Leto XXVII.
Naročnina ?& Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (*a Inozemstvo 110 Ur), za */• lota 50 lir, za '/* leta 25 111. mesečno S lir. Te-
TRGOVSKI LIST
Številka 8.
Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-51. Rokopisov ne vračamo. —
PlateVtotisev Ljubljani. Casopla	za	trgovino,	Induatrllo,	“
nlcl v Ljubljani St. 11.953.
Izhala
vsak torek in petek
Liubliana, torek 25. ianuaria 1944
Preis - Cena L 0*80
Plačilo dolgov nemškim dobaviteljem blaga
Vse tvrdke, ki so uvozile blago iz Nemčije pred 18. septembrom 1943, imajo zadevni dolg nemudoma prijaviti na naslov Banoa d’Ita-lia v Trstu. Na ta način se naj omogoči dolžnikom v Ljubljanski pokrajini, da svoj dolg poravnajo P9 starem tečaju (lira 7.6 = RM L—). Tvrdke naj v lastnem interesu prijavo oddajo najkasneje do 26. t. m.
(Iz pisarne Šefa pokrajinske uprave, odd. VIII.)
Vlaganje prijav za odmero obrambnega sklada za leto 1944
Mnogo zavezancev narodno obrambnega sklada še ni vložilo Prijav za odmero za leto 1944. kljub temu, da ni več daleč do skrajnega roka, do katerega morajo biti vložene prijave, to je do 31. januarju 1944.
Opozarjajo se ponovno vsi zavezanci, da se pri odmeri olajšave ue bodo upoštevale, kdor pravočasno ne bo vložil prijave.
Prijave morajo vložiti:
1. vsi moški- davčni zavezanci, stari nad 30 let, ki imajo predpis na neposrednih davkih in to sam-fi, oženjeni in vdovci brez otrok.
2. Davčni zavezanci, ki imajo 3 ali več živih zakonskih otrok izpod 21 let starosti.
3. Vsi solastniki hiš, vsi koman-ditisti in vsi javni družabniki.
4. Davčni zavezanci, ki plačujejo samo uslužbenski davek, niso dolžni vlagati prijav.
Tiskovine in vsa pojasnila se dobe pri davčni upravi Ljubljana mesto, Vodnikov trg 5, II. nadstr., soba 7.
Davčne karte za služkinje
Davčna uprava za mesto v Ljubljani opozarja ponovno vse poslo-davce, da pravočasno, to je do 31. januarja 1944. nabavijo davčne karte za hišno služabništvo ter plavajo občinsko takso v znesku 30 lir.
Ker vodi davčna uprava točno evidenco o vseh poslodavcih, ki zaposlujejo služkinje in stalne Postrežnice, bodo vsi zamudniki kaznovani s petkratnim zneskom občinske takse.
Davčne kartiei se dobe pri davčni upravi Ljubljana mesto, Vodnikov trg 5, II. nadstropje, soba 9.
V	reviji >Berlin-Rim-Tokio« je objavil bivši bolgarski ministrski predsednk in član negentskega sveta dr. Filov o delu Nemčije za gospodarsko enotnost Evrope naslednji članek:
Eden osnovnih pogojev za sedaj nastajajočo novo Evropo je v sodelovanju evropskih držav, zlasti srednje- in južnovzhodnih. Samo
l	odstranitvijo dosedanje rivalitete med evropskimi narodi, se bo mogla zgraditi evropska skupnost.
Vsako sodelovanje je odvisno od delitve dela. Ni mogoče, -da bi vsak član evropske gospodarsko-politič-ne skupnosti -delal eno in isto. Delitev dela med Srednjo Evropo in Jugovzhodom je določena že od narave. Industrijska Srednja Evropa in kmetijski Jugovzhod nudita redek primier srečnega dopolnjevanja. V Srednji Evropi, zlasti pa Nemčiji niso nikdar nasprotovali ustanovitvi industrij v jugovzhodnih deželah, če so imele te v deželi naravne pogoje. Nasprotno je Nemčija z dobavo potrebnih strojev k industrializaciji teh dežel ce-
Ustavljen izvoz madžarske paprike
Lani so na Madžarskem nasadi paprike dosegli svojo višino, ko sc bili razširjeni na pkrog 15.000 kat. oralov, pridelek, ki znaša v normalnih časih 6 metrskih stotov od orala, pa je zaradi hude suše pridelovalce močno razočaral. Mecl madžarsko kmetijsko proizvodnjo je paprika na važnem mestu zara di velike domače potrošnje in znatnega izvoza. Ker ni več uvoza raznih začimb iz inozemstva, se ie domača potrošnja paprike moč-no povečala in da ne bi zaradi slabe lanske letine doma nastalo pomanjkanje, jie ministrstvo kmetijstvo izvoz paprike do vega pridelka ustavilo in prepovedalo. Ta prepoved bo precej vplivala na madžarsko zunanjo trgov i-no, kajti od 1. 1989. do lani so vozili iz Madžarske na leto po do 300 vagonov zmlete paprike sadnjih letih so pridelovali 'Tst paprike, za letos pa so izločili L-i vrste, pri katerih se je lani pokazalo, da niso dovolj odporne
iz-
200
V
šest
Za gospodarsko enotnost
Evrope
lo pomagala. Sploh kažejo v tem oziru gospodarstveniki Srednje Evrope veliko razumevanje. Razumejo potrebo harmoničnega razvoja posameznih delov celotnega evropskega gospodarstva.
Imajoč veliko evropsko zavest pospešuje Nemčija na Jugovzhodu ustanavljanje industrij, ki imajo naravne pogoje za razvoj, ker je to v splošno korist. Kako naivne so v primeri s tem dejstvom trditve zapadnih plutokratov, da skuša Nemčija obvladati jugovzhodne evropske države in jih izkoriščati. Ne morejo si pač misliti nobenega drugega sodelovanja, kakor je med materno deželo in kolonijami. Glede evropskega Jugovzhoda so uporabljale kapitalistične države naravnost kolonialne metode. Dale so nekaterim jugovzhodnim državam posojila po strahovitih obrestih, da bi jih politično uklenile, niso se pa zanimale za odjem njihovih proizvodov. Nemčija pa svoje gospodarske partnerje ne izkorišča, temveč skrbi za napredek njih gospodarstva ter dela za po
večanje kupne moči širokih slojev njihovega prebivalstva.
Nemčija ni le gospodarski partner jugovzhodnih držav, temveč tudi njih učitelj. Ne dobavlja jim samo strojev, temveč jih tudi uči, kako se mora proizvodnja organizirati. Z novim gospodarskim sistemom, čigar merilo ni zlato, temveč delo, ustvarja Nemčija ne samo delo za jugovzhodne narode, temveč jih tudi uči, kako jim more njih delo prinesti- pravo korist. S pravičnimi cenami, ki jih plačuje Nemčija za proizvode jugovzhodnih agrarnih držav, odpira perspektive za zvišanje življenjske ravni teh narodov. S tem pa.bodo postali tudi boljši odjemalci industrijskih izdelkov. Na vse zadnje pa se omogoča z določitvijo trdnih cen in s kontingentiranjem izmenjalnega blaga po trgovinskih pogodbah tudi načrten razvoj krajevnih gospodarskih enot. S tem pa se preprečujejo gospodarske krize ter omogoča nemoten gospodarski razvoj tako jx>sameznih narodov ko tudi vse Evrope.
Lesna konferenca
na Dun
Kakor smo že na kratko poročali, je prejšnji teden zasedala na Dunaju Nemška družba za proučevanje lesa. Dosedaj se je prijavilo za tesnejše sodelovanje v lesni stroki že 750 večjih firm. Zasedanju je bilo predloženo poslovno poročilo šestih strokovnih odborov in sicer: za pridobivanje esa, za lesno predelavo, za stavbeni les, za lesne cene, za les kemiji in za varstvo lesa. Po uvodnih pozdravih je kot prvi predaval minister, ialni dirigent Storck iz Berlina o lesnem gospodarstvu Nemčije v petem letu vojne. Naglasil je, da se vidi iz stanja storilne sposobnosti nemških žag, lesnega obrta, stanične industrije, industrije vezanih plošč, proizvodnje tkivnih plošč in drugih panog, kako si vse nemško lesno gospodarstvo prizadeva, da kljub zmanjšanim delovnim silam zmaga povečane vojne naloge. V petem vojnem letu je nemško lesno gospodarstvo zmoglo, da je -povečano sečnjo predelalo in obdelalo, vsa ta dela pa so se izvršila tudi z največjo preciznostjo in natančnostjo. Z najmanjšo uporabo delovnih sil, surovin, strojev in energije je moglo lesno gospodarstvo storiti vse, kar je bilo potrebno za vojno gospodarstvo.
O lesnih storitvah v zasedenih ozemljih je poročal višji gozdni mojster Selchow iz Berlina. Posebno v začetku je bilo zelo težko vključiti v urejeno gozdno gospodarstvo tudi gospodarstva teh ozemelj, ker so bile deloma proizvajalne osnove razdejane, obrati sami pa dostikrat popolnoma uničeni. Vse delo se je moralo na novo organizirati. Vse delo so zelo ovirale tudi različne razmere v posameznih zasedenih ozemljih. Treba samo primiarjati razmere v Nizozemski in na vzhodu ter razliko v podnebju, zemlji, pogozditvi -itd. v Norveški in v Srbiji. Pa tudi raz-
like v naziranju prebivalstva je treba upoštevati. Brez izjeme vsi bi morali z vso močjo sodelovati pri novi ureditvi lesnega gospodarstva, da bi se dosegli popolni uspehi. Velika zasluga zasedbenih in vojaških oblasti je, da aa je primeroma kmalu začelo obratovanje tudi v tem gospodarskem sektorju. V nekaterih primerih, kakor na Poljskem, se je dosegla že uvedba v Nemčiji podobnega tržnega reda.
0 prizadevanjih madžarske gozdne uprave za povečanje lesne proizvodnje je govoril nadgozdar Luncz. V zadnjih dveh desetletjih si je madžarska gozdna uprava prizadevala, da tako kakovostno
ko tudi količinsko poveča lesno proizvodnjo. Kljub priključitvi na gozdovih bogatih novih krajev, se morajo ta -prizadevanja nadaljevati. Sledili so nato razni referati o lesnih tehničnih zadevah. Tako o oglju in njegovem pomenu za vojno gospodarstvo, o raznih kemičnih postopkih za pridobivanje novih snovi iz lesa, o nov-ih opazovanjih z legninom itd. 0 naravni trpežnosti lesa je govoril dr. Tha-randt, ki se bavi po ustanovitvi državnega zavoda za inozemsko in kolonialno lesno gospodarstvo zlasti s kolonialno lesno zaščito in v zvezi s tem tudi z naravno trpež-nostjo lesa. Pri tem je treba ločiti odpornost lesa proti atmosferič-nim, mehaničnim in kemičnim vplivom ter odpornost lesa proti rastlinskim in živalskim škodljivcem.
Industrija si pomaga z raznimi preureditvami, indeks zaposlitve pa se je znižal od 144 1.1941. na 110 1.1942. in na 106 lani. Strojna industrija ima težave pri dobavah surovin ter pri izvozu svojih izdelkov, urarska industrija, ki je še na stari višini, pa jie bila lani precej prikrajšana pri svojem izvozu v Nemčijo in Italijo. Precej se je poslabšal položaj bombažne industrije, ker je izostal uvoz bombaža iz čezmorskih dežel, popolnoma pa je bila izrabljena kapaciteta industrije umetnih tekstilnih vlaken. Število v volneni industriji zaposlenih delavcev se je znižalo od 100% 1.1940, lani do konca septembra na 83%.
Vseh teh težav ne more odpraviti bogastvo zlata, ki je lani doseglo svoj višek. L. 1941. je prihajalo zlato od švicarskih investicij v inozemstvu, 1. 1942. in lani pa so se predvsem devize spreminjale v zlato. Švicarska narodna banka je imela vedno več dolarjev, ki jih je pa lahko uporabljala samo za plačevanja švicarskega uvoza iz čezmorskih dežel, ki se vedno bolj krči. Švicarskemu gospodarstvu je danes v korist in oporo samo blagovna izmenjava z onimi deželami, s katerimi je urejen klirinški promet. Na te dežele pridejo po vrednosti tri četrtine izvoza in nad tri petine uvoza. Ostanek švicarske zunanje trgovine je skromen, utegne pa postati še skromnejši. Zaradi tega nima švicarsko gospodarstvo nobene koristi od vsega bogastva zlata, če ni mogoče zboljšati samopreskrbe ter povečati izmenjave blaga.
Švicarsko gospodarstvo v zlatem oklepu
proti vneimenskim spremembam Da bi se pridelovanje pospešilo, je ministrstvo zvišalo odkupne cene.
Gospodarski položaj Švice kaže nazorno, da bogastvo zlata ne more nadomestiti primanjkljaja samopreskrbe ter odvrniti nevarnosti, ki jo predstavljajo zunanjetrgovinske ovire.
Švicarska narodna banka je imela konec lanskega leta za 4172.6 milijona šv. frankov zlata. To je za 608 milijonov več kakor konec 1. 1942. ali za 1295 milijonov več kakor L 1941. Zlata podloga švicarskih bankovcev se jo od 1.1930. zvišala od 69% na 134%. V čudnem nasprotju s tem bogastvom zlata pa so gospodarske težave, ki jih >N. Wiener Tagblatt« opisuje takole:
Gospodarski položaj Švice se je lani precej poslabšal zaradi savojskega puča v Italiji, ker se je po nemški zasedbi Severne in Srednje Italije Švici zaprlo genovsko pristanišče kot najboljša in najkrajša zveza s Sredozemskim morjem. Iz Italije je dobavala Švica največ živil in ko so nastale nove ovire pri prometu s prostorom ob Sredozemskem morju, se je to najbolj poznalo pri vsej švicarski zunanji trgovini. Od januarja do ok-
tobra je bil švicarski uvoz v milijonih šv. frankov 1. 1942. še 1734, lani pa samo še 1470, izvoz pa je bil lani, v tej dobi 1261, prejšnje leto pa 1251. Vrednost uvoza se je znižala za okrog 15%, pri čemer so bile v enaki meri prikrajšane, dobave surovin in živil.
Pri preskrbi Švice z živežem zadošča lastna proizvodnja, izražena v kalorijah, po merilu iz mirne dobe za polletno preskrbo prebivalstva, velika odvisnost Švice od inozemstva pa pride do izraza pri ugotovitvi, da je prišlo od vrednosti vse švicarske zunanje trgovine 1. 1937. na vsakega prebivalca 741 šv. frankov, dočim je znašala ta kvota v Angliji samo 675 šv. fr. Po količini se je švicarski uvoz od 1.1939. do lani skrčil od 610.883 na 302.128 vagonov in je samo skrbno gospodarstvo švicarske zvezne vlade s starimi zalogami, preprečilo katastrofalne posledice te velike redukcije uvoza pri preskrbi dežele s surovinami in živili. Z varčevanjem pri zalogah pa nevarne posledice zmanjšanih dobav seveda niso odpravljene, temveč samo odložene.
Tovarna za celulozo v Zagrebu
Hrvatski minister za gozdove in rudnike je dobil s posebnim zakonom pooblastilo, da ustanovi delniško družbo, ki naj postavi tovarno za celulozo. Družba se bo imenovala »Celuloza, d. d.< in bo imela svoj sedež v Zagrebu. Delniška glavnica družbe je določena na 750 milijonov kun. Večino delnic bo imela država. Nova družba bo oproščena vseh davščin.
Izvoz graha iz Romunije
Od zadnjega pridelka ima Romunija na razpolago za izvoz velike količine graha. Ureditev izvoza tega pridelka spada sicer tudi v delokrog državne izvozno centrale za žito in krmo, a ker se ta ustanova šeln#rejuje in se z izvozom graha že mudi, je bila zveza romunskih kmetijskih sindikatov pooblaščena, da izvozi 2000 vagonov graha. Zadeva je nujna, ker hočejo transporte odpremlti po Donavi, dokler je še ugodno vreme. Zvezi kmetijskih sindikatov je bi-
lo	naročeno, naj odkupi eno polovico izvozne količine graha od velikih, drugo polovico pa od malih posestnikov in pridelovalcev po ceni, ki ustreza zunanje-trgovinski kalkulaciji.
Poštni promet na Madžarskem
Madžarska pošta je v zadnjih letih opravila veliko delo, ker se je z novimi pokrajinami povečal njen delokrog in ker se zaradi vojne stalež poštnega osebja ni mogel povečati. L. 1930. je bilo v poštnem prometu samo 439.6 milijona pisem, 1. 1940. že 700 milijonov, naslednje leto nad 800 milijonov, 1. 1942. okrog 1 milijarde, v prvih devetih mesecih lanskega leta pa 1.1 milijarde.
Stran 2.
>TRQOVeKI LIST«, 25. januarja 1044.
Štev. 8.
f Stanko Heinrihar
Smrtnim ranam, ki jih je dobil pri zavratnem zločinskem napadu, je 22. t. m. podlegel gosp. Stanko Heinrihar, član ugledne škofjeloške rodbine. Pokojnikov brat je predsednik Združenja industrij cev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine, a tudi g. Stanko Heinrihar je vse svoje sile in velike ‘sposobnosti posvečal gospodarskemu napredku svoje domovine. Uspešnemu in koristnemu delu ter ljubljeni rodbini je bil okrutno iztrgan, ko še ni dopolnil 42. leta svoje starosti. Danes popoldne je bil pokopan na ljubljanskem pokopališču, kjer bo počival do prevoza v rodbinsko grobnico v rojstnem kraju.
Gosp. Stanku Heinriharju blag spomin, ugledni rodbini pa naše iskreno sožalje!
OPOZORILO!
Da moremo pokazati vsem lepo izdelavo in nizke cene naših žalnih vencev, jih izdelujemo do preklica za polovično ceno, torej že od 100 — L dalje.
,, R O Ž A"
frgovina s cvaljem, venci Ud. — Fračiškanska 3, nasproti Uniona
Kupii/ski promet med Nemiiio in Turčijo
Obvezno zavarovanje kmetijskih strojev na Bolgarskem
Kakor poročajo iz Sofije, se bo na Bolgarskem v kratkem uvedlo obvezno zavarovanje kmetijskih strojev. Traktorji, mlatilnice, sušilnice, čistilnice za semena in drugi stroji se vključijo v zavarovanje. Jamstvo velja tudi za odškodnino za poškodbe oseb in živali ter za drugo škodo, ki bi nastala pri uporabi strojev.
Državno pospeševanje turškega kmetijstva
V	preteklem letu je turška vlada z raznimi dobavami pospeševala turško kmetijstvo. Tako je dala kmetovalcem na razpolago: 40.000 ton krušnega ter krmilnega žita za seme, nad 20.500 plugov raznih vrst, približno 51.500 motik, nad
18.000 nadomestnih delov za kmetijske stroje in kmetijsko orodje, 4700 kos, 1350 srpov, okrog 1100 vozil, 14 mlatilnic, 950 ton žice za zaobalo, skoraj 100 ton podkev, 80 ton žebljev za podkve in skoraj
12.000 ton drugih železnih predmetov.
Romunska živilska industrija
Med vsemi panogami romunske industrije ima živilska najugodnejšo bilanco ob koncu lanskega leta. Ta industrija je obdržala svoje izdelke na isti višini kakor 1. 1942., njen razvoj pa je bil zadovoljiv tudi od začetka vojne. Povprečno mesečno proizvodnjo romunske živilske industrije izkazuje v tonah naslednji pregled:
leto	Jedilno olje	konserve	Špirit
1940.	1920	373	1176
1941.	2270	300	1733
1942.	1303	392	1116
1943.	1669	580	1400
Skromen pridelek naranč v Palestini
Pred vojno je bila Palestina za Španijo največji izvoznik naranč ali mandarink in njen povprečni letni pridelek tega sadu je bil 15 do 20 milijonov zabojev (okrog 40 kg). Pri kulturah mandarink je bila zaposlena skoraj ena četrtina prebivalstva. Od leta 1939. pa so se kulture mandarink skrčile za
11	% in ena petina nasadov je tako zanemarjena, da se je povprečni hektarski pridelek znižal na eno četrtino povprečnega predvojnega pridelka. Za obnovo zanemarjenih kultur bo potrebno mnogo dela in stroškov.
Kako zamotani »o danes kupčij-eki posli iz ene države v drugo, kaže nazorno članek, ki ga je objavil »N. W. Tagblatt« o kupčij-skem prometu med Nemčijo in Turčijo.
Trgovinska pogodba med Nemčijo in Turčijo o blagovnem in plačilnem prometu zagotavlja Nemčiji potrebne surovine in blago iz Turčije, Turčiji pa dobave industrijskih Izdelkov iz Nemčije. Nastaja pa vprašanje, kako bi se mogla kupčija s Turčijo najbolj ugodno razvijati.
Navadno se navežejo kupčijski stiki najceneje s pomočjo v Turčiji živečega trgovskega zastopnika. Imenovanje zastopnika se mora vpisati v trgovinski register in tudi objaviti. Ravno tako se morajo vpisati v register tudi vse omejitve glede pravice zastopanja in preklic imenovanja zastopnika. Če se-to ne vpiše in objavi, je zastopnik upravičen za vse posle, ki pridejo pri zastopanju v poštev in tudi za inkaso. Z zastopstvom s.e bavijo tudi v Turčiji delujoče evropske tvrdke. Mnogo je dobrih nemških tvrdk, ki pridejo za zastopstva v prvi vrsti v poštev. Večino zastopniških firm pa imajo v rokah Levantinci in Armenci. Na vprašanje, če je bolj priporočljivo, da se poveri zastopstvo domačinom ali v Turčiji živečim inozem-cem, se ne more odgovoriti enotno. Za tehnične predmete domači zastopniki navadno nimajo zadostnega sitrokovnega znanja. V strokah pa, kjer ni potrebno strokovno znanje,, so se tudi domači zastopniki izkazali kot dobri. Imajo zadostno jezikovno znanje, poznajo potrebe in okus prebivalstva in morejo zato svetovati, katero blago bi se dobro prodajalo. Ce hoče nemški dobavitelj delati s temi zastopniki, pa jiei svetovali, da se dobro informira o njih zanesljivosti.
Vedno pa se more priporočiti zastopnika, ki ima svoje podza-stopnike v drugih krajih Turčije. Seveda pa mora imeti nemška tvrdka gotovost, da ima glavni zastopnik dobro izvedeno svojo organizacijo tudi v onih delih Turčije, ki jih sam osebno ne misli obdelati. Če ni mogoče dobiti sposobnega generalmega zastopnika, potem se priporoča, da se imenuje poleg zastopnika v Carigradu, še zastopnika v Smirni in Mersini (Silicija). Krajevni obseg zastopstev pa se mora natančno omejiti.
Turško pravo razlikuje med v imenu tvrdke delujočim agentom ter med miešetarjem, ki samo posreduje sklepanje kupčij. Če se nastavi agent in se mu ne plača le provizija za njegovo delo, temveč se mu priznavajo tudi posebni dodatki, zlasti za pisarniške in skladiščne stroške, potem je treba s tem računati, da bo smatrala davčna uprava trgovino zastopnika kot podružnico inozemskega podjetja in da bo doseženi dobiček obdači-la. Če pa se plača agentu samo provizija, potem se samo 'n obdači. Če se imenuje le posredujoči zastopnik, je priporočljivo, da sse v pogodbi izrečno določi, da se vse prodaje izvrše le v imenu in na račun dobavitelja in da jih mora
ta vselej posebej odobriti. Nadalje je svetovati, da se vpiše pogodba pismeno in da se podpišeta obe strani. Mnogi spori bi se mogli preprečiti, če bi se vse potrebno določilo jasno v pogodbi.
Predvsem pa se mora zastopnik zavezati, da ne bo delal za konkurenčno tvrdko. Nadalje se je treba dogovoriti glede odškodnin« zastopniku za pisma, telegrame, potovanja, poizvedbe, provizijo in podobno. Zapomniti si je treba, da se mora po turškem pravu provizija plačati, če je bila kupčija sklenjena ali če se ni izvršila iz vzrokov, ki niso v osebi zastopnika. Če hoče imeti dobavitelj popolno svobodo glede izvrševanja naročil in plačati samo za izvršena in plačana naročila provizijo, mora biti to v pogodbi izrečno določeno. Priporočljivo je tudi, če se v pogodbi določi, da se plača provizija le od čiste vrednosti blaga po odbitku ev. Matkov za carino ali prevoznino. Določiti se mora tudi čas obračuna provizij. Nadalje je treba zavezati zastopnika, da se odpove vsem ev. doplačilnim in zadrževalnim pravicam in da predloži vse obračune. Posebno pomembno je, da se podrobno navedejo določila o odpovedi, da se s tam preprečijo ev. odškodninske tožbe.
Gostilničarski vestnik
Razglasi Sindikata gostinskih podjetij
i.
Z ozirom na III. oddelek zadnje okrožnice št. 2 o prepovedi kretanja in vožnje po javnih cestah sporočamo v pojasnilo naslednje:
Naredba o prepovedi kretanja in o policijski uri na operacijskem ozemlju Jadransko primorje z dne 22. 12. 1943., objavljena v Službenem listu štev. 5/44, določa med drugim:
»Čl. 1. — Hoja in vožnja po javnih cestah, trgih in poteh se lahko prepove za določene čase (prepoved kretanja).
Čl. 2. Začetek in konec prepovedi kretanja določajo z upravno odredbo krajevno pristojni prefekti, za Ljubljansko pokrajino pa šef pokrajinske uprave.
Čas prepovedi kretanja se objavlja na običajni način.
Čl. 5. Javni lokali in zabavišča vseh vrst, vštevši gledališča in kinematografe, morajo eno uro pred pričetkom časa, ko je kreta-nje prepovedano, končati svoje prireditve in ustaviti oddajanje jedil in pijač svojim gostom. <
V	dopolnilo k zadnji okrožnici ! in v smislu teh določil, morajo gostinski obrati eno uro pred dol o-čeno in veljavno policijsko uro ! (sedaj ob 19. uri) ustaviti gostom oddajanje vsakršnih jedil in pijač. I Po obstoječih predpisih pa morajo biti lokali zaprti pol ure pred nastopom policijske ure (t. j. ob j 19.80 uri).
II.
Gostilničarska nabavljalna za- \ druga jiei pričela razdeljevati riževo zdrobljenko. Nakazila izdaja pisarna dopoldne med uradnimi urami v Puharjevi ulici. Zdrob- 5 ljenko dobe samo obrati, ki' iz- j kuhava jo.
III.
Kdor še ni plačal prispevka za »Zimsko pomoč«, naj to takoj stori in naj plačila ne odlaša.
IV.
Sindikat je zaključil zbiranje podatkov o abonentih in prehodnih gostih in o količini oddanih obrokov jedil. Kdor Sindikatu ni poslal prijave, ta pri razdelitvi racioniranih živil ne bo prišel v poštev.
Gospodarske vesti
Denarništvo in zavarovalstvo
Madžarsko-italijanska bunka v Budimpešti, ki zavzema med budimpe-
lanskimi velebankami precej po membno mesto, je izstopila iz Zveze bank in hranilnic. Vzrok izstopitve ni znan. V budiinpeštanskih bančnih krogih so bili zaradi odpovedi Članstva v Zvezi močno presenečeni.
Vloge v slovaških hranilnicah so se v 1. 1943. povečale za približno 150 milijonov Ks na 950 milijonov Ks. V 1. 1943. so se ustanovile 3 nove hranilnice, da ima sedaj Slovaška 18 samostojnih hranilnic in 8 podružnic.
Bolgarski finančni minister je sporočil, da so prišli iz Nemfiije 3 vagoni s kovanci po 2, 5, 10 in 50 levov v nominalni vrednosti 40,5 milijona le-vOv. ‘2. januarja je dala Bolgarska narodna banka te kovance v promet. V kratkem pridejo še novi vagoni s kovanci, katerih bo vseh za 1 milijardo levov.
Neinško-inailžarski gospodarski odbor se sestane — kakor druga leta — tudi letos v januarju. Na sestanku se bodo obravnavala sporna vprašanja zaradi izvajanja nemško - madžarske gospodarske pogodbe.
Veljavnost linsko-nemške trgovinske pogodbe je bila podaljšana do konca leta 1944. Ze pred podaljšanjem pogodbe pa si je Finska zagotovila nemške dobave žita in drugih predmetov za oskrbo do prihodnje žetve.
Papirnica »Smith & Meynier«, d. d. v Zagrebu je imela v letu 1942. pri delniški glavnici 25 milijonov kun 736.210 kun čistega dobička.
Generalna direkcija romunskih dri. železnic in več romunskih velepodjetij so zaprosili za dovoljenje, da smejo uvoziti čevlje za svoje delavce.
Bolgarsko prosvetno ministrstvo je sklenilo s Slovaško pogodbo o dobavi 16 tisoč parov čevljev, ki se bodo razdelili med revne šolarje.
Komunski Nacionalni zadružni zavod je dobil pooblastilo, da uvozi iz Nemčije za eno milijardo lejev kmetijskih strojev in kmetijskega orodja. Pri uvozu se je dovolil zavodu 75 odstotni carinski popust. Zavod bo uvozil 1050 lra...urjev, 1050 plugov za traktorje, 21.000 nlugov za živalsko vprego, 3500 bran, 2300 sejalnih strojev, 3500 strojev za okopavanje, 210 mlatilnic, 500 kosilnih strojev in 105 prebiralnih strojev.
Španske trgovinske ladje so v prvih 10 mesecih 1943 prevozile 8 milijonov
Že i U irab
Tal.t 39 • 23
K. PEČENKO
trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami
L
Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 41
b&rva., pl«»ir* Ib kemično • n a SI obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, tuši, inonga in lika domaže perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon it. 22-72.
KNJIGOVEZNICA
tiudske tiskarne
LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. S
a) Kn/igoveški oddelek:
Vezava vseh vrst od preprostih do razkošnih
Zaloga poslovnih knjig in rastri-ranih papirjev za knjigovodstvo
b) Torbarski oddelek:
Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnih galanterijskih izdelkov Solidno in priznano delo
Nakup in prodaja vrel Ljubljana, Obirska 4
ton tovorov, za osemkratno več, kakor pa znaša tonaža vsega španskega ladjevja, 20 novih ladij z več ko 5000 ton je bilo lani spuščenih v morje.
f
Smrtnim ranam, ki mu jih je zadala podla zločinska roka, je dne 22. januarja t.l. ob 21*15 uri podlegel naš
v 42. letu svojega le delu posvečenega življenja.
Dragega pokojnika bomo spremili v torek dne 25. t. m. ob 15.15 uri iz kapelice Sv. Jožefa na pokopališče k sv. Križu, kjer bo počival do prevoza v rodbinsko grobnico ▼ rojstnem kraju.
Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi sv. Petra v torek 1. februarja ob 7. uri zjutraj. *
Ljubljana, 24. januarja 1944.
Heinriharjevi
I Mestna hranilnica I ljubljanska
■
■
■
■
■
izplačuje „A vista vloge“ vsak čas, „navadne“ in „vezane“ po uredbi. Pupilarno varna I Sodno depozitni oddelek, hranilniki, tekoči računi
u	Za	vsa	vloga In obveze hranilnice Jamli	u
[ Mestna občina ljubljanska [ ■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Fttr 4m K«nsorSu» >Tr*mki liot« ak Vorla* - U konsorcij »Trgovski list« kot izdajat.lj: dr. IvaniPImo - SehriftlaiUr- Urednik: Aleksander 2#l*«nik*r ^	Za	tMtaftno	>U*rk«r<	4.	4:	Okwr	NUmUk.	-	Aiio	-	▼*	t	Ljtblja«.
F&r dl* Druek*r*i >M»rkur< A. O. —