337 Dopisi. Y Gorici 12. okt. — V štev. 39. „Novic" od 25. septembra t. 1. sem bral prvo polovico svojega dopisa od 21. septembra, druge polovice pa ni bilo do sedaj še videti. Nočem preiskovati obisti ni vredništvu, ni tiskarnici — tiskarniške stvari so dandanašnji kočljive postale — marveč vdal sem se že osodi, in kdor hoče, naj ima moj duševni plod v onem dopisu za tak, ki mu je bolje, da ni zagledal belega dne. — Vsled zadnjih volitev za „Matičin" odbor se čutimo tudi tukaj nekako spehane, da-si je bila borba prav za prav le na eni strani, kajti na drugi smo opravili se staro zavestjo in zanesljivostjo domoljubni svoj posel. Ko poslednja borba med slovenskima strankama sploh — druzega dobrega vspeha ne bi imela, dobro je gotovo že to, da je gnjili mir nehal, da ste se stranki merili in da zdaj vsak, ki je bil vajen le črke naših časnikov brati, pa duh d njihovega in sploh tistih razmer, o kterih se javno in jasno ne da vsak hip govoriti, znabiti poznal ni, zdaj lahko dovolj natančno v6, pri čem je. Situacija nam je jasna zdaj vsem. — Dve stranki sem pred omenil, dva tabora imamo. „Starih" tabor se še vedno ponaša se staroslavno svojo zastavo (ki je tudi zastava največega domoljuba jugoslovanskega, vladike Stross-majer-ja, in tudi druzih neslovanskih federalistov v AvV striji) — zastavo namreč, na kteri se leskeče v"s e obsegajoče geslo: „Za vero, za dom, za cesarja". V „mla-dem" taboru dvigujejo drugo zastavo z napisom: „Za domovino, omiko in svobodo". Pod staro zastavo smo se 24 let borili — borili, ko še tistih, ki zdaj novo ban-dero razvijajo, na svetu bilo ni; pod staro zastavo smo vzrastli in postali, kar smo — narod, s kterim že vsaka avstrijska vlada računati mora. Nova zastava pa — kakošno poroštvo neki hrani v svojem napisu? Nikdar ne poj de narod za njo, dokler bo videl, da ste iz napisa iztrgali, kar je narodnosti slovenski bistveno in narodu našemu najdraže. To so spoznali že menda ne-kteri „Slovenci" pri nas, in veseli me, da smem to kon-statovati. V slovenskem listu goriškem štev. I. (naša slovenska politična časnika imenujejo nekteri tako, po številkah) smo čitali te dni neko ,,poslano", v kterem se povdarja med drugim potrebnost katoliško-narodnega časnika z geslom: „za vero, domovino in omiko". To bi bila tedaj že tretja zastava!! Podpisal je ono „po-slano" „en duhovnik", ki se zagovarja, zakaj so on in njegovi volili za „Matična" dva kandidata „Noviška", druge pa „Narodove". Kaj je Slovencu „cesar", to vsi vemo iz rekov priprostih naših ljudi: „služiti cesarju", cesar, plačuje", „to je cesarsko" itd. „Cesar" je Slovencu oseba, Njegovo Veličanstvo, in država. Država naša pa je čare vina Avstrija. Jez menim *\ toraj, da nimamo vzroka, ogibati se „cesarja", ktereinu bodimo marveč vsi udani, niti izklepati se iz države, v kteri smo. Napačno ustavo , slaba ministerstva — ta jarem skušajmo po postavni poti otresti, da pridemo do zaželene nam ustave, do vsem narodom primernega federalizma. — Staro, edino pravo staro zastavo zdaj više nego kedaj poprej povzdignimo! Le v njenem napisu in geslu je sloga in moč. — Se marsikaj bi vedel o tukajšnjih slovenskih razmerah povedati, pa ni še vsa zrelo za javnost. Homatije v našem mestnem starešinstvu, o kterih sem „Nov." že večkrat pisal, zadobijo na zadnje prav zgodovinsko pomenljivost; zmešnjava je prikipela že skor do vrhunca. Po zaupljivi seji je bila 30. septembra t. 1. čez mesec in dan zopet ena javna seja, v kteri je predsedoval prvi podžupan M. Slo je za to, kaj bi bilo storiti vsled razpisa ministerskega v zadevi starešinstvenega rekurza zastran 2 volitev tretje vol. skupščine, kteri razpis zahteva dokazov, da ste bili vo-litvi resnično nepravilni, toraj po pravici ovrženi. P a j e r je nasvetoval, da naj se rekurz nazaj vzame, Deperis pa, da ne, da naj se zahteva koneČne rešitve „in me-rito". Z 10 glasovi proti 9 je obveljal Deperisov predlog. Ker je hotela večina tudi že napovedati dan seje za volitev novega župana še pred rešenj3m rekurza, je Pajer se svojimi privrženci ubežal, da ostali zborniki niso bili več zmožni sklepati. Od tistihmal ni mogoče več spraviti vseh starešin v sejo. Mesto je že več mesecev brez prave vlade in manjšina dolži večino vseh krivic, večina pa manjšino. Podžupana nočeta poslovati (eden nju je M., ki je o zadnjih volitvah ostal na cedilu); župan Claricini pa je še vedno — župan po imenu in plači, ktero poteguje; na cesarjev god je zastopal tudi mesto pri maši, opravil županskih pa ne opravlja, v seje ne hodi. Cas njegovega županovanja je po pravilih najpozneje 24. avgusta potekel; starešina pa tudi ni, ker ni bil o zadnjih volitvah več izvoljen. So vam li to nerednosti! Poslednjič so vzeli volilci 3. skupščine sami nit v roke in bodo skušali spraviti zgubljene mestne očete iz labirinta. Podpisalo je čez 400 volilcev 338 prošnjo na ministerstvo, v kteri prosijo za urno rešenje rekurza oziroma za potrjenje njih izvoljencev. Tudi manjšina starešinstva ali Pajerjeva stranka je poslala spomenico na Dunaj, v kteri neki razklada prave vzroke vseh homatij. Na kar se umetna večina v starešinstvu opira, je to, da ona je volitvi ovrgla (da si ne more dokazati , zakaj) in da vlada nima pravice , vtikati se v to zadevo in žaliti stareŠinstveno avtonomijo. Slišimo, da vlada ne mara starešinstva razpustiti, ampak da brž ko ne v starešinstvu z večino ovrženi volitvi potrdi. Potle pa nastanejo spet druge homatije. Sedanja večina se spremeni v manjšino in ta bo znabiti prav tako nagajala, kakor zdaj Pajerjeva manjšina. Citali ste gotovo , da je došel v Gorico nek mini-stersk odpis, v kterem so dunajski državni zdravniki tukajšnjim šolskim oblastnijam potipali žilo, da bi zvedeli: ali so zmožne vpeljati nemščino v ljudske šole po deželi, češ, da če ne, se nemški gimnazij in nemška realka ne vjemata z laško ali slovensko ljudsko šolo. In vendar trdite, da ljudska šola je „Selbstzweck" in da se nima ozirati na srednjo šolo. No, no, to že davno vemo, da prej ali pozneje speljete sami sebe „ad absurdum", ljubi naši postavo- in ukazodajci. Sicer pa, kje je pisano, da srednja naša šola mora biti nemška? Ker grč voditelj tukajšnjega svilorejskega poskuše-vališča, prof. Haberlandt, v Beč, neha menda izhajati njegov nemško-ital. list „Seidenbauzeitung", znabiti tudi poskuševališče samo; slišati pa je, da oživi zopet „Gorzer Zeitung" (če jej ne dad6 primerniše ime „G. Tagblatt"). Vrednik bo nek Teodor Schifferer. Trst 13. okt. — Po shodu treh cesarjev v Berolinu je začel v Avstriji še nekako bolj mrzel veter pihati. Podoba je, da se pogovor Bizmarka z Andrassy-om ni sukal le o veselicah tridnevnih. Že tudi v Primorje je neki došlo skrivno povelje, če le mogoče, šole kakor koli ponemčiti. V Trstu pa izpeljati to stvar, bode jako čudno, kajti laške in slovenske stranke bodo pokazale, da tla na obalih Adrije niso ugodna za ta manever. — Ustavaško društvo, ktero je že na veliki boben tolklo, predno je bilo ustanovljeno, je o sv. Jakobu zmrznilo brez dedšine, in tako nima vlada tu nikogar druzega na svoji strani kakor kopico uradnikov. — Močno nas je drnilo, ko smo čitali v časnikih, kakošne baze ljudi je vlada v Ljubljani za šolske nadzornike Slovencem vsilila. „Brencelj", kedar pride iz Zabjeka, bode imel mnogo gradiva za ljubljenca svojega „Piskra". Ce „Triesterica" naša učitelje kranjske straši ž njim, se pač spominjamo pregovora, da „strah je v sredi votel, okoli in okoli ga pa nič ni. — Koze, ktere pri nas že Čez leto in dan razsajajo , se vedno bolj razširjajo; dan na dan zboli čez 20 ljudi, za ktere se izve; mnogo jih je pa, kteri bolezen skrivajo toliko časa, dokler se da.' Od 1. oktobra 1871. 1. do danes je zbolelo 4017 ljudi, in umrlo jih 7H8. — V naši okolici je bila trgatev letošnje leto prav slaba; ni se vina pridelalo tretji del od lani. Vino okoličansko veljd na mestu brez daca 20 gld. čeber; tako drago ni bilo še nikdar, kar ljudje pomnijo. - Tudi iz bližnje Is trije dohajajo slabe novice o vinski trgatvi; edina Dalmacija bo morala nas kakor letos s tisoč in tisoč čebri previditi, in že hodijo kupci v Dalmacijo, da se preskrbi do časa z dobrim blagom. - Železnica Skedensko-Loška je dolgo Časa počivala; zdaj se je že zopet začelo o njej govoriti ; nadjamo se, da važna stvar ne bo več zaspala. Kupčija v Trstu neizmerno raste od leta do leta, in vendar imamo vedno le drago južno železnico, s ktero si Rothschild svoje žepe „flikaa, med tem ko Avstrija na sušici hira. Lontersčan. Iz Vatovlj na Kranj sko-primorski meji 11. okt. J. V. Čudno je res letošnje leto, posebno zarad vremena, le- tine in bolezni. Sedaj se je dokončala benuima skoraj po vseh vinskih krajih na Slovenskem , pa žalostno je čuti gias, da povsod bo le malo vina; tako tudi pri nas, da ne vemo, ker sadja in vina ni, s čem se bodo davki poravnavali, ki jih še zastalih imamo preveč. Druga nadloga bile so pri nas koze, ki zdaj tudi po naših Brkinskih občenah posebno v naši vasi hudo razsajajo, po druzih občinah so že ponehale. Al tudi mar-siktero živince zboleva sem ter tje na parkljih in v gobcu. Bog daj kmalu bolje! Laško na Stajarskein 7. okt. - Včeraj so prečastiti gosp. Anton Žuža, častni kanonik in že čez 2*5 let dekan naš, drugo sv. novo mašo peli. Od blizo in daleč je privrelo toliko ljudstva, da je cerkev bila pretesna. Za cerkev in šolo mnogozasluženi starček je tako priljubljen narodu slovenskemu na Stajarskem, da vsa srca so se ta slovesni dan strinjala v molitvi: naj mili Bog visokočastitega gospoda ohrani že mnogo mnogo let zdravega in krepkega! Iz Ljll 1)1 Jane. — Strahovito raste greben ustavover-cem! „Tagblatta ene dni tako pometa z vsem, kar je narodno in versko, kakor da bi B i s m a r k bil že „ante portas". Počasi, gospoda! Pšenica vam zdaj res cvete; al — klas bode vzela rija. „Prevzetnost hodi pred padcem" je starodaven pregovor, ki še nikdar ni na laži ostal. Ce je Avstrija preživela Giskrov regiment, preživela bode tudi Auerspergov. In že se od daljeČ bliska! Kakor od Saturna pravljica pripoveduje, da sam svoje otroke žre, tako se bodo nemški ustavo verni liberalci sami sebe požrli. Ze so začeli hudo se gristi v delegaciji v Peštu, ko je 24 tacih mož z Giskro in Herbstom na čelu s zagrizeno srditostjo skušalo podreti glavni ministerski predlog o vojaških stroških. Al padli so. Togota Giskrova in Herbstova pa ne bode ostala v Peštu, ampak iz delegacije Peštanske pride v državni zbor dunajski, in že — kakor dunajski usta-voverni „Tagblatt" danes piše — ministerstva predsednik Auersperg solze toči o svoji nezvesti ustavoverski stranki, da ga je hotela pokopati, in jej žuga, da se bode od nje ločilo in se v konservativno mini-sterstvo prestrojilo. Eazpor med ustavaki je tedaj očiten. Tudi pripoveduje stara „Presse", da presvitK cesar, ko je 13. dne t. m. delegate v Peštu na kosilo povabil, je mnogo govoril s federalisti, z našim dr. Poklukarjem in drugim^ Giskri in Herbstu je pri-vošil le malo besedi. — Kako in kdaj pa se predruga-Čijo nestrpljive in neravne sedanje razmere v Avstriji, to, se ve da se ne da do pičice zdaj že povedati; al gotovo je to, da veliki konflikt z ministerstvom v Peštu in adresna debata v Ogerski zbornici (osodepolni govor veljavnega barona Sennyey-a, ki je grozno potrl Deakovce) sta znamenje, da niti v Cis- niti v Transiaj-taniji ne more dolgo več ostati gnjili stan sedanjosti in da Habsburška monarhija mora otresti jarm germanizma in magjarizma ter pravična postati vsem narodom, kajti le potem se svoboda vrne na mesto absolutizma nemškega in magjarskega sedanjega. Zato počasi, gospoda ! Se bo jutri dan. In to nas navdaja s pogumom, da nas vaša oholost ne straši. — [Novega dež. glavarja) imamo. Vitez dr. Kal-tenegger, c. k. finančni prokurator je imenovan. Da bode proti običaju parlamentarnemu, vzet iz manjšine deželnega zbora, tega smo že vajeni, — da zna le malo slovenski, tudi to je dozdaj večidel že tako bilo; da ni domačin, nam je vendar ljubši kakor marsikak renegat in to temveč, ker je bistrega uma, obile vednosti in mirne krvi; — al da ministerstvo, ktero pri vsaki drugi besedi ustavo in ustavovernost po-vdarja, je proti jasnemu §§. 4. in 31. deželne naše ustave nasvetovati moglo koga, o kterem deželni zbor 339 dozdaj ni še odločil, ali bode za poslanca sprejet ali ne, to pa zopet kaže, kaj je — ustava v Avstriji. Zato vsaj prosimo, nikar nam zmirom ne trobite o ustavi! — V pondeljek je c. k. deželni gospod predsednik grofAuersperg novega gosp. deželnega glavarja pripeljal v bureau deželnega odbora in ga gosp. deželnim odbornikom predstavil. Na ogovor njegov je odgovoril dr. Jan. Bleiweis, dozdaj voditelj deželnega od-borstva. Potem se je podal v svojo novo stanovanje, kjer je deželni odbornik gosp. Dežman, kot direktor odborne pisarne, mu predstavil deželne uradnike. Tako ie bilo, ne pa narobe, kakor „Laibacherica" in ,, Tag-blatt" breztaktno poročata, da je c. kr. deželni predsednik deželne odbornike predstavil dež. glavarju. Mar „Laibacherica" misli, da so deželni odborniki podložni deželnemu glavarju kakor uradniki kakemu financdirek-torju? Take burke, kakor jih uganjata sedaj „Laib." in „Tagbl.", presegajo celo birokratično prismojenost. — (V seji deželnega odbora 11. oktobra) se je sklenilo, da se izvolitev g. dr. Mrhala, vodje Ljubljanske realke, v deželni šolski svet naznani s posebnim poročilom deželnemu zboru, ker se je ta izvolitev zgodila proti jasni določbi §. 35. od presvitlega cesarja 25. fe-bruarija 1870. leta potrjene deželne postave o šolskem nadzorstvu, namreč brez zaslišanja in nasveta deželnega odbora. — Službo uradnega sluge pri deželni pomočni pisarni je deželni odbor podelil Janezu Robidi, služabniku v deželni bolnišnici, službo uradnega sluge pri vodstvu in upravništvu dež. bolnišnice pa Mihu Jerali. — {Iz zadnje seje deželnega šolskega sveta), v ktero je prvikrat prišel novoimenovani ud dr. Mrhal, se je med drugim sklenilo, da deželni šolski svet minister-stvu priporoča, da že dolgo zavleČena šola v D o v s k e m, ki se ima zidati, naj dobi 2000 gld. patronove podpore, Šola v Mehovem, kjer se iz mežnarije ima šola napraviti, pa 1000 gold.; učitelju v Horjulu se je dovolil sedanji donesek s 27 gold. iz normalnega šolskega zaklada; zidanju šole v Spitaliču se je dovolilo toliko odloga, da bode farovž zidan; tudi napravi javne šole v Motniku se je dovolil odlog. - Ker so iz obravnav seje 19. sept., ki v 235. listu „Laib. Ztg." niso popolnoma natisnjene, ^liberalci" raznesli cel6 po telegramih novico, da je c. k. deželni predsednik grof Auersperg grajal dr. J. Bleiweisa, da je s Praprotnikom šel Lesjaka in Gariboldi-a „inspicirat", treba, da drugi pot „Novice" prinesd celo obravnavo od konca do kraja. — Kakor blisk je šla te dni govorica od ust do ust, da svetli naš knezoškof dr. Vidmer odstopijo. Mi smo v stanu, iz zanesljivega vira povedati, da se to sedaj — gotovo na veselje dežele naše — ne bode zgodilo. Res je, da mnoge zopernosti sedanjega časa so gospoda knezoškofa nagnile, sv. Očeta prositi, naj jim odvzamejo butaro višega duhovnega pastirstva in jim naslednika izvolijo, in da v soboto jim je res došlo papeževo pismo iz Rima, ktero pa k gospodu knezoškofu ne govori kakor k odstopivsemu višemu pastirju ljubljanske škofije, ampak jim popolnoma na prosto voljo pušča, kar da hočejo storiti. In ostali bodo še na svojem mestu in se z Božjo pomočjo žrtovali visocemu svojemu poklicu v razburjenih časih brez verske žre. — (»Slov. Narodu" naša zadnja beseda.) Da resnica oči kolje, to v vsaki vrsti kaže odgovor „Slov. Naroda" v 115. listu na naša razjasnila volitvene borbe za Matičin odbor. Če se „Slov. Nar." zadovoljnega dela z izidom volitev v Matični odbor, posnema vendar preočitno lesico pod grozdom; zato o tem in mnozih druzih marinah mrdjelicah onega članka ne zgubimo besede več. Le enemu izreku moramo bistro v oko pogledati, in ta je, da „Slov. Narod" pravi, da se „on nerad v prepir spušča". — Kako, da si je upal „Slov. Nar." te besede v svet poslati! Ali so patroni „Slov. Nar." tako medlega spomina, da ne vedo, da so „Novice" dolgo dolgo molčale na vse napade, ki so jih doživele one same kot najhuji trn „Narodovcem", državni poslanci kranjski, posebno dr. Toman, Svetec in drugi. Marsikako grenko so morale slišati od rajnega dr. Tomana zato , da niso odgovarjale „Narodu". Vkljub temu so se vseskozi stanovitno držale svojega načela in molčale, nadjaje se, da vendar se bode našel kak štajarsk rodoljub in deležnik „Nar.", ki bode Mariborskemu listu, zmirom od najetih Kranjcev vredovanemu, oči odprl, da Slovenci imamo že druzih nas sramotivnih časnikov dovolj, in naj zato mir bode med domačimi ali naj vsaj neha osebno razžaljevanje. Obrnili so se cel6 nekteri tukajšnji rodoljubi osebno na svoje prijatelje na Štajarskem, naj skusijo ustaviti „Tagblattovsko" počenjanje „Narodovo". Al „non possumus" — je bil odgovor cel6 takrat, ko je Matičin odbor o svoji zadevi poslal vredništvu razjasnilo neke laži, ki jo je prinesel „Slov. Nar." Ker je tedaj leto na leto „Slov. Nar." sistematično in prav nesramno napadal one rodoljube, ki v svojem geslu namesti „omike in svobode" imajo „vero in cesarja", je konečno potrpežljivost zapustila „Novice" in začele so odbijati napade, kajti marsikdo je že potrpežljivost tolmačil za boječnost. Borba pa je prikipela o „Nar. tiskarnici" do take jasnosti, da „Novice" zdaj morejo in morajo zopet vstopiti se na svoje prvo stališče in — molčati o vsem, kar bo pisaril „Slov. Narod" prihodnje. Zdaj vemo mi in ves slovenski svet z nami, pri čem da smo. Da pa bralcenl svojim djansko dokažerao, da je res, da so „Novice" s Stojičnim miroljubjem se ogibale prepira s slovenskimi časniki in na stran devale take njim poslane članke, ki so grajali „Narodovo" razuzdanost , natisnemo danes en tak članek, ki smo ga takrat na stran djali, in povemo , da ga je spisal eden naj odličnejših mož, kakor „Slov. Nar." pravi, takrat ves naš, zdaj pa vskok v tabor stranke „Na-rodove". Tako gotovo pa, kakor v zadnjih „Novicah" uni „iz ZavČa", je ta od besede do besede pisan. Glasi se tako-le: Novi časniki — novi prepiri. Veselili smo se ugledavši prvo številko novega časnika „Slov. Narod", da smo dobili enega delavca več na polji slovenskega časništva. Posebno nas je veselilo, ko smo brali njegov program, da tudi on spoznava, da se Slovenci moramo uda ti sedanji državni osnovi. Tega spoznanja smo se zato veselili, ker smo si mislili: no, hvala Bogu! zdaj bo enkrat konec prepira po časnikih. ^Slovenski Narod" in slovenski državni poslanci so enkrat soglasni! Zakaj tudi oni imajo tisti program. Ali kako smo se že zavzeli, ko dobimo 4. in 5. list „Slov. Naroda" v roke, in beremo v njem nove napade na državne poslance. Za boga! smo si mislili, ali gosp« Anton Tomšič sam ni razumel svojega programa, ali ga je do 4. lista že čisto pozabil, ali je hotel naročnike le slepiti? Spet očita prav surovo državnim poslancem, zakaj v državnem zboru sed6. Kako je vendar to, g. Tomšič! da Vi smete spoznati in očitno izreči, da se Slovenci novi ustavi moramo udati, a državni po-slanci bi tega spoznati ne smeli. Kaj imate Vi sami pri-vilegijo pametni biti in pravo spoznati, a drugi bi morali norci biti? —- Potem pravite v svojem programu: „Druzega nam ne ostane, kakor da se poslužujemo vseh postavnih sredstev, da se sedanja državna osnova spremeni po ustavni poti". — In Vi p s u-j e t e državne poslance, da v zboru sed6! Ali biti v državnem zboru ni postavno sredstvo? Ali ni to ustavna pot? Za božjo voljo! ali se Vam blodi, ka-li? Dalje pišete, da kaj je na tem ležeče, če tudi v kranjskem deželnem zboru in odboru večino zgubimo. — Kaj tako? Ali smo se zato toliko poganjali, da nasprotnike ven izrinemo, da jim pojdemo zdaj sami vrata spet nazaj odpirat? Ali so volitve šala? Ali smo slepi za britke skušnje na Češkem, Moravskem in Hrvaškem? To je vendar čudno. Po celem svetu, koder imajo ustavno življenje, je vsaki stranki prva in poglavna skrb, da v zastopih večino dobi; a Vi pravite, nam ni na tem nič ležeče. Ali niste Vi v politiki otrok? Vi in več Vaših vrstnikov gledate le na Čehe, ne na Slovence; Vaše misli so tiste, kar v „Politiki" berete. Domačih ljudi poslušati nečete; in Čehov ne razumete! Ali ne veste, da so Čehi Beustu najbolj gorki ravno zato, ker njega krive, da so v deželnem zboru večino zgubili? Vi pa pravite, nam je to vse^eno. Ali se to ne pravi, da Vi le od zunaj posnemate Čehe, s Šilerjem govoreč: ,,kako hrkajo in pljujejo", a njih misli so Vam nerazumljive? Kar velja tukaj gosp. Tomšiču, velja tudi Primorce vim" vrednikom. V svoji 7. številki (12. t. m.) piše „Primorec" zastran „Slov. Naroda": „Ves njegov program je tudi vselej bil naš program". In vendar v kterem svojem listu ni psoval, kar je koli mogel, kranjskih poslancev in druzih naših rodoljubov? Ali to ne spričuje, da ali poslancev ne razume, ali Tomšičevega programa, ali pa samega sebe ne, da sam ne v6, kaj hoče. Pa taki možje bodo nas politike učili? In take politiške časnike naj bi mi še podpirali? Ali ni škoda za drag čas, in za vsak krajcar, ki se na-nje potroši? Le še eno željo imam do naše mladine, da bi enkrat spregledala in jela resno premišljati naše domače okoliščine; da bi se ne dala slepariti od nekih nepremišljenih, nesramnih, prevzetnih širo-koustnežev, ki kar se politike tiče, nič ne ved6 in sami nič ne mislijo; ki le s tujimi frazami ropotajo in izpod krinke rodoljubja svoj sebični žolč na poštene domorodce bljujejo. Ali so stareji slovenski rodoljubi, ki so se morali z drugačnimi težavami in stiskami boriti, nego so zdaj, s tem spravili slovensko reč kvišku, in vzdignili jo na sedanjo stopinjo, da so se nemilo eden druzega trgali, osebno se med seboj napadali, nespodobno zmerjali, opravljali in eden druzega izpodkopavali? Mi imamo tujih nasprotnikov dosti. Ce je kdo za kaj: Naj dela za narod! „Hic Rhodus!" — — Tako je takrat pisal „nepristranski" rodoljub, ki zdaj v isti rog trobi, kterega, čeravno se razmere niso prav nič premenile, je vtem spisu tako hudo razbijal!! — Mi smo takrat, ogibaj e se vsacemu prepiru, ta spis in druge take „ad acta" djali. Danes smo ga dali natisniti najbolj zato, da „Slov. Nar." kažemo , da prepir in razpor je od nekdaj bil njegov element. Se ve, da le list takega duha se drzne reči: „da se nerad spušča v prepir!" Kakor takrat, tako se spet v prihodnje ne bodemo menili za-nj. „Novicam" ni treba od škandala živeti. — Gosp. Solmajer se je po naročilu družbe kmetijske podal na Koroško kupit Belanskih bikov za razdelitev v naši deželi. Al tudi tam je bolezen na gobcu in parkljih, in zato se je odložilo nakupovanje živine do zdravega časa. 340 — Gosp. Franjo Drenik ostane kakor je bil do sedaj, glavni opravnik „Peštanske zavarovalne družbe"* S tem se popravi unidanje poročilo v „Novicah". — (Dražba Sufolskih preŠicev) je v soboto 19. dne tega meseca. S tem popravimo tiskarni pogrešek zadrega »Oglasnika", kjer je namesti 19. dan stalo 23. — (Priporočilu črnega krompirja in zlahnih hrusek) dodamo to, da kdor to ali uno želi, naj se obrne do gosp. Ignacija Alojzija Jelovšeka na Vrhniko, ker sta dva gospoda Ignacija Jelovšeka, da ni pomote. — (Konecletne preskusnje v podkovijski in živino-zdravniški soli) se začn6 21. dne t. m. in končajo 24. dne t. m.