V Ljubljani, dne 4* aprila 1935	štev. 14.
GLASNIKI NAŠE NARODNE PESMI
Leto XI.
Akademski pevski zbor, ki je pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, je te dni v veliki dvorani hotela Unlona priredil svoj drugi, dopolnilni in zaključni koncert s področja slovenske narodne pesmi. Uspeh koncerta je bil sijajen zaradi izrazite, posrečene izbere programskih točk, kakor tudi zaradi strogo umetniškega podajanja s strani zborovih pevcev. Danes ni že nlkakega dvoma več, da je zbor mladih inteligentov, študentov ljubljanske univerze, kvalitetno najboljši zbor v naši državi. Saj je pa to tudi razumljivo. Vsi pogoji za dosego izjemno visoke stopnje so bili že od nekdaj
dani. Slovenci smo gojili večglasno petje že sami od sebe.
USPEŠNO IZSUSEVANJE
MORAVSKE DOLINE
Pred dnevi so se zopet začela regulacijska dela pri Drtijščici pod nadzorstvom banovinskega geometra g. Ne-verova. Upanje je, da se bodo vsa dela v teku dveh let dovršila. Moravska ravan, ki je dolga 3 km in povprečno 400 m široka, je bila še pred nekaj leti popolnoma zamočvirjena in porasla z mahom in močvirnatimi kislimi travami. Po prizadevanju neumornega šolskega upravitelja v pokoju g. Janka Tomana se je osnovala 1. 1927. Vodna zadruga, ki je izposlovala pri takratnem oblastnem odboru sestavo načrtov za melioracijo moravške doline. Za odtok velike množine vode, ki ima ob poplavah videz obširnega jezera, je dolo-
čen 2900 m dolg glavni kanal, od katerega se je že zgradilo 1600 m z dvema močnima betonskima jezoma. Za izsušitev najbolj zamočvirjenega dela pa se je pod strugo Drtjiščice po ceveh izpeljal Straški potok v glavni kanal. Preko glavnega kanala sta bila tudi zgrajena dva lesena ln dva betonska mostova. Ze samo s temi deli je dobila dolina popolnoma drugo lice. Nekateri posestniki že orjejo močvirnate travnike in jih izpremeni-njajo v njive. Nezaupljivost ljudstva Izganja, kajti največji nasprotniki spoznavajo neizmerno korist osuševanja, ki pa se bo šele pokazala, ko bodo vsa dela dovršena. Za nadaljna dela je potrebnih še 150—200.000 Din.
(pomembni dogodki
HRAST KRALJA ALEKSANDRA V PARIZU. Na Champsu de Mars v Parizu so te zasadi Li spominski hrast blagopokojnega kralja Aleksandra I. Na sliki drži lopato
v roki poslanik Spalajkovič

VZGOJITELJ NJ. VEL. KRALJA. Objavljamo sliko senatorja g. Jeremije živanoviča, ki mu je poslej poverjena vzgoja našega mladega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II. Odveč je poudarjati, da je bila velika in odgovorna naloga poverjena pravemu možu. Senator Jeremija živanovič, že po zunanjosti odločna pojava širokega obzorja. V vzgojevanju je nabiral znanje po evropskih univerzah, bil je pozneje profesor in gimnazijski direktor, Temeljito znanje jezikov, uglajen okus v literaturi in umetnosti, vrh vsega še neštete izkušnje v najtežji in najslavnejši dobi srbskega rodu in slednjič praktično državniško delo na čelu moravske banovine in naposled v senatu — vsa ta zakladnica bo lahko poslužila, da se odprejo mlademu kralju čim širši razgledi po domovini Jugoslaviji in po širokem svetu. G. Jeremija živanovič je sleherno leto tudi gost Slovenije; redno prihaja na oddih k Rimskemu vrelcu.
SESTDESETLETNICA LESKOVŠKEGA ŽUPANA. Trgovec in posestnik v Leskovcu g. Rudolf del Negro je praznoval nedavno 60-letnico rojstva. Jubilant je po rodu iz Mozirja. V trgovski stroki se je izučil pri svojem očetu v Leskovcu, kjer je po njegovi smrti prevzel 1. 1905 trgovino. Jubilant je odbornik v vseh krajevnih narodnih društvih ter si je v zadnjem času pridobil mnogo zaslug za ureditev občine Leskovca kot njen predsednik. Zlasti ima zasluge za zgradbo nove ceste Leskovec-Podlehnik. Tudi kot trgovec je zelo priljubljen pri prebivalstvu. Marljivemu gospodarskemu ln javnemu delavcu želimo ob 60-letnici še mnogo srečnih let za delo med siromašnim ha-loškim ljudstvom.
PALAČA NA VODI. To ime zasluži z vso pravico novi francoski prekomornik »Nor-mandie«. Ladja je malone dovršena ln bo eden največjih velikanov na svetovnih morjih.
L
doma in na tujem
PO VESTNEM DELU ZASLUŽENI POKOJ. G. dr. Frančišek Kogoj, zdravnik na Jesenicah, je prejel te dni od prometnega ministrstva dekret, da je zaradi dosežene predpisane starostne dobe kot železniški zdravnik upokojen. Obenem je od oblastnega odbora humanitarnih ustanov prejel pohvalnico za svoje dolgoletno uspešno delo na humanitarnem polju. Jeseničani so ponosni nanj kot na značajnega narodnjaka, ponosnega Sokola, javnega delavca, voditelja in organizatorja. Naj ga usoda hrani ob strani ljubeče soproge čilega in zdravega kot je sedaj — še dolgo vrsto let.
PRAZNIK VZGOJITELJA NA ROBU SLOVENSKIH GORIC, šolski upravitelj g. Kvirin Pertl, čestdesetletnik, službuje že 33 let na Kapeli, prijaznem griču sanjavih Slovenskih goric. Vzgojil je nepregledno vrsto fantov ln deklet, ki Jim Je vcepil veselje do glasbe ln petja. Se mnogo zdravih let!
FRANCOSKI PROTEST PRI HITLERJU. Francoski poslanik v Berlinu FrangofcJ Poncet je Izročil kancelarju Hitlerju te dni protest svoje vlade zaradi uvedbe splošni vojaške dolžnosti.

STARI PLESI. Skupina
plesalk izvaja na atenski Akropoli stare plese.
■}• VILKO RUS. Za zmerom je zatisnil oči sreski nadzornik za kranjski srez g. Vilko Rus še v lepi moški dobi 59 let. S pokojnikom lega v grob odličen šolnik in neomahljivo napreden učitelj še iz avstrijske dobe. Rodil se je v Šmartnem pri Litiji leta 1875. Kakor njegovi bratje je bil tudi on pevec tenorist z izredno zvonkim glasom. Po končanih študijah je prišel za učitelja v Kranj. Rajnkega bo ohranil v najlepšem spominu ves srez, zlasti pa kranjsko meščanstvo, saj je bil neumoren delavec za napredek mesta, kremenit naprednjak in vnet Sokol. Slava njegovemu spominu, njegovim svojcem pa naše iskreno sožalje!
tedenska kronika
GASILSKA POČASTITEV življenjskega jubileja starešine Josipa Turka. Gasilska zajednica za dravsko banovino, je ob priliki občnega zbora na prisrčen način počastila 70 letnico, ki jo ja praznoval njihov priljubljeni dolgoletni starešina 10. aprila. Pri tej priliki je imel prvi podstare-šina, bivši narodni poslanec Cerer lep nagovor, v katerem je slavil velike zasluge jubilanta za razmah našega gasilstva in vobče njegovo živahno, mnogovrstno delavnost v našem javnem življenju ter mu želel še mnogo zdravih in srečnih let. Čestitkam g. Cererja se je z burnimi vzkliki pridružila vsa zbrana delegacija gasilskih funkcionarjev. Se mnogo delavnih let: Na pomoč!
VLOMI FRANCETA OMERZE SE NADALJUJEJO. France Omerza, znani tat in vlomilec z Blance, daje orožništvu in policiji še zmerom čez glavo posla. Kakor nam poročajo iz Brežic, je v družbi neznanega tovariša izvršil Omerza pred par dnevi precej drzno tatvino v nekem župni-Sču nad Novim mestom. Tu sta odnesla za kakih 7000 Din plena. Na Omerzovem domu so orožniki izvedli pred dnevi hišno preiskavo ter zaplenili cel kup različnega sumljivega blaga, med drugim kolo znamke West starega sistema, več delov koles ter nekaj obutve in obleke, tako tudi kompletno obleko iz tankega rjavega sukna. Zaplenjeni predmeti so zdaj pri okrajnem sodišču v Brežicah, kjer si jih Interesenti lahko ogledajo.
BERLIN V TEMI. Te dni so imeli v nemški prestolnici vežbe proti letalskim napadom.« v«p Tv,oSto ie moralo poo-nsitl lmM in se zaviti v črno temo. Na ulicah so čaka! V obrambne naprave in rešilni vozovi.
SEST DNI NA KOLESU. Dva zmagovalca v pariški šestdnevni kolesarski tekmi, ki je bila pravkar končana: Broccardo (na desni) in Guimbretifere (na levi). Kraljica kolesarske prireditve ja obema zmagovalcema obesila venec na vrat.
V TRENUTKU ODSKOKA S PADALOM. Na Barksdale Fieldu v Louisiani se Je posrečilo fotografirati nekega pilota v trenutku odskoka s padalom iz aeroplana. Slik« je resnično zelo nevsakdanja in kaže, da ni položaj pilota prav nič zavidanja vreden.