Št. 287 (15.389) leto LL_
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi.________________________
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/77%600
GORICA-Drevored 24 moggb 1-Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__
lEflfl I ID POŠTNINA PLAĆANA V GOTOVINI IOUU UK SPED. IN ABB. POST. GR. T /50%
r ,^58 tm
CISALPINA GHSTIONI
Sj uY
L
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
SOBOTA, 28. OKTOBRA 1995
Speča
zver
pod
preprogo
Mile Šetinc
Marjan Podobnik vodja slovenske Ljudske stranke je pred kratkim, v primežu	politične
osamljenosti, v kateri se je znašla njegova stranka s pobudo za referendum o odvzemu državljanstev, zatarnal, češ, zakaj ne vprašate ljudi s kakšno javnomnenjsko anketo -pa boste videli. Pri Republiki so ga poslušali, storili - in videli. Večina, ki zavrača pobudo, nikakor ni impresivna, vsekakor pa je mnogo manjša, kot bi lahko sklepali iz dejstva, da je pobudo doslej zavrnila večina parlamentarnih strank, vključno s krščanskimi demokrati, pa tudi škofovska komisija in (desničarski) Svetovni slovenski kongres. Zavrnitev z desne bi bilo mogoče pripisati političnemu taktiziranju ob spoznanju, da je pobuda s pravnega vidika itak obsojena na propad, če ne bi nekaj »presežnih« besed iz formulacije zavrnitve vendarle kazalo na iskreno človeško grozo ob takšnem poigravanju z usodami desetin tisočev sodržavljanov. Ge celo Danijel Starman (Socialdemokratska stranka Slovenija) v pobudi vidi nacionalistični poseg v pridobljene pravice, potem lahko res rečemo, da ima v tem primeru ljudstvo boljše politično vodstvo, kot si ga zasluži.
Toda tehtnejši razmislek se bo manj čudil »speči zveri«, ki jo razkriva anketa Republike. Odpor do »tujerodnih elementov« je univerzalna značilnost vseh »avtohtonih« etničnih skupin. Zato je najbolj pomembno, kako se do tega obnaša posamezna država. Državi se maščuje tudi njena morebitna »nevtralnost«: bosanska vojna je skrajni primer, kako omejen rok trajanja in kakšne katastrofalne posledice ima lahko pometanje medet-ničnih konfliktov pod preprogo. Tudi aktivne državne pohtike »promocije« medetnične in medkulturne tolerance doslej niso bile najbolj uspešne. A pomembno je vsaj poskusiti. Najslabše je problem prepuščati »spontani»asimilaciji, ki tudi če je uspešna, traja nekaj generacij in jo spremlja bolj ali manj nasilno »pospeševanje«.
Zato se je mogoče strinjati s Školčem, da je največja vrednost te mučne zadeve v tem, da je poglavitne politične sile na Slovenskem prisilila, da se prvič jasno opredelijo do tega vprašanja.
■ GM pred novo I koncertno sezono
Ravnatelj šole GM »Marij Kogoj« prof. Bogdan Kralj in podpredsednik Upravnega odbora GM odv. Drago Stoka sta včeraj predstavila predstavnikom tiska letošnjo abonmajsko sezono Glasbene matice, ki bo imela na repertoarju osem abonmajskih in en izvenabonmajski koncert. Prvi koncert bo že 9. novembra, ko bo nastopil pihalni orkester slovenske policije. Sezona se bo končala 18. aprila prihodnjega leta.
Na 7 strani
PROCES ENIMONT / PO RAZSODBI MILANSKIH SODNIKOV
Politiki prve republike množično za rešetke
Med njimi je tudi ligaški lider Bossi - Sveta jeza Craxija
Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika
Kako se je senator Agnelli pogajal s krajinskimi Srbi
Pred nedeljskimi volitvami so na Hrvaškem v reviji Obzor objavili dokument o srečanju krajinskih odposlancev s tržaškim senatorjem Ardui-nom Agnellijem. Poročilo Nikola Matijeviča je hrvaška vojska zaplenila ob osvoboditvi Knina. Iz njega izhajajo tesni stiki med italijanskim iredentizmom in velikosrbskimi načrti.
Na središčnih barvnih straneh objavljamo zapise o raziskavi, ki so jo ob začetku šolskega leta pripravili na pedagoškem liceju Antona Martina Slomška v Trstu. Dijakinje 4. razreda so se seznanile z deklaracijo o otrokovih pravicah, spoznale so delovanje socio-psiho-pedagoške službe in telefonske Linee azzurre, pisale pa so tudi o fizičnem, psihološkem in spolnem nasilju nad otroki.
Pred dnevi je pri Založbi Mladika izšla izredno zanimiva knjiga Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave. Z avtorjem, kapitanom Brunom Volpijem Lisjakom, se je pogovoril Marjan Kemperle.
Naslovnica Nedeljskih tem je tokrat posvečena zadnjim dogodkom v Italiji, o posledicah četrtkova glasovanja v poslanski zbornici piše Vojmir Tavčar.
Ustavno sodišče sklenilo sprejeti v obravnavo priziv Filippa Mancusa
RIM - Odstavljeni pravosodni minister Filippo Mancuso je imel včeraj majhno zadoščenje, ko je Ustavno sodišče odločilo, da bo upoštevalo njegov priziv proti senatu, predsedniku vlade in predsedniku republike. Sklep Ustavnega sodišča pa nikakor ne pomeni, da ima Mancuso prav: o bistvu njegovega ugovora, se pravi ah italijanska ustava dovoljuje nezaupnico enemu samemu ministru, ne pa celotni vladi, bo prav Ustavno sodišče razpravljalo šele v prihodnjih tednih, razsodilo pa najkasneje do 10. decembra.
Kljub temu so bili
včeraj v desničarskem zavezništvu, ki je doslej vztrajno branilo bivšega ministra, naravnost navdušeni nad sklepom, medtem ko so v levosredinskem taboru opozarjali, da gre golj za formalen in vsekakor neoporečen sklep.
Na 2. strani
MILAN - Po štirih urah posvetovanja je porota milanskega kazenskega sodišča sprejela večino zahtev nekdanjega tožilca Antonia Di Pietra in s strogo razsodbo zaključila proces zaradi 150 milijard lir podkupnine Enimonta. Na zaporne kazni od nekaj mesecev do skoraj pet let in na visoke denarne odškodnine so bili med drugimi obsojeni Craxi, Forlani, De Michelis, Mar-telli, La Malfa, Bossi, Gitaristi, Grino Pomicino, Car-lo Sama in Giuseppe Garo-fano, katerih zagovorniki niso skrivali velikega presenečenja in so seveda nemudoma napovedali prizive. Bossi, ki je bil obsojen na osem mesecev zapora, je v svojem prvem komentarju dejal, da mu je obsodba sistema, ki je ukinil javno finansiranje strank, pravzaprav v čast, medtem ko je Craxi iz Hammameta po svoji navadi zarobantil, da ne priznava »obsodbe brez dokazov«, do katere je prišlo na tem izrazito »političnem« procesu.
Na 2. strani
Orvieto: bombo so onesposobili
Ekipa pirotehnikov, katere delo je koordiniral kapetan Fabio Comellini, je po sedmih urah dela onesposobila letalsko bombo iz druge svetovne vojne (AP) Na 2. strani
Predstavili
Povratek
v
Zagreb
TRST - Dialogi z umetnostjo srednje in vzhodne Evrope, niz pobud, ki jih s tem imenom prireja združenje Trieste Contemporanea, so včeraj spregovorili o spominih na užaljeno otroštvo. V konferenčni dvorani je novinar Mitja Volčič predstavil knjigo Ritorno a Zaga-bria (Povratek v Zagreb). Prisotna sta bila tudi avtor dela in glavni junak - mož, Cigar življenjska zgodba je navdihnila roman. »Gorje tistemu,« kot povzema avtor v citatu Nietzscheja, »ki nima domovine«.
Na 7. strani
Sj GLEDE ODVZEMA DRŽAVLJANSTVA 3-
0 referendumu naj se izreče ustavno sodišče
Večina Slovencev je proti odvzemu državljanstvo
LJUBLJANA - Državni zbor Slovenije je na včerajšnji izredni seji menil, da je vsebina zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, ki izhaja iz pobude Marjana Poljšaka (SPS) in Stefana Matuša (SLS) o odvzemu državljanstva, pridobljenega po 40. členu zakona o državljanstvu, v nasprotju z ustavo. Poslanci so z veliko večino glasov zato ustavnemu sodišču predlagali, naj odloči ali je temu tako, saj po mnenju večine takšna zahteva krši veljavna ustavna načela ter osnovne človekove pravice in svoboščine. Spejeli so tudi sklep, naj se na poslanskih klopeh čim prej znajdejo spremembe in dopolnitve zakona o referendumu in ljudski iniciativi, da bi parlament v bodoče lahko suvereno zavračal podobne zahteve že na samem začetku formalne-
ga postopka.
V javnomnenjski anketi Republike- poklicali so 700 naključno izbranih telefonskih naročnikov, od katerih jih 195 v času anketiranja ni bilo dosegljivih, 95 pa jih ni želelo sodelovati v anketi ali pa niso ustrezali vzorčnim določilom - so postavili več vprašanj v zvezi s pobudo za razpis referenduma o odvzemu državljanstev, pridobljenih po 40. členu slovenskega zakona o državljanstvu. Iz ankete izhaja, približno tretjina vprašanih podpira pobudo, vendar jih na eksplicitno vprašanje, kako bi ravnali na referendumu, še nekoliko manj (30 odstotkov) izjavlja, da bi glasovali za odvzem. Približno toliko jih tudi izjavlja, da so že sli oziroma bodo šli podpisat pobudo.
Na 15. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Nov osip delovnih mest
Medtem ko delavci miljske ladjedelnice nameravajo zahtevati razglasitev stečaja, je vodstvo tovarne Orion najavilo precejšnje oklestenje števila zaposlenih zaradi hude finančne stiske.
Stran 6
Fulvio Tomizza na Opčinah
Polna dvorana Prosvetnega doma na Opčinah je prisluhnila pisatelju Tomizzi ob predstavitvi njegove knjige Alle spahe di Trieste.
Stran 8
Gorica: slovenska konzulta
Konzulta za vprašanja slovenske manjšine pri Goriški občini je ponovno razpravljala o šolskih problemih, sprejela pa je tudi odklonilno stališče o gradnji
financarske šole na letališču.	__
Stran 11
Na trg prva tranša Enija
Ministrski odbor za privatizacije je včeraj pripravil koledar in določil okvirno ceno delnic za prodajo naftnega koncema Eni.
Stran 12
O Dnevih nemega filma
V Pordenonu se je zaključil festival nemega filma, ki je doživel velik uspeh. O tem dogodku smo se pogovarjali s predsednikom Liviom Jacobom.
Stran 13
PRIMORSKI DNEVNIK
SKGZ se zavzema za premagovanje sedanjih težav
Slovenska kulturno gospodarska zveza je svojemu ustanovnemu elanu Primorskemu dnevniku ter vsemu osebju, ki ga dnevno ustvarja, tako kot v preteklosti tudi v sedanji krizi tesno ob strani. Ne gre za verbalno ali le priložnostno solidarnost, pac pa za stalno skrb, iskreno željo in skupni cilj, da se dnevnik uspeSno prebije tudi iz današnjih težav.
SKGZ izraža prepričanje, da je Primorski dnevnik danes kljub možnim pomanjkljivostim najbolj pluralno in tehnično najbolj dovršeno sredstvo množičnega obveščanja med Slovenci v Italiji. Njegov razvoj do današnje stopnje ga uvršča med ugledne in tudi s strani večinskega naroda priznane dnevnike v naši deželi, ohranil in razvijal pa se je predvsem zaradi zavesti, da je v boju za krepitev manjšine, uveljavljanje slovenskih ljudi in pravic manjšine najucinkovi-tejše sredstvo, kar jih premore naša skupnost. Odločilno so k temu prispevali in še vedno prispevajo založniško podjetje, slovensko gospodarstvo, generacije novinarjev, tiskarskih delavcev in drugega osebja, ki so še zlasti v preteklosti za ceno velikih žrtev in naporov omogočali dnevniku obstoj. Predvsem pa Časopis ne bi mogel obstajati brez zvestih dolgoletnih naročnikov in bralcev. Vsi ti ljudje so si v petdesetih letih veC kot priborili pravico, da se Primorski dnevnik ohrani in sicer na dostojni ravni, kot jo predstavljata njegov sedanji videz in obseg.
SKGZ ugotavlja, da se ravno v Času krize stopnjujejo tudi pritiski in pogojevanja, s katerimi se poskušajo dnevniku vsiliti spre-
membe in z njimi dejansko razvrednotiti njegovo zgodovinsko podlago in pluralistično širino, osnovano na profesionalnosti in ne na strankarski par-celizaciji. SKGZ izraža prepričanje, da Primorski dnevnik ne more postati poligon za uveljavljanje strankarskih parcialnih interesov. Da se zavrnejo takšni poskusi, je zato potrebno ob utrjevanju podjetniške podlage založniške hiše iti v smer razširitve lastninske strukture do vseh tistih ljudi, ki ta Časopis soustvarjajo in vseh, ki so prispevali k temu, da je Primorski dnevnik izhajal celih petdeset let in so se v njem prepoznavali.
Vsi se zavedamo, da bi bilo vsakršno krčenje obsega in kakovosti časopisa boleče nazadovanje za vso manjšino, vendar so okoliščine sedaj objektivno takšne, da ni mogoče ohraniti obsega, Ce ni dovolj sredstev. Restriktivni ukrepi so torej rezultat razmer, za katere si SKGZ želi in prizadeva, da se popravijo. SKGZ ugotavlja, da je ob podporah, ki jih dnevnik uživa po rednih italijanskih zakonih o tisku ter dohodkih, ki jih ustvarja založniško podjetje, nujno potrebna tudi trajna pomoč iz matične Slovenije, ki je z enkratnim finančnim posegom v letošnjem poletju dnevniku že pomagala. Ob tem zeli SKGZ podcrtati nujnost, da se matična pomoč dnevniku dodeli po državniških merilih in v skladu z ustavno opredelitvijo, brez vsakršnih strankarskih pogojevanj, ki lahko Časopisu in profesionalnosti, po zaslugi katere vsak dan izhaja, lahko samo škodujejo ali mu celo onemogočijo življenje. ■
AFERA ENIMONT / PO 16 MESECIH PROCESA STROGA RAZSODBA MILANSKIH SODNIKOV
Sodniki sprejeli skoraj vse Di Pietrove predloge
Romeo Simi De Burgis med branjem razsodbe (Ap)
MILAN - Tudi zadnji proces, s katerim se je v vlogi javnega tožilca ukvarjal Antnio Di Pietro, je včeraj dobil svoj epilog, obsojenci pa razmeroma stroge zaporne kazni. Za velepodkupnino Enimonta v znesku 150 milijard lir so bili po Cu-saniju, ki je bil že obsojen na 8 let zaporne kazni, vCeraj obsojeni še naslednji - v glavnem nekdanji - politiki, njihovi asistenti in podjetniki: Renato Altissimo (nekdanji tajnik liberalne stranke) na 8 mesecev jeCe, Luigi Biasignani na 3 leta in 4 mesece, Um-berto Bossi (za podkupnino v vrednosti 200 milijonov lir) na 8 mesecev, Giorgio Casadei (nekdanji De Michelisov osebni tajnik) na 4 mese-
ce, Severine Gitaristi (nekdanji blagajnik prav tako nekdanje Krščanske demokracije) na 3 leta, Bettino Craxi na 4 leta, Michele D'Adamo na 4 mesece, Gianni De Mi-chelis na 6 mesecev, Fi-lippo Fiandrotti na 4 mesece, Arnaldo Forlani na 2 leti in 4 mesece, Giuseppe Garofano na 4 leta in 8 mesecev, Mauro Giallombardo na 3 leta in 6 mesecev, Alberto Grotti na 1 leto in 4 mesece, Giorgio La Malfa na 6 mesecev in 20 dni, Claudio Martelli na 1 leto, Alessandro Patelli na 8 mesecev, Paolo Pillit-teri na 7 mesecev, Paolo Cirino Pomicino na 2 leti in 6 mesecev, Carlo Sama na 4 leta in 8 mesecev, Egidio Sterpa na 6 mesecev. Michele Vi-
ORVIETO / MESTO JE BILO OHROMLJENO ZA VEC KOT OSEM UR
Pirotehniki po dolgem delu onesposobili veliko bombo
ORVIETO (TERNI) - Avtoceste brez prometa, železniške proge so samevale, hiše, trgovine in šole pa so bile zaprte; le pred občinsko palačo v Orvie-tu, v kateri se je sestal »krizni odbor«, ki ga je ustanovil prefekt iz Temija, se je zbrala skupinica radovednežev. Tako se je vCeraj, na »dan bombe«, predstavljal Orvieto. Dve pregraji pripadnikov varnostnikov, ena notranja, druga pa zunanja, sta obkrožil 250-la-logramsko bombo s 120 kilogrami tro-tila, ki so jo pred dnevi odkrili na gradbišču v središču Orvieta. Varnostniki so izpraznili področje v premeru enega kilometra, 3200 oseb je moralo zapustiti svoja stanovanja, ki so se nahajala v neposredni bližini področja, kjer je ležala bomba, 500 varnostnikov je skrbelo, da bi vse potekalo v najboljšem redu, urejeni pa so bili tudi štirje zbirni centri, celotno področje pa so med operacijo preletavali štirje helikopterji.
Včerajšnjega dne ne bodo v Orvietu z lahkoto pozabili. »Policijaska ura« se je začela ob sedmih z zaprtjem avtocestnega odseka Orte-Valdichiana in z ukinitvijo železniških zvez.. 2e ob zori
pa so ljudje začeli zapuščati stanovanja, ekipa sedmih pirotehnikov pa je z delom zaCela ob 8.20. Vladala je velika napetost vse do 15.25, ko se je vžigalnik bombe po dolgem delu pirotehnikov razletel; emergenCnega stanja je bilo tako konec.
Po sedmih urah dela ekipe pirotehnikov, ki ga je koordiniral kapetan Fa-bio Comellini, je Orvieto ponovno
zaživel. Po operaciji je nenevarna in veC kot meter dolga bomba obležala na peščenih tleh gradbišča; iz luknje, ki so jo pirotehniki izvrtali se je izlilo strelivo, ki so ga raztopili s pritiskom vodne sopare. Nevarnosti je bilo tako konec in vsi so si lahko oddahnih.
Na sliki AP, posneti po televiziji, tehniki na delu za onesposobljenje bombe.
scardi na 6 mesecev in 20 dni, Romano Venturi na 1 leto in 10 mesecev, medtem ko je bil za zadnjega obtoženca, Emilia Bindo določen prenos dokumentov na prokuro. Zaporne kazni spremljajo tudi precejšnje denarne globe.
Razsodbo je porota sprejela po štirih urah psovetovanja, med njenim branjem pa se je na obrazu večine zagovornikov pokazalo nezadovoljstvo. Vsi so sicer pričakovali obsodbo, vendar niso verjeli, da bo sodni zbor sprejel toliko Di Pietrovih zahtev, ki jih je potem prevzel njegov naslednik France-sco Greco, Nekatere zahteve so sicer sodniki omilili, nekaj pa so jih se poostrili, kot npr. za Carla Samo, Giuseppa Gara-fana, Citaristija in Craxija. VeCina odvetnikov je seveda takoj napovedala prizive, izmed obsojencev pa se je iz Tunizije takoj oglasil Craxi, ki je obsodbo označil za »politično«, ker sloni na »popolnoma izmišljenih obtožbah«. Povsem drugačen je bil komentar Umberta Bos-sija, ki se je ironično vprašal, kje da je problem, glede na to, da so mu prihranili 2 meseca zapora, saj je javni tožilec zahteval 10 mesecev, dosodili pa so mu jih le 8. »Za nekoga, ki pripada parlamentu severa, je ta obsodba v Čast, saj gre za rano v boju proti sistemu, ki je ukinil javno finansiranje strank,« je dodal.
Za včerajšnjo razsodbo je milansko sodišče potrebovalo 16 mesecev, saj se je proces zaCel 5. julija 1994. Dve vpleteni osebnosti, Gabriele Ca-gliari in Raul Gradini sta leto prej storila samomor, podjetnik pa je odnesel s seboj v grob tudi skrivnost tiste 150 milijard lir vredne podkupnine, ki jo je njegov Montedison plačal za ločitev od Enimonta.
PERUGIA / NOVA ODLOŽITEV PROCESA ZARADI UMORA NOVINARJA PECORELL1JA
GENOVA / EKONOMIST DORNBUSH
Tokrat je bil prisoten tudi Andreotti
PERUGIA - Dosmrtni senator Giulio Andreotti je vCeraj prišel v Perugio na sodno obravnavo zaradi umora novinarja Mina Pecorellija, ki se odvija v najstrože zastraženem zaporu Capan-ne. Z njim je bil prisoten drugi glavni obtoženec, bivši sodnik in bivši minister ter nekdanji ožji Andreottijev sodelavec Claudio Vitalone, ki je bil sicer - edini med obtoženci - navzoč tudi na Certkovem začetku procesa v Perugii. Drugih obtožencev - mafijskih veljakov in pripadnikov kriminalne tolpe iz rimske mestne četrti Magliana - tudi vCeraj ni bilo na spregled.
Sicer pa je včerajšnja obravnava trajala le nekaj minut. Andreottijevi in Vitalonejevi branilci so zahtevali odložitev, da bi lahko pregledali nove dokumente tožilstva (okrog 800), sodnik je njihovo zahtevo sprejel in odložil proces na 2. november. Z zahtevo
po odložitvi je soglašal tudi odvetnik Alfredo Galasso, ki na procesu zastopa svojce umorjenega novinarja.
Andreotti ni hotel dajati izjav novinarjem, ki so ga obkrožili po prekinitvi sodne obravnave in ga spraševali za oceno poteka procesa. Omejil se je na ugotovitev, da ni bilo »niti dobro, niti slabo«, in da je bila pac njegova dolžnost, da se je predstavil na sodišču. Omenil je tudi, da je bil proces odložen na 2. november, in s svojo znano in grenko ironijo pokomentiral, da »ni najbolj primeren datum,« saj je to dan mrtvih. Sicer pa je Andreotti ob odhodu stisnil roko tako javnemu tožilcu Faustu Cardelli kot sodniku Sergiu Materii, Cesar pa polemično ni hotel storiti njegov soobtoženec Vitalone.
Na sliki (telefoto AP) včerajšnji prihod sen. Andreottija na sodišče v Perugii.
Za italijansko ekonomijo je Dini dobri Samaritanec
GENOVA - »Za italijansko državno blagajno je bil Lamberto Dini kot mati Tereza iz Kalute, sedaj pa je bolj podoben Machiavelliju. Prevzel je vodstvo države, ko je bila na robu bankrota in krepko uravnovesil obračun. Ker manjka novo politično težišče bo za Italijo tem bolje, kolikor dlje bo zdržal za vladnim krmilom.« Tako meni ameriški ekonomist Rudiger Dornbush, ki je pred nedavnim primerjal Italijo Mehiki. Dornbush, ki v Genovi sodeluje na srečanju knigovodij, je nekoliko manj pesimist, Čeprav opozarja, da nevarnosti kolapsa ni še mimo.
»Italija ima dve možnosti. Prva je, da bi imeli splošne politične volitve marca 1997 po semestru predsedstva EU in finančnem zakonu za leto 1997. Druga možnost so volitve prihodnje leto po spretju dokaj slabega finančnega zakona.« Ameriški ekonomist ne dvomi, da je prva hipoteza za Italijo ugodnejša, saj je »Dini prevzel državo na robu bankrota, medtem ko je sedaj zdravstveno stanje italijanske državne blagajne boljše in Italija lahko sedi za isto mizo z ostalimi evropskimi državami«.
RIM / NA RAZSODBO O VSEBINI MANCUSOVEGA PRIZIVA BO TREBA POČAKATI DO DECEMBRA HDINI / ODMEVI V TUJIH LISTIH
Ustavno sodišče sklenilo, da bo obravnavalo priziv
Gre zo zgolj tehnični sklep, ki ne zadeva bistva Mancusovih ugovorov
RIM - Priziv, ki ga je odstavljeni pravosodni minister Filippo Mancuso vložil proti senatu, predsedniku republike in predsedniku vlade, bo predmet vsebinske obravnave v Ustavnem sodišCu. Tako je včeraj odločilo samo Ustavno sodišče, ki je v svoji razsodbi ugotovilo, da je priziv legitimen in da je vreden obravnave. Nedvomno gre za »zmago« bivšega ministra, toda le v prvi rundi, saj se sodišče sploh ni dotaknilo vsebinskih problemov, ki jih Mancusov priziv odpira. Kot je znano, zagovarja bivši minister tezo, da ustava ne predvideva nezaupnice enemu samemu ministra, ampak samo celotni vladi, in prav zato obtožuje tako senat, ki je nezaupnico izglasoval,
kot Dinija, ki je Mancusu odvzel resor, kot tudi Scalfara, ki je ustrezni odlok podpisal, da so ravnali protiustavno. Ali ima bivši minister prav, bo Ustavno sodišče razsodilo v prihodnjih tednih, razsodba pa bo znana, kot je vCeraj napovedal novi predsednik Mauro Ferri, najkasneje do 10. decembra.
Sklep Ustavnega sodišča so v dveh nasprotujočih si političnih taborih različno komentirali. V Polu svoboščin in predvsem v Berlusconijevi Forza Italia so naravnost navdušeni: »Zdaj imamo potrdilo, da lahko še verjamemo v pravico,« je predsednik senatorjev FI Enrico La Loggia dal duška svojemu veselju. Njegov strankarski kolega
posl. Amedeo Matacena pa je malce neelegantno izrazil željo, da bo tudi dokončna razsodba »spoštovala ustavna načela«.
V nasprotnem taboru pa se v glavnem omejujejo na poudarjanje, da gre za zgolj formalen sklep Ustavnega sodišča, ki nikakor ne zadeva bistva vprašanja utemeljenosti nezaupnice enemu samemu ministra. Marsikdo v vrstah levosredinskega zavezništva je tudi izrazil zadovoljstvo zaradi sklepa sodišča, saj gre za relevantno vprašanje in bi ne bilo primerno, da bi se Ustavno sodišče sklicevalo na formalnosti, da bi se izognilo razsojanju o bistvu problema. Zadovoljstvo zaradi razsodbe je izrazil tudi sam predsednik republike Scalfara.
Predsednik Ustavnega sodišča Mauro Ferri (levo) in poročevalec o Mancusovem prizivu Massimo Vari (AP)
RIM / ZATIŠJE PO ČETRTKOVI BITKI V ZBORNICI
Po porazu snuje desnica novo politično strategijo
RIM - Po četrtkovi vihri je v petek zavladalo na italijanski politični sceni zatišje. Kot običajno ni manjkalo izjav in stališč, toda toni niso bili tako ostri in voditelji, ki so v četrtek ocenjevali dogajanje z vseh televizijskih ekranov, so včeraj molčali. Četrtkovo glasovanje je podaljšalo vladi Lamberta Dinija življenje za največ dva meseca, toda izid ostrega spopada z zmago premiera Lamberta Dinija in porazom Silvia Berlusconija ter Gian-franca Finija, bo nujno vplival na politično dogajanje. In to zahteva trezen premislek.
Silvio Berlusconi je že včeraj sklical sestanek komponent Kartela svoboščin. Po poročanju Giannija Lette so se pri milanskem medijskem magnatu zbrali Rocco Buttiglione, Pierferdinan-do Casini in Clemente Mastella, medtem ko ni bilo predsednika Nacionalnega zavezništva Gian-franca Finija, ki je imel obveznosti v Catanii. »Nismo si oblizovali ran, ampak smo se hoteli pomeniti o finančnem zakonu,« je povedal še Letta.
Pierferdinando Casini je dodal, da se v odnosu do Finančnega zakona stališče Kartela svoboščin ni spremenilo. »Dogovorili smo se, da bomo zahtevali korenite spremembe finančnega zakona in da ga bomo ocenjevali na osnovi vsebine. Tudi Berlusconi soglaša z namhsprejeli ali zavrnili jo bomo na osnovi vsebine,« je povedal voditelj Krščanskega demokratičnega centra.
Medtem ko so se razni
poslanci oglašali s stališči, ki so z milejšim ali ostrejšim tonom povzemali vsebino izjav li-derjev Kartela, se je predsednik Federalistov in liberalnih demokratov Raf-faele Costa zavzel, da bi njegova komponenta imela večjo težo znotraj desnosredinske koalicije. »To smo si zaslužili s strnjenim glasovanjem za nezaupnico,« je povedal bivši liberalni tajnik.
Toda v Kartelu napetost tli, Čeprav ni še bruhnila na dan. Precej značilna je bila izjava bivšega ministra za prevoze Publia Fiorija (Nacionalno zavezništvo), ki je z običajno robatostjo povedal, da je četrtkovo glasovanje prispevalo k razčišCenju, saj je »levica doživela poraz, ker bo prisiljena izdati delavce in upokojence, da bi poprla protiljud-sko politiko gospodarske desnice«. Spopad je po njegovem mnenju razblinil »iluzije grmičkov, da bodo lahko oblikovali nek center, ki bo s svojo samo pristnostjo lahko pogojeval politiko«. S tega vidika je bil po Fiorije-vi oceni Cefertek pomemben tudi za Kartel svoboščin, saj je pokazal, da »so razne golobice klerikalnega in dorotejska izvora škorci, ki so boljši na mizi kot pa v politiki«. Skratka po strnjenem četrtkovem glasovanju se Kartel spet deli na jastrebe in golobice.
Toda te razlike niti niso najhujši problem desnosredinskega zavezništva. Četrtkov poraz je krepko naCel lik Silvia Berlusconija. Zaradi težav s sodstvom (17. januarja se bo začel proti
njemu proces zaradi davčne goljufije) se je v Kartelu že marsikdo vprašal, ali je Berlusconi res najprimernejši kandidat za premiera. Tudi lojalni Gianfranco Fini je večkrat poudaril, da se bo o kanditatu Kartel pogovoril, ko bodo razpisane volitve. Berlusconiju ni podpisal nobene blanko menice. Buttiglione in Casini pa sta šla še dlje. Po njunem mnenju bi moral pomembno vlogo prevzeti bivši predsednik Francesco Cossi-ga. Casini, ki se je včeraj zjutraj srečal s Cossigo pred sestankom pri Berlusconiju, je dejal, da je bivši predsednik »plemeniti oče italijanske desnice«. Predvsem pa je menil, da bi bilo »neumno, če bi Cossige ne vključili
v ekipo, saj gre za človeka, ki lahko v odločilnih trenutkih doseže zmagovito točko«.
Tudi v levi sredini je zmaga nekoliko utišala nasprotja, čeprav so manjše komponente prepričane, da bi bilo koristno, če bi omogočili rojstvo vlade premirja, ki jo je predlagal Lamberto Dini, medtem ko Demokratična stranka levice ne verjame, da bi sedanji pogoji to omogočili, ker je vrzel, ki levo sredino loči od Kartela, pregloboka. Obenem pa se tudi v levi sredini postavlja problem liderstva. Demokratična stranka levice zagotavlja, da kandidatura Romana Prodija ni v dvomu, toda med manjšimi komponentami se mnogi ogrevajo za Lamberta Dinija.
Republikanci so včeraj to jasno povedali, da se jim zdi Dini najprimernejši adut, pa tudi med drugimi Prodi vzbuja marsikateri pomislek.
Stranka komunistične prenove se je včeraj oglasila z^ zahtevo po volitvah, komaj bo Lamberto Dini odstopil. SKP, ki se je v četrtek premislila in s tem, da se ni udeležila glasovanja, omogočila zmago premiera in leve sredine, bo v ponedeljek na seji vodstva preučila sedanje stanje in možnosti, da doseže pomembne spremembe v finančnem zakonu.
Izid četrtkovega spopada v poslanski zbornici s porazom Kartela je preprečil Italiji skok v neznano. Zmede na politični sceni pa ni razblinil.
Poraz Kartela preprečil skok v neznano predčasnih volitev
RIM - Z zavrnitvijo nezaupnice vladi, ki jo vodi Lamberto Dini, se je Italija izognila skoku v neznano. To je splošna ocena tujih Časopisov o Certkovem spopadu v poslanski zbornici. Evropski Časopisi so posvetili italijanskemu dogajanju veliko pozornost z naslovi na prvih straneh in s komentarji o dogajanju.
Britanski Financial Times, časopis londonskega Cityja, ki velja za biblijo vseh investitorjev in gospo-darstvenikov, ocenjuje, da je zavrnitev nezaupnice Dini j e vi vladi za »Italijo manjše.zlo«. Ko bi vlada padla, bi »na vseh frontah prevladal kaos«, saj bi država ne imela finančnega zakona in bi morala na volitve, ki ne bi jamčile jasnega izida. »Ce pa bi Diniju podaljšali mandat tudi v leto 1996, bi za državnim krmilom bila šibka vlada, ki bi imela le malo možnosti za uresničitev reform,« meni Financial Times.
Britanski list ugotavlja, da dogajanje teh dni potrjuje cikličnost italijanske gospodarske in politične krize. »Ko se stanje v državni blagajni poslabša in panika prevladuje na trgih, politiki rotijo strokovnjake, naj jim pomagajo obvladati situacijo. Komaj se stanje umiri in bi izvedenci hoteli preseči mejo strokovnjaka, politiki spet dvignejo glavo, da bi prevzeli nadzor. Volitve so v takih primerih neizbežne in prizadevati si je treba, da bo škoda čim manjša,« poudarja Časopis.
Francoski Le Monde je bral Četrtkovo dogajanje kot dokaz.
da v Italiji prva republika še ni odpravljena in zastruplja položaj s tem, da prehaja iz ene parodije krize v drugo. Stari protagonisti so sicer odšli z odra, ugotavlja francoski Časopis, vendar njihov naCin dela ostaja. »Lep dokaz je bil poražen Berlusconijev poskus, da bi zrušil Dinijevo vlado«.
Tudi nemški Die Welt govori o »intrigah prve republike«. Po oceni nemškega lista »je Lamberto Dini rešil svojo vlado z znatno taktično spretnostjo, intrige in manevri v parlamentu, s katerimi so hoteli premiera zrušiti, pa spominjajo na prvo republiko, ki je popolno nasprotje z novo Italijo, ki bi jo nekateri hoteli oblikovati«. Kljub porazu Kartela pa nemški časopis napoveduje mračno politično obzorje in meni, da odobritev finančnega zakona ni gotova.
Španski El Pais ugotavlja, da je »Berlusconiju spet spodletel poskus, da bi izzval nove nove volitve in ustavil sodni postopek zaradi davCne goljufije«. Dinijevo zmago so po oceni španskega lista pozdravile države Evropske unije, ki »noCejo, da bi Italije pretresle splošne volitve z negativno perspektivo Berlusconijeve zmage«.
Drugačna je ocena ameriškega dnevnika Herald Tribune, ki izhaja v Evropi. Po njegovi oceni je izid glasovanja povzročil še večjo politično nejasnost. List ugotavlja, da je usoda finančnega zakona na nitki, saj sta tako Berlusconi kot Fini poudarila, da »so težave za sprejetje finančnega zakona večje«.
RIMINI / ZASEDANJE CONFINDUSTRIE
Finančni zakon glavna prioriteta
RIMINI - Italijanski podjetniki so prepričani, da je po Četrtkovem glasovanju v poslanski zbornici precejšnja možnost sprejetja finančnega zakona. NoCejo se pa izreci o bolj političnih aspektih dogajanja. To je prišlo do izraza že ob prvem dnevu zasedanja sploške skupščine Confindustrie, ki se je zbrala v Riminiju.
»Nevarnost, da se bo prehodna faza vlekla še dolgo obstaja, vendar mislim, da bo finančni zakon sprejet pred koncem leta,« je menil direktor sindikalne organizacije podjetnikov In-nocenzo Cipolletta. Dodal je, da mora biti finančni zakon strožji od tistega, ki ga je zasnovala vlada. Sprejetje finančnega
zakona je prvi nujen korak, nato pa bo treba poprijeti za delo in zgraditi v Italiji resnično demokracijo izmeniCnosti. »Vsekakor pa se je v Četrtek parlament razdelil na dva jasna dela.«
Tudi predsednik podjetnikov Emilie Romagne Guidalberto Guidi je prepričan, da je dvostrankarski sistem za Italijo najboljši. Zdi se mu, da je treba čimprej na volitve, ker sedanja zmeda »povzroča veliko škodo«. Tudi predsednik lacijskih podjetnikov Pierluigi Borghini je prepričan, da je četrtkovo dogajanje »pospešilo politično dogajanje. Kompaktna večina si je prevzela jasne odgovornostni s Častmi in bremeni. Med
slednjimi je tudi sprejetje finančnega zakona,« je menil Borghini. Po njegovem mnenju je tudi nujno oblikovati vlado, ki bo krmarila Italijo do volitev. »Zopetni Dinijev kabinet bi lahko bil dobra rešitev,« je povedal.
Z njim soglaša predsednik podjetnikov Lombardije in elan upravnega sveta Rai Ennio Pre-sutti. »Pozitivno se mi zdi, da bo finančni zakon sprejet do konca leta in da je dejansko določen datum volitev,« je izjavil.
Tudi bivši predsednik mladih podjetnikov in član vodstva Confindustrie Aldo Fuma-galli meni, da je sedaj jasnost večja. Po njegovem mnenju je treba najprej sprejeti finančni
zakon. Nato je treba na volitve, nato pa mora priti na vrsto volilni zakon, ki ga je treba spremeniti tako, da bo jamčil večjo upravljivost.
Predsednik neapeljskih in-dustrijcev Adriano Cola je prepričan, da je bil četrtkov izid glasovanja najboljša možna rešitev za Italijo. »V sedanjem trenutku si ne smemo dovoliti praznine.« Tudi on je prepričan, da je glavna prioriteta finančni zakon, nato pa je treba na volitve, da se položaj razjasni. O tem je prepričan tudi predsednik industrijcev Veneta Mario Carraro: »Četrtkovo glasovanje omogoča sprejetje finančnega zakona brez dodatnih travm.«
OLGA PETELIN
Je bila to mladost?
Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času
V Trstu, zima 1924 - poletje1926
Zimski poklic, ki je že zdavnaj izginil iz Trsta in bližnje okolice, je prav gotovo prodajanje »mušolov«. Na stojnici je stal kotel, v katerem je stalno vrelo. MuSole so jemali iz
kotla z dolgimi kleščami in jih ponujali v kovinskih skledah. Ob strani je običajno viseja tudi obrabljena in, kot se mnogi spominjajo, ne-najbolj snažna brisača, da so si
stranke posušile roke. Ker so bili muSoli slani in so hudo žejali, je odjemalce rado odneslo v bližnje gostilne...
(Foto M. Magajna, last OZE)
23.
»Rad bi vedel še kaj o tvojih osebnih zadevah. Kako je v resnici v tvoji službi? Zgleda, da te novo delo zelo veseli.«
»Res sem zadovoljna z njim. Pa tudi tu pride do takih stvari, ki si jih človek vse prej kot želi.«
»Kakšen je tvoj nadrejeni? Imaš koga, ki potegne kdaj s tabo, ko je treba, ti pomaga?«
»Direktor podjetja, pravzaprav lastnik je gospod Aldo. On je zelo v redu. Veliko pa je naokrog, za posli.«
»Kdo pa takrat prevzame glavno besedo?«
»Tajnica, oziroma knjigo-vodkinja. In prav ona me včasih spravi ob živce. Saj je sposobna, do Slovencev pa, kot pri večini Tržačanov, pride na dan njen prezir. Zato pred njo najraje molčim in sem rezervirana.«
»Tudi jaz mislim, da je molk najboljši, biti vedno rezerviran pa ni prav. To bi pomenilo, da se vsakomur podrejaš.«
»Se ker sva načela o teh stvareh... Prav včeraj je prišlo med menoj in knjigovodkinjo do incidenta. To me ta hip muči in ne vem, kaj bi.«
»Če mi poveš, bom presodil, kako bi se jaz ravnal.«
»Pozvonil je telefon. Enkrat, davkrat, trikrat... knjigovodkinje trenutno ni bilo od nikoder, da bi se oglasila, čeprav je telefon slišati do magazina. Mislila sem, da bo najbolj prav, če ga dvignem, četudi to ni moja zadolžitev. Bila sem prepričana da delam podjetju v prid.
Klicali so iz Ljubljane in sporočili nekaj nujnih poslovnih stvari, seveda v slovenščini. To sem pribeležila in prevod hotela odnesti h knjigovodkinji, da bi naročilo predala direktorju. Dory pa se je ob tem razburila, kot bi ne vem kaj zagrešila. Sporočila sploh ni hotela sprejeti. Nahrulila me je in jezno odšla. Kaj naj storim? Kako naj to speljem, da bo prav?«
»Molk bi bil v tem primeru vtikanje glave v pesek. Ko direktorja ne bo, ti svetujem, da se svoji predpostavljeni kolegici najprej oprostiš. Verjamem, da ti bo šlo težko z jezika, pa tako bo najbolje. Ne bo ti žal!«
»Pa zakaj bi to morala narediti... iti preko sebe? Saj nisem nič zagrešila.«
»Vedno ista pesem. Tonka je pametno rekla: če si Slovenec, te vedno oplazi, če imaš prav ali ne -to sploh ni važno! V tvojem primeru pa tvegaš delovno mesto in je zato pametneje, da pokažeš, da se podrejaš, da nikomur ne odjedaš ničesar.«
»Oh, Ivan. Kako me je to teži-
lo... Tvoje presojanje in nasveti in ocena se mi zdijo res trezni, držala se jih bom. Res hvala, da si poslušal moje tegobe.«
»Upam, da se bo vse poravna-
lo... Res me zanima... Se jutri kaj vidiva, da mi poveš?« si je kot samo po sebi umevno izgovoril sestanek.
Pristala sem in toplo mi je bilo pri srcu, ko sva se na vogalu pred našo hišo poslovila.
Doma sta me mati in Iva začudeno pogledali, saj sem bila po dolgem času spet enkrat nasmeja-
na. Zadovoljstvo mi je kar sijalo iz oči.
»Kaj je novega, Marta,« je Ivo takoj zanimalo.
»Popoldne sem pri Tonki srečala Ivana. Pravkar se je vrnil od vojakov, pa sva malo poklepetala...«
»Vem, vem, saj sem ga ondan srečala.«
»Z njim si govorila, pa mi nisi tega niti omenila?! Dobri sosedje in prijatelji smo... in o takih je že prav povedati...«
»Oh, sploh nisem mislila, da te zanima. Sicer pa, kaj bi s takim! Saj veš, da nima ne imetja ne kake pozicije..."
»Joj, Iva, kaj govoriš!? Dobre človek je, pošten in tako navezan na družino.«
»Ah, kaj, Marta! Ti do nekaterih stvareh še'nimaš pravega odnosa in ne znaš presoditi. Na življenje je treba gledati stvarno. Dobre lastnosti in čustva niso vse.
To, da je Ivan poštenjak in dobričina sploh ne dvomim. Ampak poglej, prosim, kako se nosi! Si videla, s kakšno kapo hodi okrog? Podobna je tvoji: vsa povaljana, s cofom, ki je ves zguljen in nace-fran, da te kar strese..."
»Veš kaj, Iva! Ker si že omenila mojo staro kapo... z njo sem uspešno prestala preizkušnjo za to svoje novo delo. Pravzaprav sem si z njo tudi pomagala. Ko sem morala na hitro prevajati novi cenik in ponudbo, sem mencala ta scefrani cof... in je šlo. Tako, vidiš! Po moji izkušnji ni važno, kaj je na glavi, ampak kaj je v glavi!«
Mati je najino pikro pregovarjanje samo od strani poslušala. Medtem je mirno in tiho postregla z večerjo.
Od vnetega razpravljanja se je Iva razburila in se kot običajno na hitro nekam zgubila.
Jaz sem obsedela ob mizi in se žrla zaradi sestrinega ozkosrčnega, krivičnega odnosa do ljudi. Je obleka res važnejša od človeka?! To mi je bilo tako tuje, tako nizko.
Obrnila sem se do matere in jo vprašala, kaj ona meni. Nasmehnila se je in rekla:
»V našem času res vse bolj velja, da obleka naredi človeka. Seveda se tudi meni zdi to narobe. Pa ker se ves svet tako vrti, se je treba prilagoditi. In tudi tebi svetujem, da upoštevaš, kako gledajo in sodijo ljudje. Potrudi se, da jim ne boš prišla v zobe, in ti bo šlo v življenju lažje,« mi je razlagala in me pospremila v mojo sobo.
Sredi sobe sem obstala. Na obešalniku je visela moja delovna halja, oči pa so mi obvisele na novem ovratniku, ki je bil čudovito lepo skvačkan. Mamino ročno delo!
Razumela sem njene besede in njeno gesto. Hvaležno sem se ji vrgla v naročje. Nežno me je pobožala in mi s stišanim glasom zaupljivo rekla:
»Ne pozabi, da si zdaj že v osemnajstem - to je za dekle pomembna starost!« Potem me je spet stisnila k sebi in se umaknila v kuhinjo.
Ganjena sem bila. Ogledovala sem si dragoceno darilo in pri tem pomislila na jutrišnji dan.
(Se nadaljuje)
Kdaj srečanje z goriškimi šolniki?
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika
Priznati moram, da me določeni dogodki vedno manj presenečajo, še vedno pa me prizadenejo in dokaj razburijo. Tokrat je na vrsti sestanek predstavnikov šolskih oblasti Republike Slovenije na Generalnem konzulatu v Trstu s predstavniki tržaških slovenskih šol, na katerem (kot izhaja iz dnevnega reda) so bili predstavljeni: a) program kulturnega sodelovanja med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Italije,	podpisan
20.10.1994 v Rimu; b) katalog stalnega strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev v R.S. v šolskem letu 1995/96; c) obrazloži-
tev problematike nakupa knjig za učence osnovnih šol s slov. učnim jezikom; č) predstavitev aktualne problematike zamejskega šolstva s strani predstavnikov manjšine itd.
Se mar podsekretarka Ministrstva za šolstvo R.S. ga. Viljana Lukas in g. Roman M. Gmden zadolžen za zamejsko šolstvo zavedata, da slovenska manjšina živi na območju treh pokrajin in da imamo slovenske državne šole tako v Trstu kot v Gorici (žal pa ne na Videmskem)? Iz vsega tega izhaja, da problematika slovenske šole ne zadeva samo Tržaške, marveč zaobjema tudi ravnatelje, profesorje, učitelje in ostalo osebje z Goriškega, ki imajo povsem isto dostojanstvo, nimajo pa žal istih pravic, saj so za italijansko državo goriški šolniki drugorazredni (ni-
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H. tel. 0463-318510. fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6. tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. postni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 UT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75. Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG lij
majo in niso nikoli imeli možnosti izpopolnjevanja v Sloveniji, nobenih večdnevnih seminarjev pred začetkom pouka, itd.) To že znano stališče Republike Italije, ki namenoma deli manjšino na tri stopnje: Slovenci v Trstu, skoraj Slovenci v Gorici in pa Slovani na Videmskem, je danes skoraj legitimirano in potrjeno v določenih dejanjih predstavnikov Republike Slovenije.
Imajo morda na ministrstvu oz. na Generalnem konzulatu v Trstu že pripravljena vabila za podobno srečanje z goriškimi predstavniki?
Livio Semolič predstavnik S.S.S. (Gorica)
Odprto pismo
Občini
Sovodnje
Spoštovana Občinska uprava občine Sovodnje!
Prosimo Vas, da nam in slovenski javnosti pojasnite, zakaj ste odrekli uporabo ene sobice v prostorih Osnovne šole na Vrhu Mladinskemu pevskemu zboru Vrh svetega Mihaela (odslej Mlad.P.Z. Vrh). S takim sklepom otežkočate delovanje zborčka, ki se je že dobri dve leti zbiral v - omenjenem prostoru, ker nima svojega sedeža. Mlad.P.Z. Vrh zbira na vasi več kot 20 otrok, jih uvaja v glasbeno kulturo, goji slovensko besedo in se aktivno udejstvuje v vaškem kulturnem življenju.
Odločitev uprave se nam zdi namreč zelo sporna, njena utemeljitev pa dokaj neprepričljiva. Sporna, ker jo je uprava sprejela ne ozirajoč se na 35. člen občinskega statuta, ki se glasi: »Občinska uprava spodbuja dejavnosti društev, odborov in osrednjih organizacij, ki delujejo na njenem ozemlju (...) Posebna pozornost je namenjena vsem društvom, odborom in ustanovam, ki si prizadevajo za ovrednotenje, ohranjanje in razvoj jezikovnega in kulturnega bogastva slovenske manjšine. V ta namen spodbuja soudeležbo teh teles pri upravnem življenju krajev-
ne ustanove (...) s prostim dostopom k občinskim strukturam in uslugam itd.«
Nerazumljivo pa je tudi dejstvo, da ravnate navzkriž z Listino šolskih storitev, s katero ministrstvo za šolstvo določa, da »šolske ustanove in krajevne ustanove (občina in pokrajina) spodbujajo izvenšolske dejavnosti, ki uresničujejo funkcijo šole kot centra kulturne, socialne in civilne promocije, s tem da dovoljujejo uporabo prostorov in sredstev izven šolskega umika.« (Uradni List 15.6.1995, Listina šolskih storitev, člen 5.2.)
Utemeljitev Vašega sklepa, ki očitno takšnih argumentov ne upošteva, pa je, nerazumljiva. Ko namreč v VaSem uradnem odgovora ugotavljate, da »šolskih prostorov ne moremo kar tako oddajati«, saj »vse je namreč pogojeno od nekih stroškov (ogrevanje, razsvetljava, voda, čiščenje itd.)«, Vas želimo spomniti, da so ti stroški minimalni, saj Mlad. P.Z. Vrh za-proša za uporabo le ene sobice, ki je ločena od ostalega dela Šolske strukture. Dodatno ogrevanje ni potrebno, saj prostori ostajajo popoldan topli, luč pa bi uporabljali samo v zimskih mesecih.
Obenem Vas prosimo, da nam obrazložite, kaj menite s stavkom: »Občinska uprava dosledno zavrača privilegiranje katerekoli organizacije ali društva v svoji občini.« Ker za omenjene prostore ni zaprosilo nobeno drago društvo, ne razumemo, koga bi privilegirali, če bi te prostore dali na razpolago Mlad.P.Z. Vrh.
ZaproSamo Vas torej za resnejšo utemeljitev sklepa, ker v nasprotnem primeru lahko utemeljeno sumimo, da postaja slovenska mladina, ki jo Mlad. P.Z. Vrh zbira, predmet diskriminacije, ne pa privilegija. Neverjetno pa bi bilo, da bi slovenska mladina v občini s slovensko upravo postala predmet diskriminacije.
V pričakovanju pojasnila Vas prisrčno pozdravljamo.
(Sledi 17 podpisov)

DEŽELA / SITI SO ZAVLAČEVANJA
Gospodarski in verski odmevi na deželno krizo
Zeleni za trdno vlado, ne pa za začasno rešitev
TRST - Kriza deželne vlade Furlanije Julijske krajine odmeva, in to ne le z običajnim političnim prizvokom, pač pa tudi z gospodarskim in verskim. Vse kaže, da so gospodarstveniki siti politične nestabilnosti in negotove prihodnosti, zato so se oglasili, in to s svojega najvišjega odra.
Deželna zveza trgovinskih zbornic iz nase dežele je na ustanovnem zasedanju deželne gospodarske konzulte izdala tiskovno sporočilo, v katerem piše, da so tukajšnji gospodarstveniki zelo zaskrbljeni nad sedanjo deželno krizo/ Le-ta ima lahko na deželno gospodarstvo le negativne učinke, zato želijo, da bi čimprej izvolili novo deželno vlado, trdno in
trajno, ki naj bi slonela na prepričljivih in solidnih programih.
Zaradi skrajne politične negotovosti ni bilo mogoče izvesti jasne gospodarske politike, take, ki naj bi dala zagona proizvodnemu sektorju. Deželna zveza trgovinskih zbornic je tudi naštela, kaj bi bilo treba storiti, da bi se izvlekli iz sedanjega položaja. Treba bi izkoristiti sredstva, ki jih daje na razpolago Evropska unija; kreditni sistem bi bilo treba reformirati; isto velja tudi za industrijsko politiko; zdravstveni sistem bi bilo treba racionalizirati, da bi se otresli nesmiselnih stroškov; podobno bi bilo treba ravnati tudi s tistimi ustanovami, ki delujejo v okviru tržišča de-
la, pri čemer zveza izrecno omenila zavode za poklicno izobraževanje, deželno agencijo in observatorij za delo. Vsako zavlačevanje teh prioritetnih nalog bi povzročilo deželnemu gospodarstvu veliko škodo, daje razumeti deželna zveza trgovinskih zbornic.
Tiskovno sporočilo omenja tudi dokaj ugoden gospodarski razvoj italijanskega severovzhoda. Treba bi ga bilo izkoristiti, in to še posebno sedaj, ko kaže, da se vojna na Balkanu nagiba h koncu.
Gospodarstveniki so se obregnili tudi ob vedno večjo deželno birokracijo. Povečanje nadzorstva in birokratskih posegov zavira gospodarski razvoj, so ocenili. Ob koncu so
Razpored polaganja vencev ob Dnevu mrtvih
Predstavniki Republike Slovenije ter predstavniki občin bodo tudi letos ob dnevu mrtvih polagali vence na grobove in pred spomenike padlim borcem v odporniškem gibanju.
Spominske slovesnosti v tržaški pokrajini, na katerih bodo predstavniki Republike Slovenije ter predstavniki občin Sežana (ter Komen in Hrpelje-Kozina), Koper, Izola in Piran polagali vence na grobove in pred spomenike padlim borcem v odporniškem gibanju, bodo potekale po naslednjem razporedu:
Tržaška pokrajina
Predstavniki Republike Slovenije
Torek, 31. oktobra: v Trstu ob 15. uri na grobnico padlih na vojaškem pokopališču, ob 15.30 pred spomenik Bazoviškim žrtvam na pokopališču pri Sv. Ani, ob 16. uri pred spomenik žrtvam nacifašizma v Rižarni; spominske slovesnosti se bo udeležila ministrica za delo g. Rina Klinar.
Predstavniki občin Sežana, Komen, Hrpelje-Kozina
Torek, 31. oktobra: na Opčinah ob
13.30	pred spomenik padlim borcem na pokopališču, na Repentabru ob 14. uri pred spomenik padlim borcem, na Proseku ob 14.30 pred spomenik padlim borcem, na Kontovelu ob 15. uri pred spomenik padlim na pokopališču, v Križu ob 14. uri pred spomenik padlim v vasi, v Nabrežini ob 14.30 pred spomenik padlim borcem, v Zgoniku ob 15. uri pred spomenik padlim borcem pred občino.
Predstavniki občin Koper, Izola, Piran
Torek, 31. oktobra: v Miljah ob
14.30	pred spomenik padlim borcem, v Dolini ob 15. uri pred spomenik padlim borcem, na Katinari ob
15.30	pred spomenik padlim borcem, v Bazovici ob 15. uri pred spomenik Bazoviškim žrtvam, v Barkovljah ob 15.30 pred spomenik padlim na pokopališču.
Predstavniki Republike Slovenije ter predstavniki občin Nova Gorica, Brda, Kanal in Miren-Kostanjevica bodo polagali vence na grobove in spomenike padlim borcem v odporniškem gibanju v goriški pokrajini in v Gonarsu. Spominske slovesnosti bodo potekale po naslednjem razporedu:
Predstavniki Republike Slovenije bodo vence polagali v sredo, 1. novembra: v Gonarsu ob 9.30 na grob-
nico in pred spomenik umrlih v taborišču, (gospod Stefan Kociper, poslanec DZ in predsednik odbora DZ za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko), v Gorici ob 11.30 pred spomenik padlim na pokopališču in ob 11.45 na grobnico padlih (gospod Ivan Kristan, predsednik Državnega sveta RS).
Predstavniki občin pa bodo polagali vence z naslednjim razporedom v sredo, 1. novembra: v Pevmi ob
9.30	pred spomenik padlim, v Pod-gori ob 10. uri pred spomenik padlim borcem, v Koprivnem ob 10.30, v Steverjanu ob 11. uri pred spomenik padlim, v Standrežu ob 10.45 pred spomenik padlim na pokopališču, v Sovodnjah ob 11.20 pred spomenik padlim, v Palkišču ob 12. uri pred spomenik padlim (ob državni cesti), v Doberdobu ob 12.20 pred spomenik padlim, v Ronkah ob 12.45 pred spomenik padlim, v Tržiču ob 13. uri na grobnico padlih partizanov in ob 13.30 pred spomenik padlim pred ladjedelnico.
V videmski pokrajini bodo spominske slovesnosti potekale po naslednjem razporedu:
Predstavniki Republike Slovenije bodo vence polagali v ponedeljek, 30. oktobra v Čedadu ob 12. uri pred spomenik padlim v Odporu (sodelujejo Tolminci, prisoten bo gospod Borut Pahor, poslanec DZ in predsedujoči Odbora za mednarodne odnose DZ). V sredo, 1. novembra v Gonarsu ob 9.30 na grobnico-spomenik umrlim v taborišču (sodelujejo Novogoričani).
Predstavniki občin Tolmin, Kobarid in Bovec bodo vence polagali v ponedeljek, 30. oktobra s naslednjim razporedom: v Topolovem ob 9. uri pred spomenik padlim na pokopališču, v Stoblanku ob 9. uri na grobnico padlih, v Sv. Lenartu ob 10. uri pred spomenik padlim na pokopališču, v Gorenjem Tarbiju ob 10. uri pred spomenik padlim na pokopališču, v Sv. Pavlu-Cernetičih ob 10.30 pred spomenik padlim na pokopališču, v Oborči ob 11. uri pred spominsko ploščo padlim, v Ceneboli ob
13.30	pred spominsko ploščo padlim, v Matajurju ob 15. uri na grobnico padlim na pokopališču, v Osojanih-Reziji ob 16. uri pred spomenik padlim na pokopališču.
zaželeli, da bi se dežela čim prej izvlekla iz krize in da bi s skupnimi močmi pregledali možnosti za razvoj posameznih gospodarskih sektorjev.
Deželna kriza je dobila svoje mesto tudi na straneh tednika videmske škofije Vita Cattolica. Iz članka, ki ga je podpisal msgr. Duilio Corgnali, izhaja nevsakdanji poziv. Ce se stranke ne bodo brž dogovorile o izhodu iz krize in sestavile vlado s trdno večino, bodo morali Furlani povzdigniti svoj glas. Kako? S pomočjo telefaksov. Strankam naj pošljejo na desetine, stotine telefaksov, da bi jih predramili. Corgnali skratka priporoča katoličanom, naj izkoristijo isto sredstvo, ki so ga pred dnevi uporabili člani Stranke komunistične prenove, da so vodstvu izrazili svoja mnenja o strankinem stališču do zaupnice Dinije-vi vladi.
Včeraj so se oglasili tudi zeleni. Na srečanju deželne svetovalske skupine in deželnega koordinacijskega odbora so ocenili, da poteka razprava o programskih smernicah nove vlade prepočasi. Zeleni se zavzemajo za vlado, ki naj bi trajala do konca zakonodajne dobe. Ta vlada bi morala vključiti v program jasne obveze o varstvu okolja. V primeru, da bi ne bilo mogoče sestaviti trdne vladne večine, obstaja po mnenju zelenih edino ena možnost: volitve. Ker zeleni ne bodo privolili v začasne in prehodne rešitve, je še zapisano v njihovem tiskovnem sporočilu.
VIDEM
Mittelfest bo upravljal poseben avtonomni organizem
VIDEM - Cedajski Mittelfest bo upravljal poseben organizem, ki bo povezan tako z javnimi kot zasebnimi ustanovami in organizacijami, bo pa povsem avtonomen. Za tovrsten načrt se je že izrekla deželna uprava FJK, ki je avgusta tudi osvojila poseben sklep, v katerem našteva cilje in naloge novega organizma.
Pot k ustanovitvi tovrstne strukture je včeraj zabeležila pomemben korak naprej s sestankom predstavnikov ustanov, ki naj bi se združile za upravljanje pomembne mednarodne kulturne prireditve. Na sedežu dežele v Vidmu so se sestali predstavniki Dežele, Videmske pokrajine, Občine Čedad, videmske trgovinske zbornice, navzoč pa je bil tudi zastopnik Ljudske banke iz Čedada, ki je že v prejšnjih letih konkretno prispevala k realizaciji Mittelfesta in bo tudi po novem prvi podporni član novega organizma.
Na videmskem sestanku so pregledali predvsem osnutek statuta novega organa, ki ga bo verjetno treba usklajevati s statuti zainteresiranih ustanov. Za zdaj pa so se na sestanku zastopane ustanove združile v iniciativni odbor, ki bo v pričakovanju rojstva novega telesa lahko sprejel najbolj nujne sklepe v zvezi s prihodnjo izvedbo prireditve, kot na primer določitev datuma, navezavo stikov z drugimi festivali in kulturnimi ustanovami, predstavitev prošenj za prispevke, iskanje sponsorjev itd.
KOROŠKA / NACIONALNI PRAZNIK
Praznovali so tudi koroški Slovenci
CELOVEC/DUNAJ -Medtem ko je na Dunaju praznovanje letošnjega nacionalnega praznika potekalo popolnoma v znamenju 40. obletnice ustanovitve avstrijske zvezne vojske - višek je bila vojaška parada (brez tankov) v centru mesta, katero si je ogledalo nad stotisoč Dunajčanov - so koroški Slovenci dan avstrijske samostojnosti in nevtralnosti praznovali s prireditvami za sožitje v deželi.
Slovenska kulturna društva na Radišah pri Celovcu, v Železni Kapli, v Šentjanžu v Rožu in v Rožeku so vabili na že tradicionalne dvojezične kulturne prireditve pod geslom »Dober večer, sosed -Guten Abend, Nach-bar«, katerih zamisel je poglobiti dialog in sožitje med manjšino in večino, začenši s kulturno izmenjavo na lokalni ravni.
Odziv na to pobudo je bil tudi letos spodbuden, saj se je prireditev udeležilo veliko število nemško govorečih sodeželanov, skupin in tudi deželnih in komunalnih politikov. Na proslavi na Radišah pri Celovcu je bil glavni govornik namestnik koroškega deželnega glavarja in kulturni referent Michael Ausserwinkler, ki je pobudo manjšine izrecno podprl, v Železni Kapli pa je bil glavni referent priznani koroški zgodovinar in profesor na celovški univerzi Andrej Morit-
sch. V novem centru za kulturo in komunikacijo v Šentjanžu je gledališki in filmski igralec Manfred Lukas Luderer bral tekste iz filma »Vas ob meji«, Slovensko kulturno društvo Peter Markovič v Rožeku pa je priredilo kulturni večer, katerega so oblikovali obe narodnostne skupnosti, kot gost pa je še nastopil citrar Marjan Beton iz Kranja.
Manjšinska govornica Zelenih v avstrijskem državnem zboru Terezija Stojsič pa je ob nacionalnem prazniku ponovila zahtevo, naj Avstrija končno zapiše v svojo ustavo jasno priznanje jezikovne in kulturne raznolikosti in obvezo, da se bo aktivno prizadevala za ohranitev in nadaljnji razvoj svojih narodnostnih skupnosti. »Prav avstrijske manjšine s svojimi jeziki, kulturo in samo-razumevanjem mnogo prispevajo k avstrijski naciji kot celoti«, je v izjavi za tisk poudarila Stojsičeva in opozorila, da je kulturna identiteta in posebnost Avstrije rezultat večstoletne družbene in kulturne komunikacije med številnimi kulturami donavskega prostora. »Sodobna avstrijska nacija je s svojo zgodovino in svojo kulturno in duhovno dediščino vzoren primer multiet-nične nacije,« je zaključila manjšinska govornica zelenih v avstrijskem državnem zboru.
LL.
KOROŠKA / ZANIMANJE ZA MOREBITNO ZAPRTJE JE KRŠKO
Deželni glavar Zemalfo pozdravil pobudo o referendumu
Avstrija pripravljena tudi finančno pomagati Sloveniji
CELOVEC - Pobuda 37 poslancev državnega zbora Slovenije za izvedbo referenduma o zaprtju jedrske elektrarne Krško je zasluga ne le slovenskih nasprotnikov jedrske energije, temveč tudi politikov in protijedrskih gibanj na Koroškem in po vsej Avstriji.
S temi besedami je včeraj na vprašanje našega lista na tiskovni konferenci v Celovcu koroški deželni glavar Christof Zernatto komentiral najnovejši razvoj v zvezi z na Koroškem nadvse sporne nuklearke v Sloveniji. Najvišji koroški politik je temu še dodal, da v primeru, da bi se večina Slovencev in Slovenk na referendumom odločila za zaprtje JE v roku desetih let, Slovenija lahko računa na finančno pomoč Avstrije. Za zaprtje elektrarne da ne bo odgovorna le Slovenija sama, temveč tudi države, ki so ji v preteklosti zagotovile pomoč pri morebitnem izklopu nuklearke. Zernatto je s tem v zvezi izpostavil sanacijo oz.
modernizacijo TE Šoštanj kot primer uspešnega bilateralnega sodelovanja med obema državama na ekološkem področju, ki se brez dvoma da še razširiti.
Zernatto je na pogovoru z novinarji govoril tudi o drugih pozitivnih premikih med obema državama oz. Slovenijo in deželo Koroško. Tako je pozitivno izpostavil oceno slovenskega predsednika Milana Kučana, ki jo je ta podal v okviru srečanja z avstrijskim zveznim predsednikom Thomasom Klestilom v zvezi s praznovanjem 75. obletnice koroškega plebiscita 10. oktobra letos v Celovcu. »Mislim, da gre za priznanje, da je dežela Koroška našla pravilen odnos do svoje preteklosti,« je poudaril Zernatto. Kot smo poročali, je Kučan v pogovoru s Klestilom menil, da je na Koroškem bila dosežena »nova atmosferična kvaliteta v odnosu Koroške do slovenske narodnostne skupnosti«.
Ivan Lukan
Koroški deželni glavar Christof Zernatto je zadovoljen nad napovedjo referenduma o zaprtju JE Krško
KRIZA / PRED NOVIM OSIPOM DELOVNIH MEST
Orion bodo hudo oklestili
Miljska ladjedelnico pred stečajem?
Uslužbencem tovarne jeklenih varovalk Orion v industrijski coni se pišejo težki časi. Na včerajšnjem sestanku med zastopstvom kovinarskih sindikatov FIOM-CGIL, FIM-CI-SL in UILM ter predstavnikom bergamske družbe BFE, ki je lastnica obrata v Ul. Caboto 8, je prišlo na dan, da namerava delodajalec krepko zredčiti število delojemalcev: zdaj jih je 64 (38 delavcev in 26 uradnikov), potem pa jih bo ostalo samo še-kaksnih 20 ali kvečjemu 30.
»Morda celo še manj, če se razmere ne bodo že v kratkem popravile,« nam je priznal sindikalist FIOM Antonio Saulle. Ali bodo tako imenovano odvečno delovno silo odpustili? Pravzaprav ne: deset
ljudi naj bi jih zaposlili v novi tovarni, ki da jo bo odprl neki podjetnik iz notranjščine države, druge pa vpisali najprej v dopolnilno blagajno in pozneje v režim mobilnosti. Več predstavnik lastništva g. Barone ni povedal, zato pa so se domenili za novo srečanje, ki bo v petek, 24. novembra, na sedežu združenja industrij-cev.
Vodstvo BFE, ki ima enako tovarno v Vicenzi, utemeljuje klestenje s finančno stisko, to pa pripisuje pomanjkanju naročil. Toda v sindikalnih krogih tej razlagi ne morejo verjeti, saj menijo, da gredo jeklene varovalke prav dobro v promet, in se zaradi tega vprašujejo, od kod vrtoglava zguba, ki jo je podjetje nakopičilo v zadnjih dveh
letih; po nepotrjenih vesteh naj bi lani znašala 5, 328 milijarde lir.
Antonio Saulle se je včeraj sešel tudi z delavci miljske ladjedelnice Can-tieri Trieste, ki skoraj že mesec dni stavkajo in poldrugi mesec ne prejemajo plače. V ponedeljek se bodo zbrali na novi skupščini in spet glasno pozvali lastnike obrata, naj vendarle predložijo učinkovit razvojni načrt, ki so ga obljubili že pred časom; v tem primeru bi pač lahko aktivirali medinstitucijski krizni štab in zadevo jeli reševati na najvišji ravni. Ker pa menda iz te moke ne bo kruha, bo treba zahtevati stečaj, kajti drugega izhoda za nesrečnih 22 delavcev in njihovih družin očitno res ni.
Drago Gašperlin
KRAJEVNE UPRAVE / ZGONIK IN REPENTABOR
Odobritev vrste novih pravilnikov
Predlogi za promocijo kmetijskih dejavnosti in razširitev vinske razstave na druge pridelke
Prejšnji večer sta zasedala tako zgo-niški kot repentabrski občinski svet.
V Zgoniku so imeli na dnevnem redu več pravilnikov, in sicer v prvi vrsti novi pravilnik za delovanje samega občinskega sveta, ki so ga soglasno odobrili. Pred sejo so ga namreč preverili tudi s predstavniki opozicije, tako da so lahko vse svetovalske skupine pristale na posodobitev pravilnika, na podlagi katerega deluje občinski svet. Zatem so odobrili še pravilnika za smetarsko službo in za določitev tarif smetarske službe. Medtem ko so dosegli soglasje pri kriterijih za določitev pristojbin - vendar samih zneskov še niso določili -, so se pri pravilniku za smetarsko službo svetovalci opozicije vzdržali. Vsekakor so se na seji dogovorili, da bodo v najkrajšem pravilnika skupno preverili in morebiti popravili.
Na seji zgoniškega občinskega sveta so tudi določili smernice za delovanje občinske kmetijske komisije. Ta se je sestala prejšnji teden in predsinočnjim so svetovalci osvojili smernice, ki so jih nakazali na sestanku. Gre predvsem za
določitev pristojnosti tako na istitucio-nalnem področju, kot npr. v zvezi z gradbenimi dovoljenji, kakor tudi glede na kmetijsko problematiko. S tem v zvezi gre omeniti predloge za promocijo kmetijskih dejavnosti v občini: vsakoletna razstava vin naj bi prerasla v razstavo domačih pridelkov, prihodnje leto pa naj bi se predstavitev vin Enokras, ki je bila letos v devinskem gradu, odvijala v jami pri Briščikih.
Tudi v repentabrskem občinskem svetu so vzeli v pretres nova pravilnika za smetarsko službo, župan pa je predstavil tudi pobude občinske uprave ob skorajšnjem dnevu mrtvih, ko bodo položili vence na partizanske spomenike. Dosedanjo odbornico Bruno Škabar je nadomestila Nives Guštin Subani. Medtem ko bo Skabarjeva ostala v občinskem svetu kot svetovalka, Guštinova ne bo imela pravice do glasovanja, ker ni bila izvoljena in je torej »zunanji« sodelavec župana, podobno kot v Številnih drugih občinah, začenši s tržaško, kjer ni noben Illyjev odbornik neposredno izvoljen na volitvah.
Trst most med Italijo in RS
Trst mora odigrati še pomembnejšo vlogo v okviru izboljševanja odnosov med Italijo in Slovenijo. To je prišlo do izraza na včerajšnjem sestanku med predsednikom Trgovinske zbornice A-dalbertom Donag-giom in novim italijanskim veleposlanikom v Sloveniji Massimom Spinet-tijem, ki sta obravnavala razvoj trgovinskega in širšega gospodarskega sodelovanja med jadranskima sosedama. Do-naggio je poudaril, da si zbornica prizadeva za čim globlji prodor tržaških podjetij na slovensko tržišče.
Vzdrževalna dela IACP v Miljah in Nabrežini
Upravni svet tržaškega zavoda za ljudske hiše IACP je odobril sklep o izvedbi izrednih vzdrževalnih del v miljski in devinsko-nabrežinski občini. Gre za obnovitev strehe na poslopju s hišno številko 28/a v Nabrežini (kamnolomi) in pročelja stavbe s hišno številko Riostorto 9 v Miljah. Poleg tega so odobrili obračun o lanskem upravljanju občinskih poslopij, ki izkazuje bistveno ravnovesje, in sklep o modernizaciji informa-tične mreže IACP; stare hardvere bodo zamenjali s sodobnimi softveri.
H POMORSTVO / SENAT PROTI NACRTU FINMAREJA h
Tržaški Uoyd naj bi se rešil
Zdaj gre beseda poslancem - Zadovoljstvo deželne vlade
»Naše teze so bile sprejete,« je izjavil deželni odbornik za prevoze Gristi ano Degano brž potem, ko je zvedel, da je senatna komisija za prevoze in javna dela zavrnila tisti del Fin-marejevega preureditvenega programa, ki zadeva Tržaški Lloyd. Pomisleki, ki jih je izrekla komisija pod predsedstvom sen. Rinalda Bosca, so po zatrdilu deželne vlade tudi sad utemeljitvenega posega, ki ga je imel prejšnji teden pred to komisijo sam Degano, sicer tudi v zastopstvu drugih zainteresiranih dežel.
Odbornik je tedaj poudaril nujo, da se tržaška plovna družba in genovska Italia ločeno privatizirata; ko pa ju tudi ne bi prodali, naj vsekakor tudi v prihodnje samostojno opravljata svoje mednarodne blagovne prevoze in pri tem računata z
državno finančno pomočjo za poravnavo dolgov. »Zdaj pričakujemo, da bo enako mnenje izrazila še komisija za prevoze v poslanski zbornici,« je dejal Degano s pripombo, da se bo to zelo verjetno zgodilo nekje v prvi tretjini novembra.
Tržaškega Lloyda in genovske Italije torej ne bi smeli spojiti, kakor je bilo prvotno zapisano v načrtu ministra Giovannija Caravaleja. Senatorji so se zoper taksno rešitev soglasno izrazili in se zavzeli za prodajo obeh družb privatnikom (kandidatov je že kakšnih deset, kaj ponujajo, pa se ne ve), za primer, da to ne bi bilo mogoče, pa naj bi pomorska linijska prevoznika vsekakor delovala po vzoru zasebnih podjetij.
Komisija je tudi potrdila nujo o okrepitvi priobalne plovbe na Jadranu.
Tižaški svet nesklepčen: odpadla seja
Tresla se je gora, rodila se ni niti miška: na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta bi se morala nadaljevati in celo zaključiti razprava o preustroju mestnega podjetja ACEGA, ki naj bi postalo delniška družba. Vendar je sinoči manjkala večina ... večine: v dvorani je bilo samo 5 svetovalcev Ljudske stranke, 3 svetovalci Zavezništva za Trst in dva svetovalca DSL. Opozicija je zapustila dvorano in so sejo takoj prekinili na samem začetku, ker ni bil svet sklepčen.
Občinski svet se bo spet sestal v ponedeljek, na dnevnem redu bo še vedno preustroj podjetja ACEGA po postopku, ki naj bi trajal do leta 2000 s pristopom zasebnikov kot manjšinskih delničarjev.
DANES V VIŽOVUAH
Programsko konferenca SSk
Danes bo stranka Slovenske skupnosti priredila v dvorani Športnega centra v Vižovljah programsko konferenco pod naslovom Kako naprej? Konferenca se uokvirja v niz prireditev ob 20-letnici deželne organiziranosti stranke. SSk namerava na njej izoblikovati svoje predloge za nadaljnjo politiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Deželno vodstvo stranke je pripravilo izhodišča za razpravo ter jih objavilo v zadnji številki glasila Skupnost.
Konferenca se bo pričela ob 9.15 in se bo zaključila predvidoma v večernih urah. Nanjo so vabljeni izvoljeni predstavniki, deželni, pokrajinski in občinski voditelji Slovenske skupnosti ter sploh vsi aktivisti in somišljeniki. Vsi bodo imeli možnost sodelovati v razpravi, pri čemer so zaželeni pisni posegi-Stranka tudi sporoča, da'bo opoldne mogoče kositi v bližnji gostilni v Mavhinjah.
ZAKLJUČEK POBUDE / »MACARONI' E VU' CUMPRA'«
r SORRENTO / NA SKUPŠČINI ANC1
KRAS / UREDITEV LABORATORIJA
»Solidarnostna« trgovina
Proizvodi neposredno od proizvajalcev Tretjega sveta
V nedeljo se bo s popoldanskim praznikom v Dijaškem domu zaključil niz pobud proti razismu in za strpnost »Macaroni e Vil Cumpra«. Nastopile bodo glasbene skupine iz Afrike, Brazilije in Istre, prodajali pa bodo tudi poizvode držav Tretjega sveta. Gre za pobudo trgovine »Bottega del mon-do - Trgovina sveta« iz Ul. XXX. oktobra 8 (na sliki: foto KROMA), ki so jo decembra lani odprli na pobudo združenja »Senza confini - Brez meja«, ki je že s svojim dvojezičnim imenom hotelo poudariti pomen večkulturnosti.
Po Italiji je več kot sto tovrstnih »solidarnostnih« trgovin, v katerih prodajajo raznovrstno blago, ki ga nabavljajo pri zadrugah kmetovalcev in obtmikov v številnih nerazvitih državah. Pri tem plačujejo proizvajalce več, kot bi sicer iztržili od tradicionalnih mednarod-
nih posrednikov (v primeru kave znaša razlika celo eno tretjino!) in jim proizvode tudi izplačajo vnaprej. Poleg tega sodelujejo samo z zadrugami, v katerih ne izkoriščajo otrok in ki namenjajo del dobička v socialne namene, kot so izgradnja vodovodov, bolnišnic, šol ipd.
Na prodaj je več živil-
skih proizvodov, pa tudi obrtniški izdelki: na policah so razne vrste pristnega čaja, kave, sladkorja, meda, pa Se suho sadje, čokolada in začimbe, kakor tudi preproge, usnjeni izdelki, volnene rokavice in nogavice, kape, šali in puloverji iz raznih dežel Afrike, Azije in Južne Amerike.
Župan Pangerc o naši narodnostni skupnosti
Včeraj sta se v Sor-rentu končala 12. generalna skupščina in 11. kongres združenja italijanskih občin ANCI, na katerih sta zastopala Tržaško miljski župan Sergio Milo in dolinski župan Boris Pangerc.
Na shodu prvih občanov z vseh koncev Apeninskega polotoka je bil torej govor tudi o »slovenski občini« in o problematiki naše narodnostne skupnosti.
Pangerc je orisal položaj svoje občine tik ob meji s Slovenijo in njene specifične lastnosti, ki jo razlikujejo od večine drugih občin v Italiji: večino prebivalstva tvori avtohtoni slovenski živelj, ki biva v sožitju z italijanskim in celovito skupnost o-plaja z bogastvom svojih jezikovnih, kulturnih, ljudskih običajev, pač v skladu z novim evropskim duhom o
prepletanju ter vzajemnosti med etničnimi skupinami in siceršnjimi »drugačnimi« v znamenju omikanega sobivanja ob ohranjanju specifik. In še: občina je dvojezična, dvojezičnost pa terja hude finančne napore, ki jo izžemajo, ker Italija po 50 letih še ni uzakonila globalne zaščite.
Pangerc je navedel stisko kulturnih, športnih in drugih ustanov ter organizacij in poudaril, da je slovenska manjšina v celem ogrožena zaradi napadov na njeno šolstvo in bančni sistem.
Govornik pa je tudi očital državi, da mačehovsko ravna z župani manjših občin, ker ne prejemajo nobene doklade za svoje delo, čeprav ga morajo opravljati mimo redne službe, in pozval ANCI, naj posreduje pri odgovornih.
Pristaši Kraškega parka nikakor nočejo popustiti
Slo naj bi za pravcato banko podatkov, ki naj bi služila za funkcionalnejše poznavanje kraških področij: s tem namenom je' že pred 13 leti padla zamisel.o ureditvi Laboratorija za raziskave kraških pojavov; za njegovo uresničitev je bilo že uporabljenega veliko javnega denarja, načrt pa je ostal le na papirju. Pobudo in poznejše zaplete o ureditvi Laboratorija sta včeraj na tiskovni konferenci podrobno obnovila občinski svetovalec Massimo Gobessi in predsednik deželnega odbora za zaščito kraških pojavov Alberto Dini, sicer vneta zagovornika Kraškega parka, kateremu pa odločno nasprotujejo tako neposredno prizadeto kra-ško prebivalstvo kot organizacije, ki ga zastopajo. Za ustanovitev Laboratorija se je daljnjega januarja leta 1987 odločila Pokrajina in za ta namen predvidela 240 milijonov lir iz-
datkov, 80 od sto le-teh pa bi krila deželna uprava. Predvideno je tudi bilo, da bi Laboratorij uredili v bivši orožniški kasarni na Proseku.
Iz raznovrstnih razlogov se je predvideni finančni izdatek v naslednjih letih povečal na 450 milijonov lir, deželni prispevek pa je bil izgubljen. Proseško karabinjersko kasarno so nato obnovili s finančnimi prispevki Pokrajine in iz Sklada za Trst; izdelana je bila tudi študija o Laboratoriju, ki je sedaj neuporabna.
Pobudniki se sedaj ponovno zavzemajo, da bi omenjena struktura postala operativna; po njihovem mnenju naj bi že davno od tega utrla pot uresničitvi Kraškega parka. Sedaj pa se bodo z memorijo obrnili na deželne svetovalce, da bi omenjeni načrt našel svoj prostor v programu nove deželne vlade.
DIALOGI / POVRATEK V ZAGREB
ZAČETEK NOVE KONCERTNE SEZONE
Užaljeno otroštvo dolgo vse življenje
Knjigo je predstavil Mitja Volčič
Spomini užaljenih otrok. Spomini tistih, ki so pred 50. leti poštah simbol za vsa užaljena, poteptana otroštva tega sveta in te zgodovine: otroci Shoe. In ob njihovih spominih tudi nešteta pričevanja iz sodobnega sveta otrok, ki ne smejo biti otroci - namig na BiH.
Spomini užaljenih otrok je naslov niza kulturnih srečanj, v teku katerih bodo prireditelji sklopa Dialogi z umetnostjo srednje in vzhodne Evrope predstavih tri knjižne izdaje. Včeraj je novinar Dimitrij Volčič spregovoril o delu Povratek v Zagreb (Ritomo a Zagabria) italijanskega avtorja Sergia Marzoratija. Glavni junak knjige, Felix Glavan, je bil tudi med prisotnimi: ni se sicer predstavil s svojim “literarnim” imenom, paC pa s pravim, s tistim, ki je res spremljalo dečka in moža skozi dogodke, ki jih opisuje Marzoratije-vo delo. Roman pripoveduje o usodi Človeka, ki ga je zgodovina (ah samo zlobni načrt človeka) iztrgala iz rodnega kraja zaradi židovskega porekla in ga veliko let pozneje, tokrat že tujca, poklicala nazaj. Zakaj so otroci Shoe še vedno privilegirani simbol za vsa ponižana otroštva? »Zato,« so na naše vprašanje odgovorih gostje večera, »ker je Shoa dejansko simbol za vse tiste, ki jo še danes doživljajo, in o katerih bodo spregovorila dela, ki jih bomo predstavili v naslednjih srečanjih.« Biti
begunec - biti begunec in obenem otrok -je usoda prenekaterega človeka... in ko je recitatorka prebrala odlomek iz romana Povratek v Zagrab, so pred zavestjo občinstva zaplesale slike televizijskih reportaž.
V teku večera so se gostje dotaknili nekaterih aktualnih tem: v kolikšni meri je Evropo obubožalo skoraj popolno uničenje židovskega naroda? je “novi Zagrab” lahko mirna domovina Zidov? kakšne razsežnosti ima “antisemitizem brez Zidov” v današnji vzhodni Evropi? Na vprašanje iz občinstva o usodi knjige med hrvaškim bralstvom so gostje odgovorih, da uradni Zagreb zavrača realno vrednost dela, medtem ko ga je opozicija postavila v svojo protivladno orožarno.
»Ob branju se odpirajo široka vprašanja,« je omenil Volčič. »Obstaja splošna krivda? In kdaj se ta krivda opere?« Tako odgovarja Peter Rendi, Cigar življenjska zgodba je vodilna nit dela: »Se vedno imam občutek (tudi na Dunaju, kjer živim), da sem v kraterju ognjenika...«
Danes bodo v sklopu srednjeevropskih Dialogov otvorili razstavo o sodobni slovenski umetnosti. Odprtja, ki bo ob 12. uri na sedežu Predstojništva za arheologijo, arhitekturo, umetnost in okolje, se bo udeležil tudi slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan.	MG
Repertoar GM obsega 8 abonmajskih koncertov
Prvi koncert bo 9. novembra s pihalnim orkestrom slovenske policije
24. sezona abonmajskih koncertov Glasbene matice 1995/96 bo tudi tokrat obsegala 8 koncertov, zaCela se bo 9. novembra in končala 18. aprila prihodnje leto z dodatkom še enega izvenabonmajskega koncerta. Nastopajoče ansamble in sohste je na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu GM predstavil ravnatelj šole GM »Marij Kogoj«, prof. Bogdan Kralj (v odsotnosti umetniškega vodje Stojana Kureta), nekaj uvodnih besed ob vstopu v novo abonmajsko koncertno sezono pa je (zaradi zadržanosti predsednika Adrijana Semna) povedal v slovenščini in italijanščini podpredsednik Upravnega odbora GM odv. Drago Stoka. Dejal je, da smo lani praznovali 85-letnico GM brez kakih posebnih slavnosti, ker smo pač bih v hudi finančni stiski, ki ji še sedaj ne vidimo jasnega izhoda. Nekaj se je sicer zjasnilo, je dejal dr. Stoka, s tem, da nam je matična država Slovenija priskočila na pomoč z izrednim brezobrestnim posojilom v pričakovanju izplačila državnega prispevka. V bistvu zahtevamo od države - je dejal -dvoje Cisto preprostih rešitev, da bomo tudi v prihodnje lahko nemoteno delovah kot deželna in kulturno pomembna ustanova: državne in deželne prispevke, ki naj bodo stalni, objektivno zadovoljivi in pravični z ozirom na delo, ki ga opravljamo in drugič: vlada in parlament naj s posebnim zakonom, za katerega so osnutki že v parlamentu, lahko pa tudi s posebnim zakonom ad-hoc, dokončno uredi naše stanje in nas prizna kot javnopravno ustanovo - konser-
vatorij kot je še predvideno v vladnem Maccanonico-vem zakonskem predlogu.
V predstavljanju abonmajske koncertne sezone je prof. Kralj izpostavil tri njene značilnosti: 1. poudarek na ustvarjalnosti 20. stoletja; 2. poudarek na skladbah slovenskih skladateljev s posebnim ozirom na 100-letnico rojstva skladatelja Slavka Osterca in 40-letni-co smrti skladatelja Marija Kogoja, po katerem nosi šola GM v Trstu ime; 3. poudarek na domačih poustvarjalcih, ki so izšli iz šole GM ah z njo sodelovah, kot so Godalni kvartet GM, mešani pevski zbor Jacobus Gallus, violinist Črtomir Siškovic in čelistka Simona Slokar.
Sicer pa so na programu 24. abonmajske koncertne sezone GM naslednji koncerti:
9. november 1995 -Pihalni orkester slovenske policije; dirigent Milivoj
Surben; solisti: Bojan Gorišek, klavir, Aljoša Defer-ri, klarinet, Miloš Mlejnik, violončelo;
12.	dec. 1995 - Godalni kvartet Glasbene matice (Žarko Hrvatič, violina, Stefano lob, violina, Bogomir PetraC, viola, Peter Filipčič, violončelo);
21. dec. 1995 - Big Band RTV Slovenije, dirigent Alojz Krajnčan, solistka Alenka Godec;
29. jan. 1996 - Črtomir Siškovic, violina, Ema-nuelle Arciuli, klavir;
13.	febr. 1996 - Zbor »Jacobus Gallus«, dirigent Janko Ban:
18. marec 1996 - Bojan Gorišek, klavir, Janez Škof, recitator;
26. marec - Duodena cantitans - Capella Ru-dolphina, vokalno-inštru-mentalna skupina iz Prage za staro glasbo, dirigent Petr Danek;
18. april 1996 - Milko
Bizjak, orgle, Simona Slokar, violončelo.
Ker paznuje v tej sezoni Tržaški oktet 25-letnico delovanja, mu bo GM omogočila jubilejni koncert izven sezone, a vedno še v aprilu 1996.
Vsi koncerti bodo v Kulturnem domu, razen orgelskega, ki bo predvidoma v stolnici Sv. Justa.
Gostovanje enega od dveh velikih simfoničnih orkestrov iz Ljubljane žal ni prišlo v poštev zaradi prevelikih stroškov, ki jih GM ne zmore. Ce ne bo prišlo v Gorici do skupne koncertne sezone med GM in Centrom »Emil Komel«, bo GM sama organizirala v Gorici dva ali tri koncerte, od katerih bo eden nastop vokalno-inštrumentalne skupine iz Prage.
Podrobnosti o programih posameznih koncertov bomo še objavih.
Jože Koren
Z včerajšnje predstavitve nove koncertne sezone GM (foto KROMA)
TURISTIČNI DOSEŽEK
Miramar med najbolj obiskanimi muzeji
Miramarski grad spada med najbolj obiskane italijanske muzeje.
Avgusta si je obmorsko rezidenco Maksimiljana Habsburškega ogledalo vec kot 31 tisoC ljudi. S tolikšnim obiskom se je Miramarski grad uvrstil na 14. mesto najbolj obiskanih italijanskih muzejev. Na lestvici, ki jo mesečno objavlja ministrstvo za kulturne dobrine, vodijo še vedno izkopanine v Pompejih, sledijo park in kraljeva palaca v Caserti, muzej Uffizi v Firencah in rimske izkopanine v Rimu. Gradbeni biser med Bar-kovljami in Grijanom je vsekakor najbolje obiskana zgodovinska znamenitost v severni Italiji, kar mu daje še dodatni pomen. Zanimanje zanj
se iz meseca v mesec veCa, saj je bil julija na 17. mestu ministrske lestvice, avgusta pa je bil uvrščen- kot rečeno - že tri mesta više.
Vzrokov za tolikšno privlačnost je več, med najpomembnejšimi pa gre gotovo omeniti dobro ohranjenost zunanje strukture in notranjosti, kar je bilo mogoče doseči z vztrajnim restavriranjem prostorov in zgodovinskih predmetov, ki jih v njih hranijo.
Vodstvo muzeja je medtem sporočilo nov urnik, ki bo veljal od 1. novembra do 29. februarja 1996. Muzej bo odprt od 9. do 16 ure, park pa od 9. do 17. ure. Tudi razstava o Ebli v konjušnici Miramarskega gradu bo odprta od 9. do 17. ure.
TRGOVINSKA ZBORNICA
Tečaj za 30 specialistov finančnega centra ofkhore
V	ponedeljek, 30. oktobra bodo ob 9. uri na Trgovinski zbornici uradno otvorili tečaj za diplomirane tehnike tržaškega centra za finančne in zavarovalniške usluge off-shore. Gre za pobudo, ki jo je finansiral socialni sklad Evropske unije in ki je namenjena predvsem izpopolnjevanju osebja za bodoči off-shore. Med 140 prijavljenimi kandidati so jih izbrali 30, ki se bodo udeležili teCaja: to je ena prvih konkretnih pobud zato, da bi pravočasno udejanili napovedani finančni in zavarovalniški center. Doslej je bilo namreč bolj malo storjenega in preti celo nevarnost, da se bo enkratna priložnost za razvoj tržaškega gospodarstva izblinila zaradi birokratskih zamujanj pri pripravljanju potrebnih izvajalnih zakonov. Tudi o tem oz. o perspektivah uresničevanja off-shoreja bo spregovoril predsednik Trgovinske zbornice Adal-berto Donaggio na otvoritveni slovesnosti tečaja.
V	B. Gardfolu tečaj ehografije
95 zdravnikov-ginekologov in porodničarjev ter babic iz vse Italije se udeležuje tečaja za specializacijo v ehografski tehniki, ki jo je v bolnišnici Buri o Garofolo organiziral primarij oddelka za porodništvo in ginekologijo prof. Giampaolo Mandruzzatto. Na tečaju obravnavajo najsodobnejše pristope do ehografije, ki z ultrazvoki omogoča pravočasne izvide. Žal pa na italijanskih univerzah še ni tečajev te specializacije na pomembnem področju Zenskega zdravja in porodništva, zaradi Cesar so priredili prvi tovrstni teCaj (naslednji bo spomladi prihodnjega leta) prav v Burlu, ki je na tem področju na najvišji ravni.
Sporočilo mladinske gledališke skupine Tabor
Mladinska gledališka skupina SKD Tabor nam je poslala v objavo naslednje sporočilo:
»Ce ste gledali našo letošnjo predstavo, kabaret Vaje v slogu, ste opazili s kakšnim navdušenjem igramo, pojemo, plešemo in kako se zabavamo. Kdor je gledal našo predstavo večkrat, in teh ni malo, pravi, da je v njen vsakič nekaj novega. Zato se je nismo še naveličali in bomo radi še veliko nastopali, vendar razmišljamo že tudi o novem delu, ki bo prav tako zabavno s pevskimi in plesnimi vložki, kot je že postalo običaj pri nas. Delo predvideva vec moških vlog, zato vabimo fante od 17. leta dalje, ki bi se hoteli vključiti v našo skupino, naj se javijo v Prosvetnem domu v ponedeljek, 30. oktobra ob 19. uri. Openci ste še posebej dobrodošli, torej fantje na plan«.
NOVICE
Lahko prižgemo gretje
Tržaška občina sporoča, da je izdala dovoljenje, po katerem je mogoče prižgati gretje. Grelci lahko delujejo največ 12 ur dnevno.
Ogljikov monoksid
Avtomatične naprave, s katerimi merijo kakovost zraka na Goldonijevem trgu, so v Cetertek zabeležile nevarno stopnjo onesnaženosti. Povprečje ogljikovega monoksida je znašalo 9,2 miligrama na kubični meter zraka, ko pa je najvišja dovoljena stopnja le neznatno višja, in sicer 10 miligramov na kubični meter zraka.
»Okence« za nabornike
Na Tržaški občini so podpisali z generalom Robertom Malejem, poveljnikom za nabor, vpoklic in mobilizacijo, sporazum o odprtju »okeneca«, na katerem bodo tukajšnji naborniki lahko dobili vse potrebne informacije. Občinska uprava in vojaško poveljstvo za severovzhodno Italijo bosta v sodelovanju uredila službo, ki bo delno nadomeščala ukinjeni naborni urad in ki bo delovala od prihodnjega januarja 1996 v anagrafski palači na Oširku Granatieri.
Teddy Reno v muzeju
Tržaški podžupan Roberto Damianai in direktor mestnih muzejev Adriano Dugulin bosta danes ob
10.30	v muzeju Shmidl v Ul. Imbriani 1 sprejela znanega pevca Teddyja Rena, ki je po rodu Tržačan, in mu izročila občinsko priznanje ob 50. obletnici njegovega uspešnega udejstvovanja na glasbenem področju.
r UMRLA JE MARTA WERK-VOLK
Marti v slovo
Nikoli ni lahko pisati članka v spomin na nekoga, ki nas je komaj zapustil. Se teže je meni, ko se moram poslavljati od Marte Werk-Volk, ki sem jo na njeni življenjski poti spremljala tako-reč od njenega rojstva, pa vse preko težke bolezni do smrti.
Zelo težka je moja tokratna naloga, saj sem poznala njeno družino, spoznala Marto, ko ji je bilo komaj nekaj Cez lezo dni in potem spremljala njeno usodo, od vseh težkih dogodkov, ki so prizadeli njeno družino, do njenih uspehov na področju pevske ustvarjalnosti in ob koncu še ob trenutkih spremljanja njene težke bolezni.
Marta je bila zame kot del moje družine. Spremljala sem delo njene družine - oCeta Zorka in matere Vide v vrstah osvobodilnega boja, do aretacije Vide in deportacije v nemško taborišče Raven-sbriick, do aretacije očeta Zorka in njegovega tragičnega odhoda v nacistično taborišče Mauthausen. Zame je bil to dvojni udarec. Zadnjic sem se poslovila od brata Ervina, ki ga nisem veC videla živega, zadnjic tudi od Zorka, ki mi je skozi okno živinskega vagona zaklical: »Pazite na mojo Marto«.
Tako moj brat kot Zoro sta izgubila življenje prav v tem taborišču, še živa zažgana. Mama Vida se je nekaj mesecev po koncu vojne vrnila iz taborišča.
Ta ovbeza do oCeta, ista usoda, ki je povezovala brata Ervina in Zorota, sta bili tista nevidna vez, ki me je od vedno družila z Marto. Spremljala sem njeno delo na področju šolstva, nato pa tudi na področju ustanavljanja pevskega zbora v domačem društvu v Skednju. Bila sem vesela vseh njenih uspehov in delila z njo tudi razne ovire in nevšečnosti. Včasih sem se z njenim stališčem strinjala, drugič ne, a s srcem sem bila vedno na njeni strani. Marta je bila v moji duši moja!
Takšno sem jo spremljala, ko je začela kot zborovodkinja pri pevskem zboru v Skednju, bila vesela vseh uspehov in lepih nastopov; spremljala sem jo, ko je začela v vodenjem zbora »Primorsko« v MaCkoljah. In ko se je z družino preselila v Zgonik, sem bila zvesta spremljevalka
vsega tistega, kar je Marta pozitivnega o-pravila z zborom »Rde-Ca zvezda« v Saležu, nato s krajšim delom tudi pri ženskem zboru Prosek-Kontovel. Petje ji je bilo v krvi, pevska dejavnost in ustvarjalnost nekaj, brez Cesar ni mogla živeti. Saj se je prilagajala življenju v Zgoniku, kamor se je z možem Frankom preselila, a njeno srce je bilo v Skednju. Ni veliko takšnih med nami, ki bi se tudi danes s takšno vnemo in srcem razdajali našemu petju. Marta je to bila. In ko jo je začelo zdravje zapuščati, je bila skorajda do kraja prepričana, da bi ji lahko delo z našimi zbori še pomagalo.
Pravtako je bila z dušo in srcem pri Odboru za postavitev spomenika padlim pri Sv. Ani. Bila je že zdravstveno prizadeta, ko je pripravila na svojem domu sestanek elanov pripavljalnega odbora za postavitev tega spomenika. Spomnim se, kako so jo prizadele kritike in kako je bila pripravljena na sodelovanje samo, da bi bilo to vprašanje pravično rešeno.
Z njenim odhodom se ne poslavljam samo od zaslužne kulturne delavke, učiteljice, dobre matere in žene, temveč tudi od Človeka, ki predstavlja del mojega življenja. Mislila sem, da bom njenemu oCetu držala besedo in Marto očuvala vseh tegob in težav, pa ni bilo mogoče. To me sedaj najbolj muci in teži.
Draga Marta! Vedi, da ne te bomo pozabili. Poleg pevcev in pevk, se te bomo spominjali vsi, ki smo te imeli radi, ki smo cenili tvoj pogum, predvsem pa tvojo predanost slovenstvu, za katerega sta že toliko storila in žrtvovala tvoj oCe in mama in po katerih poti si zvesto nadaljevala.
Naj ti bo lahka domača zemlja.
Neva Lukeš
PREDSTAVITEV / KNJIGA ALLE SPALLE Dl TRIESTE
Tomizzo na Opčinah, v vasi ■svojega« profesorja Tavčarja
Zbirko člankov in esejev predstavila Pavel Fonda in Marino Vocci
Fulvio Tomizza se je vrnil na Opčine. Zadnjic, pred veC kot desetimi leti, se je udeležil predstavitve svojega »slovenskega romana«, Ce se lahko tako izrazimo, o mladoporočencih iz Ul. Rosset-ti, Danici in Stanku Vuku. V Četrtek je bila na vrsti spet predstavitev, tokrat njegove zadnje knjige Alle spalle di Trie-ste, ki je izšla pri založniku Bompianiju. Srečanje ž njim, psihoanalitikom Paolo Fondo in predsednikom kulturnega krožka Istria Marinom Voccijem so priredili SKD Tabor, knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, in krožka La Rupe -Ob pečini ter Istria.
Dvorana openskega Prosvetnega doma je bila prepolna. Prisluhnila je Pavlu Fondi, ki je takole spregovoril avtorju: »Mi, ki tukaj živimo, ne moremo mimo vloge, ki jo ima Fulvio Tomizza s svojim delom v krajevnem, kulturnem in socialno-zgo-dovinskem kontekstu. Njegova vloga v naši kulturni sredini je edinstvena. Skozi desetletja mu je uspelo, da se je uprl pritiskom, ki so v našem mestu izredno močni, in ki silijo vsakogar, da se opredeli za eno ali za drugo stran. Ce si na eni strani, lahko govoriš le na en način, in torej nisi nevaren; če si na drugi, pa je avtomatično apriorno diskvalificirano vse, kar rečeš. In tako lahko vse strani mirno živijo okamenele v svojih resnicah. Je sicer veliko ljudi, ki se ne opredelijo, a jim to uspe le tako, da trdijo, da niso nic, da se ne istovetijo z nobeno skupino
in da se izogibajo problematikam, ki izvirajo iz razdeljenosti mesta. Le malokdo pa uspe - kot Tomizza - v tem, da se ne opredeli; a ne zato, ker bi trdil, da ni nič, ampak zato, ker sprejme, da je vse, ker sprejema, goji in izraza vse etnične komponente, iz katerih je zra-stel in s katerimi spojen živi.«
Marino Vocci je poudaril, da je bil Tomizza med ustanovnimi Člani krožka Istrie, podčrtal je pomen, da so srečanje organizirale štiri organizacije, ki jim je pretakanje kulture med skupnosti-ma pri srcu. Prav zato je bila izbira Opčin za tako srečanje najbolj primerna.
Fulvio Tomizza ni predstavil romana ali pri-povedi, pač pa zbirko esejev in člankov. Kot je sam pojasnil, se ni nikoli veliko ukvarjal s tovrstnim pisanjem. Le tu in tam je sodeloval s kakim dnevnikom ali revijo. Pred kratkim je tiste članke pregledal in ugotovil, da imajo skupni imenovalec in skupno značilnost. Razvrstil jih je kronološko; iz zapisov je mogoče izluščiti določene spremembe, ki so se pojavile s časom. Malce presenetljivo je ocenil, da predstavljajo narobe obrnjeno današnjo realnost.
Pisatelj-esejiSt je povedal kopico zanimivosti. Med drugim tudi, da je bil openski profesor in književnik Josip TavCar njegov profesor, kar tudi omenja v enem članku. V sedaj objavljenih delih dejansko prikazuje tržaško in istrsko kulturno st-
Tomizza je v četrtek napolnil Prosvetni dom na Opčinah (foto Kroma)
varnost, ki zajame v širšem kontekstu kot v nekakšnih koncentričnih krogih tudi Furlanijo, Slovenijo in bivšo Jugoslavijo. Zato je dal knjigi tudi tak naslov: Alle spalle di Trieste - Za hrbtom Trsta. Pisatelj je spregovoril tudi o odnosu med Italijani in Slovenci, pri Čemer je poudaril pomen kulture kot želje po spoznanju. Prav kultura naj bi bila tisti vzvod, ki naj bi povzdignila tukajšnji skupnosti do ravni sožitja in enotnosti. Besedo, dve je »posvetil«Trstu, saj drugače tudi bi ne moglo biti. »Če je trmasto vztrajanje pri zaprtosti in nestrpnosti vzrok za diskriminacijo in prezir, Ce je tako, potemtakem si to mesto ne zasluži in ne bo nikoli imelo svojega mesta v omikani Evropi.«
Pesimistično, a kruto realno.
NA GLASBENI MATICI
Počastitev dr. Gojmira Demšarja
Za 80-letnico so mu čestitali A. Semen, K. Palčič in M. Maver
V prostorih Glasbene matice v Ul. R. Manna, je bila v Četrtek zvečer pri-• srCna počastitev dr. Gojmira Demšarja, dolgoletnega ravnatelja glasbene šole GM in člana upravnega odbora, ob njegovi osemdesetletnici, ki jo je obhajal 21. t.m. Poleg številnih elanov upravnega odbora, ravnatelja, sedanjih in prejšnjih elanov učnega in upravnega osebja, so se slavja udeležili tudi predsednik SKGZ Klavdij Palčič, podpredsednik SSk Marij Maver in kot poseben gost generalni konzul Rep.
Slovenije v Trstu, Vlasta ValenCiC-Pelikan. Zaslužnemu jubilantu je najprej Čestital k visoki življenjski obletnici predsednik U-pravnega odbora GM A-drijan Semen in prikazal njegove zasluge za razvoj glasbenega šolstva na Tržaškem in sploh za kulturno glasbeno dejavnost GM. V zahvalo in priznanje za delo mu je pok-
lonil umetniško sliko slikarja Franca Vecchieta, soprogi pa šopek rož. Predsednik SKGZ, katere Član je GM od vsega začetka, je prav tako izpostavil jubilantov delež pri glasbeni vzgoji naše mladine in njegov odločilen delež za rast GM. Obenem z zahvalo mu je poklonil priložnostno knjižno darilo »Naselbinska kultura na Slovenskem«. Marij Maver pa je v imenu SSO, katerega član je v zadnjih
letih tudi GM kot ustanova skupnega interesa, pa je jubilantu ob priznanju za opravljeno delo izrekel tudi željo, da bi v složnem sodelovanju GM še naprej širila glasbeno kulturo in uveljavljalo kulturno prisotnost Slovencev v Italiji.
Za izrečena voščila in čestitke se dr. Demšar zah-valil ganjeno in skromno, Tržaški oktet pa mu je nazdravil z voščilno pesmijo »Mnogaja ljeta«.
j.k.
SALEŽ / SVEČANOST
Mladi rodovi naj čuvajo spomenik
Obnovitev ob 50-letnici osvoboditve - Tudi 50-letnica Rdeče zvezde
Jutri ob 15. mi bo v Saležu slovesnost pred vaškim spomenikom padlim v NOB, ki so ga vaščani sami na novo medili. Pobuda je prišla s strani domačega kulturnega društva Rdeča zvezda, ki slavi letos 50. obletnico svojega delovanja. Ker jubilej sovpada s 50-letni-co osvoboditve izpod nacifašizma, se je porodila zamisel, da bi ob tej priložnosti obnovili spomenik. Tako so se vaščani sestali, stopili v stik z nekaterimi arhitekti in se lotili dela. Očistili so obeležje, popravili tlak okrog spomenika in zidek, s katerim meji. Prispevke so zbrali po vasi in na kulturnih in drugih prireditvah, ki so jih v ta namen organizirah. S prostovoljnim delom so pripomogli k lepšemu videzu spomenika.
Svečanost bo popestril kulturni program s proseško godbo na pihala in domačim pevskim zborom RdeCa zvezda pod vodstvom Rada Miliča. Spregovorili bodo predsednik pripravljalnega odbora Rado Milic, zgo-niška županja Tamara Blažina, predsednik pokrajinskega združenja VZPI-ANPI Artmo Calabria ter podpredsednik deželnega sveta Fmlanije-Julijske krajine Miloš Budin. Ob zaključku bo starejša generacija simbolično predala oskrbo spomenika mlajšim rodovom. Starejši generaciji, ki je sodelovala pri gradnji spomenika, otvorjenega leta 1948, pripadata tudi vaščana Srečko Budin in Franjo Furlan, s katerima smo se pogovorili o spominu na takratno dobo.
Kdaj in kako je pravzaprav prišlo do te pobude?
»Zamisel je prišla na dan med sestankom Komunistične partije pri PirCevih kmalu po vojni, se pravi leta 1947. Nato smo jo posredovali vsej vaški skupnosti, ki jo je navdušeno sprejela in podprla.«
Kako so se potem dela konkretno začela?
»Na kraju, kjer danes stoji spomenik, je bila nekoč podrtija ter ozka pot z ostrim vogalom. Zgoniška občina je teren odkupila takratnemu lastniku in ga dala na razpolago vaški skupnosti za gradnjo spomenika. Prostor je bilo treba najprej krepko počistiti. Načrt je izdelal mojster v obdelovanju kamna Marega iz Kriza, ki je delo tudi stalno nadzoroval. Kamen in mogočni kapnik na vrhu spomenika smo dobili v javi pri BrišCah, pri Cahariji, ki nam ju je takrat posredoval brezplačno. Ostale stroške smo vaščani sami poravnali s prostovoljnimi prispevki. Nekako tako kot danes za popravila. Vsakdo je daroval kolikor je mogel. Nato smo vsi sodelovali pri čiščenju, obdelovanju kamna, postavitvi železne ograje. Vsakdo je imel svojo nalogo. Predvsem smo se srečevali ob nedeljah, kdor pa je imel veC Časa na razpolago, se je delu posvetil tudi med tednom. Na pomoč so nam kdaj pa kdaj priskočili tudi Križani.«
Na jutrišnji slovesnosti bo oskrba spomenika predana v rake mlajše generacije. Katero je sporočilo, ki bi ga radi s to simbolično gesto posredovali mladim?
»Naj tudi v prihodnosti Čuvajo spomenik, kot smo ga mi doslej, kajti spomenik ne pomeni samo lepega videza v vasi, ampak predstavlja predvsem del naše zgodovine. Imena, ki so vklesana v ploščo, so imena ljudi, ki so žrtvovah svoje življenje za svobodo in za vse to kar mi danes imamo. Tega ne smemo nikdar pozabiti.«	(BIS)
SLOVENSKO
MKNfr' STALNO GLEDALIŠČE
Gostovanje Kd Španski borci - Ljubljana
Miro Gavran
MOŽ MOJE ŽENE
komedija
Danes, 28. t. m., ob 20.30, jutri, _ _29. tjTL, ob 16. uri.
Izven abonmaja. ABONENTI lahko izkoristijo DODATNI KUPON!
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA
obvešča elane glavnega odbra SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 30. t. m., ob 20. uri v Trstu, v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20/II
KD RDEČA ZVEZDA
vabi na sreCanje-razgo-vor s
CIRILOM ZLOBCEM, BORISOM M. GOMBAČEM in MILOŠEM BUDINOM na temo
“ POGLED NA POLOŽAJ IN PERSPEKTIVE SLOVENCEV V NARODNO
MEŠANEM PROSTORU"
danes, 28. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Saležu.
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA, 28. oktobra 1995
SIMON
Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 16.59 - Dolžina dneva 10.21 - Luna vzide ob 11.09 in zatone ob 20.50.
Jutri, NEDELJA, 29. oktobra 1995
NARCIS
VREME VČERAJ OB
12. URI: temperatura zraka 16,7 stopinje, zračni tlak 1021,1 mb narašča, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,4 stopinje.
ROJSTVA , SMRTI IN OKLICI
RODILA STA SE:
Alessandro Brezovec in Giulia Santini.
UMRLI SO: 75-letna Natalina Flaccio, 81-letna Maria Soncino, 56-letna Loredana Desenibus, 85-letna Meri Svoboda, 65-letna Dinora Gojca, 35-letna Concettina Spaco-ne.
OKLICI: skladiščnik Alessandro Di Monte in uradnica Alessia Toffolet, delavec Davide Di Chiara in gospodinja Barbara Murro, slastičar Cristiano Gon in uradnica Rita Go-sdan, mehanik Davide Behar in čistilka Luana Flora, financar Nunziante Splendore in uradnica Maria Antonietta Luongo, uradnik Andrea Kosovel in uradnica Grazia Giuf-frida, agent javne varnosti Stefano de VValderstein in brezposelna Mihaela Isa-bela Stan.
[j LEKARNE
Od PONEDELJKA, 23. do NEDELJE, 29. oktobra
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
KDROVTE-K0L0NK0VEC Ul. Monte Semio 27 vabi na
SREČANJE
danes, 28. t. m., ob 20. uri.
Ob spremstvu Mariota Uršiča (avtorja in režiserja) se bosta v veselem razpoloženju srečala Miranda Caharija in Livio Bogateč.
Pridite, ne vam bo žal!
1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Gio-vanni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
SESLJAN (tel. 414068)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Terra e liberta«, r. Ken Loach, i. lan Hart, Rosana Pastor. Samo danes: 0.15 »Qual-cosa di cul... sparlare«, i. Julia Roberts, Dennis Quaid.
EKCELSIOR - 17.15, 19.45, 22.15 »Apollo 13«,
i. Tom Hanks.
EKCELSIOR AZZUR-RA- 16.00, 17.30, 19.00,
20.30,	22.00 »La seconda volta«, i. Nanni Moretti.
AMBASCIATORI -
15.30,	17.40, 19.55, 22.15 »Die Hard«, i. Bruce Wil-lis, J. Irons.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.10, 22.15 »Nove mesi - imprevisti d’amo-
re«, i. Hugh Grant, Robin VVilliams.
NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50,	20.00,	22.15
»Show Girls«, r. Paul Verhoeven.
NAZIONALE 3 -16.00,
18.00,	20.05,	22.15
»Movvgli - II libro della giungla«, i. Jason Scott
NAZIONALE 4 - 15.45, 17.40, 20.00, 22.15 »Batinan Forever«, i. Val Kil-mer, Tommy Lee Jones, Jim Carrey.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Desiderio di vizi«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00,
18.00,	20.00, 22.10 »Fren-ch Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline.
ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 »Al di la del-le nuvole«, r. Michelangelo Antonioni, i. John Malkovich, Sophie Mar-ceau, Kim Rossi Stuart.
LUMIERE - 16.30, 18.10, 20.20, 22.15 »Al di la delle nuvole«, r. Michelangelo Antonioni, i. John Malkovich, Sophie Merceau, Kim Rossi Stuart.
JI PRIREDITVE
SKD TABOR - Opčine - Prosvetni dom. Vsak Četrtek se ob 20. uri zbiramo ženske in dekleta krožka “OB PLETENJU SE KAJ...“Pridite!
KD in ZPZ I. GRBEC, Skedenjska ul. 124 vabita otroke in odrasle na POPOLDAN POSVEČEN MALI NIKI, ki bo jutri,
29.	t. m., ob 16. uri v društvenih prostorih. Marko Kravos bo predstavil svojo najnovejso otroško knjigo. Sodeloval bo otroški pevski zbor Vigred, ki ga vodi Eva Ciuk.
SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA vabi na video festival JAMBOREE 95. Predstava bo jutri, 29. t. m. v Kulturnem domu F.Prešeren v Boljuncu ob 15. uri. Toplo vabljeni vsi skavti in skavtinje, starši in prijatelji ter vsi tisti, ki imajo radi pristen skavtski popoldan.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek,
30.	t. m. na predavanje dr. Edija Kovača na temo "PREBUDITEV STARIH RELIGIJ NA BALKANU? VERSKI VIDIKI VOJNE V BOSNI”. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3 s pričekom ob 20.30.
SLOVENSKA PROSVETA v Trstu, Donize-tijeva ul. 3 vabi v torek,
31.	t. m., ob 18. uri na predstavitev knjige SLOVENSKO POMORSKO RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA OD TRSTA DO TIMAVE. Knjigo je napisal kap. Bruno Volpi Lisjak, izdala pa Mladika. Monumentalno zgodo-vinsko-etnolosko delo bo predstavil univ.prof. Jože Pirjevec.
a ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst obvešča cenjene člane, da je v uradu na razpolago tekst D.L. iz 16. aprila 1995, št. 297, člen 625, ki zadeva razpis za poučevanje v tujini (stalno učno osebje otroških vrtcev in sol vseh vrst in stopenj.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča univezitetne Študente (zadnji letnik: je-
! šfaW	pWš6k
Prosek 551 Tel. 251040
POSEBNA RAZPRODAJA
VSEGA BLAGA
S POPUSTI OD 30% DO 60%
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
zikoslovna smer, literani predmeti ali višja šola za prevajalce), da je v uradu na razpolago tekst razpisa selekcij za opravljanje funkcije asistenta italijanskega jezika v tujini za šolsko leto 1996/97.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča, da je urnik sprejemanja strank sledeč: vsak torek od 16.30 do 18. ure, Ul. Carducci 8, tel. St. 370301.
P] OBVESTILA
SLOVENSKO PASTORALNO SREDISCE v Trstu obvešča, da bo jutri, 29. t.m., ob 14.30 na mestnem pokopališču pri Sv. Ani vsakoletna slovenska masa za vse rajne, ki tam počivajo v pričakovanju vstajenja. Maševal in govoril bo Salezijanec g. Franc Pohajač.
DRUŠTVO KATOLIŠKIH PEDAGOGOV iz Slovenije bo predstavilo svoje delovanje na slovenskem šolskem podočju danes, 28. t. m., ob 16. uri na Ul. Donizetti 3. Vsi vljudno vabljeni Se posebno Solniki, ki se zanimajo za stike s svojimi kolegi.
UPRAVA OBČINE DO-
LINA obvešča, da bo javni sestanek v dvorani A.Grmek v Mladinskem krožku v Dolini v torek, 31. t. m., ob 20. mi.
KD SLOVAN - Padriče obvešča pevke in pevce, da se bo pevska vaja začela v torek, 31. t. m., ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Vabljeni!
BOOGIE-VVOOGIE,
sambo, merenge, pačanko ipd% bos mimogrede osvojil na tečaju latin-skoamariskih plesov v KD S. Škamperle na Stadionu l.maj od 4. novembra dalje. Po dve mi tedensko bo tečaj vodila koreografinja Mojca Horvat. Za informacije in vpis telefonirajte v večernih mah na
St. 572595.
TPPZ P. TOMAŽIČ - v
novih prostorih. Pevci, muzikantje, recitatorji se bomo srečali v petek,10.novembra, ob 20. mi v Partizanskem domu na PADRICAH St. 60 ob cesti Padriče - Bazovica .Novi pevci pridružite se!
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Tr-
stu razpisuje letos svojo studijsko štipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Stipendija bo znašala
2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno Studijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Stipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali v tržaško ali videmsko uni-vezo v akademskem letu 1995/1996. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/l.nadstr,, tel. St. 631203 ob četrtkih od 16. do 18. me. Rok zapade 30. novembra.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je na sedežu Sklada dvakrat tedensko na razpolago logopedinja. Informacije dobite vsak dan v dopoldanskem času, razen ob sobotah na tel. St. 040/212289.
SKLAD MIA CUK ob-
vešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov na vseh šolskih stopnjah. Informacije po tel. St. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času.
OBČINSKA UPRAVA
V DOLINI prireja tečaj slovenščine za občane, ki ne poznajo slovenskega jezika in bi se ga radi naučili. Tečaj bo potekal v večernih urah dvakrat tedensko pod okriljem Ljudske univerze. Vpisovanje vsak delavnik od 9.
do 12. ure v tajništvu občine, kjer bodo interesenti dobili tudi vse potrebne informacije o poteku tečaja. Rok vpisovanja zapade 11. novem-
Vira 1 QQR
UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da je za stanovanja z enim samim stanovalcem predvideno znižanje tarife davka za smetarsko službo. Zainteresirani morajo vložiti prošnje na občinsko upravo na zadevnih obrazcih do 15. novembra. Tiskovine za prošnjo lahko dvignejo v občinskem davčnem madu, kjer so jim na razpolago vse potrebne informacije.
VAS MIKA angleščina? Morda že obvladate osnove, a bi se radi Se izpopolnili? Ponujamo Vam možnost, da se ji približate sproščeno in udobno, primerno svojim željam in zahtevam, za razvedrilo ali uporabno dopolnilo svojega znanja. Ponudba velja predvsem za člane, dobrodošlo Vas čakamo na prvem spoznavnem srečanju v ponedeljek, 30. t. m., ob 18. uri na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20 ( v drugem nadstropju).
NOVOUSTANOVLJENI MePZ F.Venturini vabi na vajo vsak torek in četrtek ob 20.30 v Kulturni center A.U.Miro pri Domju.
SK BRDINA sporoča, da se nadaljuje telovadba v repenski telovadnici vsako sredo od 18. do 20. ure.
SKD I. GRUDEN - Nabrežina - Tudi letos se bomo dne 1. novembra primerno poklonili spominu rajnih. Zbrali se bomo ob 14.30 na nabrežin-skem trgu pred spomenikom padlim. Od tod se bomo podali na pokopališča in k obeležjem v naši okolici: 14.30 spomenik padlim v Nabrežini, 14.40 pokopališče v Nabrežini, 15. ura pokopališče v Sempolaju, 15.15 spomenik padlim v Sempolaju, 15.20 spomenik padlim v Praprotu,
15.30	spomenik padlim v Prečniku, 15.45 pokopališče v Mavhinjan, 16.15 pokopališče v Slivnem. Po spominskih svečanostih bo ob 17. uri sledil v Nabrežini na Radovičev! kmetiji tradicionalni “vahtič". Na družabnost vabi vse člane in prijatelje. Postregli Vam bodo z domačim prigrizkom, pečenim kostanjem in pristno kapljico. Odbor SKD I. Gruden.
SEKCIJA VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi in Piščanci vabi v sredo,1. novembra na počastitev padlih v NOB. Zbirališče ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Sodeluje MoPZ Tabor. Vabimo k številni udeležb* 1.
GLEDALIŠKA SKUPINA SKD TABOR vabi fante od 16. leta dalje, da se ji pridružijo. Se posebej dobrodošli bodo Openci. Srečanje bo v ponedeljek, 30. t. m., ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
SK BRDINA sporoča, da se bo pričel tečaj smučanja na plasični stezi v Nabrežini dne 7. novembra in bo ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure. Cas vpisovanja je Se v ponedeljek, 30. t. m. na sedežu Kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah od 19. do 20. ure.
SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 17., 18. in 19. novembra v Domu Brdina na Opčinah.
MALI OGLASI
V SREDISCU mesta prodam prostor za avto po ugodni ceni. Tel. St. 762886 od 19. do 21. ure. PRODAM Panda dan-
ce 900, letnik ’90, v izredno dobrem stanju, nove gume. Tel. na St. 220716 - popoldanske ali večerne ure.
PRODAM motorno kolo Grillo-Piaggio 50 kub. v odličnem stanju (skoraj nikoli rabljen). Tel. v večernih urah na št. 220525 (Katja).
PRODAM star morotni kopač PGS, 12 k.s., 533 kub dizelski motor Con-dor ter prikolico. Tel. št. 231704.
PRODAJAMO in dostavljano živalski gnoj v Gorici in okolici vsaj tri tone. Tel. St. 0336/388104.
SAMOJEDO mladiče z rodovnikom “Kla’s“ prodam. Tel. St. 040/229213.
PRODAM kanarčke Malinua, dobre pevce. Tel. na St. 220189 ob uri kosila in večerje.
PRODAM tri kovčke Samsonite. Tel. St. 571515.
V NABREŽINI, v neposredni bližini občinske palače, zasebnik daje v najem 42 kv. m velik pritlični prostor, komaj prenovljen, svetel, z zagotovljenim parkirnim prostorom, za urad, ambulanto, obrtniške in trgovske dejavnosti. Za informacije poklicati na tel. St. 040/200740 v popoldanskih in večernih urah.
DAJEM v najem opremljeno sobo v dolini Glinščice (Boljunec 149) starejši osebi, ki bi želela živeti pri družini in ne v domu za ostarele. Tel. St.
228193.
NUDIM individualne lekcije za osnovnošolske otroke. Tel. St. 381794.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu obvešča cenjene odjemalce, da nudi v svojih trgovinah v Ul. Flavia, Foscolo, v Miljah in v Centru Zeleni Market krizanteme po ugodnih cenah.
POHIŠTVO KORŠIČ -Danes, 28. oktobra in jutri, 29. oktobra vabimo vse na otvoritev prenovljene trgovine Pohištva Koršič v Ul. S. Cilino 38. Danes, 28. 10., ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Ennia Demarin, nastop pevske skupine "Musiča noster amor” in pozdravni "Na zdravje”.
GOSPA z izkušnjami nudi pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času.	Tel.	St.
0038667/31261.
PODJETJE išče Sest predstavnic/kov za prodajo v gasilskem sektorju. Za informacije tel. na St. 0338/320315.
IŠČEMO predstavnika ali trgovskega potnika izkušenega na področju elektro-materialov z znanjem slovenščine in italijanščine, z vozniškim dovoljenejem in avtomobilom, starejšega od 21
let. Teb st. 0368/930625.
V SESLJANU pri križišču se je dne 26. t. m. izgubila bela perzijska mačka z rodovnikom ter z ovratnico z zelenim zvončkom. Tel. št. 291371 - nagrada.
PODARIMO simpatičnega psička majhne rasti. Tel. št. 200865 ali 200071.
PIVNICA pri Nadji v Boljuncu - vsak petek zvečer vas vabi na pokušnjo naravno točenega piva iz soda (“a ca-duta“).
OSMICA v Dolini pri Mariu Žerjalu.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini St. 8. Toti belo in črno.
PRI KOVAČEVIH za
cerkvijo v Doberdobu je zopet odprt Kmečki turizem. Vabljeni!
PRISPEVKI
V spomin na Rudija Lanza daruje družina Ceh
50.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V Četrtek, 26. t. m. je z odliko diplomirala na tržaški univerzi iz političnih ved
Dana Svetina
Novemu doktorju Čestitajo
mama, tata, sestra Tanja in nona
V	spomin na Lojzko Corossez-Fais darujejo so-vaSčanke 50.000 lir za MoPZ V. Vodnik in
50.000	lir za AGMEN.
Popravek: V spomin na
drago Santino Ferluga, ki bi danes, 28. t.m., praznovala 80.rojstni dan, daruje Lado Ferluga
100.000	lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
V	spomin na Albina Skerka daruje Zofka Radovič 25.000 lir za Sekcijo VZPI-ANPI Devin -Nabrežina.
Ob 7. obletnici smrti moža in očeta daruje Elda Trampuž in otroci 50.000 lir za Sekcijo VZPI-ANPI Devin-Nabrežina.
V	spomin na Albina Skerka daruje N.N.
50.000	lir za nove slike v slivenski cerkvi.
V	spomin na tovariša Albina Skerka darujeta Tamara in Zvonko Simo-neta 50.000 lir za obnovitev spomenika NOB v Saležu.
Ob 10. obletnici smrti drage mame Lojzke daruje hčerka Majda z družino 30.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah in
30.000	lir za SKD Tabor.
Roza in Frane Stopar
darujeta 170.000 lir za vzdrževanje Doma na Brdi-ni.
V	spomin na predragega moža Kamila Košuta in tasta Antona Košuta daruje Marta z družino
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V isti namen daruje sestra Marica
10.000	lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
V	spomin na Mariota Verša darujeta žena Albina in hči Rosana 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Proseka in 50.000 lir za SD Primorje.
V	spomin na Rudija Lanca daruje Milka Glavina 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Gospoda sem iskal in uslišal me je.
Za vedno nas je zapustila naša draga
Marija Soncino vd. Lozej
Žalostno vest sporočajo
svojci
Opčine, 28.10.1995
Ob bridki izgubi dragega oCeta izrekajo občuteno sožalje podpredsedniku Bogdanu Petelinu
upravni in nadzorni odbor Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje
Ob izgubi oCeta Viktorja izrekajo iskreno sožalje Bogdanu Petelinu
uslužbenci Credit Date
Odborniki, trenerji, plavalci in drugi elani Plavalnega kluba Bor sočustvujemo s svojim predsednikom Bogdanom Petelinom in njegovo družino ob bridki izgubi dragega očeta.
RAZSTAVA / V GALERIJI OB KINU V1TTORIA
Zelo uspešen start likovne sezone Exit
Razstavljajo mladi umetniki Herman Kosič, Alesaandra Bernardis in Michele Drascek
Res številni obiskovalci so se predsinoCi udeležili odprtja nove razstave v galerijskih prostorih ob kinodvorani Vittoria na goriskem Travniku in hkrati odprtja likovne sezone združenja Exit, ki se je v minulih letih že uveljavilo v mestni kulturni srenji zaradi iskateljskega duha in sveže, nekonvencionalne ponudbe na likovnem področju. Za novo sezono, ki je že tretja v prostorih kina Vittoria, so izbrali tri mlade goriške umetnike. Dva sta Goričana, Herman Kosič in Michele Drascek in imata za sabo že nekaj razstavnih izkušenj, za Alessandro Bernardis iz Tržiča pa je to prva javna predstavitev.
Ob odprtju razstave je pozdravila Emanuela Uc~ cello, likovna kritičarka in ena od nosilnih sil združenja Exit. Zahvalila se je družbi Transmedia in upravi kina Vittoria, ki
sta že tretjo sezono zapored dali na razpolago svoje prostore za likovne dejavnosti Exita. S tem je Gorica pridobila nov prostor za kulturno dogajanje, ki je Se posebej zanimiv, saj omogoča zaradi povezovanja raznih kulturnih zvrsti, likovne in filmske umetnosti pa tudi glasbe, srečevanje Širšega kroga ljudi.
Emanuela Uccello je nato predstavila prvo razstavo, ki se nekako navezuje na prejšnje izkušnje Exita. Združenje se je v minulih sezonah usmerilo predvsem na predstavljanje sodobne umetnosti in novih iskateljskih oblik izražanja. Tokrat so se osredotočili na slikarstvo in sicer na tri mlade umetnike in domačega okolja, ki jih povezuje rdeča tematska nit pozornosti na človeka ozrioma človeški lik. Pod nekoliko ironično-provokativnim naslovom Kdo se boji slikarstva? (v italijanščini
je tudi rima:»Perche la pittura fa tanta paura«?) se skupaj predstavljajo trije med najzanimivejšimi umetniki mlajše goriške generacije, ki jih je pred to razstavo v poletnih mesecih zbližalo in povezalo že skupno sodelovanje pri pesniških in glasbenih večerih.
Povedati gre še, da je primemo glasbeno kuliso za odprtje razstave nudil posnetek originalne, nalašč za to priložnost zložene glasbe skupine mladih goriških muzici-stov. Skupina, ki jo sestavljajo P. Bumbaca, O. Duiz, P. Pintar in D. Sfili-goi, se bo v živo predstavila na'koncertu, ki bo v razstavnih prostorih prihodnji četrtek, 2. novembra, po predvajanju filma iz Kinoateljejeve sezone Gorica kinema.
Na sliki (Fotostudio Reportage) z leve: Drascek, Bernardis in Kosič ob odprtju razstave v kinu Vittoria
r KINOATEUE n
Nova
številka
filmske
revije
Spored sezone Gorica kinema
Te dni je izšla nova številka glasila Kinoa-telje, ki je brezplačno na razpolago obiskovalcem filmskih predstav v kinu Vittoria. Nova številka prinaša spored sezone Gorica kinema v naslednjem mesecu in članke s poglobitvami s filmskega področja. Med temi gre omeniti prispevka Haralda VVeisa o Kenu Loachu - poslednjem levičarskem režiserju in o poetskem filmu Pier Paola Pasolinija, medtem ko je Nadja Rebec avtorica prispevka o znast-veni fantastiki.
Prispevek o angleškem režiserju Kenu Loachu (njegov film “Piovono pietre” je bil lani v Gorici dobitnik nagrade Sergio Amidei za scenarij) se neposredno navezuje na sezono četrtkovih filmov v kinu Vittoria. Prihodnji teden bo namreč Kinoa-teljejev spored predstavil zadnji Loachev podvig, film “Land and Freedom” (“Terra e liberta”), ki pripoveduje o španskih Mednarodnih brigadah leta 1937 in o spopadih med stalinisti in anarhisti.
V novembru bo spored Gorica kinema ponudil še sledeče filme: “La ceremonie” (“II buio nella men-te”) Clauda Chabrola -9. nov., “Exotica” Atoma Egoyana - 16. nov. in “Dolores Clai-borne” (“L’ultima eclissi”) po romanu Stephena Kinga - 23.
MLADI / PO ODCEPITVI OD SKUPINE "GORiZIAGIOVANE"
Nastalo je novo združenje “Zuf de žur”
Izdajali bodo trijezično glasilo in se zavzemali za dialog med vsemi goriškimi etnijami
V Gorici se je konstituiralo novo združenje “Zuf de žur”. Gre za skupino, ki je že dve sezoni izdajala istoimensko trijezično glasilo in je doslej delovala v sklopu združenja “Gorizia-giovane”. Sedaj so sklenili, da uberejo vsak svojo pot: združenje “Goriziagiova-ne” se naslanja predvsem na občinske strukture in bo delovalo predvsem kot nekakšen občinski urad za mlade. Ostali pa se nočejo za peščico javne pomoči prilagajati političnim pogojevanjem in se odpovedati svobodnemu snovanju.
Združenje namerava obnoviti izdajanje lista “Zuf de žur”, ki je bil med pobudniki akcije za odpravo mreže na meji pred severno železniško postajo. List naj bi bil še naprej glasilo mirovniške, ekologistične in solidarnostne kulture, zavzemal se bo še posebej za dialog in sodelovanje med različnimi narodnostmi in kulturami. Poleg te-
ga so med cilji združenja-tudi druge dejavnosti na kulturnem in družbenem področju, vedno s ciljem ovrednotenja etnične in jezikovne kompleksnosti go-riškega prostora.
“Zuf de žur” je tudi ime ansamblu, ki izvaja zani-
mivo etnično glasbo. V prejšnjih dneh je ansambel nastopil na prazniku ob prihodu ladje Altair združenja Greenpeace v Trst (na sliki), iste, ki je v naslednjih dneh bila žrtev surovega napada francoske mornarice v pristanišču v
Brindisiju.
Vsi, ki želijo sodelovati v združenju, se lahko javijo na sedežu v Kapucinski ulici 21 ob ponedeljkih, sredah in petkih po 21. uri ali tel. 537089 vsak dan dopoldne ali v ponedeljek zvečer.
DOBERDOB / ČIŠČENJE OKOLJA
tov na opadke M kvarijo Kras
Akcijo prireja občinska uprava na pobudo društva Kremenjak
Jutri bo v Doberdobu akcija čiščenja Krasa, ki so jo poimenovali “Lov na odpadke”. Doberdob-ska občina ima že nekajletno tradicijo v tem smislu. Prejšnje akcije so se dobro obnesle in udeležba je bila več kot zadovoljiva. Tokrat je zamisel prišla iz vrst društva Kremenjak iz Jamelj, občinska uprava pa je takoj sprejela predlagano zamisel in si je prevzela dolžnost, da poskrbi za koordinacijo akcije in za pokroviteljstvo.
Odbornik Gergolet nam je povedal, da so na akcijo povabili vsa domača društva in še tri društva iz Laškega, ki so s svojo organizirano dejavnostjo zelo blizu problematiki okolja na Krasu. To so WWF iz Tržiča,
KINO
GORICA
VITTORIA 18.00-20.00-
22.00	»Die hard (Duri a morire)«. Igrajo Bruce Wil-lis, Jeremy trans, Samuiel L. Jackson. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-
22.00	»Fermo posta«. Rež. Tinto Brass. Prepovedan mladini pod 18. letom.
TRZIC
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »La seconda volta«. Rež. Mimmo calo-presti. Igrata Nanni Moretti in Valeria Bruni Tede-schi.
S ČESTITKE
V družino Juretič je pri-vekal	prvorojenček
MIRKO. Mamici Tamari in očku Valentinu iskreno čestitajo, malemu Mirku pa želijo obilo sreče in zdravja v nadaljnem življenju, člani in prijatelji KD Briški gričiz Steverja-na.
H ŠOLSKE VESTI
GLASBENA MATICA
prireja tečaj za JAZZ GLASBO. Vpisi in informacije na tajništvu šole v ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka od 14. do 17. ure (tel. 531508).
Bi____________IZLETI
SPD GORICA vabi jutri v Benečijo na Burnjak, praznik kostanja, ki ga prireja Planinska družina Benečije v Črnem vrhu. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče ob 9.15 na Travniku. Poleg družabnosti v popoldanskem času bo dopoldne še krajši pohod s Črnega vrha na Vogu.
KULTURNI KROŽEK “TERRA” priredi jutri izlet na Sabotin po slovenski strani. Izlet je posebej primeren za ljubitelje narave. Prijave po tel. 32273. Odhod bo ob 9.45 s parkirnega prostora pri Rdeči hiši.
ACLI iz Ronk in “Marcia-tori deli’ Olmo” iz Selc.
Zbirališče bo jutri ob
9.30	pred županstvom. Vsaka ekipa bo dobila zemljevid in bo počistila del, ki ji bo namenjen. Doberdobska občinska uprava bo poskrbela za odvažanje odpadkov, za vreče in za rokavice. Akcija se bo predvidoma zaključila okoli 13. ure. V občinskem parku bo nato krajša družabnost. Odbornik Gergolet nam je tudi povedal, da si želi udeležbo šolske mladine, kajti bodoče generacije bodo tiste, ki bodo najbolj zasute z odpadki in jih je zato treba vzgojiti k spoštovanju narave. Prijazen odnos do okolja mora namreč postati del kulture sodobnega človeka.
MJ
H RAZSTAVE
V	GALERIJI KINA VITTORIA je na pobudo likovnega združenja Exit postavljena razstava slikarjev Alessandre Bernardis, Micheleja Drascka in Hermana Kosiča. Na ogled bo do 12. novembra po urniku kinodvorane.
V	SINAGOGI v Asco-lijevi ulici je do jutri, 29. t.m., odprta fotografska razstava o Jeruzalemu. Fotografije so delo Duby Tala in Moni Haramati. Ogled: danes med 16. in 19. uro, jutri med 10. in 13. uro.
V	GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE razstavlja samo še danes svoja dela slikar Krištof Zupet. Ogled po umiku knigame.
V	NEKDANJIH ZAPORIH na GORISKEM GRADU je do 12. novembra odprta retrospektivna razstava grafika Virgilia Malnija. Ogled: delavniki 9.30-
12.30	in 14.00-17.00, nedelje in prazniki 10.30-
12.30	in 14.00-18.00. Ob ponedeljkih zaprto.
ČRPALKE
Danes popoldne in jutri bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi 14 ESSO - Ul. L. Isonzo 77
MONTESHELL - Ul. Aquileia 20
ERG - Ul. sv. Mihaela 35
AGIP - Ul. Trieste 174
TRŽIČ
MONTESHELL - Ul. Boito, 43
IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich
ROMKE
AGIP - Ul. Redipuglia
KRMEN
AGIP - Drev. V. Giulia
GRADIŠČE
MONTESHELL - Ul. Trieste
ŠKOCJAN
AGIP - Ul. Battisti (Pie-ris)
MARJAN
AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste 33
J PRIREDITVE
SPD GORICA prireja 12. novembra martinovanje v lovski koči na Kremancah nad Renčami. Prijave na sedežu ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure. Ob zadostnem številu udeležencev bo zagotovljen avtobusni prevoz.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja 19. novembra večerjo ob martinovanju v gostišču Fogolar v Gallianu pri Čedadu. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do 8. novembra. Zaradi praznikov bo dežurstvo na sedežu 3. novembra.
MARTINOVANJE bo 11. novembra v domu na Bukovju, v priredbi KD Briški grič. Prijave in informacije na sedežu od ponedeljka do petka od 20. do 21. ure in pri Maji Humar (tel. 884187) in Emanueli Juretič (81163).
KD OTON ZUPANČIČ prireja martinovanje 4. novembra v domu A.Budal v Standrežu. Vpisovanje pri Marti (tel. 21407).
^ OBVESTILA
CICEKLUB sporoča, da bo prihodnje srečanje v ponedeljek, 30. oktobra, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
SKD KREMENJAK iz Jamelj prireja plesne vaje za otroke in odrasle. Prijave pri Milki Pahor tel. 419993 ali pri odbornikih društva.
OBČINA SOVODNJE OB SOCI sporoča, da so stopili v veljavo novi urniki občinskih uradov za stranke: 1) anagrafski urad, tajništvo in knjigovodstvo: od ponedeljka do petka 8.00-9.30 in 12.00-13.30; ob sredah tudi 15.30-18.00; ob sobotah 9.00-12.00; 2) tehnični urad: ob torkih in četrtkih 12.00-
13.30,	ob ponedeljkih in sredah 16.00-18.00. Občinska knjižnica deluje ob torkih in četrtkih od 10.00 do 12.00; ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.00 do 18.00.
SGZ GORICA je odprlo svoje okence na sedežu Zadružne kreditne banke v Doberdobu. Članom s tega območja je na razpolago ob sredah od 14. do 15.30.
SPD GORICA - SMUČARSKI ODSEK prireja od 27. oz. 29. decembra do 2. januarja zimovanje v Cerknem. Zaradi rezervacije hotela se prijave zaključijo 30. oktobra. Prijave na sedežu društva (tel. 33029) ob sredah od 11. do 12. in četrtkih od 19. do 20. ure.
II LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Michele, tel. 21074 530268.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 48278
POGREBI
Danes: 8.30, VValter Di Biaggio iz splošne bolnišnice; 10.00, Bruno Švab iz splošne bolnišnice v Staran-can; 10.00, Nicolina Cumar iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče; 11.30, Andreana Cemic v cerkvi v Standrežu in na na tamkajšnje pokopališče; 13.15, Stefania Peca por. Billings iz splošne bolnišnice v Moš.
GORICA
Sobota, 28. oktobra 1995
GORICA / SLOVENSKA OBČINSKA KONZULTA
GORICA / SREČANJE KDC-SGV
NOVICE
Več sodelovanja med upravami
Sedanje razprtije zaostrujejo probleme šole Konzulto proti financarski šoli no letališču
Konzulta za vprašanja slovenske manjšine pri Goriški občini je ponovno obravnavala žgoča vprašanja slovenskega šolstva v Gorici pa tudi druge aktualne probleme. Seja je bila priložnost za obračun opravljenega dela v prvem dvomesečnem obdobju delovanja konzul te, ki se je morala'že takoj soočiti s problemom neustrezne namestitve srednje šole Ivan Trinko. Ta je bila ena glavnih tem razgovora z Zupanom Va-lentijem in odbornico za šolstvo Franciosovo. Predsednik konzulte Pavšič je povedal, da sta mu upravitelja na srečanju ponovila že znana stališča občinske uprave, ki kot alternativo sedanjim prostorom predlaga še manj sprejemljivi rešitvi, kot sta Ločnik ali šolski center v Ul. Puccini. S tem v zvezi je Marko Marinčič, kot predstavnik konzulte v koordinacijskem odboru za vprašanja šole, poročal o srečanju s šolskim skrbnikom. Slednji predlaga vrnitev šole v Kapucinsko ulico, kjer mora občina prej izvesti vsaj najnujnejša popravila, ali pa njeno preselitev v Ul. Marconi.
Člani konzulte so negativno ocenili dejstvo, da se posledice sporov med javnimi upravami prenašajo na slovensko šolo, ki zaradi tega močno trpi. Dokaz tega je tudi problem selitve slovenske sekcije ITI, o čemer so se predsednik Pavšič in podpredsednik Paulin in predstavnika Sindikata slovenske šole pogovarjali s predsednico Pokrajine Marcolinijevo in odbornikom za šolstvo Tava-
gnuttijem. Glavna ovira, ki še preprečuje selitev sekcije ITI v šolsko središče, je spor z Občino glede najemnine. Pavšič je povedal, da so vzeli na znanje obljubo Marcoli-nijeve, da bo za rešitev spora sklicala sestanek s šolskim skrbnikom in občinskimi upravitelji. Potrebo po usklajevanju stališč raznih uprav bo prej omenjeni koordinacijski odbor postavil tudi na srečanju s prefektom, ki ga bodo obiskali v kratkem.
Pavšič je poročal še o drugih temah sestanka z županom: slovenski prisotnosti v pripravah na tisočletnico Gorice, reviziji pravilnika konzulte, prisotnosti slovenskega predstavnika v komisiji za toponomastike, dodelitvi
prostora na občini, ki bi bil namenjen konzulti.
Na seji je bil še govor o ureditvi nedokončanih prostorov v osnovni šoli v Ul. Brolo. Občina je bila dosleh gluha na vse vloge didaktične ravnateljice, zato se bo za rešitev problema zavzela tudi konzulta.
Konzulta je obravnavala tudi aktualno vprašanje financarske šole in potrdila svoje že v prejšnjem mandatu sprejeto stališče proti gradnji na letališču. S tem v zvezi je v teku zbiranje podpisov za tri referendume, na katerih bi se goriški občani izrekli o tem vprašanju. Člani konzulte podpirajo to akcijo in vabijo občane, naj čim prej podpišejo zahteve za tri občinske referendume.
r TRŽIČ / OBLJUBA ENELA n
Elektrarna na plin?
Pogoj je realizacija plinske centrale Snam
Ce bodo v Tržiču realizirali plinski terminal družbe Snam, se družba Enel obvezuje, da izvede prestrukturiranje 3. in 4. enote tržiške termoelektrarne. Ti danes delujeta na plinsko olje, ki je vir nevarnega onesnaževanja, ko pa bi realizirali plinski terminal, bi za pogon elektrarne lahko uporabljali dosti manj onesnažujoči metan. Zagotovilo v tem smislu sta včeraj generalni direktor Enel inž. Chizzolini in odgovorni za zunanje odnose inž. De Felice dala tržiškemu županu Persiju in podžupanu Altranu. Predstatvnika Enel sta obiskala Tržič in se s predstavnikoma občine pogovarjala o načrtu družbe Snam za orjaški plinski terminal, na katerega uprava gleda z zanimanjem a tudi z upravičeno zaskrbljenostjo za vpliv v okolje. Družba Enel je tudi sama zainteresirana za načrt, saj je z Nigerijo podpisala dvajsetletni sporazum za dobavo plina za centralo v Montaltu di Castro, ki so jo iz nuklearke spremenili v termoelektrarno na plinski pogon. Predlog o plinifikaciji elektrarne je izredno zanimiv, saj bi občutno zmanjšal onesnaževanje.
Bosna potrebuje jamstvo EZ za obstoj in razvoj
Namesto Cosinija Giovonardi
Udeleženci srečanja med delegacijama italijanskega KDC in bosanske SGV (Fotostudio Reportage)
Na obisku v Gorici se je včeraj mudila delegacija političnega gibanja SGV iz Bosne, pod vodstvom člana predsedstva BiH Mirka Pejanovića. V delegaciji pa so bili še član akademije in univerzitetni profesor Ljubomir Berbero-vič, članica predsedstva gibanja Tanja Mijatovič ter tajnica gibanja iz Tuzle Spomenka Mičiti. Gosti so prišli v Gorico na povabilo krščanskodemokratske-ga centra (KDC-CCD) in bi se morali sestati z vsedržavnim tajnikom tega gibanja Pierferdinandom Casinijem. Namesto Casi-nija je na srečanje prišel načelnik te skupine v poslanski zbornici Carlo Giovanardi, gostitelji pa so bili lokalni predstavniki KDC. Na opoldanskem srečanju z novinarji je Giovanardi objasnil pomen srečanja predstavnikov strank, ki sta si
ideološko zelo sorodni in namen, da se sodelovanje razširi tudi na druge sogovornike (n.pr. na Bavarsko krščansko zvezo), ki bi lahko pomagali v utrjevanju miru v Bosni in Hercegovini, pri gospodarski obnovi in predvsem pri vzpostavljanju take demokratične ureditve, ki bi zagotavljala sožitje različnih narodov. Pejanovič je poudaril, da SGV (Srpsko gradjansko vijeće) zagovarja obstoj in razvoj Bosne in Hercegovine kot multietične države, ki pa jo je treba na mednarodni ravni zaščiti pred apetiti Beograda in Zagreba. Prvi korak bi bil že v tem, da bi BiH po izrednem postopku priznali status pridružene članice EU. Bosna je, po mnenju prof. Berberoviča, preizkusni kamen urejanja odnosov v Evropi in v svetu nasploh.
Podpisi za tri refrendume proti financarski šoli
Kot smo v Primorskem dnevniku napovedali že včeraj, so odbor za varstvo in razvoj letališča ter razne stranke in skupine, ki nasprotujejo gradnji financarske šole-vojašnice na letališču, dali pobudo za tri občinske referendume o tem vprašanju. Občani naj bi se izrekli o gradnji na letališču, o prodaji dela zemljišča, ki je last Goriške občine in o tem, ali naj občina krije strošek za urbanizacijska dela v korist vojašnice. Podpise bodo zbirah tudi danes ob kostanjadi, ki jo prirejajo trgovci s Koma in sosednih ulic in klub “Amid del Tajeto”. Mizico za referendume bodo postavili na Komu (pri drogeriji Degehardt) danes od 17. do 20. ure, jutri dopoldne pa od 10. do 13. ure pred slaščičarno Sco-rianz na istem trgu. Referendumske pole lahko podpišejo polnoletni goriški občani.
Predlogi za “Zvezde za delo”
Konec meseca poteče rok za predstavitev predlogov za priznanja - Zvezde za zasluge na delu za leto 1996. Prizanja se podeljujejo odvisnim delavcem in uslužbencem javnih ustanov, funkcionarjem sindikalnih in dragih združenj, upokojencem, delavcem na začasnem delu v tujini, ki so se izkazali po pridnosh, vztrajnosh in vestnosh. Kandidati morajo bih italijanski državljani. Predloge je treba poslati do 31. oktobra na Deželno nadzomištvo za delo ul. Carducci 20 v Trstu.
Natečaj za 503 mesta didaktičnega ravnatelja
Šolsko skrbništvo opozarja, da je v prilogi Uradnega hsta št. 78 z dne 10.10.1995 objavljen javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za 503 mesta didaktičnega ravnatelja. Prošnje je treba dostavih v roku 30 dni od objave razpisa Glavnemu ravnateljstvu za osnovne šole pri ministrstvu za šolstvo.
Semeniško ulico so končno odprli za promet
Odprtje kakih petdeset metrov dolgega odseka ulice ne bi zaslužilo posebne pozomosh, ker pa je govor o Semeniški ulici, menimo, da velja stvar zabe-ležiti. Ce ne drugega zaradi številnih protestov in polemik glede trajanja del za obnovo vodovodnega in plinskega omrežja, pločnikov in tiaka. Uhca je bila zaprta od prvih mesecev letošnjega leta, v teh dneh pa je spet odprta prometu.
V Tržiču bodo uničili žarišče nevarnih tropskih komarjev
Pred dnevi so na območju Tržiča ugotovih prisotnost posebne vrste komarja, ki je sicer doma v tropskih in subtropskih območjih Afrike in Azije, kjer je med prenašalci nevarnih bolezni. Na županstvu v Tržiču je bilo včeraj srečanje med upravitelji, predstavniki Dežele in Zdravstvene ustanove, kjer so razpravljah o prisotnosh te potencialno nevarne vrste žuželke ter o ukrepih za uničenje žarišča. Ugotovih so, da trenutno ni neposredne nevamosh za prebivalstvo, da pa bo treba ob upoštevanju izkušenj iz dragih krajev poskrbeh za ustrezno di-zinfekcijo. Aedes albopictus, tako je namreč znanstveno ime komarja, so odkrili v odlagališču odra-bljenih avtomobilskih plaščev pri Moščenicah.
JAMLJE / VČERAJ ZJUTRAJ V SREDIŽCU VASL TIK OB DR2AVN1 CESTI
KRONIKA / V ČETRTEK PONOČI V ŠEMPETRU OB SOCI
Ogenj povsem uničil kiosk na dvorišču gostilne Pahor
Poleg strukture so zgoreli tudi gospodinjski stroji in opremo
Dokaj nemirno noč oziroma jutro so včeraj preživeli v Jamljah, kjer so plameni povsem uničili vrtni kiosk pri gostilni Pahor, v samem središču vasi, tik ob državni cesti in nedaleč od karabinjerske vojašnice. Ogenj je poleg kioska uničil tudi nekaj gospodinjskih strojev in vso opremo, ki je bila spravljena v prostoru v pričakovanju na novo poletno sezono. Prav tako so plameni ožgali tudi nekaj dreves v neposredni bližini.
Tržiski gasilci, ki so jih poklicali v Jamlje ob 4.40, so bili na delu kaki dve uri. Od domačinov smo izvedeh, da so kiosk zaprli že prejšnji mesec, ob koncu poletne sezone. V teku je preiskava o vzrokih požara.
Na mestu, kjer je bil poletni kiosk je ostalo le pogorišče (Fotostudio Reportage)
V nilotki ava zgorela Mfetna stanovalka
Materi je skušal zaman pomagati 50-letni sin
Srhljiva nesreča se je v četrtek zvečer.zgodila v Šempetru ob Soči. V stanovanjski prikolici (rulotki) je živa zgorela 84-letna Clarice Piccoli. Kljub hitremu posegu gasilcev je od prikolice in od njene priletne stanovalke ostalo bore malo. Nesreča se je zgodila nekaj po 22. uri na travniku ob koncu ulice Oberdan, kjer je družina ponesrečenke začasno stanovala v dveh prikolicah v pričakovanju dograditve hiše. V manjši rulotki si je uredila dom Clarice, v drugi, nekoliko večji, pa 50-letni sin Bruno s snaho Auroro.
Na nesrečo je z lajanjem opozoril pes okrog 22.30, vendar je bilo že prepozno. Iz ru-lotke je uhajal dim in ko
je Bruno Piccoli skušal odpreti vrata, so ga oplazili plameni. Stanovalci bližnjih hiš so takoj poklicali pomoč, vendar pa stanovalki niso mogli več pomagati, saj je v
stanovanjski prikolici dobesedno zoglenela. V teku je preiskava, ki naj bi pojasnila vzroke požara. Domnevati je mogoče, da je požar izbruhnil po nesreči, morda zaradi pregretja peči ali vnetja materiala, ki je bil v neposredni bližini plinske pečice, ki so jo v rulotko namestili samo nekaj ur prej. Prostor pa v stanovanjskih prikolicah nikoli ne ostaja in je vse nekam utesnjeno.
Družina Piccoli se v poletnih mesecih seli iz kraja v kraj (imajo namreč potujoče zabavišče), v zimskih mesecih pa se vrača v Šempeter, kjer, kakor smo uvodoma zapisali, gradijo hišo.
Na sliki (Fotostudio Reportage) žrtev požara Clarice Piccoli
rr PRIVATIZACIJE / KOLEDAR h
SDGZ / Z OBČNEGA ZBORA SEKCIJE ZA TRGOVINO NA DROBNO
Zelena luč za prodajo prve transe Enija
RIM - Ministrski odbor za privatizacije je včeraj določil okvire za ceno delnic družbe ENI, ki jih bo zaklad v okvira prve tranše privatizacije naftno-ke-mijskega velikana ponudil na trgu. Cena posamezne delnice se bo gibala med 5.250 in 6.000 lirami, celotna transa v prodaji pa bo veljala 10 tisoč milijard lir. Dokončna cena bo znana v nedeljo, 19. novembra, naročila bodo sprejemali od 6. do 17. novembra, javna prodaja pa se bo začela 21. novembra.
Vrednost koncema ENI, ki sodi med največje tovrstne grupe na svetu, je ocenjena na 50 tisoč milijard lir. Po včerajšnji določitvi razsežnosti prve tranše privatizacije in njenega koledarja, je zdaj grupa, ki jo je bil osnoval Enrico Mattei, pripravljena za vstop na borzo, in to z bilanco, ki se je lani po zaslugi temeljite preosnove koncerna zaključila z rekordnim presežkom v vrednosti 3.521 milijard lir. Po zagotovilih vlade obeta prodajna operacija velik uspeh, med novostmi pa je posebno pomembno jamstvo proti znižanju vrednosti delnic, ki ga bodo deležni najbolj zvesti delničarji.
PON TOR SRE ČET PET
1162,1	1162J9	11579	1142,3 1143,3
j ———aIHIM
ADRIA AIRWAYS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
NOV ZIMSKI VOZNI RED
(od 29.10.1995 do 30.3.1996)
NOVOSTI! NOVOSTI! NOVOSTI!
Rodno linijo
Z novim voznim redom uvajamo novo redno linijo v Amsterdam s prvim letom 16. decembra. V nizozemsko prestolnico bomo leteli enkrat tedensko ob sobotah. V Kopenhagen letimo ob sredah namesto ob torkih (sobotni let ostane nespremenjen), v Frankfurt je poleg sobotnega popoldanskega tudi dopoldanski let. V London letimo tudi ob ponedeljkih, v Moskvo dodatno ob torkih, v Tirano pa tudi ob nedeljah.
Čarterske linije
Kot že nekaj zim doslej bomo tudi letos Ljubljano s čarterskimi leti povezali z Gran Canario in Tenerifami in sicer ob sobotah; ponovno smo oživeli tudi čarterske polete v Tel Avhr ob petkih.
Prodaja po telefonu
Dobrodošla novost e tudi telefonska prodaja letalskih vozovnic s plačilnimi karticami: eurocard, kmečko kartico in american express. Poteg tega vam vozovnico lahko na vašo željo dostavimo na zahtevani naslov za minimalno doplačilo.
S plačilnimi karticami tudi na letalu.
S plačilnimi karticami boste odslej lahko kupovali tudi brezcarinsko blago na naših letalih.
Izboljšave v potniški kabini letala in postrežbi
Ker si želimo izboljšati kakovost naših storitev, pripravljamo izboljšave potniškega servisa in potniške kabine na vseh tipih letal.
Uvajamo porcelansko posodo in kovinski pribor. Na določenih rednih linijah bomo potnikom postregli s toplimi obroki. Letala bomo opremili z novimi kuhinjami za pripravo toplih obrokov in garderobno omaro. Z zmanjšanjem števila sedežev v potniški kabini bomo nudili več prostora za ročno prtljago in obleke ter pridobili večji razmak med sedeži in tako poskrbeli za večje udobje potnikov.
Tri smeri delovanja za čim učinkovitejše reševanje težav
Novi predsednik je Ervin Mezgec
TRST - Člani sekcije za trgovino na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju so se preteklo sredo zbrali na občnem zboru v Prosvetnem domu na Opčinah. Predsednik Egon Meden in tajnik Ervin Mezgec sta v svojih poročilih številnim udeležencem (na posnetku - foto Križmančič) razčlenila delovanje sekcije v zadnjih dveh letih od zadnjega občnega zbora in okoliščine, v katerih se je to delovanje razvijalo.
Trgovci so se morali soočiti s celo vrsto problemov, ki so prizadeli gospodarstvo, ob tem pa so imeli vrsto specifičnih težav. Ob splošni gospodarski krizi, uvedbi tim. minimum tax in poostritvi drugih davkov ter nenazadnje ob vojni na Balkanu, ki je nahuje prizadela prav krajevno trgovino, so se morali trgovci soočiti Se s prodorom velike distribucije. Prav to je s postopnim staranjem in upadanjem prebivalstva povzročilo zapiranje obratov v raznih sektorjih, še posebno na živilskem področju.
Naši trgovci pa niso izgubili upanja vase, v svojo profesionalnost in vztraj-
nost. Kot je izhajalo iz tajniškega poročila, je odbor sekcije razvil svojo dejavnost v tri smeri: v stike z občinami in ustanovami, v sodelovanje z ostalimi stanovskimi organizacijami in v samostojno sindikalno delo. Odbor se je npr. skupaj z ostalimi trgovskimi organizacijami vključil v odbor za ukinitev zloglasne mimimum tax.
Pomembni so bili stiki s tržaško in drugimi občinskimi upravami, s pristojnimi odborniki za trgovske davščine in tako rekoč prvo »zgodovinsko« srečanje s tržaškim županom II-lyjem. Sodelovanje z okoliškimi občinami pa je teklo predvsem okrog vprašanja trgovskih načrtov. Med najvažnejšimi sogovorniki je bila tudi Trgovinska zbornica. Člani Združenja so bili imenovani v izpitno komisijo za vpis v trgovski register REC in v druge organe Zbornice. Pri tem gre poudariti, da je Trgovinska zbornica na pobudo SDGZ dala Slovenskemu deželnemu zavodu za poklicno izobraževanje svoje predavatelje za pripravljalni tečaj za vpis v REC.
Sploh pa je bil pomen
poklicnega izobraževanja na občnem zbora posebno poudarjen. SDZPI je ravno na predlog trgovske sekcije priredilo omenjeni tečaj za vpis v REC in za tehniko prodaje, ki sta bila lani odlično obiskovana in bosta zato letos ponovljena.
Močno podčrtano je bilo tudi vprašanje investicij. Člani združenja so kljub velikim spremembam in neznankam glede prihodnosti posodabljali obrate in zabeležili v tem smislu veliko uspehov, tudi nova odprtja s strani mladih. Vse to so omogočila ustrezna sredstva, ki so jih naši člani dobili med drugim pri skladu za jamstvo posojil CONGAFI za trgovino, v katerem je včlanjeno precej slovenskih trgovcev, čeprav bi jih lahko bilo še veliko več.
V zvezi s financiranjem gre povedati, da je bilo obravnavano tudi vprašanje naših bank, ki doživljajo v tem trenutku znane težave. Tržaški trgovci so sicer izrazili obžalovanje zaradi premajhne pozornosti, ki so jo bančni zavodi doslej izkazovali mali trgovini, in ugotovili, da je prišlo do takšne situacije in napadov tudi zato, ker se je izkoristilo nekatere napake, ki so jih naredili dosedanji upravitelji. Vendar pa so zborovalci izrazili polno podporo našim zavodom in počrtali potrebo po skupnem nastopu, če hočemo, da bodo ostale banke še naprej v slovenskih rokah.
Vprašanja bank se je dotaknil tudi Benedikt Kosič, predsednik trgovcev pri Slovenskem gospodarskem združenju v Gorici,
ki je poudaril pomen ohranitve Kmečke banke za tamkajšnje gospodarstvo in v svojem pozdravu izrazil željo po sodelovanju s tržaškimi kolegi, zlasti pri skupnih interesih, saj so drugače problematike tega sektorja specifične glede na ozemeljsko območje.
Na volitvah je bilo izvoljeno novo vodstvo sekcije. Da so bili člani sekcije zadovoljni z delovanjem odbora, priča dejstvo, da je bil dosedanji tajnik Mezgec izvoljen za predsednika, medtem ko je Meden prevzel tajniško mesto.
Občni zbor se je končal z vrsto aktualnih informacij o varnosti pri delu (odlok št. 626), o davčnem konkordatu in pokojninski reformi, za kar je poskrbela tehnična služba SDGZ.
Andrej Sik
S tako kreditno kartico je lažje!
Kreditna kartica Key Client	|
zagotavlja možnost	«
poslovanja vsepovsod in v kateremkoli trenutku: izdamo jo lahko za sistem VISA oziroma za sistem MASTERCARD; oba sta leaderja na tem področju, povezana z več kot 11.000.000 prodajalnih mest po celem svetu.
Key Client lahko zahtevate na vseh bančnih okencih CRTRIESTE BANCA SPA oziroma s telefonskim klicem na zeleno številko Bancaphone 167 265676.
CRTRIESTE BANCA SPA
Za podrobnejše informacije o predpisih, ki urejajo zgoraj opisane storitve, glej analitične informativne liste.
Enotno besedilo zakonov, ki urejajo bančno in kreditno področje, DL GS 385/93 z dne 1/9/93, členi št.l 15-128, je na razpolago pri bančnih okencih.
Prihodnji teden spremenjeni umiki trgovin in javnih lokalov
Slovensko deželno go-tpodarsko združenje ob-/eSča, da bodo od 29. okto-ira do 5. novembra lahko avni in gostinski lokali v ržaški občini po izbiri od-Diti tudi na dan svojega te-ienskega počitka.
Trgovine v Trstu bodo mele vrsto možnosti izred-rega odprtja na dan mrtvih n ob prazniku tržaškega pa-rona sv. Justa: v ponede-jek, 30. oktobra bodo lahko Ddprti vsi obrati zaradi dru-»ega praznika v tednu; v tredo, 1. novembra pa bodo zse trgovine zaprte. Za sv. ust, 3. novembra, ko bodo rradi in druge dejavnosti saprti, bo ponovno možno prostovoljno odprtje za vse rgovine, v soboto, 4. novembra pa za tiste, ki so ob sobotah praviloma zaprte. Kot je v tradiciji, bodo cvetličarne v času od 25.10. do 5.11. lahko odprte ob nedeljah, praznikih in običajnih dneh počitka. V okviru »Srečanj ob sv. Justa - Ap-puntamenti di S. Giusto« bodo lahko od 31.10. do 5.11. odprte vsak dan od 10. do 20. ure vse trgovine v ulicah Ponchielli, Dante, S. Caterina in Delle Torri. Pobuda ima namen oživeti del mestnega jedra med Drevoredom XX. setpembra in Ul. Delle Torri, predvsem za pešce in turiste, ki bodo obiskali nase meto v tem času.
Dodamo naj, da bodo lahko trgovine poljubno odprte tudi ob prazniku Brezmadežne, 8. decembra.
KULTURA
Sobota, 28. oktobra 1995
14. DNEVI NEMEGA FILMA V PORDENONU / OCENE PREDSEDNIKA LIViA JACOBA
Večplasten prikaz otroštva in pubertete desete muze
Ugasnil je svetlobni filmski žarek v pordenon-skem kinu Verdi, prizorišču 14. Dnevov nemega filma, ki so se sklenili s podobami Chaplinovega nepozabnega filma »Zlata mrzlica« (The Gold Rush, 1924} v doslej nepoznani, obnovljeni izvirni inačici iz leta 1925, ki so jo festivalski publiki poklonili Chaplinovi potomci. Ob priložnosti so prireditelji poskrbeli za glasbeno izvedbo partiture, ki je spremljala bolj znano kopijo iz leta 1942, v furlanskem mestu pa jb je igrala ljubljanska Camerata Labacensis pod taktirko Carla Davisa. Bil je Se en prvovrsten dogodek letošnjega festivala, katerega kakovosti so očitne kljub 600 filmom (od nekajsekundnega kadra do triurnega celovečerca) in otežkočeni selekciji, ki je prizanesljivo občinstvo včasih le spravila v škripce. Festival je v devetih dneh predstavil bogat spored dokumentarnih filmov, to je tistih, ki so odslikovali odlomke realnosti v desetletjih, ko se je kinematografija rojevala in naglo razvijala. V Pordenonu so »Giornate« priklicale v
gine ritrovata v Bologni, a.d.). Festivalski novorojenčki so prišli na svet tudi zaradi priložnostnega razmnoževanja filmskih prireditev ob stoletnici filma. Od vseh se razlikujemo tudi po tem, da predstavljamo ne le stare filme, ampak tudi sodobne produkcije - večinoma dokumentarnega tipa -, ki obravnavajo obdobje nemega filma. Tega je bilo letos veliko: na primer filmsko razmišljanje pariške Cine-matheque franpaise o pionirskem delu Etienne-Jule-sa Mareya in pa serija vi-deoprodukcij dejavnih sodobnih režiserjev o filmski zgodovini, med njimi tudi Scorseseja. Gre povedati, da to ni samo festival, temveč ustanova, ki skrbi za dokumentacijo, proizvaja strokovno literaturo, promovira in uresničuje obnovitvene posege itd. Nismo torej priložnostni ’enod-nevniM’.«
Kulturno učinkujete tudi na domačih tleh.
»Res je. Uspelo nam je to, kar drugim ni. Krajevna stvarnost je vezana na nas festival, čeprav ravnamo s tako imenovanim elitnim filmskim blagom. Združili
Charlie Chaplin v »Zlati mrzlici«
spomin in podobe obdobje otroštva in pubertete tovrstne filmske manire, ki so ji predsodki vsilili podrejen status spričo njene očarljive dvojčice - filmske fikcije. Dokumentarnih filmov so danes kinoteke polne in z njimi reklamirajo novo pozornost. V tem je posebnost in namen Dnevov nemega filma: da se čim širše prikažejo in ovrednotijo filmi, ki bi drugače tonili v pozabo.
O tem in Se o marsičem je v pogovoru dejal Livio Jacob, zakulisni animator in pa za uradno plat pred-sednik Dnevov nemega filma.
»To je edini festival v Italiji, posvečen izključno filmom iz nemega obdobja, četudi ni edini, ki izpostavlja filme iz preteklosti, (npr. tradicionalni L’imma-
smo zgodovinsko in filološko raziskovanje z ljudskim okusom za spektakel in so na primer naši filmski in glasbeni dogodki postali učinkovit nagib, da je marsikdo, tudi domačin, pristopil k nememu filmu. Pordenon je mestece v Furlaniji, ni letoviSčarsko središče, kamor radi nameščajo filmske festivale. Verjamem, da je razlog za tolikšno krajevno ukoreninjeni e naših Dnevov v značaju in prizadevanjih furlanskega mesta.«
Kateri je vaš osebni obračun in kaj imate v pripravi za 15. izvedbo festivala?
»Obračun je vsekakor pozitiven - o tem so me prepričali izrazi priznanja zelo številnih gostov - kljub nekaterim strukturalnim pomanjkljivostim, za kate-
re ne vidim takojšnje rešitve. Za prihodnje leto je slika Se nedoločna. Nadaljevali bomo seveda s svojimi časovnimi in zemljepisnimi pustolovskimi pohodi skozi razdobje nemega filma. Pripravljamo retrospektivo sovjetskega filma dvajsetih let in izložbo velikih ameriških nemih vesternov. Končno bomo pričakali že za letos napovedani retrospektivni prikaz produkcije Thomasa A. Edisona in njegovih družb Edison Laboratory in Edison Manufacturing Company, ki sta od 1890 do 1900 dala v obtok približno tisoč filmov. Nekaj stotin se jih je čudežno ohranilo, so pa samevali, pozabljeni v arhivih in mnogi brez imena. Tolikšno količino kratkih Edisonovih filmov si bo mogoče ogledati v le nekajurnem sporedu, vrnili pa jim bomo nesporno zgodovinsko vrednost«
Kako vam taki podvigi uspevajo?
»Vprašanje zadeva bistvene premike, ki jih bomo morali uresničiti glede na obetavno, a naporno prihodnost. Ne morem ob tem zamolčati pereče potrebe po rigoroznem premisleku na račun organizacije, ki prireja vsakoletne Dneve nemega filma. Kot skupina prostovoljcev smo v le nekaj letih dogradili kakovosten festival in spravili v dejavnost celoletne pobude, ki bi danes zahtevale poklicno delovanje stalno nameščenih izvedencev, zato da se vseskozi zajamčijo usluge, za katere nas mnogi poverjajo. Potrebujemo gotove strukture, ki jih nimamo. Nasa prizadevanja na področju nemega filma ostajajo pustolovščine. Postavlja se kritičen problem, kako naj ohranjamo in krepimo široko aktivirano sodelovanje z ustanovami iz že vsega sveta, ki nas prištevajo medse in tvorijo z nami nepogrešljivo mrežo, ki edina omogoča učinkovito ukrepanje.«
Je slovenska kinoteka vaš strokovni sodelavec?
»Gojimo dobre odnose s Slovensko kinoteko in Muzejem za film. Pred sedmimi leti smo v Pordenonu priredili retrospektivo jugoslovanskega nemega filma z beograjskim Filmskim institutom, pri čemer je sodelovala tudi ljubljanska ekipa. Danes se sodelovanje uresničuje z obojestranskimi posojili filmskega blaga in s posredovanjem informacij, v Ljubljani kažejo replike naših filmskih sporedov, ki jih zaradi skupnega interesa Slovenija pogosto tudi ko-producira. Odnosi s Slovenci bodo seveda še bolj intenzivni, to je namreč čas, ko zadobiva njihova kinoteka urejeno obliko. Slovenija je mala država, kinoteka torej ne bo velika, vendar je doslej dokazala perspektivnost. Poznamo v svetu male kinoteke, ki opravljajo izvrstno nalogo na področju ohranjevanja in prikazovanja filmov.«
Presenečenja v dokumentarni filmski sekciji
Na dnevnih nemega filma so v dokumentarni sekciji, ki se je kakor zlata nit prepletala z ostalimi izbori, vrteli nekaj filmskih trakov, zanimivih za našo deželo in njene prebivalce, ki morejo v njih prvič gledati podobo preteklega življenja na svojih tleh.
Film »Po poteh zmage« (Sulle vie della vittoria, 1922) je izdelal neznani avtor, ki je zasledoval Viktorja Emanuela Dl. skozi Trst, Kras, Gorico, Istro in Dalmacijo. Posnetki so gotovo med najstarejšimi, ki razkrivajo slike iz življenja dobro znanih krajev. Film je sedaj restavriran in last huminske kinoteke, k njegovi obnovitvi pa sta prispevala deželna kinotečna ustanova in nizozemski Hagefilm, stalni partner por-denonsMh prirediteljev.
Na sporedu je bila tudi premiera montažega filma »O, zmagoviti bojevniki« (O guerrieri vittoriosi, 1995} izvirnih sodobnih filmskih ustvarjalcev Vervanta Gla-niklana in Angele Ricci Lucchi. Na trak sta posnela v smiselno enoto odlomke dokumentarnih posnetkov -izdelanih večinoma s propagandnim namenom - iz prve svetovne vojne, Id je bila dobra šola za filmske manipulatorje. Posnetke sta staknila v arhivskih zapuščinah dveh cesarstev, avstroogrskega in carskega, ki sta naperila lastni vojski raznorodnih vojakov drugo proti drugi. Video-izdaja filma bo na prodaj celd v trafikah, kinoteka v deželi pa bo hranila filmsko kopijo. Avstrijski Filmarchiv je prikazal filmski politični portret Franca Jožefa in njegovega rodu. Filmsko sintezo dokumentarcev iz različnih arhivov tedanjega cesarstva sklepajo slike pogrebnih svečanosti gigant-nih razsežnosti in pa razburljivega ljudskega žalovanja ob smrti cesarja, v čigar imenu se Se danes družijo v naši neposredni bližini prisrčni nostalgiki »zlate avstrijske dobe«, sinovi zvestih podložnih narodov.
Presenečenje sklepnega večera »Giomat« je bil film »Gradež in oglejska laguna« (Grado e la laguna di Aquileja, Cines-ltalija), ki ga je neznani operater posnel leta 1910 (!). Triminutni posnetki so izjemni tudi zaradi barvne preobleke, ki jo je tedaj uresničil z mehanskim postopkom delavec prestižne pionirske italijanske družbe Cines. Dragoceni fiLmič je prispeval in Se naprej hrani londonski National Film Archive, pordenonski prijatelji nemega filma pa so zagotovili, da bo kopija pripadla tudi Furlanski kinoteki iz Kumina, motorju Dnevov nemega filma v sodelovanju s pordenonskhn Cinemazerom ter domačimi in tujimi free-lancerji, zagledanimi v nemi film.	LD.
»Lanterna
magica«
Actograph, american biograph, animatograph, biactograph, biofanta-skop, bioskop, camera-graphe, chronophoto-graphe, cronophogra-phoscope, counterfivo-scope, eidoloscope, ek-netographe, elektro-graphe, fenakitoskop, fonograf, getthemoney-graph, ikonograf, kinop-tikon, kaleidoskop, ki-netoskop, klondikosco-pe, koreutoskop, lanterna magica, panoptikon, phantascope photomo-toscope, polyscope, sce-namatograph, stroboskop, tahiskop, tauma-trop, viviskop, zootrop, ... kinematograf so ime-
na za fantastične naprave tisočerih iznajditeljev optičnih igrač. Na cilju bojevite dirke je leta 1895 »fotofinish« pokazal na zmagovalca brata Lumiere. Razstava »Svetloba in gibanje, sedem dob podobe« (v porde-nonskem bivšem samostanu Sv. Frančiška do 28. decembra) je učinkovit poučni prikaz predhodnikov filmske kamere in projektorja, cvet v gumbnici letošnjih Dnevov nemega filma, edinstvene priložnosti za ogled in preizkušanje naprav, ki spadajo v moderni mit o rojstvu filma. I.D.
Kakšno lekcijo pa lahko potegnemo iz poglabljanja v neme filme klasičnih pionirjev in prvih suverenih avtorjev?
»Sem tudi poznavalec in ljubitelj sodobnih filmov. Glede na neme filme bi si upal reči, da bi danes režiserji zmogli boljše filme, ko bi dobro poznali dediščino nemega obdobja. Scorsese, Kubrick, Truflaut, Chabrol -in mnogi drugi - so »cineasti« in zaneseni poznavalci filmske zgodovine. Oblikovah so se v kinotekah, ob použivanju nemih podob svojih prednikov. Dobro vemo, česa je bila doslej zmožna omenjena četverica in kaj je prispevala k filmskemu univerzumu. Ugibam, da so zmožnosti filmskega ustvarjanja danes neločljive od poglobljenega poznanja filmske preteklosti, ne le klasikov, temveč tudi tistih izdelkov in žanrov, ki jih imamo za obrobne. To so viri za ideje, za spodbude. Dnevi nemega filma so zato priložnost tudi za filmske ustvarjalce. Sadove bomo pobirah vsi.«
Tako je Livio Jacob ob stoletnem jubileju nazdravil sedmi umetnosti in pozdravil deseto muzo na pragu drugega stoletja.
Igor Devetak
Kako rešiti milijone mehov Ulmskega Iraku pred uničenjem?
Milijoni metrov filmskih trakov tvegajo danes uničenje. To je opozorilo in poziv, ki ju avtoritetno naglašajo tudi Dnevi nemega Ulma. V očitni stoletni mrzlici so nekateri, ki le na videz kazijo praznično razpoloženje in zagnanost - med njimi Unesco in Mednarodna federacija Ulmskih arhivov (Fiaf) -sprožili problem, ki more imeti razsežnost kulturne katastrofe: 220 milijonov metrov filmskega traku potrebuje takojšen restavratorski poseg. Pogoj za taksno ukrepanje v varstvo vizualnega spomina 20. stoletja so seveda finančni fondi, ki pa s patološko in kronično točnostjo izginjajo, ko gre za kulturo. Sredstva naj bi prišla od državnih vlad, zainteresiranih za preživetje nacionalne filmske zakladnice, od industrijcev audiovizuelnih tehnologij ter javnih in zasebnih institutov. Ali ni Se dovolj prepričljivo dejstvo, da je vsaj tri četrtine Šimov, ki so jih snemali pred 1950., že popolnoma izgubljenih?
Tako Livio Jacob: »Res je, da se rojeva nova zavest, celo med politiki. Danes je mogoče promovirati in udejanjiti varstvo večje količine Šimov kot pa še pred petnajstimi leti. V preteklosti je bila tehnika slabša, medtem ko je danes postopek bolj enostaven, spretnost na visoki poklicni ravni in so premišljeni posegi sad načrtnega sodelovanja med kinotekami, muzeji in javnimi ustanovami. Enostavnemu po-
stopku pa se zoperstavljajo povišani stroški. Doseženega je že veliko, toda posegi so nezadostni spričo ogromne količine Slmskih »bolnikov«. Ne morem se izdajati za optimista. Prva potrebna operacija je prepis posnetkov z vnetljivega traku na negorljivi acetat; postopek pa je težaven in ne reši dokončno slik, saj tudi nova podlaga zahteva ustrezno zaščito. Problem o prihodnosti naših prizadevanj je odprta zadeva, ki morda čaka tudi na prispevek mladih digitalnih tehnologij. Obljubljajo neverjetne možnosti, zlasti pri odpravljanju napak na traku, kar je za obrtniške metode pogosto nemogoče ali tvegano. Pionirji so danes zlasti raziskovalci in operaterji družbe Walt Dišne)?, njih preizkušnje novih sredstev pa se rojevajo iz razumljive Disneyeve potrebe, da primerno ohranja, obnavlja in razširja lastno premoženje filmov.
Ce poskusim kvantificirati samd italijansko Ulmsko blago, izdelano do prvih petdesetih let (1953. je postal acetat konvencionalna podlaga za filme), ki zahteva nujen restavratorjev poseg, je številka orjaška: 15.000 do 20.000 naslovov.«
Mimogrede: verjamem, da je zaradi teh razlogov festival pordenonskega tipa najbolj umesten v jubilejnem letu 1995; da gre praznovati začetek novega stoletja, ne pa konca preteklega.
ID.
PRESTRANEK / DRUGI TRŽAŠKI PROCES
Njihova kri ne sme biti prelita zaman
Sinovi primorske grude se vročajo v njen objem
Tako je zapisal Primorski dnevnik 28. oktobra 1945, natančno pred 50 leti, ko so z zapuščenega pokopališča v Vilorbi v Trentinu prepeljali posmrtne ostanke petih junakov, ki so bili na drugem tržaškem procesu obsojeni na smrt in petnajstega decembra 1941 ustreljeni na Opčinah pri Trstu.
Pred menoj leži orumeneli list s svojo Častitljivo starostjo in z uvodnimi besedami slovenskega pisatelja Franceta Bevka, ki jim kot globoko Čuteča primorska umetniška duša posveča slavospev in zahvalo.
Tistega jesenskega dne je pet krst, ki so jih pripeljali na glavni trg v Trst, sprejela velika množica ljudi ter jih obsula s cvetjem in venci številnih tržaških in drugih primorskih organizacij.
Okrog krst so se tedaj zbrali tudi sotrpini in preživeli obsojenci drugega tržaškega procesa, ki so z njimi prestajali kalvarijo zasliševanj, mučenj, nečloveških poniževanj v samicah koronej-skih zaporov in ki so pozneje morali prestajati kazni po različnih zaporih v Italiji.
Zloglasni proces se je pod vodstvom sodnega zbora posebnega rimskega sodišča, ki se je drugič preselilo v Trst, da bi bolj učinkovito pognalo strah v kosti ne le Primorcem, ampak vsem, ki so dvomili o zmagi fašizma.
V zgodnjih jutranjih urah 2. decembra 1941 je 60 obtožencev je v mračnem podzemnem hodniku vklenjeno v težke verige čakalo, da jih odvedejo v dvorano bližnje sodne palače.
Na obtožence je zunanji policijski blišč deloval ravno nasprotno. Nastopil je namreč trenutek, ko so pred vso fašistično svojatjo strnjeni v eno pokazali svojo srdito upornost in nezlomljivost svobodomiselnega duha primorskega ljudstva.
Tisti, ki so takrat stali pred sodniki, niso bili le
z'različnih koncev Primorske in ne samo iz različnih slojev, tudi njihovi nazori in pogledi na življenje niso bili enaki. Toda eno je bilo nesporno: vsi so goreče ljubili svojo domovino, svoj materni jezik in vsi so bili pripravljeni boriti se, in tudi umreti za njeno svobodo in srečnejšo prihodnost.
Sodnemu procesu je predsedoval sam predsednik posedenega sodišča, fašistični general Tringali Casanova v družbi drugih fašističnih generalov in polkovnikov, obtožnico pa je podal višji državni pravnik Falla-ce - strupena kača v človeški podobi.
Proces je trajal vse do 14. decembra. V vseh teh dneh je po vseh primorskih vaseh budno patruljiralo veliko karabinjerjev, črnosrajčniikov ter vojske. Hkrati pa so širom po Primorski vsi čakali na končno razsodbo.
Prišla je v grozljivi podobi: devet smrtnih obsodb in 973 let ječe. Po
pomilostitvi je bilo pet obsojenih na smrt.
Uradni akt o ustrelitvi pravi: »V smislu čl. 139-140, pravilnika za civilni stan vas obveščam, da je danes ob 8.20 predpoldne (zakonita ura) na strelišču na Opčinah v Trstu umrl Vadnal Ivan, neoženjen, kmet, arijec, vseld ustrelitve, na katero je bil obsojen s sodbo dne 14.12.1941 - XX. tega specialnega tribunala za obrambo države. Pričakuje se potrdilo prejema, ki naj se naslovi na ta tribunal v Rimu (glavni kance-list vodja pisarne: Augusta Ferrazzoli, l.r.)«.
Noč pred ustrelitvijo je bila strašna. Vsakemu so odkazali posebno celico, pripravljeno v pritličju zapora v krilu ob ulici Coroneo. V njej sta bila le dva stola za stražarje.
Težke ure pred smrtjo pred ločitvijo od domačih in visoko moralno držo obsojenih potrjujejo poslovilna pisma mladega Simona Kosa, ki se je težko ločeval od življenja, in Pinka Tomažiča:
Krste z žrtvami drugega tržaškega procesa v Trstu avgusta 1945
»Ljubil sem preveč to našo zemljo, te naše gore, tako da se tedaj, ko je bilo še čas, nisem mogel ločiti iz njih objema. Zato je treba, da tej zemlji žrtvujem svoje skromno življenje, saj drugega tako nimam. Ni težko umreti, verujte mi. Živeti je težje, Vaš Simon«
S temi zadnjimi napisanimi besedami so odšli na morišče in fašistični eksekutorji, kakor da bi se še mrtvih bali, so jih skrivaj odpeljali in skrili na zapuščeno pokopališče v severni Italiji, od koder so se vrnili na osvobojeno Primorsko.
Tistega dne pred petdesetimi leti je vsa Primorska z zastavami in cvetjem pozdravljala junake in se poslavljala od
njih, kajti mrliški vozovi z venci in spremstvom so vsako žrtev odpeljali v domači kraj.
Tudi v širši okolici na Postojnskem smo se na prihod Ivana Vadnala v Žeje pripravljali z veliko skrbjo in spoštovanjem. Junija 1940 so ga odpeljali s travnika in zdaj se vračajo njegovi posmrtni ostanki. Ivan Vadnal je bil vodja žejske tigrovske trojke, v kateri sta delovala še Franc Sluga in Jakob Semec, oba obsojena na 30 let ječe, zadnji je umrl za posledicami mučenja na otoku Pianosa. Vsi trije so poleg ljubezni do domače zemlje nosili v srcu velike ideale o končni zmagi nad fašizmom in prav ti so pogojevali njihove izredno tvegane
akcije prenašanja in čuvanja orožja ter širjenja slovenske uporne pisane besede. Na kaloni domačega dvorišča je pisalo: Pozdravljen v domači vasi, žrtvoval si se za nas, ne bomo te pozabili! Vsepovsod solze in jok, v srcu pa gnev, zakaj smo morali toliko žrtvovati za to svobodo.
Ivan Vadnal danes spokojno lezi v domači zemlji, ki jo je s tolikšno ljubeznijo oral in ljubil, in prav na pokopališču v Slavini je končno našel svoj mir in svoje zadoščenje.
Društvo za ohranjanje rodoljubnih tradicij Tigra mu bo danes po 50 letih poneslo cvetje v zahvalo.
Vera Brgoč, Marija Semec-Malnaršič
NOVICE
Zasoljena pitna voda v Kopru
KOPER - Jeseni je Koprčane zelo razburilo povišanje cene vode in kanalščine. Na Obali je voda že sicer najdražja v Sloveniji, zaradi težav pri odplačevanju mednarodnega dolga, ki je bil porabljen za naložbe v kanalizacijo, pa so se morah v Kopru julija odločiti za dodatno povišanje cene. Odmevi in protesti so se začeti vrstiti septembra, ko so občani prejeti obračune z višjo ceno. Zadevo je prejšnji teden obravnaval tudi koprski občinski svet, včeraj pa je koprski Zupan Auretio Juri izdal sporočilo za javnost, v katerem navaja, kako namerava koprska občina rešiti ta problem. Občina bo kratkoročno zagotovila nekaj denarja za subvencioniranje kanalščine. Del dolgov Komunale Koper iz naslova mednarodnega posojila bodo pokriti tudi s sredstvi sklada stavbnih zemljišč in stanovanjskega sklada, saj je šlo za naložbe v infrastrukturo. Župan Juri pa je poslal pismo predsedniku vlade Janezu Drnovšku. V pismu ga seznanja s položajem v občini ob podražitvi vode in z zahtevo občinskega sveta, naj država poveča svoj delež pri sofinanciranju projektov Mednarodne banke, ki so jih izvajati na slovenski Obali. Nesporni posebni interes slovenske države za ta prostor in specifična problematika oskrbe z vodo in odvajanjem ter čiščenjem odplak sta zadosten razlog, da država s posebnim posluhom pomaga reševati te težave. Juri poziva predsednika vlade, naj čim prej sprejme na pogovor delegacijo mestne občine Koper, ki ga bo podrobno seznanila s temi težavami. Koprski župan v sporočilu za javnost obljublja, da bo že na novembrski seji občinskega sveta odločeno, za koliko bo mogoče znižati ceno vode in kanalščine. (B. V.)
Avstrijski umetnik razstavlja v Murski Soboti
MURSKA SOBOTA - V okviru obmejnega kulturnega sodelovanja med Prekmurjem in avstrijsko Štajersko bo danes ob 18. uri okrajni glavar Jenersdorfa dr. Hubert Janics v soboški galeriji odprl razstavo stik, risb in objektov Ervvina Reisnerja. Razstava bo pregled dela priznanega avtorja v zadnjih petindvajsetih letih, odkar je končal študij likovne umetnosti na Dunaju. Zbranim na otvoritvi bo umetnika predstavil ravnatelj soboške galerije Franc Obal. (B. H.)
Pred dnevom mrtvih bodo trgovci dežurali
MURSKA SOBOTA - Ker bodo prvega novembra, na dan mrtvih, vse trgovine v Murski Soboti zaprte, so se v trgovskem podjetju Potrošnik odločiti, da bodo njihovi trgovci dan prej, 31. oktobra, dežurati v več trgovinah. Tako bo v torek od 8. do 11. ure odprta samopostrežna prodajalna Dom na Lendavski cesti v Murski Soboti, market in trgovina Toplice v Moravskih Toplicah bosta odprta od 8. do 15. ure, samopostrežnica Ravenka v Beltincih od 7.30 do 11.30, prav tako market na Cankovi. (B. H.)
MEDNARODNI KIPARSKI SIMPOZIJ FORMA VIVA '95
Zaključek Forma vive na Seči še živi
Slovenija ima najstarejši redno delujoči kiparski simpozij na svetu
SEGA - Forma viva praznuje letos 35-le-tnico ustanovitve. Ob tem velja omeniti, da je bil prvi taksen kiparski simpozij na svetu prirejen dve leti prej v kraju St. Marga-rethen v Avstriji.
Zamisel avstrijskega kiparja Karla Prantla je spodbudila številna podobna srečanja po vsem svetu, v Slovenijo pa sta jo prinesla udeleženca Prantlovega simpozija kiparja Jakob Savinšek in Janez Lenassi. Ustanovitelja
Piran, kisov teh nenaklonjenih časih zagotovile vsaj minimalne pogoje za obstoj prireditve. Omeniti pa je treba tudi podjetja, ki so kot pokrovitelji prispevala svoj delež, med njimi predvsem podjetje Bosch, ki je pomagalo s tehnično opremo, ter Kompas Hertz, Hidro Koper in Lip Bled.
Obalne občine bo letošnja forma viva kot že v prejšnjih letih spet obogatila z novimi zanimivimi umetnostnimi objekti. Hrvaški ki-
Naporno fizično delo umetnikov pri oblikovanju trdega kraškega kamna
našega simpozija sta našla dve delovišči: Kostanjevico na Krki, kjer kiparji obdelujejo hrastov les, in Sečo, kjer umetniki klešejo kraški kamen. Pozneje sta zaživeli še dve delovišči, in sicer na Ravnah na Koroškem, kjer so umetniki delali z jeklom, in v Mariboru, kjer so vlivali betonske plastike. Slovenija se je v teh 35 letih tako obogatila za skoraj tristo različnih skulptur, ki so jih izdelali številni svetovno priznani kiparji.
Od štirih delovišč je organizatorjem forme vive v teh časih uspelo obdržati pri življenju le portoroško, ostale tri zaradi omejenih možnosti in manjšega posluha okolice že nekaj let ne delujejo. Ker pa na srečo vsaj, na Seči zamisel »žive oblike« še ni pokopana, se lahko Slovenija pohvali, da ima najstarejši redno delujoči kiparski simpozij na svetu.
Da forma viva še živi, imajo zaslugo predvsem tri obalne občine - Koper, Izola in
par Ljubo de Karinja in Japonec Nobuaki Ka-namori sta naredila skulpturi za zelenico v poslovni četrti Kopra ob Pristaniški ulici. Angleški kipar Richard Perry je iz kamna izkopal stilizirano podobo oljke, ki bo obogatila zelenico pri izolskem svetilniku. Domačin Janez Lenassi in Makedonec Atanasoski pa sta izdelala kiparsko parkovno opremo za park na Cankarjevem nabrežju v Piranu.
Ob uspešnem zaključku Forme vive '95 je treba poleg kiparjev omeniti tudi trud ostalih sodelujočih. Kiparjem so pri tudi fizično napornem preoblikovanju kamnitih gmot v umetnine pomagali gostujoči kamnoseki Viham Gažik in Viham Gali s Slovaške ter Albino Stulin iz Čedada. Organizacijske in podobne skrbi pa sta prevzela Nevija Božič ter direktor Obalnih galerij Toni Biloslav, ki vodi prireditev že od leta 1977.
Boris Vuk
IZOLA / SLAVNOSTNA SPLAVITEV
Vnovično rojstvo regatne jadrnice Galeb
Pomorski muzej Sergej Mašera je v včeraj ob slovesni splavitvi obnovljene regatne jadrnice Galeb v izolskem hotelu Delfin pripravil prireditev s tiskovno konferenco in nagovorom ministra za kulturo Sergija Pelhana.
V 30. letih, ko je bila Slovenija odrezana od svojega obalnega pasu, so nekateri ljubiteljski pomorščaki spoznavali morska prostranstva prek jadralnega športa. Mednje sodita tudi baletna plesalca in koreografa svetovnega slovesa Pia in Pino Mlakar, ki sta leta 1936 pri trogirski ladje-delniški zadrugi kupila desetmetrsko jadrnico Galeb. Jadrnico so izdelali po naročilu in je edini otuanjeni primerek nekdanjih slovitih jugoslovanskih regatnih jadrnic - tip M6. Takšne so izdelali samo tri, zakonca Mlakar pa se še zdaj ponosno spominjata svojih križarjenj z Galebom ob jadranski obali in predvojnih regatnih tekmo-
vanj v Riminiju in Catoli-ci. Jahta je bila v redni uporabi do leta 1986, maja leta 1994 pa sta jo zakonca Mlakar podarila piranskemu Pomorskemu muzeju Sergej Mašera, ki je s pomočjo slovenskih in tujih sponzorjev začel obnavljati ta pomembni primerek'materialne dediščine slovenske kulturne zgodovine. Obnovo Galeba naj bi končali prihodnje leto, ko bodo ladjo opremili z novim jamborom, podpalubje pa z obnovljeno opremo. Piranski muzej obnovljeni jadrnici napoveduje vnovičnoregatno rojstvo, in sicer na tekmovanjih starih jadrnic na Hrvaškem in v Tržaškem zalivu ter na regatah oldtimerjev v Benetkah in Barceloni. Kot zanimivost velja omeniti, da piranski muzej oziroma etnolog Naško Križnar z ZRC SAZU pripravlja dokumentarni film o obnovi te jadrnice, njeni zgodovini in uglednih lastnikih.
Slavko Gaberc
Vipavski župan dela za sto tolarjev
VIPAVA - Poklicni ali nepoklicni način opravljanja županske funkcije je bil v občini Vipava precej časa (politično) jabolko spora. Vprašanje je večkrat obravnaval občinski svet v zvezi s sprejemom statuta in obravnavo honorarjev svetnikov in posameznih funkcionarjev. Na zadnji seji sveta pa je na vprašanje, kako namerava župan Ivan Princes opravljati funkcijo, ta odgovoril, da bo to počel nepoklicno in za simbolični honorar sto tolarjev. Preostali del honorarja, ki mu pripada, bo dal dobrodelnim organizacijam. V skladu z enim od členov statuta bo vipavski župan svetu predložil tudi pisno izjavo o načinu opravljanja funkcije. (A. L.)
A	
	Zadnjo besedo bo imelo ustavno sodišče Sašo Lap vztraja: Pustite demokraciji 60-dnevni rok
LJUBLJANA - V dopoldanskem delu včerajšnjega zasedanja je parlament razpravljal le o dopolnilih k predlogu zakona o lastninjenju družbenega premoženja znotraj Triglavskega narodnega parka. Druga obravnava tega akta je bila tik pred koncem prekinjena, saj se je ob 12. uri zaCela izredna seja, na kateri so na predlog 39 poslancev razpravljali o zahtevi ustavnemu sodišču, naj se izreče o pobudi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi z odvzemom državljanstva, pridobljenega po 40. členu zakona o državljanstvu.
Kot je znano, sta pobudo, ki bi ji po zadostnem številu zbranih podpisov lahko sledila zahteva za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o tem, ali naj se 170 tisoč državljanom Slovenije odvzame po osamosvojitvi pridobljeno državljanstvo, vložila v proceduro poslanca Marjan Poljšak ,(SPS) in Štefan Matuš (SLS). Po veljavni zakonodaji je pobuda prišla v roke predsedniku parlamenta Jožefu Školču, ki je moral določiti 60-dnevni rok za zbiranje podpisov volilcev. Ko je akcija formalno že stekla, je podpredsednik državnega zbora, dr. Lev Kreft, ustavnemu sodišču poslal pismo, v katerem ga poziva, naj v skladu s svojimi pristojnostmi preveri sum, da gre za ustavno sporno pobudo. Ker je ustavno sodišče na poziv odgovorilo, da ga k izrekanju lahko pozove le državni zbor, je na predlog 39 poslancev s tem namenom prišlo do včerajšnje seje parlamenta.
Uvodoma je Marjan Poljšak v imenu predlagateljev referenduma skušal obravnavo prekvalificirati v nekoliko manj zavezujočo obliko, ko je predlagal, naj bo predmet razprave pobuda in ne zahteva, kot je bilo predvideno v sklicu izredne seje. V imenu predlagateljev za sklic včerajšnje seje je takšno »poigravanje« z izrazi, ki bi zameglilo konCni cilj pobude, zavrnil dr. Lev Kreft. Notranji minister Andrej Ster se v imenu vlade ni izrekel o primernosti pobude, pac pa je opozoril, da izvedenci Sveta Evrope slovenski model reševanja problema državljanstva predlagajo tudi drugim vzhodnoevropskim državam, kjer se z njim srečujejo.
Sašo Lap (SND) je potožil, da je bila vrsta predlogov, ki jih je doslej v zvezi z odvzemom državljanstva vložil v proceduro, gladko zavrnjena. Po njegovem ga v tovrstno dejavnost sili predvsem prepričanje, da stvari na podro-
Ali menite, da lahko akcija zbiranja podpisov za referendum vpliva na poslabšanje mednacionalnih odnosov v Sloveniji?
ne vem,
nimam mnenja
NINAMEDIA, 26.oktobra 1995 N=414
Cju državljanstva niso spravljene v red zato, ker je bil Demosu veljavni zakon o državljanstvu dobesedno vsiljen s prevaro. Svoj - z demagogijo nabit - govor je najbolje ponazoril s končnim pozivom z govorniškega odra: »Pustite demokraciji 60-dne-vni rok!« Tone Peršak (DS) je brez taksnega razpihovanja strasti opozoril na vse možne negativne posledice morebitne uspešnosti referendumske pobude in podprl predlog, da bi jih parlament v prihodnje imel pravico presojati in neustrezne takoj zavrniti. Za njim je Miran Potre (ZLSD) poudaril, da je njegova stranka na vse to prva in takoj opozorila. Po njihovem mnenju gre za kršenje temeljev slovenske državnosti, saj se je treba zavedati pismene zaveze vseh strank, ki so jo dale ob plebiscitu. Na ta sporazum se je skliceval tudi Lojze Peterle (SKD) in v imenu svoje stranke podprl predlagane sklepe matičnega odbora. Z njimi se je v imenu poslancev LDS strinjal tudi Tone Anderlič, saj ščitijo osnovne Človekove pravice, med katere državljanstvo nedvomno spada, občasna vnovična preštevanja ljudi pa so značilna le za totalitarne sisteme. Zmaga Jelinčiča (SNS) je pri vsem najbolj motilo nereševanje problema
dvojnega državljanstva, sicer pa se je zavzel za reševanje vseh problemov v zvezi z državljanstvom samo na temelju mednarodnih pravil obnašanja. S tem ko je dr. Jože Pučnik (SDSS) izrazil »ne-nasprotovanje« svoje stranke temu. da bi ustavnemu sodišču prepustili izrekanje o spornosti zahteve po referendumu, je od vseh govorcev do pobude izkazal še največ simpatij, to pa je potrdil se s predlogom, da bi bilo treba konCno enkrat opraviti revizijo državljanstev, saj jih skrbi vznemirjenost lojalnih dr-
žavljanov. Najkrajše se je v imenu narodnosti o zahtevi izrazil Roberto Battelli, ki je dejal, da bolj, ko je neka zahteva na prvi pogled neumna, bolj zlovešča je.
Po krajšem usklajevanju je parlament z veliko večino glasov nazadnje sprejel le nekoliko dopolnjene sklepe matičnega odbora in zavrnil predlog SLS za morebitno uvedbo revizije državljanstva po 40. členu. Zdaj je na potezi ustavno sodišče, ki se mora o zadevi izreci v tridesetih dneh.
Robi Kovšca
Za razpis referenduma potrebujejo predlagatelji 40 tisoč podpisov polnoletnih državljanov. Ali nameravate podpisati ta predlg?
nič ne vem o tem	DA,
podpisovanju	sem že podpisal
Javno mnenje ni naklonjeno »lapanju «
Naša anketa ne potrjuje Lapovih napovedi, da večinski del javnega mnenja podpira pobudo za odvzem državljanstev po 40. Členu zakona o državljanstvu. Ker je za javnomnenjska stališča značilno, da verbalne eksplikacije (namere) presegajo dejanski »akcijski potencial«, bi bil dejanski izid referenduma bržkone še nekoliko manj ugoden za pobudnike.
Zanimivo je, da obstaja precejšnja korelacija med uradnimi stališči strank in izjavami oziroma namerami njihovih volilcev. Tako najveCji odpor do pobude kažejo volilci ZLSD in DS, nekoliko manjšega, a še vedno večinskega pa volilci LDS.
Na drugi strani med večjimi strankami največjo podporo pobudi dajejo
volilci SDSS (ki se edina ni »uradno« opredelila), manj kategorično podporo volilci SLS, še manjšo pa volilci SKD.
Glede na izobrazbeno strukturo pobudo najmanj podpirajo visoko izobraženi (in študentje), najbolj pa kvalificirani delavci. Presenetljivo velike so razlike glede na spol anketirancev: med ženskami je bistveno večji delež tistih, ki zavračajo pobudo, kar je lahko za naše radikalne desničarje, ki se tako kot drugod po svetu bojijo, da se bodo tujci polastili »naših deklet in žen«, dodatna motivacija, da se rešijo tistih, ki »begajo naše ženske«.
Rezultati torej kažejo, da so možnosti, da bi bila akcija odvzemanja državljanstev uspešna, minimalne. (N. R.)
MEDNARODNI POSVET / PERSPEKTIVE EVROPSKE LEVICE
Levica priznava različne politične kulture
BLED - Na Ribnem pri Bledu se je včeraj zaCelo dvodnevno posvetovanje na temo Perspektive evropske levice, ki se ga udeležujejo predstavniki levo usmerjenih strank iz Avstrije, Bavarske, Švice, dežel Benečije in Furlanije-Julijske krajine in Italije. Srečanje organizirajo združenje alpskih socialističnih strank, znanstvena inštituta Dr. Karel Veber Institut z Dunaja in Georg von Vollmar Akademie iz Salzburga, kot gostiteljica pa Združena lista socialdemokratov.
Osnovno izhodišče o temi posvetovanja so vCeraj z znanstvenimi izhodišči zastavili štirje uvodničarji. Zanimivo je, da so vsi imeli podobna izhodišča in predloge o delovanju v pri-
hodnosti. Predsednik združene liste Janez Kocjančič, Avstrijec Erich Froschel, italijanski senator in zamejski Slovenec prof. Darko Bratina, ter dr. Mitja Žagar menijo, da socialistične in socialdemokratske izkušnje temeljijo na nekaterih osnovnih dilemah razvoja, napredka in demokracije, ki so postale splošno priznane vrednote in so še vedno aktualne. Toda prihodnosti ne gre več iskati v tovarniških dimnikih, kajti vstopili smo v postindustrijsko družbo. Zato pa so nastopila nova vprašanja, ki zahtevajo usklajevanje vrednot z reševanjem splošnih težav.
Zanimive so tudi primerjave avstrijskega in slovenskega razvoja. V obeh državah je bila ves Cas po vojni na oblasti levi-
ca, ki je skušala na različne načine reševati težave. Zdaj pa razvoj zahteva prerazporeditev bremen. Pri tem bo odločilen odgovor na vprašanje, ali bo prevladala konservativna usmeritev, ki zagovarja subvencije za kmetijstvo in olajšave za proizvodnjo, a omejuje socialne ugodnosti, ali pa usmeritev, ki bo upoštevala tudi evropsko prerazporeditev. Odgovor na vprašanje bo odvisen od tega, ali se bodo bolje organizirali mednarodni koncerni, ali pa mednarodna levica.
Bratinu se zdi zanimiva izkušnja severnoitalijanskih dežel Benečije, Bologne in Fur-lanije-Julijske krajine, ki skoraj ne poznajo velikih gospodarskih gigantov, njihov hiter in uspešen razvoj pa temelji na
majhnih podjetjih, ki svojo identiteto išCejo v regionalnem okviru. To je odgovor levice, ki ne vsiljuje enega samega modela, saj meni, da je prava pot tista, ki priznava različne politične kulture.To pa je enaka pot kot tista, ki jo zagovarja slovenski levičar dr. Žagar, ko govori o sožitju in sodelovanju, koncu eskluzivizma in ustvarjanju notranje enotnosti brez boja, temveč s pogovorom.
Govorniki so opozorili tudi na nevarnost populizma. V Času razkroja industrijske družbe so se nekateri sloji znašli na robu družbe in brez vsakršnih obetov, zato zlahka nasedajo nacionalističnim parolam avstrijskega Haiderja, slovenskega Janše in italijanskega Finija.
Bogo Samsa
Sobota, 28. oktobra 1995
Kaplja
južnjaške
krvi
	
Peter Božič
V	romanu Svetloba v avgustu ameriškega nobelovca Williama ■Faulknerja ima glavni junak Chritmass samo »eno kapljo Črnske krvi«. Ta ga skupaj z njegovo žensko Leno pripelje na pot v Alabamo, ki se zanj tragično konca - prav zaradi te »kaplje«.
Od provincialnih politikov, kakršen je Sašo Lap, seveda ni mogoče pričakovati, da bi kaj vedeli o tragiki žrtev rasne ali nacionalne segregacije. Ko ga gledaš in poslušaš, ti je takoj jasno, da pri tej količini adrenalina v njem od človeka ni mogoCe zahtevati sposobnosti za najbolj preprost izračun, ki bi mu povedal, daje med 160 tisoč prebivalci neslovenske narodnosti, ki jih zadeva 40. člen zakona o državljanstvu, največ ena tretjina odraslih volilnih upravičencev. To pa pomeni kvečjemu kakih 50 tisoč volilnih upravičencev, kar zadostuje komaj za dva poslanca. Iz enakega vira sledi tudi slepilo, da bo s tem, ko bo manj glasov neslovenskih volilcev, zmaga desnici že zagotovljena.
V	primeru, da bi na referendumu zares dosegla odvzem državljanstva 160 tisoč prebivalcem Slovenije, bi bil tudi jaz za to, da desnica prevzame oblast. Za nadaljnje »reševanje« tega vpmšanja (mar to ne spominja na dikcijo Himmlerja ali Heydricha?) bi namreč tej oblasti ostalo samo dvoje različic. Tista, ki pomeni podobno stopnjo rasne segregacije, kot jo poznajo v ZDA, s Ku Klux Klanom vred, ali pa tista, ki jo je preizkusil Hitler in jo zdaj uveljavlja Miloševič v zadnji balkanski vojni. 160 tisoč prebivalcev preprosto ni mogoče pognati v beg brez morij oziroma specialnih ubijalskih enot. Brez tega pa so obsojeni na brezposelnost, čmo ekonomijo in kriminal, saj bi jim bile z odvzemom državljanstva odvzete tudi možnosti za normalno preživetje. In če se v dvomilijonski državi v takšnem položaju znajde 160 tisoč ljudi, je socialno ravnotežje docela porušeno in državi ne ostane nič drugega, kot da podeseteri policijski aparat, uvede hitra sodiSča in podobno. Pa to še ni vse. Uveljavi se vsesplošna paranoja, saj neslovenci na koncu niso samo tisti s poreklom iz Tuzle, Sandžaka ali Pomoravja, temveč tudi vsi tisti, ki ne spoštujejo dovolj prizadevno vseh zapovedi, prepovedi in omejitev, ki jih predpisuje država za upravičenost do državljanstva. Država pa počasi tone v zaostalost, podobno tisti v najjužnejših nekdanjih jugorepublikah. Čemu potem sploh imeti samostojno Slovenijo? Mar le za to, da bodo naši psi lajali po slovensko?
Ce ta proces komu še vedno ni dovolj hiter za temeljito regresijo neke družbe, se lahko odločimo za tisto, kar poznamo iz časov Hitlerja in kar sem nekoč na TV že predlagal ultraslovenskemu gospodu Klavsu. Kam s 160 tisoč prebivalci, ki jih z ubijalskimi »Belimi« ali kakšnimi našimi »Orli« ne moreš pognati čez mejo v beg? Nikamor ni mogoče! Lahko pa uporabiš nekdanjo Himmlerjevo logistiko: dvojne osebne izkaznice, posebne za neslovence, trakove ali pa oznake, na primer veliki J, kar zdaj seveda ne bi pomenilo Judje, marveč Ju-žnjaki. Potem pa lahko takšnega »J« za najmanjši prekršek stlačiš v delovno taborišče, od tam pa ne v kraške fojbe, temveč v krematorije, saj so fojbe že polne. Samo tako je mogoče rešiti problem 160 tisoč nezaželenih prebivalcev, če nočeš imeti organiziranega množičnega kriminala zaradi tega, ker si jim odvzel državljanstvo.
Pri vsej tej socialni patologiji, vredni samega Arkana, še naprej ostaja problem suma, da ima morda vsak Slovenec v sebi vsaj kapljo južnjaške krvi. Bog daj, da bi do te paranoje prišlo že v času mandata sedanjih poslancev, ki se zavzemajo za dokončno rešitev južnjaškega vprašanja. Njihova imena so preveč slovenska, da ne bi bila sumljiva, gotovo se za njimi skrivajo južnjaki (razni nekdanji Lapoviči, Matušiči...) Upam, da bodo ti prvi, ki bodo pri njih ugotovili po kapljo južnjaške krvi. In z njimi postopali tako, kot je opisano.
Thaler v Amanu
LJUBLJANA - Od 29. do 31. oktobra bo v jordanski prestolnici Aman potekal gospodarski vrh bližnjevzhodnih in severnoafriških držav, ki se ga bo udeležil tudi slovenski zunanji minister Zoran Thaler. Države Bližnjega vzhoda in Severne Afrike so bile zaradi nestabilnosti regije v zadnjih desetletjih gospodarsko zapostavljene. Bližnjevzhodni mirovni proces pa je na madridski mirovni konferenci dosegel pomemben napredek in gospodarski razvoj je postal prednostna naloga regionalne geopolitike. Oktobra lani so se na mednarodnem foromu v Casablanci zbrali poslovneži in politiki ter razpravljali o miru in gospodarskem razvoju te regije. Letošnja konferenca pomeni nadaljevanje srečanj, s pomočjo katerih bo regiji morda uspelo narediti odločilni korak od mirovnega procesa k gospodarskemu sodelovanju. (N. R.)
GLASBA / ZELENI ABONMA
Z aplavzom v novo desetletje
LJUBLJANA - Simfoniki RTV Slovenija so prejšnji teden pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta začeli novo sezono zelenega abonmaja. Poleg polne dvorane jim je prisluhnilo tudi mednarodno radijsko občinstvo.
Koncert za flavto in manjši orkesterski sestav je poljski avtor Krzysztof Penderecki napisal leta 1993. Flavtistka Irena Grafenauer je to delo uspešno izvajala tudi v tujini, in sicer pod skladateljevim vodstvom. To je zagotovilo avtentično interpretacijo, skladba, ki zahteva tesno sodelovanje orkestra in solista ter natančno dirigentovo roko, je vseskozi zvenela enotno in kompaktno. V prepletu igrivih kaden-čnih izsekov se je pokazala solistkina virtuoznost, vabljiva struktura in zvočnost skladbe ter preciznost soigre pa poslušalca niso pustili dihati vse do konca.
Podobno vzdušje se je nadaljevalo v drugem delu. Orkester je poustvaril 7. simfonijo Dmitrija Šostakoviča. Obsežno, več kot 70-minutno delo, večinoma napisano v času
nemškega obleganja Leningrada, so nastopajoči predstavili zbrano in pazljivo. Dirigentu in orkestru je počasno dinamično stopnjevanje v prvem stavku uspelo pripeljati do grozečega bobnenja in spet nazaj do ljubke lirične melodije. Tudi naslednji stavki so bili takšni, kot jih zahteva partitura. Vihravi, spevni in na koncu zmagoslavno vzvišeni. Nastopajoči so si resnično zaslužili gromko ploskanje, ki jim ga je izkazalo občinstvo v polni dvorani, ki je bilo hkrati tudi priznanje za 40 let delovanja, ki so ga polnila snemanja, abonmajski koncerti in turnejeje. V teh štirih desetletjih so namreč v orkestru vestno arhivirali svoje delo, občinstvu pa so predstavili vse bogastvo svetovne glasbene literature in dela iztekajočega se stoletja.
Martin Žužek
NOVO NA ODRU
Barbara Novakovič: Lo Scrittore
Koncept, režija in kostumografija Barbara Novakovič, asistenca za likovno umetnost Helena Pivec, scenografija Aljoša Kolenc. Igrajo Ivan Peternelj, Sandi Pavlin, Petra Govc, Janja Majzelj, Sanja Neskovič, Mateja Rebolj. Produkcija Muzeum v sodelovanju s SNG Drama, Panoptikum in SOU. Nocoj ob 19.30 ponovitev v SNG Drami na velikem odru (premiera je bila v sredo). Predstava Lo Scrittore nadaljuje senzibiliteta prejšnje predstave Čriček v pesti in samosvoje avtorstvo Barbare Novakovič. Gre za delo, ki se ne navezuje na literarna ali teoretska besedila. Postavljeno je v čas in prostor srednjega veka, iz katerega črpa vire v smislu simbolike in zakonitosti. Glavna oseba, Scrittore, je moški, ki lovi črke in z njimi želi govoriti, njegova manifestacija so zenske. Dogajanje, ulovljeno v neki drug čas, govori o problemu med ženskami in moškim. Avtorica se nasloni na čas srednjega veka tudi pri govorici gest, ki izhajajo iz inicialk srednjeveških spisov in kodeksov. V dogajanju približevanja in oddaljevanja igrata veliko vlogo neulovljiv in nedefiniran čas ter ogledalo, ki ima funkcijo posrednega pogleda na Boga. S tem pa tudi zrcaljenja lastnih dejanj in zmožnost pogleda v lastno dušo zavedanja.	(K. Ž.)
LITERATURA / TRUBARJEVA HIŠNA POSTILA
Pol milijona za 860 strani
LJUBLJANA - Pri založbi DZS so pripravili faksimilira-no izdajo Trubarjeve Hišne postile, ki je v izvirniku izšla pred 400 leti. Knjigo, ki je zadnje delo Primoža Trubarja (1508 - 1586), hkrati pa za Dalmatinovo Biblijo drugo najobsežnejše slovensko protestantsko delo, je DZS izdala v obliki pravega faksimila, torej posnetka konkretnega ohranjenega primerka (najlepšega, ki ga hrani NUK), narejenega iz originalu čim bližjih materialov in s karseda sorodnimi postopki izdelave.
Kot je na včerajšnji predstavitvi izdaje v NUK povedal Mihael Glavan, so bile Hišne postile (izraz označuje pripis na robu evangelijev, komentar) v protestantski različici - zlasti na Nemškem jih je izšlo zelo veliko - namenjene neposrednemu stiku bralca z bogom, v čemer se protestantizem razlikuje od katoliških izhodišč. Njihovi avtorji so jih namenili hišnim gospodarjem, ki so v družinskem okolju ob prazničnih priložnostih in nedeljah spoznavali verska besedila.
Trubar je Hišno postilo poslovenil v zadnjih dneh svojega življenja, za njeno izdajo pa sta poskrbela njegova sinova, zlasti Felicijan. Razdeljena je na tri sklope. Začenja jo zimski
IZŠLO JE
Josip Vidmar Kulturni problem slovenstva
Ponatis. Izdala in založila Cankarjeva založba, natisnila Tiskarna Kurir, Ljubljana, 1995, mehka vezava, 13 x 19 cm, 93 strani.
Ob stoletnici rojstva Josipa Vidmarja je Cankarjeva založba ponatisnila Vidmarjevo delo z naslovom Kulturni problem slovenstva, ki je prvič izšlo leta 1932. Knjiga je razdeljena na dva dela z naslovoma Narodnost in Slovenstvo, v katerih avtor obravnava pojem naroda, ali pa se vsaj opira nanj. V prvem delu avtor prek kritičnega pregleda ugotavlja nezadostnost opredelitve naroda in ga skuša na novo definirati. Podal je svoje stališče do slovenstva in takratnih aktualnih vprašanj. Tudi v drugem delu se razprava nanaša na pojem naroda, vendar s poudarkom na kulturnem področju. Kot je v knjigi zapisal Vidmar, razpravlja samo o »kulturnem jugoslovanstvu«. Knjiga je ob prvem izidu sprožila številne polemike, kar se utegne zgoditi tudi zdaj, saj opredeljuje in obravnava pojme, ki so aktualni tudi danes. Spremno besedo h knjigi je napisal Aleš Debeljak, naslovil pa jo je Konec slovenstva? Ne, hvala.
(A. Z.)
del, ki sega od božiča do velike noči, drugi, letni del obsega preostali del leta, tretji pa obsega praznični del s pomembnimi svetniškimi godovi in komentarji ob pomembnih dogodkih (krst, poroka...).
860 strani obsegajoči faksimile, katerega oblikovanje je vodil Lucijan Bratuš, je opremljen s 112 lesorezi (med njimi je tudi edini znani sodobni Trubarjev portret). Uvršča se med tradicionalne izdaje DZS, ki jih v založbi pripravljajo ob 8. februarju in 31. oktobru, dnevu reformacije. Za lansko razkošno izdajo
Dalmatinove Biblije, ki je pomenila prvi domači poskus izdaje pravega faksimila (ki ga je treba ločiti od ponatisa), so tako tokrat pripravili prav tako razkošno izdelan posnetek Hišne postile, ki je izšla v omejeni nakladi sto primerkov, namenjenih kupcem, ki bodo zanje odšteli 480 tisoč tolarjev (zgodovina je protestantske knjige nekoliko obrnila na glavo; v originalu so bile natisnjene za čim širše bralstvo, v 20. stoletju pa v omejeni nakladi za zelo ozek krog). Dostopnih je le še nekaj deset primerkov, delež NUK v celotni nakladi pa znaša le štiri knjige. Posredovanje faksimilov v tuje knjižnice zaenkrat ni previđeno (kar velja tudi za lansko Dalmatinovo Biblijo). Izdajo spremlja brošura s krajšim strokovnim prispevkom Mihaela Glavana.
(V.U.)
CANKARJEV DOM; KINOTEKA 20.15; 18.30
Duhovnik (The Priest), Antonia Bird, VB, 1994.
Film Art Fest: Predpremiere. Kontroverzen celovečerni prvenec britanske režiserke.
31.10.
18.10.-
CANKARJEV DOM, KINOTEKA, DVORANA ZKOS
Film Art Fest - 6. mednarodni festival avtorskega filma. (Cankarjev dom)
2.-17.11.
CANKARJEV DOM 20.15
Carrington, Christopher Hampton, VB, 1995.
Film Art Fest: Zaključek festivala.
2.11.
KINOTEKA
Retrospektiva filmov Rainerja VVcrnerja Fassbinderja.
(Slovenska kinoteka)
7.10.-7.11.
FONOTEKA
20.00 .
Ljubezen je hladnejša od sprti (Liebe ist kalter als der Tod), Rainer Wcrner Fassbinder, Nemčija, 1969.
Uvod v retrospektivo filmov Rainerja VVernerja Fassbinderja.
3.11.________________________________
KINOTEKA
20.00
Navadni ljudje niso nič posebnega (Les gens normamc n'ont rien d'exceptionnel), Laurcnce Ferreira Barbosa, Francija, 1994.
Slovo od novega francoskega filma.
SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ
Razstava »Kinematojgraf v Ljubljani 1896-1918« (SGFM, Slovenska kinoteka)
25.10.-
POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR »Obleka naredi film, film naredi obleko«, razstava oblačil iz prve polovice 20. stoletja ob 30-letnici muzejske kostumske zbirke in 100-letnici filma. (Pokrajinski muzej maribor)
FILMSKO BRANJE_______________________
Ekran - številka september-oktober prinaša (ob rednih in izrednih rubrikah) potopise in zapise s poletnih in jesenskih filmskih festivalov. (Ekran)
400 let Trubarjeve Hišne postile (1595-1995)
In memoriam
Bogo Leskovic, ki je življenje posvetil glasbeni umetnosti, se je prek svojega ustvarjalnega življenjskega toka uspešno uveljavljal na več področjih. Študij glasbe je začel na konservatoriju v Ljubljani in ga nadaljeval na dunajski Akademiji za glasbo in dramsko umetnost. Tam je študiral kompozicijo, dirigiranje, violončelo in solo petje. Kmalu je kot čelist postal redni član dunajskega filharmoničnega orkestra in se medtem posvečal tudi skladateljeva-nju. Z leti je počasi prešel v dirigentski poklic. Najprej si je izkušnje nabiral v tujini kot vodja opernega orkestra v zdraviliškem kraju Baden, po koncu 2. svetovne vojne pa je prevzel dirigentsko vodstvo Slovenske filharmonije in Opere v Ljubljani. S svojim delom je Bogo Leskovic žel velike uspehe v Sloveniji in tujini, gotovo pa ne moremo mimo izredno uspešne operne postavitve Sergeja Prokofjeva Zaljubljen v tri oranže iz leta 1956. Izredni uspehi v Parizu in na Nizozemskem so v tistem času ljubljanski operni ansambel postavili ob bok evropskim, dirigentu Leskovicu pa so odprli pot k nadaljnjemu sodelovanju s tujimi orkestri. Dirigiral je v Londonu, Frankfurtu, Kolnu, Stockholmu, Oslu, Bergnu, Leningradu in Moskvi ter gostoval na turneji po Avstraliji. Vsi se ga spominjajo tudi kot odličnega pevskega pedagoga, v letih med 1968 do 1973 pa je opravljal tudi delo direktorja operne hiše. Poleg vsega naštetega je ustvaril manjši skladateljski opus, ki obsega komorno in simfonično glasbo, kot najtehtnejše delo pa bi lahko omenili enostavčno simfonijo Domovina. Do konca srčno predan umetnosti je Bogo Leskovic občinstvu svojega časa odkrival predvsem zvočne lepote in tak naj tudi ostane v našem spominu.	(M. Z.)
PANORAMA ODTUJENEGA / UMETNOST, KI PROPADA V TUJIH KLETEH (6)
Giovanni Battista Tiepolo: Marija s pasom
Delo ni signirano in datirano, olje na platno, 190 x 100 cm, nekoč v sv. Mariji Tolažnici v Piranu.
Delo, ki sicer ni podpisano, je zaradi stilnih potez in visoke kakovosti stroka sprejela kot avtografsko delo najpomembnejšega beneškega slikarja settecenta, freskanta, slikarja religioznih, klasičnih, žanrskih in zgodovinskih tem, grafika ter risarja Giovannija Battista Tiepola (1692-1770). Tiepolo je ustvaril izredno obsežen opus, pri katerem sta mu pomagala tudi sinova Domenico in Lorenzo, prepotoval pa je tudi dobršen del Evrope od VVuerzburga do Madrida.
Slika, ki so jo hranih v Piranu, prikazuje Marijo na prestolu iz oblakov, ki jih podpirajo angeli in kerub. Slednji podaja pas škofovskemu svetniku in rožni venec sveti Terezi. Na sliki je na levi strani nadangel Mihael, ki tepta demona, desno od osrednejga prizora pa še sveti Tomaž v dominikanskih oblačilih, s knjigo in soncem na prsih. Obraz svetega Tomaža je stroka že pred 2. svetovno vojno sprejela kot Tiepolov avtoportret. Atribucija je v predvojnih letih sprožila tudi dolge časopisne polemike v tržaškem II Piccolo della Sera. Sliko so restavrirati leta 1922 (Kraljevo nadzomištvo za umetnost v Trstu); iz Pirana je bila - sodeč po dokumentaciji Uprave RS za varstvo kulturne dediščine - odnesena 20. junija leta 1940.
(V. U.) Nadaljevanje prihodnjo soboto
spUHL
ijpr*
smm
Giovanni Battista Tiepolo: Marija s pasom (detalj), nekoč v Piranu
LJUDJE IN DOGODKI
Sobota, 28. oktobra 1995
ISLANDIJA / REŠEVALCI ODKOPALI 19 TRUPEL, ENEGA OTROKA $E POGREŠAJO
Islandija žaluje za žrtvami najhujšega snežnega plazu
Že januorjo so ljudem svetovali, naj se pozimi izselijo iz rizičnih vasi
REVKJAVIK - Na Islandiji so včeraj vse zastave spustili na pol droga v znak žalovanja za žrtvami Četrtkovega snežnega plazu v ribiški vasici Flateyri, najhujše naravne katastrofe, ki je doletela to otoško državo po letu 1919. Reševalci so do sedaj odkopali 19 trupel, pogrešajo pa še enoletno deklico. Položaj na tem severozahodnem območju Islandije je dobesedno dramatičen, ker se snežni meteži nadljujejo z nezmanjšano močjo, tako da so že zaceli izseljevati ljudi iz hiš, ki bi lahko bile na udaru snežnih plazov. Včeraj so tako v Flateyriju izpraznili 39 stanovanj, na varno pa so se podah tudi ljudje iz bližnjih zaselkov in osamljenih domačij.
Islandski finančni minister Fridrik Sofusson je obljubil vsestransko pomoč prizadetim. Premier David Oddson, ki je moral zaradi zaprtih islandskih letališč ostati v New Yorku, pa je izjavil, da ne morejo preprečiti naravnih katastrof, a da bodo morali kaj storiti. Po podobni letošnji januarski tragediji, kjer je v nekaj kilometrov od Flateyra oddaljeni vasi Su-davik v snežnem plazu življenje izgubilo 14 oseb, so oblasti celotno območje proglasile za rizično in svetovale, da bi se ljudje pozimi izselili na varno.
Pričevanja reševalcev in preživelih so namreč
srhljiva. Prvi so sporoCih, da je plaz prekril celo strehe enonadstropnih hiš, tako da so le po obrisih lahko ugotovili, kje so pod snegom poslopja. Pričevanja preživelih pa so še bolj dramatična. Iz spanja jih je prebudil oglušajoC ropot in v trenutku so se znašli v vrtincu snega, ki je vdiral skozi razbita okna in vrata. Rešili so se predvsem tisti, ki jim plaz ni prekril streh, tako da so se lahko podali na varno skozi stresna okna. »V trenutku naša hiša ni imela ne stropa in ne poda, kot da bi se prekucnila. Sneg je bil povsod. Z rokami smo ga odstranjevali in se prebili do podstrešja,« je povedal neki vaščan, ki se je z ženo in tremi otroci rešil iz obejema bele smrti.
Reševalci z lavinskimi sondami iščejo zasute pod ogromnim snežnim plazom. (AP)
HZDA / V OPORIŠČU FORT BRAGGh
Vojak je pri jutranjih vajah ranil 14 oseb, eno pa ubil
VVASHINGTON Oboroženi moški je včeraj v vojaškem oporišču Fort Bragg v ameriški zvezni državi Severne Karoline iz še nepojasnjenih razlogov pričel streljati. Pri tem je ubil eno osebo, ranil pa jih je 14.
Predstavnik za stike z javnostjo oporišča Tim Donahue je sporočil, da je bilo ob 6.30 po krajevnem Času zadetih petnajst vojakov 82. letalske divizije med opravljanjem jutranjih telesnih vaj. V Fort Braggu, najveCjem ameriškem vojaškem oporišču, živi vec kot 40.000 vojakov. Od teh je kar 17.500 vojakov pripadnikov 82. letalske divizije, ene od ameriških elitnih bojnih enot, ki je pogosto na Čelu ame-
riških vojaških akcij.
»En vojak je izgubil življenje, štirinajst pa jih je bilo sprejetih na zdravljenje v bolnišnico oporišča VVomack Army Medical Centre,« je izjavil Donahue, ki pa ni povedal, kako hude so poškodbe ranjenih vojakov. Donahue tudi ni razkril imen ranjenih in ubitega vojaka oziroma ime vojaka, ki so ga po dogodku aretirali. Glede na to, da vojaki navadno nimajo dostopa do municije, razen pripadnikov vojaške policije, je edino mogoče sklepati, da si je pred akcijo napadalec kje priskrbel strelivo in morda tudi orožje, mogoCe celo izven oporišča. Vojaške oblasti so o dogodku že odprle raziskavo.




Flateyri
Plaz je zasul vas
n
ZDA / PO ROJSTVU HČERKE IRELAND
Baldvrin nad fotografa
NEW YORK - Slabi Časi za vsiljive fotografe: kot že Robert De Ni-ro je tudi Alec Baldvrin premlatil fotografa, ki ga je skušal slikati, ko je ženo Kirn Basinger in novorjeno hčerko Ire-land pripeljal domov iz porodnišnice. V bolnišnico je moral Alan Zan-ger, eden od najslavnejših hollywoodskih bulvarskih fotografov.
Zanger je Čakal v zasedi pred Baldvrino-vo vilo v bogati predmestni Četrti Wood-land, ko se je pripeljala srečna družinica.
Baldvrin je stopil iz avta in fotografa pozval, naj otroka pusti pri miru, Zanger pa se ni dal kar tako. Očka Alec se je končno naveličal in fotografa krepko krenil po nosil, tako da je naposled posegla še policija. Zaradi svojega dejanja Baldvrina tvega do šest mesecev zapora ali tisoč dolarjev globe. Na konferenci za tisk po dogodku pa je poudaril, da morajo fotografi v določenih trenutkih spoštovati človekovo intimnost.
JAPONSKA/PROCES
Asahara spet imenoval zavrnjenega odvetnika
TOKIO - Vodja sekte Vzvišene resnice Soko Asahara se je včeraj premislil in ponovno imenoval za svojega branilca 67-letnega Sožija Jokoja-mo (na sliki AP), ki se mu je pred dnevi odpovedal. To je storil, ker bi v nasprotnem primeru sodišče samo imenovalo uradnega branilca. Joko-
jama, ki je bil žrtev lažje prometne nesreče, s katero so baje Asaharovi pristaši na svobodi poskušali odložiti proces, je na Čelu skupine odvetnikov in sodelavcev. Po njegovih besedah bo prva razprava že res prihodnji teden, a pravi proces se bo zaCel šele konec decembra.
ZDA / ZASKRBLJUJOČ POJAV V MEHIŠKEM ZALIVU
Področje mrtvih voda se širi
Nenormalni razvoj planktona je povzročil 11.200 kvm puščave
HOUSTON - Vse bolj razsežna »cona mrtvih voda« v Mehiškem zalivu skrbi znanstvenike in pristojne oblasti, ki se boje vpliva pojava na eno od najbogatejših ameriških ribiških lovišč. V bistvu gre za velikanski madež sredi oceana, v katerem ni kisika in torej tudi nobene oblike življenja.
Madež se vsako leto pojavlja pred obalami zveznih držav Louisiane in Teksasa, vendar se je v zadnjih letih po obsegu zaskrbljujoče razširil. Znanstveniki, ki vsako poletje križarijo po zalivu in merijo to, kar je v bistvu prava morska puščava, so pred nedavnim ugotovili, da meri tako imenovana mrtva cona 11.200 kvadratnih kilometrov. To pomeni, da se je področje brez kisika od leta 1993 in 1994 razširilo za kar 1.600 kilometrov, že takrat pa se je mrtva cona po obsegu podvojila v primerjavi s preteklimi leti. Znanstveniki nadzirajo pojav že veC kot deset let. »Kar me najbolj skrbi je to, da nihče ne ve, kako bi bilo pojav mogoCe ustaviti,« je izjavil državni komisar za okolje Garry Mauro, ki vodi teksaško obalno politiko.
Mrtva cona je sezonski pojav, do katerega pride spomladi, poleti doseže svoj višek, izgine pa šele z jesenskimi podnebnimi spremembami, ki navadno razburkajo sicer tople in mirne vode zaliva. Znanstveniki menijo, da je pojav
posledica nenormalnega razvoja rastlinskega planktona. Tega povzroča priliv hranljivih snovi človeškega oziroma industrijskega izvora, ki jih v ocean izliva reka Mississippi. V zalivu plankton zacveti, nato pa odmre in pade na dno morja, kjer se razkroji in med tem procesom povsem izčrpa kisik, ki je tudi v vodi potreben vsem oblikam življenja.
Obseg mrtve cone se je občutno povečal po poplavah reke Mississippi leta 1992, ko se je v morje izlila ogromna količina strupenih snovi. Obenem je na cvetenje planktona vplivalo tudi neobičajno vroče vreme zadnjih let, ki je segrelo hladne oceanske tokove, ki razpršijo razpadajoči plankton. Problem je predvsem ta, da se mrtva cona širi sorazmerno s prilivom strupenih snovi, ta pa se je od leta 1950 podvojil.
Pojav sicer ne vpliva na človekovo zdravje, pac pa na ribji ulov - in s tem na gospodarstvo. V zadnjem desetletju je ulov dramatično upadel. Da razumemo zaskrbljenost ameriških oblasti, moramo upoštevati dejstvo, da prihaja kar 40 odstotkov celotnega ameriškega ulova iz voda mehiškega zaliva. Naravovarstveniki so sicer že predlagali seznam potrebnih ukrepov, ki pa so seveda v nasprotju z drugimi gospodarskimi interesi in so zato zaenkrat naleteli na gluha ušesa.
NOVICE
Koristnost prehrane praljudi
LONDON - Neki antropolog je včeraj pred Kraljevim združenjem za medicino v Londonu povedal, da je prehrana praljudi najprimernejša tudi za sodobne ljudi, ker se človek biološko ni spremenil. V bistvu bi se morali hraniti kot v kameni dobi z nemastnim surovim ali rahlo pečenim mesom, z gozdnimi sadeži in gomolji, izogibati pa bi se moral vsem žitnim proizvodom in mlečnim izdelkom. Univerzitetni profesor Boyd Eaton iz Atlante pa ni povedal, kako bi s tako hrano »lovcev nabiralcev« prehranili sedanje milijarde ljudi.
V	Zairu spet ebola?
ŽENEVA - Svetovna zdravstvena organizacijaje včeraj sporočila, da proučujejo primer treh pred kratkim v Zairu umrlih oseb, ker obstaja upravičen sum, da so umrli zaradi tropskega virusa ebola.
V	Vunnanu vse več mrtvih
PEKING - Kitajski reševalci so na območju Yunna-na, ki ga je v torek prizadel potres 6, 5 stopnje po Richterju, ugotovili že 51 mrtvih in 373 težko ranjenih. Sunek je obenem porušil 8.027 in poškodoval 69.400 stanovanj.
Grška pravica
ATENE - Neki atenski sodnik je ukazal aretacijo dveh založnikov, ker sta na njunih dnevnikih objavila slike gole Dimitre Liani, s katero se je grški premier Papandreu poročil, potem ko se je loči s svojo prejšnjo ženo. Dimitra Liani, sedaj 40-letna bivša hostesa, je bila pred poroko precej let ljubica socialistična politika. Na slikah je gola v družbi neke svoje prav tako gole prijateljice.
HRVAŠKA PRED VOLITVAMI / ZBOR HDZ V ZAGREBU
Naslednja postaja -Donava in Vukovar
To je bil verjetno najbolj pogosto omenjan hrvaški cilj
ZAGREB - Kje se vsa stvar dogaja, seveda ni bilo težko ugotoviti; najbolj zanesljivo znamenje, da se Človek bliža mestu dogodka, je bila verjetno koncentracija policistov, ki se je s približevanjem Trgu bana Jelačiča, kjer je imela stranka HDZ svoj zadnji predvolilni shod, seveda zviševala. Tudi brez spraševanja je bilo torej mogoče najti mesto dogodka, kjer so vsi pričakovali, da se pojavi predsednik Tuđman.
To svoje pričakovanje so kazali na različne načine, največkrat z razočaranim vzdihovanjem, ko hrvaške televizijske zvezde z odra niso in niso hotele napovedati človeka, ki so ga vsi čakali. Čeprav so jih nagovarjali številni kandidati za mesta v saboru, jih njihove obljube niso kaj prida ganile; prej nasprotno, saj so eni od govornic sporočali »poberi se, babnica«, na govor obrambne-
ga ministra Gojka Suška pa so se odzvali s po-
smehljivim ponavljanjem njegove izgovorjave besede »Hrvatice«. Človek je pač iz Hercegovine, kar tudi ne preveč pozornemu poslušalcu ne more uiti. In biti Hercegovec v Zagrebu ni najbolj cenjen položaj.
Vse se je seveda spremenilo, ko je na oder sto-
pil Tuđman. Nagovoril je množico in že v začetku mu je ušla neka ne preveč posrečena primerjava, v kateri je omenil nekdanje ime nogometnega kluba Dinamo. Kaj hujšega! Številni, predvsem mladci, so začeli skandirati ime Dinamo, Dinamo, na kar so nekateri navzoči odgovorili s pošiljanjem v Moskvo, neka gospa je bila sveto prepričana, da to tako ali tako ne morejo biti nič drugega kot četniki, njena soseda pa je pristavila, da je bila med njimi in da »se je skoraj stepla«. Govorniku je s tega malce spolzkega terena seveda uspelo priti na tla, kjer je bolj domač, še prej pa je okrcal šestnajst- in sedemnajstletno mularijo, da so neko-garšnji eksponenti, da so zavedeni, da ne vedo ničesar o zgodovini in da naj gredo v Pančevo, če hočejo Dinamo. V nadaljevanju je pridno ponavljal vse fraze, na katere se je množica odzivala že pri njegovih »drugoli-gaških« predgovornikih, starši so svojim jokajočim otrokom sporočali, naj jih vendar v tem trenutku pustijo pri miru, zastavice so plapolale, kandelabri so bili polni radovednežev, nekateri so z malce bebavim izrazom na obrazu skandirali Tudmanovo ime, z odra pa so donele besede o gospodarski Nevihti, o tem, da bodo, če bo treba, tudi s silo pregnali sovraga, in da gredo v Vukovar...
Antiša Korljan
Mesič: Hrvaška postaja Paragvaj
ZAGREB (STA) - »Ce bo HDZ prihodnjo nedeljo zmagala na parlamentarnih volitvah, se bo Hrvaška razvijala v smeri južnoameriškega sistema in postala država, kot je denimo Paragvaj,« je izjavil nekdanji premier, zdaj pa vodja opozicijskih neodvisnih demokratov Stipe Mesič. Hrvaška bi tako »imela do nadaljnjega na čelu generala Tuđmana, ki se bo pustil razglasiti za dosmrtnega predsednika, država pa bo še naprej v rokah nekaj privilegirancev«. Mesič bližajoče se volitve označuje kot nelegalne, zlasti pa obsoja način, na katerega bodo hrvaški »izseljenci« - tudi približno 300 tisoč Hrvatov iz BiH - vključeni v volitve.
Tuđman je kljub zapletu z imenom Dinamo ogrel večtisočglavo množico (Foto: Barbara Reya)
Za privržence Franja Tuđmana nobena ovira ni previsoka (Foto: Barabara Reya)
»Prava stranka« leze v zavest vseh generacij (Foto: Barbara Reya)
ŽIVLJENJE IN SMRT V OSVOBOJENI KRAJINI
Čisti« umor za »čisto« Hrvaško
To, da hrvaški mediji nenehno brez posluha ponavljajo naučeno pesmico o zajamčenih človekovih pravicah preostalih Srbov (zdaj večinoma že državljanov RH) na območju Krajine, je znamenje, da takšnih pravic pravzaprav ni. Z vsakim refrenom razglašene pesmice pa je manj tudi tistih, o pravicah katerih poje izpeto besedilo. Ce ne moreš brez pene na ustih spremljati niti osrednjega dnevnika in o pravni državi lahko govoriš le še z ironijo, potem se res dogaja nekaj, kar je kljub bujni nacionalni domišljiji težko verjeti.
Med nove polete, ki jih je v zadnjem času doživela narodova domišljija, sodi tudi dejstvo, da niti Hrvatom, ki so ostali v Krajini, ni prizaneseno. Zaradi izbora napačne strani na začetku vojne postajajo zdaj tudi oni žrtve etničnega čiščenja, saj so s tem, da so ostali med Srbi, prenehati biti »naši«.
Žalostna zgodba se je nedavno odvijala v Glini, ko je v očitnem poskusu umora družine Hrvata Jerotima Troskota rafal iz avtomatske puške pokosil njegovo snaho Milkico Troskot, medtem ko je njen triletni sin spal v isti sobi. Strel drugega terorista je zašel v »napačni« konec sobe, kjer na srečo ni bilo nikogar. Morilca sta opravila svoje in izginila v temo. Sin je ostal brez matere. Že dlje časa je
pravzaprav tudi brez očeta, Jerotimo-vega sina Marinka, ki od Nevihte dneve preživlja na Remetincu v preiskovalnem zaporu, ker naj bi na začetku vojne dva meseca sodeloval v sovražnikovi vojski, predvsem kot kuhar. Dečkova babica to noč ni bila v hiši.
»Tisti večer je žena odšla v Sisak in naročila Milkici, naj zvečer zaklene vrata in zapre polkna na oknih,« nam je povedal Jerotim. »Svetovala nam je, naj se takoj, ko pade mrak, umaknemo v hišo, kar smo tudi storiti. Po televizijskem dnevniku sem šel spat, še prej pa sem odnesel televizijo v sobo, kjer sta spala Daniel in Milkica, saj si je dečkova mati želela ogledati še film. Kmalu sem zaspal, pa ne za dolgo. Naenkrat me je zbudil žvenket stekla. Najprej sem pomislil, da je za trušč kriva kakšna žival. Trenutek pozneje me je vrgel iz postelje rafal. Vrgel sem se na tla. Slišal sem, kako žvižgajo naboji. Splazil sem se do njune sobe. Snaha je ležala na preprogi, prepojeni s krvjo. Daniel je klečal ob materi in govoril:‘Greva dedi, greva.’ Odnesel sem ga v dnevno sobo in se vrnil. Milkica je še vedno nepremično ležala na okrvavljenih tleh. Ni bila več živa Vzel sem njeno roko v svojo; hladila se je že,« je o najhujši noči svojega življenja pripovedoval Jerotim.
Milkica ni zaprla polken, kar je plačala z življenjem. Jerotim je prepričan, da so morilci nameravali pobiti vso
družino. »Napad je bil načrtovan. Bili so najmanj trije. Snaha je žal storila napako in ni pravočasno zaprla polken.« Napadalci so preplezali ograjo in tako prišli na verando. Na sprednji strani hiše sta dve okni, eno od sobe, kjer je spal Jerotim, drugo od sobe, kjer sta bila mati in sin. Pod vsako okno se je postavil vsaj en oborožen človek. Pred rafali je bilo slišati dva strela, znak za začetek »akcije«, kar potrjujejo tudi sosedi. Milkica je ravno takrat odprla okno, da bi zaprla polkna - in prsa ji je prebila svinčena toča.
»Celo noč sem bedel,« pravi Jerotim. »Nisem si upal ven. Bal sem se, da me čakajo. Ob zori sem otroka posadil v avto in ga odpeljal k Milki-činim staršem. Potem sem odšel na policijo.«
Policisti so prispeti ob devetih zjutraj. Z Jerotimom so ravnati, kot da bi bil on tisti, ki je ubijal. Sumljivo se jim je zdelo, da jih ni takoj obvestil. »Namesto da bi preiskovali okolico hiše, sledi smodnika na oknu in pod njim, so trditi, da so streti prišli iz hiše čez cesto, ki je oddaljena vsaj trideset metrov. S preiskovalnim sodnikom sem spregovoril le nekaj besed. Vprašal me je, ati vem, kaj bi lahko bil motiv. Odgovoril sem, da je motiv to, da sem Hrvat, med okupacijo pa sem ostal med Srbi in sem še vedno tu.«
Policija je ves čas preiskave zanikala obstoj sledi smodnika na oknu Jero-
limove sobe, kar je zelo nenavadno, ker so sledi vidne že s prostim očesom. O tem smo se lahko prepričali tudi novinarji ATM in Feral Tribuna. Jasno je videti, da je bila cev prislonjena ob polkno, pa tudi če ne bi bilo tako, ni bilo vzroka za ustavitev preiskave.
Starša ubite, Srba, živita v Glini. Verjela sta obljubi predsednika države, da bo za njuno zaščito poskrbljeno, in nista odšla z večino. Med Nevihto sta dobila zatočišče pri pripadnikih jordanskega bataljona. Ko se je ofenziva polegla, sta se vrnila v oropano stanovanje. Odločila sta se, da vendarle ostaneta. Verjela sta, da gredo stvari na bolje - do usodnega dne.
»Takrat sem bil ubit tudi jaz,« pravi oče. »Niso mi pustiti, da bi jo videl v sobi, kjer je bila ubita. Videl sem jo lahko šele v Sisku, v mrtvašnici. Hoteti smo jo pokopati v Glini, toda tukaj je mrtvašnica popolnoma uničena, zato smo se odločiti, da jo pokopljemo v vasi Obljub, kjer se nahaja družinska grobnica. Mnogi so nam pomagati; opazovalci EU so prepeljati truplo od Siska do Obljuba. Nismo vedeti, da ji preti nevarnost, Hrvatom je tukaj še huje kot Srbom, ona pa je bila žal tisti večer v hrvaški hiši. Obljubiti so nam varnost in mir, moja hči pa je zdaj mrtva...« Pogreb je bil 23. oktobra, toda mož Marinko se ga ni mogel udeležiti. Kljub sodnemu nalogu, s katerim so odobriti njegovo
prošnjo, da v spremstvu prisostvuje soproginemu pogrebu, mu uprava zapora v Remetincu ni dovolila oditi.
»Kaj zdaj?« razširjenih rok sprašuje Jerotim. »Policija mi 'svetuje’, naj se vrnem v Dalmacijo, saj sem dalmatinski Hrvat. Pomislite! Tukaj sem zasnoval svojo družino, tam nimam ničesar in nikogar razen brata, ki me lahko sprejme le kot gosta. Mislil sem, da se mi slabše, kot se mi je godilo v zadnjih štirih letih, ne more goditi. Živel sem v hišnem priporu, težko sem se preživljal, toda nihče ni streljal name ati na mojo družino. Vedeli so, da sem Hrvat, da nisem njihov, vendar niso ubijati. Ce je to svoboda, nas res ni bilo treba osvoboditi.«
Mnogi, ki jih je poznal pred vojno, se zdaj zaradi nacionalne higiene pretvarjajo, da ga ne poznajo. »Se so dobri ljudje, toda tudi njih je strah. Prijatelji so se oglasiti in mi izraziti sožalje, toda le skrivaj in prestrašeni. Ljudje so po umoru vneto kupovati dne-. vni tisk, a niti vrstice o teh dogodkih niso našli. Zakaj?!« Policija je Jeroli-mu zaželela srečno pot v Dalmacijo. Opravila je svoje uradno delo, njeni postopki pa dokazujejo, da se lahko morilci prav na daleč in zlahka ognejo vsem zakonom. Jerotim ostaja sam z zavestjo o neporavnani krivici, oblast pa je s pričujočimi dogodki samo potrdila svoj volilni program -»Cista« Baranja v »čisti« Hrvaški.
SVET
Sobota, 28. oktobra 1995
PRED ZAČETKOM POGAJANJ O BOSNI iN HERCEGOVINI V OHIU
Odpoved moskovskega sestanka neopažena
Dokazana stranska vloga Rusije v mirovnem procesu
SARAJEVO (Reuter) - Rusija in ZDA odpravljata še zadnja nesoglasja glede izvajanja bosanskega mirovnega načrta, potem ko je bil zaradi zdravstvenih težav ruskega predsednika odpovedan sestanek predstavnikov sprtih strani in Jelcina v Moskvi. Odpoved moskovskega sestanka ni vplivala na začetek mirovnih pogajanj v Daytonu, saj je bil namen sestanka le prikaz ruskih stališč o reševanju balkanske krize.
Ameriški obrambni minister William Perry je po sestanku z ruskim obrambnim ministrom Gračovom dejal, da so delno premostili največja razhajanja, kar zadeva sodelovanje ruskih enot pri izvajanju mirovnega načrta. »Na sestanku sta obe strani jasno predstavili svoja stališča o sodelovanju ruskih enot v bosanskem mirovnem načrtu,« je dejal Perry. »Pred sestankom so obstajala razhajanja, ki smo jih delno premostili, čeprav nekatera vprašanja ostajajo nerešena.« Gračov je prepričan, da bosta velesili odpravili še zadnja nesoglasja. »Prepričan sem, da bomo na koncu dosegli soglasje,« je dejal ruski general.
Opazovalci so prepričani, da bi prišlo do krize večjih razsežnosti, če bi ZDA odpovedale začetek mirovnih pogajanj zaradi bolezni kakega ključnega ameriškega pogajalca. Potem ko je Rusija odpovedala moskovski sestanek zaradi Jelcinove bolezni, pa se ni zgodilo prav nič. Strokovnjaki to ocenjujejo kot dokaz, da je ruska vloga v mirovnem procesu zanemarljiva in da je bil napovedani moskovski sestanek zgolj krinka, ki naj bi prikrila dejstvo, da je bila Rusija izpodrinjena iz središča odločanja o mednarodnih vprašanjih. »Odpoved moskovskega sestanka ni nikakršna izguba,« je dejal predstavnik londonskega Mednarodnega inštituta za strateške študije Michael
VVilliams. »Namen sestanka je bil le prikazati rusko vlogo v mirovnem procesu kot pomembno.« V zadnjih tednih so si zahodne sile prizadevale ugoditi ruskim zahtevam po osrednji vlogi v mirovnem procesu, zato so jim šle na roko s preložitvijo daytonskih mirovnih pogajanj za en dan zaradi moskovskega sestanka. Dejstvo, da odpoved sestanka ne bo vplivala na pogajanja, je razkrilo nepomembnost ruske vloge pri reševanju bosanske krize. »Poudarjanje pomena sodelovanja ruskih
enot je bilo le vprašanje reševanja ruske Časti,« je dejal neki zahodni diplomat. »Nihče zares ne misli, da igra Rusija pomembno vlogo.« Muslimanski civilisti so v Sarajevo pripeljali štiri tovornjake in pri tem neovirano prevozili cestne zapore vojske bosanskih Srbov, ki
so prvič po začetku vojne civilistom omogočili dostop v Sarajevo po avtocesti na zahodu prestolnice. Konvoj so spremljale francoske enote v sestavi Unproforja z oklepnimi vozali, da bi zavarovale civiliste, če bi jim srbske enote skušale preprečiti dostop do mesta.
Vzhodnoslovenski Srbi so zavrnili hrvaške predloge
BEOGRAD (Reuter) - Srbski voditelji v vzhodni Slavoniji so postavili pod vprašaj podpis dogovora s Hrvaško o rešitvi vzhodnoslavonskega vprašanja, saj so hrvaške predloge označili za nerealne. »Srbska stran je prepričana, da tako resnega dokumenta, kot je mirovna pogodba za to ozemlje, ni mogoče oblikovati in podpisati do 30. oktobra,« je dejal vodja slavonskih Srbov Milan Milanovid. MilanoviC je poudaril, da je za Srbe triletno prehodno obdobje do popolne reintegracije vzhodne Slavonije v hrvaški pravni in politični sistem najkrajši sprejemljiv rok. Poleg tega je zahteval, da mirovna pogodba predvidi ukrepe proti Hrvaški, če se ne bo držala dogovorov.
SRBI ODPRLI CESTO V SARAJEVO TUDI ZA CIVILISTE
Včeraj so po cesti iz Tarčina v Sarajevo v spremstvu francoskih modrih čelad prvič po začetku vojne pripeljali štirje civilni tovornjaki.
Civilna vozila so morala od aprila 1992 uporabljati ceste čez Igman in so bila pogosto tarče srbskega topništva.
Zdaj si lahko bosanski vojaki privoščijo tudi kakšen trenutek »umetniškega« razvedrila
_____MOSTAR OSTAJA RAZDELJEN_
Nihče nikomur ne zaupa
MOSTAR - Starodavno mesto, ki naj bi dajalo zgled za etnično spravo v povojni Bosni, svojo nalogo slabo opravlja. Nasprotno, življenje v mestu je svarilo za pogajalce, ki si na tem koncu sveta prizadevajo doseči mir.
Poskus, da -bi odtujene skupnosti v Mostarju skupaj in v miru zaživele, se je izrodil. »Mostar je danes razdeljen prav toliko, kot je bil ob našem prihodu pred petnajstimi meseci,« ugo-tavja Dragan Gašic, predstavnik EU.
Ameriški posredniki so Muslimane in Hrvate marca 1994 prepričali, naj se povežejo proti skupnemu sovražniku, Srbom. Ker je bilo negotovo stanje premirja treba nadzorovati, so zavezniki v Mostar poslali izvedence iz EU, ki so v mestu odprli svoj urad. Njihove naloge so bile številne in zahtevne. Družbo naj bi poenotiti z vnovično gradnjo domov, trgovin in šol ter z vrnitvijo izgnanih - predvsem Muslimanov, ki so iz zahodnega dela mesta zbežati pred Hrvati. Sole in hiše so danes prekrite s plastiko in majav most povezuje obe nabrežji Neretve, prebivalci Mosta-
rja pa še vedno niso združeni. »V Mostarju je naša naloga izredno težavna, saj poskušamo združiti ljudi, ki ne želijo živeti skupaj,« pravi uslužbenec urada, ki mestu preskrbuje človekoljubno pomoč. »Nihče nikomur ne zaupa.«
Predstavniki ZN in EU trdijo, da so za spore med prebivalci odgovorni predvsem nacionalistični Hrvati, ki so zahodni del Mostarja oklicali za »prestolnico« svoje majhne države. Zahodni del mesta je poln hrvaških policistov, ki nadzorujejo vsak muslimanski premik. Obe strani sta sicer podpisali dogovor, da imajo prebivalci Mostarja dostop do »sedeža urada EU« v hotelu na zahodni, torej hrvaški strani Neretve. V resnici pa imajo dostop do tega dela mesta le ženske, otroci in starci. Tisti Muslimani, ki vendarle poskusijo, se lahko ves dan zadržijo na
»mejnih kontrolah«, ko kažejo dokumente in dovolilnice. Ce hrvaški policisti ugotovijo najmanjšo nepravilnost na njihovih papirjih, se morajo preprosto obrniti v nasprotno smer. »Hrvatje dokazujejo svojo oblast na vsakem koraku,« pravi policist iz enot EU. »Zaradi naše navzočnosti pa vsaj ne prihaja do večjih sporov; to mi vliva upanje.«
Obe strani sta ustanoviti svoja urada in svoje policijske sile. Prizadevati si, da bi se združili, je povsem brezupno početje. Major Puljič, ki vodi hrvaške čete, obtožuje uradnike EU, da prehitevajo dogodke. »Evropejcem se mudi, mi pa želimo nekaj, kar bi trajalo. Ce bi se združili, bi spet prišlo do klanj, saj vsi vemo, kdo je ubil koga v preteklosti.« Mohamed Ba-džak, ki vodi muslimanski urad na vzhodu, pa je bolj optimističen. »V naslednji generaciji se bo tudi norost umaknila zdravemu razumu. Take stvari so periodične, sledijo si kot letni časi.« Maggje Fox/Reuter
POPOTOVANJE PO SRBIJI
Strah pred mirom, strah pred vojno (5)
Srbski predsednik Miloševič ima na voljo zelo učinkovita sredstva za ohromitev srbske politike - to so srbski mediji. Miloševič ima nadzor nad televizijskimi postajami in časopisi, ki pokrivajo največji del srbskega medijskega prostora. Z njihovo pomočjo je doslej zmagal na vseh volitvah, v bistvu so temelj njegove politične moči.
Direktor državne televizije RTS je zato pomembnejši od vseh ministrov. Nedavno je Miloševič odpustil dolgoletnega direktorja RTS Milorada Vuceliča, ki je med prebivalstvom siril vojno propagando. Zdaj je Miloševič postal mirovnik, saj skusa tako doseči odpravo ukrepov. VuCeliča je nadomestil z direktorjem, ki dela natančno po njegovih navodilih. Trenutno na srbski televiziji poteka kampanja proti »vojnim hujskačem«. To je oznaka, ki bi lahko postala nevarna še številnim ljudem v Srbiji.
Milan Mišič, urednik uglednega časopisa Politika, je razložil, kako se on in njegovi kolegi izogibajo sporom z vladajočo stranko: »V državi, kot je Srbija, morajo Časopisi najti naCin, da pokrivajo nasprotujoča si stališča. Živimo v težkih časih. Čeprav nismo vladni organ, se opiramo na vladajočo stranko, saj lahko le tako preživimo.« Mišić pravi, da tradicionalno intelektualno zahteven časopis Politika od ustanovitve leta 1904 nikoli ni bil
opozicijski Časopis. Tako kot je Politika leta 1991 razlagala, zakaj imajo vsi Srbi pravico živeti v eni državi, zdaj razlaga, zakaj je mir pomembnejši od vsesrbske države.
Problemi Politike pa niso značilni za vse srbske Časopise. Čeprav država nadzira najpomembnejše medije, se je na lokalni ravni razvilo veliko neodvisnih Časopisov, na primer beograjska Naša borba ter tednika Nin in Vreme, ki jih je mogoče z malo sreče kupiti tudi zunaj glavnega mesta. Neodvisen je tudi časopis Republika, katerega glavni urednik pravi: »V Titovih Časih se nisem smel pogovarjati z ljudmi na cesti, danes imam lasten Časopis z naklado pet tisoč izvodov.« Toda s tem je načel že bistven problem neodvisnih Časopisov: zaradi pomanjkanja papirja in visokih prodajnih cen imajo zelo nizko naklado. »Dokler našega mnenja ne sliši preveč ljudi, ga lahko svobodno izražamo,« je dejal z nasmehom na ustnicah. V teh časopisih je kritika Miloševiča pogosto na prvem mestu. V Beogradu sodijo šale na račun Miloševiča na dnevni red - brez vsakršnih posledic za obe strani. Primer, ko je tajna služba pred dvema letoma ugrabila nekega novinarja, je ostal osamljen.
Miloševič ima veliko bolj prikrita sredstva za ohranitev svoje oblasti. Najpomembnejši distribucijski sistemi so namreč trdno
v rokah države, prav tako tudi velike tovarne papirja. Predsednik občasno izkorišča tudi nejasen pravni status neodvisnih Časopisov. Tako je konec leta 1994 ustavil izhajanje dnevnika Borba, ki se mu je zdel preveč vpliven. Najprej so v prostore Časnika prišli pravniki, ker pa niso mogli preprečiti izhajanja Borbe, je poslal policiste z gumijevkami. Zdaj obstaja državni časopis Borba in neodvisni dnevnik Naša borba, ki ga izdajajo nekdanji uredniki Borbe.
Podobno se je Miloševič skušal znebiti tudi neodvisne televizijske postaje Studio B, katere osnovno vodilo »to, kar državna televizija zamolči, povemo mi«, je srbskega predsednika motilo, Čeprav seže signal Studia B le malo dalje kot pogled iz 20. nadstropja beograjske stolpnice. »Razložili so nam, da nismo pravilno registrirani,« je dejal glavni urednik Milorad Roganovič. Finančni inšpektorji so nato štiri mesece preverjali poslovanje Studia B, toda kljub temu niso mogli dokazati, da deluje s pomočjo javnih sredstev. Edini lastniki Studia B so po besedah direktorja njegovi uredniki. Ta neodvisna beograjska televizijska postaja je napad sicer preživela, toda novinarji Studia B še vedno delajo v coni somraka med svobodo in represijo. Michael Thumaim, Die Zeit Nadaljevanje jutri
NOVICE
Optimistične napovedi o zmanjšanju nemškega javnega dolga
BONN (Reuter) - Nemški finančni minister Theo Waigel je izjavil, da bi lahko s predvidenim brzdanjem javne porabe in zmanjšanjem proračunskega primanjkljaja Nemčija že letos dosegla stroga merila, ki jih zahtevajo določila o enotni evropski valuti. Finančni odbor nemškega parlamenta je pred dvema dnevoma že sprejel osnutek proračuna za leto 1996, v katerem je predvideno javno zadolževanje v mejah, določenih z maastrichtskim sporazumom. V skladu s predvidevanji naj bi nemški skupni javni dolg Ze naslednje leto padel pod 60 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Zaslišanje Andreottija preloženo
PERUGGIA (Reuter) - Preiskovalno sodišče je zaslišanje Giulia Andreottija, ki je obtožen, da je mafiji leta 1979 naročil umor novinarja Mina Pecorel-lija, ker je imel dokaze o nezakonitem financiranju Andreottijevih krščanskih demokratov, preložilo na 2. november. Ta sodba bo imela velik vpliv na razvoj dogodkov na sojenju v Palermu, ki poteka proti Andreottiju zaradi domnevnega sodelovanja z mafijo. Pecorelhja so ubili pred stavbo revije Op v Rimu, ko je nameraval oddati članek o »umazanem« poslovanju krščanskih demokratov. Tožilstvo je prepričano, da je umor zagrešila sicilijanska mafija, da bi ustregla Andreottiju, ki naj bi bil njena povezava z italijansko politiko. Andreottijevi odvetniki so zanikali obtožbe, češ da so »tako neutemeljene kot tiste v Palermu«.
Mehiške oblasti bodo izpustile zapatističnega voditelja
CIUDAD DE MENICO (Reuter) - Mehiške oblasti so v poskusu, da bi rešile pogovore o prihodnosti Chi-apasa, objavile, da domnevnega zapatističnega voditelja Femanda Munoza ne bodo kazensko preganjale zaradi nedovoljene posesti strelnega orožja. Munoz je imel pri aretaciji pri sebi avtomatsko puško in pištolo, zato je preiskovalni sodnik zanj odredil pripor. Predstavnik državnega tožilca je izjavil, da je tožilec umaknil kazensko ovadbo in da bodo Munoza kmalu izpustili. Uporniki so po sredini aretaciji Munoza objavili, da bodo prekinih pogovore o prihodnosti Chiapasa. Po njihovem mnenju naj bi vlada z aretacijo kršila zakon, ki je zapatističnim pogajalcem dovoljeval prosto gibanje in zanje odredil začasni suspenz sodnega pregona. Vesti o morebitnem zastoju pogajanj so negativno vplivale tudi na mehiško borzo.
Izraelske oblasti zavirajo namestitev palestinske policije
GAZA (Reuter) - Voditelj PLO Jaser Arafat ni zadovoljen z izvajanjem mirovnega sporazuma, podpisanega septembra v Washingtonu. Po palestinskih navedbah naj bi izraelske oblasti v mestu Dženin zavlačevale z nameščanjem palestinskih policistov. Arafat naj bi v Četrtek ukazal sto petdesetim policistom, naj prevzamejo policijsko postajo v DZeninu, izraelske oblasti pa so objavile, da bodo preprečile vsak enostranski poskus namestitve palestinske policije v tem mestu. Izraelski in palestinski pogajalci so z mrzličnimi pogajanji v zadnjem trenutku preprečili poslabšanje že tako napetega položaja. V skladu s sporazumom naj bi palestinska pohcija postopoma prevzela nadzor nad Dženinom do 13. novembra, ko naj bi se izraelske varnostne sile v celoti umaknile iz mesta.
40 LET NOVE NEMŠKE VOJSKE
Kohl proti »prisklednikom zgodovine«
BONN (Reuter) - Nemški kancler Helmut Kohl je včeraj med parlamentarno razpravo, Id je bila posvečena štirideseti obletnici ustanovitve nemške vojske, protivojaške protestnike oklical za »prisklednike zgodovine«. Mirovniki, med katerimi jih je bilo tudi veliko ekološko usmerjenih iz stranke Zelenih, so v četrtek na bonskih ulicah protestirali zaradi vojaške parade, prirejene v čast nemški vojski, ustanovljeni po drugi svetovni vojni.
Kohl je nemško vojsko bolje usposobil, saj si prizadeva, da bi združena Nemčija premagala ovire, ki ji onemogočajo večje sodelovanje z zavezniki pri vojaških posredovanjih na tujem. Včeraj je v parlamentu ostro napadel poslanca Zelenih Fischerja. »Ljudje vaše vrste se ne zavzemajo za mir; ne včeraj, ne danes, prav gotovo pa ne jutri,« mu je očital.
Mirovniki so kanclerju zamerili, da je za mesto voja-
ške parade izbral prav park Hofgartenvviese v središču Bonna, kjer so v začetku osemdesetih let potekali množični protesti proti jedrskemu oboroževanju v hladni vojni. Kohl je očitke mirovnikov in poslanca Fischerja zavrnil z besedami: »Takrat ste se zbrali na ulicah in trgih zato, ker vam ni bilo dosti do svobode v Nemčiji. Zato ostajate priskledniki zgodovine, ne pa njeni ustvarjalci.«
Obrambni minster Ruhe, zvezni predsednik Herzog in kancler Kohl na paradi (Telefoto: AR)
Večina Nemcev se nacistične vojske in njene vloge v zgodovini Se vedno sramuje, zato so mirovniškim gibanjem, ki nasprotujejo pošiljanju nemških vojakov v tujino, naklonjeni. Kohl pa jim skuša pojasniti, da je ustanovitev nemške vojske pred štiridesetimi leti pomenila »nov začetek, tako političen
kot moralen«. Nemški vojaki, kot pravi kancler, morajo biti »pripravljeni mednarodni skupnosti pomagati, Ce ta to zahteva«. Kohlu je tako v treh letih uspelo porušiti nemške predsodke do te mere, da so nemška vojaška letala letos poletela v Bosno na prvo zunanje poslanstvo po petdesetih letih. Zeleni trdi-
jo, da Kohl vojsko poveličuje in poskuša na svojo roko legitimizirati intervencioni-zem zunanje politike. »V Četrtek ste se postavili v središče dogajanja in postavili temelj za vnovično militarizacijo Nemčije po drugi svetovni vojni,« je Kohlu v parlamentu zabrusila predstavnica Zelenih Angelika Beer.
•___NAPOVED OSTRE FINANČNE POLITIKE V FRANCIJI_
Chiraca nepriljubljenost ne moti
PARIZ - Francoski predsednik Jacques Chirac je že po petih mesecih na položaju prišel na odločilno razpotje. Podobno kot njegov socialistični predhodnik Franpois Mitterrand se je" moral tudi konservativec Chirac pod pritiskom finančnih trgov in nestrpnih vo-lilcev odločati med dvema možnostima, ki imata zagovornike v njegovi stranki.
Predsednik se je odločil za ostro finančno disciplino, ki jo zahtevajo določila o vstopu v evropsko monetarno unijo, in se ni pustil premamiti zamisli o programu nacionalne gospodarske rešitve, s katerim bi Francija s težavo uspešno kljubovala mednarodnim gospodarskim tokovom. Chirac je v televizijskem intervjuju Francozom povedal, da bo njegova prednostna naloga zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, da bi država v dveh letib lahko izpolnila pogoje za priključitev k skupni
evropski valuti. Primanjkljaj je po njegovih besedah jedro francoskih problemov. »Prepričan sem, da nam bo v dveh letih uspelo,« je dejal in priznal, da njegova politika verjetno ne bo priljubljena med državljani. Dolgoročno naj bi prav zmanjšanje proračuna omogočilo ustvarjanje novih delovnih mest in znižanje davkov.
Mitterrand se je za strožje ukrepe na finančnem področju odločil Sele leta 1983, po 22 mesecih mandata in treh devalvacijah franka, in tudi on je Fran-
cozom napovedal, da bodo morali potrpeti. Chiraca sta nestabilnost francoske valute in politična nepriljubljenost prislili, da se je za ostre poteze odločil že prej. S svojo zavezanostjo evropski politiki je obrnil hrbet zamisli o gospodarskem okrevanju pod državno taktirko in s tem povezanim »mehkejšim« frankom, kar predlaga Philippe Seguin, predsednik spodnjega doma francoskega parlamenta, sicer tesni Chiracov zaveznik.
Ekonomisti ugotavljajo, da bodo Chiracova prizadevanja lahko oceniti šele po tem, ko bo vlada pred-stavila prepričljiv načrt za zmanjšanje primanjkljaja. Pri tem pa bo treba pošteno zarezati v stroške za zdravstveno varstvo, pokojnine in socialno pomoč.
Finančni strokovnjaki niso prepričani, da bo Franciji do leta 1997 uspelo znižati proračunski primanjkljaj na tri odstotke bruto domačega proizvoda, kot zahtevajo določila o vstopu v evropsko monetarno unijo. Po njihovem mnenju vlada namreč še ni pripravljena znižati javne porabe.
Chirac je postal Žrtev svojih populističnih predvolilnih obljub. Zagotavljal je, da bo njegova politika omogočila zvišanje plač, znižanje davkov in ohranjanje ravni socialnega zavarovanja ob hkratnem zmanjšanju primanjkljaja. Že kmalu po imenovanju pa je predsednik vlade Alain Juppe napovedal »začasno« zvišanje davkov, da bi lahko zagotoviti sredstva za ustvarjanje novih delovnih mest. Se-
ptembra je premier priznal, da zvišanje davkov ni začasno, temveč bo trajalo vsaj še tri leta. Hkrati je vlada zamrznila plače delavcem v javnem sektorju, kar je povzročilo njihovo stavko in napovedi novih akcij sindikatov. Program ustvarjanja novih delovnih mest ne kaže bleščečih rezultatov; nezaposlenost sicer pada, vendar se to dogaja Ze od konca preteklega leta. Predsednik se ne vznemirja. V intervjuju je podatke, da ga v javnomnenjskih raziskavah podpira le Se 14 odstotkov vo-lilcev, medtem ko jih je kar 74 odstotkov nezadovoljnih, komentiral z odgovorom: »Nisem bil izvoljen zato, da bi bil priljubljen.« Njegov mandat je dolg še šest let in pol...
Paul Taylor / Reuter
ANALIZA
Težko razložljiva puebeška želja po odcepitvi
Finančni trgi so vznemirjeni, sami prebivalci Ouebeca pa hočejo le to, da se njihov glas bolje sliši v centru
i-*	_1_________1____ ______M	1,-. ■»,	4- n M 1 r-F«-»v« n-i 4-z-\ V i-r-i/-»x r o v-i i o !->-i M oFi -\t rv-žo ri ii i Trrvr*a čarno toHotq
Država brez zunanjega sovražnika, s tržno razvitim gospodarstvom, brez enotne državne ekonomije - taksna ugotovitev, ki jo je pred leti zapisal avtor članka v reviji Forbes, bo na preizkušnji v Quebecu, kjer bo v ponedeljek potekal referendum o odcepitvi od Kanade.
Quebec namreč ustreza omenjeni tezi: ima določene lastnosti nacionalne kulture, ni od zunaj ogrožen, v primeru odcepitve si bo prizadeval za pristop k Severnoameriškemu sporazumu o prosti trgovini. Zakaj je torej referendum deležen tolikšnega nasprotovanja po vsem svetu? Najbolj so v skrbeh finančni trgi, ki tiho upajo na zmago nasprotnikov odcepitve. Njihova bojazen narašča v dneh pred referendumom, ko so možnosti za in proti precej enake.
Nedvomno sicer razumejo položaj prebivalcev Quebeca, ki v Kanadi živijo s številčno močnejšo angleško skupnostjo. Država je res ugodila - morda celo preveč - zahtevam francosko go-
vorečih Kanadčanov, saj se je v Quebecu po začetku separatističnega gibanja v 60. letih marsikaj spremenilo. Svetovna javnost razume morda sentimentalno razlago oblasti, da bi Kanada, »dolgočasno« spodobna družba, znana po tem, da se v njej prepletata dve kulturi, ki ju varujejo policisti na konjih, z odcepitvijo Quebeca izgubila značilnosti države. Ce strpna Kanada ne more ustrezno ugoditi tistim prebivalcem, ki se razlikujejo »le« po jezikovni pripadnosti, kako naj se torej sporazumejo veliko bolj razklane družbe?
No, tudi separatisti se zavedajo, da odcepitev Quebeca ni tako preprosta, kot si nekateri predstavljajo Čeprav je morda utemeljena, pa bi bil proces ločevanja zelo drag, ne le za državljane Quebeca in Kanade, ampak tudi za vse tiste, ki imajo tam naložen svoj kapital. Težave bi še poslabšale Ze tako teZak finančni položaj kanadskega javnega sektorja, ki se je v težavah znašel
tudi zaradi tekmovanja med provincami.
Quebec si najbolj prizadeva za priznanje posebnega položaja v Kanadi. Prav ta želja razlaga paradoksalni položaj prebivalcev province, zaradi katerega bi se lahko večina izrekla za odcepitev, čeprav o njeni utemeljenosti ni povsem prepričana, hkrati pa je ponosna na svojo dosedanjo državo. Ce bodo vo-lilci obkrožili »da«, se bo nova quebeška vlada med pogajanji zavzemala za večje pristojnosti province. Če bodo pogovori neuspešni, bo Quebec avtomatično postal samostojna država. Ce bodo separatisti zmagah le z nekaj glasovi večine - kar številni med njimi potihem upajo -, bi s tem dokazali nezadovoljstvo ljudi s sedanjim razmerami. Slabo razpoloženje gre pričakovati tudi v primeru poraza zagocmmikov odcepitve. Seveda je v obdobju skaljenega ozračja sodelovanja med centrom in zveznimi enotami, ko slednje čedalje bolj nasprotujejo širjenju osrednje obla-
sti, v ozadju vprašanje federalizma. Tudi v skupnostih, kjer ni nacionalističnih teženj - kot na primer v ameriških zveznih državah in prostalih kanadskih provincah - zahtevajo lokalne vlade drugačen odnos s centrom oblasti. Ta zaradi proračunskih omejitev izgublja svoje najmočnejše orožje - nekdaj vsemogočno skupno blagajno.
Nesporno je ozadje referenduma v Quebecu nacionalna zavest francosko govorečih prebivalcev. Ostaja pa upanje, da bo večina vendarle glasovala za ohranitev kanadske federacije, ne le iz povsem praktičnih, ampak tudi iz idealističnih razlogov. Ne glede na izid glasovanja bodo politiki tudi zunaj kanadskih meja morali uvideti, da gospodarstvo ni več najpomembnejši državotvorni dejavnik. Regije postajo nezadovoljne in tam, kjer se nezadovoljstvu pridruži Se nacionalizem, je lahko taksna povezava še kako škodljiva. Ah celo - eksplozivna.
Financial Times
PORTRET
»Rdeča« Ritt razburja duhove v Bruslju
BRUSELJ - Štiriinpetdesetletna danska evropska komisarka Ritt Bjer-regaard je videti kot ravnateljica osnovne Sole.
Sodelavci jo imenujejo tudi »ledena devica« ali »rdeča Ritt«.
Ritt je nameravala objaviti dnevnik svojih prvih šestih mesecev v Bruslju, v katerem bi predstavila ozadje dogajanja v institucijah Evropske unije, a se je odločila za preklic objave zaradi razburjenja, ki so ga povzročiti odlomki, ki so prišli v javnost. V dnevniku je med drugim omenila, da se nemški kancler Helmut Kohl sploh ni zmenil zanjo in da se ji je zdel predsednik Španske vlade Felipe Gonzalez zanimiv človek, ki pa mu manjka energije in pohtične volje.
Bjerregaardova, ki je v Bruselj prišla januarja letos, je tokrat že četrtič razburila tamkajšnje duhove, pred tem pa je morala že dvakrat odstopiti kot danska ministrica, Čeprav so jo poslanci in danska javnost braniti. Kot ministrica za izobraževanje je morala odstopiti, ker je na obisku v Parizu prespala v hotelu Ritz, Čeprav jo je danska javnost branila, češ da ni storila ničesar slabega. Kljub aferam pa ji evropski komisarji Se vedno zaupajo, čeprav bodo v prihodnje v pogovorih z njo verjetno pazljivejši.	The Guardian
POLITIČNO DEJAVNOST RUSKEGA PREDSEDNIKA ZAČASNO ODPOVEDALI	TURČIJA / EPILOG VLADNE KRIZE
Jelcin ostaja v bolnišnici
Vodo no volilni mlin komunistov
MOSKVA (Reuter) -Zdravniki so ruskega predsednika Borisa Jelcina postavili pod strog zdravniški nadzor do konca novembra ter mu predpisali omejitev zunanjepolitičnih in predvolilnih dejavnosti. Jelcinov predstavnik za tisk Sergej Medvedjev je povedal, da so zdravniki pri predsedniku odkriti »nestabilno oskrbo srca s krvjo«.
»Zdravniki so sklenili, da mora predsednik nujno ostati pod strogim zdravniškim nadzorom do konca novembra,« je dejal Medvedjev. Odločitev je v ruski javnosti zbudila sum, .da je predsednikovo zdravstveno stanje precej bolj kritično, kot so sprva predvidevali. Zaradi okrnjene zunanjepolitične dejavnosti predsednika Jelcina so odpovedali napovedani novembrski obisk na Kitajskem. Odpadel je tudi sestanek s sprtimi stranmi v balkanski vojni, ki naj' bi potekal dan pred začetkom mirovnih pogajanj v Daytonu. Obisk Norveške, kamor naj bi Jelcin odpotoval konec novembra, pa je še vprašljiv.
Vnovično poslabšanje predsednikovega zdravja je med opazovalci spet zbudilo dvome o Jelcinovi politični prihodnosti. Jelcinovo sodelovanje v predvolilni kampanji za decembrske parlamentarne volitve bo zaradi zdravstvenih težav zelo okrnjeno, kar je voda na mlin komunistom, ki jim strokovnjaki napovedujejo zmago. Kriza vodstva bo le še povečala politično nestabilnost, ki jo nameravajo komunisti izkoristiti za svoj pohod na oblast.
Gospodarstvo sicer kaže znamenja stabilizacije, kar pa štiridesetim milijonom Rusov, ki živijo v skrajni revščini, pomeni bore malo. Bohotenje kriminala in vse bolj bleda podoba Rusije v mednarodnih odnosih sta temeljna razloga za zahteve prebivalstva po spremembah. Decembrske volitve v 450-člansko dumo bodo po predvidevanjih te spremembe prinesle, vendar utegne to ogroziti prehod Rusije v tržno gospodarstvo in njeno približevanje Zahodu.
Posladek ruske politične prihodnosti pa bodo predsedniške volitve junija naslednje leto, saj je po ustavi iz leta 1993 predsedniška funkcija središče politične moči. Opazovalci zdaj postavljajo pod vprašaj Jelcinovo zmago, če bo sploh kandidiral, saj naj bi bila nevarnost zdravstvenega poslabšanja prevelika, da bi lahko Jelcin zagotavljal politično stabilnost, ki jo Rusija potrebuje. Največjo nevarnost Jelcinu predstavljajo napovedi, da bodo komunisti in njihovi zavezniki našli skupnega kandidata. Tudi če do tega ne bi prišlo, pa Jelcin ne bo imel lahkega dela v predvolilni kampanji, saj se bo moral soočiti z upokojenim generalom Aleksandrom Lebedom, ki je med ruskim prebivalstvom zelo priljubljen. Za Zahod najbolj sprejemljiv Jelcinov naslednik pa bi bil gospodarstvenik Grigorij Javlinskij, ki v dumi vodi liberalno stranko Jabloko. Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo veliko vlogo v predsedniški predvolilni kampanji odigrali izidi decembrskih parlamentarnih volitev.
Ali Moskvo spet čaka obdobje negotovosti?
Pariament razpisal predčasne volitve
ANKARA (Reuter) - Turški parlament je včeraj sprejel zakon o razpisu predčasnih splošnih volitev, ki sta ga predlagati stranki Prava pot in Republikanska ljudska stranka. Volitve naj bi potekale 24. decembra.
Premierka Tansu pller se je za razpis predčasnih volitev odločila po tem, ko so parlamentarci njeni manjšinski vladi 15. oktobra izglasovali nezaupnico, čeprav hkrati opozarja, da bo predvolilni boj upočasnil turška prizadevanja za sklenitev carinske unije z EU in oviral proces lastninjenja državnih podjetij. Nasprotniki Killerjeve domnevajo, da se je za razpis predčasnih volitev in spremembe volilne zakonodaje odločila zato, da bi ustavno sodišče te predloge zavrnilo, kar bi ji omogočilo, da bi
ostala na čelu vlade do izteka mandata oktobra 1996.
Pettedenska stavka 335 tisoč delavcev v turških državnih podjetjih se je v četrtek končala, potem ko je vlada s sindikati sklenila dogovor o zvišanju plač v skupni višini 1,3 milijarde dolarjev. Nov izdatek v državnem proračunu bo močno ogrozil vladni stabilizacijski program, vendar premierka zaradi bližajočih se volitev ni imela druge izbire. Verjetnost, da bi Ankara z EU sklenila sporazum o carinski uniji še pred decembrom, je majhna, ker je tur-
ško pritožbeno sodišče sklenilo, da izpusti samo dva od šestih zaprtih kurdskih parlamentarcev. Evropski parlament, ki vztraja pri izboljšanju položaja na področju varovanja človekovih pravic v Turčiji, bo zato na decembrski seji verjetno zavrnil predlog o sklenitvi carinske unije.Predsednik državne volilne komisije Nihat Ja-vuz je po glasovanju v parlamentu s svojo izjavo še povečal opozicijske dvome o dobrih namenih predsednice vlade. Dejal je namreč, da mora »po uradni dolžnosti« sicer zagotoviti, da bodo volitve izvedene 24. decembra, čeprav se mu zdi kot državljanu poskus, da bi jih pripravili še letos, politična pustolovščina.
RUSKA OROŽARSKA AFERA
NOVICE
Strupene snovi za Bližnji vzhod
Predsednikov svetovalec izmaknil 800 kilogramov kemičnega orožja
MOSKVA - Ruski vodilni strokovnjak za kemično in biološko orožje Anatolij Kuncevič naj bi bil vpleten v tihotapljenje strupenih snovi na Bližnji vzhod. Ruska varnostna služba domneva, da gre za osemsto kilogramov strupenih snovi vojaškega izvora. Po navedbah Nikolaja Ribanova, sicer predsednika ruske volilne komisije, naj bi Kuncevič za neznane kupce na Bližnjem vzhodu pripravljal pet ton nevarnih kemičnih snovi.
Enainšestdesetletni Kuncevič je prejšnje leto odstopil s položaja načelnika sveta za kemično in biološko orožje pri ruskem predsedniku Jelcinu, ruska varnostna služba pa je proti njemu uvedla preiskavo. Moskovski radio je navedel izjavo uradnika ruskega obrambnega ministrstva, da je »izginotje kemičnega orožja iz skladišč ruske vojske skoraj nemogoče«.
Kuncevič je član ruske akademije znanosti in ima Cin generalporočnika ruske
vojske. Bil je eden od najpomembnejših oseb v programu razvoja kemičnega in biološkega orožja v nekdanji Sovjetski zvezi. Za svoje delo je bil takrat večkrat odlikovan z visokimi državnimi odlikovanji. Po razpadu Sovjetske zveze je postal načelnik predsedniškega sveta za kemično in biološko orožje.
Aprila prejšnje leto ga je predsednik Jelcin obtožil, da skrivoma izvaja program biološkega orožja v nasprotju s predsednikovimi ukazi. Ra-
zvoj, izdelava in posedovanje kemičnega orožja so po mednarodnem sporazumu iz leta 1972, ki so ga ratificirale Združene države in Rusija, prepovedani. Ribanov je izjavil, da je do podatkov prišel po tem, ko je Kuncevič nameraval kandidirati na listi Liberalnodemokratske stranke nacionalista Vladimirja Zirinovskega. Kuncevič je"bil tudi glavna priča na procesu proti znanstveniku Vilu Mir-zovanovu, ki je bil leta 1992 obtožen izdaje državne skrivnosti. Mirzovanov je v članku zapisal, da je Rusija razvijala kemično orožje vse do leta 1991. Postopek so zato hitro ustavili in obtoženca izpustili iz pripora.
Richard Balmforth Reuter
Ubit domnevni severnokorejski agent
SEUL (Reuter) - Južnokorejske varnostne sile so včeraj po tridnevnem pregonu, v katerem je sodelovalo 20 tisoč vojakov s psi in helikopterji, ubile domnevnega severnokorejskega agenta. Vohuna so ujeli v past v bližini južnokorejskega mesta Pujo, nedaleč od kraja torkovega incidenta, in ga ustrelili. Pri njem so našli pištolo z dušilcem, ameriške dolarje, južnokorejske vone in telefonsko kartico. Uradna obvestila Seula o času in kraju njegove smrti se med seboj precej razlikujejo.
Konec gladovne stavke Tibetancev pred ZN
NEW YORK (Reuter) - Sest tibetanskih protestnikov, ki so gladovno stavkali pred sedežem ZN in s tem protestirali proti kitajski zasedbi Tibeta, naj bi po navedbah ameriške diplomacije končali proteste. Protestniki so zahtevali, da ZN priznajo Tibet kot državo, proglasijo kitajsko zasedbo za protipravno ter posredujejo med dalajlamo in kitajskimi oblastmi pri reševanju tibetanskega vprašanja. Dalajlama je protestnike pozval, naj gladovno stavko končajo, ker »je svet dojel resnost in iskrenost njihovih zahtev«. H koncu gladovne stavke jih je pozval tudi ameriški veleposlanik pri ZN, rekoč, da »se ZDA zanimajo za rešitev tibetanskega vprašanja«.
VROČI SEDEŽI RUSKEGA PARLAMENTA
Nasilne smrti in nezanesljivi volilci

!■■■■■
Anatolu Verbin / Reuter
MOSKVA (Reuter) - Opravljati funkcijo parlamentarnega poslanca je za časa Sovjetske zveze pomenilo delo brez obremenitev, česar pa ne bi mogli trditi za današnji ruski parlament. »Do volilne kampanje si odpočijte, kolikor je le mogoče,« je Ivan Ribkin, predsednik državne dume (spodnji dom), že poleti opozoril poslance. »In pazite nase,« je Se dodal.
S tem je imel v mislih nevarnosti, s katerimi se soočajo poslanci, saj sta bila od leta 1993, ko je bil izvoljen sedanji parlament, ubita že dva poslanca, umora pa še do danes nista pojasnjena. Za številne poslance sedanje dume, nevajene trdega dela po zahodnem zgledu, s katerim si poslanci zagotovijo vnovično izvolitev, bo to verjetno zadnje leto službovanja v dumi. Potem ko je ruski predsednik Boris Jelcin oktobra 1993 razpustil nekdanji parlament, sedanja 450-sedežna duma predstavlja prehodno dveletno izvršno telo. Sicer je bilo za novo rusko demokracijo sprejetih nekaj zelo pomembnih zakonov, kljub temu pa so komunistični in ultranacionalistični Jelcinovi nasprotniki negodovali nad vladno politiko. Na začetku julija je opozicija sicer ultimativno
prisilila Jelcina, da je zaradi krize po ugrabitvi talcev v Budjonovsku odstavil nekaj ministrov, kljub temu pa opozicija nima niti ustavne moči niti politične volje, da bi lahko občutneje spremenila Jelcinov kabinet. Kljub temu politiki menijo, da je parlament v preteklih dveh letih deloval uspešno. »Obstajala so ostra nasprotja, vendar smo vedno vse rešili po pravni poti, kar je nedvomno zelo velik dosežek tistih, ki so si za splošno stabilnost prizadevali najti kompromis,« je dejal Ribkin. »Ze dejstvo, da je duma preživela, je uspeh,« je izjavil reformistični poslanec Genadij Burbulis.
Načrt Kremlja za decemberske volitve je ustvariti dva močna bloka, in sicer desni blok pod vodstvom ministrskega predsednika Viktorja Cernomirdina ter levi blok pod vodstvom Ribkina. Do zdaj Ribkinu Se ni uspelo pridobiti na svojo stran vplivnejših političnih skupin, zato je njegov uspeh vprašljiv, razen če se mu bo posrečilo prepričati konservativno Ljudsko stranko. Cemomirdinova stranka Naš dom je Rusija ima precej več možnosti za uspeh, saj je v njej združenih veliko regio-nalnih mogotcev in velik del moskovske politične elite. Kljub temu pa je nemogoče napo-
vedati, kako se bodo ruski volilci odločili.
Ko je leta 1991 prišlo do upora proti togosti sovjetskega sistema, je Rusija izbrala Jelcina za predsednika kljub nasprotovanju dotedanjega sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova. Leta 1993 so volilci, nezadovoljni z nizkim življenjskim standardom in hitrim prehodom v tržni sistem, na parlamentarnih volitvah podprti ultranacionalista Vladimirja Zirinovskega, s čimer so njegovo stranko popeljali k veliki zmagi. Po mnenju nekaterih bi lahko stranka Naš dom je Rusija dosegla podoben neuspeh kot reformistična Ruska izbira, ki se ji kljub državni podpori ni posrečilo zbrati veliko glasov. Komunistična stranka po vodstvom Genadija Zjuganova velja za naj večjo in najbolj organizirano stranko v državi, zato ji pripisujejo tudi največje možnosti za uspeh. Po najnovejših javnomnej-skih raziskavah so komunisti z osmimi odstotki malce izgubiti v primerjavi z drugouvrščeno liberalno stranko Jabloko, ki jo vodi Grigorij Javlinski. Sledi Cemomirdinov blok s štirimi odstotki, ki za en odstotek vodi pred stranko Zirinovskega. Kljub temu je v sedanjem zapletenem političnem ozračju skoraj nemogoče napovedati izid glasovanja.
Lokalne volitve v Bolgariji
SOFIJA (Reuter) - Vladajoča socialistična stranka se pripravlja, da bo na nedeljskih lokalnih volitvah se utrdila svojo oblast. Približno 6, 5 milijona bolgarskih volilcev bo po decembrskih splošnih volitvah volilo predstavnike v lokalne organe in župane. Raziskave javnega mnenja socialistični stanki napovedujejo približno eno tretjino glasov predvsem v podeželskih volilnih okrožjih in s tem okrepitev njenega položaja v primerjavi z največjo opozicijsko stranko združenih demokratov. Združenim demokratom ankete obetajo približno osemnajst odstotkov glasov, zlasti v mestih. Socialisti so se v predvolilnem boju oprti na svojo razvejano organizacijo. K uspehu socialistične stranke naj bi po mnenju diplomatov in političnih stroko-vnjakov veliko pripomogli tudi razmeroma ugodni makroekonomski kazalci in razkol znotraj opozicije.
Za rešetke zaradi objave fotografije
ATENE (Reuter) - Včeraj je grška policija aretirala založnika Makisa Psomiadisa, ker je časopis v njegovi lasti objavil »žgečkljivo« fotografijo Dimi tre Papan-dreu, žene grškega premiera. Fotografijo, ki prikazuje Dimitro v intimnem položaju z drugo žensko na plaži, sta objavila dva grška časopisa. Drugi založnik in trije uredniki, ki jih še iščejo, so obtoženi »neizzvanega napada« na ženo grškega premiera. Ce bodo spoznani za krive, jih čaka šestmesečna zaporna kazen. Eden od »protidržavnih« časopisov je objavo utemeljil s tem, da skuša prisiliti Dimitro Papandreu k umiku iz javnega življenja. Ne samo opozicija, temveč tudi nekateri ugledni člani socialistične stranke premierovo ženo obtožujejo, da si je ustvarila svoj »dvor«, ki ima odločujoč vpliv v stranki in grški vladi. Dimitra Papandreu je tudi šefica premierovega kabineta. Glede na izjave časopisov, ki so padli v nemilost, lahko Grki pričakujejo še nekaj »umetniških« fotografij premierove žene.
						
27. oktober 1995						
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana*	85,70	86,50	12,04	12,29	7,20	7,60
A banka Koper*	85,50	86,45	12,01	12,27	7,18	7,59
A banka Nova Gorica*	85,80	86,35	12,05	12,27	7,20	7,57
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	85,90	86,70	12,10	12,38	7,30	8,00
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	85,70	86,60	12,10	12,30	7,40	7,80
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511*	86,10	86,44	12,13	12,25	7,38	7,50
Come 2 us Tel: 061/ 10-92-635, od 8-15, sob od 9-12	86,00	86,40	12,18	12,27	7,40	7,75
Creditanstalt d. d.	85,90	86,50	12,10	12,30	7,30	7,80
Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095	-	-	-	-	-	-
Kompas Hertz Celje Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-13	85,85	86,40	12,10	12,20	7,30	7,60
Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	85,80	86,20	12,10	12,20	7,30	7,60
Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13	86,00	86,40	12,10	12,20	7,30	7,60
Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13	86,00	86,40	12,10	12,20	7,30	7,55
Kompas Hertz Bled Tel: 064/ 741-519, od -7-19, sob od 7-13	85,80	86,20	12,10	12,20	7,30	7,60
Kompas Hertz Nova Gorica Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13	86,00	86,40	12,10	12,20	7,30	7,60
Kompas Hertz Maribor Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13	85,60	86,00	12,10	12,20	7,30	7,60
Nova kreditna banka Maribor d.d.*	85,05	86,35	11,97	12,25	7,20	7,75
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	85,80	86,40	12,10	12,30	7,40	7,80
M.B. Gustinčič - Lucija, t: 066/ 70-603	-	-	-	-	-	-
Pojtna banka Slovenije	84,85	86,50	10,85	12,25	6,80	7,80
Publikum Ljubljana, t: 312-570	-	-	-	-	-	-
Publikum Piran, t: 066/ 747-370	85,95	86,29	12,13	12,19	7,45	7,55
Publikum Celje, t: 063/ 441-485	86,10	86,29	12,15	12,22	7,40	7,75
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	85,85	86,10	12,16	12,19	7,40	7,75
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	84,46	86,20	12,10	12,24	7,30	7,90
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	86,20	86,40	12,16	12,25	7,53	7,59
Publikum NM, t: 068/ 322-490	86,15	86,43	12,15	12,25	7,45	7,69
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	86,20	86,45	12,16	12,30	7,45	7,75
Publikum Portorož, t: 066/747-240	85,95	86,30	12,12	12,19	7,44	7,56
Publikum Ljubljana Miklošičeva Tel: 061/ 318-788	86,20	86,35	12,20	12,24	7,55	7,65
SKB d.d.,***	85,10	86,70	12,04	12,38	7,25	7,75
SHP Kranj, t: 064/331-741*	86,10	86,30	12,10	12,18	7,40	7,70
SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320	85,95	86,55	12,07	12,27	7,30	7,67
UBK Ljubljana, t:061/444-358	85,70	86,57	12,04	12,32	7,30	7,70
Upimo Ljubljana, t: 212-073	-	-	-	-	-	-
						
1 C VCJJI p V ^7VdlVVI III 1 VI IV1 Ul 1 Or\U VUI IKC? U.U. OV IUI IKV 1 U4.ll VI II. Bralce opozarjamo da so tečaji okvirni! Menjalnice lahko sproti spreminjajo tečaje po dnevni ponudbi in povpraševanju!				VVdVJOl IJI ICJVVJI		
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
27. OKTOBER 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1557,00	1624,00
nemška marka	1118,00	1163,00
francoski frank	318,00	331,00
holandski gulden	999,00	1039,00
belgijski frank	54,30	56,50
funt šterling	2463,00	2563,00
irski šterling	2527,00	2630,00
danska krona	288,00	300,00
grška drahma	6,70	7,10
kanadski dolar	1140,00	1186,00
japonski jen	15,70	16,00
švicarski frank	1379,00	1439,00
avstrijski šiling	159,30	165,50
norveška krona	252,00	262,00
švedska krona	236,00	245,00
portugalski escudo	10,60	11,00
španska pezeta	13,10	13,70
avstralski dolar	1175,00	1223,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	12,80	13,50
hrvaška kuna	280,00	310,00
		
27. OKTOBER 1995	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1562,00	1612,00
nemška marka	1127,00	1162,00
francoski frank	319,00	330,00
holandski gulden	1000,00	1030,00
belgijski frank	54,50	56,30
funt šterling	2470,00	2560,00
irski šterling	2534,00	2629,00
danska krona	288,00	298,00
grška drahma	6,70	7,30
kanadski dolar	1143,00	1183,00
švicarski frank	1388,00	1423,00
avstrijski šiling	159,20	164,20
slovenski tolar	12,70	13,40
			
27. OKTOBER 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,20	8,60
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,60
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,10	8,60
			
27, OKTOBER 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1,3898	1.3938	1.3978
funt šterling	2.1981	2.2051	2.2121
irski tuni	2.2555	2.2625	2.2695
kanadski dolar	1.0105	1.0145	1.0185
nizozemski gulden	89,152	89.262	89,372
švicarski frank	123.48	123.58	123.68
belgijski frank	4.8534	4.8634	4.8734
francoski frank	28.559	28.619	28.679
danska krona	25,730	25.790	25.850
norveška krona	22.496	22.556	22.616
švedska krona	21,138	21.198	21.258
italijanska lira	0.8702	0.8742	0.8782
avstrijski šiling	14.188	14.208	14.228 -
španska peseta	1.1433	1.1473	1.1513
portugalski escudo	0.9423	0.9453	0.9483
japonski jen	1.3761	1.3776	1.3791
finska marka	33.040	33.120	33.200
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 30.10.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj mDEM 8625	86.67
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz m tobrje.
v	Podrobnejše informacije: tel 17-18452,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
												
Tečajna lista St. 208 z dne 27. 10. 1995 - Tečaji veljajo od 28. 10. 1995 od 00.00 ure dalje												
						ZA DEVIZE						
država		šifra	valuta		enota	nakupni			srednji		prodajni	
Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija Opomba: Tečaj H RK se uporablj		036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 191 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 a za izka:	avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta rovanje rezultatov pos		1 100 T00 1 100 100 100 100 100 t 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 lovanja z Rep	88,9071 1201,2087 411,1739 85,7704 2180,4036 2800,1151 2419,5801 8454,4536 ”,3909 2272,0330 116,4685 7546,6144 1906,9865 79,9199 1792,1751 10447,8447 186,4291 117,8382 154,8433 96,9979 ubliko Hrvaško, kjer je			89,1746 1204,8232 412,4111 86,0285 2186,9645 2808,5407 2426,8607 8479,8933 51,3458 191,8576 7,4131 2278,8696 116,8190 7569,3224 1912,7247 80,1604 1797,5678 10479,2825 186,9901 118,1928 155,3092 97,2898 s omenjena valuta p		89,4421 1208,4377 413,6483 86,2866 2193,5254 2816,9663 2434,1413 8505,3330 51,4998 192,4332 7,4353 2285,7062 117,1695 7592,0304 1918,4629 80,4009 1802,9605 10510,7203 187,5511 118,5474 155,7751 97,5817 ilačilno sredstvo.	
1 Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 28.10.1995												
dospelost blag. zapisa	Število dni do dospelosti	tečaj za vpis v %					tekoča nominalna vrednost (v SIT)					
		(A) tolarski del		(B) devizni del	skupaj		APOEN	(A) tolarski del		(B) devizni del		skupaj
20.3.96	144	98.9629%		98.3271%	98.6450%		1,700,000 170,000	841,184 84.118		835,780 83,578		1,676,965 167,696
rnmrfrf Tečajnica bornega trga
Št.: 205 Datum: 27. 10. 1995
UtšUAV« 5TOC1 UQU>Cf. IV.
Vrednost. papir	mt:	ex kupon štdal(3)		enotni tečaj	% sprem	daimn povpraš ponudia			Max.	Min.	IDOOSIT
	M??	tur, ».g		1:7.M'!!	tfflttf!						
LEKC	800	(11.5.95)		12.254		26.10.	11.360	126«			
M	665	(13.6,95		18.414	1,94	27.10.	18.370	18.720	18.710	18.080	16.738
SAL	500	(2)(11.9.95		19.879	,41	27.10.	19620	19.890	20.0«	19.610	6.958
SKBR	1000	124.2.95.)		36.818	1,81	27.10.	36.800	37.0«	37.0«	36.0«	44.845
				B32E	sae						
BCE1	10,0	2.1	;i,10.95)	105.3A	,95	27.10.	104,5	105,0	105,8	103,0	1.763
1S01	8,0	5.1	30.6.95]	103,0	,09	27.10.	103.0	103,1	103,1	103,0	9.504
1S02	0,5	10.1	:i.in,95)	113,7	,19	27.10.	113,4	113,9	113,9	113,4	33.178
ISO«	5,0	4.1	31.5.95)	93,8		25.10.	93,0	95,0			
SS11	7,0	5.1	15.7.95)	99,1		26.10.	99,0	105,0			
JSL1D	1,0	5.1	30.6.95)	102,0		26.10.	101,3	102,9			
1SL2Đ	9,5	10.1	1.10.95)	113,0		23.10.	109,3				
SKB1	10,0	6.1	1.11.95)	104,1	,52	27.10.	103,5		104,2	104,0	4.727
SKB2	10,5	4.1	15.9.95)	109,5		27.10.	109,2	110,0	110,2	108,5	38.771
SKR1	5,0	3.1	30.6.95}	78,5		26.10.	79,1	81,3			
	ME			2HB	SHESi						
BTBR	300	(2)(28.7.95.)		14.832	1,23	27.10.	14620	14.940	14.930	146«	578
DAD	10.000		(1.6.94. 1	146.786'	4,68	27.10.	154.250		154.250	141.2«	158.823
FMD	1715	(24.5.95.1		20.979	3.29	27.10.	21.000	21.360	21.380	20.6«	8.496
SPGR			tu	23.990	,17	27.10.	21.560	23.9«	23.9*	23.9«	4«
M			u	16.815	,63	27.10.	16.800	17350	16.950	16.810	8.576
m	218	130.3.93.]		13.388	3.03-	27.10.	13.550	13.640	13.640	13.350	10.081
m	200	26.6.95.)		4.544	1,26	27.10.	4.516	4.568	4.568	4.488	4.321
im			(5)	971,9	,34	27.10.	966,0	977,0	980,0	956,0	16.026
	mre:				 nrarnrr	___ BueE	SSE1					
mr	2750	(22.6.95)		39.750	1.34	27.10.	30.500	40.5«	40.5«	39.3«	15.536
?FNP			(1	49.617'	7,38	27.10.	50.800		50.8«	47.010	28.927
IMF	720	(25.5.95.1		16.500	1,48	27.10.	16.000	17.250	17.0«	16.0«	33
iTPP			U) j	43.846		27.10.	43.640	43.950	44.0«	43.610	2.192
	ME	[BICTIg			lEHf						
IZG	11,0	4.(1.1.951		103,1	,71-	27.10.	103,0	104,0	103,2	103,0	2.095
ITZ	10,0	2.(1.10.95)		104,7	,18	27.10.	104,5	105,0	104,8	104,5	8.940
=CE	12,0	7.11.6,95)		101,5		16.10.	98,0	101,8			
m	10,0	2.11.6.95)		101,8A	,02	27.10.	101.8		101,8	101,8	725
SZBl	10,0	2.(15.9.95)		104,6		20.10.	103,0				
SZB2	10,0	1.(1.10.95)					105,5	108,0			
Tečajnica izvenborznega trga
ŠT. 205/95 - 27. 10. 1995
Vrednost. papir	mt		enotni tečaj 1	% sprem	daimn	povpraš	pmia	Max.	[mlJ	ra
		a:<irinTT¥iranTT>m								
m			4.840		26.10.	3.5«	4.750			
mo	2«	171(306.95.)	5.220		4.9.	2.«1	5.300			
HBR0	55	116.95)	3.301	7,38-	27.10.	3,301	3.5«	3,301	3.101	7
m			2.3«A	162	27.10.	2.150	2.580	2.300	2.3«	46
JDR0		(15.6.95)	10.1«		26.10.	10.2«	10.8«			
8GSR			604,7	3,*	27.10.	595,0	6«,0	606,0	590,0	678
										
HBP0	320	(1.6.95)	3.044	,08	27.10.	3.041	3.170	3.170	3.041	310
m						30.000				
KBPP			35635	4,«	27,10.	36.M0	36.5«	36.500	34.9«	7.812
RGP0		(6)	1.0«		19.10.	900,0	980,0			
UHC	360	(25.5.95)	9.413	9,45	27.10.	8.5«	9.5«	96«	9.350	38
										
LOK	10,0	6.(1.10.95)	102,5		26.10.	1026	102,7			
MLjO	10,0	6.11.4.95)	104,0		26.10.	103,0	104.9			
3SM0	10,0	4.(1.9.95)	103,3		24.10.	102,0	105,5			
3LS0	10,0	5/1.10.95)	103,0	69-	27.10.	103,0	103,5	103,0	103,0	358
3NM	11,0	3.(1.9.95)	104.0		25.10.	103,1	105,4			
3P0	10,0	7,(1.8.95)	1«,5		13.10.	101.1	103,4			
m	8,50	3.(15.10.95)	lffl,0		14.9.	80,0	108,0			
mo	10,0	4.(1.10.95)	104,5	,37	27.10.	103,8		104,5	104,5	1.785
KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM
60 dnevni (v SIT)
90 dnevni (v SIT)
120 dnevni (v SIT)	94,1	19.4.
Tolarski blag. zapisi BS z nakupnim bonom
BSB3breznak.bona(l. 12.95)	98,4
delnak.bona(vSIT)NBS2	1.000
del lak bona (v SIT) NBS3	4.009
Dvodelni prenosluvi blagajniški
BifTS	101,4
Bffli	100,3
BM5
BVT3	100,9
BVD5	95.9
BV5
BMD6	96,5
24.10.
26.10. 27.10.
19
6.10.
6.10.
98,3
10,0
4.055
96,0
98,8
3.950
4.280
4.270
3.761
561
SBI
BIO
27.10.95	prejšnji	d T	d%
T35TTU7	1.5/8,21	2,8b	0,21
27.10.95	prejšnji	d T	d%
108,25	108,05	0,20	o,iy
Vse	piidEam Op Gbv. koma1, in bla^. zapisi kdiiajo v cdstfosm je	itiniB ktmijo v ST; ek: kolnap
ptHednik je linti ^ in prxial is6	za rJŠi^anki; S -	tipjvanp Z - zadnano bgS':' - aiseasa lOalsfctiia
anana spuaeffihi 11 - tfctEZ. 3(>aitotna onejisMipziaae je zadnain Ctnenir z anuiteinini odplaciiom davrae: FS01, imilSll,mOZEPeEPGQHJ,RGSl;VSaso>i(^al'(klkESKBRH!ESALNK8,DADin.I16iK,1CK.vBOso st^ufaie cbiraiice RSOl, RS02, SKB 1. BOsl; ra kupr. - stažih	in (klim zapadbli ieira; {l}za leto 1994 dh'. ni Sla iazia
faa (2Hzpl^\Ta^ dividaide: (3Maeznjce Idiiajo	kupBa liijtiaiD 4 deiAiie dni jkg zapjOoelp leto i4Ha^ai. U e
z^ati If. IB. ni bil izpiatili (5)<jd izviti Vi'nii izlblza-. ilipnsi zn UŠ [ejuvedte pcsfapka prahiptiBinaveraie 23.4,1996; (7}-imlariia dividende (8}dnikida a; nan^a na nede^EOD tfelnim; (103o tMiendi ho oditšk inpst delnkaip; cii m. - djesina naaiOMszie); div. <livi(kd2(cklnitE)vSn’,Ceni aftadeendni^eiinauniiHiajvi^i oa mjiizjiie^ dolet viadnostiK[ppapiip;
VREDNOST DOLARJA V SVETU
27.10.1995 ob 17. uri	valuta	tekoči		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMČIJA	marka	1.4024	1.4034	1.4024	1.3874
JAPONSKA	jen	101.70	101.80	101.72	"100.60
V. BRITANIJA	funt	1.5794	1.5801	1.5840	1.5786
ŠVICA	frank	1.1325	1.1335	1.1336	1.1228
FRANCIJA	frank	4.8695	4.8725	4.9030	4.8530
NIZOZEMSKA	gulden	1.5690	1.5700	1.5739	1.554
ITALIJA	lira	1594.80	1596.30	1598.70	1587.90
BELGIJA	frank	28.740	28.760	28.769	28.550
AVSTRIJA	šiling	9.8400	9,8450	9.8425	9.7710
ŠPANIJA	pezeta	121.66	121.76	121.80	—
SVEDSKA	krona	6.6022	6.6097	6.6380	6.5544
NORVEŠKA	krona	6.2070	6.2100	6.1610	6.1610
DANSKA	krona	5.4330	5.4360	5.4180	5.4025
FINSKA	marka	4.2186	4.2236	4.221	4.1895
PORTUGALSKA eskudo		147.60	147.80	147.8	146.9
IRSKA	funt	1.6185	1.6205	1.6261	1.6170
GRČIJA	drahma	231.09	231.00	231.14	229.08
KANADA	dolar	1.3695	1.3700	1.3770	1.3653
AVSTRALIJA	dolar	0.7543	0.7548	0.7570	0.7525
EVROPA	ECU	1.3074	1.3084	1.3184	1.3070
zlato		382.50	383.00		
srebro		5.39	5.4		
			
27. OKTOBER 1995	v URAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1594,520	—
ECU	—	2098,390	—
nemška marka	—	1146,310	—
francoski frank	—	328,020	—
funt šterling	—	2524,130	—
holandski gulden	—	1023,240	—
belgijski frank	—	55,738	—
španska pezeta	—	13,138	—
danska krona	—	294,820	—
irski funt	—	2590,940	—
grška drahma	—	6,937	—
portugalski escudo	—	10,835	—
kanadski dolar	—	1162,020	—
japonski jen	—	15,811	—
švicarski frank	—	1415,840	—
avstrijski šiling	—	162,860	—
non/eška krona	—	258,430	—
švedska krona	—	242,760	—
finska marka	—	379,470	—
avstralski dolar	—	1202,590	—
		
27. OKTOBER 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,8000	10,3000
kanadski dolar	7,3000	7,7000
funt šterling	15,4000	16,2000
švicarski frank	849,0000	881,0000
belgijski frank	33,5500	34,8500
francoski frank	197,5000	205,5000
holandski gulden	616,0000	640,0000
nemška marka	690,6000	716,6000
italijanska lira	0,6110	0,6450
danska krona	176,5000	184,5000
norveška krona	155,5000	162,5000
švedska krona	143,2000	149,8000
finska marka	228,5000	238,5000
portugalski escudo	6,5800	6,9200
španska peseta	7,9800	8,4200
japonski jen	9,6000	10,1000
slovenski tolar	8,10	8,60
hrvaška kuna	180,0000	215,0000
TeCaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		

® RAI 1
RETE 4
	Otroški variete La Banda		Nad.: Piccolo amore, 8.30
	dello Zecchino, risanke		11 disprezzo, 9.00 Cuore
	Oddaja za najmlajše L’		ferito, 10.15 Felicita (i. T.
	albero azzurro, risanke		Ramos, V. Pasmanter),
	Dok.: Velike razstave		11.15 II prezzo della vita,
	Verdemattina - Nasveti		vmes (11.30) dnevnik
	Film: Seguendo una stel-	no	Variete: Adam proti Evi
	la (kom., VB ’60)	|K*y	Dnevnik
	Vreme in dnevnik	ujm	Medicine a confronto
	Nan.: Gospa v rumenem	jRpnj	Aktualno: Le stelle della
	Izžrebanje lota		moda
	Dnevnik		Nan.: A cuore aperto,
	Aktualna oddaja o morju		18.00 Colombo(i. P.
	Linea Blu		Falk), vmes (19.00) dnev-
	7 dni v Parlamentu		nik in vreme
	Risanke: Disney Club		Film: Tempeste sul Con-
	Risanke: Aladdin		go (pust., ZDA ’53, i. R.
	Izžrebanje lota		Mitchum, S. Hayward)
	Dnevnik		Film: Processo alla citta
	Aktualna odd.: Sviste -		(dram., It. ’52, r. L. Zam-
	Fred Bongusto		pa, i. P. Stoppa, A. Naz-
	Nan.: Pazza famiglia (i.		zari, S. Pampanini), vmes
	P. Panelli, A. Casella)		(23.30) nočni dnevnik
	Nedeljski evangelij		Pregled tiska
	Vreme, dnevnik, šport Variete: Scommettiamo		Nan.: Serpico
			
	che...? - Stavimo, da...? (vodita Fabrizio Frizzi,		
	Milly Carlucci)	15 CANALE5	
	Dnevnik		
	Posebnosti TG 1 Dnevnik 1, horoskop in vremenska napoved Filmske'novosti Film: Sarabsara (dram., It. ’93, i. K. Engelbrecht, G. Brogi, C. Esposito)		
			Na prvi strani Nan.: Gasa dolce časa Aktualno: Nonsolomoda, 10.00 Teleprodaja, 10.30 Una bionda p er papa
			Televizijsko sodišče: Fo-
RAI 2
Jutranji variete: Mattina in famiglia, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30,10.00) dnevnik Evropski dnevi. 10.35 TGR v Evropi Nan.: Saranno famosi Variete: Mezzogiorno in famiglia - Opoldne, v družini (vodi M. Giletti) Dnevnik, športna rubrika Dribbling in vreme Variete: 11 fantacalcio Mladinska glas. oddaja: Mio Capitano Aktualno: Tvoj bližnji Izžrebanje lota Film: La marcia su Roma (It. ’62,r. D. Risi, i. V. Gasmman, U. Tognazzi) Rubrika o potovanjih: Se-reno variabile, vreme Nan.: Hunter Dnevnik in Sport Risanke: Go-Cart Film: Visioni dal delitto (dram., ZDA ’93, i. J. Bro-lin, B. Eden, J. Pringle) Nagrada za liriko G. Lauri Volpi), vmes (23.30) dnevnik in vreme, (23.45) glasba in gledališče za sobotni večer
ram
| Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Arniči Nan.: Simpsonovi Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno)
Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: La Corrida, vmes (23.00) dnevnik Nan.: New York Police Departement (i. D. Caruso), vmes (0.30) dnevnik Nan.: Dream On
ITALIA 1
RAI 3
Pregled tiska, Drobci Film: Fronto chi parla? (kom., It. ’45)
Film: Sposata ieri (’63) Film: Lontano dalle stel-le (dram., ZDA ’54)
TGR Italija - Kmetijstvo Dnevnik
Dok.: Onoratovo ogledalo, 12.40 Vivere U mare -Ribici pripovedujejo Nan.: I professionals Deželne vesti, dnevnik TGR - Okolje Italija Sport: odbojka, mah nogomet Jugoslavija-Italija, kolesarstvo, košarka Vreme in dnevnik, deželne vesti Aktualno: Caro Lubrano Film: Le relazioni peri-colose (dram., ZDA ’88, i. G. Glose, M. Pfeiffer)
IS Dnevnik, deželne vesti Variete: Harem Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario, Co-se (mai) viste
® Koper
IjKjl	Avtomobilizem Fl	
IMgJ	Odprti studio, 12.40 Fatti	
	e misfatti	
	Studio šport	
	Variete za najmlajše,	
	vmes risanke in nan.	
	Nan.: VR Trooper	
igRj	Variete: Re p er una notte	
	Nan.: Primi baci	
RTS	Odprti studio, vreme,	
	18.45 Sport studio	
	Nan.: Renegade, 19.50 11	
	principe di Bel Air	
	Film: Rambo 2 - La ven-	
	detta (vojni, ZDA ’85, i.	
	S. Stallone, R. Crenna)	
	Film: Invasion USA (voj-	
	ni, ZDA ’85, r. J. Žito, i. C. Norris, R. Linch), vmes (23.40) aktualna odd. Fatti e misfatti	
	Italia 1 šport	
	Film: Le foto di Gioia (krim., It. '87, r. L. Bava)	
BORIS S
popravila TV - VCR antene - SAT
Ul. Biancospino 22/2
OPČINE
\Jelefon: (040) 214867 - 214871^
IT SLOVENIJA 1
Radovedni TaCek: Rog, ponovitev
Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 43. oddaja, ponovitev O. J.: Koline, madžarski film Male sive celice, kviz Oglejmo si!, angleška dokumentarna oddaja Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Zgodbe iz Školjke Izziv za Las si e, ameriški film Poročila
Intervju: Mirko Jelinčič, ponovitev
Malo angleščine, prosim Tednik
Poglej in zadeni TV dnevnik 1 France Bevk: Pestrna, igrani film, 1. del Boj za obstanek, 5. del Hugo, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip
Podelitev Borštnikovega prstana, prenos iz Maribora
Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, 4. del Za TV kamero Ozare Dnevnik 3
Grace na udara, 8. del Roke, švedski film Tiček vražicek, 9. del serije
SLOVENIJA 2
Euronevvs
Joe Zawinul Syndicate Primer za dva, 8. del Turistična oddaja Lahko noč, ljubica, 8. del Sova: Frasier, 8. del serije Poročevalka s sodišča, 8. del angleške nanizanke Videošpon Euronevvs Mojstri, 8. oddaja:
Toni Gamo Športna sobota Slovenski magazin Karaoke
Resnični zahod, 2. del Poveljstvo v peklu, film Novice iz sveta razvedrila: Jean Michel Jarre, posnetek koncerta: nagleška glasbena lestvica
Jk KANALA
			Zapornik iz Zende,
			pon. risanega filma
	17.45, 19.30, 22.10, 0.00		Imamo jih radi
	Dogodki in odmevi	m	Marucini kristali, pon.
	Film: Nemico amato (*47)	IHtk	Spot tedna, A-Shop
	Anteprima sport	BSE	Spot tedna
		ij*i	Klic divjine, pon. 5. dela
		IMiIi	Vreme
(•) MONTECARLO			Generacija transforme-rjev II, 25. del risane serije
			Živeti danes, ponovitev
	18.45, 20.25, 22.30, 1.00		Splošna praksa,
	Dnevnik		45. del avstralske serije
UJm	Film: Ponte verso il sole		Domovanje zmajev,
VmSl	Športna odd. Ciclissimo		ameriški film
	Film: 2010 - L’ anno del		Vreme
	contatto (fant., ZDA ’84)		Notranje nasilje, ponovi-
	Španski nogomet		tev ameriškega filma
Euronevvs
Leteči zdravniki, TV nanizanka TVD mladi
Tečaj angleškega jezika Slovenski program: Sportel - oddaja o zamejskem športu in športnikih
Primorska kronika TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja »Accordi« - 6. oddaja Četrtkova športna oddaja, ponovitev
Moj sin ne zna brati, italijanska nadaljevanka, 2. del
Režija: Franco Giraldi Igrajo: Omero Antonutti, Mimsy Farmer in drugi. Vsedanes - TV dnevnik »Capodistria Jazz«, 1. del Achtung Baby! - oddaja o kulturi
Avtor: Bruno Ferrucci
GHMP Avstrija 1
Alfred J. Kvak Scooby Doo Duck Tales Garfield in prijatelji Harry in Hendersonovi Klic na pomoč Kalifornija
Blossom:
Laži in druge malenkosti Parker Lewis:
Finale
Baywatch:
Tekma s Časom, 1. del Superman - Lois in Clark:
Zmajevo srce Beverlv Hills 90210:
Vse ali nic Melrose Place:
Umazana igra Nogomet
Korak za korakom Cas v sliki, kultura Vreme Šport
Zabava je adut Sport
Andreas Vitasek Cas v sliki Game,
ameriška grozljivka, 1976 Klic na pomoč, pon. Melrose Place, ponovitev
Beverly Hills 90210, pon. Prijateljsko prepričevanje,
ameriški film, 1956
raMF Avstrija 2
y Zenska v moškem,
I ameriška komedija M Hello Austria, Hello Vienna ■Milil Cas v sliki
Indijski nagrobni spomenik,
koprodukcijski film, 1958
Režija: Fritz Lang Skoraj pošteno dekle, nemško-spanska komedija, 1963
Zemlja in ljudje Cas v sliki Ozri se po deželi Svetovne religije Milijonsko kolo Sporni primeri Avstrija danes Čas v sliki, kultura Nikolajeva cerkev,
2., zadnji del nemškega TV filma, 1995 Cas v sliki Zakonski obračun, ameriška TV komedija Režija: James Frawley Hladno maščevanje, nemsko-francoska kriminalka, 1966
■
.


■

šbmd
Slovenija 1
4.30.5.00.	6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila;
14.05	Poslušalci čestitajo;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15,30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 5 x 5 - v živo; 22.40 Igra; Nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped show; 11.30 Novice, obvestila; 14.00 Glasbene želje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.50 Spod; 19.00 Večer z J. Webrom.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Glasbena matineja;
10.05	Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues...; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborovske skladbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba;16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.30 H. Purcell;
19.30	Borštnikovo srečanje; 20.00 Somrak bogov (R. VVagner); 00.40 Medigra; 00.55 Utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30,10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik;
6.30	Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen;
8.00	Modri val; 8.15 Sobotni teren; 9.00 Informacije; 9.10 Planet Primorska; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.45 Primorski zaliv - Sobotna terenska akcija; 11.30 Turistična poročila; 11.50 S terena; 12.30 ©poldnevnik; 12.55 Terenska akcija; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Sobotna reportaža; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 20 Modrih; 19.30 Sport;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 24.00 Nočni.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Balio e bello;
13.00	Glasba po željah;
14.00	Narečna odd.; V 15.00 Redazione teen;
16.00	Modri val; 18.45 Ri-gatoni; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
6.00	Dej nehi no; 8.00 Horoskop; 9,30 Kam danes; 10.15 Novice; 11.05 No-tranjsko-kraški mozaik;
12.00	BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Vodeni program; 15.15 RGL komentira; 17.15 Novice;
17.30	Angleščina, 19.15 Novice; 19.25 Vreme;
20.00	Stampeedo; 22.00 DJ Jernej in hot mix.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40, 8.40 Pregled tiska; 9.20 Rožnati planet; 10.10 Štiri tačke; 12.00 Mali oglasi;
12.30	Osmrtnice, zahvale;
13.00	Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Pesmi tedna; 19.30 Večerni program.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših;
13.00	Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih goric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 Športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni.
Radio Študent
0.00 Ko robot kaka; 11.00 Curriculum vitae; 14.30 RO: Editions Sylophone Conacry; 17.00 Kinobur-ger; 19.00 TB: Gienn Spearmann Double Trio; Dead Moon - Ghosti.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Ob zlatem jubileju našega Radia; 9.40 Slov. glasba; 10.10 Koncert Simf. orkestra RTV Slovenija;
11.45 Filmi na ekranih; 11.50 Orkestri; 12.00 Ta ro-zajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.00 May way, ali zelo oseben pogled na glasbo; 15.40 Made in ltaly; 16.00 Pogovori z bratoma Avsenik; 16.30 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Roman: Ala-mut; 18.40 Soft mušic; ,19.20 Napovednik.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Foyer; 13.00 Glasba po željah;!7.00 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do %\cxxj
SNG LJUBLJANA
Veliki oder
Danes, 28. oktobra, ob 19.30: LO SCRIT-TORE, za IZVEN (KONTO). MUZEUM v sodelovanju s producentom SNG Drama-ter koproducentoma PANOPTIKON in-SOU.
Cenjene ABONENTE obveščamo, da si to uprizoritev lahko ogledajo kot Šesto, izbirno uprizoritev.
Ponedeljek, 30. oktobra, ob 20. uri: PROSLAVA OB DNEVU REFORMACIJE.-Vstop z vabili!
Mala drama
Sobota, 4. novembra, ob 20. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA, ZA IZVEN (KONTO)
Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Drame od 10. do 13. m od 18. ure do začetka večerne predstave, telefon: 061/221-511. Blagajna bo zaprta od 29. oktobra do vključno 1. novembra.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Danes, 28. oktobra, ob 19.30: M. Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO, za IZVEN in KONTO.
Mala scena MGL L VVilson: ZAŽGI,
Ponedeljek, 30. oktobra, ob 22.30, za-IZVEN in KONTO.
Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred predstavo-pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852.
SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Vpis abonmajev
Vljudno vabimo k vpisu abonmajev za sezo,-no 1995/96.
VPIS BO SAMO SE DANES OD 9. DO 12.-URE pri blagajni Opere na Zupančičevi 1 (tel. 331 950).
75. OBLETNICA SLOVENSKEGA BALETA Gostovanje baletnega ansambla v predsezoni: BALETNI VEČER
Velenje, 7. novembra ob 19.30, Zagorje, 14. novembra ob 19.30, Nova Gorica, 17. novembra ob 19.30.
UPOKOJENCI, STUDENTI IN DIJAKI IMAJO POPUST!
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Veliki oder
Danes, 28. oktobra, ob 11. uri: Munre Leaf - Milan Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU, za IZVEN.
Ob 17. uri: po Ezopu: POLJSKA MIS IN MESTNA MIS, za IZVEN. Gostuje tržaško gledališče TEATRO POPOLARE LA CON-TRADA.
KUD FRANCE PREŠEREN
Danes, 28. oktobra, ob 17. uri: TRNKOV A SABOTAŽA, PUart - O LISICI IN GRDINI. Glasbena pravljica z lutkami je primerna za otroke od 4. leta naprej.
Ob 20. uri: RUPERT MAROVT, gledališka kriminalka. Igra: Andrej Rozman - Roza.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
F. Sehović: KURBE,
Danes, 28. oktobra, ob 19.30 za abonma SOBOTNI in IZVEN,
Jutri, 29. oktobra, ob 16. uri, za abonma-NEDELJSKI POPOLDANSKI in IZVEN. METELKOVA. LJUBLJANA
Teater Gromki prireja v ponedeljek, 30. oktobra, ob 21. uri v Gala brni dva gledališka dogodka: monodramo Cricket Filipa Davida in lutkovno predstavo za ljudi od 5. do 105. leta Začarana ladja lutkovne skupine L. U. F. T. Literarna predloga VVilliam Ha-ur, režija Sašo Jovanovič.
SNG MARIBOR
Nedelja, 29. oktobra, ob 18. uri: G. Verdi; TRA-VIATA, za abonente in izven, Velika dvorana. Gledališka dvorana je odprta v ponedeljek od 10. do 17. ure, od torka do petka od 10. do 19,-ure, v soboto od 10. do 13. ure ter dve uri pred predstavo. Rezervacije po tel: 062/ 221-206. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Danes, 28. oktobra, ob 10., 11.30 in 16. uri: GORIŠKI VRTILJAK, gostovanje SMG Ljubljana: KLOVNI, za abonma velikega polžka in izven.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR
Nedelja, 29. oktobra, ob 11. uri: Grinun-Polak: SNEGULJČICA. Za otroke od 3. leta naprej.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče
Danes, 28. t m., ob 20.30 in jutri, 29. t. m., ob 16. uri gostuje KD Španski bord iz Ljubljane s komedijo Mira Gavrana »Mož moje žene«. Izven abonmaja. Abonenti lahko izkoristijo Dodatni kupon.
Prodaja abonmajev od 10. do 12. ure pri blagajni Kulturnega doma (tel. 632664).
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 - Festival Ho-rovvitz Europa 1995
Jutri, 29. tm„ ob 18.00 (red B) koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Lii Jia, Nastopil bo solist Uto Ughi. Na programu Aubertin, Mendelssohn Bartholdy, Schubert.
V torek, 31. t. m., ob 20.30 (red B) koncert Ensemble Verlaine. Na programu Messiaen in Hindemith. Vstopnice pri blagajni gledališča Do 3L tm. lahko potrdite prejšnje abonmaje, med-
tem ko se lahko odločite za novi abonma do 2.12.1995 pri blagajni Dvorane Tipcovich ali na univerzi in pri podjetjih.
Gledališče Rossetti: Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30, 16-19), pri podjetjih, šolah in na univerzi.
Gledališče Cristallo - La Contrada: Danes, 28. t.m., ob 16.30 in ob 20.30 komedija »Urilsotta nel giardi-no« Nini Pemo in Francesca Macedonia Nastopajo Ariella Reggio, Orazio Bobbio, Mimmo Lo Vecchio. Jutri, 29. t m., ponovitev ob 16.30.
MILJE
Gledališče Verdi: danes, 28. t. m., ob 20.30 gostovanje skupine Ensamble Vicenza z Goldonijevo komedijo »II flglio di Arlecchino perduto e ritrovato«. Ponovitev jutri, 29. t m., ob 16.30.
KOROŠKA
CELOVEC
V Mestnem gledališču bo danes, 28. L m., ob 19.30 P. Mascagni »Cavalleria msticana« in R. LeoncavaUo »Baiazzo«; jutri, 29. L m., ob 19. uri A. Cehov »Tri sestre«.
BELJAK
Studijski oder: danes, 28. t m., ob 20. uri »Eine Liebe im Krieg«. Ponovitev v torek, 31. t m., ob 20. uri.
ŠENTJANŽ V ROŽU
danes, 28. t.m., ob 20.00 - Felbc Mitterer »Zdrahi v božji hiši«. Režija Marjan Bevk
ROŽEK
V novi ljudski šoli bo danes, 28. tm., ob 19.30 kulturna prireditev»Dober veCer sosed - Guten abend, Nachbar«.
BOŽJI GROB
Pri Pliberku: danes, 28. t.m„ ob 16.00 - Mladinsko romanje po Podjuni.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
OIGOBE* 19 - 3 1, J 99S
DANES, 28. OKTOBRA Ob 15. uri in 18.30: POLČLOVEK, Sogo Ishii, Japonska, 1985 / KBKUCHI, Kenchi Ivvamoto, Japonska, 1994 (Fokus, Kinoteka, KD)
Ob 18. in 22. uri: ČUDEŽNI KRAJ, Jan Jakub Kolski, Poljska, 1995 (Perspektive, LD, Kinoteka) Ob 18. uri: KANEHSATAKE - 270 LET UPORA, Alainis Obomsavvin, Kanada, 1995 (Dokumentarci, dvorana ZKOS)
Ob 18.30: MENIHOVA SKUŠNJAVA, Clara Law, Hongkong, 1994 (Predpremiere, Kinoteka)
Ob 20.15: POŠTAR, Michael Redford, Italija-ZDA, 1995 (Predpremiere, LD)
Ob 21. uri: A. R. M. AMERISKO-RUSKE POROKE, Jeane C Finlev in Gretchen Stoeltje, ZDA, 1994 (Dokumentarci, KD)
BORŠTNIKOVO SREČANJE MARIBOR
Današnje prireditve:
Ob 20. uri v Veliki dvorani: SLAVNOSTNA PODELITEV BORŠTNIKOVIH NAGRAD.
Ob 21. uri v Veliki dvorani: A. T. Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, SLG Celje.
Ob 23. uri v Kazinski dvorani: PRIJATELJSKO SREČANJE, generalni sponzor Petrol. Ob 11. uri na Malem odru: POGOVOR -Slovenski mit in njegova realizacija: bilanca BS, razmislek o funkciji in smotrnosti nagrajevanja predstav. Pogovor vodi Ignacija Fridl.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
SALEŽ	gled na položaj in perspektive Slovencev v
Društveni prostori KD RdeCa zvezda: danes, narodno mešanem prostoru«. Sodelujejo Ci-28. t. m., ob 20. uri sreCanje-razgovor »Po- ril Zlobec, Boris M. Gombač in Miloš Budin.
V tržaški umetnostni galeriji Cartesius razstavlja Carlo Sbisa. Razstava obsega široko paleto njegovih risb, ki gredo od leta 1919 do 1963.
Odprta bo do. novembra po sledečem urniku: ob delavnikih od 11. do 12:30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13. ure.
	
SLOVENIJA	
CANKARJEV DOM
Četrtek, 2. novembra, ob 19.30 v dvorani Slovenske filharmonije: CAME-RATA SLOVENICA - Primož Novšak, 1. violina, Vasilij Meljnikov, 2. violina, Mile Kosi, viola, Ciril Škerjanec, violončelo. Na programu: J. Haydn, C. Debussy, L. van Beethoven.
Ponedeljek, 6. novembra, ob 19.30 v Gallusovi dvorani: Alberto Pavoni, orgle. LJUBLJANA DAN REFORMACIJE
Ponedeljek, 30. oktobra, ob 19.30: KONCERT LJUBLJANSKEGA GODALNEGA KVARTETA. Monika Skalar, violina, Karel Žužek, violina, Franc Av-senek, viola, Stane Demšar, violončelo. Trubarjeva domačija na Raščici.
Četrtek, 2. novembra, ob 20. uri v Menzi Študentskega naselja: DEAD MOON. Ameriška underground rock skupina. Kot predskupina bodo nastopili zvočno kompatibilni THE SPO-ONS.
CAFE TEATER. LJUBLJANA
Danes, 28. oktobra, ob 22. uri bo v kavami Grand hotela Union nastopila zagrebška vokalna skupina MOON-
LIGHT C ATS (na sliki). Ko jih boste slišali, boste vedeli, zakaj so se odločile za najpopolnejši instrument. Rezervacije (061) 216 390. Vstop je prost.
CELJE
Danes, 28. oktobra, ob 21. uri v klubu-BARFLY na Trubarjevi 1: Koncert hrvaške skupine POVVER BLUES BAND.
KOČEVJE
Danes, 28. oktobra, ob 21. uri bo v Kudu CMZK v Kočevju nastopila skupina Harries.
Danes 28. oktobra, ob 22. uri bo v klubu Škorc v Kočevju koncert Zorana Predina.
MARIBOR
Danes, 28. oktobra, ob 22. uri bo v klubu Amadeus koncert Oliverja Dragojevida.
RAZSTAVE
Si -
SLOVENIJA
CANKARJEV DOM
V	Mali galeriji je na ogled razstava fotografij avstrijskega umetnika Maxa Aufischerja.
GALERIJA ILIRIJA. Tržaška 40
V	galeriji je na ogled razstava makedonskega umetnika Goceta Kalajdžiskega Ikone.
Avla Nove ljubljanske banke,-Tra republike 2
V	avli razstavlja akademski slikar Miha Boljka.
GALERIJA COMMERCE. Einspielerjeva 6
V	galeriji je na ogled razstava slik Franca Godca.
MESTNA GALERIJA. Mestni trg S
Ponedeljek, 30. oktobra, ob 19. uri: Otvoritev razstave slik in kipov umetnice Erike Marije Bajuk.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA. Vodnikova 65
V	galeriji je na ogled razstava akademskega slikarja Maria Petriča in akademske kiparke Štefke Košir Petrič.
GALERIJA BELVEDERE. BLED
V	galeriji je na ogled razstava Zvezda in Odeon pijeta kavo v Titovi čajnici Petre Varl Simončič.
GALERIJA KRKA. Dunajska 65
V	galeriji je na ogled razstava del slikarja Vladimirja Lamuta.
POKRAJINSKI MUZEJ. MURSKA SOBOTA
Na ogled je arheološka razstava AVARI NA JUGOZAHODNEM MADŽARSKEM. Razstava bo na ogled do 20. novembra.
GALERIJA BOŽIDARJA JAKCA. KOSTANJEVICA NA KRKI
V	grajski cerkvi galerije je predstavljeno ži-
vljenjsko delo akademskega kiparja Staneta Jarma.
GALERIJA SKUP
V	galeriji je na ogled razstava Ljubljana-Budim-pešta: Cas kot struktura, metoda kot pomen.
MODERNA GALERIJA. Tomšičeva 14
V	galeriji je na ogled retrospektivna razstava enega najizvirnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev tega stoletja Franceta Kralja.
GALERIJA ANONIMUS. Prečna 6
V	galeriji razstavlja svoje fotografije francoski fotograf Jeanloup Sieff. Za ljubljansko razstavo je Sieff pripravil izbor črnobelih fotografij iz cikla Le Pariš des Artistes (Pariz umetnikov).
VISCONTI FINE ART KOLIZEJ
V	galeriji je na ogled razstava papirnih del-IRVVBM.
KUD FRANCE PREŠEREN
V	galeriji je na ogled razstava Antonia Zivkoviča BERLIN, GERLITZER PARK.
MALA GALERIJA. Slovenska 35
Na ogled je razstava iz cikla Velika imena svetovne umetnosti avtorja Jeana Marca Bustamanteja.
POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR
V	slavnostni dvorani mestnega gradu je na ogled razstava OBLEKA NAREDI FILM,-FILM NAREDI OBLEKO. (na sliki)
GLASBA
FJK
TRST
Avditorij Muzeja Revoltella
V	ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 koncert, ki ga organizira gledališče Verdi v sodelovanju z združenjem Trieste contemporanea in glasbeno sekcijo Trieste Prima. Nastopil bo Australian Art Ensamble. Na programu Bartok, Lauermann in Finkel. Gledališče Mlela
V	nedeljo, 12. novembra, ob 11. uri koncert posvečen Ludvvigu van Beethovnu. Nastopil bo pianist An-drea Rebaudengo. Koncerte organizira gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrugo Bonavventura in bodo trajali do 17. decembra. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir. 8. novembra, ob 21.00 - Koncert pianistov Claudia Mattioto in Grudo Scano.
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 koncert Vladimira Spivakova (violina) in L Tchetoneva (klavir) iz Moskve.
Športna palaca pri Carboli
Danes, 28. t m., ob 20. uri celovečerni koncert skupine I Nomadi. Pro-Arjavstopnic pri Utat v Pasaži Protti.
Občinsko gledališče
V	torek, 31. t m., ob 20.30 otvoritev koncertne sezone z nastopom moskovskih virtuozov pod vodstvom Vladimira Spivakova. Na programu Šostakovič, Schnittke in Cajkovskij. PORDENON
V	športni palači bo 6. in 7. novembra nastopil Zucchero.
TREVBO
V	športni palači bo 13. in 14. novembra nastopil Antonello Venditti.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
PalaCa Costanzi: do 5.11. bo na ogled razstava »Od gosenice do metulja: na poti ponovnega odkrivanja sveta žuželk«. Umik: vsak dan 9-13,16-20, ob nedeljah samo zjutraj.
Galerija Art Light Halb še danes, 28. t.m. je na ogled razstava risb umetnika Roberta Bertolucdja. Umik: od 18.00 do 22.00.
Grad sv. Justa -Bastione Fiorito: Do 12.11. je na ogled skupinska razstava. Umik: vsak dan od 11.00 do 17.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Galerija Torbandena: Do 18.11. je na ogled skupinska razstava z naslovom »Italijanske pokrajine«.
Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble.
10. Festival latinsko-ameriskega filma: v Kavami San Marco je na ogled razstava risb iz zasebne zbirke Joaquina Lavada »Quino«; v gledališču Mlela pa razstava fotografij o Emiliu Femandezu »El Indio«.
OPČINE
SKD Tabor na ogled je razstava umetnika Bruna Canelle.
GORICA
V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di iiontiera«.
Galerija Katoliške knjigarne: še danes, 28. t m. razstavlja akademski slikar Krištof Zupet
ŠTANJEL
Galeriji Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov);
ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19.
PASSARIANO
V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre.
Deželna galerija: do 19.1 i. razstavlja Španski umetnik Morqurllas »Protoco-los Europeos«.
Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli.
TINJE
Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVemerja Beiga in razstava Milana Springerja iz Maribora.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+K center do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-se-ver«.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: do 5.11. razstavlja Gustav Januš.
ŠPORT
Sobota, 28. oktobra 1995
FORMULA ENA / PRED VN JAPONSKE
Schumacher želi dohiteti Manslla
Po številu zmog v eni sezoni - Na prvem treningu Nemec najhitrejši - Boj za 2. mesto
SUZUKA - Stari in novi svetovni prvak v formuli 1 Nemec Michael Schumacher je bil najhitrejSi na prvem uradnem treningu v Suzuki pred dirko za veliko nagrado Japonske. Nemec si je letošnji naslov prvaka zagotovil že po zmagi na veliki nagradi Tihega oceana prejšnji teden v Aidi in ima 92 toCk, drugi pa je Britanec Damon Hill, ki jih je zbral 59.
Schumacher ima kljub temu veliko motiva za zmago, saj bi ob slavju na jutrišnji dirki v Suzuki dosegel deveto zmago v letošnji sezoni in bi s tem izenačil rekordni dosežek Nigela Manslla iz leta 1992. Na treningu v Suzuki je bil veC kot 6 desetink sekunde hitrejši od drugouvrščenega Hilla, tretji je bil Finec Mika Hakkinen, ki ni nastopil na
zadnji dirki v Aidi. Četrti Cas je dosegel Francoz Jean Aleši, petega pa Britanec David Coulthard. Prav boj med Coulthardom in Hillom, ki sta elana moštva VVilhamsa, bo zelo zanimiv, saj ima Skot 49 toCk in še vedno priložnost, da poseže po drugem mestu v skupnem seštevku. Njegova šibka stran na dirki,v Suzuki pa bo slabo poznavanje med dirkači sicer priljubljene, a zelo hitre proge, saj tu nastopa prvič v karieri. Pred zadnjo dirko za veliko nagrado Avstralije Cez dva tedna še ni dokončno odločen boj za naslov med konstruktorji. Vodita Schumacher in Johnny Herbert (Benetton, 123) pred voznikoma VVilliamsa (102). Avstrijec Karl Wend-linger je po težki nesreči lani v Monaku, ko je bil več
kot dva tedna v komi, znova na dirkališču. Včeraj je dosegel 17. Cas. Sam je nastop, ki mu ga je ponudilo moštvo Sauberja, označil za življenjsko priložnost, ki se mnogim ne ponudi niti enkrat.
Izidi prvega uradnega treninga: 1. Michael Schumacher (Nem, benetton-re-nault) 1:38.428 (povprečno 214.475 km/h), 2. Damon Hill (VB, vvilliams-renault) 1:39.032, 3. Mika Hakkinen (Fin, mclaren-mercedes) 1:39.127, 4. Jean Aleši (Fra, ferrari) 1:39.142, 5. David Coulthard (VB, wilhams-re-nault) 1:39.155, 6. Heinz-Harald Frentzen (Nem, sau-ber-ford zetec) 1:40.010, 7. Eddie Irvine (Irs, jordan-peugeot) 1:40.153,	8.
Gerhard Berger (Avt, ferrari) 1:40.305, 9. Johnny Herbert (VB, benetton-renault)
Schumacher v boksu preko monitorja nadzoruje tekmece v Suzuki (AP)
1:40.349, 10. Rubens Barri-chello (Bra, jordan-peugeot) 1:40.381, 11. Olivier Panis (Fra, ligier-mugen honda) 1:40.838, 12. Mika Salo (Fin, tyrrell-yamaha) 1:41.355,13. Ukjo Katajama (Jap, tyrrell-yamaha) 1:41.977, 14. Aguri Suzuki (Jap, ligier-mugen honda) 1:42.561, 15. Gianni Morbi-delli (Ita, footwork-hart) 1:42.623, 16. Pedro Lamy (Por, minardi-ford) 1:43.387, 17. Karl VVendlin-
ger (Avt, sauber-ford zetec) 1:43.634, 18. Luca Badoer (Ita, minardi-ford) 1:43.940, 19. Takaciho Inoue (Jap, footwork-hart) 1:44.386, 20. Pedro Paolo Diniz (Bra, for-ti-ford) 1:46.654, 21. Andrea Montermini (Ita, pacific-lo-tus-ford) 1:46.869, 22. Ber-trand Gachot (Fra, pacific-lotus-ford) 1:48.824, 23. Roberto Moreno (Bra, forti-ford) 1:50.097, 24. Mark Blundell (VB, mclaren-mercedes) 16:42.640.
SMUČANJE / PREDSTAVITEV REPREZENTANC PRED PRIČETKOM SVETOVNEGA POKALA
Slovensko smučanje si tudi od letošnje sezone obeta veliko uspehov
Slovenski smučarji in smučarke so se predstavili na vsakoletni tradicionalni novinarski konferenci pred začetkom nove sezone v Vinoteki na Gospodarskem rastavišCu v Ljubljani. Poleg tekem svetovnega pokalasloven-ske najboljše smučarje Caka še lani odpadlo svetovno prvenstvo v Sieni Nevadi.
Zenska ekipa A ima letos obilico težav zaradi poškodb tekmovalk, vendar je znova pričakovati izjemne dosežke tudi v letošnji sezoni. »Cilj letošnjih priprav je bil povečati obseg vadbe. Se nikoli nismo toliko vadili, saj so bili treningi dvakrat dnevno na veliki višini, kar je zelo naporno in ve-seb me, da so dekleta vzdržala. Sedaj jih Čakajo tekmovanja dva, trikrat tedensko, kar so zelo hudi napori. Najbolj je bil uspešen trening v Čilu poleti, prav tako pa sta bila uspešna tudi predzadnji in zadnji v Sallfeldnu in Cendniji. Formo bomo skušah med sezono še dvigniti, saj nas poleg svetovnega pokala Caka še svetovno prvenstvo v Sierra Nevadi. Cilji ženske reprezentance v letošnji sezoni sta dve uvrstitvi med 10, ena med 6 in ena kolajna na svetovnem prvenstvu, v svetovnem pokalu pa dve uvrstitvi med prve tri in ena med 5 v konCni razvrstitvi posamezne discipline svetovnega pokala ter ena kolajna na mladinskem svetovnem prvenstvu,« je priprave ocenil Jaro Kalan, vodja ženske vrste.
Priprave na bližajočo se sezono sta pozitivno ocenila tudi oba trenerja Marko Jurjec, trener za slalom, pa tudi Stojan Puhal j, trener hitrejših disciplin. Edina težava, s katero se je srečeval Jurjec, je bilo pomanjkanje trde snežene podlage. Ta je najbolj primerna za slalom, vendar je v tem Času velika redkost. »Vrstni red naših tekmovalk bo podoben kot lani, najboljši sta Urška in Katja, sledita pa jima Alenka in Nataša,« je dejal Jurjec.
»Nivo na treningu na južni poloobli se je dvignil s pomočjo Američanov, opravljali pa smo tudi kontrolna merjenja, v mojih disciplinah pa najbolj pogrešam Spelo Pretnar,« je dejal Stojan Puhalj.
Slovenske lisičke, kot jih je v svoji popularni skladbi poimenoval HenCek in njegovi muzikanti, sicer gledajo na sezono optimistično, Čeprav so jih pestile poškodbe. Spela Pretnar si še ved-
no ni dodobra opomogla po zlomu noge po končani lanski sezoni, Natašo Bokal je pestilo koleno, Katja Koren je imela težave s hrbtom, Urška Hrovat pa je dobilo alergijo, ki ji še ne vedo vzroka. In kakšni so načrti deklet pred sezono?
»Z razliko od lanske sezone smo imeli več treningov, kar pa se nam bo obrestovalo na sredini sezone z dvigom forme. Sedaj se me loteva rahla gripa, tako da se najbrž ne bom udeležila naslednjega treninga,« je dejala Alenka Dovžan, Urško Horvat je presenetila alergija, tako da se prav tako ne bo udeležila naslednjega treninga. Katja Koren pa pravi: »Imela sem težave s hrbtenico, vendar me to ne sme ustaviti, upam pa na ponovitev rezultatov iz lanske sezone.«
Najbolj je sreCa obrnila hrbet s težko poškodbo Špeh Pretnar. »Moje stanje se boljša in v Mariboru kondicijsko treniram. Tam bom še tri do štiri dni pred prvim odhodom na sneg, to pa bo najbrž šele Cez en mesec. Upam, da se bom tekem svetovnega pokal udeležila po novem letu. Vem, da sem veliko zamudila, za odpis pa še nisem,« je dejala trmasta Gorenjka Spela.
A reprezentantke pa imajo med sabo novo osemnajstletno vrstnico, škofjeločanko Spelo BraCun.
Kaj pa fantje?
Lansko smučarsko sezono je Mojstrančan Jure Košir zaključil v skupnem seštevku na tretjem mestu, drugi je bil v veleslalomu, v slalomu pa tretji. Takšen razplet bi pred sezono veljal za sanjskega. Tudi pred letošnjo sezono v slovenski moški vrsti niso govorih toliko o načrtih in napovedih izidov, raje so povedah, kako so izpolnili načrtovane programe vadbe, ki jih bo popeljala še stopničko višje.
Cilji ekipe so po besedah glavnega trenerja moške vrste Pavla Grašiča podobni kot pri ženskah. To je odličje na svetovnem prvenstvu, kjer si želijo doseči še eno uvrstitev do šestega in dve do desetega mesta, v svetovnem pokalu pa dve uvrstitvi med prvo trojico v posamezni disciplini in eno do petega mesta v skupni razvrstitvi.
»Po končani sezoni nas je zapustil Tomaž Cerkovnik, sedaj nam je v veliko pomoC glavni koordinator Matjaž Koselj,« je dejal glavni trener Pavle
Grašič. V slovenski vrsti bodo za tekme svetovnega pokala pripravih kvalifikacije za tekmovalce, ki ne bodo med najboljšimi na štartni listi. V slalomu lahko Slovenija nastopi s šestimi tekmovalci, v veleslalomu s petimi, v superveleslalomu s tremi, v smuku pa ima slovenska vrsta pravico do enega tekmovalca.
Med pripravami so bili izpolnjeni vsi cilji, prišlo je do nekaterih sprememb, in sicer iz zdravstvenih razlogov. S pomočjo atletskega trenerja Srdjana DjordjeviCa so poskrbeli za trening za večjo moC in hitrost, ki je v minulih sezonah predstavljal najveejo pomanjkljivost. Jože Gazvoda se je priključil reprezentanci za vadbo hitrih disciplin. Delal je z različnimi selekcijami, znotraj prve ekipe pa je oblikoval skupino, v kateri so Jernej Koblar, Miran Ravter in Aleš Brezavšček Skupina je že vadila skupaj z nemško ekipo, s katero je slovenska reprezentanca sklenila poseben sporazum. Tekmovalci so bili nemškim kos na bolj strmih predelili, na ravnih pa še vedno dosti zaostajajo za nemškimi.
V smuku si v svetovnem pokalu želijo, da bi se slovenski tekmovalci približali prvi trideseterici. V tehničnih disciplinah za posamezne tekme načrtujejo uvrstitev po nekaj tekmovalcev med dobitnike točk za svetovni pokal in nekaj stopničk. Poleg tega pa si še žehjo uvrstitve med prvih 15 v superveleslalomu in med prvih 30 v smuku.
Jure Košir je omenil poškodbo kolena, ki ga je nekoliko ovirala pri pripravah za ohranitev ali celo izboljšanje mest iz lanske sezone. »Vnetje liga-mentov, tendenitis, mi je onemogočilo teden dni kondicijskega treninga. Zadovoljen sem s pripravljenostjo v slalomu in veleslalomu. Ne bojim se prvega nastopa v Tignesu. Neposrednih primerjav s tekmeci sicer nismo imeli, vendar sem imel priložnost, da sem si ogledal nekatere tuje reprezentante. Kar so pokazali, ni bilo nic posebnega,« je samozavestno dejal najboljši slovenski smučar.
Mitja Kunc je bil v nasprotju s prejšnjimi leti tokrat na vseh predvidenih snežnih treningih. »Pri padcu predzadnji dan vadbe v Čilu sem si izpahnil ramo, vendar mi pri treningih, razen kondicijske vadbe, ni nic ušlo, pa tudi to sem že nadomestil. Poškodba me ne ovira veC. V letošnji sezoni bom tvegal več, kot sem v minulih,« je zatrdil Kunc.
Andrej Miklavc je lani že posegal med deseterico v slalomu, poškodba v Lienzu pa mu je preprečila nadaljnji prodor v svetovni vrh. Po rehabihtaciji se je v rekordno kratkem Času vnovič priključil reprezentanci. »Operirali so mi križno vez in odstranili del meniskusa v kolenu. Ze junija sem zaCel kondicijske priprave, 27. julija pa sem prvič stopil na sneg. Sest mesecev po operaciji sem bil v Čilu že na prvi tekmi. ZaCel sem s slalomom, veleslalom pa sem zaCel vaditi pred mesecem dni,« je o vrnitvi na bele poljane povedal Miklavc in zatrdil, da se bo med vadbo v ZDA skušal pripraviti tudi za veleslalom. »Želim se ustaliti v prvi jakostni skupini slaloma,« je napovedal.
Matjaž Vrhovnik je bil previden: »Ničesar ne obljubljam. Na tekmah bom dal vse od sebe. Čeprav nisem bil v Čilu, sem unel v Evropi ustrezne razmere za delo in sem dobro pripravljen.« Tudi Gregor Grilc ni bil v Čilu, zatrdil pa je, da se mu to ne pozna pri pripravljenosti.
Posebno poglavje pa je akcija Podarim - Dobim, ki je smučarjem prinašala prepotrebna gmotna sredstva. Ta se bo letos začela z zamudo, saj se je zaradi novega zakona o igrah na srečo morala preoblikovati v delniško družbo.
Gregor Cerar
NOVICE
Enver Marič znova v golu
DUSSELDORF - Nekdanji vratar jugoslovanske nogometne reprezentance Enver Maric znova brani. Maric, ki je v letih 1976 do 1978 branil za Schalke 04, je trenutno trener vratarjev pri Fortuni v Diissel-dorfu. Na voljo ima le prvega vratarja Georga Kocha, drugi vratar Pierre Essner se je poškodoval, tretji Stefan Passlack pa zbolel. Zato bo danes na rezervni klopi sedel 47-letni Maric, saj trener moštva RistiC ostalim vratarjem v klubu ne zaupa.
Kitajci nadigrali Kolumbijce
PEKING - Kitajska nogometna reprezentanca je v prijateljskem srečanju v Pekingu premagala enajsterico iz Kolumbije z 2:1 (1:0). Mrežo Južnoame-ričanov so naCeli v 35. minuti z zadetkom Haoa Haidonga, povišati na 2:0 z golom Lija Bina v 63. minuti, čast Kolmnbijcev pa je pred 60 tisoč gledalci v 81. minuti iz enega redkih napadov rešil veteran Alexis Mendoza. Nagrado za najboljšega igralca je tako upravičeno prejel gostujoči vratar Higuita.
Brett in Ivaniševič sta se razšla
ESSEN - "Sesti tenisač na svetu Hrvat Goran Ivaniševič je ostal brez dolgoletnega trenerja Boba Bretta. Ločitev je ta sporočil na turnirju v Essnu, kjer je hkrati poudaril, da se nista razšla zaradi slabih rezultatov Hrvata, temveč zaradi naCela, ki si ga je Brett zadal pred štirimi leti, ko je prevzel trenersko delo tedaj najbolj talentiranega igralca na svetu. Ivaniševič še ni komentiral očitne enostranske poteze njegovega dosedanjega trenerja, ki se bo po novem verjetno posvetil Nemcu Michaelu Stichu.
Muster uspešen, Becker izpadel
ESSEN - Nemec Boris Becker, ki je četrti nosilec teniškega turnirja v Essnu, je izpadel v osmini finala. Premagal ga je petnajsti igralec sveta in branilec lanske zmage Nizozemec Richard Krajicek. Izidi -osmina finala: Courier (ZDA, 11) - Rosset (Svi, 10) 7:6 (7:4), 3:6, 6:3, Enqvist (Sve, 8) - Ritter (Nem) 6:4, 6:3, Krajicek (Niz) - Becker (Nem, 4) 6:4, 6:7 (4:7), 6:3; Muster (Avt, 3) - Medvedjev (Ukr) 6:4, 6:3. Pari četrtfinala: Washington - Enqvist, Krajicek - Boet-sch, Bruguera - Muster, Courier - Sampras.
Kasparov KO z belimi figurami
ZURICH - Ukrajinec Vasilij Ivančuk je na šahovskem turnirju svetovne elite v Horgnu pri Ztirichu poskrbel za veliko presenečenje. Petindvajsetletni velemojster iz Lvova je v šestem krogu s Črnimi figurami premagal svetovnega prvaka Garija Kasparova in je s štirimi točkami še naprej na prvem mestu. Kasparov je v francoski partiji moral po 31 potezah priznati premoč tekmeca. Porazi napadalne-ga virtuoza Kasparova z belimi figurami so prava redkost. V svoji karieri je Rus izgubil manj kot 25 partij, ko je imel začetno potezo.
Senzacije v avstrijskem pokalu
DUNAJ - V osmini finalu avstrijskega nogometnega pokala so se kar vrstile senzacije. Iz nadaljnjega tekmovanja so izpadli kar trije prvoligaši, med njim lanskoletni pokalni prvak Austria Dunaj in tudi !# vladajoči prvak SV Casino Salzburg. Dunajska Au-' strta je na domačih tleh izgubila proti ekipi Ivice Osima Sturm iz Gradca z 0:1, Salzburg pa proti drugemu graškemu prvoligašu GAK z 0:2. Za veliko presenečenja sta posrbela regionalna ligaša Kundl (4:3 proti drugotigašem DS V Leoben) in FC Hard (1:0 proti VfB Modling). V četrtfinale so se uvrstili naslednje ekipe: Sturm Gradec, GAK, Vorvvarts Steyr, Admira/VVacker, Flavia Solva, FC Hard, SC Kundl in SG Gerasdorf (I.L.).
Odbojkarji Doba izgubili derbi
CELOVEC - Črna serija odbojkarjev SK Dob se nadaljuje: po porazih proti Union Enns (2:3) in velikemu favoritu za play off-tekmovanje in večkratnemu avstrijskemu prvaku SVS Transver iz Dunaja (0:3), so izgubili še koroški derbi proti Hypo VBK Celovec. Dvoboj se je končal s 3:1 za GelovCane, ki pa so kljub tretjim zaporednim porazom obdržali četrto mesto na lestvici državne lige A. (I.L.) Lestvica: 1. Hypo VBK Celovec 10 (15:4), 2. Union Enns 10 (15:5), 3. SVS Transver 8 (14:30), 4. SK Dob 4 (9:10), 5. Union Steyr 4 (9:11), 6. Innsbmcker AC 2, 7. Gleisdorf 2, 8. Kagran/ATV 0.
Začela se je prva kolesarska dirka po Kitajski
SHEN ZHEN - American Steve Hegg je zmagovalec uvodne preizkušnje, 4.1 kilometra dolgega prologa, prve kolesarske dirke po Kitajski. 31-letni nosilec zlatega odličja z olimpijskih iger 1984 v Los Angelesu je v cilj prišel 3.7 sekunde pred Italijanom Danielom Nardellom in 7.1 sekunde pred rojakom Normom Alvisom. Med znanimi imeni, ki nastopajo na tej dirki, sta tudi dvakratni svetovni prvak Italijan Gianni Bugno in Rus Vjačeslav Jeldmov, ki se jev uvodni preizkušnji uvrstil na sedmo mesto s skoraj 10 sekundami zaostanka za najhitrejšnn. Francoz Damien Nozon je dobil prvo etapo. V Sprintu je premagal Uzbekistanca Djamotidina Ab-dudžaparova in Američana Robbija Venturo. Vsi 104 kolesarji so v cilj prišli v času zmagovalca. V skupnem seštevku je vodstvo zadržal Hegg. Dirka po Kitajski se bo končala 5. novembra s ciljem v Pekingu.
NOVICE
NAMIZNI TENIS / DRUGI KROG V EVROPSKEM POKALU ETTU NANCY EVANS
B liga: drevi Foggia - Brescia
FOGGIA - V anticipiranem srečanju 10. kola italijanske B lige sebosta drevi ob 20.30 (zaradi televizijskega prenosa) sporpijeli Foggia in Brescia. Za moštvo iz Apulija je danes zmaga nujna, saj bi nasprotno zdrknilo proti dnu lestvice. Brescia pa bi se lahko zadovoljila tudi z neodločenim izidom. Ostali spored tega kola bo jutri, in sicer: Ancona -Avellino; Bologna - Venezia; Genoa - Pescara; Lucchese - Cesena; Palermo -Chievo; Pistoiese - Cosenza; Reggiana - Salemi-tana; Reggina - Perugia; Verona - F. Andria.
Košarkarska Al liga: v Milanu derbi Stefanel - Ambrosiana
MILAN - Na drevišnjem milanskem derbiju košarkarske Al lige med Stefanelom in Abrosia-no je seveda nesporni favorit za zmago Tanje-vićevo moštvo. Ambrosiana je namreč še vedno brez točke na zadnjem mestu. Doslej v prvenstvu sicer tudi Stefanel ni zadovoljil, ima pa tako kakvosotno moštvo, da bi bila zmaga Ambrosia-ne že prvovrstno presenečenje. Tržaški Jllycaffe bo v tem kolu igral jutri v Pistoii proti Madiga-nu, ki je doslej zelo ugodno presenetil, saj je z 8 točkami na drugem mestu lestvice. Tržaško moštvo je doselj razočaralo in tudi jutri v Pistoii nima večjih izgledov za osvojitev drugega para točk.


Odbojkarska Al liga: derbi kola Las Daytona - Sisley
MODENA -V anticipiranem srečanju 6. kola bosta danes v Modeni igrala domači Las Daytona in Sisley iz Trevisa. Obe ekipi sta še nepremagani na vrhu lestvice in zato se danes v Modeni obeta izredno zanimiv in izenačen boj. Tekmo bo prenašal tudi Rai 3.
Romunski BNR je bil za krasovke prehuda ovira
Poraz s 4:2 bi bilo kvečjemu mogoče omiliti, ne pa preprečiti
Drugoligašice čaka hud boj v Bocnu
V Četrtem krogu namiznoteniških prvenstev bodo vse krasove ekipe girale na zunanjih igriščih. Krasove drugoligašice bodo gostje Flash Cluba iz Serentine pri Bocnu. Obe ekipi si delita vrh prvenstvene lestvice, zato se obeta huda borba. Krasove fante v C-l ligi bo gostilo tretjeuvršCeno moštvo Quartiere 7 iz Padove. Zato je zelo težko verjeti, da bo mlada krasova vrsta tam osvojila prve prvenstvene točke. Zenske so vrstnice v isti ligi se bodo srečale s postavo CUS Udi-ne v nedeljo dopoldne. Po tesnem porazu v prvem krogu upamo, da bo krasovkam športna sreča bolj naklonjena. Prvenstvo v promocijskih ligah, kjer nastopa Kras s štirimi ekipami, se bodo nadaljevala v novembm. Tekma ženske A lige z mesinskim Che Lin pa bo 17. decembra.
Krašovci v deželni reprezantand
Krasovi igralci Daša Bresciani, Martina Milic, Gorazd Milic, Bojan Simoneta bodo elani deželne reprezentance na mednarodnem turnirju Alpen Cup v Gradcu, ki je rezerviran za starostno kategorijo Under 14 vseh alpskih dežel in jih bo zaposloval danes in jutri. Kot najmočnejše društvo v deželi Kras pogostoma prispeva glavnino reprezentance. Mednardone izkušnje vsekakor bogatijo njihovo športno kariero. (J.J.)
BNR Bukurešti - Kras Zgonik 4:2
Simion - Bersan 2:0 (21:12, 21:7), En-cea - VVang 1:2 (16:21, 22:20, 5:21), Rote-ru - Milic 2:0 (21:10, 21:11), Simion/En-cea - VVang/Bersan 2:0 (21:12, 21:18), Simion - VVang 0:2 (15:21, 12:21), Rotaru -Bersan 2:0 (21:16, 21:9).
Krasova pot v namiznoteniškem pokalu Nancy Evans se je končala v Bukarešti. Po zmagi prvega kola v Zgoniku proti nizozemskemu Hoonhorstu so se trenerka Miličeva in igralke podale na vzhod brez natančne predstave o moCi nasprotnic, toda že ob svojem prihodu v Bukarešto so spoznale, da bo BNR zanje bržkone prehuda ovira. Romunska ekipa, ki le lani v državnem prvenstvu zasedla 3. mesto, letos pa meri na osvojitev naslova prvaka, ima v svojih vrstah ta Cas najboljšo romrmsko igralko Adriano Simionovo (dekliški priimek Nastase), ki precej pomeni tudi v mednarodnem merilu, zelo dobra pa je tudi Enceova, o Čemer priča tudi odpor, ki ga je v prvih dveh setih drugega dvoboja včerajšnjega popoldneva nudila najboljši Krasovi igralki VVangovi. Ro-
munski BNR se je lani v pokalu Nancy Evans dokopal do polfinala in letos ne skriva želje, da bi pokal celo osvojil.
Krasovke vsekakor niso obupale in so se srCno borile, vendar pa je bil poraz neizbežen, verjetno pa bi bil lahko za spoznanje milejši. Trenerka Miličeva je po dvoboju namreč ocenila, da bi bil Kras lahko osvojil vsaj še igro dvojic. V prvem setu je namreč vodil z 12:9, ko je VVangova po posegu v obrambi nerodno padla, odtlej pa do konca seta igrala povesem nezbrano in naredila zanjo neobičajno veliko število napak. Drugi set, ki je bil vseskozi izenačen, pa se je končal s tesno zmago gostiteljic.
»Zavedam se, da objektivno gledano nismo mogli računati na uspeh. Z igro in rezultatom moram biti zadovoljna, Čeprav imam vtis, da so naše igralke dospele v Romunijo prepričane, da ne morejo zmagati. To se jim je poznalo že na obrazu,« je povedala Sonja Milic in hkrati poudarila, da so bile v Bukarešti deležne zelo gostoljubnega sprejema.
Krasovke se bodo domov vrnile jutri zveCer.
KOŠARKA / V 6. KOLU MOŠKE B LIGE ZDRU2ENA EKIPA V GOSTEH
Obvestila
Riva je proti Jadranu TKB favorit, a na domačih tleh še ni zmagal
Obračun štirih porazov v petih tekmah je nedvomno močan udarec za katerokoli moštvo, v primeru naše združene košarkarske ekipe pa je grenkoba še večja, saj je dva poraza doživela na domačih tleh po podaljšku, ostala dva (v gosteh) pa sta se razvila v zadnjem delu tekme, potem, ko so se jadranovci dobro upirali večji del srečanja.
S takim nehvaležnim obračunom po samem mesecu dni prvenstvenih bojev se jadranovci pripravljajo, da bodo nocoj preizkusili moc peterke Riva del Garda, ki je pred samim začetkom veljala za drugo silo B lige. Trener Andrej Vremec si je med tednom moCno prizadeval, da bi se njegovi fantje Cim boljše pripravili za današnjo tekmo, saj preti nevarnost že petega zastoja, ki bi lahko tudi v nadaljevanju imel slabe posledica, tako zaradi lestvice kot zaradi vzdušja v ekipi. Ne moremo mimo dejstva, da je vloga favorita nocoj na strani moštva Riva del Garda, ki ima v svojih vrstah veC zelo dobrih košarkarjev in lahko računa na podporo domačega občinstva, je pa tudi res, da je Riva del Garda doslej krepko razočarala, saj je doživela že tri poraze, predvsem pa ji doma še ni uspelo zmagati.
Jadranovci so že mnogokrat, zlasti v lanski sezoni in tudi na zadnji tekmi proti Bielli, dokazali, da znajo reagirati zelo temperamentno, zlasti v težkih trenutkih. Jadranovci se na Gardsko jezero ne podajajao na izlet, niti ne na obisk zna-
nega zabavišča Garda-land. Nasprotno, prepričani so in si zelo želijo, da bi s pravim podvigom vnovčili nov par točk in izboljšali za zdaj skrajno »neprijazno« lestvico.
JADRAN: Med tednom so igralci naše združene ekipe redno trenirali. S polnim ritmom je končno lahko vadil tudi David Pregare, ki je končno okreval po dolgotrajni gripi. V Četrtek so jadranovci odigrali prijateljsko tekmo v Sežani proti Kraškemu zidarju in po poprečni igri visoko zgubili (-18), Ce pa pomislimo, da so v zadnjih tednih redno zmagovali na teh trening - tekmah...
R. DEL GARDA: Društvo, ki je nastalo že leta 1954, je do nekaj let od tega tavalo v nižjih ligah, nato se je hitro vzpelo na vrednostni lestvici in mu je pred tremi leti uspelo napredovati v B ligo. V lanski sezoni se je moštvo uvrstilo v skupino za napredovanje, kjer pa ni prišlo do izraza. Najbolj znana imena so nedvomno sam trener Gianni Asti, ki ima za sabo mnogo izkušenj v Al ligi, VValter Bobicchio (bivši playmaker Pallacanestro Trieste) ter Gabriele Pra-tesi (bivši dolgoletni A ligaš v San Giorgiu in Pavii). Negativna znacilo-nost moštva pa je v tem, da je na novo sestavljeno in igralci še niso našli pravega skupnega jezika. O nihajoči formi Rive del Garda najbolj zgovorno priča podatek, da je po prvem polčasu doma proti Bielli vodila z 22 točkami prednosti, ob koncu pa igrišče zapustila poražena!
Postava - playmakerji:
Cortese (70 letnik, 182 cm), Valentini (71, 187), Castagnera (76, 180); branilci: Bobicchio (65, 192), Banini (71, 188); krila - Capelli (75, 197), Graglia (69, 202); centri -Pratesi (64, 201), Finozzi (67, 207), Grobberio (75, 203); trener Gianni Asti.
NAPOVED OSTALIH TEKEM 6. KOLA SS Giovanni - Cassano 2 Biella - Oderzo 1 Cividale - Collegno 1 Monza - Orobica Bg 1 Scame Bg - Robur Va 2 Pari prihodnjega kola bodo izjemoma že v sredo, 1. novembra.
Jadran TKB se bo v tržaški športni palači pomeril s Šestom San Giovanni, ki je po treh uvodnih porazih zmagal dvakrat zapored. Tekma se bo pričela ob 20. uri.
Vanja Jogan
Štefan Samec (Foto Balbi/KROMA)
KOŠARKA / 4. PRVENSTVENO KOLO V C 2 LIGI
Svojevrsten derbi Bora v Tržiču
Ekipo Pom trenira Vatovec, v njej pa igrata Paulina in Pertot
Borovi košarkarji (dve zmagi v treh kolih) z mirnim srcem pričakujejo nocojšnji spopad C2 lige s tržiškim Pomom. Mesto trenerja je v Tržiču prevzel bivši Borov in Jadranov »head coach« VValter Vatovec. Z njim sta se v bližnji Tržič presefila še Robi Paulina in Martin Pertot, ki sta v zadnjih sezonah branila Sokolove barve, pred leti pa sta ravno tako igrala tudi v vrstah Bora in Jadrana.
Gre torej za svojevrsten derbi, spopad med trenerjema - Jure Krečič in VValter Vatovec, ki sta pred letu tudi tvorila trenerski par Jadrana v vlogi glavnega in pomožnega trenerja. Bor in Pom sta v tem uvodnem delu prvenstva imela enak učinek, saj je tudi tržiška ekipa osvojila dve zmagi. Pom, ki je sicer novinec v ligi, vsekakor spada v skupino najboljših outsiderjev za vrh in to je v prvih dveh kolih tudi potrdil, saj si je privoščil najprej Interja iz Milj v gosteh, za-
tem pa še Sgt doma. V tretjem kolu pa so Vatovčevi fantje doživeli pravo katastrofo, saj so v Martignaccu zgubih kar s 84:43.
V Borovih vrstah bo žal gotovo odsoten kapetan Robi Smotlak, ki je v La Spezii, medtem ko je Perčič povsem okreval in bo ponovno v deseterici, točen spisek igralcev pa je trener Krečič določil šele po sinočnjem zadnjem treningu. Med tednom so borovci odigrali običajno prijateljsko tekmo in se, tako kot že tradicija v zadnjih tednih, proslavili z novim visokim porazom. Tokrat so jih povozili cicibonaši, ki so tekmo zaključili s preko 30 točkami naskoka.
NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 4. KOLA: Staranzano - Sgt 2; Pagnacco - Virtus Ud 1; Spilimbergo - Intermuggia 2; Manza-no - Gradišča 2; Udinese - Barcolana 1; Ar-te Go - Martignacco 2; Porcia - Ardita Go 1. (VJ)
SK DEVIN
sporoča, da se prične v torek, 31. t. m. rekreacijska telovadba za odrasle. Telovadba bo vsak torek in Četrtek od 20.30 do 22. ure v telovadnici Sole De Marchesetti v Sesljanu. Tel. St. 200912.
SK BRDINA
sporoča, da se nadaljuje telovadba v repensld telovadnici vsako sredo od 18. do 20. ure.
SK DEVIN
obvešča, da bo tečaj na plastični stezi v Nabrežini za odrasle 31. oktobra, 2., 6. in 8. novembra od 20. do 22. ure. Na razpolago je se nekaj mest. Tel. 220423.
SK DEVIN
obvešča, da bo potekal 2. začetniški otroški tečaj na pala-sticni stezi v Nabrežini 21., 23., 28. in 30. novembra od 17. do 19. ure.
SK DEVIN
obvešča, da bo potekali treningi na snegu na Ledeniku Molltaler, 27. t.m. in 3.,4. in 5. novembra. Interesenti naj se javijo na tel. 220423 cimprej.
SK BRDINA
sporoča, da se bo pričel tečaj smučanja na plasicni stezi v Nabrežini dne 7. novembra in bo ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure. Cas vpisovanja je Se v ponedeljek, 30. t. m. na sedežu Kluba, ProseSka ul. 131 na Opčinah od 19. do 20. ure.
SPD GORICA
prireja od 27. decembra do 2. januarja zimovanje v Cerknem. Nastanitev bo v hotelu Eta, smučanje na Črnem vrhu, kjer imajo naprave za umetno zasneženje. Prijave na sedežu društva ob sredah, od 11. do 12. ure in ob Četrtkih, od 19. do 20. ure (tel. 0481-33029). Rok za prijavo (in vplačilo akontacije) zapade 31. oktobra.
SD KONTOVEL
obvešča, da poteka otroška telovadba (za otroke vrtcev in 1. ter 2. razreda OS) v telovadnici na Kontovelu ob torkih in četrtkih od 15.45 do 16.45.
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA SZ BOR obveSCa stare in nove elane, da bodo treningi ob ponedeljkih in Četrtkih od 15.30 do 17. ure. Vabljeni so začetniki in stari igralci. Po potrebi je zagotovljen prevoz. Za informacije pokličite v tajništvo stadiona 1. maj (tel. 51377) od 8.30 do 13.00 in od 14.00 do 20.00.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR
vabi fante, ki želijo igrati odbojko in so rojeni v letih 82, 83, 84, da se prijavijo za trening na tel. st. 814212 (Katja) ati v tajništvu društva, tel. 51377, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.
SMUČARSKI ODSEK SPDT
prireja od 26.12.1C95 do 1.1.1996 zimovanje v Auronzu. Za prijave in informacije o zimovanju in ostalih smučarskih dejavnostih interesenti lahko pokličejo Valentino Fachin (tel. st. 571327) ali Marka Prešla (tel. St. 425105) ob uri kosila.
31. t.m. tudi zapade rok za poravnavo prvega obroka za zimovanje v Auronzu. Znesek se lahko poravna v uradu ZSSDI v ul. sv. Frančiška 20.
SK DEVIN
organizira božično in novoletno zimovanje v smučarskem srediSCu Alleghe. Možnost smučanja na smuciscih Civette in Val Badie. Informacije po telefonu 220423.
MOŠKA B2 LIGA / DANES PRVENSTVENI START ODBOJKARJEV GORIŠKE IMSE
domači šport
Pomlajena Valova postava začenja pot v neznano
Najbolj jih skrbijo novo moštvo iz Emilije - Cilj je vsekakor obstanek
Navdušenje, prepričanje v pravilnost letošnjih izbir, a tudi zask-bljenost in negotovost. Pomlajena Valova ekipa se v letošnjo odbojkarsko B2 ligo podaja kot preizkušeni padalec, ki verjame, da se mu ne more ničesar zgoditi, a vendarle pred skokom ne more stoodstotno vedeti, ah se mu bo padalo odprlo in kje bo pravzaprav pristal.
Že ob koncu lanske sezone so se v društvu odločili za korenito obnovo in pomladitev Sesterke. Slabile je odšel, Buzzinelli je prenehal z igranjem, Marchesini pa je postal trener in... rezervno padalo. V moštvo so bili vključeni Se nekateri res perspektivni mladinci, iz Tržiča pa se je vrnil podajalec Rigonat, ki mu je namenjena nelahka naloga, da nadomesti veterana Marchesinija. Prava okrepitev pa je Gianluca Popu-tini, ki je po hudi poškodbi kolenskih vezi že dokazal, da se hitro vrača v nekdanjo formo. Ekipa, v kateri lahko VValter Prinčič igra vlogo starega dedka«, obkoljenega z vnuki in nekaj mlajšimi brati, čeprav ima šele šestindvajset let, ima pred seboj lepo bodočnost, celo takšno, da lahko športni vodja Ivan Plesničar napoveduje napredovanje v Bi ligo v ne več kot treh letih, ne da bi tvegal prisilni jopič. Vsi, ki so si ogledah pokalno tekmo z VBU v Standrezu, vedo navsezadnje povedati, da niso Videmčani pravzaprav nič boljši, le malo bolj izkušeni. Pa v višji ligi igrajo že celo večnost. Toda sanje je treba zaenkrat pustiti ob strani. Pred valovci je zdaj realnost letošnje sezone. In letošnja sezona zna biti težka. Vodstvo in steokov-ni tabor so moštvo namreč sestavili po meri lanske konkurence in si ciljem,
da mirno ostanejo v ligi, naenkrat pa so se znašli v drugačni skupini od pričakovane, natrpani z moštvi iz Emilije Roma-gne, zibelke italijanske odbojke. V teh moštvih pa kar mrgoli mladih upov, starih mačkov in bivših prvoligašev, pa čeprav povečini takih, ki so v Al ligi greh klopi za rezerve. Skratka, pri Valu se bojijo, da jih ne bi pot zanesla v pravi Dantejev peklenski krog, iz katerega ne bi bilo • izhoda.
Skrb zaradi nepoznavanja moči večine nasprotnikov jasno izhaja iz pogovorov z nekaterimi od valovcev.
»O ekipah, s katerimi se bomo letos prvič srečali, res nimamo nobenih pravih informacij,« pravi Lorenze Zamo, trener, ki je ekipo v štirih letih iz C2 lige pripeljal v B2 ligo in se po enem letu »begunstva« v Tržiču vrnil k Valu. Vidi se, da je z ekipo in delom zelo zadovoljen, čeprav tega navzven nikoli noče pokazati. »Od starejših igralcev so ostali samo naj-
bolj ambiciozni. Vadijo celo z večjim navdušenjem od mladih. Potem je tu generacija dvajsetletnikov, ki mora po mojem mnenju svojo pravo vrednost šele pokazati. Poleg teh pa imam letos v ekipi nekaj res zelo perspektivnih mladincev. Bolj "zanimive" ekipe ne bi mogel trenirati. Prepričan sem tudi,
da smo močni, seveda pa je končni rezultat odvisen tudi od moči drugih. Pozitivno je to, da se mi zdijo igralci zdaj bolj zreli. Nekdanji individualizem je prepustil mesto zavesti, da mora vsak delovati v interesu kolektiva,« ugotavlja trener.
»Zavedamo se svojih sposobnosti, vendar res ne bi mogel napovedati, kakšna bo naša končna uvrstitev. Največ bo odvisno od tega, kako se bosta obnesla naša podajača, ki še nimata pravih izkušenj. Zavedati se je treba, da tako izkušenega igralca kot je Marchesini ni lahko nadomestiti. Se večja neznanka pa so nasprotniki, zlasti tisti, ki prihajajo iz Emilije Romagne,« pravi kapetan
Aleš Feri, ki je na vprašanje, ah se bo ekipa na koncu uvrstila v zgornjo ali spodnjo polovico lestvice, po nekaj sekundah oklevanja vendarle dejal - v zgornjo!
»Nekaj dobrih pokalnih rezultatov nas ne sme preslepiti. Po mojem mnenju moramo biti pred Startom zelo ponižni. Pokalna tekma z VBU je pokazala, da še nismo povsem dozoreli. Poleg tega pričakujem, da bo letošnje prvenstvo zahtevnejše od lanskega. To je seveda problem, ali pa tudi ne. Močna konkurenca lahko namreč predstavlja za nas spodbudo, dodatno motivacijo, da se še izboljšamo,« pa meni VValter Prinčič.
Aleksander Koren
Drevi v Štandrežu (20.30) proti Caipiju (vstop brezplačen) »mobilizirali« Marchesinija
Valovi navijači bodo lahko svojo ekipo na delu videli že drevi. V prvem kolu se bodo namreč odbojkarji Imse v Štandrežu (20.30) pomeriti s Car-pijem, moštvom, ki je še lani igralo v Bi ligi, a kaže, da nastopa letos s precej pomlajeno šesterico, ki si je za cilj postavila samo obstanek v ligi-
Žal ne bo Imsa nastopila v najboljši postavi. Podajalec Stefano Rigonat in center Paolo Cola, kljub optimizmu prejšnjega tedna, še nista okrevala. Vodstvo je za to srečanje takoj »mobiliziralo« veterana Marchesinija, ki pa je z ekipo o pravdi le nekaj treningov. Na klopi naj bi »bedel« nad Simonom Černičem, ki bo vsekakor startal v začetni postavi.
Vodstvo OK Val si je z raznimi akcijami prizadevalo privabiti v štandreško dvorano čimveč gledalcev in opozarja, da je danes vstop brezplačen.
Aleš Feri	1971	185	tolkač
Igor Florenin	1975	193	tolkač
VValter Prinčič	1969	189	center
Gianl. Populini	1973	190	tolkač
Gianc. Populini	1976	187	tolkač
Robert Paoletti	1975	192	center
Fabjan Koršič	1972	188	tolkač
Simon Cemic	1978	180	podajač
Matej Cemic	1978	188	tolkač
Danjel Radetti	1977	182	center
Stefano Rigonat	1975	191	podajač
Paolo Cola	1969	196	center
Danes
Sobota, 28. oktobra 1995 ODBOJKA MOŠKA B2UGA
20.30	v Štandrežu: Imsa - Mobirolo Carpi MOŠKA C1UGA
20.30	v San Giustini (BL): San Giustina - Soča So-bema; 20.30 v Villi Vicentini: Latterie Friulane -Koimpex
ZENSKA Cl UGA
18.00	v Trstu, »1. maj«: Bor Mercantile - Veltro Co-neghano; 20.30 v Porcii: Domovip - Koimpex MOŠKA C2 UGA
20.30	v Gorici, Katoliški dom: 01ympia CDR - El-tor; 20.30 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor Fortrade -Volley Bali Maniago ZENSKA C2 UGA
20.00	v Rivignanu: Danone Rivignano - Sokol;
20.30	v Fari: Candolini - 01ympia K2 Spori MLADINCI
15.00	v Trstu, »1. maj«: Korting - Volley 80; 20.30 v Trstu, šole Volta: Pallavolo Ts - Koimpex
NAMIZNI TENIS
ZENSKA B LIGA
15.00	v Sarentinu (BZ): Flash Club Samthein - Kras MOŠKA C/l UGA
16.00	v Padovi: Quartiere 7 Padova A - Kras
KOŠARKA
BUGA
20.30	v Rivi del Garda (TN): Riva - Jadran TKB C2UGA
18.30	v Tržiču: Pom - Bor Radenska DUGA
20.00	v Gorici, Kulturni dom: Dom Agorest - Ach Ronke; 18.30 v Gorici: UG Goriziana - Kontovel;
18.00	v Trstu, Poggi Paese: Inter 1904 - Cicibona KADETI
17.30	pri Briščkih, dom Ervatti: Jadran TKB - SGT;
19.30	pri Briščkih, dom Ervatti: Kontovel - Ubertas
NOGOMET
MLADINCI
14.45 v Sovodnjah: Sovodnje - Lucinico; 16.00 na Proseku: Primorje - Sistiana; 14.30 pri DomjmDo-mio - Vesna; 16.30 v Ogleju: Aquileia - Juventina NAJMLAJSI
15.30	v Starancanu: Staranzano - Sovodnje CICIBANI
14.30	v Doberdobu: Mladost B - San Canzian B;
15.30	v Doberdobu: Mladost A - San Canzian A;
14.30	v Ločniku: Lucinico - Juventina
Jutri
Nedelja, 29. oktobra 1995 NAMIZNI TENIS
ZENSKA C1 UGA
10.00	v Vidmu: Cus Ud - Kras NOGOMET PROMOCIJSKA UGA
14.30	v Aiellu del Friuli: Aiello - Sovodnje; 14.30 v Manzanu: Manzano - Juventina
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Bazovici: Zarja - Medeuzza; 14.30 v Basal-delli: Basaldella - Primorje; 14.30 v Pradamanu: Pradamano - Vesna
2.	AMATERSKA UGA
14.30	v Trebčah: Primorec - Studenti
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Repnu: Gaja - Dolina; 14.30 v Zavijah: San Vito - Kras; 14.30 v Dolini: Breg - Junior Aurisina;
14.30	v Doberdobu: Mladost - Fogliano NARAŠČAJNIKI
10.30	v Bazovici: Zarja Adriaimpex - San Sergio;
10.30	v Ločniku: Lucinico - Sovodnje NAJMLAJSI
9.00	v Bazovici: Gaja - Costalunga ZAČETNIKI
10.00	na Opčinah: S. Andrea - Primorje Tehtal;
10.30	v Doberdobu: Mladost - Fmcantieri
ODBOJKA
MLADINKE
11.00	v Trstu, šola Rossetti: Volley 93 - Koimpex
Sobotna napoved: Igor Cotič
Igor Cotič (letnik 1967) je svojo odbojkarsko pot začel pri desetih letih pri 01ympii.
S tem društvom je nastopal v vseh mladinskih kategorijah, v prvenstvu under 16 pa je bil tudi deželni podprvak.
Pri šestnajstih letih je vstopil v člansko ekipo v C2 ligi, kjer je ostal do sezone 1985/86, ko je 01ympia nastopala v Gl ligi. Naslednje leto je prestopil k Soči. kjer je iz 1. divizije prišel do Cl lige.
Najboljši igralec na svetu: Lorenze Bernardi Najboljši igralec pri nas: Aleš Feri Moja najboljša tekma: lani Soča - Buia 3:2 Moja najslabša tekma; lani Prevenire - Soča 3:1 Derbi 3. kola Soča - Koimpex: zmagamo 3:1, ker igramo doma Favoriti moške Cl lige: Mogliano V., S. Giustina, Koimpex in Pallavolo Ts
Končna uvrstitev Soče: 9. mesto Današnja napoved:
Imsa - Carpi 3:1 S. Giustina - Soča Sobema 2:3 Vivil - Koimpex 0:3 Bor Marcantile - Conegliano 3:2 Porcia - Koimpex 1:3 01ympia CDR - Natisoma 3:1 Bor Fortrade - Maniago 3:2 Farra - 01ympia K2 spori 0:3 Rivignano - Sokol 1:3
_______MOŠKA Cl LIGA / OBA NASA PREDSTAVNIKA V GOSTEH_________
Santa Giustina prvi trd oreh za Sočo Sobema
Gostitelji odkrito merijo na napredovanje - Koimpex v Villi Vicentini proti neugodnemu novincu Vivilu
Jutri začnejo svoje prvenstvene boje tudi Koimpex in Soča Sobema v Cl ligi. Obe ekipi se odpravljata na gostovanji, posebno zahtevna pa je tekma Sočanov, ki se bodo spopadli z enim od favoritov v letošnjem prvenstvu.
Santa Giustina je namreč že več let med boljšimi ekipami v Cl ligi. Lani je bila skoraj celo prvenstvo za petami San Miguelu in Pordenonu, na koncu pa je nekoliko popustila in zasedla končno peto mesto. Letos pa društvo cilja direktno na napredovanje, zato je sklenilo, da sestavi kompletno moštvo z zanesljivimi rezervnimi igralci. Med poletnim prestopnim rokom so se tako lanskim igralcem pridružili še trije. Od Sedica sta prišla podajač Ebone in center D uran ti, ekipa Ponte nelle Alpi pa je Santi Giustini posodila še Uraga. Sočani so se na to tekmo dobro pripravili. Prisotni bodo
vsi igralci razen Mitje Ferija. Neizkušenost (za večino igralcev je to prvi nastop v Cl ligi) bodo skušali nadomestiti z borbenostjo in željo po zmagi, premoč Sante Giustine pa bodo skušah omejiti z blokom in ostrim servisom. Sočani so vsekakor odločeni, da ne bodo poceni prodali svoje kože.
Koimpex gostuje danes v Villi Vicentini proti drugemu novincu v ligi, Vivilu. Kljub temu, da je ekipa novinec, pa se je nikakor ne sme podcenjevati. V ekipi je namreč nekaj igralcev, ki je Ze igralo v državnih ligah, od letos pa vodi ekipo stari maček Tržačan Manzin. Napad ekipe sloni predvsem na dveh močnih
napadalcih, ki ju bodo skušali slogaši zaustaviti. O moči te ekipe se ne ve veliko, saj v zadnjem mesecu ni nastopala v tekmovanju za zvezni pokal. O nastopih Vivila v pripravljalnem obdobju vemo le za nastop na memorialu P. Špacapan, ki ga organizira 01ympia. Nastopali so 01ympia, Soča in Vivil, prvo mesto pa je osvojila prav Manzinova ekipa. Pomožni trener Koimpexa De VValderstein je zato pred današnjo tekmo previden: »Ker so novinci v ligi, bodo z velikim en-tuziazmom začeli prvenstvo in bodo prav gotovo na vsak način hoteli začeti z zmago. Mi smo se na tekmo dobro pripraviti, žal pa je še v dvomu nastop Aljoše Kralja, ki je v četrtek imel visoko vročino. Vsekakor pa Startamo na zmago, da čimbolje začnemo letošnje prvenstvo.« (A.M.)
Na sliki: David Kralj v sprejemu, gleda pa ga Zuccon
ŽENSKA C1 LIGA / TUDI LETOS NA STARTU BOR MERCANT1LE IN KOIMPEX
Obe naši šesterki si želita izboljšati lansko uvrstitev
Borovke z nespremenjeno, slogošice pa s temeljito obnovljeno šesterko Začetek s številčno omejenim igralskim kadrom - Trenerja sta optimista
Zgodba se nadaljuje. Odbojkarice Bora in Sloge bodo tudi letos nastopile v državni Gl ligi, na katero so takorekoc... naročene. Slogasice se bodo v njej preizkusile šestič zapored, borovke pa res šele četrtič, ker so v sezoni 1991/1992 nastopale v B2 ligi, toda če to odmislimo, potem velja, da bo to zanje že deveta sezona v tej ligi v zadnjih desetih letih. Pravi rekord!
Obe šesterki se v letošnje prvenstvo podajata z odkrito željo, da bi izboljšali lansko uvrstitev. Zelje niso iz trte izvite. Zdi pa se, da je glavna ovira na tej poti v številčni omejenosti igralskega kadra obeh šesterk. Trenerja Marko Kalc in Branko Sain sta že pred samim današnjim Startom v dokajšnjih težavah. Kalc je tekme za zvezni pokal odigral z osmimi igralkami, Sain pa jih je imel v zadnjem sobotnem nastopu s tržaško Orno na razpolago celo samo sedem. Koliko lahko trenerjema pomagata nekatere rezervne igralke, pa bo treba šele preveriti. Na dlani je torej, da bo prvenstveni razplet v marsičem odvisen prav od števila poškodb in neprilik, s katerimi je treba žal vedno računati. Ce jih bo malo ah nič, potem. si lahko nadejamo uspešne sezone, ker sta »udarni« šesterki prav gotovo zelo solidni, konkurenca pa naj ne bi bila močnejša od lanske.
Borovke so v minuli sezoni kot najmlajša ekipa v ligi zasedle zelo dobro 5. mesto, z malo več sreče in odločnosti pa bi bila lahko njihova končna uvrstitev še za spoznanje boljša. Letos se za morebitne neuspehe ne bodo več mogle izgovarjati, da so mlade, ker bo to za večino igralk že tretja sezona v Cl ligi. Vrh tega Bor Mercantile tudi ni več najmlajša ekipa v ligi, ker je to zdaj Volley 2000 iz Bagnarie Arse. V letošnji sezoni trener Kalc ne bo mogel več računati na doprinos Saške Ažman, Katja Vodopivec pa je po operaciji meniskusa šele pričela trenirati in bo potrebovala še nekaj časa, da pride v formo. Novih igralk ni, tudi zato,
ker je društvena blagajna prazna. Ambicije ekipe slonijo na predpostavki, da je v šesterki še veliko notranjih rezerv, kar bo nedvomno držalo. Res pa je tudi, da dosedanji predprvenstveni nastopi bistvenih izboljšav še niso pokazali, tu pa je opravičilo tehtno, kajti ekipa je do zdaj zaradi neuporabnosti objektov na 1. maju trenirala malo in v popolnoma neustreznih razmerah. Napredek je torej pričakovati šele v prihodnjih mesecih, vendar pa so morebitne želje po visoki končni uvrstitvi oziroma vključitvi v boj za napredovanje vezane tudi na dober prvenstveni Start. Kvahtete Borove šesterke so znane (servis, sprejem, prodornost ekipe, ko ima servis nasprotnik, sposobnost ključnih igralk, da enako učinkovito igrajo v različnih vlogah), a nekatere lanske strukturalne pomanjkljivosti, ki so zlasti prihajale do izraza pri organizaciji kon-tranapadov, niso bile odpravljene. Ključna igralka bi lahko bila prav Vodopivče-
Borovke drevi ob 18. uri prvič na »1. maju«
Na domačih tleh bodo v Cl ligi debitirale samo borovke. Prvič bodo igrale na »stadionu 1. maj« in to ob 18. uri. Njihov nasprotnik bo novinec Conegliano. Koimpex bo igral v Porcii, s pričetkom ob 20.30.
Oba nasprotnika naših dveh šesterk sta baje zelo nevarna, zato bi bil Start z zmago še toliko bolj spodbuden.
Trener Bora Marko Kalc Trener Sloge Branko Sain
va, ki je med krilnimi tolkačicami najbolj prodorna, a pogoj je, da (ko okreva) zaigra tako kot pred dvema sezonama in ne kot lani. Ce bi tudi Tanja Pitacco končno stoodstotno zaupala v svoje moči, bi se za zdaj vprašljiv Borov potencial v napadu bistveno povečal, in tudi ekipa bi bila veliko bolj kompetitivna.
Trener Kalc je optimist: »Mislim, da prihajamo v formo ob pravem času. S tehničnim delom sicer zaostajamo za kaka dva tedna, ker nismo imeli na voljo telovadnice. Igralke so se zelo vestno pripravile na prvenstvo. Verjamem, da so bolj zrele. Veliko pozornosti smo namenili piljenju individualne tehnike, da pridemo na ta način do bolj učinkovite kolektivne igre. V igro vnašamo določene nove elemente, a koncept ostaja lanski. Želimo igrati hitreje, bistvo vsega pa je, da moramo delati letos manj napak. Zavedamo, da so se mnogi naši nasprotniki okrepili, mi pa ne, kljub temu pa menim, da lahko realno še izboljšamo lansko uvrstitev. Potreben pa bo doprinos prav vseh igralk«.
Pri Koimpexu je prišlo do precejšnjih sprememb, ki jih je vodstvo kluba napovedalo že takoj po koncu lanske sezone. S prihodom podajalke Monice Piccoli (Camst Vi-
Glavni favorit naj bi bil Baflaglino, obeta pa se zelo izenačena liga
Vse kaze, da v letošnji Cl ligi ne bo nobene tako močne ekipe, kot je lani bila Heraclia, ki so jo v bistvu sestavljale profesionalke in je že vnaprej »rezervirala« enega od dveh mest za napredovanje v višjo ligo. Predstavniki skoraj vseh društev jočejo nad svojo usodo, toda vsem ne gre slepo verjeti, »nevarnost« pa, kot vedno, prihaja predvsem iz Veneta.
Favorit številka ena za napreodvanje naj bi bil veronski Battaglino, ki je pod imenom Sommacampagna lani izpadel iz B2 hge. Vodstvo pričakuje takojšen povratek v višjo ligo. Obdržalo je vse najboljše igralke, najelo nekaj novih, ekipa pa je v pokalu izločila drugoligaša Schia in hudo zaposlila z bivšimi prvoligašica-mi natrpano Novento Vicentino. Našima šesterkama dobro znana Dolo in Fontane na papirju nista močnejša kot lani (kvečjemu slabša), zato pa so tem bolj nevarni novinci. Conegliano, s katerim se bodo danes pomerile borovke, naj bi celo bil resen kandidat za boj za prva mesta. V tej šesterki še vedno zelo uspešno igra zdaj 30-letna Zanfranceschi, prava »nočna mora« naše nekdanje združene ekipe
Meblo v dresu Nervese. Nekdanji nesojeni prvoligaš Conegliano (odpvedal se je A2 ligi, ravno ko je jo dosegel) je lani zmagal v svoji skupim C2 hge, a le zaradi boljšega količnika v setih od Cavazzala, ki je v dveh letih napredoval iz D hge, v tem času pa doživel le dva poraza. Ca-vazzale se odlikuje po zagrizenosti igri v polju, številnim izborom igralk, v zveznem pokalu pa je dosegel spodbudne rezultate. Zelo borbena ekipa je baje tudi Codognh (zmagovalec druge skupine C2 Veneta), ki pa letos ne bo mogel več igrati v svoji izredno tesni telovadnici, ki je zanj predstavljala lepo prednost.
Moštva iz FJK so dobro znana. Najbolj ambiciozna je letos Porcia, ki je (prav od Conegliana) najela izvrstno podajalko Furlanetto, ostale furlanske šesterke, kot tudi tržaška Oma, so na papirju nekoliko oslabljene, a nobenega dvoma ni, da bodo, še posebej na domačih tleh, trd oreh za vsakogar. Skratka, letošdnje prvenstvo bi lahko bile Se bolj izenačeno od lanskega, ko so bile vse ekipe skoraj do konca v boju za napredovanje (2. mesto) ali obstanek.
dem), krilnih tolkačic Maxi Sricchie (Altura vda Oma) in mladega upa Nicole Mamil-lo (Pallavolo Trieste) ter centra Monike Košuta (Sokol) ni Koimpex le zapolnil vrzeli, ki so nastale zlasti s »forfai-tom« dolgoletne kapetanke Alenke Sosič, Erike Skerk in Pittionijeve, ampak je tudi postavil temelje za bistveno izboljšanje tistega sedmega mesta, ki ostaja najboljša Slogina uvrstitev v vseh njenih tretjeligaških sezonah, hkrati pa je tudi znižal srednjo starost ekipe, ki je bila lani tretja najstarejša v ligi. Piccolijeva v primerjavi s Sosičevo slabše servira, a je kot podajalka bolj natančna. Ker je v zadnjih treh letih ze-
lo malo igrala in trenirala, pričakujejo, da se bo njena forma še izboljšala. Sricchia ni v napadu nič manj učinkovita od višje Skerko-ve, dosti bolj dinamična pa je v polju. Levoroka Mamillo pa je resnično zelo perspektivna igralka, manj izkušena, a bolj sposobna od Pittionijeve. V klubu se tudi sicer pripravljajo na generacijsko zamenjavo, saj naj bi sedanjo prav kmalu zamenjala garnitura igralk, ki bodo letos igrale v deželni D ligi, in v katere društvo polaga velike upe.
Prvi letošnji predprvenstveni nastopi so potrdih utemeljenost pričakovanj. Nove igralke so takoj osvojile »ani-mus pugnandi«, ki je glavna karakteristika te naše ekipe, udarna moč se je Se povečala, tehnična raven Šesterke pa je višja in obstajajo tudi obeti, da bo sprejem servisa (prava rak rane šesterke) manj šepav. Toda septembrskemu razcvetu so sledili oktobrski zapleti. Kaže, da trener Sain še precej časa ne bo mogel računati na stebra ekipe Fabrizijevo (neodložljive službene obvezno-sti), Miličeva je izbrala pot v D ligo, s precej resnimi zdravstvenimi težavami se spopada tudi Brumatova, nazadnje se je poškodovala
Bor Mercantile			
Rossana Benevol	1976	180	C/T
Breda Cok	1976	168	T
Antonella Faimann	1976	168	T
Martina Flego	1977	181	T/C
Paolo Gregori	1976	170	U
Tjaša Gruden	1978	165	P
Tanja Pitacco	1977	180	C/T
Katja Vodopivec	1976	172	T
Tanja Zadnik	1978	172	T
Trener: Marko Kalc			
Koimpex			
Daniela Ciocchi	1976	163	U
Monica Piccoli	1972	170	P
Nicole Mamillo	1979	173	T
Tamara Vidah	1973	178	T
Monica Cossutta	1976	180	C
Barbara Gregori	1970	178	C
Katja Fabrizi	1972	177	c
Karmen Brmnat	1973	179	T/C
Irina Pertot	1973	173	T
Massimi liana Srichia Trener: Branko Sain	1976	176	T
še Košutova, tako da so igralke zdaj štete. Jasno je torej, da bo na najboljšo Slogo potrebno Se nekaj časa počakati, čeprav tudi sedanja lahko s kančkom sreče uspešno začne sezono, kar je predpogoj za visoko končno uvrstitev. Neznanki sta v glavnem dve. Kakšen bo učinek ekipe na gostovanjih, zlasti na večjih igriščih (igranje v tesni openski telovadnici je dvorezen meč), in ah bo zdržala do konca sezone, glede na to, da je lani odličnemu prvemu delu sledil katastrofalen povratni.
Trener Branko Sain zaupa v moč svojih igralk, vendar pa pravi, da ne ve, kaj lahko pravzaprav dosežejo, ker ne pozna kakovosh šesterk iz Veneta. Meni, da je njegova ekipa pridobila
boljšo mentaliteto in da je tudi pristop do tekem boljši, s tehničnega vidika pa se je predvsem izboljšal učinek v sprejemu servisa in obrambi, ki je še bolj dinamična, kot je bila. Kakšne so Slogine možnosh bo po trenerjevem mnenju bolj ah manj jasno po štirih kolih, v katerih se bodo po vrsti pomerili s Por-cio, Gemono, Dolom in Fontanami. Program dela je bil v pripravljalnem obdobju enak lanskemu, verjetno pa bodo v prihodnjih mesecih odmerili telesni kondiciji nekaj več pozomosh kot lani. Letos bo šesterka tudi med sezono redno trenirala štirikrat na teden, kar tudi predstavlja novost in bi moralo prispevati k večji učinkovihosh ekipe.
(A. Koren)
r DEŽELNA C2 LIGA / FANTJE DOMA, DEKLETA V GOSTEH n
sticmsi
Peta tekma Olympie CDR z Natisonio je tudi najpomembnejša
Bor Fortrade proti Maniagu - Olympia K2 Šport v Fari, Sokol v Rivignanu
pi v gosteh. Sokol igra v Rivignanu, ki je lani v bistvu izpadel iz hge, a je bil ponovno uvrščen v ligo. Meuljeva ekipa začenja prvenstvo brez posebnih ciljev, saj bo šele sproti videla, kakšne so njene možnosh in kakšna je moč nasprotnikov. Nabrežinska šesterica pa lahko prav gotovo spravi v težave vsakega nasprotnika. O letošnji ekipi Rivignana ne vemo veliko in tudi za sokolovke je današnji nasprotnik precej neznan. V tekmovanju za deželni pokal je vsekakor ekipa precej razočarala, saj v štirih tekmah prod Codroipu in Fiume Venetu ni dosegla zmage. Sokolovke bi morale bih zato nekoliko favorizirane, saj imajo precej izkušeno in homogeno ekipo. Rivignana pa vsekakor ne gre podcenjeva-ti, saj je lani osvojil obe prvenstveni tekmi s sokolovkami.
01ympia K2 šport bo opravila svoj krstni nastop v C2 ligi v gosteh proti Farri. Današnji nasprotnik ne bi smel bih pretirano nevaren za varovanke trenerke Kristančičeve, saj začenja Farra prvenstvo s precej skromnimi možnostmi. Poleg tega sta bili 01ympia in Farra v isti skupini za deželni pokal, Goričanke pa so obakrat zmagale. Kljub temu pa Kristančičeva pred današnjo tekmo ni prav brezskrbna. Gotovo bo namreč odsotna Viviana Zotti, vprašljiva pa sta nastopa Hadrijane Corsi in Mirjam Cemic, čeprav bosta verjetno obe stisnili zobe in igrah. Kristina Corsi ima še vedno poškodovan prst na roki, tako da lahko igra le v drugi liniji. Za nameček pa bo danes odsotna tudi Trapuzzanova, ki je morala ta konec tedna domov v Kalabrijo. Kljub vsemu pa so Goričanke danes favorizirane in bi morale uspešno začeh orvenstvo.	(A.M.)
Prvenstvo moške C2 hge nudi že v prvem' kolu izredno zanimivo srečanje, saj se v Gorici srečata 01ym-pia CDR in Nahsonia, ki gotovo spadata med najboljše ekipe v ligi. Obe ekipi sta se že pred dvema letoma potegovali za prva mesta v ligi in sta se na koncu uvrstili takoj za Koim-pexom in Povolettom. Lani pa sta obe ekipi imeli velike probleme in sta se borih za obstanek v ligi. 01ympii je to uspelo v zadnjem kolu, medtem ko je Nahsonia celo nazadovala v D hgo, a je bila ponovno vključena v C2 hgo. Obe ekipi stopata v letošnje prvenstvo z novimi ambicijami, saj sta se poleti okrepih. K 01ympii se je vrnil Simon Terpin (na sliki), Nahsonia pa je najela Berzacolo in Visentina. Zanimivo je tudi to, da sta se h dve ekipi v tekmovanju za deželni pokal srečah v zadnjem mesecu že štirikrat, v medsebojnih obračunih pa trenutno vodi Nahsonia s 3:1. V teh tekmah je Nahsonia pokazala predvsem večjo uigranost in izkušenost od Goričanov, precej pa je odvisna od glavnega tolkača Visentina, ki je bil za Goričane neustavljiv. Prav gotovo je zato pomembno, da je po poškodbi popolnoma okreval Damjan Domi, ki bo ekipo okrepil na centru. Poleg tega pa bo po mnenju trenerja Rinalda Domija izredno pomemben sprejem, saj lahko njegova ekipa spravi v velike težave nasprotnika samo s hitro igro. Pomanjkljivost Natisonie je tudi v pomanjkanju ustreznih menjav.
Drugi naš predstavnik Bor Fortrade igra tudi na domačem igrišču proti ekipi iz Maniaga. Po petih letih »izgnanstva« bodo borovci končno spet zaigrali na svojem igrišču na stadijo-nu 1. maj. Povratek pa bodo vsekakor poskusih proslaviti z zmago. Trener
Ceha bo lahko danes računal na skoraj vse igralce, saj bo odsoten le Gombač, ki je v nedeljo zaradi študijskih obvemosh odpotoval v Anglijo za štiri tedne. V zameno pa bo Ceha lahko računal na Tommasa Rossehja, ki je za borovce pomembna okrepitev predvsem na centru. Tudi Fabio Rut-tar, ki si je pred časom poškodoval gleženj in je izpustil tri tekme za deželni pokal, je skoraj povsem nared. Roby Pavlica pa ima od včeraj eno skrb manj, saj je zaključil vojaščino. Današnji nasprotnik ne bi smel biti pretirano nevaren. Lani je ekipa končala prvenstvo v spodnji polovici lestvice, letos pa se govori, da sta dva igralca odšla v Buio. Realno moč Maniaga bomo torej spoznali komaj danes, borovci pa bi morali imeh rahlo prednost. Vsekakor pa štartajo na zmago, da Cimbolje začnejo prvenstvo in izkoristijo nekoliko ugodnejši koledar v začetku sezone.
V zenski C2 ligi igrata obe naši eki-
KULINARIKA
Sobota, 28. oktobra 1995
JEDILNIK
Za vsak dan	Za vegetarijance
ponedeljek:	ponedeljek:
smetanova juha, sirovi štruklji, če-	gobova juha, krompir v oblicah s ki-
špljev kompot	slim zeljem, ocvrta jabolka
torek:	torek:
ajdovi žganci, zelje, pečenica	juha iz oranžne buče, musaka s sojinimi kockami, zelena solata
sreda: jota, krompirjevi svaljki, zelena sola-	sreda:
ta, puding	korenčkova juha z ovsenimi kosmiči, češpljevi cmoki, kompot
četrtek: fižolova juha, makaronovo meso, me-	četrtek:
šana solata	sojina juha, pšenične polpete, riz s curryjem, solata iz rdeče pese
petek: zelenjavna juha, oslic na sredozemski	petek:
naCin, polenta, paradižnikova solata	porova juha, špageti z olivami, endivija, medene hruške z orehi
sobota: čebulna juha, pečena kokoš, pražen	sobota:
krompir, solata iz rdeče pese, jabolčni	miso juha, sojina sarma, krompir, sa-
zavitek	dna štruca
nedelja:	nedelja:
goveja juha z zdrobovimi cmoki, pu-	špinačna juha, pire krompir, popečen
sta govedina, pire krompir, kolerabica	tofu, solata s sojinimi kalčki, pečene
v omaki s kumino, ananasov kompot	banane
Oslič na sredozemski način
Potrebujemo: 1 kg osličev, sok ene limone, glavico čebule, dva stroka česna, 50 dag paradižnika, šest žlic olivnega olja, 2 dl belega vina, osem črnih oliv, sol, poper, baziliko
Osliče operite in posušite, nato jih narežite na debele rezine. Pokapajte jih z li-moninom sokom, posolite in povaljajte v moki. Na hitro jih napol popražite, v posebni posodi segrejte preostalo olje in prepražite čebulo. Ko postekleni, dodajte očiščen paradižnik in napol zdušite. Posujte s poprom, dodajte vino, bazi-liko in zlijte vse skupaj v ognjevarno posodo. V omako položite pražene osliče, okrog razporedite olive in vse skupaj pecite v pečici približno pol ure.
Postrezite s polento.
Kruh vzhajan z dražjo, lahko poskusite speči tudi vi
Namesto kvasa lahko uporabimo tudi domače droži. Kruh, pečen z drožmi, ostane dlje časa svež in nepokvarjen. Ce so droži prekisle, lahko vzamemo polovico droži in polovico kvasa.
Domače droži pripravimo tako, da postrgamo s posode zadnje peke testo, ga izoblikujemo v hlebček, da-
mo na desko ali krožnik, potresemo z moko in posušimo na zraku. Na 1 kg moke dodamo približno 3 dag droži.
Za vinske droži zmešamo rženo in proseno moko s še kipečim vinskim moštom v testo, naredimo hlebčke in jih posušimo na zraku, toda ne na soncu.
MOJ NAJLJUBŠI TEDENSKI RECEPT
Meški krapci ali pica slovenica
Pečejo se v krušni peči, biku in seveda v pečici
Približuje se 1. november oziroma vsi sveti, ko se spominjamo vseh svetnikov in vseh umrlih. Kot je za praznike v navadi, tudi za ta praznik skuhamo posebne jedi, da pogostimo družino, ki se zbere ob prazniku. V Prlekiji v tem času pripravljajo tudi krapce.
Kako zavajajoče ime imajo, če bi se jed imenovala pica slovenika, potem bi si o njih mnogi lažje ustvarili predstavo in verjamem, da bi našli pot na jedilne liste slovenskih picerij, pa tudi tuje bi s ponosom uvrstile to jed v svojo ponudbo.
Z jedjo sem se prvič srečal na Kogu, enem od središč slovenskega vinogradništva. Vračali smo se s pokopališča, bil je mrzel dan in vsi smo bili dobro premraženi. Ko smo vstopili v hišo, nas je sosed Vinko povabil na sveže pečene krapce. Ker sem večino življenja preživel v Ljubljani, nisem imel niti najmanjše predstave, kaj je to. Ko pa je sosed Vinko povedal, da jih je spekel v biku, ki ga je zgradil prav zato, da bo pekel takšne jedi, sem bil čisto mrzel. Njegova kuhinja je bila topla in po-
nudil nam je vroče krapce, ki jih je prinesel iz bika. Krapci so bili izredni, topili so se v ustih in ob kapljici mošta smo vsi pozabili na mraz. Ob prazniku vseh svetih se pije mošt, ker sv. Martin še ni naredil vina.
Krapci zelo podobni pici, ker je osnova, testo, ista. Po obliki so lahko štirioglati ali pa okrogli, tako kot pica, le veliko večji. Pečejo se lahko v krušni peči, biku ali v pečici. V krušni peči ali biku pečemo krapce na loparju ali v lončeni posodi. Bik je peč, ki je namenjena peki kruha in drugih jedi in ima dve odprtini, v spodnji kurimo, v zgornji pa pečemo, obe pa imata vrata.
Za dobro testo morajo biti vse sestavine ogrete na sobno temperaturo in moka presejana. Moko vsujemo na desko ali v
posodo, solimo in naredimo v sredi jamico ter vanjo vlijemo mlačno vodo, v kateri smo raztopili kvas in ščepec sladkorja. Zmes gnetemo, prilijemo olje ter po potrebi dodamo vodo. Testo naj bo mehko, mesimo in stepamo ga tako, da ga dvigujemo in mečemo ob desko. Ko je testo gotovo, se mora ločiti od dlani in deske, biti gladko, voljno in mehko. Testo na vrhu zarežemo, da lažje vzhaja, in ga položimo v pomokano posodo, ki jo pokrijemo s prepognjenim prtičem. Vzhaja naj počasi, ne manj kot pol ure. Pri gnetenju testa si lahko pomagamo tudi z mešalnikom, ki ima nastavke za testo, ali pa s posodo za vzhajanje.
Skuto zdrobimo, primešamo ji smetano, sol in dva rumenjaka. Stepemo sneg iz dveh beljakov, ki ga rahlo vmešamo v zmes iz skute, smetane in rumenjakov. Vzhajano testo damo na desko, ga narahlo in prav na hitro raztegnemo in položimo na nama-
Za krapce potrebujemo
za testo:
400 g moke 20 g kvasa ščepec sladkorja ščepec soli 2 žlici olja
kozarec mlačne vode ( 200 stopinj Celzija)
za nadev: pol kg skute
1	kislo smetano
2	jajci ščepec soli
zan pekač. S prsti ga razpotegnemo in naredimo rob. Na testo enakomerno razporedimo nadev in damo v pečico, segreto na 200 stopinj Celzija. Pečemo, dokler ne zarumenijo robovi (približno 30 minut). Cas peke je odvisen od vaše pečice. Testo pa lahko tudi raztegnemo čez rob pekača in potem prepognemo nazaj tako, da pokrije del nadeva. Sladkosnedi lahko v nadev primešajo štiri žlice sladkorja ah pa si krapce sladkajo, ko so na mizi.
Ježa Piano
__________________ŠE O VINU__________________
Morje je lahko tudi vinska »klet«
Steklenica vina, ki bo zorelo na morskem dnu, bo stala 500 frankov
Najbolj nenavadna vinska klet v Evropi leži na morskem dnu, na skrivni lokaciji 18 kilometrov od zahodne francoske obale. V njej je deset tisoč steklenic belega vina vrste pouilly-frime.
Junija so steklenice vina lanske trgatve potopili na morsko dno Biskajskega zaliva. Vino pred vdorom morske vode ščiti poseben zamašek iz voska, saj bodo steklenice ostale v morju do leta 1999. Vinogradnik Jean-Louis Sa-get iz Pouillyja ob Loiri je prepričan, da vino bolje dozoreva na morskem dnu, saj je temperatura tam skozi vse leto med 12 in 13 stopinjami. Pred devetimi leti je poskusil vino s potopljene ladje Amsterdam, ki na morskem dnu v bližini britanske obale ležala od leta 1749. Vino je imelo še vedno plemenit okus. Je na njegovo zorenje čudežno vplivala morska voda? Da bi Saget to dokazal, je leta 1990 v morje ob bretonski obali potopil devetsto steklenic najboljšega vina letine 1989. Ko je lani steklenice dvignil na površje, je pripravil pokušino vina in nanjo povabil priznane enologe. Vsi so priznali, da je vino, ki je zorelo na morskem dnu, veliko boljšega okusa od vina istega porekla, ki je zorelo v kleti. Saget, ki na leto posije na trg približno štiri milijone steklenic vina, je prepričan, da vino v morski vodi počasneje zori, zato ima tudi boljši okus.
Njegovo zamisel je že podprlo finančno ministr-
stvo, ne pa tudi ministrstvo za javna dela. »Raje grem pred sodišče zaradi protipravne uporabe 800 kvadratnih metrov morskega dna, kot da izdam
lokacijo svoje Vinske kleti’,« je izjavil Saget.
Dve tretjini vina je že vnaprej odkupila neka nemška trgovina. Steklni-ca vina, ki bo zorelo na
morskem dnu, bo stala 500 frankov (104 marke), kar je desetkrat več, kot je treba odšteti za »navadni«, v vinski kleti dozoreli pouilly-fume.
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3.- 20.4: Zamikalo vas bo vzpenjanje po lestvici uspeha. 2e prav, vendar se najprej prepričajte, če ta stoji na trdnih tleh. Lestev se najbolj zamaje prav sredi največjega podviga.
BIK 21.4. - 20. 5.: Gibali se boste v krogu starih znancev, medtem ko boste do novih obrazov zadržani. Odprite na široko svoje od, sicer boste zamudili izjemno priložnost. Spoznajte neznanca!
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vaše obnašanje vas bo privedlo v neprijeten položaj. Znašli se boste med dvema ognjema in ne boste vedeli, kam naj se obrnete. Najbolje, da nikomur ne pokažete hrbta.
RAK 22.6. - 22. 7.: Zalotili se boste, da v objemu svojega partnerja na trenutke pomislite na nekoga drugega Občutek krivde vam bo skvaril vse veselja Prepustite se vendar bistvu brezosebnosti.
LEV 23.7. - 23.8.: Nadvse uspeSni boste, vendar to ne more biti nadomestilo za pozornost, M jo potrebujejo vaši bližnji. Posvetite jim malo več Časa, sicer bodo tudi druga vaša prizadevanja zaman.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Začutiti boste potrebo po prijatelju, ki naj bi vas bodril v času preizkušnje. Nikar se ne ustavljajte; razširite krog znancev in prav gotovo boste med njimi odkrili dobrodušneža.
TEMNICA 23.9.-22.10.: Naveličali se boste rutine, saj v njej ni prostora za presenečenja. Spremembe dnevnega reda se lotite pri korenu, sicer se boste jutri znova zbudili na starem tiru.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Ugotovili boste, da se že dolgo niste pošteno nasmejali. Nikar se ne zatekajte k burleskam, saj sploh niso tako smeSne. Humor resda ni greh, a je pogosto prav pri deh.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Tok dogodkov vas bo raztogotil. Imelo vas bo, da bi udarili po najbližji mizi in pri tem še glasno zarobantili. To sicer ni lepo, je pa zdravo in koristno, povrhu pa še pristno.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Bremena, ki jih prinašate iz svoje preteklosti, vam bodo presedla. Krasno, Cim prej jih odvrzite z ramen. A poprej se prepričajte, da ne bodo padla na ramena drugih.
VODNAR 21.1. -19.2.: V silnem zanosu boste leteli Visoko nad oblaki. Izkoristite nekaj trenutkov Se za meditacijo o nevihti, pa boste na naslednjo pricžakali pripravljeni.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: PomoC boste iskali že pri najmanjši oviri. Le poiščite jo, vendar ne za to, da bi lahko nadaljevali delo, temveč zato, da si boste lahko vzeli Cas za počitek. Zdaj je Cas za lenarjenje.
KRIŽANKA
Kombinacijska križanka s števili
Vodoravno:
1. angleški polami raziskovalec, ki je odkril severni magnetni tečaj, 5. prevozno sredstvo, 9. ime slovenskega violinista Ozima, 10. zgornji del trde zemeljske skorje, 11. kraj med Dolnjo vasjo in Tinjami na Koroškem, 13. drugo ime za gorovje Asben v Sahari, 14. otoška monarhija v Tihem oceanu, 15. državna blagajna, 17. kemijski znak za erbij, 18. blišč, 20. ime angleške filmske igralke Blyth, 21. grška boginja usode, 22. propeler, 24. angleška kratica za goro, 25. vrh v Kočevskem Rogu, 26. začetnic vladarske dinastije Ar-sakidov, 28. reka, ki teče skozi Tulo v Rusiji, 31. ustvarjalna domišljija, 33. kraj na Kočevskem, 34. prizorišče v gledališču, 35. ovinek, 36. originalno ime za Irsko.
Navpično:
1. glavno mesto Latvije, 2. Madžari, 3. večerna zabava, 4. pripadnik balkanskega naroda, 5. angleška filmska igralka (Mary), 6. francoski književnik (Boris), 7. v trigonometriji razmerje med kotu nasprotiležno in priležno kateto, 8. obrat za pridobivanje olja, 12. prebivalka pokrajine v severovzhodni Sloveniji, 16. kemijski znak za radij, 18. optična prometna signalna naprava, 19. prebivalci naj večjega jadranskega polotoka, 20. avtohtona rasa na japonskem otoku Hokkai-do in na Kurilih, 23. avtomobilska oznaka italijanskega Lecceja, 25. ljubkovalna obhka imena Katarina, 27. požeruh, 29. dalmatinska obliika imena Peter, 30. pritok Rena iz Švice, 32. ime nekdanje švicarske smučarke Haas.
1	2	3	4		5	6	7	8
9					10			
11				12				
13			•	14				
		15	16			•	17	
18	19				•	20		
21			•	22	23			
24		•	25					
26		27			•	28	29	30
31					32			
33					34			
35					36			
■ang ‘epu ‘repo ‘gouQ ‘elizeprej ‘rcIq ‘gesrv ‘uarg ‘jjaj ‘esrp 'esg ‘uuv ‘fulis ‘ig ‘Jera ‘eS -uoj, ‘ity ‘Iue)sqejg) ‘jeis ‘io§i ‘o}ab ‘ssog :ouAeiopo/\
Aausaa
Spodnja števila je treba s pravilnim kombiniranjem razvrstiti v lik. Najprej vpišite najdaljša števila. Na osenčenih poljih boste dobili števili, ki sta sestavljeni iz samih enakih Številk.
48440641	741145	85441	2808	466
17284426	651348	83574	2721	412
9169551	622681	77919	821	321
7415478	621166	40129	756	247
6787214	584675	40022	709	168
5460872	456218	32186	704	159
886871	267716	6442	607	142
865161	202206	6216	482	79
746262	165402	5261	481	42
1596916 ‘616ZZ ‘BZtiSltiZ
‘ZZOOti ‘9911Z9 ‘9IZZ9Z ‘ZLI ‘90ZZ0Z ‘Z8ti	‘IZ8 ‘9SZ	‘99t> TZ8988
‘IZe ‘8lZ95k ‘Z0ti59l ‘981Z8 ‘ZZ809LG ‘lt-L58 ‘HZZ8Z9 muABiopOA AHlISHil
ŠAH
a b c d e f g h
Arhipov - Jakovič / Elista 1994
Na šahovnici je kritična pozicija. Cmi, ki ima prednost kvalitete, je belemu zapretil s potezo Tg5:! in matom na polju g2. Na
1.	h4 pa sledi l...h6 in beli skakač nima dobrega umika. No, kaj je še preostalo belemu, ki je na potezi?! V kolikor ne najdete najboljšega odgovora si oglejmo rešitev!
Rešitev naloge
Z odigrano potezo l.dc5!! je beli zagotovo presenetil črnega, ki ne sme vzeti ponujeni dar -belo damo! / l...Dd3: 2.Tg7:+ Kh8 3.Th7:+ Kg8 4.Th8 mat/. Cmi je v partiji igral l...Tg5:
2.	Tg7:+ Kf8 3.Dd5: Td5: 4.cd6 Td3 / na 4...Td6: 5.Sg5! / 5.Tc7! Tc3: 6.d7 Ta8 7.Se5 / možno je tudi 7.Tc8+ / 7...Ke7 8.Sc6:+ in črni se je vdal! Materijalna prednost belega v končnici je odločilna!
Silvo Kovač
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
403	ŠIROKE MAHED- RAVE HLAČE	STROKOV. ZARIBO- SLOVJE	CRNI HRAST	SLOV. PESNIK (TONE)	OBLIKA RAST. STEBLA	NEMŠKI STROJ. INŽENIR INIKOLAVS)	SIPEK PESEK	INSERAT, OBJAVA V ČASOPISU	KEMIČNI ZNAK ZA TITAN	MANJŠA SOBA	IGLASTO DREVO S PLOŠČAT. IGLICAMI	NEKDANJI CITROENOV AVTO	AVTOR: MARKO DRESCEK	MADŽAR. SKLAD. IN DIRIGENT (FERENCI	AVSTRALSKI MEDVEDEK VREČAR	ODVEČNO MAŠČOBNO TKIVO PRI ČLOVEKU	JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA	BELGUSKI PESNIK IN KRITIK (ALBERTI	OSEBA, KI GOVORI EKAVSCINO	NIKALNICA
KNJIGA Z LITERAR. STAVKI ALI ODLOMKI													IZKUŠNJA, IZPIT (ZAST.)							
SVOBODO- MISELNOST (REDKO)													REKA V VIRGINIJI IZDAI OBLAČILO RIMSKIH ZENA							
RAVNANJE, LASTNOST, PODOBNO ABELOVEMU									BLISKOVNA LUC JAROSLAV IKRAJSE)											AVANS, PREDUJEM
SLOV. PEVKA KOVAČIČ					OKENSKI OKVIR							TRUP NEKDANJA PEVKA (IRENA)					JEZIK SUDAN. CRNCEV. KWA			
					VRSTA -TKANINE												NEUMNO DEJANJE			
UNITED STATES			RAZLIČNI ČRKI			STARO- JUDOVSKI KRALJ				MESTO V INDUI						HOLANDSKI SLIKAR (AERT VANDER1 PEKOCINA				
			OPERA S. RAHMANINOVA							TROJANSKI KRAU										
NITAST IZRASTEK NA KOZI SESALCEV						BEOTUCI	NEMŠKI PESNIK IN SLIKAR (HANS)				PIJACA STAR. SLOVANOV AMER. PEVKA FITZGERALD			DANSKI JEZIKOSL. (RASMUS- KRISTIAN)	JED IZ KUHANIH SVINJSKIH PARKLJEV					
PECIVO IZ ZVITEGA BISKVIT. TESTA							GRŠKA BOGINJA JUTRANJE ZORE	VRSTA PTICA RIBJA KOSCICA							100 m2 GRŠKA ČRKA			BRKATA PTICA UJEDA	VZDEVEK HINKA BRATUŽA	PREMAZNO SREDSTVO ZA LES ALI KOVINO
ISLAMSKI FILOZOF (IBNRUSD)									ILOVICA AVTOMOBIL. OZNAKA MESSINA				ZDRAVILO ZA VDIHAVANJE OLIMPIJSKE IGRE							
PISMENI NALOG ZA PLAČILO				LASTNOST, ZNAČILNOST ANORMA- LNEGA												SEKANJE, SEČNJA				
ITAL. PISATEU (UMBERTO)				NAČRTNOST, UREJENOST												TEHNIČNI POSTOPEK V KINEMATOGRAFIJI				
NINI
vmvpmsis
‘ODH
‘VN3S
‘LSONTVmONV
‘N3D
‘TOSON3V
‘OTI
‘SNONNNAV
‘NV
‘NVH3NO
‘VOVTON
‘VDTOZ
‘TO
‘dNV
‘vNvra
‘NETN
‘VTONV
‘VSV
‘JNS
‘sn
‘VAN
‘OTTI
‘NVlNNO
‘INOM
‘vonvNsna
‘OAJLST3SV
‘3NONVON
‘MEZINLLNHan
‘NHMVSN3
‘VIINVMOLS3NH
:OUABJOpOy\
:AaLIS3TH
PORTUGALSKA
Sintra - mesto čudovitih palač
Je tudi poletno zatočišče kraljeve družine
Sintra, eno najstarejših in hkrati najprivlacnejših portugalskih mest, je po svetu znana kot poletno zatočišče kraljeve družine in občudovana v pesmih Številnih, pesnikov vse od Časov, ko so si Pirenejski polotok podjarmili muslimani, Časov lorda Byrona pa do današnjih sodobnikov.
Sintra se kot skrivnostni dragulj skriva sredi zelenega morja pinj in drugega, skoraj eksotičnega rastja, ki obkroža pravljične palače. Mesto leži dobrih 25 kilometrov severozahodno od Lizbone. Ne glede na to, s katere strani obiskovalci prvič ugledajo nenavadno mesto, se oci ustavijo na dveh ogromnih stožčastih dimnikih, s katerimi se ponaša
petsto let stara kraljeva palaca - Palačo Real. To pa se zdaleč ni edini Car starega mesta. Ob vhodu v mesto se dviguje palaca Ramalhao, na mestnem trgu vidimo masivno, v različnih slogih grajeno Narodno palačo, v kateri je vse od 14. stoletja poletja preživljala kraljeva družina. Palačo Monserrate obkrožajo Čudoviti vrtovi z eksotičnimi rastlinami,
žuborečimi fontanami in romantičnimi potkami. Ena od palaC iz 18. stoletja je danes spremenjena v hotel z zgovornim imenom Hotel Palacio de Se-teais, hotel sedmih vzdihov, ki pa ga krasi »le« pet zvezdic - vzdihi so očitno namenjeni drugim lepotam, s katerimi se ponaša čudovita zgradba.
Posebna lepotica med palačami je da Pena, ki se s svojimi markantnimi rumenimi kupolami kot grad iz pravljice dviguje vrh z drevjem poraščenega hriba. PalaCa je nastala s sirjenjem samostana iz 16. stoletja in je do današnjih
Palača da Pena
dni postala ekstravagantna mešanica vseh mogočih slogov iz različnih obdobij zadnjih stoletij. Do palaCe se lahko v dobrih dveh ur ali povzpnete peš skozi
.W m
(Foto: Igor Fabjan)
nepregleden gozd. Ogled palače pa se lahko konca z neprijetnim presenečenjem - izpraznjenim avtomobilom. Parkirišče sredi navidez pustega gozda je pravi magnet za nepridiprave, saj imajo medtem, ko si turisti ogledujejo palačo, za svoje nečedne posle na voljo kar nekaj ur. O njihovi dejavnosti zgovorno pričajo velika opozorila pred vhodom v razkošni park, ki obdaja palačo.
Okolica mesta pa se ponaša tudi z ostanki muslimanske utrdbe, katere nastanek sega v 8. stoletje našega štetja, in čudovitim samostanom Capuchos, ki se skriva v zelenem objemu mogočnih hrastov.
Daleč pod najvisje ležečimi gradbenimi mojstrovinami pa vabijo ozke ulice starega dela mesta, ki so ves Cas polne obiskovalcev, ter drobne prodajalne, restavracije in majhne gostilne z zelo okusno pripravljenimi morskimi prigrizki in dobrim portugalskim vinom. Seveda ne skoparijo niti s pivom, ki se vsaj sredi vročega poletja Se kako prileže.
Igor Fabjan
ANEKDOTE
O Moserju...
Nekoč je avstrijski gledališki in filmski igralec Hans Moser pozno v noc sedel s prijatelji v gostilni. Ko so odhajali, je igralec opazil, da mu manjka deset šifingov. Poklical je natakarja in mu rekel:
»Vse kaže, da mi je padlo pod mizo deset šilingov. Ce jih najdete, mi jih boste jutri vrnili, ce pa jih ne boste našli, jih lahko obdržite!«
...Bizetu...
O vzroku zgodnje smrti francoskega skladatelja Ge-orgesa Bizeta so veliko razpravljali. Nekateri menijo, da je pripomogel k njej tudi polom prve izvedbe opere Carmen, njegovega življenjskega dela. Večer po neuspehu je Bizet ves obupan blodil po Parizu in v svojem razočaranju glasno tarnal. SreCal je skupino Studentov, med katerimi je bil tedaj še neznani skladatelj d‘Indy. Zagotavljali so mu, da je njegova opera odlično delo, ki bo osvojilo svet, Bizet pa jim je žalostno odvrnil:
»Vi ste prvi, ki mi to pravite, bojim pa se, da boste tudi zadnji.«
...in Heglu
Poznejši francoski filozof Victor Cozin je bil uCe-nec filozofa Hegla in je večkrat prišel k njemu na dom, da bi mu učitelj razjasnil kakšno težje razumljivo postavko svojih teorij. Cosin je pozneje pripovedoval, da se je dalo iz odgovorov, ki mu jih je dajal Hegel, sklepati, da tudi njemu samemu nekatere njegove teorije niso bile popolnoma jasne, vendar je bil prepričan, da ima prav. Večkrat se je celo zgodilo, da je narava postavila na laž kakšno njegovo teorijo. V takih primerih je Hegel brez omahovanja izjavil: »Stvar je jasna: zmotila se je narava.«
FELJTON
Šege in navade na Kozjanskem m
Vsakič, ko je kdo zbolel, so ljudje postali pozorni na znamenja, ki naj bi napovedovala smrt. Taki »cahni« so bili skovikanje sove, petje ptica strugle, ki sicer ne poje, nenavadno pokanje v hiši, sanje o izpuljenem zobu ali velikih količinah krvavega mesa.
Ob umirajočem se je zbralo cim vec domačih, ki so molili, da bi mu olajšali trplenje. To pa je bil dvorezen meC, saj je bilo marsikomu Se huje, ko je videl, da so ga (tako rekoč) odpisali. Prišel je tudi duhovnik, ki je bolnika spovedal in ga dal v poslednje olje: s svetim oljem ga je namazal po nogah, prstih, Čelu in ustnicah ter zraven molil za zdravje.
Krog je sklenjen
Ko je nastopila smrt, so pokojniku zatisnili oci in povezah brado s Črno ruto, da ni imel odprtih ust. Močnejšim in tistim, ki so umrli nenadoma in so bili Se polni hrane, so v usta zlih nekoliko žganja, da se od njih ni začel takoj Siriti smrad.
Pred vojno, ko so bili zdravniki redki, so klicali na dom oglednika, da bi potrdil smrt. Oglednik je bil navadno eden od vaSCanov, ki je s 25 do 30 centimetrov dolgo iglo mrliču prebodel srce. On je tudi izdal mrliški list, s katerim je potrdil smrt.
Zadnje priprave
Mrliča so umili, ga oblekli v njegovo najboljšo obleko in pripra-vili«pare». Te so navadno naredili iz dveh sto-
lov, med katera so položili deske, jih pokrili najprej z žakljevino, nato pa z rjuhami, vse primerno okrasili z zelenimi vejicami Sparglja, bršljana ali smreke in na tako pripravljen mrtvaški oder položili pokojnika. Ce je bil ta med pripravljanjem »par« že trd, so obleko razparali in ga oblekli tako, da je v ležečem položaju izgledalo, kot da je normalno oblečen. V roke so mu dali sveCo in rožni venec ter ga pokrili s tilom. Pod pare so postavili posodo z vodo, kamor so dah sol ali kos železa, kar je nase vleklo smrad.
Soba, kjer so bile pare, je bila zatemnjena, svetlobo so dajale le svece. Ob vznožju par so postavili manjšo mizico, na kateri sta stali dve sveci,
Pogreb g. Jakoba Zidanška, 30. januarja 1972 v Podsredi (Fototeka SRD
kriz in posoda z blagoslovljeno vodo, v kateri je bila zelena vejica beluša ah Česna, s cimer se je lahko lepo kropilo.
Sele ko je bilo vse to opravljeno, so v vasi naznanili smrt. To so storili z zvonjenjem: Ce je umrl
moški, so začeli zvoniti najprej z velikim zvonom, Ce je umrla ženska, pa z malim zvonom.
Mrlič je ležal na parah dva dni in dve noči - toliko je namreC potreboval mizar, da je naredil krsto. Ves ta Cas so ob
mrliču bedeli domači in drugi vaščani ter molili rožni venec.
Veliko ljudi je poleg mrliča Čutilo tesnoben strah, ki ga pri ljudeh sproža smrt. Zlasti ponoči se je ta strah še stopnjeval, in da bi ga pre-
gnali, so si pomagali z alkoholom. Takrat so marsikomu popustile zavore in pripovedovali so si zgodbe, povsem neprimerne okoliščinam.
(Se nadaljuje)
Nives Špeh
/■
r, SREDIŠČE
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN
te	
L " .	
6 166
rahel zmeren močan nevihte veter megla
666

SREDIŠČE
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
C
VREMENSKA SLIKA
Nad Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska, hladna fronta bo cez dan dosegla Alpe. Ob severozahodnih vetrovih bo dotekal nad nase kraje nekoliko bolj vlažen zrak
Podatke pripravlja in posreduje Hidrome^orološki zavod.
Temperature zraka šo bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 url.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.36 in zašlo ob 16.55. Dan bo dolg 10 ur in 19 minut. Luna bo vzšla ob 11.07 in zašla ob 20.46.

i	' ONESNAŽENOST ZRAKA				
	24.10		23.10 ^		
	povprečna 6.00-7.00		24-uma	max. uma	
	Ljubljana Figovec	0	59	192	
	Ljubljana Bežigrad	11	159	867	
	Celje	23	44	151	
	Trbovlje	22	52	156	
	Hrastnik	17	55	273	
	Mejna imisijska vrednost:	350 mikrogramov/m3			
	JCriticna iniisijska vrednost:	700 mikrogramov/m3			
BI0PR0GN0ZA
Vreme bo na počutje in ramensko obcu-zmemo se bodo slabse počutili, bodo razdražljivi, nemimi, hitreje se bodo utrudih pa tudi spah bodo slabse kot običajno.
PLIMOVANJE
Danes: 9 najvisje 38 cm, ob 18.08 najnižje -48 cm.
lutri: ob 1.00 najvisje 24 cm, ob 6.16 najnižje -5 cm, ob 11.51 najvisje 27 cm, ob 19.03 najnižje -40 cm.
V- .	■... ■
TEMPERATURE V GO
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
V—™—
v
at
NAPOVED ZA POMORSTVO
Veter v slovenskem Primorju: zjutraj:
SE 4 do 8 vozlov
popoldne:
NW 5 do 10 vozlov
' V0X POPULI
Simon in Juda se s snegom prebudita.
« « «
Žalitve so dokazi tistih, ki nimajo prav.
DANES
GRADEC 11/23
TRBIŽ
6
CELOVEC
n/21
s
M. SOBOTA O 10/23
O
KRANJSKA GORA A 10/19 O
TRŽIČ 11/21

O
S. GRADEC 9/22
MARIBOR O 12/23
O PTUJ

ČEDAD

o
KRANJ
OVIDEM 14/19
—■»N. GORICA GORICA o 14/18 O °
LJUBLJANA 14/21	__
POSTOJNA O 13/17
CEUE O 11/23
N. MESTO
O 12/2L
ZAGREB
12/23
O

TRST,
16/2V
PORTOROŽ O
UMAG
O
OR
°
KOČEVJE
O	ČRNOMEy
O
OPATIJA POREČ PAZIN	Oi
REKA
16/21

S
Slovenija: Zjutraj bo predvsem v vzhodnih Krajih se precej jasno, ponekod bo zjutraj megla. Najvisje dnevne temperature bodo od 14 do 19° C.
Sosednje pokrajine: V severni Italiji in v Avstnji se bo zmerno pooblačilo. Ponekod bodo tudi rahle padavine. Drugod
JUTRI
GRADEC
11/23
TRBIŽ
5
,66
CELOVEC O 10/21
s
M. SOBOTA O 10/23
9 GRADEC 9/22
MARIBOR O 11/23
KRANJSKA GORA _
10/20 O
ČEDAD^>^X
TRŽIČ 10/22
O
KRANJ
6
A
CEUE O n/23
OVIDEM
13/22
*N. GORICA GORICA 0 13/22
UUBUANA
13/22

N. MESTO _ 11/23
ZAGREB n/23
O
KOČEVJE
O	ČRNOMEU

REKA 14/22
/V
P ( J ^ OPATIJA
V Sloveniji: V nedeljo bo pretežno oblačno, ponekod bodo občasno že rahle padavine.
Obeti: V ponedeljek bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI ... ZGODBA PRI ZGODBI ...

PEKING - Kitajska je edina država na	tajske oblasti ustaviti demografsko ek-
svetu, kjer je med novorojenčki več fan-	splozijo. Zakonski pari, ki so prisiljeni
tkov kot deklic. Temu pa ne botrujejo	imeti le enega otroka, storijo vse, da je ta
genetske značilnosti Kitajcev, temveč	moškega spola. Da bi preprečile ta po-
globoko zakoreninjena tradicija fevdal-	jav, so oblasti prepovedale vse sisteme,
nega izvora, po kateri le moško potom-	ki omogočajo ugotovitev spola v prvih
stvo lahko zagotovi staršem brezskrbno	mesecih nosečnosti,
starost in nadaljevanje družinskega pri- Kot kaže, pa se jim kljub strogim ka-imka.	znim tega ni posrečilo zatreti. Nedavno-
Kot je zapisal včerajšnji šanghajski	so na štiri leta zapora obsodili nekega
VVenhui, se na sto novorojenčkov žen-	zdravnika, ki je z ehografijo nosečnice
skega spola zdaj rodi kar 118 novorojen-	seznanjal s spolom zarodkov, saj je veči-
čkov moškega spola. Ce se bo to nadalje-	na noseCnic splavila, ko je ugotovila, da
valo, bo v prihodnjem stoletju kar sto	je otrok deklica.
milijonov Kitajcev, ki se jim ne bo uspe- Izbira spola je zato za oblasti prava salo poročiti z domačinko. Pojav še sto- botaža biološkega ravnotežja, hkrati pa pnjuje vladna pohtika enega otroka za se vsi bojijo, da se bo zaradi teh razmer vsak zakonski par, s katero poskušajo ki- še povečala trgovina z belim blagom.
Prvič v Evropi
Peugres v osrednji Franciji je postal zanimiv za evropske biologe, saj se je v tamkajšnjem živalskem vrtu prvič v Evropi skotilo sedem gepardovih mladičev. (AP)