Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja xa vse leto • •	16.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
6 Za inozemstvo celo leto	$7.00
List;s!oyenskihidelavcevy AmerffiL
The largest Slovenian Daily Li* the United States.
liwied every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers«
TELEFON: COKTLANDY 2876
Entered aii Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of CongreM of March 3, 1879.
NO. 101. — STEV. 101.
TELEFON: CORTLAND T 2876
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 30, 1926__PETEK, 30. APRILA 1926.
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV,
VAŽNE IZPREMEMBE V
PREMOGOVNI INDUSTRIJI
Senatni komite j za vzgojo in delo je odobril predlogo senatorja Copelanda iz New Yorka za reguliranje premogovne industrije. — Anglija upa, da bo mcgoce najti nov temelj za mir v angleški premogovni industriji.
WASHINGTON, D. C., 29. aprila. — Predlogo za reguliranje premogovne industrije, katero je vložil senator Copeland iz New Yorka, je odobril včeraj z gotovimi modifikacijami senatni komitej za vzgojo in delo. Senator Copeland je dobil navo-dilot naj pripravi nov osnutek predloge v soglasju z nazori komiteja ter ga zopet predložil.
Po sestanku komiteja je izjavil senator, da bo odredba sprejeta v senatu še pred zakl j učenjem sedanjega zasedanja.
Prvotna predloga je določala urad za premogovno industrijo, kateremu naj bi načeloval ravnatelj. Izpremenjena pa določa jurisdikcijo rudarskega urada trgovskega departmenta. Predlogi je nadalje dostavljena postava iz leta" 1 922, ki je v časih sile dajala predsedniku polnomoč imenovati kuriv-nega administratorja.
Predloga vsebuje tri dele s tremi naslovi. Prvi daje rudarskemu uradu polnomoč, de imenuje poseben urad za ugotovi j en je dejstev. Dolžnost tega urada bo objaviti bistvena dejstva, tikajoče se industrije.
Drugi del se tiče delavskih odnošajev. V slučaju resnih sporov med premogarji in delodajalci nai bi imel predsednik polnomoč ustvariti premogovni svet, ki naj bi preiskal spor ter sporočil, če bo javnost brez primerne zaloge kuriva v slučaju, da bo spor neporavnan.
Tretji del se tiče javnega obratovanja ter daje predsedniku polnomoč, da prevzame in obratuje premogovnike. V tem delu je tudi določba za ku-rivnega administratorja.
LONDON, Anglija, 29. aprila. — Včeraj je bilo vse prepričano, da bo mogoče najti temelj za mir v premogovni industriji in sicer vsled razprav med ministrskim predsednikom Baldwinom, lastniki premogovnikov, premogarji in zastopniki Trades Union kongresa.
Pričakovati je, da bo izdano povelje, s katerim bo suspendirana za sedem dni nova mezdna lestvica lastnikov, ki bi morala biti uveljavljena v petek ob polnoči.
Mr. Baldwin, ki izdeluje načrte za pet let trajajoči mir v premogovni industriji, bo naprosil lastnike, da bi privolili v princip mezd in dogovorov. Opaziti je bilo majhen, a bistven napredek tudi v na daljnih štiri in dvajsetih urah in vsled tega je včeraj zvečer prevladovalo prepričanje, da je prekoračen najbolj kritični del pogajanj.
Kot poročajo, so premogarji pripravljeni sprejeti kompromise v mezdah, da pa zahtevajo vladno intervencijo, da se finančno pomaga rovom v revnejših okrajih. Mezdni pogoji so sedaj težišče položaja in na te pogoje bodo osredotočili pogajanja v teku naslednjih štiri in dvajsetih ur.
Konferenca premogarskih delegatov se je sestala in odgodila včeraj dvakrat ter se bo zopet sestala ob devetih danes zjutraj. Premogarji delajo v tesnem sodelovanju s komitejem strokovne unijske konference, koje glavna člana sta Arthur Pugh in J. Thomas. Ta dva sta naprosila ministrskega predsednika, naj se takoj prične z rekonstrukcijo industrije in sicer s sprejemom defi-nitivnega načrta za prodajne agenture, za preureditev rovorv ter vkl j učenje naprav za stranske proizvode v bodoče regulacije mezd.
Zastopniki delavstva tudi upajo, da bo privolil ministrski predsednik v imenovanje skupne komisije vladnih rovskih izvedencev, lastnikov premogovnikov, in premogarjev, da se izdela načrt za rekonstrukcijo industrije, v soglasju s priporočilom kraljeve premogovne komisije in da naj se nudi medtem vladno pomoč manj dobičkanos-
Whittemore je zopet v New Yorku.
Whittemore-a, ki je bil oproščen v Buffalo obtožbe radi dvojnega u-mora, so zopet privedli nazaj v New York. — Mogoče bo procesiran tukaj ali pa ga bodo odvedli v Baltimore.
BUFFALO, X. V.. 29. aprila. — Richard Resse Wh i Memo re, voditelj roparske tolpe, ki j<- v Buffa-lu obtožen umora bamniega iitalu/.-henea, l>o odveden nazaj v New ^ ork. ker se niso mogli zed nit; porotniki p3ede njegove krivde. Buffalo je za,pustil daines zjutraj ob devetih v Mpremt4t/vu več nc\v-vorških detektivov. Tanikatj ne bo moral zagovarjati radi roparskih napadov, ki prinesli tolpi sko-ro milijon dolarjev, ali pa bo evemftualno odveden v Baltimore, kjer se bo moral zagovarjata radi umora nekega jetniškega paznika.
Državni pratvxlnik O'Connor je rekel včeraj v Baltimore, da l>o ttfkoj napotil oblasti v New Yorku in Buffalo, da ospusrte tamoš-nja postopanja proti njemu ter ga izroee oblastim v Baltimore.
— Država Maryland ima proti njemu tako ja.sen in ne.pobiten slučaj, da ne more biti nobenega dvoma, da bo spoznan krivim, — je rekel O'Connor.
Potem ko je sodmik odpustil poroto, na temelju poročila, da se ni mogla zediniti glede pravore-ka. je rekel Whittemore: — Najhujše. kar sem si mogel predstavljati, je hiJa neenotnost med porotniki. ka.jiti jaz se,m tamošnjega zločina pjrav tako malo kriv kot k^tenfkoli porotnikov.
V splošnem pa je rekel, da gre rajši* v Baltimore kot da hi ga tukaj š»> enlkrat procesirali, kajti tam hi mu bila igrača dokazati svojo nedolžno*?*.
iDrž. pravdnik Moore v Buffalo ni še ničesar omenil, kaj namerava A*pri/.oriiti v zvozi z izidom procesa. a od vedenje TVhittemora v New York smatrajo za iznamenjc, da je držaja prepriča/na. da ni ■mogoče Whittemora Obsoditi v Buffalo.
Preveden je Whittemora rz jet-ni.šniee na postajo je bilo izvršeno z največjo tajnostjo.
Polkovnik Roebling bolan.
TRENTON, N. .1.. 28. aprila. — Polkovnik Washington Roehling izgraditelj slavnega Brooklvnske-ga mostu in načelnik tvndke John Roehlinsr & Co. je csbolel na svojem tukajšnjem doimi. Star je ■devet in osemdeset let; njegova bolezen je v glavnem po'sledlea .starosti. Njegovo zdravi veno stanje pa se je tekom vcerajšnjesa dne izboljšalo.
Prohibicija v Nemčiji.
BERLIN, Nemčija, 29. aprila. Nemški suhači so izgubili svoj prvi parlamentarni boj, ko je odklonil proračunski komitej s 15 proti 4 glasovom klavzulo za krajevno opcijo v predlogi za podeljevanje točilnih licenc. Komitej ■se je omejil na to, da je piporo-čil strožje nadzorovanje pri podeljevanju licenc.
Nezaslišno število zločinov v Chicagu.
Sto ljudi je bilo umorjenih v Chicagu v teku treh let v bojih med banditi. — Najbolj priljubljena metoda je odvesti sovražnika na iz-prehod, s katerega se več ne vrne živ.—Strojne puške kot orožje.
Žalostne razmere na Dunaju.
Služabniki cesarja Franca Jožefa tožijo sedaj dediče na plačanje zaostalih plač. — Delavske razmere med dunajskimi ženskami.
CHICAGO, IH. 29. aprifa. —
1'nior Will iattn a MeSwiggina, okrajnega pomožnega pravdnika in dveh njegovih opremljevalcev je spravil število rmrtivih v ban-dilxkih bojih v Chicagu in v ho-j Mi med nasprotujočimi si tolpami but legarjev na skoro -Jt.o v teku treh let.
Umori med gauigaml in umori radi tratilegar-tva so j>ostali v zadnjem času tako pogowti. da niso znali najti razlike med obuma motivoma niti najbolj izkušeni občanski detektivi.
Najbolj priljubljena metoda za iznebitev sovražnika, je odvesti ga na "izrpreliod''. Tekom treh zadnjih napadov pa so upor£(biii strojne puške. Kadar so nameravali vprizoriti "izprehod". so mo- ( ža, ki je bil določen za smrt, po- J vabili ali pa, prisilili v avtomobil,j ga od vodil i izven mesta, prehrk-, njali s krogi j ami ter ga vrgli nato iz avtomobila.
Umori med banditi in but lega r-ji so dosegli že skoro število dvajset, ne <la bi posvečalo časopisja kako posebno pozornut. ko je bil dne 10. novembra 1924 umorjen Dean O'Banian, eden glavnih voditeljev tako ibanditov kot turtle-garje v, ko je delal v tsvoji cvetličarni. Tm obiskovalec je zgrabil ročaj njegovega revolverja, do-čim sta prioela madaljna dva streljati nanj ter ga ufbila. Noben ni bil nikdar formauno obtožen radi umora, a nekako ducat ubojev o<l onega casta naprej je bilo posledica osvetoželjiiosti tovarišev O'Baniona.
Dva tedna po smrti O'Baniona je bil ustreljen Eddie Tancl, lastnik neke zloglasne gostilne v Cicero. My les O'Donncll, katerega so imen o vali i v zvezi z umorom McSwiggioa, je bil tudi imenovan v zvezi z smrtjo Tancla, vendar pa je ušel vsaki kazni.
Dne 26. maja preteklega leta je bil ustreljen Angelo Germa, "Bloody Angelo'', prvi treh no-torienih bratov, zaznamovanih za sm rt.
Policija je bila mnenja, da je bila njegova smrt nadalijni korak v programu, da se dsveti smrt O'Baniona.
Dva tedna pozneje je bil ubit O'Donnell, brat Mvlesa v prepiru, katerega je Lmeil v Evergreen Tavern n Harry Ilassniillerjem. import i ranim ibanditom. Nikdo nr bil kaznovan.
Teden .pozneje, dne 13. junija, je bil ubit Mike Genna v boju s policisti, kojih dva obležala na lian mesta. To je spra,vilo na po-zorišče AiLberta Anselimi in John Scallise. Bila <sta tovariša Mike Genaie ter ista bila obsojena vsak na štirinajst let ječe radi uboja policista.
Skoro v&ak mesec je libit vsaj eden član 'banditfcskih ali butlegar-skih. tolp.
DUNAJ, Avstrija, 29. aprila. — Služabniki cesarja Franca Jožefa, ki so bili pri njem tekom zadnjih osmih dni njegovega življenje. ker ni hotol imeti ^x>leg sebe liikaikih drugih bolniških stre-žajev in strežnic, «o naperili sedaj proces iproti dedičem lesarja, da dobe izaintstalo iplačo.
Glavni t ožite? j je Kefcterl, znan dunajski značaj, ki je bil cesarju zelo podoben, nosil tako brado kot cesar ter je rad oponašal cesarjeve miaaiire. Pričakuje se, da bodo postale rtekoin tega procesa znane številne podrobnosti iz zadnjih dni cesarja
Soglasno v. ravnokar objavljeno statistiko se je na Dunaju izdatno povečado število žensk, ki si služijo svoj vsakdanji kruh. Štiri petiLne vseh poročenih in nepo-l očnih žensk v starofcsti od 13 do 4«") let je zaposeinih s kakim delom, ki jim nudi zaslužek. Število v bankah zaposlenih žensk se je potrojilo izza časov pred vojno. Na želtznicah se je število žensk potrojilo, in v brzojavnih in telefonskih uradih podvojilo. Za celo tretino pa se je zmanjšalo število služkinj. To je treba v glavnem pripisovati bedi, ki vlada med sTednjimi razredi ter visokim davkom. vsled (katerih jim ni mogoče plačevati kuharice ali shužki-nje. RotscluHi morajo na/primer plačevati "vsako leto za svojo sru_ žinčad $"75.000 davka.
POLOŽAJ V PASSAICU, N.J.
Stavkarski komitej je ugotovil, da so nastopale oblasti kot povzročiteljice nemirov. — Serifovi ljudje plačani od podjetnikov. — Velike demon-. stracije v Garfieldu. — Izjava frontnega komiteja. — Kontrola krajevne policije.
Ne morejo soditi radi nepisane postave.
PHILADELPHIA, Pa., 28. apr. Proti mlekarju Osbornu se je vršil včeraj proces radi umora. Usmrtil je mesarja Hartleva, ko je prišel nepričakovano domov ter ga našel v objemu žene. Poklicali so dvanajst porotnikov in ko so sedli na svoja me&ta, jih j-vprašal (zastopnik obtožbe, ee ve-nijejo v "nepisano postavo". Če so mnenja, da je na temelju takih okoliščin mož upravičen umoriti prijatelja svoje -žene, nafj zapuste porotni«ko klop. Sedem pwotmi-kov je vrtalo ter zapustilo sedeže.
Nato je bila sestavljena norva porota in vršil se je proces. Osborne je bil spoTnran krivim ter bo ofasojeln od šest do dvanajst let ječe. Zagovornik je vložil priziv.
Sing Sing prenapolnjen.
OSSINING, N. Y., 29. aprila. Warden Lawes je objavil včeraj, da je v Sing Singrn 1543 gostov, torej največ v teku zadnjih desetih let, klju/b "sijajnemu" učikonvanju proliibicrje.
Danes se bodo zbrali v Londonu zastopniki vseh unij, zvezanih s Trades Union kongresom, da obljubijo premogarjem svojo polno pomoč.
Mr. Baldwin je bil zaposlen včeraj ves dan ter pozno v noč. Posvetoval se je s prizadetima strankama posamič in skupno ter se je poslužil tako pre-tenj in prošenj, da doseže dogovor.
Romunska vas se je po-greznila.
AREŠ, Romunska. 29. aprila. Veeji del vasi Oocu v Sedmogra-ški je v razvalinah, ko se je preteklo sredo naertkrat po(greanilo tisoč kvadratnih jardov ozemlja. Prebivalcev se je lotiia panika, ko so se pričela majati tla m 'ko se je pojavila 40 jardov globoka duplina.
Domneva se, da je vulkansko delovanje povzro&ilo to nenadno pogreznenje remije. Viaida je takoj organizirala pomožno aOacnjo, Domneva se, da je p<yvOTočma »soda velika.
Stavkarski okraj v Passaicu nadzorujejo zopet krajevni policisti ter posebni policisti v notranjosti tvornic, v katerih se vrši stavka. Serif Morgan je poklical svoje pomožne šerife iz Passaica. V zvezi s tem je izdal včeraj komitej enotne fronte naslednjo izjavo:
Dejstvo, da je odpoklical šerif Morgan svoje čete kaže, da so pričele celo oblasti uvidevati, da niso nemirov in nasilnosti, ki so se pojavile tekom stavke, povzročili stavkarji, temveč slaba politika in histerične taktike nekaterih uradnikov. Stavkarji so se vedno miroljubno obnošali. Prvokaterji so bili Preiskeli, Zobri in drugi ljudje njih kalibra. Dejstvo, da je bil poklican Šerif, je le nadaljno znamenje, da kontrolirajo lastniki tvornic mesta in o-krajev v tem delu New Jerseya.
Serif Nimmo iz Bergen okraja, ki je postavil veliko število pomožnih šerifov v Garfieldu in pri tvornici National Silk Dyeing Company v East Patersonu, je izjavil včeraj, da se bo posvetoval z oblastmi obeh krajev glede možnosti, da odpoki-če svoje ljudi ter prepusti položaj krajevni policiji. Na svoj širokoustni način je menil: — Pripravljen sem zopet oditi, če odobravajo oblasti obeh krajev moj odhod.
V resnici pa bo treba privoljenja lastnikov tvor-nic, v kojih službi je stal, ko je proglasil v Garfieldu faktično obsedno stanje. Na vprašanje občinskega zastopstva v Garfield je izjavil včeraj William Beswick, ravnatelj Bergen County Board of Freeholders, da so plačali lastniki tvornic, ne pa okraj visoke stroške navzočnosti šerifa Nimmo in njegovih do zob oboroženih pomočnikov. Izjavil je nadalje, da plačuje kompanija pomožne šerife, ki se nahajajo pred napravami barvilnice za svilo v East Patersonu.
Afera vnuka Clemen-ceau-ja.
SEATTLE, Wash., 29. aprila. Georges Gatunea, vnuk francoskega vojnočasnega ministrskega predsednika Clemenceauja je bii obvarovan pred daportaeijo v Francijo, ko so spravili njegovi prijatelji Skupaj potrebno svoto. Daffies se bo odpeljal iz Spokanr* v Seahtlc proti Daljnemu iztdku.
Gatineau jo prišel pred d vem i leti iz Mehike v Združene države ter dobil dovoljenje ostat-i tukaj dva tedna. -Pred enim letom pa je
bil aretiran, ker je vozil avtomobil v pijanem stanju ter bil obsojen na deportaeijo v Francijo.
Včeraj je nastopil potovanje v New York, odkoder naj bi ga de-portirali. a dospela je bnzojavfca delavskega tajnika Davlsa^ v kateri je ugodil prošnji Gatineau-a, da se gth odvede v Šanghatf, mesto v Francijo. Ker ni hotela vlada plačati stroškov, zvezanih s potovanjem, m> spravili denar skupaj njegovi prijatelji.
Kot se glasi, je riemenceau razdedinil svojega vnuka.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Dum so sate c«n« iledal« 3
JUGOSLAVIJA!
1000 Din. — $18.60. 2000 Din. — $37.00 5000 Din. — $02.00 Pri mtawfttb, M znašajo manj ket m tiami iinarJev
II centov za poStnioo in druge stroške.
B»i»<*fU« na zadnje pošte in izplačaj« "Poštni Mm)
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE*
200 lir .......... $ 9.00	500 lir..........$21.50
500 lir ..........$21.50 1000 lir	.., $42.00
m u
Pri naročilih, U znašajo manj kot Mt ttr, za poštnino in droge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In fzplažnje LJoMJanska v Ti rta.
Za pošUJatre. ki presegajo PBTTISOO DfNABJTffV aH pa DYAHBO0
LIR dovoljujemo po mogočnosti Bo poseben pop ost. Vredneot Dinarjem in Liram sedaj nI ^■'■t. nw^jt ^ vetikra šakovano; iz tega razloga nam nI mogože podali —rtarrfmr en rntmwamo po ceni tistega dne, ko nam pride poni sni denar v POSlLJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO T NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
J» pedali najfcaljs pa Disnilli Postal Mm*9 Ortm tšI po fkm M Bank Draft.
STATE BANK
M TA M. V
FRANK
83 Oortlaadt




GLAS NARODA, 30. APR. 1926.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)

4+=
Frai
Otcncd and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Sakser, president.	Louis Benedik, treasurer.
Če ste se naveličali
navadnih...
Place cf business of the corporation and addresses of above officers: S2 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA "
____"Voice of the People'^_
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list za Ameriko
«'n Kanado ............................$6.00
Za pol leta ................................$3J)0
Za četrt leta ............................$1.50
Za New York za celo leto $7.00
Za pol leta .............................. $3.50
Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za pol leta ............................. $3.50
Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi* nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj ee blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proximo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.___
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876-
»/AADFS., ^TČOUNC.*
_____
Jugoslavia irredenta.
Na tramvaj
je hotel skočiti v Trstu IG-letn;
• 3400 volilk v Trstu.
Poroča m*, tla se je prijavilo
Arnalvlo Soklkni. Skok pa se mu za vpis v- imenik upravne vo
NOVI IZGOVORI MOORE-A
NOBENO leto ni prešlo, da bi Helmar ne pomnožila velikanske armade navdu-
v
Kaine izgovore načel sedaj governer dj-zave New Jersey, da z.ivKmV an.t^o prodilcev «n tkalcev v Passaic u in Garfieildu? Alberti \Wi -iior-l, ki u/uva povsem očividjio zaupanje pretežne večine stav-' ka i je v, — «'• ne celo vseh stavku jočih moških in žeaisk. — je od-j To v pravi, da ne bo izavze«na.l ta strašni stradi filistrov no-' 1 • _'a me.sta, v posredovalnem komiteju, kljuSb izrecnim željam .i\ kn;• j• ■ v. Ri-n skrajno zatožne postave so Ijnsdje, ki rajše dopust«1. (j;. >tra !a de-nt fwstavkarjev, kot pa da bi sedli za is*to posvetovalno mizo z enim radikalcem.
Cittverner Moore vztraja se vedno kot poprej pri t-e.m, da dobijo i liteju >'"drz in glas vodilini možje Ameriške delavske federate •• (i- I.tv>Ui komi>ar države New Jersey. Temu pa se upira stav-<' ^ivi komite j povrni odločno in sicer po pravici. Le Henri Hil-• tajnik tir/avne delavske federaeipc v New Jersey in Quiam.
1. *'dnik ti - ve!''tu«r/i,pg:i delavskega .zaRtops&va sta naanree v > v. \ ' ktiv.i. d.i obl::>ti na .še skednje države s tako brutal-i"- n nastopil«- proti -vt.«.vkarj«*m. ne da bi imela za to n'rti naj-«i -' ',: < pa JH,v.»«;,», kar je pitalo očito celi deželi. Ali bi se gover-■■» tMo"'r tako mirno in brezbrižno oibnašal, če bi mu bili stopili a p->:e uradniki državne delavske federacije? Ali bi bili natopili • • Mi k«v.«i.'si. .šerifi in okrajni uradniki, Motiviki in mirovni nod-^ proti itavkarjrm -s strupenimi plimi in rttrojmmi puškami, s vi« |»<-l jci m vodnimi u,i/.gaikami. ee bi se bili postavili vodilni n ad'iiki Am« riske delavske federacije na stran delavcev? tiotovo ne. Ker v* ■
p.L !iza»'ij >tavko; ker .so odklonili vsako organizacijsko dele
1.1<l i.v Ic.jii j . so dali
'<»!: <'um ^a | "guma za njih zl«*einski na>3top proti -starvkačjem.
Kaj z državnim delavskim kcoiusatrjcan, dr. McBride-om? Ali ii" !»i a n.!»-gova sainojios-ebi imievita dolžnost, da se zavzame za • -. j«* ' Ali ne «pada med njegove naloge uravnati diference med -ilam in tit l<i:n ali \saj vprizoriti resen, poskus, da uravna te r•• :< >kOn pa iii storil ničesar sličnega ter nudil s tem podjetna pomoč ill bodiilo, čeprav le in dire let ni m potom. (•tiM-riier Moore, 41 radikalnidemokrat, ki se je žc kot Tcasidi-ostro izrekel proti usta.vn.im povel^can ter se o<13očno zavze^ual viee" <lela\Tstva. se je izkazal v tem boju kot edeai najbolj nih a ol> istem č.usu tudi «Mlen najbolj nevarnih sovražnikov Iva te,- i-den najbolj kJ<N-(iplaških lakajev podj«^m.iStA*a. ra\-ia\.i stavke jmtoiu raysodi^ea, vo<leJia (vi takega moža in i ki. .»• ar, l>i komaj m«>gla iapasti v prilog delavcev. Ponri-«• tt. lia nadalje, da. traija s«Mlaj Htavka že če*Tt leta in da so iiViii <!elavei Ln >tavkarji do c¥lš.kodj>'aie v obliki ugodenga ali:,-v. kajti s-tavko so jim vsilili {»'KljelMiiki sami, ko so samo-» in neupravičeno f-krčili že itak pitHe meede, z izgovorom, da tvom n o tekmoval v ilrUigatLMem slučaju z osita.lo tekstilno indu-1	polj-ikem in na
šenih pristašev.
Helmar je prestala 20 let časovne preiskušnje Eelmar je baš one vrste cigareta, do katere imate lahko resnično ragnenje. Niti čas, niti navada ne moreta uničiti ne-
prekosljive kakovosti Helmar.
»
Seznanite se z
Kraljico izrednih cigaret
ni posrečil. Padel je na tla in j lit ve v Trstu 3400 žensk. Vseh leva noga je prišla pod "kolesa. (žensk, katerim priteče volilna pra Prenesli so ga v bolnico.	^ vira. bi bilo okoli UO.OOO.
V Vipavi	| Kriza v tržaškem fašiju
je lunrl Stefan Ilrib, daleč uaoko- |se bo razreševala »«sla j dalje, ker li znan posestnik in obrtnik, go-j je prišel v Trs.: -komisar Morettl stoljubcn mož ipristnega sloven, j iz Vidma. Ounerevole Ricci se jo skega srca. Naj mu bo lahka. bil kmalu naveličal Trsta, pa je zemlja domača !	odšel kar nenadoma. Meti doma-
čimi Italiji ni >e ni bil ])riljubil. Ako bo hodil Moretti i>o Riccrje-vih sftojmjah. bo le še bolj i>odku-ril antagonizem moil tržaškim ilalijanstvoiu in onim starih pro-vine.
Odmevi šlezijskega plebiscita.
Orožje in municija za "Heimat-schutz".
V	Celovcu v Pavličevi ulici so našli presti kratkim ogromno :za!o-go iniuueije Ln orožja xa ''llei-matsj-butz". Hoe. tlemokratje so •zasledovali h a j m atsu el erje in jh>->reeilo m* jim je. zasaei.ti jih. ko so hoteli opraviti oi-o/.je in muni-eijo v benetliktiuwko šolo. kjer bi se bile te reči porazdelile med člane.
V	zalogi je bilo tudi 500 m_ faiiteriji^kih puNk. Obirat je bila o tem takoj obveščena in orožje ter m-imacija >?ta bila o^ldana v od-delke za vojaško upravo, "llei-mat-ehuihz'' na vse giilo naglasa, da skrbi iza red in mir v deželi, dr, je nje/govo delovanje le miroljubno in da n<* r.rbi nobenega o-rožja. V rewniei pa dobiva in ra-■bi orožje in m uri i cd jo za napadanje in jpreganjanje vencev!
Sodnikov manjka.
Tako pravijo v pravosodnem ministrstvu v Rimu in ugibajo, kaj storili. Število sodnikov rn sodnih uradnikov je odmerjeno tako iliziko. da je vsako redno in hitro spo^loviraje izključeavo. tudi ako bi bila v<a mesta zasedena . Pritožbe iz občinstva radi zastoji v sodnem poslovamju so vedno glasnejše po celi Julijski Krajini Vse prošnje ne pomagajo nič. pa čeprav trpi ljudstvo ogromno ško-tlo. V Julijski Krajini bi bilo trt ba VizposatA-iti prejšnje -službeno stanje v soilne.m poslovanju. To_ <la svoj čas se je strašno mudilo, mirnih Slo- izganjati slovenske sodnike in pisarniške uradnike, sedaj jih po manjka!
Finžgarjeva 'Veriga' na indeksu.
_Te dni so hoteli vprizturiti v Vi-pavi Fiiiižgarjevo dTamo "Veri-
Govor tržaškega prefekta v Postojni
Te dni so ipnaznovali v Šleziji ^nifes-tacijaimi. Na rtj:h >pa petfle«tJiueo plobiKcita. Plebiseit, ki Nemci proivlaVljaili le delni uspeli kmalu bo gorovje polo. V Rre«ri-• prefektov
Ua". Modni policijski komisar' |>ri pogrebni svečanosti žrtev baj-Diaz v Gorici pa je predstavo pre- dmkega naipaila v Prestranku ji-ipovedal. <ker je drama jk> aijego- vplival |xnm;rjeva;lno na odnošaje vem mnenju irnnleaitistična in i v pokrajijii. Prefekt CJ;?^ti je na-protidržavna.	<r'aša'l. tla je naše ljudstvo v pn
'tojiHktvm okraju d«hbro in ni v Iz Kariškega Kota	j nobeni zvezi s h a ji luči jo. Taki zlo
Ne čujejo nove pritožbe, krik o m-j čini s»« dogajajo na tej in oni •seka vse, kar je podobno drevesu, strani wake aneje. wloe.inst.vo ni-Padajo oreihi, črešnje. a-nc od ikra-! ma domovine, torej jm posebnost ja. mecesni. neizprosna šokira n^jkatkega naroda^ Za poinirjenje nisoT prizanese ne drevju ne nasadu.! duhov v kritičnih Ireno!kili je
govor izgovorjen
se je vršil dne 20. anarea 1921. je svoje pi-opa^raawle pred ^jetimi le- nju je ^ro-ipodai^vo v gozdovih imel odločiti, *k<un naj ts-pada gor- j ti. namreč so -i jo v.-.od govorniki ta: l i strašno.
niso brigali odgovorni uradniki l,o«ia fide delavskih ' »i« Šlezija, ali k Poljski ali k naglašali voj.jo nemškega naroda, j
Nemčiji. Glasovanje je dalo 611 da nie {Kjtzabi onih rojakov In one] Cesta iz Ajdovščine do Črnega
vrha
39 oJ-rtotikov glasov za Poljsko.' v resolucijah sao 'zahtevali, tla se se popravlja. Goriška trgovsko-Izid g^asovamja pa ni imel izreči: pre j ali -le j vsa Sirija iztrga' obrtna zfidimga je posredovala
Ir/avmm. okrajnim in fciiajeviiim' oblastim! odstotkov ^i^ov za Nemčijo in (dežele, ki je .pri^a pod Polico;
da'
r
I
že Ikon-čnoveljavmo ivsodo dežele.! Poljtlki in se zoj)et priključi Neiu-kakor je bilo to pri plebiscitu na 'čiji. — Koroškem, marveč je imel poka-•zati le raizspoLoženje prebivalstva, triko da bi mogel na podlagi tega vrhovna >*\«t autante izreči nuzde-trtev dežele med Pol j-ko in Nemčijo. Ta na^delitev ee je izvršila
i pri eivilneni geniju v Go:-ici gin de Je cestfe. lei je 'bila že zelo ba. ker jo je pokvaril pomet in veliko deževje
•pra.vem ča-.^n in učinkuje najboljše. Iz njegovih izvajanj v Pos-foj-tii Miiemo sklepati, da je prefektu Gastiju resno pri srcu ureditev vnosnega sožitja med Slovenci in Italijani v }>okrajini.
Radi pijanega fašista "Rijavca.
Avjust Kovačič. ^Martin Medon. povišani Stanko Kovačič. Karel in Rafael Pik iz Avč so bili obtoŽMii. da sn •pretepli fašista Josipa Rijavea. Ta človdk. ki je že precej v letih. I)iie decemrfyra lamske^a leta vdan pijači. Vpisan je v faši-po noči je bil v Tržču ustreljen ^ov^ki organizaeiji in se radi t^-
ga obnaša iprecej izzivalno. Rij:u vee je najbrže v pijanosti ipadcl
Fašist Jurman.
i h
n
m
i jo v deželi. Poro
0 D'Annunziu.
Angleži pišejo o ujean takole: 1 talijauisfei ]K)tit. letalec in vojak Gabriele d'Anunuizio ima vedno tako. da je Nemčija sieer dobila kaj samosvojega. Da je ekseen- fašist Andrej Jurmrai. Ta fant. po številu ■prebivalstva in po po- j tričen, je 'ponovno doka-zal. |>o«eb^1 MlovniBskega rodm. je bil ]>reee.j Ca-vršini več?ji del, toda Pol js/ka je | no s tem. da je sezidal gledališče ^ sa jror,^ komunist, potem jva ga dobila večino iudustrijs;kega in s sr.mo štiridesetimi sedeži, katere je potegnil nase naraščajoči na. rudarskega, predela, ttnlaj go-po. bi oddajal j)t> 1000 funtov za ve- sii4lj fašizem in Jurman je* posdaJ |°Pradarsko 'boljši de.L Obilo Poljakov čer, — Dvomimo, — piše angles-1 o-ter nasprotnik svojim prejšn jfm •5 mescceA* zapora, je ostalo »po^ neuwkim in precej ki časopis — če bo imel kdaj pol- tovarišem. Omemjeno noč so ho- j
j Nemcev i>Od poljskim gospods- u<> gledališče! — D'Auuunzio je dili nrfadi ljudje otoli po <*ostil-|	Garassini iz Vidma
tudi grozno |yraiznoveren. Nekega nrii in cestah. Na samem je počil ^oiuit nadOegitje sloveit*^ke učitr-Nemškem dne se je razgovarjal s prijateljem J strel in zadet je bil Jurman. Ta-! ^ s pozivuicanui. da morajo vsto-Uo praznovali petleftnšco <plebi.se-i -! ko d'Ammmzio naenkrat j>otegne ikra t jt- šel mimo komunist Peter JP'di v faVstov>tki sindikat. ZaOite-
va. d;i morajo slovenski učitelji
j ui se nekaj potolkel. Pri razpn vi v (Joi iei so Ib'.li štirje obtoženi eaii. Metlon pa obsojen na
!a z\ i /niii n državnih unulov tdktmi ^a-v ke pa so aia te-;ta. ki je odločil usodo dežele. —j iglo iz svoje -kravp.te ter prisili Kaona. Tega je prijel ranjeni Jur-- • «i"Ka'al; . da so bili dobički »tah podjetij vcitikansk' pravinovatrje te otblelnice je jrkr); prijatelja, da jo mora sprejeti.'wan in nivala sta se. V bolnici je Rjaviti, da ne pripadajo nobeni • i j.- !m1«» skrčenje mezd delavcev popolnoma neupravičeno, dik-' enačilno za odaiošaje. ki vladajo Totla ta ga je moral proje trikrat (jirrman umrl potem, ko so j>ripe. j drugi učiteljski organizaciji. "	1" <'I ixdilepa |k> večjih dobičkih.	jna ]>ol'j«koJiK'in5ki meji. za. rarpo-1 x iglo po roki rdariti. p redno j&Hjali pred nje^a Farno in je bn t 1 Učitelji so že povedali, da se ne
V.A -.t a v kar je je nnra\tio«st nemogoče in iakljuičcno, da bt iziSl: ložmje <m?d N^Muci in Poljaski. i bila njegova. Druga taka poseb-f izjaviti .da je Farna morilee. Ta se i/, i <tvke praznih rok, da bi se vrnili na delo pod starima pogoji, j Poljaki -so priredili Velikansko i'o-1 njegova .je, da mora vsakdo, ibrani. kakor tuidi sooJbitoženi ko-s 1 i : • " > trpljenje njih žena in otrok tekom treli dolgih me- manifestanftmo (zborovanje v Ka- »<i gre preko mostu v njegovem j j,,,,,,^ Magretto. Po donjri raizpr*.
• \ u Nkl.i z-i m. ui in če bi bili poraženi sedaij. 1» morali iagfubili towica«h, kjer ^ razan predstav-; vrtu, plačati 10 eentesimov most- vi je 'bil Magret-to oproščen. Fa-/a s,. I m o upanje, da si r/iboljšajo življenjska ;j>oložaj.	jnikov iz A-seh krajev poljske Šle- nine. Svoje pesmi piše oblečen v ,na 1{>a 0il>sojen na 13 let in 4
l ni: • d Front Comiitee ne vrši vsiicd toga 3iič dnige^ga kot svo-} zrje nastopali tudi zastopal "ki	zlatom obrobljeni spalni suknji;^'sece »zapora,
jo .>veti» d«»li:ia-t. če skušii prekrižati umazano igro teh sliiža.bnikov Vih večjih krajev države, Varšave, a na svoji desni ima akvarij z-zla-l
me.
tekstilnih J»odjolaiikov
D
opis.
Ottawa, DL
Tu vam jM*šiljam draft za $12.00 in/sieer za list Glas Naroda. Po-t-iljam tudi za eno leto na,prej. 1'rusjm vas, da mi 'ne zaunerite, k«*r Vem malo l>olj pri zadnjih, pa bi rad že dolgo to storil, pa sem Vedn-o odlaga L Tudi list mi je ):m jbojj priljubljen, ker vedno kaj "resnice pove. Dolivam tudi druge slovenske liste ali jih ja_ ko maio berem, «aj ni dntye^a novega notri Mkor pmpiri in napadi. Take ržktuduje imamo dovolj »z v^akcir* Ksta. Kar se tiče G; N. največ. Jaz še ve^kno -za^?oraa-jat" in
fci ne mislil, kari ga 4«jbor*.
Poznainija, Krakova itd., ter to ribico. Pravi, "da ima potem	Požar.
m«m«a imiožiea, prebivalstva, nad . bolj jasne domLsleke. Ko je ena, y HarijaJl y r^kl .pokrajini je j 100.000 Jjudi. Vsi govorniki so iz-, taka, riba poginila, ji je napravil 1	^^^ ^
J ražali ^ado^čoiije -nad osvobodit-1 sijajen pogreb in nad grobom de- j ja kjnetov Jffsipa ^ Frana ^
--• j v i jo dežele ter poudarjali nar i jo-. k lam. rad	:I*-*m?^ Da |A^ojzija 1>alha j^k(xle Je ^^
vam pišem, ibi vauu tudi čeka ne po- nalno voljo, da ostamc poljrika Sle- stanuje d Armunzio v vili ob lir slal.	i zija za vedno dt4 Bvtoibodne Polj- j Oardskem jdzeru. iki jo je eno-
Toraj hvala za potrpljenje m za ske in da ibo njenio svobodo brani- j*tavno konfisciral memSkcnrni tj-
la vsa, reipublika do zadnjega. jmet«rku. teiira pa ai>gle5ki li«ti ne
Te maiLifeettacije so rmeie prav | pijejo, ker je že da\-n.o -znano, pofsebttti 'pomen sedaj, ko *e je]
razmerje med Poil>iko iii Nemčijo j Samomor monakovskega vsenčili-
Kprieo -spora, v Zvezi narodov še j	škega profesorja,
poslalbišalo. če tse da seveda o po-' Te dni se je ustrelil vblržmi Iuo-^labšanju sploh fpovoriti. zakaj moesta monakov^ki vseučiliški prn_ med obema državama traja nape- fesordr. Max Hauttman. Šel je na
list, ker -ste mi ga po&iljali tako dolgo. Pozdravljeni O. N. in tiudi Pe4er Zgaga !
^fsytlf Bavuk.
Bivši nemški kronprinc v Ženevi.
Bivši nemški prestoionoslednik tost bretz 'izboljšan ja, odkar se jo se mudi že nekaj časa v najstrož- rpričetla •jrospodar/fea vojna med jem iitkognilfu v Docarou in ŠviJfTjiina. Manifesiacije pa imajo poči. Njegovo bivanje je privatne- men tudi v ditutgem pogledu. V ga značaja in princ *e dtrbno on-j onem de*hi Šl«zije, (ki je oe*t-aJ v n pol iki te^ga ali one- IpruMkl oblatiti, so pran- tako praor-

tio\-a.li pe^I<stjiieo z velikimi ma-
planine in šele čez par dai so ga našii ležečega v krvi ter z revol-
Na Vojskem
nad Idrijo vprizzoi-i proti krnlk-jin u-tanovlejno di-uštvo "Planinca'* Krekovo 'gro "Tri se-^rc''. Na Vojskeni bo to prva prireditev r>o lettu 1914.
Strašna smrt otroka.
V Dobravljčih. je skušal 3, in pol letni Vitček H robato v dvigniti pu-
verjem ob strani. Poleg revert verj^ j ško z greiznice. To se mu je ikonč-je kazalo tiskano navodilo o npo-j*>o jKJsrečilo, nato pa je deček pa-rabi opožja pni .streijaaiju. Motivi, j<lel v greznico rn pVoi&ča f=e je za-ki gnaili pokojnika v smrt, nl^olprla. Po dolgem ea*?u so fantfea znani.	.-potegnili mrArvejj^a iz gTe^niee.
ozirajo na Garassinijeve ukaze. Ako prišle od Oblasti odredba glede sindikatt-, se ji Ibrado morali pokoriti.. Sitni Garassini bi j>o hrbtih sloven-ikih učiteljev rad zlezel malo višje v svoji službi!
Miss Gibsonova bo proglašena za umobolno?
Poročevalcu angleškega "Man-ehester Guardian" javlja iz R;-ma, da so proglašali italijanski {»sibiatri Miss Grlxsonovo, atenta-torka na irussolinija za blazno in da jo botlo italijanske oblaki po foranalni obravnavi odpravile iz Italije.
PRETRESITE IN PIJTE
v" Cbieago so uemanci usmrtili pomožnega državnega pravdnika. kateri je kljub svoji muk»doy*i spravil že dosti bandit o v na vilice.
Njegov avtomobil so napadli s krojno jHtsko «ter usmrtili njega in njegova dva spremljevalca.
Zaenkrat nima policija o napadalcih še nobenega -slodu.
To je kulturna slika modernega t-ava.
Boj med zločinom in oblastjo. Do skrajnosti ol>i»i>en boj. v katerem se obe stranki poslužujeta vseh mogočih sredstev.
Žal. da se zadnji čas nagiba zmaga vedno bolj na stran zločina.
*
V Julijski Benečiji so prepovedane razglednice s silove-mlkim napisom.
To je znamenje nemoči in stra-lioperbst.vR. italijanske \iade.
^luMsolini hoče zdrobiti Turčijo ter uničiti francosko nadgo-« sipodstvo v Severni Afriki. ^Ivlsso-1 i ni se hoče polastiti vse Tirolske iii italijanskega deta Švice. Rati bi tudi v gotovem slučaju nitzši-iil i t ali jinn-sko miejo do Save.
Toda vse to so srwmo aarokou^t-ni načrti romanskega gobezdača. ! Njegova vlada razodeva svojo absolutno notmoč v neupravičenem stj-ahu pred nedolžno dopisnico s slavensk'in napisom. *
("udna so ]>ota usode.
Pred leti je da'1 pustolovce Bt»bby Leach zabiti v močan hrastov sod ter se v njem ■spustil po Niagarskem slapu v pošastno globino. Sodu ni 'bilo dolgo časa na ii/.pregled.
Vsi so domnevali, da se je razbil na drobne kosee ter da f> Leaehu ne 1m> nikdar več ne duha ne -slnha.
Par ur nato ko opa.zili sotl v dolenjein teku, r;tz3»ili so ga ter našli v njem Lcaeba živega in zdraiveg^a.
Možak je nato odpotoval v Avstralijo in na Novo Zelandijo, kjer je nastopal po raznih gie<la-1 išči h.
Včerr.j je pa dospela z Nove Zelandije sledeča brzojavka:
"Bobby Le a eli je stopil na oranžni olupek ter tako nesrečno patlel. da vi je prebit črepinjo. Par ur kasneje je umrl".
V	A n tri i ji imajo cerkveno uro, ki teče že neprestano štiristo let. To je precej zanimivo. Se bolj .f pa zrnimlvo dejstvo. <la nre v štiristo letih niso nikdar pozabili naviti.
V	Baltimore botlo danes v navzočnosti stotih ose"b bičali Jamesa K in*rsmore.
Šerif mu jih bo odštel petindvajset na gola pleča.
Sodnik je to katzen za«to o<lre-dil. .ker je James T L Kin gsmorc zadnji teden pretepel svojo ženo.
Če je kaizen upravičena ali n»\ je vprašanje zase. To je pa pribito: če bo Kingsmore še naprej živel s svo/jo ženo, jc prav gotovo
ne bo božal . . .
*
Prisega je važna in 'pomembna reč.
Prisega se laliko na razne načine : s celo roko, z drugim in tretjim prstom itd. -
Edinole <z enim prstom ni mo-oče priseči. To je četrti pr*3t — prstanoc imenovan, — na katerem nosijo zakonci ipratan, — ki je vidno znamenje zakona in zakonske zvestobe. •
Poskušajte priseči s prstanom, pa boste videli, da ni mogoče.
Piwkusajtc novo i»ijsi«"o — Rtinkn-uialt, — katero je lahko napraviti doma. Dajte žlico lluiikomalta vrli kozar«t lcMieitouirzlc^a mleka tor pre-
tresire v shakerju. Runkomalt se takoj razreUei ter da okusno, ialiko-prebavljiro pija<"i». Kunkel Brothers nad 50 let ^peeijalno izdelujejo kakav in fino čokolado. Oni vedo, kako je treba čokolado mešati s mlekom. Vprašajte Se danes svojega gro-rerjn za Runkomalt. .
: —Adv*t.
Vprašanje:
Dragi Zgaga: Jax veliko dara na sanje in imam tudi vse tri sanjske bukve, toda v njih ne najdem, ka j pomeni, če se poročenemu človeku sanja, da je samec, to se pfavi, da je "ledik?> ln "frej"?
Odgovor: To pOTnertja veliko presenečenje, kadar se abudi.
F?

m
GLAS NARODA, 30.. APR. 1928.
.....i !■■» i ■ -. ■ ■ ■
Miguel Cervantes:	* '
Tatinska bratovščina
V kroiui 4'Pri mliitfku", ki leži ob robu tfloveeHi alkucdijskih iwijan na poti iz Ka-stilije v Andaluzijo, >1a se tikueajno našla nekega vročega poletnega <lne dva ouUtdua v približni c«Laro*>ti Srtiri-lutj it ill in i nit nautili let; več od *edeiiia&j*ftih jili vstfksrtior nobeden ni imel.
Oba »r^i bila zala. toda tudi zelo ra.z(*»pana. zamazana in zanemarjena fanta. Plašeov sploh nista imela, hlače so jima 'bile platnene. nogavice kar z njune kože. Ne bolj turobno i|m ^rta se odLiko-vrJa z obutvijo; zakaj čevlji enega mj bili iy. ličja ter ravtno tako raj:-
eefedrani, kakor ponoweni, oni «lt ugegia jva \v.i iz saioili lukenj in brez podplatov, da so se aleli bolj podobni kakim obvezam nego čevljem. Bdcm je imel na glavi aeleno lovsko kapo. drugi *klobuk brez itrtfkn. z nirtkim itulccen in širokimi krajci. Oez pleča je nosil eden krog f>rsi ovito srajco, ki je bila take barve ikaikor bi ibila iz srnjakov«' kože Ln cela MtJaoeoia in eli-tnijena v esi sam rokav. Dru<»i je potovati .prnzetti Ln ibrez cule. Samo lm prsih nrn je visela dcfl>ela reč, ki se je potom izkazala za enega onih ovratnikov, katerim pravijo "trdi baloni"; njegov kajpak ni bil trd od afkraba, ampak od maščobe, ra/jcefedran pa tako, da. je Iiil še nayil>olj ipodoben klopčičn liiikaiiija za obveze. V tem klop-čiču je 'bil eavit in .skrbno spravljen kart. ki pa no imele jajejo obliko; izakarj -podobice so bile tekom časa in vedno v rokah že toliko pretrpetfc. da so jim vogli odpadli, a da reši njih gonpodar v^aj to. kar se je dalo, jih jc s škarjami zaokrožil.
Oba mlaKleniča «ta bila ožgana od sobica, nolxtc s'ta ianela vse ob-tolčene, roke ne raivno preveč či-Me. Eden je nosil polovico nekake ^ meča, drugi veilik nož z rumenim ročagem. iki mu pravijo navadilo "kravar".
Ta dva junaka sta se bila »daj »pravila v ndko »upo ali skedenj pr«d krčmo, da bi se tam od poti •nalo odipoeila. In ko sta sedela drug proti drugemu, je rekel oni. ki je -bil videti starejši, mlajSe-mu :
—	katerega kraja Je pravzaprav vaše blagorodje, gospod ple-menitnik, in -kam blagovoli biti namenjeno? *
—	Gospod vitez. — je o<lgovoril vprašane«. — Tega. iz katerega kraja sem, pa tck -ne vem. In n»č Več. 'kara iKrtujom.
—	I!m. — je dejal starejši. .— ln Vendar ni videti, bi rekel, da bi bilo dospelo vaše blajrorodje •kar nararvnoNt ie tiabes. Tu g1«sl nn to. da vrhu tega tudi ta kK-ma le ni ravno tisti kraj, ko b; človek lafltfko rrtkel • kar tu bom zdaj os<al, bo tiajbrže in hočeš nočeš. treba mahniti se malo dalje, če ne zamerite.
—Kar .se tega tiče, ne rečem, da ne. — je odgovoril mlajši. — Toda, »kar <sem rekel, je vendsr-k resniea; zakaj moja domovina ni anoja očetnjava. ko imami tam samo onega očeta in me še ta nuna 7.n sina; pač p« ®ne rraa za pravega pastorka moja -mačeha. A kar
ti<"c moje poti, gre na slepo ssre-eo, in komee bi jo bilo talko-j taon, ■kjer* bi mi kdo |x>vedaJ, kako bi lahko pretolkel to svoje revno življenje.
—	Kaj vate blagorodje tie atns nobenega rdkcfdelHtva T
—	Ne znam drugega. — je od-vritrt mlajffi, — kaikor toči kikor «ajee in -fleakarti kakor jelen. Pafc — t < hI i škarje znam precej dobro
»likati.
—	To jc pa celo «ek> dobra, korit trna in dabiilkanOma reč. — je dejal starejši. — Zakaj vaše blagorodje najde jrotovo cerikovnika ki mtu odstopi snojo bero za vse m-«4tk\ 'če mu iza rvdliki čeltrteCk izrežete cvetlice iz papirja, ki jili ti možje potrebujejo za okraien^e cerkva.
—	Ne, moja škarjarska spe rt nost se ot javlja v tem. — je od govoril mlajši. — Kajfci moj oče »o po mlkx-rti bodji krojač ln nog«
Iri «o me naučili izdelovat
gavica nai|K)l čevelj in ki -se jI pravi pravzaprav komašna, k<«!kor gotovo ve tudi vaše blagorodje. Iz-jrotavljčhl sem jih že fc> tako clovr-Šrno-Jt jo, da bi bil prav lahko napravil izpit za mojstra iz njih. No. naerikrat me je moja zla usoda potisnila v ikot.
—	Vse to in še veliko liujse reči se -pripete njhn. ki no za kaj na svetu, — je rekel 5?tarejsi. — In vedno sem .slišal praviti, da posebno ouliune lastnosti človeka Se inajprej polk ojfljejo. Toda vaše blagorodje je še vedno v stanowti. v kateri človek «vojo usodo laliko potpfavi. Da, če se ne motim in ce me moje oko ne vara, ima vaše blagorodje še drtige talente, ki jih samo še ne mara pokazat-!.
—	linam. — je pritrdil mlajši • Toda. ikaikor je vaše blagorodje dobro opasolo. to talenti nfso za širšo javnost.
Xa to je jKxvzt'l starejši:
—	GUmIc na to, dar se smem pri. stokati med najbolj molčeče mladeniče daleč naokoli ln z namenom, zadolžiti bi vaše blagorodje, da ^e mi potem oddolži ter mi od-
vaše blagorodje da, lahko izprašati kuk^^ koaiafcaro v rezu jejo, tako se jaz labko potegujem za mojstrstvo v tej častiti vedi. To \"saj vem, da mi s to znafnOstjo ne bo treba za lakoto umirati; <zakaj v katerokoli ikmefiko hišo se prika-žem, že bi se hotel ta ali oni na ta način malo razvedriti. In zdaj bi lahko liar nnidva poskusila. Raz-pniva mreže in glejva, aH se ne u jame tkalk 'kaUin izmed teh mulaT-jev t.u not ri. To je: lotiva se igre enaindvajset, kakor da bi igrala zares, in če se ogfasd kdo, ki bi hotel biti tretji, je že najin!
— Bog daj dober začetek! — je odgovoril nulajši. — In v veliko ča>t si štejem, da me je vaše blaorodje počastilo s povestjo o vašem življenju, naloživši mi dolžnost, da tudi jaz svoje ne zakrivam. Ta pa je v kratkih besedah sledeča: Rojen sem v Pedrosu, va-»i. ki leži med Salapiamko in Me-<lino deil campo. Moj o(*e je krojač in je tnvdi mene naučil svoje obrti; spričo svccje nadarjenosti sem se ka j kmalu povzpel do te-j;a. da sem s svojimi Škarjami namesto drugih refei izrezaval denarnice. Vaško življenje ln brezsrčno rasvranje moje marelic mi je začelo fpresedati — zapustil sem svoj roj«ftni kraj ter odšel v Toledo, da tam pokažean svoje talente. Delal sem prave čudeže: ni
pre svoje srce in se z menoj poru jrovori. se hočem jaz prvi razode-!je bilo dragocenosti v laseh, niti ti. Zakaj vAl sc mi. da najn tiso- tako ^krite^a žepa, da ga mojo da ni brey. nekega višjega name- j poželenje ne bi preistkaffo in ano-na združila v ti »upi, ampak da(je akarje ne prerezale, ?e bi ga je nama namenjeno, naj ai bova bile čuvafle isaime Argovc oči. In v prajva m res,nična prijatelja od šlirih mesecih mojega delovanja te do najine zadnje ure. — Jaz.'v tem mestu me niso nikoli zgra-jrospod plemenita«, sem iz Fauen-jbili med \Tat<i, njikoll presenetili, fride doma, iz kraja, (ki jc znan nikoli tekli za menoj, nikoli me in sloveč po tem, da }>otj»je.jo sko_ ovadili. (Tu se zaične rokovnjaški zen j •naj<^dlLiičnejši j^itniki. Ime jžangon, ki ga je takoi-ekoč pol te mi je Peter del Rineon. Moj ove novele). Vendar pa je pred osmi-je ugleden mo<z, ker je uradnik mi dnevi neki dvojni ovaduh — Svetega križarja, to jc "bule-j (namreč tak, kd je ovadil lopova ro" ali buldero, ("Bulas de da policiji, obenem pa tudi njega — enizada \ ki ižarski listki so bili seveda za primei^no odškodnino nekaki odpustki, ki so jih proda- j— opozoril, naj se izgubi), opozo-i»li španski krailji pod pretvezo, ril korogidorja (.nadsodnika) na da se neprestano bojujejo z ne-, moje nenavadne zmožnosti, in ta verniki. Prebivalci teh "bul" so'mi je sporočil željo, da bi se rad
so trn eno val i bulderos) — ka-
'/. mano osebno saznanil. No, jaz
kor jim pravijo navadni ljudje, skromen človek, kakor som, ne Tudi jaz sem ga spremljal nekoll-j maram občevati s ta&o visokimi ko dni na njegovih službenih po-: osebnostmi, pa isem se t^mn sre-tih. in reč se mi je bila tako Ob-|čamju rajši izojmil ter Jo s tako nesla, da bi se bil ji-lede izkupička .naglico 'pobral iz mesta, cTa se ni-
za listke kosal lahko z vwaikim drugim buiderom. Toda nekega dne se mi je ta iiakupiček zaizdei inienh.nejši od listlkov samih, sporah imel sem se z dotičaiim mož-rr.jičkom in oba sva jo mahnila proti Madridu. S tisto udobnostjo, kakor se -človeku tam kar samo l>onuja. senu iztrebil niošnjičku v malo dneh ves ujc.gov drob ter ^a zapustil naposled s tolikimi gubami. karfkor jih iina nevestin robec na dan poroke. Ta. ki je bil odgovoren za denar, me je izsledil. T »rabili fco me in mi talkoj poka/.aK. da ise ne mislijo šaliti z menoj; ker pa so videli tisti go-sjK)d"je. kako sem še mlad, so se zadovoljili s tem. da so me privezali k sraraotmeanru kolu, nil namazali pleča s par gorikimi ter mi za štiri leta prepovedali povrnitev na madridski dvor. Pot|peI sem vse, stisnil zobe, prejel svoje bat i ne ter se tako podvizal, ugoditi fjospodi tudi v item, kar se tiče izgona, da nisem utegnil iskali. kje bi si aiašel kalko živdnče za ježo. Veel .sem samo tb^te svoje tt^-i s seboj, Iki sem jih mogel m ki .so se mi zdefle najbolj potirdbne. a vtaknil med drugim tudi te kar te v že.p. (Pri tem je razgrnil tiste, o katerih »smo že govorili in ki jih je noisil pod vratom). Ž njimi sem se preživljal po vseb gostilnah in knunUaJi, kar jih je od tod do Madrida, in sicer z Igro "enaindvajset". In čeprav jih vidi vaše blagorodje v tako žalostnem stanju in do konca zamazane. imajo vendar eno čudovito lastnost za vsake^ra. ki se raizume nanje, namreč to, da imi exstane. ee jih vcodigne, vedno afi spodaj. Ce ste, blagorodaii. vešči igre. bo--te razumeH, katko koristno je7 vedeti, da bo prva karta vedno as. ki vaan šteje lahko za eden ali pa enfijst. Cim se je igra zabela, je * to ugodnostjo denar že pod vašo streho. Od kuharja nekega {poslanika srn se naučil -tudi nekatere imenitne poteze v igrab 4'9rvi-lola" in "para<r". katero mienuje-"andaboba"; in kakor se
. ............ ..
t!"
Jugoslavija « vodilna sila na Balkanu.
cem utegnil pre^ki-beti niti s konjem. niti z denarjem, niti s povratno kočijo, da. niti z navadnim vozom ne.
—	To se kra'tikoma'lo črta iz spomina. — je rekel Rineon. — ln glede na to, da se izdaj poznava, ne bi imelo smisla, da bi še nadalje vat rajala vsak na svojem visokem in ošabnem stališču. Pri-znajrva si temveč odkritosrčno in pošteno, da niznava niti beliča, niti čevljev.
—	Tr/ko bodi! — je odgovoril Djego Cortado. (Zakaj mlajši jc rekel, da se imenuje tako). In ker ima biti najino prijateljstvo večno, kakor ste rekli, blagorodni gospod Kincon, začniva ga s svetimi in častitljivimi obreda.
Tu je Djego Cart ado vstati ter objel Rincotna, Rineon pa njega nežno in prisrčno. Potem sta takoj začela igrati enaindvajset z že prej omenjenimi kartami, ki so bile sicer očiščene prahu in s!ame kaikor se reče. ne pa. tfudi maščobe in sleparije. In saono pankrat sta vrgla, pa jc žc znal Cortado tisti as ra^Tio tako spretno izpuščati iz roke, kaikor Rineon, njegov u-čitelj.
Tu je stopil v šupo eden izmed mularje\*, da bi se tudi on malo pohladil; in takoj je zaprosil, fee bi sme! biti tretji. Drage volje sta tovariša privolila in v manj od pol ure sta mu odfvtzela dvanajst re. alov in dvandvajset maravedljev. To pa je ta občutii z dvanajst u-bodov s sulico in dvaindvajset tisoč razžaljenj. Misieč, da se nasprotnika ne bosta branila, ker ^ta bila Oba tak» mlada, jima Je hotel denar kar spet pobrati. — Toda že je imel eden v rokah svojega pol meča. drugi svoj rumeni ročaj, in začela »ta miflarja tako obdelovati, da bi jo bil brez dvo ma skupil, če bi mu ne bili pritekla njegovi tovariši na pomoč.
Maksim Mrzljak Dvorski je objavil v "Praeger Tagblattu" zanimiv članek o zunanjepolitičnem stališču Jugoslavije na Balkanu. ZmLsel njegovih izvajanj bi bil v kratkem sledeč:
Vsled sporazuma z Radičem in z njo zvezane konsolidacije države je mogla Jugoslavija pričeti z večjo zunanje politično aktivnostjo. Pomembna je ta predvsem vsled tega. ker je Jugoslavija tako srednjeevropska ko balkanska država. Dočim pa so bili do pred kratkim nazori deljeni, v kateri od obeh teli interesnih sfer leži temelj jugoslovenske politike, se je v zadnjem času Beograd čisto jasno odločil za Balkan. Iu sicer v tem zmislu, da bi se z združitvijo manjših balkanskih držav ustvarila balkanska velesila. Jugoslavija se čuti kot edina balkanska država, ki bi mogla prevzeti vodstvo v taki novi zvezi. Ce izločimo majhno Albanijo, oslabljeno Bolgarsko in Turčijo, ki je že čisto azijska država, ostaneta kot edina konkurenta samo Grčija m Romunija. Grčija še dolgo ni na koncu svojih razdiralnih strankarskih bojev, Rumunijo pa čakajo še težki socialni boji in ureditev nad vse perečega manjšinskega vprašanja. Vrhu vsega pa ruska nevarnost onemogoča vsakršno zu-nanjepoldtično aktivnost Rumu. nije. Temu nasprotno pa ima Jugoslavija precej zasigurne meje, konsolidirane notranje razmere in močno armado. Vodilno mesto na Balkanu ima Jugoslavija pravzaprav že danes. Njeno stremljenje pa gre za tem, da razvije med balkanskimi državami državami čut solidarnosti in da pribori Balkanskemu polotoku pod svojim vodstvom stališče velesile. Biti to. kar je bila Prusija pod Bismarckom, to je cilj Jugoslavije.
Največja ovira pri tem je stara razvada balkanskih držav, da slepo tvorijo spremstvo ene ali druge velesile. Jugoslavija se je te raz vade oprostila in zato ni izključeno, da se namere Beograda u-resničijo in z združitvijo balkanskih držav za vselej prepreči, da bd bil Balkan kot dosedaj naječ-ja nevarnost za evropski mir.
Tako izvaja Maksim .Mrzljak Dvorski. Na prvi pogled izgledajo njegova izvajanja silno imperialistično in prav nič se ne bi čudili, če bi tako nekateri naši nepravi internaeionalisti z vso silo nastopili proti tem načrtom. Toda dejansko ni res, da bi moral v tem c ill ju biti tudi le najmanjši imperializem. Nasprotno ima balkanska velesila samo defenziv-ven pomen. Zakaj balkanska velesila ne bi nastala zato, da bi se drugim kaj vzelo, temveč le zato da bi vendar enkrat nehali drugi jemati balkanskim državam. Majhna Albanija je danes igrača v rokah italijanskega kapitala, naslonjena na Jugoslavijo se more temu kapitalu upreti. Isto velja za vse druge .balkanske države. Vsaka sama zase je le predmet v zunanji politiki velesil, vse skupaj združene pa bi postale velesilam enakovreden subjekt v zunanji politiki.
To je prvi argument balkanske velesile. Drugi pa je na gospodarskem polju, ker vsi polotoki tvorijo eno gospodarsko celoto. Iiaz-ličnst narodov je le stranskega pomena, ker s federacijo se dajo vse te razlike premosti.
In s tem pride do burtva problema. Je nedvomno, da nima nobena balkanska država toliko pre-pogojev, da je ustvari tel j ica balkanske velesile, kakor Jugoslavi-
ja. Toda samo pod enim pogojem: Če ostane zvesta idealom onih svo-jrli vzviženih sinov, ki so za zmago svobode in demokracije dali vse svoje znanje, vse svoje znanje, vse svoje sile in končno tudi svoje življenje. Primer svobodoljubne dr zave, ki daje vsem svojim plemenom in ,ysem svojim manjšinam vse pravice, ki Jih svobodoljubna država sploh;data more.
Ko se to zgodi, tedaj sc ne bo nihče bal "jugoslovanskega ali srbskega imperializma", tedaj bo postala Jugoslavija vsem sofcedom ideal in tedaj bo tudi zavest solidarnosti vseh jugoslovenskih držav dosežena.
Le iz dobre notranje politike pridemo do dobre zunanje in zato treba, da postane demokracija vladar Jugoslavije.
ŽIVALSKA TRAGEDIJA
Angleški tovorni painik 'Man-ce^ter Producer' je nedavno na odprtem morju dohitelo silovito neurje, ki je za žrtev zahtevalo ves njegov tovor: 300 volov, vkrcanih za prevoz iz Ilalifaxa v neko severno angleško pristanišče.
Nevihta je zajela ladjo kmalu potem, ko je zapustila pristanišče in zaplula tla odprto morje. Valovi so se poigravali ž njo kakor z orehovo lupino. Posadki, ki je pretila anrtna nevarnost, ni pre ostajalo nič drugega, kakor da je sklenila pometati z ladje ves tovor, predvsem torej vseh 300 glav živine. To se je Ugodilo in kapitan barke je po rešitvi opisal novinarjem to živalsko tragedijo takole:
Burja je tulila kakor izgubljena duša in valovi so se dvigali kakor cela pogorja. Bilo je euostav-no nemogoče stopiti na krov in živali, ki so že doLgo bile gladne in žejne, so žalostno mukale v svojih stajah. Hoteli smo zaokre-niti ladjo, da se vrnemo proti Ila-lifaxu — toda v tem je baš nastopila usodna nezgoda: pri za-o k vetu se je zlomil vijak. Valovi so nas začeli neusmiljeno tirati sem in tja in ]>oložaj Je zahteval, dj tovor. 300 volov, žrtvujemo morju. Začeli smo jih torej goniti iz staj na krov. Toda. nesrečne živali so morale slutiti svojo usodo, ker so se neverjetno uporno bra nrle pohoda v smrt ter se žagan ja'le nazaj v stajo, četudi smo jim moleli vile in drugo orodje naproti. Končno smo jih le iztdrali na • krov, kjer so jih pljuskoma odnašali divji valovi — in mi smo tipko morali gledati, kako so s« Uboge žrtve borile s smrtjo.
SVINJSKA GLAVA IN DIPLOMATSKE AFERE
(Dalje prihodnjič.) ADVERTISE in GLAS NAB0DA
Pozor čitateljL
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljili, da »oglašujejo v listu **Gla8 Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda".
Dne 12. aprila je prišlo v dru na.jisko gledališče 'Apollo' do ve likih škandaluih prizorov. V gle dališču je sedaj na sporedu iza-bavna revija, v kateri zbijajo do volj grobo šalo na račun italijan sJkega ministrskega predJsednika Šala .pat obstoji v naslednjesm:
Gost na odru zahteva srvinjskf glavo "a la Mussolini". Na taka: se dela nevednega in gleda debelo slednjič pa se oprosti in prosi po jasnila. ka/kšna svinjska glava je pravzaprav to, kar zahteva gost na mizo. Gost pojasni stvar v tem smislu, da je svinjska glava taka glava, ki ima odprt gobec.
Ko se je dajala ta predstava je bilo navzočih tudi 15 Italijanov. Xemudoma so planili pokonci in začeli (kriče protestirati, ker da šala o.svinjski glarvi in Mussolini ju žali narodnostni čut vsakega Ialijana. Slednjič je morala pol cija odstraniti razgrajavtT. Komik ki je izvedel sceno s svinjsko glavo, je prejel več grozilnih pisem itaiijansJko poslaništvo pa je vložilo pri dunajski vladi oster protest proti žalitvi voditelja fa-šistovske Italije. Tako se primeri, da nna včasih tudi svinjska glava diplomatske posledice.
SLEPARSKA ZAVAROVALNA BANKA
Mnogim izavarovahiicam. ki so delale prve čase po vojni lepe kupčije, je pozneje odklenkalo. iadi tega so ise bančna podjetja vrgla na nove zavarovalne trike. Pred (kratkim so našteli časopisi celo vrsto novih zavarovanj, ki se sedaj sklepajo na Angleškem. Tam se lahko zavaruje človek celo proti rasaporoki. za slučaj smrti bogat»e tašče ali tasta itd. Že bolj prebrisani iza varoval nič ar j i kakor ya Angleškem, pa so se na-li v Berlinu.
T.u se je namreč osnovala družba, ki je sprejemala samo zavarovanja zoper tatvino. Agenti so že pazili na to. da niso zavarovali takih, s katerimi se ne Iki mogli okoristiti. Zhto so se spuščali na trgovce, obrtnike in podjetnike, ki so stali tik pred koakurzom.
Ravnatelj sleparskega zavoda je bil bivši kapelnrk Fuehs, lastnik neke kavarne v severnem delu Berlina. Angažiral je poleg n-radnikov za (zavarovalnico tudi spretne vlomilce, ki so delali po njegovih navodilih. Skrival jih je v svoj kavarni, in preden je kai£ pod jetnik napovedal konkurz, je Fuehs aranžiral fingiran vlom, nakar je bila nevarnost konkur-z>a odstranjena. "Zavarovalnica" je na. ta način požirala ogromne vsote, zakaj dobiček se je sporazumno z zavarovancemdelil na enake dele.
Sličn-ih slučajev se je dogodilo več in policija je ujeja vlomilce Šele na veliki petek. Vlom se je namreč .izvršil v stanovanju nekega krojača. Policija je krojača zaslišala iin mož se je v svojrh izjava zapletel v taka protislovja, da je postala mjegova zveza z vlomilsko družbo očitna. Tako je prišla policija na sled dobro organizirani m ta.tovom in sleparski zavarovalnici, katere vodstvo se je okoriščalo na ncpoSten način ter kradlo upnikom različnih podjetij denar naravnost iz žepa.
ALI VESTE —
da je jugoslovanski vzgojni minister dobil četrt milijona dinarjev podpore za jugoslovanske žurnali-•*te? — Ali veste, da vsebujejo Helmars 100% čisti turški tobak, ■dočim vsebujejo druge cigarete navaden tobak?
LEPADEDŠČINA
Britanska kolonija Honduras v Centralni Ameriki je lahko zadovoljna : dobila je zadnjič dedšči-no, s katero bo mogla znatno ublažiti in zaceliti marsikatero zevajoč o soeijalno rano.
Dne 9. marca t. 1.. je umrl baron Henry Edward Ernest Victor« Bliss, sirom sveta znani~športnik in yaehtman. Umrl je v starosti .">7 let na krovu svoje lad^je 'Sea King' v pristanišču! Bellge (Honduras), na kateri je preživel večji del svojega življenja. Dobro znan je bil zlasti med mornarji vseh narodnosti; poslednja leta j<» krlžaril največ okoli Antilov. ki jih je i»oziial kakor nihče drugi. V svoji oporoki je zapustil vse svoje, na več milijonov dolarjev cenjeno premoženje brianski koloniji Honduras, ki bo smela vsako leto porabiti zgolj obresti od zapuščine, in sicer za namene, ki bodo služili razvoju kolonije iu odpravi socijalne bede. Bliss jo stavil v oporoki le en pogoj: vlada sme pri vseh i>odjetjih in po-kretih na račun njegove zapuščine zaposliti le angleške delavce in au-gleške strokovnjake ter upo rablja t i le angleški materija!.
Baron Bliss je bil pokopan v morju pri Fort George, kjer mu bo honduraška vlada postavila lep granitni spomenik. V bližini njegovega groba pa bodo zgradili svetilnik, visok 2:3 metrov, ki bo daleč naokoli svetil ladjam in jili opominjal velikejra človekoljuba.
NAPRODAJ JE HIŠA
eno in pol nadstropna ; sedem sob in kleti; velika kuhinja; poletni porč; plin in elektrika; pri prava za gotiko vodo ; vse sobe deko-rirane; dva koko^njaka; vrt za zelenjavo. cementni tlak; spredaj železna okratja: en blok do cerkv?. šole in prodaljalen, cestne železnice: tri bloke do železnice; 20 minut od New Yorka. 42 Street West. Za podrobnosti se obrnite na lastnika : Peter Rode, 929 Van Vage-nen Place, North Bergen, N. J.
(3x 30.1.3)
OTVORIL SEM NOV PROSTOR, Icjer boste
vaši i vedno dovolj zabave. Ob ČETRTKIH, SOBOTAH in
NEDELJAH PLES GEBMANIA HALL, 180 Irving Ave., vogal Stanhope Street, Brooklyn.Phone Jefferson 3229 Vhod skozi vežo na 180 Irving Ave. PRANK MIHELICH
Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov.
Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
P°	/ >
- 4%
Obresti vam prično teči že od prvega maja naprej.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
8 parnikom "PARIS" 22. maja 1926.
•
Potnike bo spremljal n&S uradnik prav do Ljubljane. Pasli bo nm prtljage in gledal posebno na to, da bodo vsi potniki udobno ln brezskrbno potovali.
Na razpolago imamo posebni oddelek za naSe potnike, n&jboliis kabine v sredini parnika z 2_, 4. in e. posteljami.
Vozni list stane do Lrjnbljane $116.77 z vojnim davkom ln Selesai-co vred, za tja in nazaj pa samo $206.00 ln $5.00 vojni davek.
Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom, so bili zadovoljni s vožnjo, kabinami, brano, postrežbo, splob s vsem tako, da so ta pu-nlk tndl drugim priporočali
Kdor Seli potovati, naj se obrne za pojasnila Čimprej na i
FRANK SAKSER STATE BANK
A ,
82 Csrtlsndi Street
New Tank, N. S.
. 1


iiigastirifTfr-" -r

GLAS NAB0DA, 30. APR. 1926.
Po široki cesti življenja
i
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za 44Glas Naroda" priredil G. P.
(Nadaljevanje.)
—	Kaj pravite? Cvetk? Da. dragi Ter Velps, ee -ste tako do-m šljav, d. primerjate samega sebe ^ takimi stvarmi, setn dosegla konec svojih ia^kaaij. N^čeni« da bi postali za Vero eveitka, le nekaj. kar bi jo razire^lo, spravilo na druge misli, — kajti žal mi je zaujo.
—	In ali m« bojite, da bi inopla postali to nevarna igra*
- Za koga ' Mogoče /.a vas'? Lijivbezen umetnika! .Slamnati po-
/,ar. Vzjilunr^i in ugasne. Ni-e»n v strahu za vas., ker je preveč lepih ž«n*k na svetu. In za Vero.' Ženske kot je ona. s»o varne pred v-t-m. < c bo |>oskof*ik> njeno čiwtvovauj« za |>ar -stopinj nad ničlo, j to nt- bo nif-^lo šk<x!ov;i1 i ter jo bo le obvarovalo pred znurzne-nj« m. Puhtimo pa šalo na »trati. vsi ljtulj<- priznavajo vašo zapelje-možnost, vondar jm >«i ne morem iiiivliti, da -ste mož, ki bi za vedno ugajal Veri. Zaverovani ste v >amega sebe in ki-epostue žan-sge m- boje la'kih molkih.
Ni-v m domišljav. — je ostro odvrnil.
Ua. t<. ste. Dokaz temu je. da iaglodate jezen, tnlkad* veste, da ni>te iftipravi'.i nOf»ene«a utiša na mojo sestrično. Ali bi jo hoteli
slikati ?
—	Ne vem, kaj bi mi moglo pomen jati večje veselje, naravnost umetniški užitek . . .
Da. a tie vem še, če bo Lorene privolil v to, ka jti on je v številnih stvareh kaJj rutdeu svefcnrk. Ni^te ga še videli, — Skoda. On prav nič ne pri sto j« svoji ženi.
Henrik bi rati izvedel kaj podrolwi^jsega o gobpej Korind, a si ui drznil staviti vprašanj, ker si je niUlrl, da mu 'bodo pozneje to Kamerili. Govpa Ilerskot pa je izgledala skrajno zaupljiva, vsaj glide drugih ljudi. Nadaljevali je:
—	Vera je čudno bitje, |>ov>em drugačna kot druge ženske in v tem tiči n kaj ojwavičifct za Lorenea. Ce bi ga .kedaj bris'kirala, če bi niela /. njim kak n—"ti prepir, bi bil čisto itrugačen ž njo.
Nt mogla nadaljevati, kajti v istem trenutku je vstopil priue Filip ter pohitel prah ženi državnega svetnika.
—	QprOVtite, go>p;i. če motim, a ravnokar sem videl, da je go-spa Koarid zapustila dvorano v družbi vaše hčerke. Menda ni odšla !
Da. vrlo /al mi je. Njen mož se ni dobro j>očutil in «jnia1r&la je za svojo dokžnos^ da mu sledi.
To je zvenelo nekoliko jK>rogljivo in princ je iia>zUt>il če!o.
—	Prav jvvscbno smolo imam z »gospo Konaid. — je reJcel. — Ko >em jo preje prosil /a ples. j«- bila preveč trudna in .sedaj se je odpeljala domov.
—	Obljubljam vam vsako mogoče nadomestilo, -— je rekla go->pa Ilerskot. — Izberite sami.
—	Ali Minem povetsti vas. mik)stljiva goNpa — je rekel princ. — Z gONpxlieno Ilerskot sem imel žalostne izkušnje.
tieorgina se je ngrizjtila v ustnice. Besede »o bile sicer, izgovorjene hudomušno a princ je bil oč-ividno jezen.
—	Za l>ožjo v trt jo, princ, ne delajte me odgovorne zla posebtio-Mi moje hčerke, kajti io bi bilo zame preveč. — je vtzkliknila. — Mačehe, ki ni>o tloWi starejše, imago .ponavadi težko staliiee. Ali \am Miiexn predstaviti go^KKla Ter Vel psa".' Slikarja slavne slike: Na široki ceMi.'
—	Vcan. bil -eni opozorjen na gospoda, ko niti je dovolila go-Konrid ples. katerega, je odrekla meriti. Umetniki so srečni lju-Pov.sod jih imajo radi. poseibno pa ženske.
—	Ne daMii vedel jaz za to. — je odvrnil Henrik suhoparno.
Kaj je ponienjal zanj prime?
T'rja visokorojenega človeka z brezizraznim obrazom je smatral neznosnim ter nt bil pripravljen prikrivati svojih čustev v tem o/iru. Vsa umetniška nečimnrnost se je dvignila v njem ter uiu-^se-petala. da mu ni treba smatrati >e nižjim.
Feciiue oci Georgine so pričele šviguiti od slikarja na {»riiiea in kar J« j*' *«' trenutek poprej jezilo, ji je delalo sedaj veselje. Takoj je skbiliia zavzeti m,- za priiiea. Namuehnila se je. vstala ter rekla:
AU v »ni -meni poslati družbo, gospod Ter Velps?
Njega pa ni veselila družba ter je bil celo vesel, ko je odšel par v pit -no dvorano. Bilo um je kot tla iiiortt nefl>retnično sedeti in sa-np«ti. udajali -c pnjelnim >|x>miniun, ker jc po dolgem* času zopet enkrat -revaI žensko, ki ga je zanimala.
t
Drugo poglavje. 1 1
K ti je prekoratila Vera dvorano, da odide domov, se je izmuznila i/ družbe mladih deklic Hilda llerskort ter se ji približala. Lepe, resn,. ot i v komaj dvajsetletnem obrazu so zrle *koro iMHiiilo-vaiuo ua Vero.
—	Ali hočeš oditi. Vera
—	Da. Hilda, a ne da bi vzbudila tvoj strie? Ali je pustil k«ko naročilo?
• - N*"- |x»gl»Mlal j«- v Intdoar mame ter videl tebe in Veljisa.
—	M'slLm. Ja wa bila dosti velika.
Stric je vktH-il takoj nazaj in njegov obratz je postal rmen
—	Hilda!
^— Oprosti. Vera Mi vemo vsi. da ni stric dober s teboj, da te uniči m od lakiat naprej nisem bila vesela niti za trenute'k.
—	Najre.jše bi pritekla k tebi noter, a mislila sein. da te bo ve-kelilo spoznati slikarja >like. katero najbolj ljubiš.
—	He.s a>ein bila vesela.
—	Kako ta je ugajat ?
—	I>.d»io. Zelo lep mui je. a predstavljala, sein si ga drugačnega, — zrelejšega, starejšega.
Stali Ma v garderobi, katero so ločevala steklena vrata od
Mtojmjic.	%	*
—	Ali st- je moj mož že vrnil? — je vprašala goapa Koprid fclu->abiiika. ki ji j* podal kožuh.
—	Ne. mil(*4ljiva ?o*pa,
stopila je preti veliko ogledalo in poleg nje se je postavila Hilda
—- Kako doigo more že biti. odkar jc stric Loreaie zapustil va-»o hišo? — je vprašala po^rlawno.
—	Dobre pol ure.	§ -	B
—	Ho<.mu torej še nekoliko počakati. Ti, Hilda, pa pojdi noter, da .se nc prehladi«.
Mlada dtkUea pa je zmajala z jflavo.
7T XaJ «tane«i prt lebi. — je re¥fa iev se n^lpaHa na ramo
Vere.	«
bili en«
....
spa
dje.
pozornosti. Kedaj je odšel
za sestri, dokler bi ne videl abratza obeh. Poleg velike krasote Vere je nacnost Hdde i>o(po4noma otoledela. Nafoena obeh pb se ni niti za
treuutefc pečala s tem.
—	Mislila bi, da bi moral biti voz že davno tulkaj. — je pričela. Hilda ix>lglasuo. — Razdalja znaša komaj deset mirni*. Ali naj Friderik še enkjat pogleda?
Služabnik je zopet zanikal vprašanje.
—	To more biti le namen, — je zašepetala Hilda v uho svoje mlade, ljubljene tete. — Veruj mi, Vera, ob enajstih se je stvic odpeljal in sedaj bije že dvanajst.
—	Friderik naj mi naroči voz.
Služabnik je takoj odšel, a kakorhitro so sc zaprla vrata za njim, je objela llilda Vero.
(Dalje prihodnjič.)
J.- K. 1WYSMANS:
y" Gospe.
(Odlomek iz romana "Katedrala
"Za koliko ljudi pa je pjostora v tej cerkvi?" je vprašal Durtal.
"Za mnogo mnogo tisoč." de kaplan. "Seveda mi ni treba šele poudarjati, da ni polna nikoli in je tudi ob času največjih romanj v srednjem veku niso mpgle prav napolniti božjepotniške trume. Kaj šele zdaj — Chart res res ni prav pobožno mesto."
"Meščani sicer ne nasprotujejo veri, pač pa jo puščajo čisto vnemar," je dekan Gevresim dejal prav počasi.
"Naš meščan je lahkomen, len in poželjiv," se je goreče vtaknil vikar, "a lakomen bolj kot poželjiv. Lakomnost se je pod mirnim videzom tu zelo razpa.sla. Vsak mlad duhovnik, ki ga pošljejo sekaj duše past, je siromak, usmiljenja vreden. Pride semlkaj. je poln iluzij, kako bo služil Gospodu. pa ga kmalu ohromita hladni molk vesti in praznota .srca. ki vladata med temi ljudmi. Ce bi ga preganjali, bi vsaj čutil, da živi. Ali oni ga sprejemajo prijazno nikoli ne žalijo in siromak spozna prav kmalu, da so vsi njegovi trudi rn napori ničevi in zaman; a ko spozna to, mu omahnejo roke, in obupa."
Za trenutek je otl velike otož-nusti onemela beseda vsem.
Vendar se je vikar hitro znašel in goreče povzel prejšnjo misel :
"Pa vendar je duhovščina tukaj, to pač smem reci, izvrstna. To so zgolj sveti možje, a obsojeni v brezdelno životarjeuje. Ne čitajo, ne delajo. Nedelavnost v tem mestu jih duši, dolgčas jih mori."
vBofci, in vrbfci. bi ja	lahko
, /.L
"Vas pač ne!" se nasmehne Durtal. "Dela imate dosti! Saj ste mj pravili, da se peklite za dušo lepih dam. ki se (blagovolijo spominjati tudi Boga!"
"O, prehudo se šalite," se brani vikar.
"Verjemite mi, da sc ne bi pritoževal, če bi iruel opraviti s preprostimi dekleti in služkinjami; zakaj v njih dušah je še krepost, je še moč in je še zbranost. Ampak meti jaro gospodo in bogatini! Še misliti si ne morete, kake ženske so med temi ljudmi. Ce hodijo ob nedeljah k maši in za veliko noč k spovedi, pa že mislijo, da jim je nato vse dovoljeno! O, menj mislijo, kako ne bi KrLsta žalile nego kako bi ga z nizkotnimi zvijačami varale, varale! Opravljajo. obrekujejo, so neusmiljene iu trde do svojega bližnjega, to se jim ne zdi nič bndega. — v petek jesti mesno jed to jim je pa že prav huda reč. ta oreh. ki zanj ni odpuščanja. Bog. sveti Duh, jim je želodec. A kako ti znajo opletali posta, kako spretno se znajo ogniti greha zoper .sveti post, ne da bi se jim bilo treba čemurkoli odreči! Kako zgovorno me znajo prepričevati, da je ponirek postna jed!"
Dekan in kaplan sta se zasine-jala.#a vikar je še držal nit svoje misli:
"V postu kar tekmujejo z vabili na pojedino in se trudijo na vse pretege, da post režejo z jedili, ki se zdijo mesne, pa vendar niso. Na dolgo in široko ti znajo govoriti o divjih racah in drugih mrzlokrv-nih ptičih, da bi jim bil v dvom-mih bolj potreben zoolog nego duhovnik... Velikonočni teden začno drugo pesem. Ves pot so se pasle z vodnimi pticami. — zdaj pa se sladkajo z ruskimi tortami. No, ali se človek sme mast i ti brez greha z rusko torto? V njej so ajea, to je res, ali tako stepena, la se. torta zdi kakor prava apo-comiška jed, pravijo. In taki ku-
Iinarični pogovori naraščajo, spo-vednica je shramba za jedila, spovednik pa kuhar! Ampak vse bi se čudile, zelo čudile, če bi jim dejal, da so krive greha požrešno-sti. — Ali ni tako gospoda brata
Dekan je prikimal. "Da", pravi, 44to so prazne in, kar je huje, nepoboljšljive duše. zaiprte za vsako misel velikodušja- Občevanje z Odrešenikoni smatrajo kot vljudnostno dolžnost svojega meščanskega stanu, kot zadevo družabne olike; da bi se Mu čisto zaupale, da tega jim ni. Omejujejo se premišljeno in prostovoljno le na vljudnostne obiske pri Njem."
"Kakor jih ob novem letu delajo staremu prijatelju ali sorodniku." pritegne Dnrtal.
"In o veliki noči," dopolni kaplan.
"A najhujša med vsemi je žena poslančeva," nadaljuje vikar. "On. mož. na,pa:Ia cerkev in zavrača ženine očitke: 'Jaz sem prav boljši kristjan nego ti!' — Ona pa po vsaki seji pripoveduje o zasebnih moževih- čednostih in obenem graja njegovo vedenje v politiki, zmerom pa svojo zgovornost sklepa s pohvalo nanj in še pričakuje, da jo bomo prosti odpuščanja za vznemirjenost, ki jo mora prestajati zaradi cerkve."
Dekan se nasmehne rekoč:
"Ko sem služboval v neki pariški župniji ob levem bregu, kjer stoji velika modna trgovina, sera spoznal še neko drugo vrsto žensk. Ob dnevih, ko je trgovina naznanila razstavo perila in drugega podobnega blaga, je cela povoden j modno o' ! "enili žensk vrela v zakristijo. Tiste dame so .stanovale na drugem bregu, semkaj pa so prihajale po kupčiji in iz radovednosti, a ker se jim je v trgovini gneča zdela še prevelika, so hotele čakati, da bi, ko se množica raz_ tepe, mirno pasle oči in in ugodno kupovale. Kaj bi medtem počele, niso vedele, zato so se zatekale v cerkev in, da jim ne bi bilo treba molčati, so dale klieati spovednika in klepetale v spovedniei kakor v salonu ter si lepo krajšale čas."
"Ker niso mogle kakor moški iti v kavarno, so pač stopile v cerkev!" se je Durtal grenko nasmehnil.
"Morda pa so se hotele smrtnega greha spovedati neznamenu spovedniku, ker jih je bilo sram pred svojim spovednikom?" pravi kaplan.
4'O. to je novo! Vpliv modnih trgovin na obisk spovednic!" — vzklikne Durtal.
"Tudi železniške postaje imajo tu svojo vlogo." nadaljuje dekan. "Cerkve, ki so v bližini večjih pariških postaj. obiskujejo prav posebne potnice. Zanje velja misel, ki jo je gospod kaplan prejle izrekel. Mnoge gospe z dežele. ki imajo večkrat v gosteh svojega dušnega pastirja, se pri le-tem ne upajo spovedati svojega zakonolomstva, ker bi lehko u-ganil, kdo jim je ljubimec, in ker bi bil položaj spovednika, ki občuje v njeni hiši. nato zares .skrajno mučen. Zato uporabljajo obisk v Parizu, da se brž spovedo neznanemu duhovniku."
"Oh...!" vzklikne vikar.
"Ce taka gospa začne pri spovedi omalovaeževalno govoriti o domačem župniku, češ. da je omejen m pomanjkljivo vzgojen in da ne zna prav voditi zaupnih mu duš, bi človek lehko stavil, da bo takim uvodnim besedam sledila spored greha zoper šesto božjo zapoved."
strahu božjega!" vssplamti vikar.
"Ne, ne!" se upira dekan. To so namreč nesrečna bitja, ki jih peče vest prav zaradi strahu božjega in ki se z nami posvetujejo o svojih dolžnostih in o svojih grehih... Toda pdstimo to in govorimo o čem drugem "
<V*etanje parnikov Shipping Ne**
Iz Jugoslavije.
Celjan okraden v Zagrebu.
Karel Tovamdk. tesar iz Celja, je prenočil te dni v neki gostilna v Črnomercu pri Zagrebu. V isti sobi je prenočil tudi neki Leopolfd Herman. Ko se je Tovarnik prebudil, Hermana ni bilo več v prenočišču. Ž njim pa je iaginila tudi Tovarnikova listnica, v kateri je imel 1600 Din., ter njegova žepna ura in delavska knjiga.
Velik požar v Žužemberku.
V	prijaznem selu Dragoševel »nad Metliko je ponoči izbruhnH požar, ki je up ep el i I celo selo. Hiše in hišiee, večinama s sia.mo krite. ?*> bite v ka-atikem česu vse v plannetiRi ter so pogorele do taJ s pohištvom in živežem vred. Gasilna aikcija je v*!ed pomanjkanja vode ost a? a brez uspeha.
Stavka profesorjev v Kragujevcu.
Profesorji žeroske gimnazije v Krtfgujeveu so stopili v stavko v znak protesta, ker se jim že od novembra lanskega leta aii izplača! lionoi-a'*-za nadure. Upravitelju zavoda so r7jjfl(vili.. da ne bodo ve«" predavali, dokler se vprašanje izplačila lionoranja ne reši povoljno za nje. Obenem so upravniku hzro-eili tozadevno spomenico, katero so ivxipisali vtsi profesorji.
Strahovit umor pri Osijeku.
Zvečer se je upravitelj zagreb-kega lesnega industrijalca Viktorja Franka v Normancih pri Osi jeku. Bandelier, v tovarniški kantini spri z nočnim čuvatjean. muslimanom Korlatovičem. ki ga je v jezi zaklal z nožem in pobegni! potem v gozd. kjer so ga orožniki aretirali.
Grozna nesreča v beograjski pivovarni.
V	beograjski pivovarni Bajloni se je pripetila gro<zna nesreča. Delavec Janko Jankovre, ki je bil zaposlen v pivovarni, se je odhajajoč iz tovarne, neprevidno priteižai tranr*misiji. Zagrabila so ga zob-časia kolesa, ki se vrte s silno brzino te ga. v pravom pomenu besede raztrgala na kose.
Kako se je nesreča prigodrla. se ni moglo ugotoviti, ker v kritičnem času ni bil nikdo v bližini navzoč.
Starka radi bede skočila v morje
V	Splitu se je pripetil te dni tragičen dogodek. Neka 63-letna žena. ki ima na periferiji mejata malo hišieo. je prišla v dolgove. Že v bližnjih dneh ji bo hišica na dražbi prodana. Ker si ni mojrla pomagati, se je vrgla v valove Jadranskega 10rja. Rešil pa jo je trgovski akademik Mitfenko Jurisič. Na pomoč ro prehiteli tudi drugi ljudje, iki so obupana starko odvedli nazaj v njeno borno hišico.
Samomor v duševni zmedenosti.
V	Pni javoru v Bosni se je pred leti naselil Denko Ivančev iz Galicije. Bil je .sprva priden in trezen. pozneje pa se je udal pijači in je sčasoma tudi duševno opešal. V zadnjem času je svojim znaneem začel pripovedovati, kako ga vsi sovražijo in preganjajo ter da -mu ležejo po življenj"- Pred kratkim je šed k izpovedi. naslednjega dne pa. so ga našli obešenega v svoji sobi.
Toča v Hercegovini.
V	hereegovdnskih okrajih Mo-star iu Ljubuški je raasajala te dni huda nevihta s točo, ki je napravila v vinogradih in tobačnrh nasadih mnogo škode. Tudi sadno drevje, ki je že ode ve telo, je precej trpelo.
Po&Jr v KumanovTL
Ponoči je v lekarni v Kirmatnc-vu izbrrrimi! požar, ki se je načrtoma «iril ter razen lekarne uničil še štiri trgovine. Škoda je velika. Lekarna in ena trgovina sta
1. maja:
Paris, Havre. 5. maja:
Aquitania, Cherbourg:; JYes. Harding:. Cherbourg, Bremen; Orca, Hamburg.
C. maja:
Westphalia, Hamburg; Muenehen, Bremen.
8. maja:
Olympic, Cherbourg.
12.	maja:
Berengarla, Cherbourg; !>e Crasse. Havre; George Washington, Cherbourg. Bremen.
13.	maja:
Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg. 15. maja:
Majestic, Cherbourg; France, Havre; Sierra Ventana. Bremen.
18. maja:
Columbus, Cherbourg, Bremen; Reliance. Cherbourg. Hamburg.
19.	maja:
Mauretania, Cherbourg; Prea. Roosevelt, Cherbourg. Bremen.
20.	maja:
Thuringia, Hamburg.	i
22. maja:
PARIS, HAVRE; SKUPNI 1ZL.ET. 25 maja:
Leviathan. Cherbourg. 26. maja: Leviathan, Cherbourg.
26.	maja:
Aquitania, Cherbourg; America, Cherbourg, Bremen.
27.	maja:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen; DeuUcManJ, Cherbourg, Hamburg.
29. maja:
Olympic, Cherbourg.
22. junija:
MARTHA WASHINGTON. TRST: SKUPNI IZLET.
6. julija:
PftESIDEXTE WILSON, drugi skupni izuet.
TRST;
Sleparski potomec cesarja Franca Jožefa pred sodiščem.
V Fran.k£nntiu je bil te dni obsojen mehanik He in rich Krinun Plaukeiuliui^ga v nenUškciu Ha»rzu na 4 mesece ječe. Slepar se je izdajal iza nezakonskega sina umorjenega habsburškega cesar je vi ča Rudolfa in je zahteval milijonov mark od banke v, Draždamih pod pretvezo, da je svoj čas to svoto deponiral cesar Franc Jožef. Krim.ni je imel pri sebi zanimive dokumente, s katerimi je skušal utemeljiti svoje zahteve. Na podlagi teli listin je raizvidno. da se je izdajal slepar navadno za grofa Ohamborda. Bil jc že večkrart predkaznovan, ker je, pro-sjrčil. kradel in ponarejal dokumente.
PRODA SE
rest a vran t in grocerija na dobro-i d oče ni prostorni. — 222 Patersor. Turnpike, North Bergen, N. J.
(3x 30,1,3)
HITRO GA HOČE IMETI
SAMO 6 DNI PREKO
s ogromnimi parni ki na olj*
FRANCE — 15. maja
PARIS 22. maja. Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega razreda s umivalniki ln tekočo voda *a I, 4 aH 6 oaeb. Francoska kuhinja ln pijaC*.
Sreoeh JRjie
19 8TATE ST..	NEW YORK
ali lokalni agentje.
-Mr. William Zihner, 623 Main Street, Monroe. Wis. pi3e:
"Prosim. t>oSljite mt še eno Skattjo vašega Bolgarskega Zeliščnega Čaja. To je najboljše zdravilo za vse želodčne bolezni, kar sem jih kdaj uporabljal. Priloženo dobite nakaznico za $1.25 za ».lnarski Zeliščni Čaj. Prosim, pošljite ca hitro "
Bolgarski Žel lični Čaj pomaga ljudem, ki bolehajo na želodcu, jetrih, ledicah. revmatizmu in krvnih boleznih.
Prodaja ga vaš lekarnar p« .15.-, 75c, $1.25. Popli-jto, če je moje .'me ua zavojčku. Šele tedaj je edini pristni Bolgarski Želifični Čaj.
Opomba: — če hočete imeti moj velik družinski zavoj, trajajoč za pet mesecev, pošljite $1.25. Naslovite name, H. H. von Schllek, 824 Locust Street. Pittsburgh.
POZOR KROJAČI IX ŠIVLJE V AMERIKI!
International Cutting Akademy. London, Pariz. Ljubljana.
K OH K.S POX I >EX<~' NI TEČAJI V 8LOVENSKEM JEZIKU ZA AMERIKO k Vsak krojač ali šivilja se more s tem tef-ajem potom pošte nauCiti najmodernejši amerikanski, angleški aJi francoski kroj po preizkušenem sistemu po » merah in modelih, s slovenski podukom in s slovenskimi knjigami. Modni žur-nall s priloženim slovenskim podukom. Informacije in vpise International Cutting Akademy, I.ondon, Pariz. Ljubljana. Od ministrstva za trg in obrt. kons. Krojm- šole F. Potočnik d.plom. v Angliji Izprašan profesor kroja. Ljubljana, Stari trg. 19. — 1.	— Adv t.
Pa.
— Advt.
iŠSž*^ . ,
h:	I*WM»njtouijei!bfli aMnmi.a neomatoo svdto.
& '	\	y	I«
V
SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR
za leto 1 926
Cena 50c g poštnino vred.
z naročilom pošljite znamke ali money order na:
"Glas Naroda"
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda**.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K»Iur je namenjen jmtovnii v stari kr.nj, je i>otrel>o, da je natančno iKHi'-en o potnih listih, iirt-Ija^i in drugih stvareh.
Pojasnila', ki Vam jili zamuremo dati vshtl naše dolgoletne izkušnje Vam hoilo gotovo v korist; tudi priporočamo vodno le prvovrstue parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
filusoin nove naselniške iH>stave ki je stopila v veljavo s 1. julijem. 1924, za morejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi de!j; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naseliliški komisar v Washington, I>. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku preti od letovanjem, ter
se posije prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredite.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dohiti soroduike, nli nvoj<-e iz starega kraja, naj nam prej niše za jnijasnila. Iz Jugoslavije 1k> pripuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1U24 naprej
vsako leto po G71 priseljencev.
Ameriški državljani pa zamore-jo dobiti sein žene in otroke do
IS. leta brez, da bi bili šteti v kvoto. Starlši In otroci od 18. do Iii. leta ameriških državljanov pa imajo prednost v kvoti. rišite i»o pojasnila.
Prodaja tno vozno liste za vse pro-
ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
FRANK SAKSER STATE BANK
«2 CORTLANDT ST., NEW YORK
Pozor rojaki!
V zalogi n
SVETO PISMO
, (•tare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Skrvenic Publishing Company 8S OorfbuaA Stmt	Few tork, Y.
S
& m
■if.