Listek.
O99
od Trebiže po  Adrii tam kde Drživa se  Savinou jedine" jest jejich vinou! V Kranj sku knez, to »hetman« jesti ma ter štinou j en ž lid p esti ! K slzam byl tu mnohy dojat
LISTEK.
Pregovori, prilike in reki. Nabral Fran Kocbek. V Ljubljani 1887. Izdal in založil Anton IVstcnjak. Natisnila Klein & Kovač. M. 8°. Str- 95. Cena 50 novč., s poštnino vred 55 novč.
Da je narodno blago v najširšem pomenu besede najdragocenejši duševni zaklad, v_ kojem se zrcale vse narodove vrline in napake, v obče vsa individuvalnost narodova, to je jasno in ne treba še posebe poudarjati. Za ves narodni, recimo moderni razvoj ne nič važnejšega, nego ravno preiskati in spoznati vse narodne strani, kajti ako se hoče narod vspešno razvijati v svojih posebnostih, v svojem značaji, morajo ravno te narodne strani biti steber vseh institucij, ki si jih ustanavlja narod za svoje potrebe. Narodni pregovori, ki so samo" mali del narodnega blaga, so takorekoč sad bogatih izkušenj, v kojih je vzrasel ter se v njih odgojil narod; oni so spoznanje resnic, do kojih je prišel narod v svojem vsakdanjem umovanji, v takozvanem praktičnem življenji. Ker so torej narodni pregovori neka šola modrosti, ki nas uči, kako je kratko in jedernato izražati splošne resnice, da delujo tem siloviteje, in ker so vzeti iz bogote mečte, zato se nam razodevajo v bujnih alegorijah, ki_ so ravno značaj na osebitost vseh narodnih pregovorov. Iz tega vidimo, kolike imenitosti so pregovori in kako je želeti, da jih zbiramo in podamo zbrane vsemu narodu, zlasti mladini, da se uči iž njih narodni modrosti.
Delujoča moč narodnih pregovorov ne da se nikakor tajiti. Govornik jih upotreb-Ijuje o^ vsaki le mogoči priliki, kadar hoče poseben vtisek napraviti na svoje poslušalce ter jih tako s tajinstveno močjo, ki je skrita v njih, hoče uveriti in okrepiti v kaki resnici. In to doseza i zlahka, saj je ravno v pregovorih razlita vsa mečta, in ker ravno delujo najlože na mečto, zato je i naravno, da govornik ž njimi pridobiva, očaruje in osvaja si srca poslušalcev. Drugi upotrebljujo pregovore v kritikah in polemikah, v kojih, kadar ne moči podpreti kake resnice z novimi dokazili, sezajo radi po pregovorih, ki so uže san-kcijonovali take resnice. Se češče slišimo pregovore v vsakdanjih pogovorih, v kojih se skuša narod. V tem tekmovanji bistroumja zmaguje tisti, ki zna več pregovorov, in to je tisti, kdor natančneje poznaje resnice,  do kojih je prišla vsakdanja izkušnja.
Predaleč bi zašli, ako bi hoteli obširneje govoriti o pregovorih v obče, kajti nam je izveščati samo o zbirki pregovorov, ki je prva izšla v Slovencih, ter nam je izreči o nji svojo nepristransko sodbo.
Odkar so i Slovenci spoznali važnost tradicijonalne književnosti po bogatih in ne dosežnih zbirkah Vuka Stefanoviča Karadžiča, nabirali so pri nas razumniki narodno blago brez zistema ter je razglašali v perijodičnih časnikih. Le malokdo, kakor n. pr. Matija Kračmanov, potrudil se je toliko in tudi toliko žrtvoval, da bi nam podal celo zbirko. S'ovenski pregovori so tedaj raztreseni po raznih časnikih slovenskih. Zdaj je prišel čas, da nam zbere vse te pregovore pridna roka, mnogokaj doda in kritično uredi.   In to je
a tu teprv citil v hrudi,
co se v každe"m Cechu budi
v každčm vernem Slovanu!
Ba tu mohl každy  znati vlast jak dlužno   milovati Kranj sky raj — a bratry S ve!
MUDr. Emanuel Semerad.
t
7<x>
Listek.
Storil g. Fran Kocbek, učitelj, ki bi mnogoteremu Slovencu mogel biti v tem pogledu za vzgled pridnega in koristnega delovanja. Storil je to z obema pomagačema gg. Andrejem Fekonjo in Antonom Trstenjakom, kojih poslednja dva sta skrbela za kritično uredbo. Ne nam namen nadzorovati, ali so v tej zbirki vsi slovenski pregovori. To zahtevanje bilo bi pi-eveliko, ker posamičnemu človeku vendar ne moči zbrati vsega. V ta namen je treba vzajemnega delovanja, in do tega še Slovenci nesmo prišli; a morda bodemo zdaj, ko i nas poziva g. dr. Karol Strekelj, bolj vzajemno in zistematično postopali. S te strani torej ne treba soditi zbirke, dasi nam je priznati, da je nabiratelj popolnoma rešil svojo nalogo podavši nam zbirko, ki zadoščuje za vse potrebe. Soditi nam jo je z druge strani: kako jo je namreč urednik uredil.
Ze v početku smo rekli, da se v narodnem blagu, ker se v njem izraža ves značaj, zrcale vse duševne vrline in napake narodove. Toda že zdaj moramo poudarjati, da te napake spadajo v čisto drugo vrsto nego to, kar izraža beseda napaka v navadnem pomenu. Krivico bi delali narodu, govoreči o nekih narodnih napakah, ki bi bile njegovo svojstvo. Te napake neso nič drugega, nego — rekli bi — neka vrsta razposajenosti, v kojih se giblje narod, takorekoč neopazovan v svojih prostih govorih, dobro vedoč, da se ta razposajenost ravno ne spodobi, ali ker vzbuja mnogo smeha in veselosti, poslužuje se je v zabavo. Nabiratelj prve zbirke slovenskih pregovorov izbral je v tem pogledu samo jedno stran, in sicer vrline, v čemer mu mora vsakternik pritrditi. Vsakdanje življenje je takovo, da se poleg lepega nahaja i mnogo nelepega, in nikdor nas nS toliko radoveden, da bi zahteval, naj bi nam nabiratelj podal i nelepe stvari, rekši v strašilni vzgled, saj brez te metode narodnega šolanja tudi lehko izhajamo. In zato pozdravljamo Kocbekovo zbirko od vsega srca, ker se nam pjredočuje v nji narod, kako se pogovarja ter modruje samo o lepih rečeh: doma, z otroki, na polji, v crkvi, krčmi, pri delu, v veseli družbi, sploh o vsaki priliki, tako da se vidimo prestavljene v Stritarjevo deveto t"deželo, v koji prebivajo sami modri, izkušeni in vzorni ljudje. Naglašati moramo in mi . smo do cela uverjeni, da iz takozvanih »nemoralnih« izrazov narodovih ne smemo nikoli ; sklepati na to, da bi nam to bilo kako merilo občnega nemoralnega stanja v narodu. I prosti seljak ve dobro, kaj je lepo, kaj grdo, kaj nespodobno ; v odlični družbi varuje se vedno nespodobnosti. Takšen kmet nam je predočen v Kocbekovi zbirki slovenskih pregovorov, in zato sodimo, da ne bode nikomur žal, da ne nahaja v nji izrazov, ki jih čuje kde na ulici ali na samem od pojedincev, in takozvani kulturni raziskovalec ali folklorist tudi rad zapušča to polje, ker nahaja drugod dosti gradiva za merilo narodne individuvalnosti.
Zanimiveje in jedino odločevalno za sodbo zbirke mora nam biti to, kako je zbirka urejena. V tem pogledu izbral si je urednik lehko dvojno polje: moral je biti ali samo zvest zapisovatelj pregovorov, kakor jih je slišati v narodu, kar sicer 116 tako lehko, kakor marsikdo misli, toda kot zapisovatelj, ako bi vse verno zabeležil in nam to podal tako, kakor je sam našel, ne bi imel daljne odgovornosti, in odgovoren bi bil za vse — narod. Bilo pa je i mogoče,- da se ureduik postavi na višje stališče. V prvem pogledu bi imeli pregovori zgodovinsko vrednost in bi dobro došli jezikoslovcem, koji radi opazuj o oblike in zlog, zlasti pa vpliv tujih jezikov na naš jezik. Toda urednik jim ne priskrbel tega vsakdanjega užitka! In čemu tudi ? Imamo že toliko takega gradiva za izučevanje, da res ne potrebno, da bi se urednik bil držal i te tradicije. Verujmo, da nihče ne dela rad napak in da so vsakemu človeku na sramoto. Verujmo pa tudi, da bi se i prosti narod, ako bi se v tem oziru bolj zavedal, rad izogibal vseh jezikovnih napak in bi govoril dovršeneje. Zato hvalimo urednika, da se je postavil na višje stališče, da je kot učitelj  in poznavatelj narodnega in književnega govora vse popravil po pravilih knji-
Listek.
701
ževne slovenščine ter nam s tem podal pregovore v obliki, do koje bi se morali razviti sami, ko bi, kakor smo rekli, bilo v narodu večje zavednosti v tem pogledu. To drugo polje urejevanja izbral si je urednik, in nam je samo dolžnost, nadzorovati ga, je li ta namen dosegel in ali je pravo   ravnal.
Ne smemo misliti,  da je Bog vedi   kaka razlika   med prvo in drugo vrstjo urejevanja.  Nekoliko vzgledov naj nam pojasni to razmerje.
Cesto se je uže poudarjalo, da slovenski pisatelji ne rabijo pravilno enklitik. Kdor bi hotel pisati v tem oziru po narodnem načinu, ne pogodil bi pravega, zato je i urednik pregovorov prav storil, daje popravil te nedostatnosti. Po narodno je zasukan pregovor: »Ako ga ne morem doiti, se moreva vsaj srečati« (pravo: . . . moreva se . . .); »Bi šla baba v Rim, pa nima s čim« (pravo: Šla bi baba . . .). Takih vzgledov bi naveli lehko jako  dosti, ali naj zadostujeta navedena, ker nam je pogledati i druge strani zbirke.
V narodnem govoru čujemo še dostikrat pridevnike namestu samostalnikov, n. pr. v naslednjih slučajih, v kojih vidimo vpliv nemškega jezika na slovenščino: »Komur Bog, temu vsi sveti* (pravo: svetniki); »Norec vrže v vodo kamen, katerega ne more deset modrih (pravo: modrecev) izvleči«; -»Pošten se s poštenim druži« (pravo: poštenjak se s poštenjakom druži); »Grešni grešnemu (pravo : grešnik grešniku) služi« ; »Bogu po-sojuje, kdor ubogemu (pravo : ubožcu) kaj podeljuje« ; »Kar -mladi ne vedo, stari povedo« ; (pravo: Cesar mladci, starci . . .). Vse to je zelo zanimivo, ali ker je to že vse pobe-leženo in mi to stran jezika že poznamo in ker se to ne sme posnemati, odobravamo, da je zbirka, ki je v prvi vrsti namenjena mladini v učenje,    očiščena v tem pogledu.
Nikder pa se slovenski zlog nč navzel toliko tujščine, kakor ravno tam, kder se je Slovencu posluževati aktivnih stavkov. Nemško pasivno izražanje je kar poplavilo slovenski zlog, ki je tega radi izgubil mnogo konkretnosti. Navadno govorimo n pr. »Kdor ima perje, ta se mora skubiti.« Brez dvojbe je ta stavek narejen po nemškem duhu, in mi se strinjamo popolnoma z urednikom, ki je ta pregovor zasukal po slovenskem načinu »Kdor ima perje, tega skubi.« Tako izražanje podaje slovenskemu jeziku neko svežost in plastično živost. Se nekaj primerov: »Prijatelj se spozna v nadlogi, zlato pa v ognji« (pravo: Prijatelja spoznaš v nadlogi . . .); »Ne je se vsaka ptica, katera leti« (pra\o: Ne jemo vsake ptice . . ,); »Več ko je lažnikov, lože se zve resnica« (pravo: . . . lože zveš resnico). Takih primerov naveli bi lehko legijo; te smo naveli samo zato, da opozorimo pisatelje, kako jim je biti opreznim, in kako naj to stvar malo premisle, da nam ne bodo odveč kvarili zloga. Vsak dan čitamo take stavke v časnikih in vendar, kako lehko bi se jih izogibali pisatelji, ko bi se le potrudili misliti bolj po slovenskem.
Nekojih nemških besed se je težko izogibati. Preveč so se udomačile in ne nam biti brez njih. Ne moremo jih zato tudi zlehka izkoreniniti; pa nič zato, saj krepost jezika ne biva samo v besedah, no i v duhu. Zatiravati nam je tiste tujke, brez kojih lehko izhajamo. Kako naj bi n. pr. v pregovoru: »Senk je umrl, zastonj ga je pokopal« zamenili tujko »šenk« z lepo slovensko? Ta posel ne lehek, kajti tu mora človeški razum nekaj ustvariti, kar popolnoma ustreza narodnemu mišljenju. Kakor vidimo iz Kocbekove zbirke, zasukal je urednik ta pregovor po neki narodni inačici tako-le: »Daj je umrl, a nedajuga je pokopal«,  in menimo,  da je pravo pogodil.
V našem jeziku je oblika na -ija n. pr bogatija, kmetija, ki pa ne slovenska. Te oblike se nam je ogibati, kolikor mogoče. Narodni pregovor slove: »Bogateč je toliko zadovoljen svojoj hogalijo, kolikor siromak z beračz/o.« Ta pregovor daje se lepše izraziti tako: »Bogateč je toliko zadovoljen svojim bogastvom, kolikor siromak z beraštvom,« i" res, ta pregovor je i tako popravljen v Kocbekovi zbirki (To je že res; toda tako popravljeni pregovor izgubi stik in ž njim nekoliko lepote svoje.   Ured.).
/
702
Listek.
Značajno svojstvo narodnih pregovorov je to, da so zloženi v lepem ritmu. Pri njihovem izgovarjanji zapaziš takoj, da teko kakor bi tekel bister potok. Vse je pravilno in vsaka beseda ima določeno mesto v stavku ; razpostaviš je li inače, ostane še lehko zmisel, ali pregovor je trd, ker si mu vzel ritem. V tem pogledu je torej bilo uredniku strogo paziti, da ne žalil ritma, in vsa zbirka kaže, da je urednik ravnal vestno in previdno. — Drugo svojstvo narodnih pregovorov je to, da se cesto v njih nahaja leoninska / rima.   Tako n.  pr.  nahajamo v zbirki pregovore z leoninsko rimo:
»Kdor se enkrat zla«?, več se mu vera ne 4a\*   ali
»Jaz z okom,  on skokom.«.
V tem pogledu bilo je uredniku biti konservativnemu in ne mu bilo dovoljeno prenarejati oblik, dasi takšnih ne pozna književna slovenščina, kakeršne so včasih v pregovorih. Vsakdo ve, da glagol »zlagati se« spregamo inače, toda radi rime ne zavreči narodove slovnice.  Še značajnejši v tem  oziru je naslednji  pregovor :
»Kdor se ženi, ima žago in malin,  potle pa  vsega po maUn,*. (t. j. po malem).    Vemo,   da   se   po   nekojih   krajih   slovenskih   čuje   n namesto   m   na konci   besede,    in   to   posebnost je   moral    urednik v zbirki   pridržati   zarad prvlje   omenjenih  razlogov.
Preveč bi nam naraslo izvestje, ko bi hoteli vse navesti, kar smo zapazili v zbirki. Hoteli smo samo pokazati, da je zbirka vestno urejena, da je trudapolno nabiranje in urejevanje vse hvale vredno in da vsakemu Slovencu dobro dojde v pouk in zabavo. Na , podlagi te zbirke bode mogoče učenjakom še nadalje preiskovati narodove nazore o veri, domovini, prijateljstvu, ljubezni, sovraštvu itd., sploh o vsem njegovem djanji in nehanji, o njegovem mišljenji in početji in zato zasluži, da jo priporočamo najtopleje, ter se nadejamo, da bode slovensko občinstvo z obilnim naročevanjem odlikovalo nabiratelja in od-škodovalo izdatelja in založnika, da ne bodeta imela poleg truda še gmotne izgube. Naj torej še samo pristavimo, da se zbirka dobiva in naročuje pri Antonu Trstenjaku, pisatelji v Ljubljani.                                                                                                                         R.
Pravna terminologija. Dne 9. in 10. septembra t. 1. zbralo se je v poljskem mestu Krakovu k sijajnemu kongresu okoli štiristo poljskih pravnikov. Iz ruske, nemške in naše države so prihiteli vkupe, da se posvetujejo o važnih pravniških in narodnogospodarskih vprašanjih. Tvarina, katero jim je bilo obdelavati, bila je čuda obširna. Nas je zanimala najbolj razprava dra. Balcerja »o potrebi slovarja, ki bi določil poljsko pravno terminologijo.«  Njegovi predlogi so se   vzprejeli brez   ugovora in dodatka.
Nehote" smo se o tej priliki spomnili svojih razmer. Ne moremo se v kulturnem razvitku primerjati s Poljaki, ki nas tolikanj presezajo po številu in imovitosti. Tudi na takov praven slovar, kakor si ga gotovo osnujejo oni, mi niti še ne moremo misliti. Ali nekoliko več dela na tem zapuščenem pravnem polji bi menda vendar utrpeli. Naše razmere v tem oziru so v resnici žalostne. Po vseh zastopih, po časopisji, pred oblastvi zahtevamo, naj nam uradujejo slovenski — sami pa ne storimo kar nič v razvoj pravne terminologije. Skoro vsak sodnik ima svoje tehnične izraze. Da imamo »sode«, »sodišča« in »sodnije«, da pravi ta »original«, oni »prvopis« in zopet drugi »prvnik« — in na stotine bi našteli tacih nedoslednostij — to nas še ne bi motilo, da ne bi naši sodniški obrazci kar ne mrgoleli huje skvarjenih in spakedranih novotarij. In to vse le zato, ker prepuščamo, da nam praktično delo prehiteva teoretični razvitek, ker nam ustvarjajo pravni jezik ljudje, ki se po teoretičnih izpitih razprše po uradih ter brez sistematičnega jezikovnega in velikokrati tudi pravnega znanja pri največjem trudu ostanejo le — začetniki.