovodnje, 9. septembra 1990
ZAHVALA
Ob izgubi našega priljubljen®3 očeta
Ivana Čevdka
se iskreno zahvaljujemo g. zUR^,se' Butkoviču za ganljive poslovilne 0 ^ de, pevskemu zboru za petje ter vs jaki so s svojo prisotnostjo, cvet;jeJIiW' rovi v dobrodelne namene ah ka koli počastili njegov spomin.	.
Hčeri in sinovi z družinam
Peč, 9. septembra 1990
Čevd*3
Ob smrti dragega Ivana izreka svojcem iskreno sožalje
sekcija SSk iz Sovodenj-
Športno združenje Dom *zreža, svojemu predsedniku občuteno s Ije ob izgubi drage tete Ande.
Mednarodni natečaj v priredbi društva Rodolfo Lipizer
Violinisti iz 22 držav v Gorici
Danes dopoldne ob 10. uri bo v goriškem avditoriju slovesen začetek letošnjega, devetega po vrsti, mednarodnega natečaja violine, ki je imenovan po goriškem glasbeniku Rodolfu Lipizerju. Istočasno bodo v galeriji avditorija odprli 3. razstavo glasbenih instrumentov.
Avdicije bodo na programu že danes zvečer (posebej objavljamo program prireditve) in se bodo nadaljevale jutri in v torek. Violiniste ki bodo uspešno opravili prvo avdicijo v teh treh dneh bodo pripustili na semifinale v sredo in četrtek. Najboljši violinisti se bodo pomerili v petek in soboto ob spremljavi orkestra. V nedeljo zvečer pa bodo izročili nagrade, zmagovalci bodo zatem nastopili skupno z okrestrom.
Vse tri dni bo v Gorici igral orkester Sudetov iz poljskega mesta Walbrzyh pod taktirko Jožefa Wil-komirskega. Ta orkester je že nekajkrat igral v našem mestu. Imel je samostojne koncerte kot tudi spremljal violiniste na zadnjih dveh natečajih. Vedno je bil v gosteh kulturnega društva Rodolfo Lipizer.
Društvo Rodolfo Lipizer deluje v Gorici že več let. Najprej so prirejali koncertno sezono. Leta 1982 so priredili prvi mednarodni natečaj violine. Ta je imel tak uspeh, da so ga vsako leto ponovili. Udeleženci natečaja so prišli iz vseh dežel sveta. Še zlasti so se izkazali mladi violinisti iz Japonske in Kitajske.
Letos se je prijavilo 56 violinistov iz 22 držav.
V	organizacijskem odboru natečaja so domačini, voditelji društva Lipizer. Njim na čelu je prof. Lorenze Qualli. V častnem odboru prireditve so številne znane osebnosti, prvi je predsednik vlade Giulio Andreotti.Žirija je mednarodna. Njen predsednik je italijanski glasbenik Giorgio Cambissa. V žiriji so še: Jean Claude Bernede (Francija), Cornelia Bronzetti (Romunija), Eduard Eichvvalder (Avstrija), Igor Frolov (Sovjetska zveza), Young - Nam Kirn (ZDA), Cris-tiano Rossi (Italia), Werner Scholz (Nemčija) in Carlo Van Neste (Belgija).
V	tem tednu bodo še druge prireditve. V četrtek 13. septembra bo na županstvu udeležence natečaja sprejel goriški župan. V petek 14. septembra bo v sejni dvorani pokrajinskega sveta 3. posvet o violini. Strokovnjaki bodo poročali 6 zgodovinskem razvoju v raznih deželah. Govora bo tudi o goriškem izdelovalcu violin Antonu Peliconu. V soboto 15. decembra bo v sejni dvorani pokrajinskega sveta 8. mednarodno srečanje o violini. Na njem bodo s poročili in v diskusiji sodelovali člani žirije in umetniškega vodstva natečaja. Podobna srečanja imajo že od leta 1983.
V	razstavni dvorani avditorija pa bodo, v sodelovanju z goriško trgovinsko zbornico in s strokovnim zavodom za izdelavo, violin iz Cremone priredili 2. razstavo - prodajo violin in podobnih glasbenih instrumentov. Podobno razstavo prirejajo tokrat v drugo, prvič je to bilo pred tremi leti.
Tudi s to mednarodno glasbeno prireditvijo se je Gorica uspela vključiti v mednarodno kulturno dogajanje. Ime našega mesta, že od prej znano zaradi mednarodnega tekmovanja pevskih zborov Seghizzi in mednarodnega folklornega festivala, potem pa še, na drugem nivoju, zaradi srednjeevropskih kulturnih srečanj, je postalo še bolj znano v svetu s tem tekmovanjem mladih violinistov.
Res je, da vsakdo dela na svojem delovnem področju, res je, da vsaka teh prireditev veliko stane. Nujno potrebna je pomoč tukajšnjih ustanov in oblasti, deželne, pokrajinske in občinske uprave, bank in trgovinske zbornice. Vse to pa daje velik ugled mestu in vsem tistim, ki so bili pobudniki takih srečanj.
Naj nam bodo ob tem dovoljeno povedati, da je podobna mednarodna pobuda bila tudi na gledališkem področju. V mislih imamo festival dveh Goric, Nove Gorice in Gorice, ki pa so jo letos, upajmo le začasno, prekinili prav zaradi pomanjkanja denarja.
Vse gori omenjene kulturne prireditve so zelo pomembne za ugled mesta ob meji. Čisto jasno pa je, da se take prireditve ne omejujejo na Gorico.
Nekaj podobnih prireditev in tekmovanj, še zlasti na glasbenem področju, imamo tudi v nekaterih drugih krajih na Goriškem, v Tržiču in Fari.
Seveda ne smemo pozabiti na likovne razstave in tekmovanja, med katerimi izstopa grafični trienale v Gradežu.'
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v šolskem letu 1990/91 na Goriškem sledeče tečaje:
1.	dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za kuharje —
1. letnik 1000 ur letno;
2.	dveletni poklicni tečaj za prodajalce — 2. letnik 1000 ur letno;
3.	tečaj angleščine 120 ur;
4.	tečaj strojepisja 150 ur;
5.	tečaj bančne tehnike 30 ur;
6.	tečaj za vodilno osebje v podjetjih 30 ur, pogoj za vpis opravljena višja srednja šola;
7.	tečaj za upravljanje osebja — plače in ostale obveznosti 80 ur;
8.	tečaj fitopatologije 30 ur.
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 21. septembra na sedežu zavoda v Gorici Ul. Croce 3, tel. 81826 vsak dan razen sobote od 10. do 13. ure.
PROGRAM 9. MEDNARODNEGA NATEČAJA VIOLINE
Rodolfo Lipizer
Gorica, avditorij v Ulici Roma
NEDEUA, 9. SEPTEMBRA:
ob 10. uri: otvoritev.
ob 20, uri: prva izločilna avdicija.
PONEDELJEK, 10. SEPTEMBRA:
ob 10. uri: prva izločilna avdicija, ob 15.30: prva izločilna avdicija, ob 20.30: prva izločilna avdicija. ' '
TOREK, 11. SEPTEMBRA:
ob 10. uri: prva izločilna avdicija, ob 15.30: prva izločilna avdicija, ob 20.30: prva izločilna avdicija.
SREDA 12. SEPTEMBRA:
ob 15.30: Druga avdicija (semifinale). ob 20.30: Druga avdicija (semifinale).
ČETRTEK, 13. SEPTEMBRA:
ob 10. uri: Druga avdicija (semifinale). ob 15.30: Druga avdicija (semifinale). ob 20.30: Druga avdicija (semifinale).
PETEK, 14. DECEMBRA:
ob 20.30: Tretja avdicija (finale) z orkestrom Filharmonije Sudetov.
SOBOTA, 15. SEPTEMBRA:
ob 20.30: Tretja avdicija (finale) z orkestrom Filharmonije Sudetov.
NEDEUA, 16. SEPTEMBRA
ob 20. uri: Nagrajevanje, ob 21. uri: Koncert nagrajencev ob spremljavi orkestra Filharmonije Sudetov iz Walbrzycha na Poljskem. Dirigent: JOŽEF VVILKOMIRSKI.
OGGG01/1
PROIZVODI IZ GVATEMALE
U.S.A.
IŽENE DRŽAVE
NEW ORLEANS
Kava (ena najboljših na svetu)
Dišave
Les
Kmetijski pridelki Konfekcija Obrtništvo Eksotično sadje Cvetje in rastline Turizem
JUŽNA
O.G. INTERNATIONAL TRADING LINKS S.r.l.
Ul. Martiri della Liberta 9 34079 ŠTARANCAN (GO) Tel..(0481) 710470-711235 Telefax: (0481) 481935 Telex: 460586 OG TRAD I
Attn. Ing. Oscar Garcia Murga General Manager

i mpex
katoliška knjigarna
TRAVNIK 25 - GORICA Tel. (0481)531407
UPRAVA SLOVIMPEX
NUDIMO VAM VSE ŠOLSKE POTREBŠČINE ZA UČENCE IN DIJAKE BOGATA IZBIRA PISARNIŠKIH POTREBŠČIN KNJIGARNA Z NAJNOVEJŠIMI SLOVENSKIMI KNJIGAMI
BOGATO ZALOŽENA TRGOVINA Z DEVOCIONALIJAMI IN VSEMI NABOŽNIMI PREDMETI
ŠOLSKI UČBENIKI S POSEBNIMI POPUSTI____________________________
KMEC01/6
VAS RAZVOJ Z NAMI
Že osemdeset let skrbimo za razvoj gospodarstva v deželi. Naši finančni svetovalci so Vam vedno na razpolago za katerikoli nasvet in temeljito pomoč. Pomagali Vam bodo izbrati najprimernejšo obliko finančne pomoči za razvoj Vaše gospodarske dejavnosti. Ponudili Vam bodo najugodnejša posojila in vse obstoječe finančne olajšave.
Če potrebujete njihov nasvet, ne odlašajte več. Oglasite se na Kmečki banki, goriški ljudski banki od leta 1909.
Banca Agricola corizia J Kmečka banka Gorica
<
o
cr
O
O
CA
?
<
Začetek pouka v goriški šoli Glasbene matice
Samostan na Kostanjevici
Kmalu se bo pouk pričel tudi v goriški šoli Glasbene matice ter v podružnicah na goriškem podeželju in sicer v Doberdobu, v Sovodnjah in v Števerjanu. V teh dneh je v teku vpisovanje. V matični pisarni v Križni ulici v Gorici bodo vpisovali še ves teden, v Števerjanu bo vpisovanje jutri zvečer, v Sovodnjah v torek, v Doberdobu pa v sredo.
Sola Glasbene matice v Gorici in v drugih krajih na Goriškem deluje že skoro 30 let. Nadaljuje tradicijo glasbene šole Pevskega in glasbenega društva na začetku stoletja kot tudi v kasnejših obdobjih takoj po prvi vojni do fašistične zasedbe Trgovskega doma v letu 1926 in prepovedi delovanja šole, kot tudi po drugi vojni, ko je isto društvo vzdrževalo glasbeno šolo več let. V raznih obdobjih je go-riška glasbena šola vzgojila več priznanih glasbenikov. O vsem tem je bilo precej povedanega in napisanega ob 25. letnici delovanja šole Glasbene matice v Gorici.
V zadnjih letih je šola iz leta v leto večala število gojencev, v lanskem šolskem letu so jih imeli rekordno
GLASBENA
MATICA
GORICA
Tajništvo šole Glasbene matice Gorica obvešča, da je do 14. septembra rok vpisovanja za šolsko leto 1990/91. Urad v Ul. Croce 3 je odprt od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure (tel. 531508).V podružnici v Števerjanu bodo sprejemali vpise jutri, 10.9., od 18. do 20. ure, v Sovodnjah v torek, 11.9., od 16. do 18. ure, v Doberdobu v sredo; 12.9., od 17. do 19. ure.
število 104. Gojenci v tej šoli dobijo solidno glasbeno znanje. To dokažejo tudi ko gredo delat izpite na konservatorije. Lani so iz stranskih predmetov zunanje izpite naredili 4 gojenci, nadaljna 2 pa sta uspešno naredila izpit iz glavnih predmetov (violina in klavir).
V letošnjem šolskem letu bodo na sporedu pouk klavirja, godal, kitare, flavte, harmonike, poučevali bodo tudi stranske predmete. V glasbeni šoli si nadejajo, da bodo letos imeli še večji uspeh kot v prejšnjih letih.
Gojenci so seveda nastopali na notranjih produkcijah med šolskim letom in ob koncu istega. Nastopili so na srečanju glasbenih šol Primorske v' Postojni, na srečanju mladih slovenskih glasbenikov treh dežel v Celovcu, na prireditvah raznih kulturnih društev na Goriškem, na občinskem prazniku v Sovodnjah, na medšol-skem klavirskem tekmovanju v Novi Gorici.
Glasbena matica v Gorici pa je v Kulturnem domu priredila tudi tri koncerte. Nastopili so Slovenski madrigalisti, pianist Massimo Gon in instrumentalna skupina iz Ljubljane. i
Zvezde
za zvestobo delu
Deželni inšpektorat za delo Furlani-je-julijske Krajine sporoča, da bodo 1. maja leta 1991 podeljevali tradicionalna priznanja (zvezde) za delovne zasluge. Priznanje lahko prejmejo samo italijanski državljani, ki imajo najmanj 45 let in so bili zaposleni vsaj 30 let kot odvisni delavci. Morebitne predloge je treba posredovati deželnemu inšpektoratu za delo v Trst, Ul. Carducci 20 najkasneje do 10. novembra letos. Podjetja ali sindikalne organizacije, ki nameravajo predlagati kakega svojega uslužbenca, lahko dobijo podrobnejše informacije v uradu inšpektorata.
Na naši sliki, oziroma risbi, je pogled s Kostanjevice na Gorico. V ozadju vidimo goriški grad in severni del mesta tja do Travnika. Risba je iz začetka prejšnjega stoletja, original hranijo v goriški državni knjižnici. V samostanu, ki ga na tej risbi vidimo na desni strani, imajo bogato knjižnico, v kateri lahko dobiš tudi take knjige, ki jih je drugod težko najti.
Samostan pa je tudi pomembna turistična točka. V njem je namreč grobnica zadnjega francoskega kralja Karla X. Tu je pokopanih še drugih pet članov njegove kraljeve hiše. Kralja Karla X., ki je zasedel francoski prestol potem ko so drugi evropski kralji in cesarji s prestola spravili Napoleona, so leta 1930 francoski plemiči izgnali. Kralj je nameraval vzpostaviti absolutistično oblast. Hotel je biti večji absolutist kot tisti kralj, ki ga je s prestola
spravila francoska revolucija. Zaradi tega je Karel X. moral leta 1930 iz Francije. Umaknil se je v Avstrijo, kjer je bival v razkošnem gradu blizu Dunaja. Ko je tam izbruhnila kuga se je prestrašil se preselil v Gorico. Tu pa so on in nekateri njegovi družinski člani in tudi dvorski plemiči bili edini, ki so umrli zaradi kuge.
Pred časom so se čuli glasovi, da hočejo preostali francoski rojalisti posmrtne ostanke Karla X. in njegovih prenesti v Francijo. Stvari pa so, tudi z izjavami jugoslovanske vlade, ostale tam kjer so bile. Kostanjevica je zaradi tega lahko še vnaprej privlačna točka za tiste Francoze, ki se zanimajo za svojo preteklo zgodovino. Pa tudi za nas, saj je izlet na Kostanjevico nekaj prijetnega. S tega griča lahko vidimo na eni strani Gorico, na drugi Pa Novo Gorico.
Izpeljali naj bi jo na občnem zboru
'Goriško vodstvo SDGZ za široko avtonomijo
Po letnih počitnicah se je sestal goriški pokrajinski odbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja na svoji redni seji.
Vodil jo je predsednik Anton Nanut, ki je imel uvodno poročilo. Poročal je o seji deželnega predsedstva, ki je bila sredi julija v Gorici. Na tej seji je bilo sklenjeno, da se komisija, ki je bila zadolžena za statutarne spremembe sestane s pokrajinskim vodstvom v Gorici. Nanut je obnovil večletna prizadevanja goriškega dela SDGZ za reorganizacijo združenja z ustanovitvijo treh gospodarskih združenj za Gorico, Trst in Čedad, ter deželnega združenja, kot organizacijo, ki bi vsa tri odbora povezovalo in predstavljalo na deželni in izvendeželni ravni. Kot je vsem znano, je poudaril Nanut, je pokrajinski odbor iz Gorice lani na svoji redni seji, sprejel sklep o reorganizaciji združenja v zgornjem smislu medtem, ko je tržaški pokrajinski odbor za "status quo".
Predsednik Nanut se je v svojem poročilu vprašal, da glede na spremembe, ki so v teku pri nas in v matici, če so se zaključki komisije kaj spremenili. Člani komisije za statutarne spremembe so izjavili, da ostaja komisija pri svojih prvotnih zaključkih, to se pravi, da zagovarjajo ohranitev sedanje ureditve združenja brez radikalnih statutarnih sprememb.
Po teh uvodnih besedah se je razvila zelo živahna diskusija v katero so posegli poleg predsednika Nanuta in
članov komisije posebno odborniki Corsi, Černič, Rosi, Ressi in Antoni ter direktor Orel. Iz diskusije je bilo jasno razvidno, da goriški del združenja ni spremenil svojega stališča do tega važnega vprašanja. Iz diskusije je tudi izhajalo, da si goriški gospodarstveniki želijo z reorganizacijo dati združenju novega zagona in doseči čim večjo uveljavitev predvsem na sindikalnem področju, ter pridobiti nove člane. Ob kencu diskusije je tajnik Corsi predlagal sledeči sklep, ki ga je predsednik Nanut dal na glasovanje: ohraniti sedanjo ureditev združenja do občnih zborov sekcij in deželnega združenja, ki bo predvidoma novembra, na občnem zboru bo goriška stran zahtevala določitev datuma izrednega občnega zbora za izpeljavo statutarnih sprememb. Enajst odbornikov je glasovalo za resolucijo in eden se je vzdržal.
Ob koncu seje so se odborniki pogovarjali o zanimivi in koristni pobudi poletne šolske prakse za dijake zavodov Žiga Zois in Ivan Cankar, ki jo že vrsto let soorganizira Slovensko deželno gospodarsko združenje. Ministrstvo za šolstvo je dalo pobudo za še poglobljeno sodelovanje tehničnih zavodov z organizacijami delodajalcev, da se lahko dijaki poslužujejo tudi med šolskim letom prakse v podjetjih in da je učinek pri le-teh upoštevan pri dijakovi končni oceni; to je še korak naprej pri zbliževanju šole podjetniški stvarnosti, so ugotavljali na seji.
FOT0KOP
Cankarjeva 12 - NOVA GORICA (pri ribarnici)
Tel. 22234 (dom)
ODPRTO NON STOP OD 8.00 DO 18.00 OB SOBOTAH DO 13.00
Ob prazniku Nove Gorice čestitamo vsem občanom
CVETLIČARNA
Briško Kristina
Tolminskih puntarjev 10 - NOVA GORICA Tel. (065) 21601
Cenjenim strankam čestitamo za občinski praznik in se priporočamo
Nejasna usoda nekdanje papirnice
Stroje podjetja Internova naj ni prodali na dražbi
Kakšna usoda je namenjena podjetju La Internova v Sovodnjah ? Pravzaprav bi morali zapisati, kakšna usoda je namenjena temu, kar je od nekdanje papirnice, ki je v zadnjih mesecih obratovanja (konec leta 1988 in prve mesece leta 1989) zaposlovala kakih petnajst oseb. ostalo.
Po informacijah iz sindikalnih vrst, bodo stroje in opremo prodali na dražbi, predvidoma že v septembru letos. Licitacija je bila napovedana že aprila, a je niso (razlog ni znan), izvedli.
Za dražbo se je odločilo podjetje Guerrini, ki je, poleg bivših delavcev in zavoda za socialno skrbstvo (INPS), eden od največjih upnikov.
Od prodaje strojev in naprav naj bi iztržili kakih stošestdeset milijonov lir, kar naj bi bilo dovolj za odplačilo dolga podjetju Guerrini in za plačilo dolžnih zneskov nekdanjim uslužbencem, ki so, po zakonu, privilegirani upniki.
Podjetje katerega lastnik je neki tuji državljan, libanonskega porekla, ki pa ga menda policijskim organom doslej ni uspelo izslediti, je ob koncu leta 1988 in v začetku lanskega leta naenkrat zašlo, v zelo hudo krizo. Delavci so se dobesedno znašli pred zaklenjenimi vrati in z odpustnim pismom v žepu.
Podjetje je, kot je slišati, uspešno poslovalo do zadnjega, pa čeprav naj bi se menda zadnjih nekaj mesecev dogajale čudne stvari. Ker v podjetju ni bilo, formalno, nobene krize, ni bilo mogoče v odnosu do delavcev uveljavljati ukrepov družbenega varstva,' ki so v takih primerih predvideni.
Slišati je, da naj bi pri financiranju gospodarske pobude za revitalizacijo nekdanje papirnice Lacego, sodelovala tudi Dežela. Govor je o 400 do 500 milijonov lir.
Sindikati si še tudi niso povsem na jasnem, koliko je bilo podjetje La Internova v Sovodnjah povezano z istoimenskim podjetjem s sedežem v Rimu.
RESTAVRACIJA
»RIVAL«
Laštrič Silvana
MIREN 19/A - Tel. (065) 54242
Vsem občanom in cenjenim gostom čestitamo ob prazniku Nove Gorice in se priporočamo
1 ŠOLSKA UL. 21 - SOLKAN -
65000 NOVA GORICA TEL./FAX: 065/21713
Obveščamo Vas, da smo v neposredni bližini šole v Solkanu odprli novo papirnico.
Se priporočamo!
EMTEX
Trgovina d.o.o.
NOVA GORICA - LOKE 26/F - Tel. (065) 22452
UVOZ IN IZVOZ KEMIJSKIH IZDELKOV TEKSTILA IN TEKSTILNIH IZDELKOV
Čestita za občinski praznik
KEMT01{4
Ob občinskem prazniku voščim vsem občanom, prijateljem in cenjenim strankam ter se priporočam
65000 NOVA GORICA SOLKAN - IX. korpusa 44 Telefon: (065) 24909
EKONOMSKE, PRAVNE IN ORGANIZACIJSKE STORITVE, EXPORT-lMPORT
Soška 8 Solkan, 65000 Nova Gorica
Tel. (065) 25698, 21836 Fax (065) 21836
Gospodje in gospe, spoštovani poslovni partnerji ob občinskem prazniku Vam iskreno čestitamo in se priporočamo
OPES01'1
OPES
TRANSPORT
D.0.0.
Rožna dolina Vipavska cesta 2 NOVA GORICA Tel. (003865) 23418 21468, 25078 Telex 34428 Fax: (003865) 21486
organizacija
prevozov
svetovanje
in avtoprevozniŠtvo
Organiziramo prevoze za male in velike tovornjake
Govor župana Sergija Pelhana na slavnostni seji Občinske skupščine v Novi Gorici
V sodelovanju razvoj demokracije
V Novi Gorici je bila včeraj slavnostna seja Občinske skupščine ob prazniku te občine. Napovedali so, da se je bosta udeležila tudi predsednik slovenske republike Milan Kučan in predsednik vlade Lojze Peterle, toda sta se opravičila spričo drugih obveznosti. Med gosti so bili prvič tudi nekateri cerkveni dostojanstveniki, nato Predstavniki sosednjih in pobratenih občin, župani doberdobske, sovodenj-ske in števerjanske občine Mario Lavrenčič, Vid Primožič in Ivan Humar ter predsednik PO SKGZ Boris Peric in predsednik Slovenske skupnosti Marjan Terpin.
Slavnostni govor je imel predsednik občine Sergij Pelhan, ki je že v uvodu dejal, da se moramo ob občinskem Prazniku umakniti iz sveta politike v hram kulture, zaradi česar je citiral tudi nekatere pomembne kulturne in Politične osebnosti iz slovenske in evropske kulture oziroma politike. Opozoril je, da so v Sloveniji — tudi predstavniki cerkva in drugačno misleči — ponovno enakopravni udje svojega naroda. Izrekel je priznanje prejšnji oblasti v občini za njen delež in uspehe pri razvijanju gospodarstva in družbenih dejavnosti, zaradi česar na območju Nove Gorice sedaj ni toliko nezaposlenih, breizhodnih tečajev podjetji, socialnih stisk in drugih bole-čih pretresov, kot pa v ostalih večjih regionalnih središčih Slovenije. »Zdaj se moramo«, je dejal Pelhan, »nasloniti na dobre zamisli svojih prednikov v občini in skupaj z novo oblastjo v Sloveniji — pa čeprav smo drugače strankarsko obarvani — poiskati izhode iz krize. Le s strnitvijo vseh moči, zdravim tekmovanjem med političnimi strankami, brez podtikanj in vsakovrstnih pritlehnosti, bomo zmogli pot v demokracijo. Ta ne bo prišla sama po sebi. Prišla ni prej, ko je bila od Marža dana, prišla ne bo sedaj z Bogom, ampak bomo morali za demokracijo, kar se je sicer zmeraj dogajalo, vse postoriti sami.«
Župan Pelhan je v svojem govoru natančno razložil tudi svojo pobudo za postopno združevanje Nove Gorice in Gorice v skupno evropsko mesto ob
jugoslovansko-italijanski meji. Zavrnil je obtožbe Demosa, da s svojo pobudo škoduje slovenski suverenosti in spodbuja avtonomistično gibanje v Istri. Sicer pa, je poudaril Pelhan, je pobuda "Dve Gorici eno mesto" ime že za dosedanje dobrososedske odnose med obema mestoma. »Pri tem pa Nova Gorica ostaja v Jugoslaviji, Gorica pa v Italiji. Osimske- meje so in bodo ostale nespremenjene kljub prenape-težem Lege Lombarde in drugih, ki se zdaj, ko se dosedanja Jugoslavija razkraja, ogledujejo po našem ozemlju.«
Ko je razmišljal o deležu Gorice v slovenski kulturi, duhovni in politični zavesti, je predsednik občine citiral pisatelja Marjana Rožanca, po katerem je »Gorica naše edino mesto, ki ni samo pohlep lačnega in pretegnjenega slovenskega kmeta po lagodnejše-mu življenju, po mestni kulturi, ampak je od vsega začetka res naša. Tam v Gorici ni bil samo cilj številnih romarskih poti, številnih Metkov in Matkovih Tin, ampak je tudi Travnik, na katerem so bili obglavljeni Tolminski puntarji.«
Zaradi tega je Pelhan dejal, »da je v Gorici tudi del naše zgodovine, moje in vaše duše. To dejstvo nas dodatno obvezuje za še boljše sodelovanje s sosedi in našimi rojaki onstran meje. Obvezuje nas, ne zato, da bi poitalijančili Novo Gorico ali poslovenili Gorico, ampak, da bi ne glede na mejo Slovenci, Furlani in Italijani zaživeli bolj skupaj kot doslej, ohranjujoč svoje narodnostne značilnosti in spoznavajoč sosedovo kulturno bogastvo. Na vsakršnih stičiščih, stičiščih narodov pa prav gotovo, je prihodnost in bogastvo le v mozaiku in ne v enobarvnosti.«
K vzdušju na slavnostni seji Občinske skupščine je prispeval tudi tenorist Jurij Reja, ki je v svojem znanem slogu in barvitosti zapel več samospevov. Pri klavirju ga je spremljala Nataša Valant. Na seji so podelili že tradicionalne nagrade in priznanja novogoriške občine zaslužnim organizacijam in posameznikom. Nagrado občine za leto 1990 je prejel Kulturni dom v Novi Gorici, nagrado Franceta Bevka Vladimir Makuc, akademski slikar
in grafik iz Ljubljane, sicer rodom iz Solkana; priznanje občine Nova Gorica pa so dobili: Ciril Bratuž, doktor stomatologije in direktor zobozdravstva v okviru Zdravstvenega doma v Novi Gorici, Nicolo Fornasir iz Gorice, predsednik italijanskega dela komisije za gospodarsko sodelovanje med Novo Gorico in Gorico, igralka Primorskega dramskega gledališča Mira Lampe-Vujičič ter Gasilsko društvo iz Šempetra.
V obrazložitvi nagrad in priznanj je bilo rečeno, da se Nova Gorica spričo vloge in zavzetosti Kulturnega doma, »po mnogih pokazateljih uvršča med slovenske občine z najbolj razgibanim glasbenim življenjem«. Pri doseganju takšnih uspehov ne gre prezreti vloge, ki jo v tem upornem vztrajanju na vrhunski ponudbi v glasbi in kulturi ima ravnateljica in programski vodja Kulturnega doma Alenka Saksida. Kulturni dom ima tudi zaslugo, da je trdno vpel Novo Gorico v duhovni prostor med Alpami in Jadranom.
Na slavnostni seji so priznanje Občinske skupščine podelili tudi inženir-
ju Nicoloju Fornasirju. V obrazložitvi tega priznanja je rečeno: »Prav zaradi strokovne zavzetosti Nicoloja Forna-sirja je komisija za gospodarsko sodelovanje razvila široko dejavnost, ki se ni omejevala zgolj na zasedanje komisije, temveč je širila veliko konkretnih stikov in neposrednih povezovanj, tako ustreznih ustanov kot posameznih podjetji, kar presega vlogo komisije nasploh.
Na območju novogoriške občine potekajo v septembru tudi druga praznovanja in prireditve. Vse v čast dogodkov v septembru leta 1943, ko se je po kapitulaciji Italije začela množična vstaja primorskega ljudstva proti fašizmu in okupatorjem. Zlasti bogat in pester program so pripravili v Solkanu, ki spet pridobiva svoj nekdanji blišč in sloves. (M. Drobež)
Na slikah (foto Pavšič): novogoriški župan Sergij Pelhan ter pogled na udeležence slavnostne seje Občinske skupščine.


Turistično vabljiva Primorska
Turizem je v zadnjih letih postal ena izmed najbolj gonilnih sil razvoja severno-primorske regije. Nova Gorica se je v tem času uveljavila kot središče zgodovinsko in turistično bogatega področja, katerega si nedvomno velja ogledati. Njena zemljepisna lega ji je naprtila nalogo, da postane izhodiščna točka za zanimive izlete v dolino Soče, v Brda, na Kras ali v Vipavsko dolino.
Že samo mesto, urejeno jedro katerega je bilo popolnoma zgrajeno po priključitvi k Jugoslaviji, številne priložnosti za turistično in kulturno razvedrilo. Na griču Kostanjevica lahko obiščemo samostan, v katerem je grobnica Burbonov, v Gradu Kromberk se nahaja Goriški muzej, v katerem je vrsta zanimivih stalnih zbirk. Nad Solkanom lahko po stari romarski poti, ki so jo pred časom asfaltirali, pridemo do 682 metrov visoke Svete gore, privlačna izletniška točka s čudovitim razgledom na Alpe in na morje. Tu si lahko ogledamo tudi stalno muzejsko zbirko Soške fronte.
S te izletniške točke se nam odpira razgled na Brda in Soško dolino, dva turistično zanimiva in privlačna predela. V Goriških Brdih si lahko poleg obvezne kapljice žlahtnega vina privoščimo še ogled Šmartna, srednjeveškega utrjenega naselja, ki je danes postalo kraj srečevanja likovnih umetnikov. Nadvse zanimiv je grad v Dobrovem, bivša rezidenca grofa Baguerja, kjer bo v kratkem nameščena bogata zbirka sto štiridesetih del svetovno znanega slikarja Zorana Mušiča. V grajskih prostorih bodo uredili tudi muzej vinogradništva, vinoteko in vrhunsko restavracijo. Iz Brd se lahko peljemo do Soške doline, pravi raj za športnike in ribiče. Planincem je Soča izhodišče in cilj izletov na vrsto vršačev ob njej, v zadnjih letih se na njenih bregovih zbira vedno več ljubiteljev kajaka in kanuja, katerim predstavlja njena sinja deroča voda deveto deželo. Znana soška postrv pa privlačuje vedno bolj številne skupine ribičev.
V Vipavski dolini so nekateri zanimivi kraji, vasi in zaselki. Nekdanjo arhitekturo si lahko še ogledamo v Vipavskem Križu in v Gočah, vredni obiska so nekateri dvorci in
gradovi, predvsem dvorec Zemono, grad Rihemberk in malo oddaljeni Branik. Tudi goriški Kras ima svoje
ko ogledamo izjemno pregledno razstavo v galeriji Lojzeta Spacala, vedno v Štanjelu je vredna obiska tudi Kraška hiša, poskus stlizirane rekonstrukcije življenjskega okolja preprostega kraškega človeka.
Nova Gorica je torej središče turistično bogatega predela, kjer je še veliko skritih zanimivih kotičkov. V zadnjih letih je turistična ponudba v teh krajih dosegla velik razmah, razvojne možnosti pa so še velike. Glavni akter tega razvoja je novogoriško podjetje HIT, ki je nastalo pred sedmimi leti z združitvijo štirih podjetij družbenega gostinstva. V teh sedmih letih so veliko naredili in tudi dosegli vidne rezultate. V Novi Gorici so prenovili skoraj vse gostinske obrate, popestrili ponudbo, tako da lahko danes zaidemo tako v gostilno s pristnimi domačimi jedmi kot v rafinirano restavracijo. Ustanovili so tudi igralnico, ki v Novo Gorico in njeno oklico privablja številne italijanske goste, ki bi se sicer za severno Primorsko gotovo ne zanimali, dobro sodelujejo z zasebniki, uveljavljajo kakovost in širijo turistično ponudbo.
Pred kratkim je HIT ustanovil novo podjetje, HIT In vest, ki bo skrbelo za razvoj in raziskavo zanimivih turističnih projektov. V Novi Gorici nameravajo ustanoviti zdravstveni in zobozdravstveni center s fitness centrom in lepotilnim programom, prostori pa naj bi bili urejeni tja do prihodnjega poletja. V načrtu imajo tudi izgradnjo olimpijskega bazena, ki bi služil tako potrebam občanov kot turistom. Veliko zanimanja je tudi za športni turizem. Lega naših krajev dopušča številne tovrstne dejavnosti. V kratkem bodo izpeljali program alternativnega letenja, ki obsega padalstvo, zmajarstvo in letenje z ultra-light letali. Kmalu bodo stekle priprave za prvo travnato športno letališče in sicer na Ajševici. Uredili bodo servis, hangarje, prevoz zmajarcev in jadralnih padalcev, ustrezno gostin-
sko ponudbo in tudi agencijsko ponudbo. Ta dejavnost zahteva le malo prostora, dovolj je dvesto metrov dolg travnik, tako da bodo podobne programe uresničili tudi drugje. Z zasebnikom bodo uredili progo na Sinjem vrhu pri izviru Hu-belja nad Ajdovščino, kjer so pogoji za te športe zelo dobri, primerne prostore bodo uredili tudi na Tolminskem.
Soča je primerna za številne športe in za ribolov. Načrti HIT-a predvidevajo ureditev kampa za kajakaštvo na Tolminskem, popestritev turistične ponudbe v celi dolini Soče in ureditev športnih in gostinskih objektov, to tudi v zvezi s svetovnim prvenstvom v kajaku, novostmi na področju ribolova in morebitnimi spremembami zakona o lovu.
Biser goriške turistične in gostinske ponudbe pa bo ureditev prostorov v gradu na Dobrovem. Za ta zahteven načrt so ustanovili mešano podjetje, v katerem so še italijanski partner in KZ Dobrovo. Z obnovo gradu na Dobrovem bo dosežena restavracijska ponudba višjega nivoja s ponudbo za turiste, ki prihajajo v Goriška Brda. Ponudba bo seveda vezana na vrednote gradu, stalno razstavo del slikarja Zorana Mušiča in stalno enološko razstavo. V okviru te ponudbe bo urejena tudi bogata vinoteka.
Načrti HIT-a gredo torej v turistični razvoj severne Primorske. HIT živi v mestu z mestom. V zadnjih letih so posodobili veliko število gostinskih objektov v občini, uredili prostorno parkirišče in sodelovali z mestom pri urejanju infrastruktur in marsikje drugje. V podjetju je skrb za kakovost in pestrost storitev na prvem mestu in tudi zaradi tega imajo na kadrovanju preko sto štipendistov, nekatere tudi na šolanju v tujini. Ponudbo stalno širijo in iščejo nove možnosti uveljavitve tako na domačem kakor tudi na zahtevnejših tujih tržiščih. Sodelovanje z zasebniki je iskano in zaželeno, saj konkurenca popestri ponudbo, ta pa širi tržišče. Samo s skupnim trudom vseh turističnih in gostinskih delavcev bo namreč mogoč popoln turistični razcvet tega predela Slovenije.


NOVA GORICA
HOTELI IGRALNICA TURIZEM p.o.
NOVA GORICA 65102, CESTA IX. KORPUSA 35 Telefoni: (065) 21324, 21344, 23083, 21327 TELEFAX 26430
•	Casino Nova Gorica, hotel Park, ® 065/26-178
•	hotel Park Nova Gorica, ® 065/21-442, 23-006
•	hotel Delta, Nova Gorica, Kidričeva 7, ® 065/23-812
• hotel Sabotin, Nova Gorica, IX. korpusa 35, S1 065/21-324
•	restavracija Mark, Šempeter pri Gorici, ® 065/31-103
• pizzeria Triglav, Nova Gorica, Cankarjeva 12, ® 065/23-959 • domača gostilna Pri hrastu, Nova Gorica, Kromberška 2, © 065/21-064
Ob občinskem prazniku voščimo vsem občanom, prijateljem in obiskovalcem ter se priporočamo
Gradbena dejavnost na območju Nove Gorice
Na marsikaterem kraju v Novi Gorici vidimo zidarje in gradbene stroje. Prostora za nove gradnje res ni veliko, pa se še vedno gradi. Poleg stanovanjskih stavb sedaj gradijo zdravstveni dom, kulturni center in mladinski dom, poleg tega pa povečujejo tudi nekatera šolska poslopja. Kmalu bodo pričeli graditi nov telekomunikacijski
center.
NOVA GORICA, 25. JUNIJ 1B TELEFON (065) 23712
Ob prazniku občine čestitamo vsem občanom in svojim poslovnim partnerjem
/O ljubljanska banka
Komercialna banka Nova Gorica, d.d.
DEVIZNO VARČEVANJE • ITALIJANSKE POKOJNINE
Ljubljanska banka Komercialna banka Nova Gorica, d.d. sporoča in vabi vse prejemnike italijanskih pokojnin in druge občane, da se oglasijo in odločijo za devizno varčevanje preko banke, ki jim zagotavlja:
—	varnost in zanesljivost deviznih naložb
—	takojšnje razpolaganje s pokojnino v gotovini ali čekih
—	visoke devizne obresti na privarčevana sredstva
—	različne oblike vlaganja deviznih prihrankov
—	možnost konvertiranja v druge valute
—	različne dodatne storitve za poslovanje z deviznimi sredstvi na tujem
Varčevalec lahko izbira med vpoglednimi deviznimi vlogami in vezavo prihrankov na eno do pet let. Od 1.8. 1990 dalje priznava banka višje letne obrestne mere. npr.:
vpogledne __________vezane hranilne vloge______
	hranilne vi.12 mesecev		24 mesecev	36 mesecev	60 mesecev
ITL	7,00 %	8,50 %	9,00 %	9,50 %	10,50 %
USD	5,40 %	7,25 %	7,25 %	7,35 %	7,50 %
CAD	10,35 %	12,35 %	12,15 %	12,15 %	12,00 %
Višje devizne letne obrestne mere, predvsem pa zagotovljena varnost in zanesljivost vaših deviznih naložb, naj pripomorejo k vaši odločitvi. Oglasite se lahko v svoji matični ali katerikoli enoti LB Komercialne banke Nova Gorica, kjer vam bodo njeni uslužbenci s prijaznostjo vedno na uslugo.
MlPPOIrt
Ob prazniku občine Nova Gorica
ISKRENO ČESTITAMO
in vam priporacamo
NAŠE DOBROTE PO VAŠEM OKUSU...
A£IP Nova Gorica
NOSILEC KVALITETE ZA LETO 1990
rmooi/z
OBMOČNA SKUPNOST
NOVA GORICA
s predstavništvi v
AJDOVŠČINI
IDRIJI
TOLMINU
čestita svojim zavarovancem in občanom ob občinskem prazniku
Iskra
Iskra Avtoelektrika Nova Gorica p. o.
Šempeter pri Gorici
kakovost + zanesljivost
Največji jugoslovanski proizvajalec avtoelektrič-ne opreme nudi po konkurenčnih cenah:
—	alternatorje
—	zaganjalnike
—	motorje za hidravlične pogone
—	vžigalne tuljave vseh tipov
—	regulatorje napetosti
—	elektronske izdelke ža avtomobile
MŽkr. C?1

m,
&
h
-ti.
Za svetovne proizvajalce vozil:
AUDI, MERCEDES, BMW, VW, OPEL, FORD, FIAT, LANCIA, ALFA ROMEO, CITROEN, RENAULT, PEUGEOT, VUGO, IVECO, TAM, FAP FAMOS, OM, MAN, RABA, TATRA, IMR, IMT, TORPEDO, SAME iW-
Po priključitvi zgrajeno mesto
Od časa takoj po priključitvi k Jugoslaviji ko so zasadili Prve lopate na območju med novo državno mejo, Solkanom, Kromberkom In Panovcem, se je Nova Gorica nenehno raz-yijala. Tu so zgradili upravna in šolska ter trgovska poslopja ter veliko stanovanj. Zgradili so stolpnice in lične enosta-hovanjske hišice. Zazidljivih prostorov skoro da ni več, se-
daj gradijo že na obronkih, veliko stanovanj so zgradili v Rožni dolini, v Šempetru in v Vrtojbi. Odkar je bila zgrajena sabotinska cesta se marsikdo v Novi Gorici odloči obnoviti staro hišo v Brdih ali zgraditi na tem območju čisto novo stanovanjsko stavbo. Na naši sliki je panorama Nove Gorice s Sabotinom in Sveto goro v ozadju.
_______ Izdelovanje ženskih poročnih oblek -----
čestitke k občinskemu prazniku
Šuler Mirjana, Loke 26/F - NOVA GORICA - Tel. (065) 22452
Solkanska rl\ industrija
i nova gorica/ apna
\^ Nova Gorica
ODD101/1
SOLKAN
GOSTIŠČE ODDIH GRAVNAR DRAGO - ANICA Skalniška 10 65000 NOVA GORICA Tel. (003865) 21568 OB TORKIH IN SREDAH ZAPRTO
TURISTIČNA AGENCIJA
gH 65290 ŠEMPETER PRI GORICI
TRG IVANA ROBA 7 - TEL. (065) 32053
Turistična agencija GE A vam organizira individualne in skupinske izlete po želji: PARIZ, KAIRO, ISTAN-Z GEO da,	BUL, AMSTERDAM, MOSKVA-LENINGRAD... ter
vendar za odtenek jesenski oddih ob morju, v hribih in toplicah. Za za-prijetneje.	ključene skupine posebni popusti!
cestno podjetje nova gorica
P-O.
Poslovnim partnerjem in občanom iskrene čestitke ob prazniku občine Nova Gorica
PECI01/1
pecivo
Pecivo Nova Gorica
Pekarsko-slaščičarska delovna organizacija p. o. 65000 Nova Gorica Leninova 26
Tel. 065/24611, 24622, 24633
Želimo vsem občanom mnogo uspehov ob njihovem prazniku
SGPG01/2
r
sgpgorica
"'N
splošno gradbeno podjetje gorica p.o. nova gorica
ob prazniku občine Nova Gorica ' čestitamo vsem poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom
_________________sgp gorica___________________
splošno gradbeno podjetje gorica p.o. nova gorica
ob prazniku občine Nova Gorica želimo vsem občanom in delovnim kolektivom veliko delovnih uspehov
PROIZVODNJA PRALNIH IN ČISTILNIH SREDSTEV TER PREHRAMBENIH PROIZVODOV
Iskreno čestitamo ob prazniku občine Nova Gorica
SENG01/1
SENG
čestita °b prazniku občine Nova Gorica
- . :%k
Oglase
Pripravil
SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA
Delovna organizacija za proizvodnjo in prenos električne energije
^HE Doblar, 65213 Kanal HE Plave, 65210 Anhovo „ Bektroproizvodnja Gorica, 65000 Nova Gorica S;E)ektroprenos Divača, 66215 Divača ektroprenos Gorica, 65000 Nova Gorica

publiest
telefon: (040) 7796688
vsem občanom čestitamo
ob prazniku občine Nova Gorica
ELEKTROTEHNA proizvodnja in trgovina Ljubljana, Titova 51 telefon (061) 320-241 telex 31-130, 31-184 yu etehna
—	proizvodnja glasbil in učil
—	trgovina na debelo, skladiščenje in transport
—	zunanja trgovina: izvoz, uvoz, zastopanje tujih firm, maloobmejni promet, kooperacije
:— trgovina na drobno v 51 prodajalnah v Sloveniji in Hrvaški

hv
TČ
ELEKTROTEHNA
stran
Ob naslovu: tako je »II becco giallo« ponazoril fašistično politiko v tedanji Julijski krajini; pod naslovom štirje bazoviški junaki Bidovec, Miloš, Marušič in Valenčič
' '	'*	' i ■ ' :
iERO...
f ..
obletnica
nedelja, 9. septembra 1990
Italijanski antifašisti o usmrtitvi štirih bazoviških junakov
Smrtne obsodbe so bile odločene že pred samim začetkom procesa
Usmrtitev štirih bazoviških junakov Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča je globoko in dramatično odjeknila v evropski in tudi širši mednarodni javnosti. Pred nekaj dnevi smo objavili, kako so evropski časopisi poročali o procesu in ustrelitvi štirih slovenskih fantov in kako so ocenjevali ta zločin fašističnega režima. Odnosu fašistov do Slovencev v Julijski krajini pa so posvečali precejšnjo pozornost tudi italijanski antifašisti. Tako je na primer združenje Giustizia e liberta, ki je v svojem tisku stalno spremljalo prej proces in usmrtitev Vladimira Gortana v Istri, nato pa proces in usmrtitev štirih slovenskih fantov, leta 1933 izdalo žepno brošurico, v kateri je obravnavalo fašistično raznarodovalno politiko v Julijski krajini. Brušura je imela značilen naslov »Fašizem in mučeništvo manjšin (II fascis-mo e il martirio delle minoranze).
O obdobju ob koncu dvajsetih in začetkom tridesetih let in specifično o aretaciji in obsodbi Vladimira Gortana in aretaciji in obsodbi Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča, je v brošuri med drugim zapisano:»Posebno sodišče se je zaradi procesa preselilo iz Rima v Pulj: ta selitev dokazuje, da so sodniki sklenili izreči vsaj eno smrtno obsodbo že pred začetkom procesa. Predsednik sodišča je v intervjuju z nekim rimskim novinarjem izjavil med drugim, "da je krivda obtožencev jasna kot beli dan«. Gortan je bil 14. oktobra 1929 obsojen na ustrelitev, ostalim štirim-
obtožencem, med katerimi je bil tudi komaj 17-letni fant, pa so prisodili obsodbo na 30 let ječe. Sodniki niso priznali nobene olajševalne okoliščine in niso upoštevali mladosti obtožencev, ki niso najbrž ravnali zelo preudarno.
Ali je režim mislil, da bo s strogimi obsodbami zlomil odpor Slovanov? Če je bil to njegov cilj, je kmalu spoznal, da mu je spodletelo. V zadnjih tednih leta 1929 in v prvih leta 1930 so obstrelili slovenskega pripadnika milizie Gio-vannija Cureta, ki se je rešil za las; v Lokvahso bile zažgane otroške jasli; podobna usoda je doletela šolo v Bazovici; pri Hruševju je bil ubit slovenski pripadnik milizie Goffredo Blasina; 10. februarja 1930 je bombna eksplozija v poslopju tržaškega fašističnega dnevnika, ubila novinarja in ranila tri delavce; marca istega leta so bila požgana tri šolska poslopja v Škrbini, Branici in Zgoniku; maja sta bila v Dolini ubita sekretar fascia Antonio marangoni in njegova žena.
Proces zaradi bombnega atentata na tržaški dnevnik je bil od 1. do 5. septembra 1930 v Trstu. Tudi v tem primeru je Posebno sodišče napovedalo smrtne obsodbe s tem, da se je iz Rima začasno preselilo v Trst. Odvetnik, ki je branil najbolj izpostavljene obtožence, je za svoje kliente zahteval... smrtno obsodbo: "Miloš in Bidovec sta v izredno slabem položaju. Obrazložila sta svojo zločinsko dejavnost. Zelo hudo je to, kar sta naredila proti listu II Popolo di Trieste,
kar je imelo okrotne posledice. Zato ju je treba osoditi na najstrožjo kazen, tisto kazen, ki je nima poguma imenovati.«
Za tako obrambo je zahteval od družine 30.000 lir honorarja. Posebno sodišče je obsodilo na smrt štiri obtožence, med katerimi je nemu bilo komaj 22 let. Od ostalih obtožencev je bil eden obsojen na trideset let zapora, ostalih 11 pa na kazni od 2 do 22 let ječe.
Med procesom in v naslednjih treh dneh je bilo v Trstu obsedno stanje. Fašistične škvadre so kolovratile po tržaških ulicah in okolici ter aretirale, pregledovale in pretepale mimoidoče. Ob koncu procesa se je pred sodiščem zbrala množica okoli 3.000 ljudi in čakala na razsodbo. Ko so pripadniki fašistične milizie prišli in sporočili, da so bili štirje obtoženci obsojeni na smrt je množica sprejela sporočilo z ledenim molkom in se nato počasi razšla.
Razsodba je bila izvršena naslednjega dne ob 5. uri. Šestinpetdeset pripadnikov milizie je stre-' Ijalo na štiri obsojence ob rpisotnosti 500 črnosrajčnikov. "Bataljon," je poudarila uradna agencija, "je bil izreden v svoji odločnosti in neprizadetosti." II Fašistični list Foglio d ordini je v članku, v katerem je opaziti Mussolinijev slog, napisal, da »je bilo vedenje črnih srajic perfektno", ob tem pa napovedal,da "je na zalogi še drug. svonec za druge hrbte". Družine usmrčenih so bile obveščene dve uri po eksekuciji. Ni jim
znano, kje so pokopana trupla in ne morejo niti moliti na njihovem grobu.
Ob tem velja poudariti, da se je ob procesih, ki so se končali s smrtnimi obsodbami, fašistična oblast spomnila, da se tudi znotraj meja Italije govori neitalijanski jezik: in v brk zakonu, ki predpisuje izključno uporabo italijanskega jezika v vseh sodnih aktih, so poskrbele za prevod obeh obsodb v slovenščino in sbrohrvaščino, da so ju nalepili v vseh občinah Julijske krajine, kjer stanujejo ljudje, ki govorijo drug jezik.«
v listu »II becco giallo«, ki so ga italijanski antifašisti izdajali v Parizu, pa je bilo ob ustrelitvi bazoviških junakov zapisano, da »fašizem sili v vojno, ker vidi v tem najmanj neslaven način propada. Prav zaradi te potrebe... je naslednik in posnemalec Obeševalca hotel, da so ob meji z Jugoslavijo "spregovorile« puške milizie in da je vod krvnikov... paradiral po ulicah prestrašenega Trsta«. Fašizem, trdi list, je vklenjen v sisteme, iz katerih je nastal in na katere se opira; reakcija, krajevnega prebivalstva, ki bi bila absurdna v svobodni državi, pa se kaže kot patriotsko žrtvovanje narodu, ki ga resnična in demokratična Italija želi kot prijatelja. List poudarja, da se fašizem v odnosu do Slovencev vede prav tako zati-ralno kot avstrijsko cesarstvo do Italijanov in vodi »bestialno politiko, s katero zavrača in pozablja obveze, ki jih je Italija sprejela in ki so edino jamstvo za mir in prijateljstvo«.
Pri založbi Lipa izšla knjiga Milice Kacin-VVohinz
Prvi antifašizem v Evropi
Prav v dneh šestdesete obletnice ustrelitve bazoviških junakov je pri založbi Lipa v Kopru izšla knjiga slovenske zgodovinarke Milice Ka-cin-VJohinc »Prvi antifašizem v Evropi« s podnaslovom Primorska 1925-1935. Knjigo je avtorica, ki raziskuje zgodovino Slovencev med obema vojnama, posvetila prav ba-
zoviškim žrtvam. »Prvi antifašizem v Evropi« je nadaljevanje dveh del Milice Kacin-Wohinz na isto temo in sicer »Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918-1921« in »Narodnoobrambno gibanje primorskih Slovencev 1921-1928«.
Kot piše v predgovoru sama avtorica je raziskava zamejena na raz-
dobje 1925-1935, kar seveda ne pomeni, da je bil slovenski antifašizem omejen na to dobo. To zamejitev ji je narekovalo predvsem bogastvo gradiva, dogajanje in tematike in želja, da bi obdržala enake kriterije in metodo raziskovanja kot v ostalih dveh delih. Leta 1925 je fašizem stopil na pot totalitarnega režima, Slovenci pa so začeli z organiziranim ilegalnim nacionalnim odporom. Obdobje 1925-1935 je bilo čas ostre sovražnosti Italije do Jugoslavije, kar je pogojevalo tudi primorsko nacionalno antifašistično akcijo. Leto 1935 pa je mejnik tudi zato, ker je dosegel fašizem po zmagi v Etiopiji italijanski imperij in svoj vrhunec, odtlej je stopal skupaj z nacistično Nemčijo po poti agresij, proti čemur so se tudi na Primorskem združile nacionalne in razredne antifašistične sile.
Milica Kacin-Wohinz utemeljuje izbiro svojega raziskovalnega področja z željo, da skuša »z obravnavo narodne manjšine kot subjekta dopolniti podobo, ki jo je že pred drugo svetovno vojno ustvarila jugoslovanska historiografija, zlasti po zaslugi dr. Lava Čermelja, podobo, ki kaže primorske Slovence in istrske Hrvate med vojnama zgolj kot predmet fašističnega raznarodovalnega pritiska in se je kot taka vtisnila v zgodovinski spomin. Pri tem nisem odkrila samo narodne revolucionarnosti "Tigra«", v nasprotju s tedanjo oceno slovenske politike, ki mu je odrekala pravico do znanstvene raziskave, češ da je bila zgolj špijonaža zapadnih sil in Jugoslavije, marveč sem se srečala tudi z "meščanskimi" strankami, liberalne in krščanske smeri«.
Avtorica dodaja, da ni bil namen tega dela prikazati celotno zgodovino slovenske narodne manjšine v fašistični Italiji. Gospodarska, socialna, kulturna in strukturna zgodovina terjajo posebno obdelavo, v knjigi pa nastopajo mimogrede, kolikor je nujno potrebno ža razumevanje procesov in kolikor je bilo mogoče razbrati iz skromne literature. In tudi dogajanje pri istrskih Hrvatih je omenjeno le, kolikor je povezano s tematiko Primorske. Knjiga je grajena na dolgotrajnih raziskavah v italijanskih in jugoslovanskih arhivih in je nedvomno pomemben prispevek k osvetljevanju naše polpretekle zgodovine.
ENAI01/5
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Center za poklicno usposabljanje Trst
Ul. delTIstria 57 tel. 765285
ZA ^)DRAt§LE
TEČAJI ZA SPECIALIZACIJO IN IZPOPOLNJEVANJE
SEKTOR INFORMATIKE:
Tečaji alfabetizacije
□	bazična informatika
Drugostopenjski tečaji
□	uvajanje v programiranje
□	programiranje v BASIC
□	programiranje v CLIPPER
□	programiranje v C
□	uporaba dBASE III
□	uporaba elektronskega lista
□	uporaba Word Processorja
□	uporaba CAD
□	mehanizirani računovodski zapisi
□	mehaniziranje upravljanja z osebjem
ELEKTRONSKI SEKTOR:
□	tehnike video in avdio snemanja
□	prenos podatkov
□	električne in elektronske instalacije
AVTOMOBILSKI SEKTOR:
□	elektronika avtomobila
□	elektronske naprave za kontrolo
□	instaliranje in diagnoza avtoradijskih naprav in dodatkov
POSTDIPLOMSKO UDEJSTVOVANJE (za absolvente višjih šol)
□	Tehniki za industrijski »OFFICE AUTOMATION«
□	Tehniki za upravljanje in »OFFICE AUTOMATION"
Informacije in vpisovanje v tajništvu šole od 9.00 do 12-00 in od 15.00 do 17.00 (sobota 9.00 - 12.00)
Dogajanje na beneškem mednarodnem filmskem festivalu
Ko ljudi trka luna, je vse mogoče
Kdaj in s kom smo lahko ljudje srečni? Koga lahko ljubimo, koga moramo ljubiti, koga pa lahko spravimo s tega sveta kar tako, ker imamo ‘Uno? Francoski režiser Claude Lelo-Uch si je zadal zahtevno nalogo, da nam s filmom razodene, kako sam 9leda na ta sorazmerno zapletena življenjska vprašanja. Je že res, da je zato potreboval kar 131 minut (v katera je vsekakor vštet 13-minutni predfilm o lepotah Normandije), vendar thu moramo tokrat priznati, da je bil s svojim podvigom uspešen. »11 y a des Ipurs... et des lunes« (So dnevi... in lune) je 31 film režiserja, ki je kljub nasprotovanju dobršnega dela francoske kritike posnel kar 30 filmov v tridesetih letih. Večina njegovih filmov nas lahko zanima le v kolikor sestavni del neobičajno bogate filmografije, nekajkrat pa se je Lelouch jz.kazal. Sodeč po reakcijah občinstva le tokrat zadel res v črno. So dnevi... m lune je kajpak ljubezenski film na francoski način. Režiser nam skuša obrazložiti, da je poroka predvsem stvar sožitja in omike. Ljudem pa prizna razbremenilno okoliščino, da so Pač živa bitja sestavljena iz vode in so zato podvržena »plimam« in »osekam«. Skratka, vse nosi luna. V ščipu, v okrogli belini, ki nam mežika tako v naravi (tiskovni urad se je vsekakor uštel, saj je najavil ščip za dan pro-Nkcije) kot na platnu. Ob polni luni se dogajajo čudne stvari. Ljudje se zagabijo opoldne, sredi noči, še posebno v času, ko se lahko gledajo v mesečini, pa si skakajo v lase, razdirajo ljubezenske in zakonske zveze, kradejo urug drugemu srečo. Razdiralni učinki so lahko tudi dolgotrajni in spravilo človeka do živčnega zloma, do zločina.
Da bi nam čim bolj podrobno objasnil svoje stališče, se je režiser odločil Za lepljenko. Predstavil nam je nekaj Parov, to je žensk in moških, ki imajo skupnega le toliko, da so se odločili z^a poroko, ne da bi se dodobra spoznali. Hazarder si je ženo priigral, av-mprevoznik je vzel štoparko, ribič dekle, ki jo je spoznal le nekaj dni prej, °dvetnik pa stevardeso, ki ga je na c°ncordu spremljala v New York. Pa-rov je tako že nekaj, v kratkem pa jih °o še več, ker se bodo množili kot se množijo celice. Razdvajali se bodo in ®e ločili, nastajale bodo nove enote, m bodo prav tako labilne in tako na-Pnej v nedogled. Še celo smrt enega f protagonistov ni zadosten razlog, ua se veriga prekine. Da bi Lelouch Poudaril človekovo odvisnost od lune m narave, je vse nove pare sestavil iz starih, ubogim »mesečnikom« pa je PaprtH še dodatno zlo: poletno uro.
Človeka že tako trka luna, če pa mora poleg tega še pomakniti kazalce za uro naprej, si lahko brez težav razlagamo jutranje morilske popadke.
Zdaleč manj opravičljivi pa so zločinski vzgibi, ki so zaznamovali zgodovino evropskih narodov v tem stoletju. Beneški festival nam je včeraj ponudil dva filma, ki nimata na prvi pogled nič skupnega, govorita pa o stvareh, ki so si presenetljivo sorodne. Delo »Martha und Ich« Jirija Weis-sa lahko brez težav vključimo v seznam boljših filmov o nacizmu in preganjanju Židov, težko pa bi našli kako žanrsko primerjavo za »filmski dokumentarec« »Reguiem ftir Domi-nic« Roberta Dornhelma. Robert in Damic sta bila narmeč dobra prijatelja, oba sta se rodila v Temišvari, le da je sedaj Dornhelm na Lidu, Dominic Pa-raschiv pa je umrl 27. decembra lani v neki romunski kaznilnici, kjer je bil zaprt, ker so ga obtožili pokola osemdesetih tovarišev. O Dominicu je poročal tisk, saj je nova romunska oblast v njem našla »temišvarskega zločinca«. Šele maja letos so uradno priznali, da je bil nedolžen in ga rehabilitirali. Vsekakor prepozno, zato je Robert Dornhelm pomislil, da bi lahko Romunom vrnil milo za drago in to z istim orožjem. Romuni so zločinca ustvarili s pomočjo medijev in strumen-
talizirane propagande, Dornhelm je svoj presunljivi »je accuse« sestavil iz isfega gradiva, festivalu pa naj gre priznanje za uvrstitev »filma« v izreden program.
Po »Reguiemu za Dominica« sta se morala Michel Piccoli in Marianne Sagebrecht, nosilca naslovnih vlog Weissovega filma, zadovoljiti s krajšim aplavzom. Prav gotovo bi oba zaslužila več pozornosti, naključje pa je naneslo, da sta govorila o nacizmu občinstva, ki je še razmišljalo o včerajšnjih pokolih v Romuniji in sta zato ostala ovita v neke sanjske tančice. Kar se je dogajalo pred drugo svetovno vojno v družini židovskega ginekologa, ki je iz ljubezni in z ljubeznijo poročil svojo guvernanto, je očitno dej a vu.
Odločno »passec« je bil tudi film Jamesa Ivoryja »Mr. and Mrs. Bridge«, ki smo ga gledali že v petek in ga že vrtijo tudi v deželnih kinodvoranah. Ogled filma toplo svetujem vsem, ki bi si radi privoščili lifting. Poglejte, kaj je kirurg počel na Paulu Newma-nu, pa se boste premislili! Raje prisluhnite nasvetom gospe Woodward, ki je počakala vse do danes, da je občinstvu pokazala svoj igralski talent. Ne da bi prekinila ali »zlikala« ene same gube na obrazu in dekolteju.
EVA FORNAZARIČ
Režiser James Ivory
Ob delih Bacha in domačih avtorjev Merkuja in Sofianopula
Suverena Šiškovičeva izvedba
Evangeličansko-luteranska cerkvica na Trgu Panfili že dolgo ni bila tako polna, kot je bila v četrtek zvečer za drugega iz serije komornih koncertov v okviru letošnjega "Glasbenega septembra". Razlog je bil na dlani: nastopil je naš tržaški violinski vrituoz Črtomir Šiškovič, ki je svoje violinske študije začel pri naši Glasbeni matici (s prof. Kjudrom), nadaljeval na konservatoriju Tartini v Trstu in v Ljubljani, nato se izpopolnjeval v Kolnu (pri prof. Osimu), v SZ in v ZDA, že vrsto let pa nastopa kot solist s simfoničnimi orkestri, v komornih sestavah in z recitali po Evropi. Trenutno je koncertni mojster simfoničnega orkestra v Parmi, kar je bil pred odhodom v Parmo tudi pri Verdijevem orkestru v Trstu.
Za svoj violinski recital v evangeličansko-luteranski cerkvi si je izbral izredno zahteven spored, kakršnega se lahko lotijo le redki mojstri, saj predstavljajo tri Bachove partite za violino solo in šest Sonat za violino solo, trd preizkusni kamen tako iz tehničnega, ritmičnega kot inter-
Črtomir Šiškovič	(foto Magajna)
pretativnega ozira. V Partiti št. 3 v D-Duru BWV 1006 smo že v kompleksnem uvodnem preludiju zaznali, da bo občinstvo prisostvovalo redkemu doživetju, tako tisto, ki se ogreva za Bachova dela kot tisto, ki njegove mojstrovine težje sprejema. Črtomir Šiškovič je zastavil izvedbo s preciznostjo in čistostjo zvoka tudi v najtežje obvladljivih pasažah in dvojemkah, z vzorno arhitekturno gradnjo in kljub težavnostim z lahkoto tekočim melodičnim in ritmičnim oblikovanjem kontrastno grajenih plesnih motivov s sugestivno zaključno gigo. Resnično je bila to izvedba na visoki ravni.
Enake odlike je Šiškovič demonstriral v sklepni Sonati št. 3 v C-duru BVW 1005, ki sodi med tako imenovane Bachove cerkvene sonate in ki zahteva od interpreta tudi zaradi dolžine in seveda težavnostnih pasaž velik napor in popolno zbranost. Impresioniralo jo je zlasti podajanje Fuge in zaključnega Allegro assai v sklopu slogovno enotne interpretacije tudi bolj melodičnih Adagia in Larga.
Poleg teh dveh del klasične violinske literature je imel Črtomir Šiškovič na sporedu še skladbe dveh tržaških sodobnikov, Slovenca Pavla Merkuja delo Citira-Allegro, ki je nastalo v lanskem letu, in pa skladbo Marca Sofianopula Variante na ljudski ples iz Epira - andante cadenzato. Oba obdelujeta v svojih skladbah ljudsko motiviko. Pavle Merku je ne le kot komponist, marveč tudi kot etnomuzikolog, zajel iz zakladnice ljudske glasbe iz Rezije, kot kaže že sam naslov. S tenkočutnostjo razsikovalca rezijanske arhaične tonalitete in svojskosti ritma po eni in inventivnega ustvarjalca po drugi strani, je ustvaril v svojih elementih stilno prečiščeno kompozicijo, ki jo je virtuoz podal s tako rekoč religioznim spoštovanjem do naše glasbene starožitnosti. Sofianopulove Variante na ljudski ples iz grškega Epira imajo sličen izbor kot Merkujevo delo, le da je osnovna tema pri njem oblikovno bolj razčlenjena in v kadencira-nem andantu. Skladba predstavlja za izvajalca znatne tehnične težave, ki pa jih je Šiškovič na svoji stradivarki premeščal suvereno.
Dolgotrajnim aplavzom se je koncertant oddolžil še s krajšo Tartinijevo Šonato za violino solo XV v G-Duru.
Gost prihodnjega koncerta "Glasbenega septembra" bo v baziliki Sv. Justa, zagrebški organist Andjelko Klobučar.
JOŽE KOREN
In memoriam
Jože
Javoršek
Umrl je prijatelj, da, prijatelj. Eden in poslednji od trojice vzne-mirljivcev (Pirjevec, Zupan, Javoršek) - če k tem dodam še četrtega (Bojan Štih), eden izmed tistih, ki sta ga obkrožala skrajno sovraštvo in skrajna privrženost.
Nisem imel priložnosti, da bi spotoma preverjal iz prve roke vse, kar mu je bilo pripisano. Osebno sem ga spoznal razmeroma pozno, na začetku osemdesetih let. Vedno sem imel občutek, da je pri njem ostalo še veliko nedorečenega...; tak vtis sem imel tudi ob Štihovi smrti. Res pa je, da sem se ob posredovanju najinega skupnega prijatelja, že umrlega režiserja in dramaturga Marjana Kovača, seznanil z Javorško-vimi deli že zdavnaj. Bilo je leta 1968, ko sem dve leti prej prebrano delo »Obsedena tehtnica« ponudil v dramatizacijo naši radijski postaji v Trstu. Bil sem nad to povestjo navdušen, toda takratni ravnatelj inž. Boris Sancin je delo zavrnil...
Ta je bil moj prvi posredni stik s pokojnikom. Njegov slog, njegovo bleščeče obvladanje slovenščine sta me prevzela in oblikovno me ni nikoli razočaral. Ko sva se osebno spoznala pa sem mu tudi povedal, da se z njegovim zaganjanjem in besom ne strinjam in kasneje sva veliko govorila o tem. Toda po strupu in obupu, ki ga je zlil v izpovedi »Kako je mogoče«, sem v isti sapi spoznal, da je njegova bolečina, kljub travmi, prevzeta z vero v življenje, rodila sta se mu v zakonu dva sina, ki zdaj še nista stara dvajset let... Ob tem naj pripomnim, da je bil na otroke sploh zelo navezan. In sploh me je ganila Javorškova ljubezen do otrok in do naroda, kajti menil je, da se bo slovenstvo ohranilo samo z novimi rojstvi.
Javorškova velika zasluga je tudi Trubarjevina na Rašici. Nekje sredi priprav zanjo me je pobaral, če bi lahko sprožil v Trstu akcijo za pomoč pri obnovitvi domačije velikega Slovenca. Ker sem bil ob takih pobudah že nekajkrat opeharjen, sem se hotel takoj prepričati o dejanskem stanju obnovitvenih del in sem nastajajočo Trubarjevino v njegovi družbi tudi obiskal: pred menoj se je res oblikovalo to, za kar se je Javoršek gnal dobršen del svojega življenja. Uvidel sem, da bi to ne bil zapravljen denar in sem res sprožil akcijo v zamejstvu. Boris Pangerc jo je nato izpeljal.
Na grob prijatelja Jožeta naj torej položim tri spominčice, ki naj vsako leto na novo vzbrstijo: njegovo neizmerno ljubezen do slovenščine, njegovo ljubezen do otrok in »njegovo« Trubarjevino. Vse ostalo naj gre z njim v grob. Ob njegovi smrti se je marsikdo oddahnil, peščica prijateljev, ki jih je ob strogih kriterijih ustvarjalnosti plemenito ščitil in imel rad, pa ga bo kljub občasnim zelo hudim nesporazumom ohranila v trajnem spominu.
ALEKSU PREGARC
Pri organizaciji sodelujeta tudi Pokrajina in Rai
Ciklus stare glasbe na Repentabru
Gallus Consorta pred orglami iz 18. stoletja
Med razne glasbene pobude, ki jeseni kulturno poživljajo Trst, se uvrščajo tudi koncerti stare in sodobne glasbe na Repentabru. Ta srečanja s staro glasbo so postala že tradicionalna in imajo vsekakor svoj pomen, saj imamo pri nas bolj malo priložnosti poslušati to zvrst glasbe v avtentični izvedbi, kot se dogaja prav na Repentabru.
Ciklus štirih koncertov (začel se bo v nedeljo, 16. septembra) bo začel poznani in priznani slovenski organist Milko Bizjak. Predstavil bo zanimiv spored skladb, ki so se nam ohranile v knjižnicah frančiškanskih samostanov v Klanjcu in Novem mestu. Ker repentabrska cerkev trenutna ne razpolaga z orglami, se bo Milko Bizjak predstavil kot čembalist (saj je bil čembalo tudi v 18. stoletju že kar običajen nadomestek za orgle).
Uvodnemu koncertu bodo potem sledili še trije. Tako bo ha primer 23. septembra nastopil Gallus Consort, ki bo izvajal skladbe iz 18. stoletja, ki so se ohranile v furlanskih knjižnicah. 30. septembra pa bo Irena Pahor predstavila prerez skozi literaturo, ki je nastajala v stoletjih za violo da gamba. Čeprav poznamo danes violo da gamba mogoče predvsem kot baročni instrument, ima le-ta pomembno vlogo že v renesansi. Uporabljali so jo tudi do začetka 19. stoletja - danes nadomešča tudi njej sorodni baryton, Hay-dnov priljubljeni instrument.
Ciklus repentabrskih koncertov bo zaključil varšavski ansambel Ars nova. Koncert bo zanimiv iz dveh razlogov. V sporedu pod skupnim naslovom Glasbeno romanje v Santi-ago de Čompostela bodo predstavljene vokalne in instrumentalne skladbe, ki so nastale v srednjem veku prav ob romanjih v to daljno špansko mesto. Koncert pa bo zanimiv tudi glede na interpretacijska vprašanja: če imamo o baročni glasbi dovolj informacij, je srednjeveška glasba bolj prepuščena raznim interpretacijam. Že prepis v današnjo notno pisavo predstavlja kar precejšen problem in tudi v samem zapisu so možni razni odkloni. Tu pride še do večjega izraza nenapisana resnica, ki je prisotna v vsaki glasbi: poustvarjalec je istočasno tudi soustvarjalec.
Pri organizaciji koncertov sodelujeta Deželni sedež Rai in tržaška Pokrajina.
uradno priznan jezikovni licej
sedež državnih izpitov
tehnični zavod za računovodje
sedež državnih izpitov uradno priznanih vseh pet let
srednja šola za nadoknadenje izgubljenih let
geometri - knjigovodje - učiteljišče liceji - vrtnarice - srednja šola
informatika poklicni tečaji
tajništvo podjetja programerji IBM - strojepisje stenografija - jeziki knjigovodstvo - aranžerstvo finančni svetovalci
VPISOVANJE
v dnevne in večerne tečaje:
NOV SEDEŽ
TRST - UL. LAZZARETTO VECCHIO 24 TEL. 040/307440 - 307416
18 □ šport
Italijansko nogometno prvenstvo A lige bo letos v marsikaterem pogledu prelomno
Šest za vrh Tvegana poteza Triestine
Letošnje italijansko nogometno prvenstvo A lige bo v marsičem prelomno in to iz več razlogov. V njem bodo še v večjem številu sodelovali vsi najboljši nogometaši sveta, v novi luči se bodo predstavili tudi sodniki, pravila igre so nekoliko spremenjena (zlasti pomembna in mogoče »nevarna« je ukinitev dodeljevanja zmage z 2:0 brez boja v primeru izgredov navijačev), stadioni so povsem obnovljeni, televizija, tako državna kot zasebna, bo še povečala obseg svojih oddaj o nogometu, ne nazadnje pa je bilo med kupoprodajno borzo potrošenih toliko milijard, kot že dolgo ne.
Tudi krog kandidatov za osvojitev naslova prvaka je dokaj širok. Za končni uspeh naj bi se potegovalo najmanj šest moštev. To so prvak Napoli, evropski prvak Milan, njegov mestni rival Inter, zrevolucionirani Juventus, večno nedorečena Sampdoria in znova ambiciozna Roma, toda mnogi omenjajo še dva outsiderja, to sta Torino (ki je v predprvenstvenem obdobju pokazal največ) in Lazio.
Pred začetkom prvenstva se je oglasil predsednik nogometne zveze Ma-tarrese, ki je odkrito dejal, da »stopamo v prvenstvo dokaj vznemirjeni«. Matarrese je poudaril, da mora biti prvenstvo združevalni element v državi proti vsakršnim težnjam po ločevanju (v mislih je imel zadnje pobude Leghe lombarde o federativni ureditvi Italije). Krajevne uprave se morajo angažirati za vzdrževanje stadionov (te so namreč po blišču mundiala povsem
zanemarili), ker to neposredno vpliva na varnost, svoji zvezi pa je naprtil nalogo, da drži korak z naglimi spremembami športne in gospodarske narave, ki so jih v nogometni svet prinesli novi investitorji.
V Italiji bo letos nastopilo kar 57 udeležencev minulega SP, 22 Italijanov in 35 tujcev. Od teh je novih 14 (skupno je novih 19, vseh skupaj pa je tujcev 53), med njimi je - prvič - tudi en vratar (Taffarel od Parme]. Genoa, Juventus in Lazio imajo zaenkrat samo dva tujca. Najbolj obsežna je odprava Brazilcev, teh je namreč trinajst, Nemcev je osem, Urugvajcev pet, Nizozemcev in Argentincev štiri, Jugoslovanov in Švedov tri itd. Tuji trenerji so štrije (Boniek, Lucescu, Boškov in Lazaroni.
Računalnik, ki vsako leto sestavlja koledar prvenstva, je prvim kolom -kot po navadi - odmeril bolj postransko vlogo. Do spopadov med favoriti bo treba počakati še nekaj kol. Štirje mestni derbiji bodo med 9. in 12. kolom. Še najbolj zanimivo naj bi bilo danes srečanje med Romo in Fiorenti-no, čeprav so gostitelji favoriti, kajti Toskancem - kljub obsežnim obljubam in donosni prodaji Baggia Juven-tusu (15 milijard!) - ni uspelo sestaviti konkurenčnega moštva.
DANAŠNJI SPORED
Atalanta - Bari: Bologna - Piša; Cag-liari - Inter; Lecce - Napoli; Milan -Genoa; Parma - Juventus; Roma - Fio-rentina; Sampdoria - Cesena,- Torino -Lazio.
Danes se bo začelo tudi italijansko drugoligaško drugoligaško prvenstvo, ki se bo končalo šele 16. junija 1991, ob samo dveh prekinitvah (23. decembra in 24. februarja 91).
Zaradi nerazumljivih in (za nekatere) nepravičnih pravil italijanske nogometne zveze se drugoligaško prvenstvo postopoma spreminja v neke vrste A-2 ligo, saj se čedalje veča število ekip, ki vključujejo tuje igralce, kar je seveda lepa prednost. Po drugi strani pa je tudi res, da se ti tujci težko privajajo drugoligaš-kim bojem, kjer prideta predvsem do izraza borbenost in kondicija.
Triestina bo danes začela prvenstvo pred svojimi navijači in se pomerila z enajsterico iz Cremone, ki jo lahko uvrščamo med favorite, saj je v glavnem obdržala igralski kader iz prejšnje sezone, ko je izpadla iz prve lige - z Argentincem De Zottijem (le-ta pa danes zaradi poškodbe ne bo igral) in Paragvajcem Neffo.
Tržaško društvo je za to sezono ubralo pogumno, a tvegano potezo. Povsem je prenovilo moštvo ter obdržalo le nekaj igralcev, ki naj bi odigrali vlogo povezave med staro in novo ekipo - vratar Bia-to, kapetan Costantini, branilec Cerone ter »libero« Consagra. Od novih nakupov pa je le eden z »zvenečim imenom«, to je bivši »motorček« Genoe Urban, ki bi po predtekmovanju sodeč lahko postal gonilna sila te ekipe. Ostali so napol neznanci, ki so si sicer doslej dobili nekaj ugleda v glavnem v nižjih ligah in imajo torej edinstveno priložnost, da se dokončno uveljavijo. Potrjeni trener Giacomini je torej potegnil črto nad igralci, ki ni-
Novi nakup Triestine Urban
majo več nobenih ambicij in stopajo na igrišče edinole z namenom, da bi si prislužili svojo plačo. To je prišlo s svojimi negativnimi posledicami na dan v končnici lanskega prvenstva, ko je tržaško moštvo zaradi demotivacije tvegalo izpad iz lige.
Prve tekme niso povedale veliko, saj je vodstvo tržaškega društva raje postopoma opravilo priprave in se izognilo prijateljskim tekmam s kakovostnejšimi. Tako je igrala ekipa »zares« le v italijanskem pokalu, ko je dvakrat premagala sicer skromno enajsterico iz Licate ter v sredo, ko je tesno izgubila z Milanom, ki pa je igral z rezervno postavo. Za izvedence in za tržaško publiko je torej eki-
pa prava neznanka, čeprav gre pripomniti, da so se v tem neskončno dolgem prvenstvu bolje izkazala moštva, ki niso bila favoritov.
Povsem drugačno pa je vzdušje prl drugem deželnem ligašu Udineseju. Furlansko moštvo je obdržalo v glavnem igralce iz prejšnje sezone s svetovnima podprvakoma Balbom in Sensinijem ter z dobro znanimi italijanskimi soigralci-Vendar bo ekipa startala z —5 točkam1 zaradi znane afere z bivšim predsednikom Pozzom. Ta penalizacija zna bih zelo nevarna predvsem zaradi psihološke teže, ki jo imajo igralci v začetku prvenstva, da bi nadoknadili zamujeno, kar je potem občutno predvsem v končnici prvenstva.
Nekaj podobnega se je pripetilo Tries-tini pred tremi leti... Poleg tega pa je v videmskem društvu še danes odprto vprašanje lastništva ekipe, saj si skupina vidnih osebnosti (t.i. skupina garantov) zaman prizadeva, da bi dobila naslednika bivšemu predsedniku. Očitno so zahteve Pozza precej visoke, saj rešitev problema je še oddaljena. Tudi to prispeva k vzdušju negotovosti in bojazni, ki vlada v videmskih krogih pred otvoritvijo tega prvenstva, ki se bo za Videmčane začel z gostovanjem v Lucchi proti novincu v ligi.
IGOR PAVLETIČ
DANAŠNJI SPORED (16.00)
Ancona - Barletta; Ascoli - Modena; Avellino - Brescia; Foggia - Cosenza; Verona — Messina; Lucchese - Udinese; Reggina - Reggiana; Salernitana - Padova; Taranto - Pescara; Triestina - Gremo-nese.
Danes v Monzi VN Italije v formuli ena
Obeta se hud boj
Veliki presenečenji na teniškem prvenstvu ZDA v Flushing Meadovu
Sabatinijevi ženski turnir Andre Agassi izločil Beckerja
Fondriest prvi po Laciju
V 3. jugoslovanski nogometni ligi
Lahka zmaga Kopra doma
KOPER — V 3. jugoslovanski ligi je v 5. kolu Koper na Bonifiki gladko s 3:0 premagal Junaka iz Sinja. Pred okrog tisoč gledalci so bili uspešni Ban, Zulič ter Breznikar. Izola je na gostovanju derbi z Radnikom izgubila tesno z 0:1, presenetljivo pa je izgubil v Ljudskem vrtu Maribor Branik po-streljanju enajstmetrovk. Maribor je s 6 točkami šesti, Koper s petimi sedmi, Izola pa z dvema šestnajsta.
Ostali izidi 5. kola: Jugokeramika -Trešnjevka 3:0, Prijedor - Primorec 2:4 (0:0), Krajina - Orijent 2:0, Mladost -Segesta 1:0, Zadar - Rudar 4:0 in Split - Varteks 6:2. (Kreft)
Gataullin - Bubka z rekordom?
RIETI — Številni junaki EP iz Splita bodo skušali v Rietiju zaslužiti zadnje milijone sezone. Bubka in Gataullin nista izključila naskok na svetovni rekord v skoku s palico. Tekli bodo tudi Lewis (100 m), Burrell (200 m) ter Her-nandez in Johnson (400 m).
Zaradi zastrupitve s hrano Antibo še ni prebolel krize in ne bo nastopil.
Po vinu in tartufih še med
VIDEM — Čedadska čebelarja Gigi in Luca Nardini bosta skušala zasloveti z darilom 50 kg medu igralcu Udi-neseja, ki bo danes proti Luccheseju dosegel prvi gol.
MONZA — Prav v zadnjem hipu je Ayrton Senna - v drugem dnevu poskusnih voženj za VN Italije v formuli ena - dosegel najboljši čas, ko je že vse kazalo, da bo »pole pdsition« pripadala ferrarijevcu Proštu. Prost je le 15' pred koncem uradnega dela voženj dosegel nov rekord, nekaj minut zatem pa je bil Berger na mclarnu le za eno tisočinko sekunde počasnejši. Senna je ves ta čas miroval v boksu, naposled pa se je le odločil za nov poskus in v zadnji minuti pokril krog v T22 "533.
Številne navijače rdečih Maranello-vih bolidov je tak razplet razočaral, vendar pa je treba reči, da glede na karakteristike hitre proge v Monzi in malenkostne razlike v zmogljivostih motorjev honda in ferrari, nima tokrat položaj na štartu nobenega pravega pomena. To sta po poskusnih vožnjah potrdila tudi oba favorita dirke, ki sta oba prepričana, da bosta zmagala. Če je res, da ima Ferrari težave predvsem s kvalifikacijskimi gumami, lahko celo rečemo, da ima Prost danes (štart ob 14.30) nekaj več možnosti za uspeh.
Pozno popoldne je Mansell na srečanju z navijači potrdil, da se bo ob koncu sezone umaknil iz sveta formule ena in napovedal, da misli na poslovilni dirki pred italijanskimi navijači
dati vse od sebe, da zmaga, čeprav se bo o taktiki na dirki dogovoril s Proštom.
1. vrsta: Senna (Br.) mclaren honda 1'22"533; Prost (Fr.) ferrari 1'22"935; 2. vrsta: Berger (Av.) mclaren honda T22"936; Mansell (VB) ferrari T23"141; 3. vrsta: Aleši (Fr.) tyrrell ford 1’23 "526; Boutsen (Bel.) williams renault 1"23"984; 4. vrsta: Patrese (It.) willi-ams renault 1"24"253; Nannini (It.) be-netton ford 1"24 "583; 5. vrsta: Piguet (Br.) benetton ford 1"24 "699; Gugelmin (Br.) leyton house judd T25 "556; 6. vrsta: Donnelly (VB) lotus lamborghini 1"25 "629; Warwick (VB) lotus lamborghini T25"677; 7. vrsta: Bernard (Fr.) larrousse lamborghini 1"25"927; Naka-jima (Jap.) tyrrell ford 1"26 "081 ; 8. vrsta: Martini (It.) minardi ford 1'26"330; Capelli (It.) leyton house judd 1’26"712; 9. vrsta: Modena (It.) brab-ham judd T26 "950; Suzuki (Jap.) larrousse lamborghini 1"26"962; 10. vrsta: Pirro (It.) dallara ford T26"964; Alliot (Fr.) ligier ford 1"27 "043; 11. vrsta: Caf-fi (It.) arrows ford 1'27 "410; Alboreto (It.) arrows ford T27"448; 12. vrsta: Grouillard (Fr.) osella ford 1'27"541; Dalmas (Fr.) ags ford 1'27 "673; 13. vrsta: De Cesaris (It.) dallara ford 1'27 "749; Larini (It.) ligier ford 1'27"937.
NEW YORK — V finalu teniškega prvenstva ZDA v Flushing Meadowu bosta po 11 letih spet nastopila Američana. V včerajšnjem polfinalu je namreč Andre Agassi s 6:7, 6:3, 6:2, 6:3 premagal 3. nosilca Borisa Beckerja, zvečer (ponoči po našem času) pa sta se med sabo pomerila domačina McEnroe in Sampras.
Vmes je bil še finale žensk, ki je prav tako postregel za nepričakovan razplet. Argentinka Sabatinijeva je namreč ugnala št. 1 na svetovnih jakostnih lestvicah Grafovo. Sabatinijeva je z agresivno igro silovito začela in povedla s 4:0, prvi niz pa je dobila s 6:2. Drugi niz je bil mnogo bolj izenačen. Grafova pa je imela set žogo v 12. igri, a je ni izkoristila in Sabatinijeva je v tie breaku slavila končno zmago s 7:4. To je prva zmaga Sabatinijeve v turnirju za veliki slam.
Dvoboj med Agassijem in Beckerjem se je začel v znamenju velike izenačenosti. V prvem nizu je bil potreben tie-break, v katerem je imel Agassi kar pet set-žog, toda niz je vseeno dobil Nemec. Toda v nadaljevanju je Becker precej popustil, kar šestkrat izgubil igro, v kateri je serviral in se je sploh prilagodil igri Američana z osnovne črte, kar je bilo zanj naposled usodno, saj se ga je lotila utrujenost.
Za Agassija je to druga uvrstitev v finale turnirja za veliki slam.
RIM — Italijanski kolesar Maurizig Fondriest je osvojil dirko po Laciju. Bivši svetovni prvak je 208 km prevozil v nekaj manj kot 5 urah s poprečno hitrostjo 42,346 km na uro. Fondriest je v naletu premagal Francoza Deliona in rojaka Cassanija. Glavnina je prišla na cilj s polminutno zamudo.
Tyson v ringu 8. decembra
NEW YORK — Dvoboj med boksarjema težke kategorije Tysonom in Stewar-tom bo v Atlantic Cityju 8. decembra. Sprva bi se morala boksarja srečati 22-septembra, med treningom pa si je Ty-son poškodoval arkado.
Točni skoki sovjetskih padalk
BLED — Na svetovnem padalskem P1' venstvu v Lescah so padalke SZ v ekipo1 konkurenci povedle z enim samim kazenskim centimetrom. Le dva cm od cilj8 so skočile predstavnice Češkoslovaške.
Turnir McDonald v Barceloni
BARCELONA — Na košarkarske® turnirju z udeležbo ekipe NBA bo spO' red tekem naslednji: 11. oktobra Knicks NY — Scavolini in Barcelona — POP 8’ (Jugoplastika); 13. oktobra Scavolini Barcelona ali POP 84 in Knicks NY " Barcelona ali POP 84.
Na včerajšnjem atletskem mitingu na Kolonji
Odličen čas 47”1 na 400 m
Pričakovani mednarodni atletski miting v Trstu je nudil sicer zadovoljivo udeležbo iz tujine, maloštevilni in delno izven forme pa so bili najboljši deželni predstavniki.
Najboljši rezultat dneva je dosegel Bolgar Trajko Vasilijev s časom 47T na 400 m. V istem teku se je izkazal tudi Videmčan Galeotti z 48"'l.
Običajno elitna panoga, met kopja, se je uveljavila tudi letos. Zmagal je Mariborčan Milan Stjepovič, ki je orodje zagnal do 71,64 m, v šestih poskusih pa nekajkrat presegel 70 m. Stjepovič je bil pred leti vrhunski metalec tudi v jugoslovanskem merilu, včeraj v Trstu pa je zabeležil svoj letošnji najboljši rezultat. Igor Stopar (CUS Trst) je dosegel slabih 44,74 m.
Kakovostna je bila palica z zmago Zagrebčana Radovanoviča (4,90 m) in napredkom do 4,80 m Videmčana Ca-poraleja. Dimitrijevič (Kladivar Celje) in Benedetič (Olimpija Ljubljana) sta dosegla 4,70 m.
V ženski konkurenci je bilo svetlejših točk manj. Zagrebčanka Margita Papič je 100 m z ovirami pretekla v 13'7, Gdričanka Andretti pa v daljino skočila 6,02 m. Rahel veter v prsi je preprečil boljši čas na 100 m, v katerem je goriška mladinka Gallina dosegla 12"1 in prepričljivo zmagala.
Na startu sta bila za Bor Infordata Claudia Coslovich in Igor Sedmak.
Številčno sta bila rezultata za oba negativna. Coslovicheva je sicer osvojila tretje mesto s skromno razdaljo
42,10 (Analiza Bavčar na 5. mestu z 38,64 m), Sedmak pa ni zmogel več od 6. mesta s 6,58 m.
Fabio Ruzzier je zabeležil rutinsko zmago v hoji s časom 45T2"9 na 10 km.
Nekaj drugih rezultatov atletov iz Jugoslavije: 800 m Dobša (Zagreb) T51'5; 400 m Luncer (Zagreb) 49 "5; disk Primc (N. Mesto) 52,98 m; daljina ženske: Ribar (Dubrovnik) 5,90 m; kopje ženske: Pirc (Maribor) 51,52 m.
Včerajšnji miting je ob tehničnih dosežkih tudi jasno dokazal, da v Trstu sedaj ni na razpolago organizacije, ki bi bila zmožna postaviti na noge atletski miting z res dobro in predvsem številčnejšo udeležbo ter s proračunom, ki bi ne bil usmerjen samo v finansiranje članov kakega potujočega »cirkusa«.
Včeraj so med drugimi izostali sovjetski predstavniki. Moskovska ekipa je opravila priložnostno tekmovanje med tednom, iz organizacijskih razlo-g[ov pa je morala predčasno odpotovati domov.
Naši rolkarji danes v Oderzu
Enajst rolkarjev-Mladine Resco in tri Grmade Hobles se bodo udeležili finalnega italijanskega prvenstva v ravnini, ki bo danes v Oderzu. Vseh enast naših predstavnikov se je namreč uvrstilo za to sklepno preizkušnjo.
Naši košarkarji zmagali na turnirju Alpe Adria za tretjeligaše
Jadran TKB s pravim pristopom
Jadranovi košarkarji so zmagovalci turnirja Alpe Adria za tretjeligaše, ki se je končal sinoči v Nabrežini.
V	finalni tekmi smo si lahko ogledali dopadljivo igro, v kateri je ob čvrsti in agresivni obrambi prišlo do izraza tudi razpoloženje nekaterih posameznikov v napadu. Latte Carso in Jadran TKB sta si bila v prvem delu vseskozi enakovredna, čeprav so bili Vatovčevi fantje stalno v rahli prednosti, kar jim je omogočilo, da so šli na odmor s solidno prednostjo v točkah. V drugem polčasu sta moštvi nadaljevali z borbeno, toda privlačno igro. Atraktivne poteze so se vrstile kot po tekočem traku. Naši pa so si nekje v sredini polčasa priigrali dvanajst točk prednosti, ki so jih nato z manjšimi ali večjimi nihanji ohranili do konca. Od jad-ranovcev bi tokrat izpostavili bekov-sko dvojico Pregare - Merlin, ki je bila v napadu zelo produktivna, pod košema pa je tokrat spet zelo dobro opravil svojo nalogo Robert Paulina, medtem ko je Mauro Čuk odigral na nivoju samo drugi del tekme. Na splošno pa si pohvalo zasluži celotna Jadrano-va vrsta, kajti prav vsi igralci, ki so stopili na igrišče, so pokazali, da gredo v igro s pravim odnosom in s pravim duhom ter da se ne bojijo prevzemanja odgovornosti tudi v kočljivih situacijah.
V	malem finalu so Tržičani brez velikih naprezanj pregazili mlado novo-
goriško postavo Iskre, ki je že v uvodnih minutah srečanja utrpela velik zaostanek, ki ga je Solvay nato še povečal do konca tekme. Trenerja sta dala priložnost za igranje vsem razpoložljivim igralcev, Tržičani pa so potrdili, da so tudi brez nekaterih ključnih košarkarjev trd oreh, ki bo v ligi marsikomu zamotal štrene.
FINALE ZA 1. MESTO JADRAN TKB - LATTE CARSO 92:83
(42:37)
JADRAN TKB: Oberdan 11 (3:5), Čuk 18 (2:2), Pregare 18, Stanissa 4, Škerk, W. Sosič 6 (2:3), Pertot (0:3), Merlin 16 (0:1), Paulina 12 (2:5), Smot-lak 7 (1:1), M. Sosič, Gerli.
LATTE CARSO: Coppola 2, Černe 13 (1:2), Zuballi, Tonut 17 (3:5), Trivel-lin, Crevatin, Laudano 14 (2:3), Kaiser 2, Menardi 3 (1:3), Briganti 10, Bussani 9 (0:4), Blasina 13 (1:5).
SODNIKA: Dell Osto in Vigini. ON: Jadran 25, Latte Carso 17, TRI TOČKE: Oberdan in Merlin (oba 2), Bussani.
FINALE ZA 3. MESTO SOLVAV - ISKRA	109:79 (56:35)
SOLVAY: Tomasi 11 (1:2), David, Santinato 8 (4:4), Mazzoli 9 (2:2), Gode-as, Oblach 18 (4:7), Bertozzi 10, Geluzzi 8, Miani 12, Mucilli 12 (0:2), Nonino 8 (4:7), Mazzoli 11 (1:2).
ISKRA: Kimlar 4 (4:4), Žagar 2, Kolbe 2 (2:2), Bajec 2, Madeljnič 14 (7:9),
Lutman, Mori 10 (1:6), Miška 16, Gali' jaž 15 (8:11), Žižmond 13.
POLFINALNI TEKMI LATTE CARSO - ISKRA 99:76 (46:44)
LATTE CARSO: Coppola 27 p:5< Čeme 5 (1:2), Zuballi 2, Tonut 22 (6W Trivellin 4, Crevatin 2, Laudano 1 (1:2), Kaiser 10, Menardi 7 (1:4), Briga"' ti 1 (1:2), Bussani 7 (1:2), Blasina 13 (3:3).	7
ISKRA NOVA GORICA: Kimlar ' (0:2), Vranjež 14 (3:4), Bole, Bajec (0:2), Mori 12 (4:5), Mihel, VodoplV?, (0:2), Miška 8 (3:4), Galijaž, Žižmond 1 (1:1), Mavrič 10 (2:2).	,
PON: Kaiser (40). 3 TOČKE: -La"";, no 4, Kimlar, Vranjež, Žižmont. SO NIKA: Polh in Vigini.
JADRAN - SOLVAV TRŽIČ
8l:77
Čuk
(44:31)
JADRAN: Oberdan 13 (2:4), '-v. v (1:2), Pregare 16 (2:3), Stanissa 6, SK* 2, Sosič 2 (2:3), Pertot, Merlin 16 V' '' Paulina 4 (2:3), Smotlak 13 (3:5).	., g
SOLVAV: Tommasi 19 (7:8), Dav® (4:6), Santinato 4, G. Mazzoli, Goa ^ 2, Oblach, Bertotti 6 (4:10), Gal«s^0. (0:1), Miani 6 (2:5), Mucelli 6 (2:2). 1 nino 13 (7:9), T. Mazzoli 11 (L2). SODNIKA: Romano in DelLOsto-3 TOČKE: Oberdan 1. PON: ^ve (28), Pregare (32), Bertotti (40)-
......	* /anorju Sosiče
min. P° P
(zoj, Fregarc (32), Bertotu	[Z-
tehnični napaki Valterju Sosiču- j ključen Pregare v 32. min. P° osebni napaki.	^	.a)
(Can
V finalu nogometnega turnirja za memorial bratov Husu
Brežanom ni uspel podvig
SAN MARCO - BREG	2:0 (1:0)
STRELCA: ,v 35. min. Malusa (11-nietrovka), v 59. min. Sette.
BREG: Fidel, Pečar, Prašel, Giuressi, Kozina, Diminich, Slavec, La Calami-tar Zeugna, Švara, Jež.
. S. MARCO SISTIANA: Pavesi, Pe-fjch, Pisani, Di Pasguale, Miorin, Nor-bedo, De Cecco, Malusa, Sette, Nova-K, Urbisaglia.
S. Marco je tudi letos osvojil proseš-Ki turnir, na katerem so Sesljančani že petkrat slavili zmago. Za uspeh se to-Krat lahko delno zahvalijo tudi Bregu, Ki je sicer igral zares dobro tekmo, a |e zapravil preveč dokaj ugodnih pri-iožnosti. Že v začetku tekme je Zeug-tta v protinapadu sam pred vratarjem Pavesijem zadel prečko, kar je drago stalo Brežane, ki so po prvem delu že zaostajali za en gol, saj je Malusa uspešno izvedel 11-metrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška vratar-
ja Fidela nad napadalcem, ki je prodiral proti vratom.
V drugem polčasu je Breg zaigral izredno odločno, a zelo neorganizirano, tako da so bili Sesljančani zelo nevarni v protinapadu in je Sette kmalu podvojil po hitri osebni akciji. Brežani so ustvarili več ugodnih priložnosti za zadetek, a je vratar Pavesi spretno odbil- prej strele Zeugne in nato še zaustavil nevaren prodor Slavca v kazenski prostor.
Ob teh težavah v napadu pa je sodnik izključil dva igralca in San Marco se je lahko branil brez večjih težav, Malusa pa je bil v protinapadu zelo nevaren. Tako je zadnji del tekme potekal v glavnem dokaj mirno.
Po tekmi bi moralo slediti nagrajevanje, ki pa je bilo zaradi slabega vremena odloženo na današnji dan, in sicer ob 10.30, v prostorih proseš-kega Kulturnega doma.
KONČNI VRSTNI RED: 1. San Marco Sistiana, 2. Breg, 3. Zarja, 4. Gaja, 5. Primorje, 6. San Nazario Supercaffe, 7. Kras, 8. Primorec.	g
Pet naših moštev v deželnem pokalu
Danes bo pet naših ekip zaposlenih v drugem kolu deželnega nogoemtne-ga pokala. Razen Juventine pa bodo vse igrale doma. »Doma«, sicer v Rep-nu bo igrala tudi kriška Vesna. V Križu namreč popravljajo nogometno igrišče.
SPORED NAŠIH EKIP
V Romansu: Pro Romans - Juventi-na; v Doberdobu: Mladost - Villesse; v Bazovici: Zarja - S. Nazario; na Padri-čah: Gaja - San Vito; v Repnu: Zarja -Union.
Svečanost danes na Proseku
Danes bo na Proseku s pričetkom ob 8. uri svečanost ob odprtju dveh novih balinarskih stez, kar je za našo vas lepa pridobitev. Ob tej priložnosti bo tudi mednarodni balinarski turnir. Na sliki (foto Križmančič) novi balinarski stezi, ki ju bodo danes otvorili.
V sredo Milan v Bazovici
Evropski nogometni prvaki Milana bodo v sredo trenirali v Bazovici na igrišču Zarje. Trening se bo pričel ob 12. uri in je pričakovati množičen obisk en samo Milanovih navijačev, temveč tudi drugih ljubiteljev nogometa z vasi m okolice. Čar avtogramov pač ...
Kako to, da bo evropski prvak treniral v Bazovici? Kot je znano, bo v sredo v Trstu tekma za italijanski pokal med Trietino in Milanom. Prvo srečanje se je končalo s tesno zmago Saccnijeve ekipe z 1:0. Tržaški drugoligaš je zaprosil Zarjo, da bi lahko Milančani opravili trening v Bazovici, vodstvo našega društva pa je-seveda privolilo.
Na sliki: Ruud Gullit
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 11. t. m., ob 20.30 na sedežu SPDT v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/3 seja komisije za smučanje in planinstvo. Dnevni red: programiranje za sezono 1990/91.
NAMIZNOTENIŠKA KOMISIJA PRI ZSŠDI
obvešča, da se bo jutri, 10. t. m. pričel tečaj v namiznem tenisu. Za začetnike bo zbor udeležencev v Zgoniku ob 8.30. Zainteresirani se lahko vpišejo za tečaj na licu mesta.
Sk DEVIN
vabi svoje člane, da se udeležijo tradicionalnega pohoda Bazoviški junaki danes, 9. t. m. Zbirališče v Bazovici ob 9.30. Za informacije Bruno Škrk - tel. št. 200236. •
ŠD KONTOVEL -
KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča, da se jutri, 10. t. m., ob 15.30 začenja vadba v minibasketu za letnike 1979 in mlajše. Vabljeni so vsi lanski udeleženci, še posebno pa so dobrodošli novi in predvsem dečki letnikov od 1979 do 1984. Treningi, ki jih bo vodil Jordan Mahnič, bodo vsak dan ob 15.30 na zunanjem igrišču na Kontovelu.
ŠD POLET
KOTALKARSKA SEKCIJA obvešča, da so odprta vpisovanja za nove tečajnike (letnike 1983/84) in tudi za druge ljubitelje kotalkanja. Interesenti naj se javijo na Poletovem kotalkališču od 18. do 20. ure vsak dan, razen sobote in nedelje (tel. 211758).
KK BOR - MINIBASKET sporoča, da se bo vadba v minibasketu (skupini 1979/1980 in 1981/1982/1983 dečki in deklice) začela jutri, 10. t. m., na stadionu 1. maj.
Za informacije tel. št. 361476 (Walter Corbatti).
ŠD MLADINA
obvešča, da se nadaljujejo skupni treningi smučarjev in rolkarjev ob sredah, ob 18. uri. Zbirališče, kot običajno, na igrišču doma A. Sirk.
Ker je v polnem teku prvi test, je zaželena polna udeležba.
SK DEVIN
obvešča, da se nadaljuje predsmučar-ska telovadba na sedežu društva v Ce-rovljah vsako sredo od 18. do 19.30. Možen prevoz z društvenim kombijem. Za informacije tel. na št. 200939 (Kristjan Zidarič).
Doberdobska Mladost se pripravlja na novo nogometno sezono
Največjo pozornost mladim silam
Pri ŠZ Mladost iz Doberdoba so že v Polnem teku priprave članske ekipe 2a bližnje prvenstvo. Vredno je na-?lref podčrtati, da so se pri društvu-y anski sezoni odločili, da bodo zame-JBsli starejše igralce z mlajšo garnitu-Lansko prvenstvo je bilo glede rezultatov negativno, brez dvoma pa ko-,lstno za ogrodje nove ekipe, ki jo bo .et°s vodil trener Lepre iz Ronk. Le-ta le bil doslej mladinski trener pri nogometnem klubu iz Ronk in je v Do-erdob prinesel dolgoletne izkušnje in lesen pristop do dela.
Dario Gergolet, bivši predsednik bruštva, se je posvetil le članski ekipi.
ovedal nam je, da so lansko postavo okrepili z novimi igralci. Pristopili so lvši doberdobski nogometaši Luka b0lja, Aleksander Devetta in Sandro , 6 Lorenzo. Zadnja dva sta igrala pri i:ali iz Gradišča. Važno je tudi to, da si dokončno zagotovili mladega ratarja Baldana, ki je bil v solastniš-vu z ekipo S. Marco. Ob tem še iščejo bya ali tri igralce, ki bi morali zapol-udi nekatere vrzeli na sredni in v na-Pudu. Gergolet nam je povedal, da so leku dogovori z nekaterimi društvi, lcer argumenta ni želel poglobiti.
. “Čeprav so lanski rezultati nekoliko J2ustali«, je dodal Gergolet, »se bomo e,:°s potegovali za višja mesta. Cilj je Približno šesto mesto, nikakor pa ne 'slimo na kakovostni skok. Znano je amreč, da bodo letos napredovale ar štiri ekipe in prav gotovo se jih ar deset pripravlja, da bi si zagotovi-
Vezni igralec Mitja Frandolič
lo napredovanje. Naša je mlada ekipa, ki bi se morala proslaviti in svojim navijačem pripraviti marsikatero prijetno presenečenje.«
Dario Gergolet se je dotaknil tudi težav, ki pestijo društvo in ne dovoljujejo, da bi si ekipa »privoščila« kakovostni skok. Finančni problemi so iž leta v leto hujši, ker je Doberdob ne-
zanimiv za sponzorje. To dejstvo pa zelo hromi delovanje in omejuje marsikatere dolgoročne načrte. Gergolet je tudi podčrtal, da je v Doberdobu zelo težko delati. Društvo stoji na ramenih manjše skupine ljudi, ki so hkrati funkcionarji, delavci, čistijo slačilnice, vozijo nogometaše na tekme in skrbijo za celotno organizacijo. V delovni krog Mladosti je zelo težko dobiti nove člane, ki bi se lotili dela, ne manjka pa komentarjev, tudi pikrih, s strani »zunanjih opazovalcev«. Letos so prebarvali slačilnice in še delajo, da bi uredili prostore okoli igrišča. Za to so zadolženi vedno isti ljudje, ki morajo zanemarjati važnejšo in zahtevnejšo organizacijsko dejavnost.
Za zaključek bi dodali, da se je trener mladinskih ekip Mladosti Dario Frandolič zelo pozitivno izrazil glede dela, ki ga uvaja trener Lepre, in dodal, da bo resnost pri delu gotovo poplačala marsikateri trud mlade ekipe.
(MJ)
RADIO OPČINE
Na jutrišnjem tedenskem športnem komentarju (pričetek ob 18. uri) na Radiu Opčine bo spored naslednji: NOGOMET: A in B liga, prve prvenstvene točke;' amaterski kotiček; turnir za memorial bratov Husu sesljanskemu S. Marcu. KOŠARKA: novi Jadran odigral prvi tekmi na turnirju Alpe Adria. MOTONAVTIKA: v Mariboru se je včeraj odvijala finalna vožnja za SP.
SCUOLA
EDILE
ŠOLA ZA GRADBINCE
TRST
Miramarski drevored 89 Tel. 040/43626
POKLIC
V KATEREM SE VSAKDO
IZKAŽE S SVOJIMI
IDEJAMI IN USTVARJALNOSTJO
VPISOVANJA SE NADALJUJEJO brezplačna vpisnina in obiskovanje
TEČAJI ZA:
zidarje, polagalce ploščic, tesarje, gradnjo montažnih objektov.
Zajamčena zaposlitev pri tržaških podjetjih, ki skupno s sindikati upravljajo šolo.
vho>id je stopil iz vagona in se napotil proti glavnemu Še Njegova še majhna postava in obraz, ki je odseval rOst k j značilnih otroških potez, sta izdajala njegovo staje D Kakih petnajst ali največ šestnajst let. Na obrazu se mu svetrv,113^ nemir, ki je švigal predvsem iz njegovih bistrih dru,, °či. Sunkoma je obračal glavo zdaj na eno, zdaj na Kino?3 stran, kakor, da bi koga iskal. Vendar pa ni med Ze i~1Co' ki ga je obdajala, opazil nobenega znanega obra-ie bil takrat ga je spreletel strahoten občutek praznote, ki Kom na Preži ves dan dolgega in mučnega potovanja, pa je uar počakal pravi trenutek, da se prikaže v vsej svoji
sili. Zakaj se je sploh odložil za to potovanje? Morda le zato, da bi zbežal svoji enolični vsakdanjosti, ali pa zato, da se ne bi soočil s tisto stvarnostjo, ki je čisto nalahko, toda vztrajno, pritiskala na gumb njegove vesti. In zbežati nekam, kamorkoli, mu je dajalo vtis nojevskega moralnega zadoščenja, kot ko prebrodiš globoko reko in se še vedno sprašuješ, kako si to storil, ne da bi si zmočil nog.
Ko je David stopil na prosto, ga je mesto napadlo v vsej svoji velikosti in ošabnosti. Sredi tistih palač, tistega velikega trga pred železniško postajo, kjer je bilo na desetine in desetine avtobusov, tistega trušča in tiste množice potnih živih bitij, se je čutil sam, nebogljen in ogrožen. Moral je iskati zaveznike. Z negotovim pogledom je roteče zrl v mimoidoče ljudi, vendar zavezništva na teh mrkih in brezizraznih obličjih ni dobil. Zazrl se je v mogočne palače, ki so ga obdajale ter v njihovem mrzlem objemu iskal pomoči. Nič. Stotine oken je nemo buljilo vanj, toda njihov pogled je bil mrk in mrzel. Zazrl se je naposled v nebo brez najmanjšega oblačka, ki je že prehajalo na rdeče, vendar pa mu niti ta, tolikokrat dober tolačnik, ni ustregel.
Bil je popolnoma sam sredi tujega mesta, med tujimi ljudmi. Napotil se je v majhno temno kavarno nasproti postaje, se vsedel za mizo, na kateri je bila polita kava. Droben, prileten in napol plešast moški, ki je bil naslonjen na točilno mizo, ga je samo s strani pogledal in z značilnim krajevnim naglasom vprašal: »Kakšno kavo hočeš, fant?«
»Črno!«
Debel moški ga je še nekaj trenutkov opazoval, nato se počasi okrenil in mu pripravil kavo, ki jo je David kar sam
.odnesel na mizo. Dolgo je buljil v skodelico kave, naposled pa se je odločil in jo v dušku spil. Udela se mu je grenka in že hladna. Spreletel ga je mraz. Kam iti? Koga počakati? Kaj doživeti? In naposled, kaj storiti?
Vstal je s stola, se obrnil proti vratom in se z negotovim korakom pomaknil proti njim. Bar je bil v polmraku že čisto prazen, David pa se je vsedel, tokrat k drugi mizi. Nič ni mislil, niti na to, da nič ne misli. Ni mislil ne na plešastega moškega, ki je bil naslonjen na točilno mizo in ki ga je na videz brezbrižno, a vendar zelo natančno opazoval, niti ne na ljudi, ki so se zunaj gnetli v veletoku metropole. Misel je muka, predvsem pa odtenek tiste stvarnosti, od katere je na vsak način hotel zbežati. Proizvod te misli pa-je pošast, katero ljudje ustvarjajo in naposled uporabijo.. Za kaj? Misel poganja svet, poganja morje, poganja te ljudi, ki se tam zunaj zmeraj vrtijo v krogu. Kajti to je samo vrtenje v krogu, večno vrtenje, kjer je krog označen z nevidno rdečo nitjo. Ko pa prestopiš mejnik te rdeče niti, takrat že pošastno spremenjena oblastna misel reagira z vsemi svojimi krotkimi zavezniki, katere je vklenila v verige že pred tisoč in tisoč leti, tako da niso mogli več misliti, ter udari z vso svojo silo. In takrat se ošabni in lahkomiselni prestopnik zave, da ne bi smel nikdar prestopiti te peklenske meje, pri kateri sta se začela njegovo prekletstvo in njegova poguba. Ne, ne, ni hotel več misliti.
David se je streznil in se kot v polsnu obrnil na desno in levo. Bar se mu je sedaj zdel domač in prijazen. Ni ga hotel zapustiti, pomenil mu je varno zatočišče pred svetom, ki živi in snuje dva metra dlje, tam za veliko stekleno šipo.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine.se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST 1, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%.. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Član Italijanih* fr in zvez« časopisnih P IlCi založnikov FIEG
nedelja, 9. septembra 1990
■M1
Po preiskavah karabinjerjev NAS
Meso v Italiji ni neoporečno
RIM — Po objavi podatkov karabinjerjev posebnih oddelkov za neoporečnost živil NAS bo marsikateri Italijan raje premislil dvakrat, preden se bo odpravil v mesnico ali v trgovino z delikatesami. Karabinjerji so konec avgusta po naročilu ministra za zdravstvo De Lorenza obiskali namreč 587 italijanskih klavnic, skladišč z mesnimi izdelki in mesnic, rezultati njihovih 'preiskav pa nudijo kar klavrno sliko o higienskih navadah italijanskih trgovcev z mesom. Med svojimi preiskavami so karabinjerji odkrili kar 318 prekrškov (104 prekrški so kazenske narave, 214 pa upravne), zaradi katerih so sodnim oblastem prijavili 213 oseb. Da bi bila mera polna, pa so ugotovili, da so za nekatere prekrške (odpiranje klavnic brez dovoljenja za ureditev odplak) odgovorni celo župani obiskanih mest (prijavljenih županov je sedem). Med najpogostejše prekrške sodijo torej odpiranje klavnic in mesnic brez dovoljenja zdravstvenih oblasti, nedovoljeno uničevanje mesnih odpadkov in prodaja nekontroliranega mesa. V nekaterih mesnih izdelkih, ki so jih podvrgli ustreznim analizam, pa so našli celo iztrebke podgan in stafilokoke, drugje pa so ugotovili, da salamo izdelujejo v prostorih, nasičenih z insekticidom.
Zaradi velikega onesnaženja
Sredozemsko morje je bolno
RIM — Dno Sredozemskega morja je hudo bolno. Če se na prvi pogled zdi morje kolikor toliko čisto - italijanski minister za zdravstvo De Lorenzo je namreč pred nedavnim sporočil, da je morska voda ob italijanski obali »sprejemljivo onesnažena« - je morsko dno in njegov biološki položaj tik pred katastrofo. O tem so pred nedavnim razpravljali v Marseillu številni izvedenci in biologi, ki so želeli pobliže analizirati položaj nam bližnjega morja. Povzetke omenjenega srečanja so objavili v posebnem dopisu tiskovne agencije Adn-Kronos, ki obravnava temo okolja. Posveta se je udeležil tudi Francoz Gerard Bellan, vodja najvažnejšega centra za morske raziskave, ki leži v kraju Endoume v bližini Marseilla. Bellan, ki je med drugim izdelal načrt za učinkovito aparaturo za čiščenje marsejskih odplak, je v svojem posegu poudaril, da bo treba čimprej skušati rešiti sredozemsko morsko dno. V njem je žal že velik del iz biološkega vidika klinično mrtev. Je že res, da je regeneracija močno oneznaženega področja počasna in v večini primerov traja od 5 do 15 let, kljub temu so nekateri predeli verjetno že dokončno zastrupljeni z odplakami težkih kovin. Izvedenci so opozorili, da bo treba v naslednjih letih še pazljiveje slediti onesnaževanju morja. Upoštevati bo treba še dejstvo, da bo po predvidevanjih leta 2025 živelo ob obali Sredozemskega morja okrog 340 milijonov ljudi.
En delavec umrl, devet pa jih je bilo ranjenih
Titan 4 eksplodiral
V letalski bazi Edwards v Kaliforniji (na sliki AP) je v petek eksplodirala raketa tipa titan 4, to je največja ameriška raketa, ki jo uporabljajo za komunikacije in vohunstvo. Raketa je eksplodirala tik pred njenim testiranjem: med prevozom se je zadnji del odlomil in eksplodiral. S plameni, visokimi 45 metrov, pa se je iz rakete dvignil ogromen strupen oblak, ki se je razprostrl nad bližnje mesto.
Vojaške oblasti poročajo, da je med nesrečo umrl en' delavec letalske baze, devet pa jih je bilo ranjenih. Da eksplozija ne bi imela hujših posledic, pa so mesto evakuirali.
Zaplenili zajetni količini kokaina
PANAMA, CIUDAD MEXICO — Boj proti razpečevanju mamil se nenehno nadaljuje. V pokrajini Colon v Panami je včeraj tamkajšnja policija prestregla do sedaj naj večji tovor kokaina. Gre za 2 tisoč 115 kilogramov mamila, ki je prihajal iz Kolumbije in je bil namenjen v ZDA. Policisti so v sodelovanju z agenti ameriške državne agencije za boj proti mamilom DEA zaplenili tovor na otoku Samba Boni ta, ki je last nekega panamskega podjetnika, sicer Grka po rodu.
V mehiški državi Veracruz pa so policisti prestregli 95 kilogramov koka-kina, ki je bil skrbno spravljen v zavornih bobnih dveh velikih traktorjev. Voznika traktorjev sta se nameravala s tema peljati do ZDA, kjer naj bi mamilo izročila tamkajšnjim prekupčevalcem.
Turistično naselje spet v plamenih
CAPRERA — Turistično naselje Club Mediterranee na Capreri je bilo v noči na soboto ponovno tarča požigalcev. Ogenj so tokrat podtaknili pri Cali Garibaldi, vendar je veter takoj raznesel plamene, ki so uničili pet počitniških hišic in dober del sredozemskega gozda, ki je krajinsko zaščiten in sodi v tamkajšnji naravni park. K sreči so reševalci civilne zaščite, ki so morali delati več ur, da so ukrotili rdečega petelina, takoj sprožili alarm. Gostje turističnega naselja so se na ta način rešili, vendar je požar povzročil hudo ekološko škodo. Preiskovalci, ki so v bližini pogorišča našli orodje za podtikanje požarov, sumijo, da je oba požara podtaknila ista skupina požigalcev. Upravitelji turističnega naselja so namreč že prejeli vrsto opozorilnih groženj, s katerimi so jim neznanci hoteli izsiliti večje vsote denarja.
Bush in Gorbačov na Finskem - v »oazi miru«
Bush in Gorbačov se bosta sešla v Helsinkih, glavnem mestu Finske, dežele, ki se ponaša z velikim napredkom v gospodarstvu, kulturi, v številnih javnih dejavnostih, hkrati pa tudi pokrajina, ki skriva v svojih nedrjih očarljiv klic divjine, kakor je napisal sloviti finski književnik F.E. Sillanpdd, ki je leta 1939 prejel Nobelovo nagrado za književnost.
V	Helsinkih pa je čudovita klima, kar velja pravzaprav za vso južno Finsko, medtem ko je severni del (laponski) nepopisno mrzel. Glavno mesto Finske pa tudi nima značilnosti drugih evropskih velikih mest, v katerih je promet domala uničil vrsto vrednot, marveč se življenje v njem, neglede na sodobne tokove, razvija bol] mirno, rekli bi prilagojeno ekološkim potrebam. Skratka, okolje je drugačno,- primerno tudi za razvedrilo in počitek, primerno za športne dosežke in, zakaj ne, tudi za politične.
V	glavnem mestu Finske imajo vsako leto številne manifestacije, kulturne, športne in druge s pomembnim mednarodnim pečatom. Domala vsako leto so tu tudi politična srečanja ali pa diskretne priprave nanje. Statistike vedo povedati, da so imeli v Helskinkih v zadnjih desetih letih nad dva tisoč več ali manj uradnih mednarodnih pogovorov o žgočih vprašanjih, ki zadevajo Evropo ali pa svet.
Helsinki je privlačno središče, ki pritegne tudi tedaj, ko so na vrsti politični problemi. Bush in Gorbačov se nista dogovorila zanj po naključju. Finska je izrazita nevtralna (nekdanji predsednik Urho Kekkonen je opozarjal, da je »aktivno nevtralna«) dežela, spada v skupino evropskih neuvrščenih in nevtralnih držav, njena samostojnost in neodvisnost sta pojem v mednarodni politiki. To pa so tudi izhodišča, ki jih bosta v svojih pogovorih morala spoštovati svetovna državnika.
Pravijo, da je Finska »majhna« država, pa ni tako. Res je, da nima niti 5 milijonov prebivalcev, njena površina pa presega 330 tisoč kvadratnih kilometrov, se pravi, da je večja tako od Italije, kakor od Jugoslavije. V njej je 60 tisoč jezer, ki so z umetnimi ali naravnimi kanali povezana v očarljivo vodno podobo. Med zimo morje in jezera poledene, toda glavna pristanišča, med njimi na primer Turku, ki je bila svojčas finska prestolnica, ostanejo sposobna za plovbo. V Laponiji je sonce zmeraj tako rekoč na »zenithu«, vseskozi je svetlo, ponoči in kajpak podnevi; v južni Finski je obdobje »belih noči« poleti, ko noč ne traja dlje od treh, štirih ur.
Finci so naselili Finsko okrog 800 let pred našim štetjem. Njihov jezik pripada ugro-finski skupini jezikov, podoben je estonščini, pa tudi madžarščini. Med Finci je tudi okrog 7 odstotkov Švedov, ki uživajo vso enakopravnost. Šole, kulturne ustanove,
gospodarska dejavnost, sodno poslovanje so na primer v Turku zmeraj dvojezični: švedsko ime za Turku je Aebo, za Helsinki pa Helsingfors; Laponcev pa je na Finskem okrog 5 tisoč, živijo tudi na severu Norveške in Švedske.
Zgodovina Finske je kar se da živahna. Do začetka 19. stoletja je bila Finska sestavni del švedske kraljevine ter pogosto tudi poprišče bojev med zahodom in vzhodom; po vojni med Švedsko in Rusijo leta 1809 je pripadla Rusiji in postala njeno veliko vojvodstvo. Finci so ohranili svojo upravo, šole, sodne ustanove in celo denar. Narodnostno so se zmeraj bolj osveščali, tako da je konec preteklega stoletja klavrno propadel namen ruskega carja, da bi ukinil finsko samostojnost.
Neodvisnost so Finci »uradno« dosegli decembra 1917. leta (v času ruske revolucije), Rusi pa so jim tedaj tudi prvi priznali samostojnost. Žal pa so tudi na Finskem imeli kmalu zatem državljansko vojno, iz katere pa so izšle kot zmagovalke »demokratične« sile proti »rdečim enotam«. Novejša finska zgodovina je v glavnem znana. Leta 1939 je Finsko napadla Sovjetska zveza (Finska ji je morala odstopiti del Karelije), leta 1941 pa se je spet znašla v protiruski koaliciji (boreč se za svojo neodvisnost, pa čeprav na nemški strani). Ob koncu vojne je morala predati Sovjetski zvezi še področje Petsama z njegovo zimsko luko.
Bush in Gorbačov se bosta srečala v državi, ki od konca druge svetovne vojne odločno in ugledno gradi svojo bodočnost izhajajoč iz načel in prakse neodvisnosti in suverenosti. Tudi v najhujšem obdobju blokovskega soočenja so morali Finsko pustiti pri miru. S Sovjetsko zvezo je leta 1948 sklenila Pogodbo o prijateljstvu, ki ostane glavna listina o odnosih z vzhodno sosedo.
Finska je članica Združenih narodov od leta 1955, od leta 1960 pa se je pridružila Efti. V organizacijo OECD je stopila leta 1969. V njenem glavnem mestu (nekatere njegove predele so čudovito uredili za mednarodne shode) je bilo, kakor smo napisali, nič koliko mednarodnih srečanj. Blizu pet let so se pogovarjali o svetovnih razorožitvenih vprašanjih (SALT), od leta 1972 pa so stekle priprave za slovito Konferenco o evropski varnosti in sodelovanju, ki so jo slovesno sklenili te dni pred 15 leti.
Gospodarski razvoj Finske, ki se stopnjuje, in je dejansko na ravni skandinavskih držav, so uspeli zagotoviti s politiko, ki je simbioza premišljenosti, obenem pa težnje, da ne bi tako rekoč zamudili tehnološkega vlaka. Izhodišče te politike pa je v smotrnem črpanju notranjega naravnega bogastva
in v izvozu njegove predelave. Predelovalna industrija dosega v bruto narodnem dohodku okrog 30 odstotkov, kovinska industrija in inženiring pa blizu 32 odstotkov; v skupnem finskem izvozu predstavljajo proizvodi lesne industrije prav tako okrog 30 odstotkov. Izvoz tako imenovanih storitev pa je naravnost senzacionalen: lani je znašal nad 50 odstotkov. Udeležba kmetijstva je v bruto narodnem dohodku skromna (nekaj nad 4 odstotke), toda so z mehanizacijo dosegli izjemne rezultate; neglede na hladne zime Finska pokriva svoje potrebe v mesu, jajcih, mlečnih proizvodih, živinoreji in žitaricah, mora pa seveda uvažati sladkor, sadje in zelenjavo.
Ti rezultati so, kakor Fincem priznavajo tudi v tujini, tudi odsev urejenih in domiselnih takorekot institucionalnih rešitev. Finska je republika z enodomnim parlamentom. Poslance volijo vsaka štiri leta na javnih volitvah ter na temelju proporčnego sistema. Predsednika republike pa volijo vsakih šest let Zdaj je to Mauno Koivisto. V parlamentu ]e osem strank, toda prednjačijo socialno-demokrat-ska, ki ima 52 članov, konservativna stranka (4° poslancev) in pa tako imenovana stranka Sredine, ki pa jo predstavlja 37 poslancev. Teh je skupoj zmeraj 200. Pomembna je v parlamentu tudi koalicj' ja Ljudske fronte, v kateri so komunisti, šteje pa 35 članov.
Neizbrisni so prav tako dosežki v vseh oblikah kulturnega življenja. Narodno, klasično se čudovito usklajuje z novim; v glasbi (Jan Sibelius in Heikki Sarmanto), v književnosti (Lekar Elias Lonmrot ih Vejijo Meri), v gledališču, v umetnosti (Waino Am’ tonen, ki je bil mojster v obdelavi finskega granita in brona), v arhitekturi (Elien Saarinen in Aivar Aalto, ki je bil do smrti leta 1976 vodilni arhitekt dejansko na vseh celinah).
Ko so sklepali helsinško konferenco leta 1975, s° govorniki poudarjali, da je finska dežela, »oaza« miru. V takem okolju se bosta zdaj sešla Bush m Gorbačov. Srečanje v Helsinkih obdaja zgovorna simbolika. Helsinški radio te dni ponavlja, »naj nel' sinki zavlada po vsem svetu«. Finska je neodvisna, nevtralna in neuvrščena dežela. Od zgodovinska konference o varnosti in sodelovanju je prav te dn poteklo 15 let: tedaj so sprejeli niz sklepov, ki s zadevali probleme, ki so v manjših ali večjih svežnjih žgoči še danes: razorožitev, gospodarsko sodf’ lovanje, zlasti pa človekove pravice, ki so postal naloga številka ena na našem planetu. Bržčas n dovolj znano, da so Osimski sporazumi bili v FvT“' pi prvi mednarodni dokument, ki so ga prav taK leta 1975 sprejeli po helsinškem shodu.	...
MIRO KOCJAN
OUKEOI'5
hredna ponudba
pmltt SAN umo
s kost jo in brei kosti
ni
i
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’0ro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 Avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19. ure
DIlkE
grandi marche