j’NMORSKI dnevnik "»čel izhajati v Trstu BtedhlS'3 1945' nie9ov m”h?dnik PARTIZANSKI pa 26. novem-v vasi Zakriž dnevnik bra 1943 nf1 .5*ertcnim. razmnožen J? gostil. Od 5. do 17. 2*tembra 1944 se je ti- tiskarni «Doberdob» y6°vcu pri Gorenji Trebu-iq. 0(1 18. septembra tkV4 do 1 mati Ì945 v «arn, «Slovenija» pod viškim pri Idriji, do 8. n2f-J945 Pa v osvoboje-** Trstu, kjer je izšla za-tjj!a 5tevilka. Bil je edini partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi. pnmorski M dnevnik —• v''! w a- 7j > ^ O Q c 2 o i;i ^ C S 7*. C ^ C- S g r-: > 2> 2 r_ Is Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XLI. št. 97 (12.129) Trst, sobota, 11. maja 198 Sinoči revija televizijskih pozivov voditeljev vseh strank Sklep volilne kampanje v ostrih tonih med vladnimi silami in opozicijo KPI rw. Ti > T. Os ?0 o Tajnik KD Ciriaco liU^ — Ko manjka le dan do vo-tjff ie postal vsem jasen velik poli-m ni pomen glasovanja. Petstrankar-s,a. koalicija ima na kocki svoj ob-,j.0l in nadaljevanje zakonodaje. Izi-Pa bodo dali tudi jasno znamenje razPoloženju ljudi, ki bo zelo po-^Pbnp glede na bližnji referendum dfaginjski dokladi, čemur je pred-jg^ik vlade posvetil osrednji del svo-i. ga sinočnjega poziva po vseh Ber-sconijevih zasebnih televizijah. Sinoči so na televiziji nastopili vsi voditelji vseh strank z zadnjim apelom volivcem. »Smo sredi zakonodajne dobe, je dejal Craxi, in te volitve odločajo o drugi polovici«. Na kočiji je petstrankiarska vlada, je ponovil, in zanikal, da bi z znanim dekretom okrnil delavske plače. Nasprotno, hvalil je vladne uspehe v gospodarstvu kot sad pohtične stabilnosti, in zatrdil, da ni možne alternative. Njegov namestnik pri vodstvu PSI Martelli pa je pozval levičarje, naj glasujejo za socialiste in zanikal, da bi bili glasovi za KPI reformistični. Za socialdemokrate je namesto Longa nastopil stari Saragat, ki se je tudi poslužil ultimativnih tonov in govoril o »odločilnih« volitvah. Toda najbolj gotov glas proti levičarskim upravam je za liberalce, je razglasil tajnik PLI Zanone, ki je tudi polemiziral s KD glede njene kampanje o »prehitevanju«, češ da služi le KPI. Med laiki je še nastopil Spadolini, ki je hvalil PRI, da edini postavlja moralno vprašanje nad politiko in ni štedil z zbadanji na račun PSI, češ da vara državljane z optimizmom v gospodarstvu, pri čemer pozablja na velike težave, ki še obstajajo, za rešitev najhujšega vprašanja mladinske zaposlitve. S pogumno izbiro je KPI poveril zadnji apel volivcem novemu tajniku komunistične mladine Poleni, ki ga je naslovil predvsem mladim: zavzel se je za državo brez jedrskega orožja, za mesta s središči za pešce, za dostojnejše življenje v predmestjih, za varno družbeno izživljanje. Svoj poseg je torej osredotočil na kakovost življenja, na koncu pa je preobrnil znano socialistično volilno geslo (PSI glasuje zate) trdeč da se KPI zavzema prav nasprotno za večji pro-tagonizem ljudi, v mestih in v političnem življenju nasploh. Tajnik KPI Natta pa je v Rimu bil zelo polemičen do KD in 1*81, ki napovedujeta katastrofo, če bi KD ne bila več prva stranka, če bi bila vladna večina poražena in če bi bil opravljen referendum. Tajnik KD De Mita pa je volilno kampanjo sklenil v Palermu predvsem s pozivom, naj gredo ljudje volit, češ da je največja nevarnost odsotnost, in je hvalil svojo stranko, češ da. je izpustila iz list vse oporečne kandidate, s čimer je dokazala, da se hoče zares prenoviti, zlasti po zadnjih škandalih, v katerih so bili vpleteni na Siciliji vidni predstavniki KD. R. G. Craxi konec meseca v Moskvi RIM — Čeprav točen datum še ni določen, je uradno potrjeno, da bo predsednik vlade Bettino Craxi obiskal Sovjetsko zvezo proti koncu tega meseca. Vest je potrdil včeraj sovjetski veleposlanik v Rimu Nikolaj Lunkov po. srečanju z zunanjim ministrom Andreottijem na sprejemu v ambasadi SZ ob 40. obletnici zmage nad nacifašizmom. Po vsem videzu bo uradni obisk potekal med 28. in 30. majem, tako točni datum kot njegovo trajanje bodo pa uradno sporočili hkrati v Rimu in Moskvi, ki bodo po diplomatski poti določili razpored srečanj in vsebino pogovorov. Craxi se bo vsekakor srečal z Mihailom Gorbačovom, ki mu je že naslovil vabilo po zunanjem ministru Gromiku ob njegovem obisku v Rimu konec februarja, ponovil pa ga je v osebnem pismu, ki ga je poslal Craxiju tik pred vrhom zahodnih industrijskih držav v Bonnu. 8 M 8 Biv iz Slovenije proti Reaganu LJUBLJANA — Zadnje tedne je prišlo na republiški odbor Zveza združenj borcev NOV Slovenije več pisem in ustnih sporočil, s katerimi člani te organizacije izražajo vznemirjenost in ogorčenje ter protestirajo ob dejstvu, da je predsednik ZDA Ronald Reagan obiskal v Zvezni republiki Nemčiji tudi grobove bivših SS-ovcev. Organizacija ZZB NOV Slovenije, in z njimi potomci žrtev fašizma in nacizma, ki jih imajo na vesti Hitlerjevi krvniki, sporočajo organizaciji ameriških veteranov 2. svetovne vojne in vsem članom nekdanjih odporniških gibanj v svetu, naj se soglasno pridružijo njihovim protestom. Borci so presenečeni nad dejstvom, da vsem demokratičnim in protifašističnim silam v svetu ni u-spelo preprečiti Reaganovega dejanja. Njegovo obnašanje še bolj utrjuje borce NOV Slovenije v prepričanju, da se morajo odločno zoperstaviti vsem poskusom — neglede od kod prihajajo — za vsakršno sporazumstvo z nacifašizmom. Samo odločen odpor slehernemu oživljanju nacifašiz-ma in pomiritvi z njim je jamstvo, da se grozote, v katere so Hitlerjevi zločinci in njihovi izdajalski pomagači potisnili ves svet in slovenski narod, nikoli več ne bodo ponovile. Kljub osamljenosti v Varnostnem svetu OZN Heagan vztraja s svojo politiko do sandinisticne vlade v Managui ..NEW YORK — V Varnostnem svetu OZN se nada-JUJe razprava o pritožbi Nikaragve zaradi gospodarske-sk ernbarga ZDA. Vlada v Managui je predložila do f) rniriosti omiljeno resolucijo, ki v bistvu ne obsoja skl anove administracije, temveč le zahteva preklic ne'!*3, o embargu. Nič čudnega torej, da so poleg vseh . Uvrščenih držav resolucijo podprle tudi vse ostale ahice Varnostnega sveta, vključno s stalnimi članica-Ze sedaj pa je popolnoma jasno, da se bodo ZDA omiljenemu besedilu poslužile pravice veta in 'ut0 zavrnile nikaragovsko resolucijo, jjj KDa so torej ponovno osamljene v svetovni orga-Cj.ac>ji, a to kot kaže ne moti Reaganove administra-•tav P° vsem sodeč jo bolj skrbi zadržanje lastnega sta mnen-ia' predvsem pa Kongresa. Komisija pred-slu'nekega doma, ki je pristojna za tajnoobveščevalno je namreč zavrnila možnost kakršnekoli vo-detn f>°dPorc protisandinističnim upornikom, še več, skjkratska večina je tudi zavrnila republikanski po-s- da bi predvidenih 28 milijonov dolarjev vojaške '»o« »contrasom« preusmerili v humanitarno pomoč. .V demokratičnih vrstah smo torej priča nedosled-piv t SaJ so pred dnevi prav demokrati m-eklicali svoj iov'ri s^eP in omogočili sprostitev 14 raffijonov dolar-dodatne »humanitarne pomoči« nikaragovskim kon- trarevolucionarjem. Ta nedoslednost demokratov je posledica obiska nikaragovskega predsednika Ortege v Moskvi in v drugih državah Vzhodne Evrope. Ortega pa se ne bo omejil samo na socialistični blok, saj bo v prihodnjih dneh obiskal tudi zahodnoevropske države, med drugim pa je že bil v neuvrščeni Jugoslaviji, da so namigi na njegov vstop v vzhodni blok neupravičeni. Vsekakor pa Reaganova administracija nadaljuje s svojimi obtožbami o »sovjetizaciji« Nikaragve. Pri tem pa kot kaže prepričuje samo najbolj reakcionarne kroge, saj je Reagan do sedaj že spoznal, da ga skoraj nobena zahodna vlada ne podpira v njegovi politiki. 40 let našega dnevnika bomo proslavili s prireditvama v petek, 17. t.m., v Kulturnem domu v Trstu in v soboto, 18. t.m., v Kulturnem domu v Gorici, obakrat ob 20.30. Spored predvideva kulturni program in priložnostne govore ter pozdrave. Toplo vabljeni naročniki in bralci. Težka misija državnega tajnika ZDA Shultz skuša v Izraelu obnoviti dialog z Arabci JERUZALEM — Ameriški državni tajnik George Shultz je včeraj prispel na dvodnevni obisk v Izrael, kjer bo skušal premakniti z mrtve točke pogajanja o bližnjevzhodnem vprašanju. Med drugim mora tudi odpraviti negativni vtis, ki ga je pustil Reaganov obisk nemškega vojaškega pokopališča v Bitburgu, kjer so pokopani tudi pripadniki esesovskih e-not. To poslednje mu je baje tudi že uspelo, saj se je včeraj poklonil spominu žrtvam nacističnega terorja. Povsem drugače pa bo s poživitvijo zamrznjenega dialoga z Arabci. Shultz bi moral prepričati izraelsko vodstvo, da se sestane z mešano jordansko - palestinsko delegacijo, s katero naj bi razpravljali o usodi zasedene Cisjordanije. Zunanji minister Šamir pristaja na neposredne pogovore, a odločno zavrača možnost, da bi palestinsko delegacijo sestavljali člani PLO ali celo tisti Palestinci z zasedenih arabskih ozemelj, ki simpatizirajo z Jaserom Arafatom. V bistvu centristično-desničarski blok Likud pristaja le na pogovore z Izraelcem lojalnimi Palestinci, ki nimajo v palestinskih vrstah nobene podpore. Nič čudnega torej, da izraelsko časopisje piše o »preuranjenem« obisku. Premier Peres je nekoliko bolj spravljiv do tega vprašanja, a nima nobenih izgledov brez podpore Ldkuda. V najboljšem primeru bo torej Shultzu uspelo obnoviti izraelsko -egiptovski dialog, a še ta je vprašljiv, saj - se Egipt postopoma vrača v arabske vrste in noče zamere. Vsekakor pa Shultz ni prispel v Izrael praznih rok; s seboj ima namreč ponudbo Bele hiše o izredni finančni pomoči Izraelu v višini pol druge milijarde dolarjev, ki bi morala omehčati telavivske voditelje. Nasilje južnoafriškega režima proti nebelemu prebivalstvu JOHANNESBURG — Milijoni temnopoltih delavcev bodo v torek za dve uri prekrižali roke in se tako odzvali pozivu vseh temnopoltih sindikatov za dveurno stavko v spomin na umorjenega sindikalista Andriesa Ra-ditsela, ki ga bodo prav v torek pokopali nedaleč od Johannesburga v črnski »township« Tsakane. Medtem pa se napetost v vsej Južnoafriški republiki stopnjuje. Policiji je kot kaže situacija zbežala iz rok, da skušajo z nasiljem preprečiti najhujše. V tem položaju so rasistične oblasti iz Pretorie že pričele ščuvati razne črnske skupnosti in stranke drugo proti drugi, da bi pred svetovno javnostjo dokazale, kako lahko red v Južni Afriki zagotovi le belopolta manjšina. Provokacije so torej na dnevnem redu, režim pa noče niti za ped spremeniti svoje politike rasne diskriminacije, še več, z dajanjem malenkostnih pravic eni skupnosti pred drugo umetno sproščajo sovraštvo in preprečujejo ustanovitev enotne fronte vseh temnopoltih: od črncev, pa do mdijcev in mulatov. Pri vsem tem pa je Pretoriji malo mar nasprotovanje vse svetovne javnosti, saj ima podporo tako v Washingtonu kot v marsikateri drugi zahodni prestolnici. Izvestja napadajo predsednika ZDA MOSKVA — Moskovska Izvestja objavljajo v svoji včerajšnji števiki hud napad na ameriško povojno politiko ter na zadnje podvige predsednika Reagana med njegovim potovanjem v ZRN. Moskva v bistvu obtožuje ZDA, da so takoj ob koncu druge svetovne vojne, po propadu nacizmp, obrnile hrbet Sovjetski zvezi in jo v bistvu izdale. Že konec leta 1945 iz vseh dokumentov ameriških poveljstev izhaja, da je SZ {»stala glavni sovražnik Združenih držav. Ameriškim voditeljem, s predsednikom Trumanom na čelu, ni bilo pogodu, da je bila SZ glavni politični in vojaški zmagovalec druge svetovne vojne. Zatem se Izvestja ukvarjajo z Reaganovim obiskom v ZRN in s hudim političnim spodrsljajem, do katerega je prišlo z njegovim obiskom na vojaškem pokopališču Bitburg. Dejstvo, da je obiskal pokopališče, kjer so pokopani tudi pripadniki zločinskih oddelkov SS, pomeni, da so ZDA pozabile na nemški militarizem, ki je povzročil drugo svetovno vojno. Doslej so se ZDA, pravi moskovski dnevnik, skrivaj spogledovale z nacisti, po obisku v Bitburgu to delajo tudi javno, zato pa se gre zahvaliti sedanjemu predsedniku Manj izdatkov za oborožitev WASHINGTON — Po štirih letih naraščajočih stroškov za oboroževanje je ameriški predsednik Reagan moral pristati, pod hudim pritiskam kongresa, na kompromis o proračunu, tako da se bodo vojaški stroški povečali le za toliko, kolikor bo pač narastla inflacija. Za ameriškega predsednika, ki se je v zadnjih letih vedno boril za to, da bi se vojaški izdatki realno povečali, pomeni včerajšnji sklep kongresa pravo klofuto. Še pred tednom dni, ko je senat odobril vojaški proračun, ki je predvideval ničelno rast, je Reagan govoril o »neodgovorni potezi«. Proračun za prihodnje leto predvideva zmanjšanje deficita za 56 milijard dolarjev. Kompromisni preglog, ki predvideva samo kritje inflacije je bil odobren le za las: sam podpredsednik Bush je moral na vrat na nos teči v senat, da bi glasoval, ker pa to ni bilo' dovolj so pripeljali iz bolnišnice komaj operiranega senatorja Wilsona, ki je glasoval, kljub temu, da je imel iglo infuzijskega aparata v žili. Nesoglasja med Parizom in Bonnom tudi glede kmetijske politike Reaganov načrt o »vesoljskem ščitu« kvari odnose med Nemčijo in Francijo BONN — Nesoglasja glede evropske udeležbe pri raziskovalnem, programu za uresničenje Reaganove vesoljske obrambne pobude (SDI), ki so prišla do izraza na zahodnem gospodarskem vrhu v Bonnu, niso samo vznejevolila predsednika Mitter-randa in skalila odnose med Bonnom in Parizom, ampak so povzročila tudi napetosti v zvezni koalicijski vladi kanclerja Helmuta Kohla. Iz kanclerjevega urada prihajajo pobude, da bi se moral Bonn zdaj pogovoriti z drugimi prizadetimi evropskimi državami in določiti skupno evropsko stališče do udeležbe pri raziskovalnem programu SDI, medtem ko se Kohlov namestnik in zunanji minister Hans - Dietrich Genscher nagiba k temu, da bi ZRN podprla francosko zamisel o evropskem tehnološkem projektu. Že pred nedavnim gospodarskim vrhom so se v krogih koalicijske vlade izoblikovala tri različna stališča: — Kancler Kohl se je v vladi in tudi javno o-dločno zavzemal za nemško sodelovanje pri raziskovalnem programu SDI, če bi Američani ponudili zadovoljive pogoje, zlasti če bi zajamčili prenos vse tehnologije in če bi bilo mogoče oblikovati skupno evropsko stališče do projekta. Kohl je prepričan, da je mogoče to doseči; — Zunanji minister Genscher je soglašal s Ko- hlom, da je treba počakati na ameriške pogoje, vendar ni verjel, da bi bili ameriški okvirni pogoji zadovoljivi. Zato ni dal nobene javne izjave, da je zahodnonemško sodelovanje pri SDI zaželeno; — Drugi člani vlade, zlasti obrambni minister Manfred Woerner, pa so menili, da bi morali Nemci sodelovati pri raziskovalnem programu SDI tudi v primeru, če ne bi bilo mogoče doseči skupnega evropskega dogovora. Toda to so kljub vsemu dolgoročnejši problemi, četudi ustvarjajo že zdaj težave med Parizom in Bonnom. Na obeh straneh je čutiti po gospodarskem vrhu prizadevanje, da ne bi zaradi nesoglasij na vrhu trpelo francosko-nemško sodelovanje. Ne gre samo za nespretnosti in netaktnosti na zahodnem vrhu v Bonnu, ampak za francoske negotovosti spričo nasprotij med bonskimi izjavami in dejanji. Najprej si Francozi zastavljajo vprašanje, koliko denarja in moči bo ZRN še ostalo za sodelovanje pri evropskem oziroma francoskem projektu »Eureca« in pri drugih evropskih projektih, če bo Bonn pregloboko »zabredel« v SDÌ. V Parizu še razumejo, da se tudi Bonn poleg Washingto-na zavzema za čimprejšnji začetek pogajanj o liberalizaciji trgovine v okviru GATT. Toda mar so zahodnonemški politiki pozabili, da so sredi marca podpisali skupno stališče EGS, ki je dopuščalo raz- lična mnenja in tolmačenja, ni pa dopuščalo časne odločitve kanclerja Kohla brez predhodni, posvetovanja z drugimi partnerji, zlasti s Parizofl1, K temu je treba prišteti še vedno nerešeno vpfa šanje cen kmetijskih pridelkov za leto 1985/86, ae se zahodnonemški zvezni kmetijski minister Igff Kiechle (Bavarska CSU) upira slehernemu znMa nju cen pšenice. Vse to obremenjuje odnose s Parizom,, toda n v tolikšni meri kot vprašanje nemške udeležbe Pr raziskovalnem programu SDÌ. V bonskem zuna njem rmnistrstvu in v krogih liberalne strank (FD) se bojijo, da bi osamljeno sodelovanje pri SDI trajneje in globlje pokvarilo odnose s ra rizom. Upoštevati je tudi treba, pravijo ti da Američani niso niti med nedavnim Reaganovih obiskom v Evropi povedali Nemcem natančnejši11 pogojev za udeležbo' pri raziskovalnem progra®u' Očitno želijo Američani sklepati pogodbe s P°sa' meznimi zahodnonemškimi podjetji, kar je v Pl sprotju z zagotovili predsednika Reagana, da do Nemci dobili vso tehnologijo, ker si America11 ne zamišljajo sodelovanja Bonna kot »enosmef1! ulico«. Tudi kancler Kohl je izjavil, da sklepani, pogodb med Američani in posameznimi nemških1 podjetji ne pride v poštev. BOŽIDAR PAHOR V Libanonu se politični položaj izboljšuje Džemajel se bo sestal z Asadom da bi skupaj dosegli pomiritev BEJRUT — V roku enega tedna se bi lahko libanonski predsednik Amin Džemajel sestal s sirskim predsednikom Hafezom el Asadom, da bi skupaj poiskala ukrepa za pomiritev sprtih muslimanskih in krščanskih milic. To so včeraj izjavih bejrutski vladni krogi in s tem odprli vsaj nekaj upanja, da bodo pogovori zamenjali glas orožja. Boljše politično izglede je povzročil nenaden preokret v krščanski falangi. Predsinočnjim so namreč odobrili dokument, s katerim »libanonske sile« (krščanske mihcije) potrjujejo arabsko izbiro libanonske politike in poudarjajo »bistveno vlogo« Sirije v libanom skem dogajanju. Vojaški vodja falange Džeadža (Gtiagea), ki se je po uporu ponovno spravil s predsednikom Džemajelom, se je odpovedal številnim svojim pristojnostim, da bo falango sedaj v bistvu vodil ožji desetčlanski »izvršni odbor«, ki mu predseduje Elie Hobeika. Po vsem sodeč je tudi Hobeika med tistimi, ki jih uvrščajo med najhujše falangiste, saj je baje poveljeval skupinam, ki so izvršile pokol v palestinskih taboriščih Sabri in Šatili. Kljub tem politično spodbudnim vestem pa se občasni spopadi v Bejrutu nadaljujejo vzdolž vse »zelene črte«. Včeraj je skušala črto prebiti skupina šiitskih gverilcev, a jih je libanonska redna vojska odbila. Spopadi in bombardiranja so1 tudi na območju pristanišča, kjer pa so ponovno obnovili tovorni promet. Džemajel in Asad se bosta morala torej krepko potruditi, da pomirita tiste oborožene skupine, ki nočejo poslušati ukazov svojih voditeljev. Sodeč po dosedanji sirski praksi bi bil lahko ta mir dokončen, če bo Sirija aktivno posegla v libanonska dogajanja. Damask se je do sedaj skrbno izogibal neposrednemu posegu in je raje podpiral sedaj enega in nato drugega, ne da bi mu uspelo dokončno vplesti razne libanonske politike v sirske dolgoročne načrte. Trenutno Damask podpira šiite in druze, predvsem slednji pa so preveč ponosni in svojeglavi, Ob vsem tem dogajanju pa je prav tako spodbudna vest, da so so delno razblinile vesti o množičnih pokolih muslimanov, saj je bilo umorov kot kaže precej manj. 12 mrtvih v bazenu Zadovoljstvo pred povratkom Ob zaključku uradnega obiska na Portugalskem sta se predsednik ZDA Reagan in njegova žena (med njima predsednik Eanes) veselila ekshibicije domačih konjenikov na vrtu palače Queluz pri Lizboni (Telefoto AP) Pogovori o večletnem refinanciranju dela obvez Jugoslavije do tujine BEOGRAD — Ob 8. do 10. maja se je v Beogradu mudila delegacija Manufakturers Hanover Trust Co.: ta banka iz ZDA predseduje mednarodnemu koordinacijskemu komiteju tujih komercialnih bank — kreditorjev Jugoslavije. Z njimi so se pogovarjali predstavniki ZIS, Narodne banke Jugoslavije in poslovnih bank in sicer o večletnem refinanciranju dela obvez jugoslovanskih subjektov do te kategorije upnikov v obdobju od 1985 do konca 1988. Dogovorili so se, da se bodo konec tega meseca nadaljevali pogovori o predsednikom in podpredsedniki mednarodnega koordinacijskega komiteja in komercialnih bank. (dd) V Ljubljani mednarodni simpozij zdravnikov o jedrski medicini LJUBLJANA — V Cankarjevem domu je bila včeraj enodnevna znanstvena mednarodna konferenca z delovnim naslovom »Avstrijsko - madžarsko - slovenski dnevi jedrske medicine«. Srečanje so organizirali sekcija za jedrsko medicino slovenskega zdravniškega združenja pri univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani ter avtrijsko in madžarsko društvo za jedrHko medicino. Ugledni strokovnjaki treh držav so na konferenci predstavili najsodobnejše dosežke na področju jedrsko-medicinske endokrinologije in nevrologije. (dd) ŽENEVA — V četrtek zvečer ® je v švicarskem mestecu Uster udrl3 streha občinskega plavalnega baze' na, v katerem se je v trenutku n®' sreče kopalo kakih štirideset Iju®1: predvsem plavalcev krajevnega P1?' valnega društva. Reševalne ekip6 . ■ gasilci so delali vso noč, da so & pod ruševin potegnili trupla 12 ose° ter dva ranjena mladeniča. Zrušila se je ometna gmota, ki ie tehtala svojih 200 ton in to Piežr vsem nad bazenom, ki je dolg ^ metrov. t Baje so izvedenci že D ■ temeljito pregledali streho poslopl3: ki je kazala znamenja popuščanj3; vendar so ugotovili, da. ni nobene n®' varnosti, da se streha zruši. vidno se tudi Švicarji lahko zmotil0 in njihova napaka je veljala življ6' nje 12 ljudi. V zvezi z nesrečo s° seveda že uvedli preiskavo in kaž®! da so po prvih pregledih ugotovil1’ da so bili jekleni nosilci streh6 močno načeti in zarjaveli. Zanimiv? je, da so streho bazena pregled311 prav pred kratkim, ne da bi se z3 vedali neposredne nevarnosti. Na sliki (Telefoto AP) : ruševin® švicarskega bazena. Prvi primer v deseterici Evropske skupnosti Na Holandskem volilna pravica priseljenim tujim delavcem BRUSELJ — Nizozemska je prva med državami EGS upoštevala predlog evropske komisije in tujim delavcem dala volilno pravico. Leta 1986 bo lahko na nizozemskih splošnih volitvah glasovala večina od 700 tisoč priseljencev, med njimi okrog 14 tisoč jugoslovanskih zdomcev in članov njihovih družin. Natančneje: tisti med njimi, ki so polnoletni in so na Nizozemskem najmanj pet let. Predlog nizozemskega notranjega ministra Rietkerka je dobil v parlamentu nepričakovano večino: 150 glasov, proti sedmim negativnim glasovom. Nemalo presenečenja je vzbudilo, da so zamisel poleg levice široko podprli tudi liberalci in krščanski demokrati, nasprotovala ji je le skupinica desničarskih protestantskih fundamentalistov. V zahodni Evropi je doslej imigrantom o-mogočila volilno pravico samo Švedska, ki pa ni članica EGS in ki je imela zaradi sorazmerno manjšega deleža tujih delavcev — pri odločanju manj težav od številnih članic skupnosti. Odpiranje poti do volilnih skrinjic je ena od poglavitnih sestavin iz sklopa ukrepov, ki jih je vladam deseterice v februarju letos predlagala evropska komisija in ki, tako trdijo v Bruslju, velja za nekakšno vojno napoved izvršnega telesa EGS naraščanju rasizma, ksenofobije in diskriminacije, kar zadeva tuje delavce v EGS. Komisija je opozorila, da hkrati s povečanjem krize brezposelnosti strmo narašča tudi nestrpnost proti tujim delavcem in njihovim družinam, za katero tičijo zvečine desničarske in neofašistične organizacije, posredno pa tudi nekatere vla- de v zahodni Evropi. Po mnenju komisije so tuji delavci v EGS »drugorazredni državljani«, dokler ne dobijo volilne pravice in takšnih socialnih pravic, s katerimi bi se izenačili z drugimi delavci države, v kateri živijo. , Na Nizozemskem se zdaj sprašujejo seveda, za koga bodo glasovali tuji delavci. Raziskave javnega mnenja, ki so jih opravili v Rotterdamu, kažejo, da utegne imeti največjo korist od novih volivcev, med katerimi prevladujejo Turki, Marokanci in delavci iz bivših nizozemskih kolonij, predvsem socialistična FVDA, vtem ko si morajo druge stranke naklonjenost »tujih glasov« šele pridobiti z u-streznimi popravki v svojih političnih programih, čeprav se vsi priseljenci prihodnje leto najbrž ne bodo odločili iti na volišča, je po splošni presoji okrog pet odstotkov, za kolikor se bo povečalo število volilnih upravičencev, postavka, ki jo bodo morali vsi upoštevati v svojih političnih računih. Medtem si na tukajšnjem sedežu EGS zastavljajo vprašanje, kako bo nizozemska pobuda odmevala v drugih državah deseterice, zlasti tam, kjer so takšne zamisli zaporedoma padle v vodo. Zadnjo avtoritetno P0', budo te vrste v EGS je pred d«317, dal francoski predsednik MitterTan v nastopu pred Ligo za človeške Vjra. vice. Predlog je naletel na tolik5 no nasprotovanje, najglasneje iz kX° gov vplivne Nacionalne fronte Jeoff' Marie Le Pena, da so na sedef predsednikove stranke zatem poJa' snili, da gre le za »zamisel v okviP* dolgoročne reforme«. Če bi tudi drugod v EGS upošt®. vali predlog evropske komisije, moralo volilno pravico dobiti 8,8 milijona priseljencev, od tega tisoč Jugoslovanov, ob njih je v EGS še 940 tisoč delavcev iz Pori}1' galske, 620 tisoč iz Španije (obe državi se bosta leta 1986 predvidoJ^ priključili skupnosti), 1,9 milijo11" Turkov, 820 tisoč Alžircev, 660 ti50li Marokancev in, na primer, 220 tis°c Tunizijcev. Koncentracija imigrantov (glede na število prebivalcev) 3f najmočnejša v Luksemburgu (26 odstotkov), za njim pa v ZR Nm3 čiji (8 odstotkov). DUŠAN SNOJ V Nadiskih dolinah za obnovo videmskega pokrajinskega svela k šest strank predstavilo domače kandidate DVOJEZIČNA GOSTILNA V OSRČJU CELOVCA cala ČEDAD — Včeraj zvečer se je kon- volilna kampanja za administra- kr ^ Volitve, ki imajo v videmski po-^•kni precejšen pomen. Poleg za sko rJ Vse občinske uprave bomo nam-glasovali tudi za videmski po-VMJ1Ilski svet. Pri tem je treba po-v ati, da je bil ta drugi del volitev predvolilni fazi nekoliko v o-Še zlasti v Benečiji je bila ve-a dela in naporov usmerjena na drìa 0 enotnih naprednih list, ki se ^postavljajo kot alternativa KD. Tu-nip^ VoHvcih je prevladalo zanima-J za vsakdanje probleme, za vpra-j0nja’ ki jih bolje od bliže prizadeva-■ kar pa prav gotovo predstavlja e-j. 'zmed temeljnih značilnosti teh vo-jeeV v vsej državi. Pri strankah pa skiheVe0,vemo’ ^ 1970, odkar ^ajina, ima videmski pokrajinski ustanovljena pordenonska po^ n- a svetovalcev. V zadnji mandat-' dobi je imela KD z 41,5 odst. gla-13 svetovalcev, PSI 4, PSDI 3, 1 6, FG enega (prav toliko so jih Ig?.'“Penjene stranke imele tudi leta PRr •’ vsak P° enega sta imela tudi n& 1 m PLI (leta 1975 niso imeli nobe-tuV zasl°Prilka v pokrajinskem sve-l m enega MSI (en svetovalec manj V naši deželi 769.500 volivcev TRST — V Furlaniji-Julijski krajini bo jutri in v ponedeljek glasovalo 7G9.500 volivcev, od katerih 447 tisoč v videmski, skopaj 230 tisoč v pordenonski, 73 hsoč v goriški in 25.600 v tržaški Pokrajini. Na jutrišnjih in pone-Ipljkovih volitvah bodo obnovili Ddemski in pordenonski pokrajin-s« svet, poleg teh pa še občinske svete v 187 občinah, med katerimi v glavnih mestih goriške 'a videmske pokrajine. Večina °Pčin, kjer bodo obnovili občinske svete, šteje preko 5.000 prebivalcev, zaradi česar bodo volitve potekale po proporčnem siste-v ostalih pa po večinskem. v Gorici, Maniagu, Avianu in Sa-. eju bodo volili tudi nove radenske svete, v občinah Škocjan n Starancan pa bodo prvič vo-tti po proporčnem sistemu. ^Primerjavi s prejšnjo mandatno dole J°krat' kandidira devet strank, po-svo' Vsch omenjenih je predstavila c,; J° Usto tudi Proletarska demokra-okV’-0^ Pa je šest predstavilo v diriafJU Nndiških dolin »domače kan-. e< (D © © m \,t ^ c ,\rA'v-£ ¥P>.b-S © * © © m (p . " je glasovnica za devinsko - nabrežinsko občino. Tudi tukaj lahko občani V Miljah bodo volivci prejeli dve glasovnici, eno sive, drugo pa roza barve' napišejo štiri preference To je fac-simile glasovnice sive barve za občinski svet. Možne so štiri preferenc6 @D (D D i! □ ©D 0 □ ® D □ 'sr |—| . NA» CON (—1 . BERNARDOM Edo p-J . ANTONIČU Antonia •—1 Virginia bi PETKOVIČ □ 'E □ ’ □ □ ■ET" P □ p-1 , RLOGRANA 1—1 2 Antonio p-1 , BRISCAK l-J 1 Mboalao [—] J MARCOLIN □ 2 P0*C,C j ij a_ [—| , COGNITO 1—1 * Riccardo [—| j CASTELLO p-| , IURETIGH 1 J 1 Rodarlo n ■=> □ .Rsasr □ «sr. [—1 , DTGNAZIO Maria !—* * MaddMana In KOMATZ □ 4e££2o □ *sEriM iWJC □ "EIES. □ »2^ □ > ^RBA p-1 . DE SENIBU8 bi l—J MA Tini Clauda □ (—1 . GO« GATTO !—1 * Marinada □ .r» C □ ■ ™ n J OUiTIN u 7 Ou-op. [—j j GRASSI □ ’££ 1 □ 7 zs |—| , JANKOVIČ bi >—• * MAOCMka □ • n □ * f^ae*CCl* □ •2k“U □ »s* n -sr □ .£?cco p-l , SKUPEK 1 ; ’ Zdravilo □ «EST □ « □ "EST |—] 10 STOLPA □ "S21 D 11 Vtad£SSVIC □ » □ "ir □ »SE. |—| TAMARO Maria I—1 ' bi REBULLA □ « i££R □ @D © □ (jP □ © □ ©D □ ®D □ .EP Q | MARINELLI ^ Pl , Pl ER ANDREI 1—* 1 OOardan n i baici U > Gkdappa □ » ŽET □ [-] j BAISS bi MARUCELLI [-j j COASSIN □ P~1 , BERNARDONI — 2 Edo □ » S*™ □ -sr- □ -SS. □ P O ’ 91occ”1 □ 3 !£££ □ 3!2£1 □ > 0 j MARCOLIN □ >££ ^ Li 4 vi««»'"" pi . COGNITO l—l .* Riccardo 0 t GABROVEZ d □ «E£ou,R,u □ "SZ" □ *^BRA 0 j SICNOREnO rwouNo □ 4 OREOORETT, □ ‘KS?" □ ■ ™ □ 722T Pl . MARŽOC CHINI Golfrado p-l . MAGLIANO l-J 7 Edo □ -Rsisr p-| , PICCININO — 4 Nicolo □ .rt™ □ .ESKSZ □ •ST"’ 0 j PRELAZ Pl , PETERNELU L-J ’ Marcarlo □ □ «ST£ 0 OUADRACCI □ »sr □ « eM™ □ » ST" 0 „ RICCHIUTO p-| .. SEMERARO In CALABRIA GMada □ “ Rssr □ .. SE’0 J 12 TOR8IANELLI Maria □ « ST" To je glasovnica za zgoniški občinski svet. Najboljše je, da volivci prekrižajo Tako je videti glasovnica za repentabrsko občino. Kot v Zgoniku priporočal»0 samo strankin simbol bralcem, da prečrtajo samo strankin simbol Potrjen obisk generabega tajnika OZN v Trst za kongres Akademije znanosti tretjega sveta Napoved, da bo v Trstu od 5. do 12. julija svetovni kongres Akademije znanosti tretjega sveta, ki se ga bo udeležil sam generalni tajnik Združenih narodov De Cuellar, je vzbudil v našem mestu veliko zanimanje, in to ne samo v znanstvenih krogih. Prisotnost kakih 250 do 300 znanstvenikov z vseh delov sveta bo nedvomno novo potrdilo, da Trst utrjuje svojo vlogo v znanstvenem svetu predvsem kar se tiče odnosov z deželami v razvoju, s katerimi ima miramarski center že zelo plodne stike. Važnost julijskega kongresa v Trstu potrjuje tudi napoved, da se ga bo v imenu italijanske vlade udeležil zunanji minister Andreotti, ki bo na ta način potrdil interes in prizadevanja Italije za sodelovanje v naporih za napredek držav v razvoju. Dijaki iz Ma rana Lagunare gostje srednje šole v Dolini Dijaki nižjih razredov srednje šole iz Marana Lagunare so, v spremstvu svojih profesorjev, obiskali v sredo, 8. maja, svoje vrstnike na srednji šoli Simon Gregorčič v Dolini. Mlade in radovedne goste je sprejel ravnatelj Aldo Stefančič. Naše profesorice Serio, Tavčar in Svetina pa so dijakom nazorno in sistematično prikazale slovensko stvarnost v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Dijake in njihove spremljevalce je predvsem zanimal ustroj in delovanje slovenske šole, položaj naše narodnostne skupnosti, struktura jezika ter gospodarsko in kulturno življenje Slovencev v Italiji. Vprašanja so kar deževala, kar pomeni, da so gostujoče učence profesorji temeljito pripravili na obisk. Kar pa je še posebno zanimivo, je dejstvo, da je stik s srednjo šolo v Dolini, želelo samo vodstvo šole iz Marana Lagunare; s tem obiskom pa je bil položen temelj za nadaljnje sodelovanje med obema šolama, saj so gostujoči dijaki povabili naše učence na povratni obisk v prihodnjem šolskem letu. Priporočilo Slavističnega društva Na zadnji seji Slavističnega društva je bil govor tudi o učbenikih. V tisku sta namreč novo berilo za srednje šole, ki ga je sestavila prof. Nada Pertot, in izpopolnjena slovnica, kj jo je sestavil prof. Žagar. Učbenika bosta na razpolago že v naslednjem šolskem letu, ker pa še nista v prodaji, ju profesorski zbori po naših srednjih šolah še ne morejo predpisovati. Zato je odbor Slavističnega društva sklenil predlagati, da se sicer predpišejo učbeniki, ki so bili doslej v rabi, da pa se istočasno obvestijo starši, naj jih ne nabavljajo, ker bodo ob začetku šolskega leta lahko že kupili nove učbenike. Predstavitev zanimivega turističnega paketa Z Dioneo v Istro pod geslom turizem, narava in kultura »Turizem, narava in kultura«, pod tem geslom so na osrednjem sedežu Tržaškega Lloyda (Lloyd Triestino) javnosti in tisku predstavili resnično pohvalno pobudo, ki sta si jo skupaj zamislili Lloydova turistično-potoval-na agencija in reško turistično podjetje Kvarner Ekspress. Gre namreč, kot smo pred časom že poročali, za tradicionalna mini-križarjerja Lloy-dove motorne ladje Dionea vzdolž istrske obale, ki so jih letos obogatili s turistično gostinsko-kulhuno ponudbo tamkajšnjih mestec-biserov Poreča, Rovinja in Pulja. Na predstavitvi so s podrobnim opisom te ponudbe sodelovali direktor tržaškega sedeža Lloyda Piccoli, direktorica njegove potovalne agencije, prof. Agnelli, ki je srečanje vodil v imenu tržaške Ljudske univerze, direktorji muzejev iz Poreča, Rovinja in Pulja Kovačič, Pavletič in Jurki-čeva ter namestnik direktorja narodnega parka Brioni Ivica Perca. Jugoslovanski gostje so obširno govorili zlasti o kulturno zgodovinskih znamenitostih treh istrskih mestec, ki si jih je moč na osnovi različnih alternativnih itinerarijev ogledati med postankom ladje Dionea. K temu gre seveda dodati še turistično-gostinsko ponudbo, za katero so udeleženci srečanja prejeli bogato ilustrativno gradivo s ceniki 1985. Izletniki, ki se bodo iz Trsta ali Gradeža podali vzdolž prelepe istrske obale, bodo na ladji imeli na voljo tudi obrok hrane letalskega tipa, zmerne cene pa bodo prav gotovo privabile marsikaterega turista, ki sicer Istro pozna le po kopenskih poteh. Dionea bo vse do zadnjega oktobra odpeljala iz Trsta zjutraj ob 8. uri, in sicer v ponedeljek, ko bo vozila vse do Pulja, v torek, četrtek, soboto in nedeljo pa do Rovinja. Največ postankov ima na programu v četrtek, ko se ustavlja v Kopru, Izoli, Piranu, Umagu, Novigradu in Poreču. Vožnja, kot rečeno, ne zahteva preglobokega seganja v žep: križarjenje do Pulja, ki v eno smer traja kar štiri ure in pol, velja 11 tisoč lir in 1.116 din, medtem ko je treba na primer do Kopra odšteti le 2.300 lir in 233,50 din. Kot ugodno novost naj še dodamo, da izletniki lahko potujejo z Dioneo v Istro le z osebno izkaznico, na osnovi katere jim jugoslovanske oblasti izdajo vizum ob plačilu zneska tisoč lir. To so seveda le cene voznih listkov, za ves paket, z vožnjo v obe smeri, z obrokom hrane na ladji in vodenim ogledom muzejev in zgodovinskih znamenitosti, pa je za Poreč treba odšteti 37.500 lir, za Rovinj 39.000 lir in za Pulj 41.500 lir v skupinskem aranžmaju. Prispevajte za Dijaško matico »Ko to tamo pevd<( jutri v Aristonu Jutri bo v kinodvorani Ariston ^ sporedu še en jugoslovanski film. M' noatelje v sodelovanju s Cappello V11' derground nudi tokrat film Sloboda^ Sijana »Ko to tamo peva« (Kdo ^ poje). Med poznavalci jugoslovansW' ga filma velja Sijan za enega najboljših avtorjev mlajše generacif’ ki si je priborila svoj prostor tudi » tujini. Dokaz te trditve lahko dobit110 tudi v številnih mednarodnih nad*0' dah, ki jih je bil deležen Šijari svojimi filmi. Tokrat naj se omejtjf. na nekatere nagrade, ki jih je dobj za film »Ko to tamo peva«: nagrad0, žirije na mednarodnem festivalu finske komedije v Veveyu 81, posebr0 nagrada žirije v Montrealu 81, naQr°(-da »Georges Sadoul« za najboljši i»” film v Franciji 84 itd. Sijan je trenutno v Združenih dj' žavah Amerike kot štipendist Ftd' brightovega sklada, »Ko to tamo V0' va« pa je tudi v ZDA deležen zelo d°' brih kritik, kot je jugoslovanski ti0, že večkrat poročal. Statistike daieJ° Sijanov film med prve najbolj glad0' ne tuje filme v ZDA lanske sezoU°. »Ko to tamo peva«, potovanje razU°K ke skupinice s podeželja v Beogr00 tik pred prvo svetovno vojno na gotovem avtobusu firme Krstič in sin’^ je genialen prikaz Jugoslavije v *»£' lem. Ironičen in deloma surrealen 0 jan nudi gledalcu svet v malem, katerem bo vsakdo, Jugoslovan ali V0, ne. našel delček samega sebe. V duhu najpristnejše tradicije fdj0. skih matinej, ko so vrteli izključ0 zabavne filme za nedeljski oddih, 0 »Ko to tamo peva« na sporedu 0° 11.30. EVA FORNAZARIČ V vseh naših okoliških občinah KPI JE ZA OBNOVITEV demokratičnih uprav Levičarske in napredne občinske ,lrave \ ^ kult, je Ja in fvraye v naši pokrajini pomenijo veli ^ kulturne 0 j6 treba ■urno in politično dediščino, ki ohraniti v interesu razvo-.ji uiiroljubnega sožitja med tukaj j,: ecuna narodoma. To je bilo osred-Je sporočilo, ki je prišlo do izraza « .,včerajšnji tiskovni konferenci tr-ske federacije KPI, na kateri so fJ'ì'k Poli in zastopniki krajevnih j^pUjskih sekcij podčrtali, da se bo (]j J ue glede na volilne rezultate tu-lm V .bučnosti prizadevala za sode-^ anje z drugimi levičarskimi in de-kratičnimi strankami za vodenje sl< k0, dolinske, devinsko-nabrežin-e’ zgoniške in repentabrske občine. Poli je v svojem posegu podčrtal, so Prav rezultati in delo naprednih u- dtw'-VSem na dlani in to na vseh po-^ “cjih javnega življenja, kljub temu, . So upravljale omejen teritorij z n^teuimi finančnimi sredstvi. »Kljub v 01 objektivnim težavam so te upra-no’^ i® dejal Poli, »pokazale neizmer-večjo dinamičnost in občutljivost stvarnih problemov prebivalstva, £j^azbko od imobilistične tržaške ob-n. ki je v rokah konservativnih in vJj'Honalističnih političnih sil, ki so izty .°dsotne, ko gre za pomembne ^ lre in odločitve, medtem ko so ved-k v Prvi vrsti, ko gre npr. za obram-' rjr .^urucipalističnih interesov ali otr .0vensko gonjo. Trst se i te,?sd teh škodljivih prikazni iz pre-kn' -ti in zaživeti v prihodnosti. Iz-Snje okoliških občin šo lahko zato za mora marsikomu za zgled.« Pokrajinski tajnik KPI je zaključil svoj poseg s pozivom PSI, naj se ne pusti omamiti od tržaškega konservativnega bloka, . ki v zameno za vstop PSI v tržaško koalicijo zahteva od PSI, da prekine v okolici zavezništva s KPI in z drugimi demokratičnimi silami. Na srečanju s časnikarji sta spregovorila tudi tajnika KPI v Miljah in v Devinu - Nabrežini, Ciacchi in Širca. Miljski tajnik je rekel, da se bodo tamkajšnji komunisti, ki skupaj z neodvisnimi levičarji sodelujejo v Listi Frausin, po volitvah soočili z vsemi demokratičnimi strankami (seveda z izjemo MSI) na podlagi konkretnih in uresničljivih programov. Ivo Širca pa je podčrtal, da so de-vinsko-nabrežinski komunisti za obnovitev sodelovanja s PSI in s SSk in da v Nabrežini ta koalicija nima realnih političnih alternativ, razen seveda odbora, ki bi temeljil na odločilni podpori melonarjev ali pa celo MSI. • Združenje za radikalno alternativo sporoča, da tudi v naši pokrajini zbirajo podpise za ljudske peticije za zaščito obalnega pasu, za ureditev zakona o finančnih podporah strankam, o reformi kazenskega zakonika ter o ureditvi javne radiotelevizijske službe. Podpise zbirajo v jutranjih u-rah na tržaškem, miljskem in dolinskem županstvu. Poziv Slovenske skupnosti za jutrišnje volitve Prejeli smo s prošnjo za objavo: Jutri in v ponedeljek bodo volivci okoliških občin zopet stopili na volišča, da se izrečejo o strankah in kandidatih, ki se potegujejo za njihovo zaupanje pri upravljanju občin. SSk se tudi tokrat predstavlja v vseh tradicionalnih slovenskih občinah na Tržaškem in Goriškem. Tokrat je lista SSk prisotna prvič tudi v miljski ob.čini. Ne sicer na volitvah za občinski svet, temveč za rajonski, sosvet Žavlje - Štramar - Rabujez. Zato slovenske volivce tega področja toplo pozivamo, da na volitvah za ta rajonski svet glasujejo za edino slovensko listo in tako omogočijo izvolitev domačega slovenskega predstavnika v ta pomembni rajonski sosvet, na območju katerega živi veliko Slovencev. Če želimo dati tem upravnim volitvam še širši pomen in ne le krajevno upravnega, potem jim moramo dati pomen dokaza, kako hočemo Slovenci še naprej živeti na naših tleh in sami upravljati svojo prihodnost. V času, ko se znova dviga protislovenska gonja, ko je pot do globalne zaščite naletela na nove ovire in zavlačevanja, je samostojen nastop jasen izraz naše zahteve enakopravnosti in pravičnosti. Predvsem je pomembno, da bodo občinski upravitelji znali dvigniti svoj glas, ko gre za urbanistično politiko' občin; ko gre za pobude v korist domačega gospodarstva; ko gre za hitro in učinkovito reševanje zahtev, ki jih ima naš človek — od anagraf- skih dokumentov in gradbenih dovoljenj pa do razsvetljave, cest, toponomastike, podpor kulturnim in športnim društvom. Vprašanje slovenske zemlje in z njim povezano vprašanje gospodarskega razvoja Krasa je nedvomno eno ključnih vprašanj letošnjih občinskih volitev na Tržaškem. V vseh okoliških občinah je namreč to vprašanje nadvse aktualno: zaščitena področja, naravni parki, nezanimanje za razvoj kmetijstva in o-brtništva na Krasu so že bistveno o-škodovali prebivalstvo slovenskih občin in vasi na Krasu. O teh vprašanjih je stališče SSk jasno: dosledno se bori za družbenogospodarski razvoj naših vasi, kajti edino tako bodo slovenski kraji lahko ohranili svojo narodnostno identiteto in svoje značilno društveno tkivo. Občine imajo torej na teh področjih velike odgovornosti; SSk poudarja, da se morajo novoizvoljene uprave teh odgovornosti zavedati in jih morajo izpolniti v skladu s stvarnimi potrebami domačega prebivalstva. Zato želimo volivce ponovno spomniti, da je samostojen nastop slovenske manjšine nujno potreben zlasti v tem kočljivem trenutku, ko se pripravlja zaščitni zakon. Na Tržaškem pa je še posebne oz. izredne važnosti uveljavitev SSk v občini Devin - Nabrežina in o-krepitev SSk v Dolini. V Zgoniku in na Repentabru pa SSk nudi stvarno alternativo listi KPI-PSI, da uprava teh dveh občin z večinskim sistemom demokratično preide v samostojne slovenske roke. ZSKD in SKD I. Gruden prirejata prvi slovenski TEČAJ ZA ANIMACIJO Tečaj je namenjen vsemi, ki jih zanimajo novi prijemi pri delu z otrokom (v društvih, vrtcih, šolah, poletnih kolonijah in središčih). Spored: 13. 5. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani govori A. Rebula - Tuta na temo: Animacija, nova pota do otroka. 20. 5. ob 20. uri bo prav tam srečanje med slovenskimi animatorji, ki vodijo tečaj in tečajniki. Na tem srečanju bodo animatorji podrobno predložili svoj program. 25. 5. popoldne in 26. ves dan ter 1. 6. popoldne ter 2. 6. ves dan pa je na sporedu: izkusiti animacijo (igre, vaje, razgovor, praktična obravnava problemov pri delu z otrokom). Vpisovanje na sedežu ZSKD -tel. 767303. Podpredsednik dežele Claudio Tonel pri vladnem komisarju Vladni komisar in tržaški prefekt De Felice je včeraj sprejel na vljudnostni obisk podpredsednika deželnega sveta Claudia Tonela. V pogovoru sta med drugim obravnavala vprašanja v zvezi s sodelovanjem med Italijo in Jugoslavijo, gospodarsko krizo na Tržaškem in zakon za globalno zaščito Slovencev v Italiji |\ v uušan Šinigoj sprejel jjjvšega prefekta Maria Marrosuja Predsednik Slovenskega eta Dušan Šinigoj je včeraj sprejel ‘•RVše - - izvršnega ta komisarja in prefek- vrsta Maria Marrosuja. V prisrč-rn srečanju, ki se ga je udeležil tudi Igralni konzul SFRJ v Trstu Drago hvr5'®’ Se j® predsednik Šinigoj za-p^aiil Marrosuju za njegov dolgoletni j*sP®vek k razvijanju vsestranskega .Prijateljskega sodelovanja med Furalo - Julijsko krajino in Slovenijo. ^lodm lodna dejavnost Centra za teoretsko fiziko 13. do 24. maja bo v Centru za fetsko fiziko pri Miramaru tečaj lndustrijsko matematiko. Udeleži- i, ga bo več kot sto strokovnjakov ^ «ide tri smeri in ga bodo vodili znani desetih držav. Tečaj bo razdeljen m gd uuuu vuuiii zjučuii Sk ^t^niki in univerzitetni docenti. I801?i .istočasno, in sicer od 13. do 2drlaV^anJe kakovosti naprav, ki jih Prea^dki uporabljajo pri rentgenskih araja, bo v Centru tudi tečaj za Vodstvo štivanske papirnice: »Ravnali smo se po predpisih« Delavci zavrnili poskuse, da bi minimizirali nevarnost azbestnega prahu Vodstvo štivanske papirnice je v komunikeju, ki ga je objaviloi predvčerajšnjim, zavrnilo obtožbe o odgovornostih v zvezi s prisotnostjo azbestnega prahu v notranjosti tovarne. Poudarilo je, da se je tvrdka Binda, ki je izvedla preureditvena dela na enemu izmed štirih kotlov ter-mo-električne centrale (spomniti velja, da se je azbestni prah razširil ravno iz njene notranjosti), povsem ravnala po predpisih Službe za medicino dela in normativih EGS. Vodstvo je poleg tega izrazilo zaskrbljenost nad alarmizmom, ki se je po njegovem mnenju pretirano razširil v tovarni in izven nje. Zelo neumesten je zadnji del komunikeja, v katerem je rečeno, da si vodstvo podjetja pridržuje pravico za morebitne ukrepe za zaščito interesnih pravic podjetja. Ni nam znano, če se je pri tem nanašalo na delavce. Službe za medicino dela ali pa na tiskovne medije, omenili pa bi vsekakor, da je vodstvo v komunikeju kmalu zatem pozvalo k večji odgovornosti. Služba za medicino dela je s svoje A. GERLI L. Conestabo cvetje in rastline TRST Drevored XX Settembre 4 Telefon: 796362 ARTIKLI IN ZA REKLAMO DARILA plastkinua V8® novosti artiklov za reklamo, nalepke, napisi, štampll|ke, kemična nalivna peresa, elektronski predmeti, ure, koledari!, pisarniške Potrebščine. *azst. in prodala: TRST - Ul. S. Lazzaro 13 (II. nadstr.) 60683 5>edež in laboratorij: Ul. Carlettl 10 ** 827064 Ca v. LUIGI PREŠEL — G. Prešel & C. ELEKTRIČNE NAPELJAVE + revizija + vzdrževanje + ugotavljanje okvar veljavne predpise DIREKCIJA in TEHNIČNI URAD: civilne industrijske Preureditev Prilagoditev nc SEDE2, TRST - Ul. sv. Frančiška 16 - Tel. 040/768121-2 strani včeraj potrdila rezultate analiz izvedene na vzorcih odpadnega materiala iz termoelektrične centrale, Zdravniška ekipa službe, ki jo vedj dr. Ferri, je referat o izvidih med drugim poslala vodstvu papirnice, kateremu je očitala, da se ni ravnalo po napotkih (navedenih v posebnem poročilu poslanem vodstvu • podjetja že 1. 1978) v zvezi z varnostjo uslužbencev na delovnem mestu. O neodgovornem obnašanju vodstva podjetja je včeraj zjutraj razpravljal tudi tovarniški svet papirnice, ki je v komunikeju, razširjenem v tovarni, obsodil poskuse, s katerimi je vodstvo obrata skušalo zmanjšati pomen dogodka. Omeniti velja, da so delavci papirnice že v sredo začeli s štiriumo razčlenjeno stavko, ki bo trajala do ponedeljka. V. Sto koprskih dijakov v Rižarni Včeraj dopoldne je obiskala Trst velika skupina dijakov koprske šole Janka Premrla - Vojka. Kakih sto mladeničev in deklet si je pod vodstvom Na Pomorski postaji odprli lepo urejeno razstavo starin V okviru prireditev pod skupnim naslovom »Pomlad v Trstu ’85«, so včeraj pod pokroviteljstvom Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove in Trgovinske zbornice na Pomorski postaji odprli tretjo prodajno razstavo antikvariata in starin. Pet mladih obrtnikov - izvedencev je skrbno izbralo predmete, ki so našli svoj prostor na res okusno in kvalitetno pripravljeni razstavi, ki je že včeraj zbudila obilo pozornosti. Raz-stavljalcev je tokrat 36, od katerih jih je 21 iz Trsta in 15 iz drugih italijanskih mest, po stroki pa je 24 obrtnikov in 12 starinarjev. Razstavo je odprl predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi, ki je spomnil, da je bila prva prireditev na Gradu sv. Justa leta 1980, druga je bila leto kasneje na Pomorski postaji, na tretjo pa je bilo treba čakati do letos. Prav zato je izrazil željo prirediteljev, da bi raz- stava postala vsakoletna prireditev, katere bistveni namen je poleg prodajnega tudi ta, da bi Tržačane na vadili bolj ceniti starinske predmete in tako preprečiti sedanji velik odtok dragocenih starin iz mesta. To je tudi želja mladih obrtnikov, ki so razstavo postavili z veliko ljubezni in dobrega okusa, kar velja zlasti za prvo nadstropje kongresnega centra na Pomorski postaji, kjer so razstavljeni najbolj dragoceni in prestižni predmeti. V pritličju pa je u-rejena tržnica, kjer si lahko po dostopnih cenah omislimo kak starinski predmet, grafiko ali čipke, ki znajo tako učinkovito popestriti naša sodobno urejena, a anonimna stanovanja. Razstava starin bo na Pomorski postaji odprta samo danes, jutri in v ponedeljek, zato ne kaže odlašati z obiskom. ravnatelja šole ter večjega števila učnih moči ogledalo najprej Rižarno, kjer jim je časnikar Franc Udovič prikazal kratko zgodovino tega morišča, v katerem je umrlo in bilo sežganih kakih pet tisoč ljudi, nato sta goste iz Kopra dva avtobusa odpeljala na bazovsko gmajno, kjer so se dijaki s pesmijo, recitacijami in kratkim nagovorom spomnili naših štirih velikih bazoviških junakov. Končno so koprski dijaki obiskali še opensko strelišče in ker niso mogli v vojaško strelišče, kjer so padli Pinko Tomažič in tovariši, so se z enominutnim molkom poklonili spominu 71 talcev, ki so jih tu ustrelili nacisti 23. aprila 1944. O Finku Tomažiču in tovariših ter o 71 talcih je zbrano poslušnim študentom spregovoril Franc U-dovič. T Nenadoma nas je zapusti- la naša draga Rozalija Maver por. Ota (ZALA) Pogreb bo v ponedeljek, 13. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v župnijsko cerkev v Boljuncu. Žalostno vest sporočajo svojci. Bol junec, 11. maja 1985 Žalovanju Milano. se pridružuje družina Ob težki izgubi drage Rozalije Ote izreka možu in prizadetima družinama globoko sožalje KD F. Prešeren iz Boljunca Ob smrti drage žene in matere Rozalije Ote izreka tovarišem Josipa, Dragotu in Mariotu ter svojcem iskreno sožalje sekcija PCI-KPI občine Dolina. Tudi v Trebčah proslavili 40. obletnico osvoboditve Razstava slik Maria Magajne v Trebčah V četrtek zvečer so tudi v Trebčah slavili štiridesetletnico konca vojne in zmage nad nacifašizmom ter osvoboditve naših krajev s Trstom vred. Prenapolnjeni dvorani domačega Ljudskega doma je najprej spregovoril časnikar Franc Udovič, nakar sta se pred občinstvom vrstila mešani pevski zbor in recitatorska skupina. Zbor je pod vodstvom dirigentke Vilme Pado-van zapel niz partizanskih in narodnih pesmi ter tudi znano italijansko pesem iz odporniškega časa »Bella ciao«. Zbor recitatorjev KD »Tabor« z Opčin pa je nanizal vrsto priložnostnih pesmi. Občinstvo je program sprejelo z navdušenjem in si nato z zanimanjem ogledalo fotografsko razstavo, ki jo je za to priložnost pripravil Mario Magajna in obsega nekaj desetin fotografskih posnetkov od samih bojev za osvoboditev Trsta pa do dogajanj že vč letu 1949, torej dogajanja, ki so se zvrstila v našem mestu ter v okolici v tistih zelo bučnih in dogodkov polnih časih. Akademski kipar Anton Flego razstavlja v prostorih SP V prostorih Slovenske prosvete je bila v ponedeljek otvoritev razstave koprskega akademskega kiparja Antona Flega, člana DSLU (Društva slovenskih likovnih umetnikov). Flego tokrat prvič predstavlja svoja dela tržaški javnosti. Razstavljena dela obsegajo dolgo ustvarjalno obdobje, od leta 1964, ko je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, do danes, čeprav je Flego po svoji umetniški usmeritvi kipar, se uspešno ukvarja tudi s slikarstvom in keramiko. Na razstavi so prisotne štiri med seboj popolnoma različne tehnike: en-kavstika — posebna tehnika z barvnimi voski, risbe s tušem in svinčnikom, brizgalna tehnika z barvnimi lepili ter keramika (poslikava s čopičem ali kredami). Nedvomno je tak izbor tvegan, predvsem pa težaven, saj zahteva vsaka tehnika svoj način obdelave, natančno poznavanje različnih likovnih zakonitosti, popolno obvladanje raznih načinov slikanja in upodabljanja. Keramični izdelki predstavljajo pretežno morske motive, slike in risbe pa nas presenetijo s svojim nenavadnim prepletom miselnih komponent. Umetnika navdihuje predvsem današnja tehnološka doba, a v vse prej kot pozitivnem smislu. To je kritika dobi, ki je postavila človeka v ozadje in mu grozi z uničenjem, človek je v nevarnosti, da ga bo zadušilo to, kar je sam ustvaril.. . Razstava bo odprta do 25. maja, in je na ogled vsak dan od 18. do 20. ure. H. J. razstave V TK galeriji. Ulica sv. Frančiška, razstavljajo svoja dela tri umetnice: Patrizia Devidè, Jasna Merku in Mag-dči Tavčar V Občinski galeriji na Trgu Unità bo v torek, 14. maja, ob 18. uri otvoritev razstave slikarja BORISA ZU-LIANA. V Peterlinovi dvorani je do 25. maja odprta razstava Antona Flega iz Kopra. Razstavlja kipe, keramiko in slike. Ogled ob delavnikih, od 18. do 20. ure. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom, v torek, 14. t.m., ob 20.30 odprtje samostojne razstave JASNE MERKU’. U-vodna beseda Aldo Castelpietra in Franko Vecchiet. Na večeru sodelujejo: kabaretna skupina: Baron De Vet-tak, Beimondo, Ščen, Česnik, Miran Košuta in Marko Feri. Vabljeni! V Ljudskem domu v Trebčah je na ogled fotografska razstava Maria Magajne »OSVOBODITEV TRSTA IN 0-KOLICE« še danes, 11. 5., od 17. do 20. ure in jutri, 12. 5., od 10. do 12.30. razna obvestila Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v torek, 14. t.m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29. Sekcija VZPI-ANPI Repentabor, KD Kraški dom in uprava občine Repentabor bodo ob priliki 40-letnice osvoboditve priredili piknik v dolini pod Golcem v nedeljo, 18. t. m. Organizatorji pozivajo zainteresirance, naj se vpišejo do 12. t. m. pri: Mariji Milič, Julki Škabar, Mili Purič in Mari Guštin. 13. DOSP. Slike srečanja so na o-gled' v Tržaški knjigami. Lahko jih naročite! kino Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Micki e Maude«. Režija B. Edwards. Dud-ley Moore. Eden 15.30 — 22.10 »Vacenze a Saint Tropez«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 18.00 — 22.15 »China blue«. K. Turner. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 17.00 — 22.15 »Witness« (Il testimóne). H. Ford. Nazionale Dvorana št. 1 16.00—22.00 »A-madeus«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Assisi underground«. Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »La febbre del sesso«. Prepovedan mladim pod 18. letom. Mignon 16.30 — 22.15 »Je vous salue Marie - II libro di Maria«. Režija: Jean Lue Godard. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 — 22.15 »II ritorno dei morti viventi«. Prepovedan Aurora 16.45 — 22.00 »Un piedipiatti a Beverly Hills«. Eddie Murphy. Capitol 16.30 - 21.45 »Urla del silenzio«. Vittorio Veneto 16.00 — 22.15 »Non ci resta che piangere«. R. Benigni, M. Troisi. Lumiere 16.30 — 22.00 »The rocky horror picture show«. Alcione 17.00 — 20.30 »Reds«. Radio 15.30 — 21.30 »Jojami«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ob rojstvu drugorojenke DAŠE iskreno čestitajo svojemu uslužbencu Fabjotu in ženi direkcija in uslužbenci Centralspeda 90 let Rudolfa Čoka Posebno prijetno nam je zabeležiti, če kak naš človek dočaka visoko starost zdrav, čil ter dobro razpoložen. Eden takih je brez dvema Rudolf Cck, É po domače Nando, H ki prav danes slavi svoj 90. rojstni dan. Rodil se je namreč 11. maja 1895 v Lonjerju v zavedni kmečki in številni družini, po domače »Pušarjevi«. Življenje mladega Nandeta je bilo trdo. Takoj po končani ljudski šoli je moral delati na kmetiji, dokler ga niso poklicali v vojsko, kjer je moral služiti cesarju na italijanski in ruski fronti. Po končani vojni se je srečno vrnil domov. Prvega maja leta 1920 se je oženil z domačinko Marijo Maver, ki mu je v zakonu povila tri sinove in hčerko: vse štiri sta vzgojila v napredne in zavedne delovne ljudi. V času NOB je tako Nando kot vsa njegova družina delala za boljšo bodočnost našega naroda. Dva sinova sta padla v borbi, tretjega pa so Nemci odpeljali. V svoji hiši je Nando imel sloviti bunker, skrivališče VOS, kjer je prišlo do znanega pokola. Rudolfa, ženo in hčerko so collottijevci odpeljali v tržaške zapore in jih zverinsko mučili. Končno je prišla osvoboditev in so se vsi trije vrnili na dom, ki ga je na žalost fašistična tolpa oropala in odpeljala vso živino. Takoj je Nando pričel z delom in si obnovil dom. Ob vsaki naši prireditvi je bil Nando vedno prisoten, tudi izletov, ki jih je priredil naš dnevnik, se je vedno u-deležil. Ob tako visokem jubileju mu čestitajo hčerka in sin z družinama ter vsi Lonjerci. Čestitkam se pridružuje tudi Primorski dnevnik. M. M. Stojk SLOVENSKO STALNO „ v 'GLEDALIŠČE V TRSTU OB 40-LETNICI OSVOBODITVE MITING Zamisel in izbor: MIROSLAV KOŠUTA Režija: JOŽE BABIČ PONOVITVE KULTURNI DOM JUTRI, 12. maja, ob 16. uri DOM A. SIRK V KRIŽU v torek, 14. maja, ob 20.30 ZA ABONMA IN IZVEN ____A____ A. T. Linhart TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI komedija v dveh delih (5 slikah) KULTURNI DOM DANES, 11. maja, ob 20. uri v torek, 14. maja, ob 10. uri gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SSG v Trstu Andersen - Košuta »Snežna kraljica« - pravljica, danes, 11. t.m., ob 10. uri na Proseku (osnovna šola). VERDI Danes, ob 17. uri (red S) zadnja predstava Janačkove opere »Jenu-fa«. Dirigent J. Kovatchev, režiser G. C h cLzalcttcs Pri blagajni gledališča (tel. 631-948) se je pričelo vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za »Spomladansko operno sezono 1985«. ROSSETTI Danes, ob 16. uri, red prost, in ob 20.30, red 1. sobota v abonmaju: odrezek št. 10. Teatro Stabile iz Genove bo predstavil Ibsenovo delo »Ro-smersholm«. Režija: Marco Sciaccfelu-ga. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni. Jutri ponovitev ob 16. uri (red 1. nedelja. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana V petek, 17. maja, ob 20. uri: Elizabeth Wiener, Francija. Velika dvorana Slovenske filharmonije Danes, 11. t.m., ob 19.30: Beethovnov komorni ciklus. Izvajajo člani in gostje ansambla Camerata Slovenica. V ponedeljek, 13. t.m., ob 19.30: Mednarodni mojstrski ciklus. Srednja dvorana Danes, 11. t.m., ob 19.30: Cankarjevi dnevi 85 - I. Cankar »Za narodov blagor«. Okrogla dvorana V nedeljo, 12. t.m., ob 20.30: M. Mikeln, »Fraklova vrnitev« - satirična monodrama. V sredo, 15. t.m., ob 20. uri: Kontra-basovski recital. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 11. t.m., ob 19,30 »Hrup za o-drom« M. Frayna, gostovanje PDG v Prešernovem gledališču v Kranju. Prireditve in »poročila kulturnih društev in organizacij Društvo slovenskih izobražencev in Združenje Most vabita na predavanje Tarasa Kermaunerja »Kritično - ironična obravnava predvojnega naivnega revolucionarstva« (ob knjigi V. Bartola čudež na vasi) v ponedeljek, 13. maja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizettijeva 3. Ob 40-letnici osvoboditve v Ljudskem domu v Trebčah. Danes, 11. maja, ob 9. uri pohod po partizanskih stezah: sodelujejo: učenci osnovih šol P. Tomažič, Kajuh, P. Trubar. V četrtek, 16. maja, ob 20.30 Otvoritev fotografske razstave o taboriščih s predvajanjem filma, sodeluje godba V. Parma. včeraj-danes Danes, SOBOTA, 11. maja ŽIGA Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.24 — Dolžina dneva 14.45 — Luna vzide ob 2.34 in zatone ob 11.40. Jutri, NEDELJA, 12. maja PANKRACIJ Vreme včeraj: temperatura zraka 16,4 stopinje, zračni tlak 1013,4 mb narašča, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 12,8 stopinje. RODILI SO SE: Maria Elena Musco, Giuseppe Partipido, Davide Debemardi, Davide Virdis, Sara Vogiatzakis, Giampaolo Mautarelli. UMRLI SO: 65-letna Virginia Spazza-pan por. Krasna, 96-letna Maria Bara-cic vd. Nefati, 75-letna Rosalia Mauri por. Ota, 70-letni Francesco Gerzelj, 57-letni Antonio Perossa, 66-letni Milano Husu, 61-letni Ivan Komar, 5 mesecev stara Antonella Varotto. OKLICI: kovač Loredano Cleva in u-radnica Patrizia Mohorčič, avtoprevoznik Ervino Leghissa in gospodinja Maura Mislei, elektromehanik Paolo Fuches in prodajalka Marina Xompero, mehanik Gianfranco Cociani in prodajalka Mariagrazia .Dibenedetto, delavec Marino Mitri in brezposelna Orjana Fermo, avtoličar Claudio Godnig in gospodinja Rosanna Stibil, mizar Roberto Crini in uradnica Marina Cavalieri, zemljemerec Paolo Bassa in trgovka Cinzia Carava-glia, uradnik Andrej Venuti in uradnica Milojka Močnik, agent J.V. Paolo Di Gregorio in gospodinja Donatella Berlocchi, agent J.V. Alfredo Costantini in strojepiska Donatella Musumarra, urad-mk Vincenzo Guadagnoli in uradnica Daniela Fonda, tonski tehnik Bruno Salmoni in šolnica Patrizia Pestrin, upokojenec Filippo Ruta in uradnica Maria lannuz.n, skladiščnik Dino Sancin in frizerka Nicoletta Bembi, uradnik Guido Dalberto in uradnica Elisabetta Panebianco. Santo Cardone in uradnica Grazia Vetere, optik Gennaro Coppola in oo-tik Fulvia Tessaris, kapetan Giulio Pittino in sanitarna asistentka Enrica Tes-sarolo, skladiščnik Bruno D’Orlando in frizerka Susanna Valentino, avtoličar A-lessandro Fioridia in gospodinja Flavia lavemig, nogometaš Fabio Attruia in vzgojiteljica Lorena Reglia, inštalater Sergio Gropazzi in prodajalka Barbara Lemma, univerzitetni profesor Vincenzo Alan Cesare Franceschelli in od zelnica Franca Carrieri, agent J.V. Antonio Pietro Oreste Pilosio in bolničarka Gabriella Ligovich, policijski inspektor Giovanni Cucchianaro in uradnica Angela Rosa Carbonara, uradnik Luigi Gardel in uradnica Alessandra Grippa, delavec Rudolf Riget in gospodinja Donatella Cosini, elektronski tehnik Livio de Leporini in uradnica Donatella Cane, šofer Sergio Scheri in mestai redar Silvia Mi-sculini, trgovec Marino Cappellari in u-radnica Marina Petelin, zemljemerec Giuhano Sponza in uradnica Elena Sama. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10. Lonjerska cesta 172. Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tek 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: izleti KRUT prireja v sredo, 22. maja, d’ dnevni izlet v Kanalsko dolino in zijo. Kosilo v Domu Mangart. VIK vanje in informacije na sedežu ki® ka v Ul. Montecchi 6/IV do 15. 5. od 9. do 12. ure ali po telefonu ^ št. 795-136. SPDT vabi na tradicionalni i^et ' osebnimi avtomobili na Trstelj, ki jutri, 12. t. m., Na vrhu pri StJ® kovi koči ob 11. uri bo PD Nova d" rica priredilo družabno srečanje s P“! ninci zamejskih PD. Izlet bo vodil ^ bomik Ugo Margon, ki nudi vse os»* informacije (tel. 751617). Zbirališče k izletnike bo na Opčinah pred tram'’" sko postajo ob 8. uri. darovi in prispevki^ V spomin na Oskarja Daneva dari je Cveto Prašelj 20.000 lir za spon* nik padlim v NOB s Kontovela. V spomin na Oskarja Daneva dan* jeta Laura in Livjo Gulič 10.000 lir ŠD Kontovel. ,, Ob 40. obletnici mučeniške smrti n* bine in Ruggera Hassa daruje vi1* Gerlanc z družino 10.000 lir za VZrl ' ANPI Boršt Zabrežec. V spomin na Oskarja Daneva dah* je Vida Gerlanc z družino 10.000 P* za dvorano na Kontovelu. V spomin na Petra Gregoriča dam jeta Monika in Vladimir Vremec) SO.Ov* Ur za SKD Barkovlje. Ob 1. obletnici smrti mame Karm^ le Žerjal daruje hči Wilma z družit 50.000 Ur za košarkarsko sekcijo »v Breg. V spomin na Romana škerlavaja da, ruje Edith Canziani 15.000 Ur za Skla« M. Čuk. Ob 40. obletnici osvoboditve dami6 N. N. 25.000 Ur za ŠD Polet. N.N. daruje 25.000 Ur za vzdržeV4' nje spomenika padlim v NOB na OP" činah. V počastitev spomina Čeleste Kam6 daruje Ladi z družino 25.000 lir r ŠK Kras in 25.000 Ur za KD Rde«3 zvezda. V spomin na Zoro Bratuž dariO6 Viktorija Mersnik 15.000 Ur za Dila' ško matico. ^ Anton Pertot (Rocol) daruje 50.06" Ur za TPK Sirena. Ob prijetnem srečanju daruje ves«' la družba 14.000 Ur za KD I. Cankar- Namesto cvetja na grob Anice PuB' tar daruje prijateljica Marčela GaV® 10.000 Ur za Center za rakasta ob v sredo, 15. maja, ob 20.30. ' Anni di piombo je bil senzacija Beškega Festivala leta 1981, ko je rilagal zlatega leva. Zrežirala ga je gghoendorfova žena Margarethe von 'mtta in ga locirala v Nemčijo le-,a 70, ko so nemško družbo pretresajo teroristične akcije skupine Baader-,“(inhof. Pogumno je ekranizirala živ-•jopje sester Enslin: Gudrun, teroristko RAF, ki si je leta 1977 vzela aivljenjd v strašnem zaporu v Stamm-Peinu skupno z nekaterimi pajdaši 'druga verzija dogodka je bila, da so feriste ubili) in Christiane, ki po $eni smrti skuša izvedeti resnico. I .n Trottova opusti politično in ideo-°sko ovrednotenje terorizma ter kro-pStično podajanje dogodkov, osredo-‘dpa se na lik sester, njunem cdno-“d; njuni mladosti (v flash backih Pokaže strogega očeta in njuna razb-Cna karakterja). Obenem prepleta tri generacije nemške družbe: starše, ki s° najprej podprli Fiihrerja, nato jokali na lagerje in se zatekali v krščan-sko odpuščanje, otroke oziroma se-SW, konzumistično generacijo, ki je P°zabila na grenkobe preteklosti in dajmlajšo generacijo, današnje otro-v filmu Gudrunin sin, ki želi zve-ddti vse o mamini preteklosti in ra-Zurneti njene napake. Skratka Die 'dame Zeit je skok v nemško bližnjo Pdateklost, korak v analizo sodobne rfnžbe, ki si ga ni upal noben italijanski režiser. Padre PADRONE — Oče gospoda!-. 1977. Režija: Paolo in Vittorio ^aviani. Igrajo: Omero Antonutti, Sa-,.e«o Marconi, Marcella Michelange-‘ drugi. TV Koper, v sredo, 15. ‘daja, ob 20.25. Bratje Taviani (pomnimo jih v lanskoletni žiriji na beneškem Bienalu), so prejeli z Očetom gospodarjem leta 1977 zlato palmo v Cannesu. Z realističnim ekraniziranjem avtobiografske knjige Gavina Ledde se poglobita v pastirski svet in primitivno življenje sardinskih goščav. Temeljna tema je patriarhalna družina in torej odnos med sinom in očetom, med pod ložnikom in gospodarjem. Oče ga o-bremenjuje z vso svojo avtoriteto in mu ne dopušča lastnega življenja. Ga-vinov upor je torej utemeljen in njegovo stremljenje po študiju (prejme celo univerzitetno diplomo) dokazuje, da le izobrazba odpravi kulturno in družbeno nazadnjaštvo. CHINA BLUE — Crimes of Pas-sion, 1985. Režija: Ken Russel. Igrajo: Kathleen Turner, Anthony Perkins in drugi. Ken Russel, avtor mnogih glasbenih filmov in portretov velikih glasbenikov, se tu poglablja v dimenzijo zakona in ljubezni sploh. Ne da bi opustil svoj razkošni in kičasti slog, postavi protagonista v krpg grupne terapije in ga »prisili«, da pove svoje zakonske izkušnje. On je čisto normalen mlad mož, ki ne dobi več entu-ziazma v zakonu, dobi ga s prostitutko. Ženska ima dvojno eksistenco in se spreminja iz dneva v noč. Podnevi je namreč zaposlena v designer-skem studiu, kjer se izkaže za sposobno, ambiciozno, a Sumljivo designer-ko. Ponoči pa postane China Blue, pocestna prostitutka, najboljša na tržišču. Nočni posel ji je samozadoščenje, prodaja seks, da bi nadvladovala, daje moškim, kar želijo, a jim ne daje sebe. Čuti se realizirano, ker jo mnogi želijo in zahtevajo od nje le seks. Obenem pa zaničuje samo sebe, išče izgovore v svojem nočnem življenju, ker ne dobi nikogar, ki bi jo razumel in resno ljubil. A negacija same sebe odneha, ko sreča njega, ki ji daje zanesljivost, od nje pa dobi to kar žena mu ni znala dati. Skratka, Russel potrdi vrednote ljubezenskega odnosa, seksualnega in sentimentalnega in zanika zakon kot smrt ljubezni. V film vstavi še tretji element, manijakalnega duhovnika, ki uvaja trenutke suspenza. Tudi njegova značilnost je dvojna ’ eksistenca, vernika in pohotneža. V finalu propade skupno s svojo noro mislijo odrešenja . Krasno scenografsko oblikovanje razporeja vzporedno z življenjem Chi ne Blue dva različna življenjska prostora, ki pa imata nekatere skupne elemente — kitajske erotične slike — a različno funkcijo. Spomin na Cankarja po radiu Trst A c Včeraj je minilo 109 let od rojstva velikega Vrhničana - pisatelja Ivana ,ankarja. Tega sicer neokroglega datuma se bo dramsko uredništvo Radia prst A spomnilo z radijsko montažo, sestavljeno iz štirih spisov Ivana Cankarja, jvi trije — Slovensko ljudstvo in slovenska kultura, Očiščenje in pomlajenje, j venci in Jugoslovani — so govori, medtem ko je četrti uvod v njigo »Gospe Utl'(«. Oddaja je na sporedu ob 18. uri. j! Razen slednjega imamo torej opraviti z besedili, ki po svojem prvotnem Jebenu niso bili namenjeni branju, ampak poslušanju. Večer z naslovom »LEPA |AŠA DOMOVINA« v dramaturški organizaciji Andreja Inkreta povezuje Can-j.rievo kulturo in politično misel kot konflikt pisateljevih naziranj z oblastno v «ologij,, dobe, ki pa ji v marsičem in še zlasti dandanašnji vidimo naš tukaj-n',i sedanjik. . . Cankarjevo misel podajajo Anton Petje, Vladimir Jurc, Tone Gogala in ,ra Sardoč. Ton in montaža Piero Del Linz. Režija Sergej Verč. Miško Kranjec v Trstu razstavni dvorani tržaške Pokrajine so pred kratkim odprli razstavo foto-'Dj ljubljanskega fotografa Miška Kranjca. Razstava, ki bo na ogled do 25. L. nudi vpogled v dela znanega pisatelja Miška Kranjca (očeta fotografa) in to preko govorice zemlje, na katero je bil pisatelj nadvse navezan radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 C’era una volta... lo spazio -7. epizoda 10.50 Un campione, mille campioni 11.00 Sobotni sejem 11.55 Vremenske razmere 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Sobotni sejem - 2. del 12.30 Check-Up - oddaja o medicini 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute... 14.00 Prisma - varietejski tednik 14.30 II sabato dello Zecchino 15.30 V evroviziji: Atletika Italija - ZDA - Francija - ZR Nemčija 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 18.15 Izžrebanje loterije 18.20 Verska rubrika 18.30 Zgodovina Italije - 2. oddaja 19.35 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Al Paradise - glasbena oddaja 22.10 Dnevnik 22.20 Posebna oddaja Dnevnika 1 23.10 Crociera d’inverno - povest 23.40 Napoved programov Drugi kanal 9.45 Napoved programov 10.00 Šola in vzgoja: Humor je... 10.30 Sobotno gledališče: In memoria di una signora amica 12.30 Dnevnik 2 - Start 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Zdravniški nasveti 13.30 Dnevnik 2 - Lepa Italija 14.00 Odprta šola 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti Ljubljana 7.45 Teletekst RTV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Ljubljana: Pohod po poteh tovarištva in spominov 8.15 Slovenske ljudske pravljice: O burji 8.30 Ciciban izletnik - 1. del 8.45 B. čopič: Doživljaji mačka Toša - nanizanka 9.00 B. čopič: Pravljica o sestri ko-viljki 9.15 Pogled - poučefvalna nanizanka 9.45 Ljubljana: Pohod po poteh tovarištva in spominov 10.00 Beograd: Tehniški zbor in razstava oborožitve JLA 10.30 Ljubljana: Svoboda - mir, prenos proslave 11.30 Miti in legende: Antični miti: Iliada - 2. del 11.45 Ko je pomlad: Zaspanka Andreja - nanizanka 12.20 »Manj dijakov, da bo manj divjakov« - dok. film 12.50 Ljudje in zemlja 13.40 Poročila 13.45 Računalništvo - 5. del angleške šarijo 14.10 Naša pesem - Maribor ’84 14.40 Retrospektiva filmov Franceta Štiglica: Dolina miru - film 16.00 Tehniški zbor in razstava oborožitve JLA 17.00 Aeromiting 18.15 Glasbena oddaja 18.40 Boj za obstanek: Pravilna odločitev - poljudnoznanstvena serija CANALE 5 8.30 Quella casa nella prateria -TV film 9.30 Phyllis - TV film 10.00 Lo sport preferito dall’uomo - ’ film 11.50 Rubrika o poljedelstvu 12.50 II pranzo è servito - kviz 13.30 Napoved programov 14.00 Arrangiatevi! - film 16.00 Corrida messicana - film 18.00 Record - športni tednik 19.30 Zig Zag - kviz 20.30 Risatissima - zabavnoglasbena oddaja 23.00 Supcrrecord - kviz 23.30 Napoved programov 24.00 Sentieri selvaggi - film RETEQUATTRO 8.30 Vicini troppo vicini - TV film 8.50 Brillante - TV novela 9.40 All’ombra del grande cedro -TV film 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler Moore - TV film 11.15 Piume e paillettes - novela 12.00 Ftibbre d’amore - TV film 12.45 Alice - TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Lov na 13 - športna rubrika 14.45 Retequattro per voi 15.10 Superman - risanka 15.30 L’uomo ragno - risanka 16.10 I giorni di Brian - TV film 17.00 All’ombra del grande cedro -TV film 18.00 Febbre d’amore - TV film 18.50 Piume e paillettes - novela 19.25 M’ama non m’ama - igra 20.30 Guerrieri dell’inferno - film 23.00 Retequattro per voi 23.20 Hec Ramsey - TV film 1.10 Agguato sul grande fiume - film 14.35 Izžrebanje loterije 14.40 Športna sobota Kolesarstvo, konjske dirke, gimnastika 16.15 Sereno variabile: Turizem in predstave 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Sereno variabile - 2. del 17.50 »N« 10 - tednik o mednarodnem nogometu 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 Certi piccolissimi peccati - film 22.15 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.25 II cappello sulle ventitré 23.05 Filmske novosti 23.10 Gimnastika: žensko evropsko prvenstvo 24.00 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 15.00 Šola in vzgoja: Glasbeni inštrumenti 15.30 Šola in vzgoja: Moški in ženske 16.00 Rim: Plavanje 16.50 Nella città 1’infemo - film 18.25 II pollice - programi tretje TV mreže 19.00 Dnevnik 3 19.35 Geo - dokumentarni film 20.15 Napoved programov 20.30 Mačk Sennett, la passione comica - 2. del 21.35 Dnevnik 3 22.10 Le avventure del buon soldato Švejk - 10. nadaljevanje 19.24 TV in radio nocoj 19.30 Dnevnik in Vreme 20.00 Švicarska molčečnost - film 21.30 Tek prijateljstva - reportaža 21.40 Zrcalo tedna 22.05 Zabavnoglasbena oddaja Koper 14.15 TV Novice 14.20 Film 17.15 Gimnastika - evropsko žensko prvenstvo 18.30 Velike razstave - dokumentarec 19.00 Mogočno morje - dokumentarec 19.50 Helzacomic - humoristična oddaja 20.25 Gimnastika - evropsko žensko prvenstvo 22.30 TVD Vse danes 22.40 Pogled na svet - aktualna oddaja 23.25 Zdravnik in pacient Zagreb 8.15 TV v šoli 10.00 Tehniški zbor in razstava oborožitve JLA 14.00 Zabavni koledar 15.00 7 TV dni 15.30 Ljudski običaji in glasba 16.00 Tehniški zb,or in razstava oborožitve JLÀ 17.00 Aeromiting - prenos 18.15 Poročila 18.20 TV koledar 18.30 Dosje - dok. serija 19.30 Dnevnik 20.00 Metulj na rami - film 21.35 Dnevnik 21.55 Od našega dopisnika iz Bangkoka 8.30 L’uomo da sei milioni di dollari - TV film 9.30 Ho sentito il gufo gridare il mio nome - film 11.30 Sanford and Son - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film 14.00 športna oddaja 16.00 Bim Bum Barn 18.00 Musica è 19.00 Cassie and Company - TV film 20.00 L’incantevole Creamy - risanka 20.30 Supercar - TV film 21.30 Manimal - TV film 22.30 Šport: Grand Prix 00.20 Deejay Television - Video Music Non Stop TELEPADOVA 12.00 Šport: Catch 13.00 Diego al 100% - TV film 13.45 Evronogomet 15.00 Luisana mia - TV film 15.30 Lacrime di gioia - TV film 16.00 Risanke 19.30 Adolescenza inquieta - TV film 20.00 Marcia nuziale - TV film 20.30 Illusione d’amore - TV film 21.30 Travolto dagli affetti familiari 23.30 Rombo TV 00.30 Star Trek - TV film 1.30 Borman - film TELEFRIULI 14.20 šport: nogomet 16.00 Superclassifica show 16.50 Risanke 19.00 Večerne vesti 19.30 Oddaja o obrtništvu 20.00 Regione verde 20.30 La viaccia - film 22.15 Posebna poročila 22.45 Nočne vesti 23.05 Un colpevole senza volto - film RADIO RADIO IRSI A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki'; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Komorni orkester RTV Ljubljana; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 »Bom naredu st’zdice, čjer so včas’ b’le« — glasnik Kanalske dobne; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: Otroci u-metnosti: »Peter Hjič Čajkovski«; 14.40 Glasbeni listi; 15.00 Swing-time; 15.20 Glasbeni Usti; 16.00 Človek v sodobnem svetu; 16.15 Glasbeni bsti; 17.10 Zadnji sklop: Mi in glasba: Mladi izvajalci; 18.00 Dramska vetrovni-ca: Večer umetniške besede. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - med glasbo: Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi ; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; Ì7.40 Glasbena starinarnica; 18.00 Zaključek. RADIO OPĆINE oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz Glasbena matineja; 15.00 Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo; 18.00 Listam po časopisu - vodi Vinko; 20.00 športna sobota. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; S.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.35 Prost vstop; 1.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na i; Popoldanski spored; 14.45 Siamo tutti nel pallone; 15.45 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz. . .; 20.00 Zaključek. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 7.15 Tukaj govori Jug; 9.00 Week-end -varietejski spored; 10.15 Black-out; 11.00 Glasbena oddaja z Omello Va- noni; 11.44 La lantèrna magica; 12.26 Zgodovinske osebnosti: Mahatma Gandhi; 13.25 Master; 13.56 Turistične informacije; 14.19 Old blue eyes: Frank Sinatra; 15.03 Varietà - nedeljski spored; 16.30 Doppiogìoco; 17.30 Autoradio; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Plošče in radovednosti; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Tudi mi smo tukaj; 19.55 Black-out; 20.35 Odgovori poslušalcem; 21.03 Odaja o zdravju; 21.30 Radijska drama; 22.00 Večerni spored; 22.27 Mali radijski oder; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 18.45, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranji spored; 8.00 Igrajte z nami; 8.05 Otroštvo: kako, zakaj.. .; 8.10 Napoved programa; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.32 Ho sognato il paradiso; 10.00 Posebna oddaja o motorjih; 11.00 Long Playing Hit; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Hit Parade; 15.00 Viaggiatori a Trieste -oddajo sta pripravila F. Benes in G. Fenzi; 15.50 Hit Parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 16.37 Kmetijska oddaja; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.15 Radijski oder: Giorni di verità - drama; 19.50 Eri forte papà - popevke; 21.00 Ljudska simfonična sezona; 22.50 Eri forte papà. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.05 Pojte z nami; 10.25 Lahka glasba; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanje republik in pokrajin; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri - Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute s Kvartetom gedal; 20.00 - 23,00 Slovencem po svetu; Domovina je ena; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program - glasba. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE ITALIA 1 Na občinskih volitvah jutri v Gorici Preferenčne glasove slovenskim kandidatom ! Volilna kampanja je pri kraju. Sinoči so bila še zadnja zborovanja. Tokrat jih v Gorici nismo imeli veliko. V glavnem so se kandidati raznih strank omejih na direktno, osebno propagando, seveda s predlaganjem programov. Od volivcev je sedaj odvisno koga bodo poslali v občinski svet. Medtem ko v malih občinah ni problemov z dajanjem preferenčnih glasov, saj morajo volivci glasovati za eno ali drugo listo in s tem potrdijo vse kandidate, je v Gorici ter v tistih krajih, kjer velja proporčni sistem, precej drugače. In za volivce tudi zahtevnejše. Pri nas v Gorici, to smo večkrat v našem listu poudarili, ko smo dajali pravilno vrednost kandidatom slovenske narodnosti na raznih listah, bo v prihodnjih petih letih zelo važno kdo bo v občinskem svetu. Od zavzetosti in sposobnosti slovenskih svetovalcev bo odvisno kako se bo razpravljalo in tudi odločalo o naših problemih. To še zlasti sedaj, ko bo slovenska problematika bolj kot kdajkoli prej stopila v ospredje, ko bo namreč treba razpravljati o točkah globalnega zaščitnega zakona. Zaradi tega je nujno potrebno, da vsi slovenski volivci oddajo tudi preferenčni glas. Ko so izbrah stranko za katero bodo volili, morajo prečrtati znak stranke. Potem pa naj napišejo tudi priimek oziroma številko kandidata ah kandidatov za katere vohjo. Napisati je moč, seveda v kvadratek odgovarjajoč stranki, največ štiri preferenčne glasove (številke ah priimke). Zaradi enostavnosti prip>o- ročamo številko. Kandidati slovenske narodnosti so: KPI: Stanislav Maligoj (št. 25) je glavni kandidat. Sledijo: Vilma Brai-ni (št. 7), Ivan Bratina (št. 8), Neda Dornik (št. 16), Srečko Musig (št. 30), Tereza Perissutti - Martinuč (št. 33), Aldo Rupel (št. 35), David Sossou (št. 38). PSI: Marko Waltritsch (št. 3) je glavni kandidat. Sledijo: Milka Ču-brilo - Deh’Orco (št. 10), Donato De- vetak (št. 15), Aleš Figelj (št. 17), Dario Nanut (št. 28), Stano Paulin (št. 31), Walter Ressi (št. 34), Marjan Sošol (št. 38), Viljem Zavadlav (št. 40). SSk: nosilec liste je Andrej Bratuž (št. 1). Drugi na čelu liste so: Renco Frandolič (št. 2), Emil Jarc (št. 3), Damijan Paulin (št. 4), Mirko Spazzapan (št. 5). Drugi sledijo p>o abecednem redu. V našem listu danes objavljamo facsimile glasovnice za občinski svet v Gorici. Podobno glasovnico modro-sive barve bodo dobih jutri volivci. Poleg vsakega znaka so štiri črte za preferenčne glasove. V Gorici bomo volih tudi za rajonske svete. Glasovnica je roza barve. Porazdehtev strank je razhčna od rajona do rajona. Zato naj vohvci pazijo. Imena vseh kandidatov so razobeše-na na voliščih. Ob mednarodnem letu glasbe Sodna kronika Planinsko srečanje na Trstelju Na Trstelju, ob Vojkovi koči, ho j?' tri tradicionalno srečanje primarsk*® planincev, ki ga pripravlja planinsk0 društvo Nova Gorica. Ob 11. uri bo kulturni program s pevskimi točkami in recitacijami, zf tem pa družabnost, seveda če b°“Ll vremenske razmere ugodne. Pristop na Trstelj, ki je čudovit® razgledna točka na robu kraške ph' note in nad Vipavsko dohno, je mog0® z različnih strani. Lepa, a nekolik® daljša je pot po markirani stezi iz Dornberka, z avtom se je mogoče Pf peljati do Železnih vrat, od koder Je do koče kakih 20 minut hoje, prijeto2 je tudi steza, ki je do vrha Trstelj® speljana iz Lipe. Čeprav s težavo, f mogoče na Trstelj pripeljati tudi z aV' tam, vendar tega ne priporočamo. Goriški planinci se bodo jutrišnje^® srečanja udeležih organizirano, tako. kakor že vrsto let doslej. Odhod je napovedan ob 8. uri s Travnika, P®6' voz z lastnimi sredstvi. DRUŠTVO »F. B. SEDEJ« prireja BRIŠKI PRAZNIK V BOROVCIH PROGRAM: Petek, 27. maja, ob 20. uri — o-tvoritev kioskov in tekmovanje v briškoh Sobota, 18. maja, ob 20. uri — ples z ansamblom Anna e gh allegri folk Nedelja, 19. maja, ob 19. uri — ples z ansamblom Lojzeta Slaka. V primeru slabega vremena bo koncert ob 18. uri. razna obvestila V Tržiču bogata razstava o Bachu, Handlu in Scarlattiju V Tržiču bo drevi pomemben kulturni dogodek. V dvorani Roma bodo namreč na pobudo odbomištva za kulturne dejavnosti odprli bogato razstavo ob mednarodnem letu glasbe: Obdobje Bacha, Handla in Scarlattija. Tako je naslov dokaj obširni razstavi, ki sta jo pripravila Carlo de Incontrerà in Piccolo Sihani. Obsega preko 600 eksponatov, v glavnem fotografij, partitur, skic in drugega gradiva, ki služi za prikaz življenjske in ustvarjalne poti omenjenih glasbenikov, kakor tudi družbenih dogajanj v tistem obdobju. Da ne gre za pobudo krajevnega značaja, priča že podatek, da je bila razstava najprej postavljena v beneškem gledahšču La Fenice in bila sprejeta z zadovoljstvom in celo pohvalo. Razstava bo v Tržiču odprta do 27. t.m., zatem pa jo bodo pre-nesli v druge kraje. Postala naj bi potujoča razstava. Prav gotovo si bo eksponate v tem času ogledalo zelo vehko ljudi. Organizatorji vabijo na ogled zlasti dijake in bodo v primeru večjega obiska omogočili vodstvo po raztavi. Urnik obiska je ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. Slovesnost ob odprtju bo drevi ob 18. uri. Skupščina v AAA Veliko je nejasnosti glede usode valjarne Acciaierie Alto Adriatico v Tržiču. Na to so posebej opozorili delavci na včerajšnji sindikalni skupščini, ko so razpravljali o nastalem položaju ter o dejstvu, da je vladni komisar, ki upravlja podjetja skupine Maraldi, sklenil prekiniti oprav- ljanje redne nadzorne službe v tovarni. Delavci so sklenili zaprositi za ponovno posredovanje deželnega odbornika Francescutta, sprejeli pa so tudi sklep, da bodo od prihodnjega tedna dalje sami izvajali stalno dežurstvo v obratu. Ni šlo za krajo, ampak za samovoljno izvajanje pravice Ni šlo za tatvino v obtežilnih okoliščinah, ampak za samovoljno uveljavljanje pravice. Tako je razsodilo včeraj goriško kazensko okrožno sodišče ter povsem oprostilo 57-letnega Orfea Bernardija in njegovega sina Gian-piera. Ob,a sta doma iz Štarancana. 40 let Primorskega dnevnika bomo proslavili v petek, 17. maja, v Kulturnem domu v Trstu, v soboto, 18. maja, pa v Kulturnem domu v Gorici. V programu goriške proslave so nagovor, pozdravni govori gostov, podelitev priznanj raznašalcem, kulturni program, ki ga izvajajo mešani zbor Oton Župančič iz Štandreža pod vodstvom Elde Nanut in mladinska zbora iz Gorice in Štandreža skupno s šolskim orkestrom Glasbene matice pod vodstvom Silvana Križmančiča. Bernardi je ped petimi leti neki stranki iz Sesljana skušal prodati mo-tokultivator. Stroj je stranki dobavil na poskušnjo. Kasneje je prišlo do nesporazumov glede plačila. Kupčija, se je tako razdrla. Orfeo Bernardi je pooblastil sina, naj stroj spet pripelje v skladišče. In prav tu so se pričele sitnosti, kajti sprva je bila vložena prijava, češ da je bil stroj ukraden iz nekega skladišča. Javni tožilec je za oba obtoženca sicer zahteval šest mesecev zapora zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah. Sodišče je bilo drugačnega mnenja in je obtožnico spremenilo: ni šlo za krajo, ampak za enostransko izvajanje določenih pravic. • Goriški gasilci so včeraj sredi dopoldneva pogasili ogenj, Id je zajel avtomobil znamke alfa giuha, last Mo-nalda Driga iz Ločnika. Avto se je vnel na pokrajinski cesti pri Blankižu. Dejanska prenovitev in pomladitev občinskega sveta v Gradišču ob Soči V Gradišču ob Soči bodo vohvci dejansko prenovhi občinski svet. Ni več na kandidatni hsti KPI župana Adolfa Trevisana, ki je deset let bil na čelu uprave, še prej, pet let, pa od činski svetovalec. Ni več na komunistični listi svetovalcev in odbornikov, ki so tih več mandatnih dob med u-pravitelji. Prav tako ni več na listi La Bancarella VELIKA PRODAJA OBLAČIL VELEBLAGOVNICA GORICA — Ul. Cascino 5 (interna) z vhodom tudi z Ulice Garibaldi 6 KOLOSALNA PRODAJA POMLAD - POLETJE 85 pletenine, oblačila, jeans: CARRERA, JUMA, CLARK, LEVTS in druge znamke, spodnje perilo, posteljnina PO IZREDNIH CENAH NUDIMO NA TISOČE ARTIKLOV IZ RAZNIH STEČAJEV OBIŠČITE NAS, ČE ŽELITE PRIHRANITI PSI podžupana Di Berta. Tako komunisti kot sociahsti so procej prenovili svoji kandidatni listi. Deset let so namreč KPI, PSI in PSDI skupno vodih občino, v opoziciji so bili demokristjani. Kaj bo po volitvah ni znano, saj se tu glasuje s proporčnim sistemom, tokrat so se s svojo hsto pojavili tudi repubhkanci, ki imajo vehko upanja v uspeh. Gradišče ob Soči je s svojimi 6.200 prebivalci med največjimi občinami na Goriškem. Mestece, ki stoji v zemljepisni sredini pokrajine ima zelo prijazen videz. Zeleni parki sredi mesta kar privabljajo motorizirane turiste, ki najdejo gostoljubje v številnih gostilnah in restavracijah, kjer te zelo dobro postrežejo. Seveda ni samo to odhka Gradišča. Tu imajo znano umetniško galerijo Lojzeta Spazzapana, v kateri prirejajo umetniške razstave, ki privabljajo gledalce iz vse dežele. Za to skrbi le-toviščarska ustanova, ki se zanima tudi za vsakoletno nagrajevanje najboljših vin naše dežele in ki upravlja tudi enoteko La Serenissima, kjer dobiš zares kvalitetna vina naših Brd ter Krasa. Sedaj so se lotih tudi popravljanja starega gradu, trdnjave, nekdaj vojašnice, ki je varoval prehod čez Sočo. Iz let prve svetovne vojne je bil grad zapuščen. Z državnim, deželnim tor občinskim denarjem so ga začeli popravljati, porabih so doslej nad milijardo hr. Že čez nekaj let bodo v njem uredili mestni muzej in tu bo prostora za kulturno udejstvovanje. Lotili so se tudi popravlja- nja mestnega gledališča. Dosedanja občinska uprava pa se je načrtno lotila popravljanja starega mestnega središča, t.j. stavb, ki segajo v sedemnajsto stoletje. Izdelali so podrobni urbanistični načrt, dobih za popravila tudi denar. Popravili so več stavb javnega značaja. Pridobih pa so tudi zasebne lastnike in ti so že popravili več stanovanjskih stavb v katerih so tudi poslovni prostori. • Prav tako so, najbrž ena redkih občin v deželi, do konca izdelali načrt gradnje ljudskih stanovanj. Stanovanjske zadruge ter zavod za ljudske hiše so namreč zgradih 300 stanovanj. Enako število so jih zgradih zasebniki. Za tako majhno mestece je to kar precej. Zaradi tega nimajo stanovanjske krize. Pri vsem tem, tako nam je povedal župan Trevisan, so upoštevali potrebo ljudi po zelenem okolju. Tega v Gradišču zares ne manjka. Uredih so parke sredi mesta. Vsakdo, ki gre skozi Gradišče se rad ustavi za trenutek in srka sladoled pod košatimi drevesi. Kar se javnih del tiče so že pričeh polagati metanovod. Uredih so vrsto drugih del. Pridobih so tudi dva šolska centra, oddelek kmetijske šole in pa center ERŠA. Sedaj so zavodu IRFOP dali na razpolago tudi zemljišče, da tam zgradi center za strokovno usposabljanje. župan Adolfo Trevisan nam je dejal, da so ob sprejemanju vsakega sklepa upoštevah nujo, da je treba razvoj prilagajati načinu življenja domačinov. To jim je doslej uspelo. Društvo krvodajalcev iz Doberdp-ba prirodi v dneh. od 27. do 30. junij® štiridnevni avtobusni izlet na Duna) in v Prago. Informacije dobite pri Ma' riu Periču, tel. 78.000. darovi in prispevki kino Gorica VERDI 18.00—22.00 »Electric dreaffS« VITTORIA 17.30-22.00 »Pomo Hote* privato...«. Prepovedan mladini P00 18. letom. CORSO 18.00-22.00 »H ritorno dei moT ti viventi«. Prepovedan mladini P00 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 »L’allenatore nel pahone« COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Seks v visoki družbi«; 22.00 »Tisoč in ena noč v Tokiu SVOBODA Ni predstave DESKLE 19.30 »Jezus Christus super' star« POGREBI Danes v Gorici: Alojz Primožič P*’ 9.30 iz splošne bolnišnice v cerkev lD na pokopališče v Pevmi. Namesto cvetja na grob Lorete Močnik darujeta Kazimir in Mihca Rij®' vec vd. Brajnik 20 tisoč lir za spomenik padlim v NOB iz Štandreža. Za goriški Zeleni križ so prispevali; sestre Branco 50 tisoč lir, NN 3 tisoč hr, NN 50 tisoč hr, družini Terpin i® Kofol 30 tisoč lir, Irma in Edo Verona 10 tisoč hr, Maria De Marchi i® Jole Fiegl 20 tisoč lir, Livio Coschi' na 25 tisoč lir, družini Micheluzzi i® Veronese 50 tisoč hr, družina Meli® 20 tisoč hr, Mario in Carmen De Colle 30 tisoč hr, skupina prijateljev H*' tisoč lir, Nerina, Fulvia in Franc® Baitini 30.000 hr, prijatelji bridge® 125 tisoč hr, uslužbenci 1NAIL 40 tisoč lir, Giulia in Silvana Tiberio 1® tisoč hr, Piero in Cristina Braun® 25 tisoč hr, Bruna Devetta 50 tiso® hr, družina Montico 40 tisoč lir, ReSj 30 tisoč lir, Stua in Vittori 15 tiso® hr, družina Stua 10 tisoč lir, Marcella in Ennio Colmari 60 tisoč lir, Mario Lutman 50 tisoč hr, Mario in Fl®' vio 100 tisoč lir, družina Silvestri 1' tisoč hr, sostanovalci Carlotte Ste1" man 70 tisoč hr, NN 15 tisoč hr, družina Abrami 10 tisoč hr, družini Sp®®' zah in Specchia 20 tisoč hr, Led® Gon 50 tisoč hr. Za združenje prostovoljnih krvod®' jalcev so darovah: skupina želez®1; čarjev 52 tisoč lir, Gino Innamorai1 in Ermanno Janzen Innamorati z drU' žinama 30 tisoč. Lidia Giana 50 h' soč, M.M. 20 tisoč, osebje poklicneg® zavoda Da Vinci 191 tisoč, Guerriup in Rita Grusovin z družinama 70 tj' soč, Alberto Vitori z druž. 50 tiso®' Giancarlo Ceriani, Franco Dugo ^ Walfrido Oblak 36 tisoč. Poziv Mladinskega krožka slovenskim volivcem v Gorici ^ladinski krožek v Gorici je med Janškimi mladinci porazdelil letak, r,knam ga Je poslal tudi s prošnjo za lyavo. Vsebina je naslednja: »Mladosti se pogosto očita, da je fezskrbna in brez večjih življenjskih Problemov. Današnja realnost mladih j® Je močno spremenila, stereotipi pa Pogosto ostajajo. Mladi se moramo ooes mnogo bolj boriti za zaposlitev , nekoč, ko je bila že višja srednja ola porok za delovno mesto. To vejo vedno bolj tudi za Gorico, katere gospodarski razvoj je v veliki meri odvisen' od gospodarskega sodelovanja Omeji. Za nemoten razvoj takšnega “delovanja pa je nujno utrjevati so-kje med tu živečima narodoma v du-u medsebojnega spoštovanja. M današnjem tretnutku, ko nekate-nam nenaklonjeni krogi podžigajo “Ovraštvo in se s tem zoperstavljajo gospodarskemu razvoju naših ‘k'ajev, moramo mi mladi primer-0 izkoristiti volitve, da pokažemo aso prisotnost. Nejbolj primeren na-1111 je, da podpremo vsedržavni demo-®atični sili, ki se zavzemata za na-e narodne pravice. Ofc) glasovanju oddajmo preference ‘“venskim kandidatom, ki bodo za- stopali našo narodnostno skupnost. Tako bomo pokazali, da se zavzemamo za to, da italijanski parlament 40 let po drugi svetovni vojni le uredi naš položaj in nam zagotovi pravice, ki nam kot manjšini pripadajo po italijanski ustavi. Oddajmo torej preferenčni glas, s katerim bomo uveljavili slovenske kandidate za goriški občinski svet in rajonske konzulte. Slovenski kandidati za občinski svet so: KPI: Stanislav MALIGOJ (št. 25), Aldo RUPEL (št. 35), David SOSSOU (št. 38), Vilma BRAINI (št. 7), Ivan BRATINA (št. 8), Neda DORNIK (št. 16), Srečko MUŽIČ (št. 30), Edi MALIGOJ (št. 31), Tereza PERESSUT-TI - MARTINUČ (št. 33). PSI: Marko WALTRITSCH (št. 3), Aleš FIGELJ (št. 17), Walter RESSI (št. 34), Milka ČUBRILO (št. 10), Donato DEVETAK (št. 15), Dario NANUT (št. 28), Stano PAULIN (št. 31), Marjan SOŠOL (št. 38), Viljem ZAVADLAV (št. 40). VSAK LAHKO ODDA DO ŠTIRI PREFERENCE«. 3.160 volivcev v občinah Sovodnje, Doberdob in Steverjan Jutrišnje upravne volitve zadevajo ’ goriški pokrajini dvajset občin, Vo-mo nove občinske svete za pri- yrw odnje petletno obdobje tudi v treh '“venskih občinah, v Sovodnjah, Do-“rdobu in Števerjanu, kjer je po zad-Jm podatkih v volilne sezname vpi-"h skupaj 3160 volivcev. Prevla-uJejo ženske, ki jih je 1620, moških v“uvcev je 1540. Volilna udeležba je bila v teh ob-‘“uh zmeraj zelo visoka, kar nedvom-0 dokazuje veliko državljansko za-/'st- Upravičeno je pričakovati, da j°do zato volivci prav tako odgovorno Uvnali tudi tokrat. V vseh treh ohči-je v veljavi tako imenovani veliki sistem, v vseh treh občinah ““do volivci lahko izbirali med tremi Uankami, oziroma listami, poleg na-^dne in levičarsko usmerjene liste “činske enotnosti, še med Slovenko skupnostjo in misovci. Prisotnost ..“dnjih je seveda pretežno provoka-'vnega značaja. V občini Sovodnje je skupaj 1410 “livcev (667 moških in 743 žensk) jttsanih v redne sezname, en volivec ",e v posebnih seznamih. Urejeni sta ,Ve volišči, obe v prostorih osnovne ° e v Sovodnjah. , listi Občinske enotnosti kandidi-jkjo; Vid Primožič, Ivan Batistič, jtkfko Butkovič, Darij Cotič, Darin j,®vetak, Marjan Devetak, Bernard y “renin, Klara Fornazarič ČT’dek ‘kdo Klemše, Lovrenc Panariti, E-“d Tomšič in Marjan Tomšič. listi Slovenske skupnosti kandi-t,rajo Branko Černič, Jožko Maraž, . ®Ujamin Černič, Marko Cotič, Mari-cuščut, Ludvik Devetak, Renato De- vetak, Ivo Kovic, Mauro Leban, A-drijana Malič, Jožica Tomšič Černič. Na listi MSI so trije kandidati. Volilnih upravičencev v občini Doberdob je 1100. Doberdobska občina je ena od redkih, kjer so moški voliv-. ci v večini (556), ženske pa v manjšini (544). V občini bodo tokrat tri volišča, dve v Doberdobu in eno v Jam-Ijah. Na listi Občinske enotnosti kandidirajo: dr. Mario Lavrenčič, Karlo Černič, Gvido Devetak, Franko Fer-folja, Jožef Ferletič, Janko Gergolet, Karlo Ferletič, Vilko Ferletič, Dario Legiša, Franko Peric, Lilijana Semolič in Giorgio Ulian. Slovenska skupnost je predložila sledeče kandidate: dr. Maks Gergolet, Roman Jarc, Mario Soban, Evgen Ferfolja, Stanislav Ferfolja, Mario Ferletič, Peter Ferletič, Maria Kristina Gergolet, Lucijan Vižintin, Klara Žago. Štiri so kandidati na misovski listi, nihče ni iz Doberdoba. V občini Števerjan bo šlo na volišče skupaj 650 volilnih upravičencev, 317 moških in 333 žensk. Volišče je eno samo. Kandidati liste Občinske enotnosti so: Ivan Humar, Ivan Miklus, Ernest Mahnič, Silvan Cibini, Rudolf Koršič, David Klanjšček, Franc Komic, Alojz Juretič, Franc Maraž, Silvan Fittoli, Jožko Vogrič, Florijan Planin-šček. Na listi Slovenske skupnosti kandidirajo: Hadrijan Corsi, Jožef Corsi, Boris Hladnik, Lojze Hlede, Dominik Humar, Aleš Komjanc, Dario Maraž, Darko Miklus, Ivan Muzič, Aleš Pintar, Marjan Terpin in Ivan Vogrič. Tri kandidati na Usti MSI. Iz java v podporo kandidatom KPI Skupina družbenopolitičnih delavcev iU®1 je poslala v objavo naslednjo ‘'‘Javo; »Če upoštevamo skokovit družbeni 0®2v?j zadnjih desetletij in politično veščenost prebivalstva, bi se pod-sniki tega poziva morali zavedati “ahronizma takih dokumentov, naoljenih na del državljanov, ki se ^ ostalih razlikujejo po jeziku. Ven-k r «o volitve tu in danes, pa če le tu2®0 pogledamo stvarnost, spoznamo, ® Je naša družba glede narodnostne-^^vprašar.ja v zgodovinskem zao- l^oziv volivcem v imenu narodno-Jj je značilen za nacionalistične, na-j®.njaške sile. V naših krajih so taki y^'vi značilni za trikoloristične, pro-siovenske stranke. Ali je potrebno Robnega dokazovanja dejstvo, da ni Poziv uperjen proti komurkoli, mveč je poziv slovenskim volivcem, i. izberejo na naslednjih upravnih vo-^vah stranko, ki si dosledno in vztraj-Prizadeva za pravice slovenske sriipnosti? .Slovenska narodnostna skupnost se j . obdržala z zaokroženim sklepom ki jo bodo ščitile in ji dale jj^oost razvoja ter z naporom usmer-r*lrn v preprečevanje osàmitve. fJ^alovaževali bi odrasle volivce, - bi pxxirobno naštevali vse dogodke 2ad •1 ^ej.®Jega petletja, ki so točno opre-* i odnos posameznih političnih sil slovenskega narodnostnega vpraša- nja na splošno in do posameznih osnutkov globalnega zaščitnega zakona posebej. Odločno nasprotovanje desnice, sprenevedanja in pilatovska stališča središčnih sil, metamorfoza nekaterih dovčerajšnjih branilcev upravičenih zahtev, popustljivost in nedoslednost do onih, ki so krivi za tiho asimilacijo, s strani tistih, ki nepluralistično trdijo, da edini branijo slovenstvo, so dejstva, ki jih ne bo ovrgla še tako zapletena zamegljena volilna propaganda. Mlajši ali novi volivci morajo čimp>rej spoznati, odkod prihajajo tiste silnice, ki medčloveške odnose zavirajo, ki preprečujejo medsebojno spoznavanje ali ki cenijo upravičenost obstoja neke družbene skupnosti pa številu njenih pripadnikov. Komunistična partija se predstavlja z jasnimi stališči, s svojo vztrajno doslednostjo, s svojim bojem, z zgledi svojih predstavnikov, s konstruktivnim pogojevanjem ostalih družbenih sil. Aldo Rupel, Darko Bratina, Ace Mermolja, Miladin Černe, Igor Komel, Gorazd Vesel, Andrej Jarc, Ladi Dornik, Dino Roner, Leopold Devetak, Lilijana Semolič, Anton Frandolič, Martin Korečič, Hijacint Jussa, Vladimir Klanjšček, Livij Antonič, Riccardo Kocjančič, Vilma Brajnik, Jožef Bensa, Edi Maligoj, Silvan Gravnar, Neda Dornik, Ferruccio Mužič, Vili Prinčič, Renca Pelesson, David Sos-sou«. Aleš Figelj (PSI) Aleš Figelj ima 25 let. Doma je z Oslavja, iz znane kmečke družine. Potem ko je dokončal slovenski klasični licej Primož Trubar v Gorici se je vpisal na pravno fakulteto tržaške univerze ter istočasno pričel delati tudi v znani slovenski odvetniški pisarni v Gorici, študij izmenoma nadomešča z delom na domači kmetiji, kjer pridelajo dobro grozdje in odlično vino. Obe deh, tako kmetovanje kot študij, ga precej zaposlujeta. Najde p»a tudi čas, da se drugače javno udejstvuje. Pet let je v rajonskem svetu za Pevmo, Oslavje in Štmaver, kjer je pred približno letom dni postal tudi predsednik. Udejstvuje pia se tudi na kulturnem pxxirocju in je predsednik kulturno - špx>rtnega društva Naš prapor v tem kraju. »Kaj te je privedlo, da se udejstvuješ tudi na pjolitičnem področju?« smo ga vprašali. »Pohtično delo je po mojem sestavni del splošnega udejstvovanja na javnem področju,« nam je odgovoril Aleš Figelj, in tako nadaljeval: »Delati v mladinskih organizacijah, v kulturnem društvu, v športnem društvu, med študenti, vse to je pjolitika, p>a čepra v nestrankarska. Če pa hočeš piriti iz marsikdaj ozkega kroga enega ah drugega društva se moraš okleniti ene ali druge stranke. Politični sistem v Italiji je osnovan na pluralizmu strank. Že pred leti, ko sem prvič nastopil na volitvah za rajonski svet in bil tudi izvoljen, sem izbral socialistično stranko Italije. To ker se mi je ta stranka zdela in seveda zdi tudi danes tista, v kateri se lahko najboljše izživljam, saj mi ne nudi ali vsiljuje nekih togih smernic, nekih načel, ki so čestokrat iz prejšnjega ah še pM-ejšnjih stoletij, marveč je sodobna, opira se predvsem na današnjo realnost, nudi mi možnost svobodne in proste razprave. Dodal bi k temu še to, da bi se morah Slovenci, mladina še pxisebej, bolj aktivno udejstvovati znotraj sociahstične stranke. V njej bi spiet pridobih tisto moč in veljavo, ki smo jo imeh, kot mi starejši pravijo, pred desetimi leti.« »Še nekaj«, je nadaljeval Figelj: »Prej sem dejal, da je treba delati tudi izven naših manjšinskih organizacij. Mnenja sem, to predvsem pw izkušnjah kot član in predsednik rajonskega sveta, da se da na tak način marsikaj doseči, še pxisebej mladi, a ne samo mladi, velikokrat tarnamo in protestiramo, skoro vedno v našem krogu, in smo nekako tudi »samozadovoljni« če nam kako stvar odbijejo. Marsikdaj, prevečkrat, ne znamo izkoristiti možnosti, ki se nam pxmujajo. Navedel bi le nekaj primerov. Potom rajonskega sveta smo od občine dobili denar, d* nam je štiri leta plačevala telovadnico za p»trebe špx>rtne ekipje društva Naš prapwr. Kdo bi si prej kaj takega lahko mislil? Občina je uredila prostor za vaje ppevskega zbora v Štmavru. Iz fondov rajonskega sveta smo plačah brošuro, rekli bi lahko knjigo, o zgodovini Pevme, Oslavja in štmavra, ki je izšla ob priliki ppoime-novanja šole v Pevmi. Prej bi si sanjah vse te izdatke. Seveda ne gre samo za denar, saj smo z našimi prizadevanji uredih marsikatero stvar, še kaj pa je na poti rešitve. Nočem s tem reči, da se vse da rešiti. Hočem px>vedati, da je treba biti aktivni, v središču dogajanja. Prav zaradi tega kandidiram na hsti sociahstične stranke in če me bodo vohvci piodprh bom lahko v občinskem svetu marsikaj naredil. Mladi se moramo javno angažirati, ne pia misliti samo na špxirt, za- bavo in rekreacijo. Predvsem na te, a soočati se moramo tudi z drugačno problematiko.« »Na okrogli mizi Mladinskega odbora SKGZ si segel v razpravo predvsem z argumenti gospodarske problematike. Kaj bi lahko k temu dodal?« »Dodal piravzaprav nič, saj sem tam povedal vse kar nas mlade žuli. Najprej primerna zaposlitev. Tudi za nekatere mlade Slovence postaja danes poreče vprašanje zaposlitve doma. si imel v žepu diplomo slovenske šole in si znal slovenski jezik. Trgovina je požrla, če smem uporabiti ta izraz, vse naše mlade ljudi. Položaj seveda ni obupon, je p»a zaskrbljujoč. Zato je prav, da se tudi naša mladina spo-cializira. Ni dovolj imeti v žepu diplomo višje srednje šole. Pred nedavnim je v Trstu predsednik IRI Prodi dejal, da bo ta državna družba v Gorici odprla center za informatiko. V njem naj bi našlo delo nekaj sto mladih strokovnjakov. Prav bi bilo, da bi tudi naša mladina prišla v ta center. Za to pa je potrebna strokovna vzgoja. Pri nas pia so vse naše šole v glavnem humanistične. Naša mladina p>a se usmerja v obrtno oziroma samostojno trgovsko dejavnost. Treba je nuditi še več možnosti vsem, ki si žele takih pobud. In seveda, tu sem sam prizadet, treba je nuditi možnosti tudi tistim, ki žele razviti domačo kme" tijo. Ker sem že doma iz predmestne vasi v goriški občini, menim da bi bilo treba spremeniti regulacijski načrt. Na podeželju naj bi lahko popravili oziroma razširih hiše tudi tisti, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom, ne pa da veljajo omejtve.« Za zaključek lahko še povemo, da ima Aleš Figelj na listi PSI preferenčno številko 17. To naj upošteva kdor hoče vohti zanj. Niso vec casi ko si dobil delo dan po tem ko si končal šolo, še posebej č( David Sossou (KPI) j-yaviu ouririuu uiu 34 let. Po poklici učitelj je že neka let v stalni učitelj ski službi na osnov ni šoh Lojze Abran v Pevmi. še prej potem ko je dokon čal slovensko učite Ijišče Simon Gregor čič v Gorici, je bi -----------------deset let vzgojite! v goriškem Dijaškem domu. Udejstvo val se je v raznih slovenskih organi zacijah, v društvu Naš prapor, v mia dinskem odboru in še kje. Pred de setimi leti je bil prvič imenovan i rajonsko konzulto za Pevmo, Oslavji in Štmaver, bil nekaj časa predsed nik; pred petimi leti pa je bil izvo Ijen za člana tamkajšnjega rajonske ga sveta. »Kandidiral si za komunistično par tijo že nekajkrat. Kaj te je privedle k delu na javnem pxidročju?« smo g£ vprašah. Odgovoril nam je: »Večiru mladih ljudi govori, da bi bilo trebi to ali ono napraviti. Marsikdaj pi mladina ne najde prave px>ti kaki priti do konkretnih rezultatov. T( predvsem iz nepoznanja razmer ir pogojev. Mladina čuti kot da oblast katerakoli, je nekje odmaknjena. Mi slim pa da je treba tako mišljenje ovreči. Politika niso samo stolčki marveč tudi sodelovanje. Premagati moramo odpor do politike, tudi dc strankarske politike. Za nas Slovence je to še bolj važno, kajti poleg vsega drugega nas tare tudj odnos z večinskim narodom, ki ga čutimo na vsakem koraku. Kar se občinske u-prave tiče, menim, da bi se dalo marsikaj doseči, če bi znali pravilno poprijeti. Ni res, da so vsi politiki slabi, kot se marsikdaj govoriči in posplošuje v negativnem smislu. Marsikdo med tistimi, ki ga izvolimo, se veliko zavzema za rešitev vsakdanjih naših problemov, seveda tistih javnega značaja. V trenutku ko se bolj angažiramo ugotovimo, da je moč dobiti več sodelovanja med prebivalstvom, šolo, občinsko upravo. Vse to nam prinaša rast na vseh področjih, tudi kulturnem. Priti mora do konfrontacije med ljudmi, ki delajo na raznih področjih, marsikdaj nepovezano, vsak po svoje.« »Kaj pa politična izbira?« — »Že pred leti sem se odločil za Komunistično partijo Itahje, ker se mi zdi, da je to stranka, neglede na napake ki jih lahko zagreši, stranka ki teži za sodelovanje vseh naprednih ljudi. Težnja je danes, bolj kot na ideološki opredelitvi, na političnem programu. Ugotavljamo, to ne le mi, marveč tudi ameriški strokovnjaki, da tam kjer je levica v upravi, na italijanska mesta mislim, je bilo upravljanje uspešnejše, bolj konkretno. Seveda ni vse zlato kar se sveti. V primerjavi z drugimi upravami pa se to opazi. Dandanes komunistična partija govori o programih, ne pa o diktaturi proletariata. Tudi stališče komunistov do narodnoosvobodilnega boja in do slovenske manjšine se mi zdi najbolj primerno.« »Kaj pa problematika na upravnem področju, torej ta ki najbolj zanima naše prebivalstvo?« smo ga vprašah. »Volitve so seveda občinske, zato bi bilo treba sedaj govoriti predvsem’o teh vprašanjih,« nam je dejal Sossou, »Vendar pa je jasno, da bo od tistih, ki bodo v občinskem svetu, odvisno kako in kaj bodo delah. Za ljudi mlajše in srednje generacije, tiste ki se še vedno čutijo mladi, je težnja zanimanja usmerjena v ureditev tistih struktur za izživljanje v prostem času. To so športni objekti, naprave za rekreacijo. Tu v mislim imam take naprave v vsem mestu, še posebej pa na tiste v Pevmi. Zanima me seveda tudi kulturno delo. Treba je najti nove obhke udejstvovanja na kulturnem področju, sodobnejše, take, ki bodo pritegovale mladino. Tudi tu naj bi občinska uprava povedala svoje, seveda tudi s finančno pomočjo. Vse to so seveda stvari o katerih bi bilo treba podrobneje in bolj anahtično razpravljati.« Na hsti KPI ima David Sossou preferenčno številko 38. Kdor mu žeh oddati glas, mora torej napisati na glasovnico tudi to številko. Milan Jarc (SSk) Na hsti Slovenske skupnosti v Gorici kandidira med nosilci liste tudi Milan Jarc, ki nastopa nekako kot zastopnik mladih sil v stranki. Star je 29 let, poučuje na slovenskem trgovskem zavodu žiga Zois v Gorici. Več let je bil tajnik goriške mladinske sekcije SSk, katere je še vedno član, v iztekajoči se mandatni dobi pa je bil tudi zastopnik Slovenske skupnosti v rajonskem svetu v Podgori. Aktiven je tudi v športnem in kulturnem življenju, saj je član odbojkarskega društva Soča in glasbenega ansambla Adria. Značilnosti programa stranke, ki jo zastopa na občinskih volitvah v Gorici, je Jarc takole označil. »Ob specifičnih problemih različnih občin, v katerih nastopamo, so osnovne značilnosti našega programa politična samostojnost, kot edini primeren način nastopanja za reševanje naših problemov, obramba naših zemljišč pred razlaščanjem, narodna zav- zetost in pa reševanje gospodarskih vprašanj, ki zavirajo zaposlovanje.« Prav v brezposelnosti vidi Jarc enega od osnovnih problemov za mlade. »Brezposelnost je med drugim med glavnimi razlogi, da se mladina predaja slabi družbi in mamilom. Na gospodarskem področju bi morah zato delovati v smeri, ki naj zagotovi mladim večje število delovnih mest. Mislim, da se to lahko doseže predvsem z ovrednotenjem kmetijstva, podporo obrtništvu in razvojem male trgovine«. Na vseh teh gospodarskih področjih meni Jarc, da bi morah s primernimi podporami in olajšavami okrepiti zlasti manjše obrate in podjetja, »saj se je izkazalo, da pri nas veliki objekti nimajo velikih uspehov«. Kaj pa potrebe mladih na kulturnem in športnem področju? »Mladi si žehmo predvsem sožitja. Zato so dobrodošli stiki z matično domovino in z večinskim narodom, ki je o naših zahtevah premalo ah nepravilno informiran in jih zato tudi pravilno ne razume. Nasploh pa bi dejal, da bi morala občina posvečati pozornost prireditvam kot sta folklorni in zborovski natečaj, ki naj dajo Gorici podobo stičišča med evropskimi narodi. Enako vlogo lahko oprav- ljajo tudi mednarodni športni turnirji. Glede športa bi poudaril potrebo po primernih objektih, zlasti telovadnicah in igriščih v predmestnih predelih, da se mladim omogoča večja športna aktivnost.« Kot šolnik je Milan Jarc v vsakodnevnem stiku tudi s šolskimi vprašanji. Po njegovem mnenju bi morala goriška občina odkupiti stavbo bivšega semenišča v Ul. Alviano in jo s primernimi popravili in preureditvami za stalno nameniti slovenskim šolam. »Seveda nov šolski center v južnem delu mesta bi bil idealna rešitev,« pravi Jarc, »toda glede na denarno krizo bi sedanja rešitev — ob primernih popravilih — bila tudi zadovoljiva.« Po izkušnjah v podgorskem rajonskem svetu meni Jarc, da bi morala občina tem svetom posvečati večjo pozornost. Kot primer je navedel vpra sanje gradnje novega jezu čez Sočo, ki je v Podgori povzročila precejšnje negodovanje in proteste. »Prebivalci nasprotujemo jezu, ker menimo, da bi popravilo starega jezu rešilo probleme, ki so botrovah načrtu o gradnji nove pregrade, istočasno pa bi ne prinašalo negativnih posledic za okolje in samo podobo Podgore, ki bi v nasprotnem primeru spremenila videz.« Jutri popoldne v tržaški športni palači prva finalna tekma košarkarskega play-offa Jadran pred zadnjimi, odločilnimi letošnjimi napori Naša združena ekipa bo torej jutri začela svoj pravi, neposredni boj za napredovanje v drugo košarkarsko ligo. Tudi letošnja sezona je bila na splošno zelo privlačna, posebno zato, ker je bilo stanje negotovo prav do zadnjega kola, ko si je Jadran z zmago v Oderzu, dokončno zagotovil drugo mesto in s tem tudi ugodnejši izhodiščni položaj v končni fazi, ki bo dejansko odločala o bodočem statusu Žagarjevega moštva. Tehnični vodja Stefanela Crosato je v intervjuju za naš dnevnik izjavil, da možnost igranja dveh tekem na domačem igrišču sploh ni prednost, češ da je vrednost štirih prvouvršče-nih več ali manj enaka, tako da o uspehu odločajo nianse, ne pa okolje. Naj nam bralci dovolijo, da vsaj delno osporavamo Crosatovi trditvi. Res je, da je razmerje moči med ekipami, ki se borijo za B ligo, zelo izenačeno in da bodo nianse dejansko odločilnega pomena. Vsekakor menimo, da je treba vsak pojav obravnavati tudi individutlno in ne zgolj na splošno. Jadran je v vseh teh letih dokazal, da je vrhunska ekipa, ki ima poleg drugih še dve popolnoma lastni značilnosti: prva je v dejstvu, da je to ekipa, ki zastopa slovensko manjši- no in ki jo sestavljajo izključno slovenski gralci, druga pa je Jadranovo občinstvo, ki je v panoramiki tretje-ligaškega košarkarskega prvenstva e-dinstveno, saj se nobeno drugo moštvo (niti v višjih kategorijah) ne more ponašati s tolikšno maso ljudi, ki zvesto spremlja vse domače tekme svoje ekipe in se v lepem številu udeležuje tudi gostovanj. Tudi to so dejstva, ki imajo svojo težo in ki delujejo kot neke vrste odskočna deska v miselnosti igralcev, ki se pripravljajo na tovrstno preizkušnjo. Prav zaradi tega in zaradi dejstva, da bo Jadran v letošnjem play-offu lahko odigral dve tekmi na lastnem terenu, lahko gledamo na letošnjo končnico prvenstva s precejšnjo mero spokojnosti in umirjenosti, kar je o-benem predpogoj za ustrezen pristop k tem (upajmo tema) zadnjim odločilnim športnim spopadom. Karakteristke obeh tekmecev vsi zelo dobro poznamo, zato se ne bi spu-ščali v tehnična previdevanja, s katerimi bi bilo tokrat veliko možnosti, da pademo v zmoto. Play off je poglavje zase. Je medsebojno merjenje moči štirih najboljših, pri katerem bosta dva dobila nagrado za celoleten trud in prizade- vanja, dva pa bosta ostala praznih rok, ne glede na to, če sta v regularnem delu prvenstva igrala boljše ali slabše. Take - tekme so predvsem dokaz skupne volje in psihične moči nekega moštva, na njih ne prideta do izraza le tehnično in taktično znanje ampak tudi, oziroma predvsem mentalna stabilnost in sposobnost koncentracije protagonistov na parketu, ki se v takih okoliščinah srečujejo celo s pojavom, ki mu pravimo »strah pred zmago« in ki je večkrat zajel tudi resnično vrhunska moštva v borbi za prestižna mednarodna odličja. Prav je, da tudi to upoštevamo. Jadranovemu moštvu in trenerju Žagarju pa želimo, da bi z dvema tekmama že dosegla B ligo, saj bi to bil eden največjih dosežkov v zgodo-vini našega športa. Srečanje med Jadranom in Stefa' nelom bo jutri v tržaški športni P4' lači s pričetkom ob 18.30. Velika regata v Kopru V počastitev občinskega praznik3 koprske občine bo ta konec tedna 13 v naslednjem več športnih manif6' staci j. Osrednja prireditev bo že ju' tri, ko bo v Koprskem zalivu mednarodna veslaška regata, ki jo prirej3 Nautilus in za katero je prijavljeni3 več kot 250 tekmovalcev iz deseti3 jugoslovanskih in italijanskih klubov-Start regate bo ob 8. uri, v Izolske® zalivu pa bo v nedeljo prva letošnja mednarodna jadralna regata za Pokal prijateljstva v razredu »optimist«, na kateri bo startalo več kot 150 jadralcev iz Avstrije, Italije 31 Jugoslavije. Druga regata bo v Celovcu, tretja pa v Tržiču. Organizator nedeljske regate je jadralni kto3 Burja, ki je bil pred šestimi leti tudi med pobudniki te športne manif6' stacije mladih jadralcev, ki je ve' dno bolj množična in kakovostna. (Kreft) Jadranovci bodo na jutrišnji tekmi proti Stefanelu v novih majicah, ki bodo na razpolago tudi uro in pol pred tekmo v veži tržaške športne palače kratke vesti - kratke vesti V PRIREDBI ŠPORTNE ŠOLE Danes na »1. maju« »revija najmlajših« V »balonu« Borovega športnega centra pri Sv. Ivanu bo danes ob 15.30 »IV. revija najmlajših«, ki jo prireja Športna šola Trst za svoje najmlajše člane. Nastopalo bo približno 90 otrok, porazdeljenih v 8 skupin, iz tržaških otroških vrtcev ter iz miljskega otroškega vrtca. Predstavila pa se bo tudi skupina dve in triletnih otrok, torej takih, ki še ne zahajajo v otroški vrtec. Ti bodo vadili skupaj z očkom ali mamico. Med pisanimi balončki, bo o-troški živžav vsekakor prijetno doživetje, ne samo za otroke, ampak tudi za tiste, ki si bodo ta javni nastop ogledali. Ob koncu revije bo Športna šola priredila srečanje z učnim osebjem otroških vrtcev, da bi skupno začrtali programe za bodoče sodelovanje. (L.K.) Millar še vedno v vodstvu ALCALA DE HENARES — Na včerajšnji 17. etapi (na kronometer posamezno) kolesarske dirke po Španiji je najboljši čas dosegel domačin Cabestany, ki je 42 km prevozil v 59’32”, kar pa mu ni zadoščalo, da bi s prvega mesta skupne lestvice izpodrinil Škota Millarja, ki je z zaostankom 40” zasedel tretje mesto za Kolumbijcem Rodriguezom. Millar je tako s časom 86.09’22” še vedno prvi v skupni uvrstitvi, na drugem mestu z zaostankom 10” je prav'Ro-driguez, tretji pa 1T5” pa. je Cabestany. Do konca manjkata še dve etapi, o končni zmagi pa bodo verjetno odločali prav omenjeni trije kolesarji, saj četrtouvrščeni Španec Ga-rospe zaostaja že za 5T3. Vsekakor so še možna presenečenja, saj je na primer že današnja 200 km dolga e-tapa izredno naporna. Da Silvi tretja etapa MOUTIER — Na tretji etapi kolesarske dirke po Romandiji se je u-veljavil Portugalec Da Silva, ki je v zaključnem sprintu prehitel Francoza Hinaulta in Švicarja Mullerja. Hinault je dokazal, da prehaja v formo, saj je po 95 kilometrih poti pobegnil in sam vozil 56 km. Devet kilometrov pred ciljem sta ga dohitela Da Silva in Muller, na koncu pa je bil najhitrejši Portugalec. Na skupni lestvici še vedno vodi Muller, Da Silva zaostaja za FIS”, tretji je Van Der Velde (Niz.) po 1’57”. Prvi izmed Italijanov je Orlando Maini, ki je z zaostankom 7’38” na 12. mestu. Dirka po Venetu MONTEGROTTA TERME (Padova) — Na 4. etapi kolesarske amaterske dirke po Venetu je zmagal Marco Zan, ki je 138 km od Mire do Monte-grotta Terme prevozil v 3.42’58”. Jugoslovan Primož Čerin, ki sicer tekmuje za Glem Gas Fior Zalf, je bil z zaostankom 2’26” peti. Na skupni lestvici vodi Tomasini pred Paro-linom, Botteonom, Roosenom (Belg.), Dagli Ortijem in Čerinom, ki zaostaja za 1’51”. Danes bo na sporedu zadnja etapa Jutri na Proseku košarkarski pionirski festival Zamejstvo bo zastopala ekipa ZSSDI Jutri bo v proseški telovadnici na sporedu polfinalni turnir košarkarskega pionirskega festivala za kategorijo mlajših pionirjev (letnika 1972 -73). Tekmovanje bo potekalo pod pokroviteljstvom ZSŠDI. Zanimivo je, da je pionirski festival letos prvič na sporedu tudi v naši sredi, saj je to tekmovanje namenjeno šolskim športnim društvom osnovnih šol, v Sloveniji, ki se ga od lanskega leta udeležuje tudi zamejski predstavnik, reprezentanca ZSŠDI. Jutri bodo na Proseku nastopale sledeče ekipe: osnovna šola iz Dragomera, osnovna šola iz Mirne in e- kipa ZSŠDI, ki jo vodi trener Luka Furlan. To je nedvomno hvalevredna pobuda, ki je sad sodelovanja med košarkarsko zvézo Slovenije in ZSŠDI, ki je v zadnjih dveh sezonah redno in dokaj plodno. Za ljubitelje--košarke pa bo to lepa priložnost, da si ogledajo igro mladih košarkarjev in da si tako ustvarijo mnenje o delu in nivoju igre na »zgodnjem« mladinskem področju. Kot povedano, bodo na sporedu tri tekme, ki jih bodo odigrali v telovadnici nižje srednje šole Fran Levstik na Proseku. SPORED 10.00: ZSŠDI - Dragomer; 13.00: Dragomer - Mirna; 16.00: ZS ŠDI - Mirna. (Cancia) Argentina in Paragvaj izenačila BUENOS AIRES — V prijateljskem nogometnem srečanju sta Argentina in Paragvaj igrala neodločeno 1:1. Ekipi sta prikazali zelo poprečno igro. Zadetek za Argentino je dosegel Maradona (v 43. min. z 11-me-trovko), ki je bil skupaj s Passa-rello še najboljši v domačih vrstah. domači šport VČERAJ V ZAGREBU Slovo Čosića ZAGREB — V Zagrebu je bilo včeraj pravo košarkarsko slavje. Od aktivnega igranja (a ne od košarke, saj je danes trener jugoslovanske reprezentance) se je namreč oprostil Krešimir čosič, igralec, s katerim so vezani vsi največji uspehi jugoslovanske vrste. Ob njegovem slovesu so v Zagrebu tudi odigrali košarkarsko srečanje, na katerem pa žal niso mogli nastopiti vsi tisti, ki jih je povabil. Tako ni mogel dopotovali Mene-ghin, Kičanovič, Sergej B jelov, Bra-bender. Kljub temu pa je bilo vzdušje izredno. Rezultat srečanja je bil naslednji: čosičeva selekcija - Jugoslavija 110:103 (54:43) ČOSIČEVA SELEKCIJA: D. Petrovič 25, Plečaš 2, Jelovac 8, Knego 13, Jerkov^ 6, Slavnič 2, Djerdja 2, čosič 7, Šolman 5, Daneu, Dalipagič' 24, Villalta 17. JUGOSLAVIJA: Zorkič 5, čutura 8, Ivanovu, Sunara 16, Mutapčič 11, Radovič 8, Djurišič 2, Ušič 7, Na-kič 6, Vučevič 13, Perasovič 5, B. Petrovič 22. Danes ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.30 v sovodenjski občinski telovadnici: Soča - AGLI Ronke 1. ŽENSKA DIVIZIJA 15.30 v Trstu, šola Morpurgo: Abitare - Sokol KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT -Bor PROPAGANDA 17.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: Bor -Servolana NOGOMET CICIBANI 16.00 v Trstu, Villa Ara: CGS - Primorje MLAJŠI CICIBANI 16.00 v Trstu, Sv. Alojz: San Luigi A - Breg Jutri KOŠARKA MOŠKA C-l LIGA 18.30 v tržaški športni palači: Jadran - Stefanel 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Vrdelska cesta: li-bertas - Kontovel Electronic Shop B 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 na Opčinah: Polet - Libertas PIONIRSKI FESTIVAL 10.00 na Proseku: ZSŠDI - Dragomer; 13.00: Dragomer - Mirna; 16.00: ZSŠDI - Mirna ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Štandrežu: Olympia - Intrepida NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Križu: Vesna - Domio; 16.00 v žavljah: Zaule - Zarja 3. AMATERSKA LIGA 16.00 v Foljanu: Fogliano - Mladost; 16.00 v Repnu: Kras - Primorec; 16.00 v Dolini: Breg - S. Luigi; 16.00 v Padričah: Gaja - Sant'Andrea NARAŠČAJNIKI 12.30 v Trstu, Ul. Flavia: San Luigi - Zarja; 9.45 na Opčinah, Ul. Car-sia: Roianese - Breg; 10.30 v Križu: Vesna - Olimpia ZAČETNIKI 9.00 v Dolini: Breg - Costalunga; 11.15 na Opčinah, Ul. Carsia: Super-caffè - Primorje. Dijaško prvenstvo: ženska odbojka Dijakinje Žiga Zois pokrajinske prvakinje Namizni tenis: Alenka Škabar in Ellen Lupine v deželnem finalu mladinskih iger Po štirih letih so dijakinje trgovskega zavoda »Žiga Zois« spet osvojile naslov pokrajinskega prvaka v ženskem odbojkarskem turnirju za dijaško prvenstvo, hkrati pa so si priborile pravico do nastopa na deželnem finalu. Včeraj so v telovadnici na Monte Cengiu »trgovke« po treh izenačenih setih premagale dijakinje u-čiteljišča Slomšek. Že dejstvo, da sta se v finalu pomerili naši šoli, pa predstavlja lep uspeh za tržaški slovenski šolski šport. Čeprav je prevladovala živčnost, je bil »slovenski finale« po kakovosti najmanj za dva razreda boljši od vseh kvalifikacijskih tekem. Zmagovalke so nasprotnicam prepustile uvodni set, nato pa so bile precej boljše in so povsem zasluženo zmagale. Zlasti u-činkovitejše so bile v obrambi, bolj ostro pa so tudi servirale. Učiteljišč-nice, ki so si naslov prvakinj zapravile tudi lani, so igrale zmedeno v polju, v napadu pa so precej grešile, čeprav velja tudi, da so bile bolj prodorne. Kočni izid vsekakor priča o veliki izenačenosti, bil pa je tak: Zois - Slomšek 2:1 (16:18, 16:14, 15:10) Zois je nastopil v postavi: Vesna Klemše, Tatjana čač, Dolores Možina, Michela Velikonja, Elizabet Žerjal, Alenka Sosič, Martina Viđali, E-rika Garbini. Slomšek pa so zastopale: Andra Neubauer, Lajris Žerjal, Aleksandra Foraus, Aleksandra Per-tot, Tamara Ušaj, Martina Malalan, Irena Radetič, Cristina Bandi, Martina Centazzo, Albina Požar. Finale za tretje mesto je z 2:1 (11:15, 16:14, 15:1) osvojil Da Vinci, ki je premagal Galilei, (ak) ' NAMIZNI TENIS V tržaški športni palači se je zaključil pokrajinski del mladinskih i-ger v namiznem tenisu. V dokaj o-stri konkurenci so slovenske barve branile srednje šole »Sv. Ciril-Metod« od Sv. Ivana in s Ratinare, »Igo Gruden« iz Nabrežine, »Fran Erjavec« iz Rojana, »Fran Levstik« s Proseka in iz Križa ter osnovni šoli »Oton Župančič« od Sv. Ivana, »1. maj 1945« iz Zgonika in nekaj začetnikov in začetnic športnega krožka Kras. Rezultati so bili nad pričakovanjem. Slovenski predstavniki so dosegli tudi nekaj vidnejših rezultatov. Med srednješolkami se je dvojica Alenka Škabar in Ellen Lupine (»Gruden«) celo prebila v deželni finale, ki bo 19. t.m., v Vidmu. Rezultati: POSAMEZNO Osnovna šola (moški): 1. mesto je zasedel Jan Budin (»L maj«), ki je v finalu z 2:1 premagal predstavnika »Župančiča« Michela Grbca. Štefan Savi (»1. maj«) je izpadel v drugem kolu, kjer je z 0:2 klonil Tržačanu Tulliani ju. Osnovna šola (ženske): tudi v tej konkurenci je zmaga pripadla slovenski predstavnici Lari Possega (»Župančič«), ki je premagala kar štiri nasprotnice in si v finalu privoščila še Parmovo (2:0). Nataša Lovrečič (Kras) in Elizabeta Grilanc (»1. maj«) sta izpadli že v prvem kolu. Deborah Grilanc (»1. maj«) pa je najprej pr6' magala Svetino z 2:0, z istim rezultatom pa je nato zgubila. Srednja šola (ženske): deveto mesto je tu zasedla Mateja Zidarič (»Gruden«), ki je z 0:2 zgubila proti poznejši zmagovalki Peressonovi. Že v prvem kolu je izpadla Serena Pečar (»Sv. Ciril Metod«), Na desete mesto se je uvrstila Grbčeva (»Župančič«), Rudolf (»Erjavec«), Driok (»Sv. Ciril - Metod«) in Kralj (Kras) pa niso uspele premostiti prvega ke-la. Najvišje se je uvrstila Alenk3 Škabar (»Gruden«), ki se je uvrstil3 med prvo osmerico. Srednja šola (moški): Paolo Škrk (»Grudčn«) je z dvema zmagama n3 končni lestvici zasedel sedmo mestO' Cappelli (»Gruden«) in Kocman (»Erjavec«) pa sta bila izločena že v Pr' vem kolu. DVOJICE Osnovna šola (ženske) : na odlične® drugem mestu sta predstavnici šol6 »1. maj« Elizabeta Grilanc in Eld3 Jercog, katerima ni za las uspel podvig, saj sta v finalu zelo tesno klonila nasprotnicam z 0:2 (19:21, 18:21)’ na tretjem pa Biserka Simoneta 31 Deborah Grilanc (»1. maj«), ki s*3 v polfinalu zgubili proti poznejši®3 zmagovalkama. Osnovna šola (moški) : na najvišjo stopničko sta stopila Budin in Sa® (»1. maj«), katera sta kot za stavo strla odpor vseh nasprotnikov. Krasova dvojica Gruden - Kante je izp3" dia že v prvem kolu. Srednja šola (moški) : Škrk - Cappelli (»Gruden«) sta zasedla peto ®f' sto. Počkaju in Godniču (Kras) pa j6 sreča že v prvem nastopu obrnil3 hrbet. Srednja šola (ženske) : kot smo o®6' nili, so v tej kategoriji slovenski predstavniki zabeležili največji uspeh 2 uvrstitvijo v deželni finale. V prve® kolu so izpadle Zeriali - Pečar (»Sv-Ciril - Metod«), v drugem Osi - Bah (»Gruden«) ter Škrk - Kralj (Kras)’ v tretjem Zidarič - Cappelli (»Gr® den«) in v polfinalu Grbec - Driok (»Sv. Ciril - Metod«), Škabar jeva h1 Lupinčeva (»Gruden«) pa sta premočno zmagali v tej kategoriji. MEŠANE DVOJICE Osnovna šola : vrstni red - 1. Deborah Grilanc in Jan Budin (rimaj«); 2. Possega - Grbec (»Župančič«); 3. Biserka Simoneta - Marjah Milič (»1. maj«). Dvojici Lovrečič ' Kante je spodletelo že v uvodnem nastopu. Srednja šola: čeprav je nastopilo kar šest slovenskih mešanih dvoji® pa se nobena ni uvrstila med najboljše. Dvojici Rudolf - Kocman (»Erjavec«), Zidarič - Gabrovec (»Gruden«) sta izpadli v krstnem nastopu-Kolo više sta se prebila Krasova P®" ra Škrk - Godnič in Kralj - Počkaj-V četrtfinalu se je zaključila pot dvojic Lupine - Škrk in Škabar - Cappelli (»Gruden«), (Z.S.) 3. AL: V Poljanu in Doberdobu veliko pričakovanje za odločilno tekmo Fogliano-Mladost Mladosti ustrezata dva izida ^csna 0Mena> za ^ai1° V Repnu derbi Kra^s-Primorec Predsednik Gergolel: »Napredovanje zgodovinski dogodek za naše društvo« Naše napovedi izpred nekaj mese-0ev’ da bo prav zadnje kolo odločalo napredovanju v 2. amatersko ligo, ?? se uresničile. Jutrišnja tekma med '°glianom in Mladostjo bo prava no-SORietna poslastica, kakršnih ni vsa-0 leto. V devetdesetih minutah bo ™uel sklep o celem prvenstvu. Do-nnndobci so v prednosti, čeprav bodo Jgralj v gost,eh. Kraševcem namreč shezata dva od treh možnih izidov «Ulaga seveda, pa tudi delitev točk), ko morajo domačini nujno gugati, če želijo doseči napredova-saj imajo na skupni lestvici toč- 0 manj od Mladosti, ludi morebitni poraz ne bi pokopal vseh upanj Doberdobcev, ki bi Sr0 menda spodrsljaj lahko popra-• iu v dodatnem srečanju z drugouvr-^•eno iz tržaške skupine. Toda v tem ogledu imajo Mattiussijevi varovan-že bridke izkušnje, saj so si pred .'-i prav v podobnem dodatnem srenjo zapravili napredovanje. Jutri bo zato Mladost igrala za m'ugo, kajti tudi iskanje točke lahko Pedstavlja določeno tveganje. Kakor- 1 °u že bo v Foljanu vroče in pričakati je, da bodo tudi navijači imeli Sv°jo besedo. še Nordio Gergolet Kaj pa o jutrišnjem srečanju meni predsednik društva Mladost Nordio Gergolet: »Brez dvoma bo to srečanje, tako ža nas, kakor tudi za Fogliano veliko pomenilo, saj se ne dogaja često, da se prav v zadnjem kolu srečata ekipi, ki se borita za končno zmago. Za nas bi pomenilo napredovanje zgodovinski trenutek našega društva, saj smo doslej igrali vedno v 3. amaterski ligi in bi kakovostni skok bila najboljša nagrada za naše igralce, za vodstvo in seveda za občinstvo, ki je vedno v velikem številu sledilo naši ekipi. Dejstvo pa je, da se bomo srečali z ekipo, ki je v začetku letošnjega prvenstva izdala več milijonov lir za nakup igralcev prav z namenom, da napreduje. Od vsega začetka je kazalo, da bo Fogliano nadigral vse nasprotnike in da bo z veliko razliko v točkah zmagovito zaključil prvenstvo. Potek prvenstva samega pa je pokazal nasprotno in v to igro ' smo se vključili tudi mi in trenutno imamo rahlo prednost pred nasprotniki, saj nam je dovolj že remi. Sicer tudi poraz bi ne pokopal vseh naših upov. V tem primeru, sicer to ni še uradno, bi namreč igrali z drugouvrščeno v tržaški skupini in menim, da je ta skupina kakovostno slabša od naše, to se pravi, da tudi v tem primeru bi imeli rahlo prednost. Sicer so to možnosti, o katerih ne bi , rad govoril. Mislim, da imamo vse možnosti, da že jutri dosežemo tako pomemben cilj, kot je napredovanje. obvestila J'P PRIMORJE i-o i- Vse °d "■ do 10. leta sta- Lj 11:1 skupne treninge nogometa, ki „J1*0 vsak torek in četrtek od 17. dalje na športnem igrišču na Pro- J« čUPA Jjbfedi v juniju, juliju in avgustu ja-tečaje na jadrnicah in jadral-deskah za otroke in mladino. Vpi-Vanje do 31. t.m. na sedežu ZSŠDI Trstu - tel. 767304. JR ČUPA Tedj v nedeljo, 26. maja, društve-regato za kajutne jadrnice pred ^panskim zalivom. Vabljeni člani in Cf|Jatelji. Vah-ŠDI J'11 planince in ljubitelje ' narave, da p.. Polnoštevilno udeležijo POHODA [«UATELJSTVA, ki bo v nedeljo, 19. jla|a> ob 9. uri v Bazovici. Informa-.J6 in vpis na sedežu združenja v v,stu - Ul. sv. Frančiška 20 (tel. „/■<04,. Ker gre pohod iz Bazovice eko meje v Lipico, mora biti ob vpi-,,, Predstavljen tudi potni list oz. pre-“stnica. ,^SšDl ,Vešča, da bo v ponedeljek, 20.30 na sedežu Zarje v ob Seia 13. t.m.. Bazovici nogometne komisije. JPK SIRENA fjJ/šča, da bo tajništvo kluba na /‘Pelago članom in prijateljem vsak ®ra: (razen ob sredah, nedeljah krikih) od 18. do 20. ure. popravek v včerajšnjo rubriko Iz planinskega v se je vrinil neljub škrat. Rubri-stavkom: »Da je Trst in protislovensko mesto. . .«. p,/yilno pa je: »Da je Trst čudno in ^OTISLOVNO mesto. . .«. >o ZaČne S Košarka: končnica prvenstva propaganda Borovci proti Servolani Danes ob 17.30 se bo na nevtralnem igrišču v Ul. Ginnastica v okviru končnice prvenstva »propaganda« Borova ekipa pomerila s peterko Sorvolane Leasest. Pred tednom dnj so borovci v prvem kolu tega finalnega dela, ki se ga udeležuje šest ekip, premagali ekipo SGT in so s tem dokazali, da se lahko borijo za naslov pokrajinskih prvakov, kar je nedvomno že samo po sebj lep uspeh. Današnja tekma s Servolano je zelo težka. Ekipi sta se že dvakrat pomerili v regularnem delu prvenstva. Vsaka je po enkrat zmagala. Borovci so doslej že poskrbeli za nekaj lepih presenečenj, zato je upati, da bo tako tudi tokrat. 1. MOŠKA DIVIZIJA SKUPINA B Bor B — Lavoratori del Porto 51:80 (21:36) BOR B: Gerdol 11 (1:1), Slobec 18 (4:7), Štavar 2, Jančar 4, Perko 2, Sestan, Mesesnel 2, Furlan 4, O-blak 8. TRI TOČKE: Oblak 2. V svoji zadnji (zaostali) prvenstveni tekmi je Bor B klonil prvouvršče-ni ekipi Lavoratori del Porto in je tako zasedel končno 5. mesto na lestvici svoje skupine. Borovci so se le v uvodnih potezah enakovredno borili z boljšim nasprotnikom, nato pa so precej popustili. Edini, ki je u-spešno zadeval nasprotnikov koš, je bil Slobec. KONČNA LESTVICA B SKUPINE: Lavoratori del Porto 26, Scuderia Annamaria in La Perla 22, La Talpa 10, Bor B 12, Sky Scrappers 8, Dopolavoro PT 6, Il Carso 0. (Marko Oblak) SKUPINA D Bor A —- Barcolana 89:69 (41:34) BOR: Perčič 10, Salvi 27 (3:4), Jogan 2, Vecchiet, Žerjal 3 (1:2), Kovačič, Volk 8 Corbatti 16 (2:2). Smotlak 15 (1:7), (0:1), Jankovič 8, Borovci niso imeli težav proti šibki Barcolani in so z dobro igro v obrambi gladko zmagali. Že sam začetek (13:3 v četrti minuti) je pričal o razliki med moštvi, tekme pa je bilo praktično konec v 23. minuti, ko so borovci povedh za 15 točk (49:34). Od tu dalje je Bor igral z naslednjo postavo: Smotlak, Žerjal, Salvi, Perčič in Jankovič. Z ozko cono so borovci preprečevali nasprotnikom prodiranje pod koš, pri metu pa so bili gostje netočni. V napadu se je izkazal predvsem Marko Salvi, dobro pa sta zaigrala Ivan Perčič in Branko Jankovič. (Vanja) Danes in jutri turnir za memorial R. Devetak Danes in jutri se bo nadaljeval nogometni turnir za »memorial Romana Devetaka«, ki ga prireja kulturno društvo Kras. Spored srečanj je naslednji: DANES: 16.30 Vojščica - Sovodnje; 17.30 Dol Poljane - Sela na Krasu: JUTRI: ob 13.30 Štandrež - Opatje selo; ob 15.00 Vrh - Doberdob. Amaterska nogometna prvenstva se bližajo koncu. Prav v nedeljo bodo igrali v skupini »L« 3. AL, v kateri nastopajo Mladost, Kras, Primorec in Primorje pare zadnjega kola, v skupini »M«, kjer igrata Breg in Gaja pa pare predzadnjega kola. V 2. AL pa se bo prvenstvo nadaljevalo s pari 12. povratnega kola. 2. AMATERSKA LIGA VESNA — DOMIO Vesna, čeprav je še vedno sama na vrhu lestvice, treba priznati, da ima v tem zaključnem delu prvenstva res veliko smole. Poškodbe, v nekaterih primerih tudi težje (Di Benedetto, Kostnapfel) pestijo Križane. Branilec Pisani je sicer okreval pred predvidenim časom, vseeno pa ima trener Esposito za jutri velike probleme s postavo moštva. Poleg Di Benedetta in Kostnapfla tokrat ne mora računati niti na R. Candottija, ki je bil prejšnjo nedeljo izključen, ter na Ver-bicha in F. Candottija, ki sta dobila prav prejšnjo nedeljo četrti rumeni karton, kar samo po sebi pomeni izključitev. Vesna bo zato morala na igrišče brez petih standardnih igralcev, kar povzroča seveda precej skrbi Križanom, predvsem ker je v sredo v zaostali tekmi Stock premagal Aurisino in se s tem približal Vesni le za točko zaostanka. Če upoštevamo, da čaka jutri Stock razmeroma lažja naloga, ker bo gostil šibki Begliano, mora Vesna startati na zmago. V o-kmjeni postavi naloga »plavih« res ne bo lahka in zato zna biti v tem srečanju odločilna prav podpora zvestih in številnih kriških navijačev. ZAULE — ZARJA Čeprav so nekoliko utrujeni, saj so v sredo igrali zaostalo tekmo z Gia-rizzolami in gladko zmagali kar 4:0 v gosteh, smo prepričani, da Bazovci ne mislijo igrati podrejene vloge sicer proti močnemu nasprotrdku. Zau-le, poleg S. Sergia, predstavlja morda pravo presenečenje tega prvenstva. Poleg lepe igre je moštvo Zaule doseglo tudi odlične rezultate predvsem v drugem delu prvenstva, saj je v 11 tekmah klonilo s pičlim 1:0 le Radio Soundu. Ker so trenutno Zaule na tretjem mestu lestvice, je razumljivo, da še upajo na napredovanje in seveda računajo jutri na zmago. Vendar bodo morah igralci iz Žavelj na igrišče brez Stasija (izključen), ki je eden od ključnih igralcev ekipe. Zarjam, ki v povratnem delu prvenstva igrajo kot prerojeni (11 tekem 15 točk), pa bi se zadovoljili tudi z remijem. 3. AMATERSKA LIGA KRAS — PRIMOREC Z derbijem bosta enajsterici sklenili letošnje prvenstvo, ki je bilo v prvem delu kataserofalno za Kras in zadovoljivo za Primorec. V nadaljevanju pa so se krasovci dobro izka-zali, Trebenci pa so kljub nekaterim nepotrebnim spodrsljajem obranih položaj na sredini lestvice. Nedvomno pa smo od obeh ekip pričakovah kaj več in zaradi tega smo prepričani, da bosta v poslovilnem nastopu dah vse od sebe, ker se hočeta na najlepši način oddolžiti svojim navijačem. Kot v vsakem derbiju je tudi v tem možen vsak izid. Glede postav ne bo bisevenih sprememb. Gotovo pa bosta odsotna P. Terčon (Kras) in Marko Kralj (Primorec). Oba sta namreč izključena. BREG — S. LUIGI Tudi za Brežane bo to poslednje srečanje letošnjega prvenstva, ker so »plavi« v sredo igrah anticipirano tekmo zadnjega kola s S. Andreo in nepričakovano izgubili kar 3:0. Po štirihi zaporednih porazih imajo Brežani tudi tokrat malo možnosti, saj je močna ekipa S. Luigi v zadnjih o-smih nastopih zbrala kar 16 točk. Tržačani trenutno vodijo na lestvici s točko prednosti nad Olimpio in če hočejo ohraniti položaj morajo zmagati. Zato mislimo, da bi točka predstavljala za Brežane že lep uspeh, čeprav bi njihov položaj na lestvici ostal nespremenjen, saj bodo »plavi« ne glede na izid tega poslednjega dvoboja obtičali na devetem mestu končno lestvice. GAJA — S. ANDREA V predzadnjem nastopu letošnjega še kar dobrega prvesntva se gajev-cem nudi priložnost, da se lepo poslovijo od svojih zvestih navijačev. »Zeleno - rumeni« si seveda žehjo zmago, vendar pozabiti ne smemo, da i-gra S. Andrea v povratnem delu prvenstva bolj zanesljivo in zbrano kot v prvem, ko je v 13 tekmah zbral le 6 točk, v 12 tekmah povratnega dela pa kar 13 točk. (B. Rupel) MLADINSKI NOGOMET NA GORIŠKEM Naraščajniki IZIDI 27. KOLA: Sovodnje - Ital-cantieri 1:1, Mariano - Gradese 0:1, Medea - Pieris 1:1, Tomana - San Lorenzo 2:0, Ronchi - Staranzano 4:3, Cormonese - Vermean 0:0, Como -San Pier 3:1, Turriaco - San Marco 2:0. IZIDI 28. KOLA: Isonzo - Italcan-tieri 1:3, San Marco - Gradese 0:0, Sam Lorenzo - Pieris 3:1, Sovodnje -Como 0:0, Ronchi - Cormonese 1:1, Medea - Turriaco 2:1, Vermean - Staranzano 5:0, Mariano - Tomana 3:0. LESTVICA: Mariano 44, San Marco 43, Como 40, Staranzano 37, Gradese 34, Ronchi in Vermean 32, Cormonese, Medea in Pieris 31, Tomana 23, Turriaco 21, San Lorenzo 17, Italcantieri 14, Isonzo 9, Sovodnje 5. Začetniki IZIDI 6. POVRATNEGA KOLA: Pro Farra - Sanrocchese 3:1, Cormonese -Juventina 0:4, Lucinico - Torriana 0:0, Mossa - Azzurra 0:0. LESTVICA: Azzurra 18, Mossa 17, Lucinico 15, Pro Farra 12, Juventina 10, Cormonese in Sanrocchese 5. Odločilno za Olympio in Sokol » Končujejo se tudi pokrajinska odbojkarska prvenstva, v katerih je za-, plenih precej naših ekip, nekatera od teh pa se borijo za vrh. V I. zen-^ diviziji na Goriškem bo osrednja tekma jutri ob 11. uri v štandrežu, kjer si "osta pomerili Olympia in vodeča Intrepida. V primeru zmage bi sloven-u" igralke dohitele jutrišnjega nasprotnika, ki pa bo s tem srečanjem -Očal svoje prvenstvene obveznosti, medtem ko bo imela Olympia se en bj/jOP' Skratka, tekma je za Olympio odločilna in zmaga bi pomenila na-odovanje. Po nepričakovanem porazu s Krminom pa se je precej zaplete) °Jaj Doma Agorest, ki tvega izločitev iz boja za vrh. ki u a Tržaškem je v isti ligi odločilno tudi srečanje Sokola z Abitarejem, j bo danes v šoli Morpurgo ob 15.30. Z zmago bi lahko Nabrežinke prišle končnega drugega mesta, ki omogoča napredovanje. Breg je ta cilj ze ariiaj dosegel. Na sliki: Kontovelke so doslej v 1. diviziji izbojevale štiri zmage. Kvalifikacije za odbojkarski Pokal prijateljstva Naš prapor v nadaljnje kolo Brici se bodo sedaj pomeriti še z Borom in Valom - Finale letos v zamejstvu V četrtek zvečer se je v telovadnici Kulturnega doma v Gorici odvijal prvi, tj. kvalifikacijski del odbojkarskega turnirja prijateljstva, ki ga že vrsto let skupaj organizirajo ZSŠDI ter Odbojkarski zvezi Slovenije in Hrvaške. Kvalifikacij v Gorici so se udeležile moške ekipe Našega prapora, Jamelj in Sloge. V prvi tekmi sta se pomerih šester-ki Sloge in Našega prapora. Zasluženo je slavilo moštvo iz vznožja Brd. Sloga je namreč še zelo mlada in neizkušena ekipa, ki se ni mogla enakovredno kosati s šesterko, s katero trenutno razpolaga Naš prapor. Neizkušenost slogašev je prišla do izraza tudi v drugi tekmi proti Jamelj-cem. Kolikor toliko enakovredno igro smo gledah le v prvem setu. Sledila je najlepša tekma večera med Našim praporom in Jamljami. To srečanje je tudi odločalo, katero izmed obeh moštev se bo uvrstilo v nadaljnje kolo. Čeprav s težavo, so zasluženo slavili Praporci. Pri tej ekipi je predvsem razveseljivo, da uvršča precej še zelo mladih igralcev, kar so seveda dobri obeti za prihodnost. Rezultati posameznih tekem pa so naslednji: NAŠ PRAPOR — SLOGA 2:0 (15:6, 15:7) JAMLJE — SLOGA 2:0 (15:12, 15:4) NAŠ PRAPOR — JAMLJE 2:1 (15:8, 8:15, 15:13) LESTVICA Naš prapor 4 točke, Jamlje 2, Sloga 0 točk. POSTAVE NAŠ PRAPOR: Bevčar, F., M. in A. Sošol, Klanjšček, Mikluš, Legiša, Gri-nover, Prinčič, Černič, Mervič in Pintar. JAMLJE: Černič, V. in R. Antonič, Cotič, P. in F. Bagon, Devetak, Gergolet. SLOGA: čač, Hrovatin, Kerpan, A. in M. Komar, Kralj, Sgubin in Sain. Moštvo Našega prapora se je torej uvrstilo v nadaljnje kolo, ki bo že čez kak teden v štandrežu in se ga bosta poleg Bricev udeležili še moštvi štandrežkega Vala in tržaškega Bora. Iz štandrežkega turnirja bosta izšli dve moštvi, ki bosta zastopah ZSŠDI na septemberskem finalu turnirja prijateljstva, kjer bodo nastopali še po dve najboljši moštvi iz Slovenije in Hrvaške (reško področje). Naj na koncu še omenimo, da se bo letošnji finale odvijal v zamejstvu, in sicer na Goriškem za moške in na Tržaškem za ženske. Vili Prinčič UNDER 15 MOŠKI Val — Lucinico 2:1 Mladi odbojkarji Vala so morah vložiti veliko truda, da so strli odpor žilavih nasprotnikov. Volleyball Cormons — Val 0:2 Proti skromnemu domačinu so Štan-drežci zaključili tekmo v svojo korist v borih dvajsetih minutah. Val — Naš prapor 2:0 (15:7, 15:1) TRAJANJE SETOV: 20, 15 minut. OK VAL: Gaeta, Petejan, Pensa, Volčič, Juren, Gullin, Vogrič, Vojko Juren. NAŠ PRAPOR: Koršič, Mitja Feri, Aleš Feri, Cuel, Sošol, Primožič, Klanjšček, Sfiligoj. Slovenski derbi v prvenstvu under 15 med Štandrežci in Brici se je končal v korist prvih, saj so pokazah mnogo več odbojkarskega znanja od nasprotnikov. Igralci Našega prapora so telesno dobro zgrajeni, manjka pa jim tehničnega in taktičnega znanja. (LERO) Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII ■ DZS 61000 Liubliana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalia po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 - tel 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI primorsjd TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481183382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja m tiska ZTT Trst Član Kalipcst9 zveze tasop*’* založnikov 11. maja 1985 Zelèna luč za nove prometnice RIM — Vsedržavno avtonomno cestno podjetje ANAS je izdelalo 10-letni finančni načrt za nadaljnjo izgradnjo glavnih italijanskih prometnic in ugotovil, da bi za njegovo izvedbo potreboval 47.500 milijard. Na predlog ministra za javna dela je načrt odobril medministrski odbor za cene CIPE. Odločitev ima svoje korenine v zakonu iz leta 1982, ki prižiga zeleno luč za gradnjo hitrih cest; vedeti namreč moramo, da so zaradi pomanjkanja denarja pred desetimi leti takšno gradnjo usta vib. Sestavljale! načrta so poglavitno skrb namenili povezavam s pristanišči in letališči, okrepili bodo ceste v krajih, kjer imajo slabe ceste in kjer nimajo alternativnih oblik prevoza. Po podatkih ANAS se je medmestni promet v Italiji v obdobju 1975-1983 povečal za 1.7 odstotka, kar predstavlja najnižji odstotek rasti v Evropi tako po odnosu na število vozil MILAN — Tale concorde, letalo angleške firme, bo danes pristal na milanskem letališču Linate. Gre za prvi pristanek nadzvočnega civilnega letala v tem mestu. V Karaibski zaliv bo odpeljal 90 izletnikov Olivettija. v prometu, kakor tudi v odnosu na prebivalstvo. Itabja ima 65 vozil na kilometer izven-mestnih cest in ima torej v Evropi na teh cestah najbolj gost promet. Pri obbkovanju finančnega načrta so osvetlili cestne povezave po raznih italijanskih pokrajinah. Izhodišče so bile brzina, varnost, ugodje, poprečna hitrost. Po teh kriterijih imajo najboljše prometne zveze v Basilicali, Moli-zeju, na Siciliji, v Apuliji. Z občutnim zaostankom so po zgornjih kriterijih ceste v Liguriji, Venetu, Kampaniji, Lombardiji. Najboljše ceste ima Piemont, medtem ko imajo na Siciliji najboljše avtocestno omrežje. Dežela Furlanija-Julijska krajina bo v desetletnem razvojnem načrtu cestnega omrežja nre-jela od ANAS 553 milijarde lir. Z njimi ùodo dogradili ceste v gradnji, povezave s pristanišči in letališči. »Speče« morske mine LONDON — Trije razbčni angleški konzorciji sodelujejo • na dražbi, ki jo je razpisalo angleško obrambno ministrstvo, da bi izdelali nov tip podvodne mine, ki bi »spala« tudi po več let pod morjem, eksplodirala pa kakor hitro bi prejela elektromagnetski »ukaz«. Angbja se hoče z namestitvijo takšnih min na kontinentalni platformi svoje obale zavarovati pred sovjetskimi podmornicami. Projektanti so si izkušnje pridobili z vrtanjem v Severnem morju, prednost orožja pa je v tem, da ga lahko položijo že v mirnem času. Ne izključujejo možnosti, da imajo to orožje tudi ZDA, za Ruse se pa itak ve, da so podvodne mine polagal; že v prejšnjem stoletju. Tri ljubka dekleta RIM — Druga TV mreža je pričela snemati nov televizijski show Crazy Boat, v katerem bodo nastopale tudi tale tri brhka dekleta, ki se imenujejo (od leve proti desni) Maura Magi, Gena Gas in Laura Giacomelli. Zabavno predstavo, v kateri bo »primadonna« Ivana Monti, bo režiral Romolo Siena, velik mojster v tej zvrsti, ki ima za seboj že nekaj uspešnic. Kratke.. • COMISO — Dva pacifista sta priklenila k vhodnemu stebru na 1 panstvu in si obesila okoli vratu pis; Javnega denarja na vlagaj ' brezposelni pa si morajo iskati 0 v vojaški bazi NATO. Protest sta ^ vedla mladeniča v starosti 27 in let. Njuna akcija pa se s tem ni črpala. Zahtevata tudi izpustitev Pl cifistke 52-letne Amie Luise Leona iz Firenc aretirane za veliko noč. Z sko so aretirali pred vhodom v r ketno oporišče, ko je poveljniku ^ sla velikonočno slaščico, narejeno obliki goloba. Leonardi jeva iz P1^ sta v zaporu v Ragusi ne je 17 o*” STRASBOURG — Nasilje na ^ ščih bo predmet pogovora med stri 21 zahodnih evropskih držav. 1 posvetu 16. in Ì7. maja bo govor di o posledicah olimpiade na ka* evropsko državo, kjer se . poleg ,j milijonov obiskovalcev zbere tu. 10.000 časnikarjev, 13.000 atletov predstavnikov federacij. RIM —, Italijanski distributer GO" ^ dardovega filma Pozdravljena, ^ rija! Aldo Addobbati pravi, da more odločati o zahtevi režiserja, 0 bi film umaknil s programa. Ker J distributer film nabavil pri Gaum^j tu, lahko samo ta francoska hiša o® loča o tem. »Zato mi ne preostan drugega, je dejal Addobbati, kot 0 čakam.« BRUSELJ — Čeprav še ni razćj' ščena vzročna zveza med avtomobjj skimi izpušnimi plini in »kislim uo* jem«, je nadvse važno, da EvroPr enotno gleda na vprašanje izpušn® plinov, kar krepi enotnost EGS. Spoznanja ameriškega: Časnikarja SAMOUNIČEVANJE AFRIŠKE CELINE Znašel ga je belgijski zdravnik Zdravilo za odpiranje zamašenih žil □ STOCKHOLM — Hotelu Sheraton je padla sekira v med; v trebuhu kilogramov težkega jesetra je kuhar našel 20 kg iker, iz katerih bodo P dobili vsaj 10 kg prvovrstnega ruskega kaviarja. Ribo so v ribarnici kup od ribiča, ki jo je ujel v Severnem morju. Sprva jo je ribič nameravaj nagačiti in jo podariti muzeju, ker pa so mu ponujali premalo, jo je proda* hotelu. Zanjo je hotelska uprava odrinila 7.500 kron, nekaj več kot 1.5 n11' lijona lir. Samo s prodajo iker gostom bo zaslužila 70 milijonov Ur. Ribiča in njegovo ženo je uprava hotela povabila na sprejem. NAIROBI — Nekatere knjige pripravijo bralca, da se začenja spraševati, druge ga zabavajo z opisovanjem prepirov, so pa tudi izpovedne knjige, med katere nedvomno sodi knjiga ameriškega časnikarja Davida Lam be z naslovom Afričani. Avtor, ki je strokovnjak za afriška vprašanja, je v svoji poklicni karieri poročal iz 40 afriških držav in na osnovi globokih spoznanj svojega afriškega bivanja prišel do smele trditve: celina sama sebe uničuje. Lemb nadalje trdi, da na svetu ni celine, ki bi jo tako izkoriščali in tako ■ napak razumeli, kot se vse do današnjih dni dogaja z Afriko. Ameriški časnikar je v Afričanih spoznal iskrene in nekonformistične ljudi, pripravljene na odkrit pogovor o vsem, kar se dogaja na kontinentu, kjer se življenje vsakega posebej in vseh skupaj spreminja in zori. Te Afrikančeve lastnosti so izkoriščali najprej kolonizatorji, sedaj pa tudi zunanji tako imenovani zavezniki Afrike. Kolonialci in njihovi nasledniki, nadaljuje Lemb, so zaostrili 'plemenske in nacionalne odnose po znanem in preizkušenem reku: razdvajaj in vladaj. Posledica poslabšanja gospodarskega položaja Afrike in njenih mednarodnih odnosov je njeno gospodarsko propadanje, rušenje mest in njihovo spreminjanje v ogromne sirotišnice. V takšnem kaosu je zmanjšanje pridelka hrane nekaj neizogibnega. Kljub pomanjkanju minimalnih zalog hrane in varnosti za preživetje se število prebivalstva neprestano in nenadzorovano veča. Če upoštevamo, kaj vse je Afričan doživel od časov, ko so ga prodajali kot sužnja, pa vse do današnjih rasističnih ukrepov ločevanja po barvi kože, je njegova rasna širokogrudnost naravnost osupljiva, pravi Lemb, in je po vsem trpljenju povečini velikodušen, vljuden in nasproten segregaciji. BRUSELJ — Belgijsko zdravništvo je spet iznenadilo mednarodno javnost, tokrat z odkritjem, ki na ste-žaj odpira vrata uspešnejšemu boju proti srčnemu infarktu kot dandanes najpogostejšemu povzročitelju prerane smrti. Univerzitetni profesor Kolen je iznašel način, kako še hitreje odstranjevati »čepe« v žilah, ki preprečujejo normalen krvni pritok k srčni, mišici in povzročajo njeno nekrozo, katere vrhunec je ustavitev srca. Prof. Kolen je odkril protein T - PA, ki strdke v krvi bliskovito in dobesedno raztaplja, tako kakor se sladkor topi v vodi. Pravzaprav je Kolen iznašel le način, kako terapevtsko izkoristiti lastnosti tega proteina, ki so bile v resnici znane že pred štiridesetimi leti. Preizkusil jih je najprej na živalih, lani pa tudi na ljudeh; šestim od sedmih prostovoljcev je z novim pripomočkom odmašil žile in jih rešil pred nevarnostjo infarkta. Zdravilo T - PA so preizkusili tudi v številnih drugih evropskih in ameriških klinikah, in to tako uspešno, da sta rezultate objavili dve izmed najuglednejših medicinskih publikacij na svetu, The Lancet in The New England Medicine. V ameriških klinikah je pri 35 od 49 pacientov normalen krvotok v prej zamašenih žilah stekel že samih 45 minut po terapevtskem posegu. Preizkusi so pokazali, da je T - PA mnogo učinkovitejši od dosedanjih pripomočkov streptokanaz in uro-kinaz, ki imata sorodne lastnosti, a veliko počasneje in manj zanesljiveje učinkujeta. Ekipa prof. Kolena mora sedaj zdravilo še izpopolniti, potem pa se bo začela redna proizvodnja. Napovedujejo, da bo T - PA redno naprodaj v začetku leta 1987. Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka pršut v kosih - pleče - kotleti - |etra - srce - ledvica -jezik - tace - repi - rebrca - sveže sv!n|ske klobase • kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase * vse vrste kuhanih in surovih salam. INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d'oro 332 (Dolga krona) Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 grandi marche avtobus: 23-40-41 PROSTORNO PARKIRIŠČE »Mostiščarji« Tekst in slika : JERNEJ ROVŠEK KAJ PA POČNEŠ? Sl ZNOREL ?