'3 st. 2J0 Lfublfana, sreda 13* oktobra 1943 Uprav ništvo: I.juhljana, Puccinijeva ulica 5. TeMon št. M-22, 31-2i. 31-24 ln;cr rni ortd:.rek: Ljubljana. Puccinijeva ulica > — Telefon št. 31- Jo 31-26 Podruž.iica V\mo mesto: Ljubljanska cesta 42 Račun za ljubljansko pokrajino pri poštno-cefcov zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 Izhaja vsak dar cazcn ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—v la inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.90. Uredništvo: Ljubljani, Puccinijeva ulica štev. 5. telefon ker. 31-22, 31-23. 31-24. Rokopisi te ne vračajo. Gwjeis erneut iiberall abgewiesen Erfalgreiche Gegsnangriffe an mehrcren Stellen — Oertliche An-grifie des Feindes im Mittelabschnitt der siiditalienischen Front — Oberstleutnant Philipp, Trager de s Eichenlaubs mit Schwertern, im Luftkampi gefallen Aus dem Fiihrerhauptquartier, 12. Okt. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Zvvischen Asotvschem Meer und Sapo-ro.chjp hat die VVucht der feindlichen An. griffe infolge der am Vortage erlittenien hohcn Verluste naehgelassen. Die Sowjets \vurden erneut iiberall abgevvHesen. Auch an den iibrigen Abschnitten der Ost front, vor allem am mittieren Dnjepr, an a nord del Mare d'Asov si h particolar-mente distinta la 13a Divisione corazzata sotfco il comando del colonnello Hauser. Al fronte in Ifcalia meridionale fl nemico sferrava soltanto nel medio settore al-cuni attacchi locali. Una breccia tempora-nea fu epurata in contracolpo. Al rimanen_ te fronte i gruppi nemici di combattimen-to tastavano in avanti mentre aumentava 1'attivita di artiglieria contro le nostre avanguardie di bataglia. Nel mare del Dodecaneso Ia Luftvvaffe ha affondato un' unita d guerra nemica e sganciato bombe con buon successo su un oaposaldo insulare dell'awersario. n Commodoro di un stormo di caccia, il tenente colonnello Hans Philipp, decorato della foglia di quercia con spade alla cro-ce di cavaliere della croce di ferro, si im-molo in combattimento aereo, La Luftvvaffe con lui, vit to ri os o in 206 duelli aerei, perde uno degli eccellentissimi cacciatori d'aria e comandanti di gruppo. Lakota in Izgredi v Bengaliji Bangkok. 12. ckt. DNB. Poročila .z Benga-15 je pravijo, da se z naraščajočim gladom širijo v tej pokrajini tudi politični nemiri. Guvernerjev namestnik v tej pokrajini sir Thoroas Rutheford ie v nekem radijskem nagovoru iz Deih-ija odkrito priznal, da trgovci z živili v Bengaliji vladnih naredb po večini sploh več ne upoštevajo in da se kmetje branijo prodajati svoje pridelke vladi. Namestnik guvernerja se je nato obrnil na vse organizacije v bengalski pokrajini s pozivom, naj za sedaj opuste medsebojne prepire ter se naj posvetijo delu za pd>ijanie gladu. Vlada je sicer napravila v svoji prehrambeni politiki marsikako« napako, kakor pa stvar: sedaj stoje, je vsekakor naj-boije, da se neha vsaka opozicija proti vladi, ker bi le še poslabšala položaj. Po nadaljnjih poročilih bodo v bodoče britanske oblasti obesile vse Indijce, ki bodo za-sačeni pr ropanju živilskih skladišč. Podobna naredba je sedaj že izšla in njena utemeljitev se glasi, aa so tatvine in ropi živil v pokrajinah. prizadetih po gladu, na dnevnem redu. V zvezi s tem tudi javljajo, da so zadnje čase gladujoči domačini često poskušali krastj živila iz tovornih vlakov ter iz vladnih žitnih skla' dišč, da se rešijo smrti od gladu. London, 11. okt. R. Reuter javlja iz Indije, da ni nobenega upanja, da bi se zboljšal položaj v Bengaliji, ki je zaradi lakote obupen. List »Staatesman« piše: 60 milijonov Indijcev živi v strašnem gospodarskem močvirju. Lakota v vzhudncafriških in arabskih pokrajinah Kairo, 12. okt R. Iz Eritreje in Somalije poročajo o velikem pomanjkanju živil. Tudi v arabskih pokrajinah vlada lakota. Te dežele so pod angleško oblastjo. Sovjetski napad! odbiti povsod Uspešni protinapadi na mnogih krajih — Krajevni napadi sovražnika v srednjem odseku južnoitalijanskega bojišča — Podpolkovnik Philipp, nosilec hrastovih listov z meči, padel v letalskem boju Angleška rffdha o najnovejših zaveznikih London, 12. okt. R. O značaju Badoglijevih Italijanov poroča angleška poročevalska služba: Pristaši Badogliia so nezanesljivi elementi. Njihovo zadržanje ne izvira iz plemenitih nagibov, nego stremi samo za trenutnimi ugodnostmi. Odpor proti Angležem v Palestini Jeruzalem. 11. okt. R. Na angleški vojaški konferenci je bilo sklenjeno, da bodo v Palestini še dalje ostali močni oddelki angleške vojske. Vedno se ponavljajoči krvavi spopadi med Arabci in Židi so Pa-l<3stino spremenili v glavno središče vseh nemirov na Bližnjem vzhodu, tako ve povedati neka angleška vest. Obvezno delo za Žide v Rumuniji Bukarešta, 11. okt. R. V Rumuniji so bili pozvani vsi Zidje letnika 1926, naj se takoj prijavijo za obvezno delo. Starejši Zid je so bili že prej pritegnjeni k javnim delom. Sedaj bodo pritegnjeni tudi oni Židje, ki so bib doslej oproščeni obvezne vojaške službe. ' ~ »ti Ameriška tolažba židnm Bern, 12 okt. DNB. Podpredsednik Zedinjenih držav Wallace je po radiu naslovil bodril-no poslanico Židom, ki služijo v ameriški vojski. Lažnivost anglosaškega tiska London, 11. okt. R. Poročila angleškega tiska so zgrajena na lažeh, ugotavlja neka angleška revija, ki piše, da v angleškem tisku prakt'čno nihče ne išče resn ee. čim bolj kričeča je kaka laž, tem bolj cinično jo vržejo v javnost. Lizbona, 11. okt R. Podpre Isednik Zedinjenih držav se je v nekem razgovoru z novinarji v Los Angelesu izjavil proti lažnemu poročanju ameriškega tiska. Poročila ameriških listov je označil za olep-šavanje v rožnatih barvah. Da tudi objave ameriške vlade same niso nič drugega kakor sladkanje grenkih pilul, kakor pravijo ameriški vojaki, tega ameriški podpredsednik seveda ni omenil. Buenos Aires, 11. okt. R. V severnoameriški javnosti prevladuje mnenje, aa prebival" stvo z uradne strani ni dovolj točno in tehnično poučeno o vojnem položaju. Združenje severnoameriškega tiska se je postavilo na stališče najstrožje kritike in očita propagandnemu ministni. da ni ko*, svoji nalogi Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 12. okt. D. N. B. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Med Azovskim morjem in Zaporožjem je popustila teža sovražnih napadov vsled velikih izgub prejšnjega dne. Sovjetske čete so bile ponovilo povsod odbite. Tudi v ostalih odsekih vzhodnega bojišča, zlasti ob srednjem Dnjepru, ob izlivu Pripjeta, na področjih južno od Gomla in južnozapadno od Velikih Luk so se ponesrečili sovražni napadi. V hudih bojih so naše čete, trajno podprte od letalstva, na mnogih krajih prešle v uspešne protinapade. V bojih zadnjih tednov se je severno od Azovskega morja posebno odlikovala 13. srednje nemška oklopna divizija pod vodstvom polkovnika Hauserja. Na .južnem italijanskem bojišču .je sovražnik izvedel le v srednjem odseku nekaj krajevnih napadov. Začasno uspeh vdor je bil s protinapadom očiščen. Na ostalem bojišču so pri naraščajočem delovanju topništva poizkušali sovražni oddelki priti v stik z našimi prednjimi stražami. Na morju pri Dodekanezn je potopilo letalstvo neko sovražno bojno ladjo in bombardiralo z dobrim uspehom sovražnikova otoška oporišča. Komodor neke letalske jate, podpolkovnik Hans Philipp, nosilec hrastovih 1'stov 7. meči k viteškemu križcu železnega križa, je v letalskem boju junaško padel. Z njim izgublja nemško letalstvo enega svojih najvidnejših lovcev in poveljnikov, ki je dosegel 206 letalskih zmag. 231 anglosaških letal sestreljenih v treh dneh Berlin. 12. okt. R Nemške protiletalske sile so sestrelile po včerajšnjem poročilu vrhovnega peveljništva 52 letal iz močnega oddelka terorističnih bombnikov, ki so predvčerajšnjim popoldne prileteli nad severnozapad-nc nemško ozemlje. Nadaljnja sovražna letala so bila hudo poškodovana v koncentričnem obrambnem ognju, zlasti protiletalskega topništva. Izmed teh letal jih je veliko število padlo v valove Severnega morja ali pa so se razbila ob pristanku na angleških tleh. Pred obalo Vzhodnega morja so se nudile tudi pri tej priliki v višini več tisoč metrov pod nebom mogočne slike strahovitih letalskih bojev. Nad nizozemskim in vvestfalskim ozemljem so se vedno znova opazila številna sovražna letala, ki so zavita v oblake dima brez vodstva padala goreča v globino. Marsikateri izmed teh ameriških bombnikov je bil zadet tako nepričakovano. da ietalci niti niso utegnili sprostiti tovora bomb, temveč so skupno z njim strmoglavili na zemljo. Ti stroj: so se na tleh zoro bili s še posebno hudimi eksplozijami. Za formacijami zaostali obstreljeni bombniki so bili neprestano ped ognjem naših lovcev, ki so jih. čeprav sami deloma poškodovan' ali ranjeni, zasledovali do zadnjega. Izgube \vestfalskcga prebivalstva, zlasti pa škoda v Miinftru. so znatne, bile pa bi še hujše, če bi ne bili naši lovci razkropili valove sovražnih letal že pn naletu in jim tako onemogočili nameravano osredotočeno bombardiranje v večjem obsegu. V primeri s sovražnimi izgubami so lastne izgube neznatne. Zadnje poročilo nemškega vrhovnega po-veljništva je navedlo, da je bilo v zadnjih treh dneh sestreljenih nad nemškim državnim ozemljem 208 angleških ameriških letal. Ta številka se mora še dopolniti z izgubami, ki 60 jih Angleži in Američani v letalstvu utrpeli na drugih frontah, zlasti pa v Sredozemlju. Če se upoštevajo še te izgube, potem so Anglosasi v zadnjih treh dnevih izgubili 231 letal, po večini najmodernejših štirimotornih bombnikov. Ta izguba pomeni, izražena v številkah letalskih posadk, da so Angleži in Američani v treh dnevih izgubili okroglo 2200 mož ali povprečno nad 700 letalcev na dan. Odlikovanje dr. Sauerbrucha Berlin. 12. okt. R. Fiihrer je odlikoval z viteškim križcem zaslužnega križca za civilne zasluge v vojni z meči generalnega zdravnika prof. dr. Sauerbrucha. Anglosaško barbarstvo Milan. 12. okt. R. Begunci 6 Sicilije in iz južne Italije poročajo da so Anglo-američani izropali cerkve palače m muzeje. Prebivalstvu primanjkuje živil. Položaj Vatikana zadovoljiv Stockholm, 12. okt. R. Švedski novinar poroča iz Rima, da zadržanje nemšk h vojakov do Vatikana je strogo korektno. Med nemškimi oblastmi in Vatikanskim mestom nj bilo nobenoga incidenta. Angleško-ameriško razočaranje zaradi neuspeha Reichsorganisattoosieater Dr. Ley begriisst die Trachtengruppe der ausiandisehen f. Arbeiter Stockholm, 9. okt. Z. V nevtralnih krogih je število skoraj 3000 anglešk>-ameriških bombnikov, ki so bili od 1. julija dalje sestreljeni nad Nemčijo, izzvalo veliko pozrnost. To število dokazuje hude izgube, ki jih beleži to teroristično voje-vanje. Angleži si prizadevajo omiliti ta vtis z lastnimi potvojenimi o vil kam i, vendar pa tuli s tem ne morejo sp.aviti s sveta dejstva, da je nemška obramba vedno bolj uspešna. Zanimiva debata se razvida sedaj med angleškimi in ameriškimi strokovnjaki, ki razpravljajo ne samo o vprašanju meto! bombardiranja, marveč tudi o možnosti in smotrnosti takih napadov. AmetiJki publicist Drake zsstopa v svoji knjigi »Vertikalno vojevanje< mnenje, da je slej ko prej mogoče »pretvoriti Nemčijo v pekel«, ker da je za to treba vreči na Nemčijo jsamo« 200.000 ton bomb, vsekakor pa v največ 4 do 6 mesecih. Potem se bo Nemčija zlomila in vse, kar morajo Angloameričani še storiti, je, da pošljejo tjakaj številčno omejeno vojsko, ki bo vkorakala in prevzela oblast Tako enostavno so si ži.m:sli!i svoj recept ti teroristični fanatiki. Angleški listi »Picture Post« sedaj ugovarja, češ da se čuje ta recept vse prelepo in da je dejansko prelep, da bi bil stvaren. Glavna težava pri izvedbi niti ni, kakor trii Drake, »perverzna razkropljenost zavezniških letalskih sil po vsem svetu«, m r-več obstoja cela vrsta resničnih težav, (predvsem prekinitev zaradi neugodnega vremena, ki ga teoretiki vedno podcenjujejo. Razen tega ni mogoče spregledati množic brezciljno in brezuspešno odvrženih bomb. Cim bolj se raizvijajo vojna bombardiranja, tem večji pvostor je treba bombardirati, da bi se dosegli ž;vljenisko važni cilji. S tem Angloameričani zc-pet enkrat priznavajo, da znamenito ploskovno bombardiranje po tako zvanem »vz«>:cu preprog« trajno ni uspešno. Vit".lni cbj:kti. pod čemer oči vidno razumejo Anglonmeri-čani množice prebivalstva, se l-h'"o z evakuacijo odtegnejo uničenju. Z evakuacijo žensk in otrok pa odpade, kak^r je to omenil dr. Gobbels s primerom Be lina važni cilj terorističnega vojnega vodstva. Zagrenjeno piše Picture Post«, da tako poljubno navajanje številk, kakor jih omenja Drake v predpostavki, da je nugeče podreti Nemčijo z 200.000 tonami bom* neizbežno mora omajati zaupanje v vso teorijo, na kateri so zgrajene, da je namreč mogoče premagati Nemčijo že samo z bombami. In končno še število izgub. Drake rakuna samo z izgubo povprečno 3%. To je številka, ki je bila ne le nad Berlinom, temveč tudi drugod, za mnogokrat pre-^žena. Angleški list o tej odločilni točki Previdno ne navaja nikakih svojih lastnih številk, marveč samo piše, da bi bilo usod. podcenjevati sovražnika. Nemci so na P™ner taktiko letečih trdnjav okrenlli grojti mm ^ bombaLka morajo leteti blizu skupaj, da lahko zagetove osredotočenje svojega ognja. Sedaj pa pri-lete nemški lovci n?d nje in streljajo na to množico bombnikov. Na ta način razbije jo strnjeno formacijo in potem opravijo s posameznimi letali. Zaradi tega so bile ameriške izgube, pravi list. včasih sorazmerno večje, kakor pa angleške In kakšen je rezultat vseh teh razprav? Da te vojne ni mogoče dobiti samo s terorističnim bombardiranjem nemških mesrt, predvsem ne zaradi visokih izgub napadalca. in da je treba zaradi tega na mesto cenene poti, kreniti po nevarnejši in dražji poti direktnih napadov na kopnem, je spoznanje. ki je prodrlo sedaj tudi že pri dosedanjih prerokih terorističnih letalskih napadov. To je v resnici grenko spoznanje' Izvirajoče iz dejstva, da vsa opustošenja in vsi poizkusi povzročiti med prebivals'.v;m Nemčije paniko, niso nič zalegli in da se ne bo mogoče izogniti prelivanju tudi angleške in ameriške krvi, če naj se na 1 al ju je vojna v smislu židovskih povzročiteljev. To so vsekakor »prijetni izgledi« za nahujska-ne nairode plutokratov. katerim so doslej vedno znova vlivali upanje, da jim bodo teroristični letalski napadi prihranili vsak odtok njihove lastne krvi. Prva obletnica untora dr. Marka Natlačena Danes poteče leto dni, odkar je komunistični zločinec pri belem dnevu in prte-oMečen v duhovnika vstopil v stanovanje bivšega bana dr. Marka Natlačena, oddal nanj dva strela ln ga na mestu umoril. Z izvedbo svojega zločinskeoa dejanja se je poslužil zahrbtne pretveze nekega priporočilnega pisma. Ko je dr. Natlačen odpiral pismo, ga je komunistični terorist ustrelil. Vest o tem zahrbtnem zločinu se je tedaj z bliskovito naglico razširila po -vsem niestu in vzbudila splošno zgražanje. Nikogar ni bilo, ki se ne bi bil zgrozil ob tem dejanju, Id je tako brezobzirno odkrilo prave namene morilskega komunizma. Vsak (»ošten Slovenec je tedaj spoznal, da so se komunista tudi m)ed nami začeK posluževati na jod vratne jših sredstev v dosego svojih temnih namenov. Umor dr. Natlačena je dokončno reizloAnkal prave namene naših komuniistov. S pobijanjem ljudi, ki niso trobili v njihov rog, so hoteli tudi pri na» iztrebiti vse, v čemer so videli kakršno koH oviro za izvedbo svojega načrta v popolnem strahovanju In pod-jarmljenjlu slovenskega ljudstva, želeli so s tem ustvariti pogoje za tako zvano »revolucijo«, ki naj bi »osvobodila?: Slovence v znamenju krvavega komunističnega terorja. V tem smislu in ▼ imenu istih revolucionarnih načjpl je komunizem postopal že vse lansko leto. V svežem spominu so še politični Umori, ki jih je izvršil v Ljubljani, prav tako pa tudi umori neštetih drugih naših mož — in celo žensk hi otrok — na deželi. Tudi tam je komunizem opravičeval svoje zločinsko po&ptje z »osvobojevanjem« slovenskega ljudstva in z brezvestno frazo, da »žrtve morajo hiti«. Na tisoče grobov po slovenski zemlji tuli danes svojo obsodbo proti temu pogubnemu proti narodnemu delu. Umor dr. Natlačena je tvoril važno raz-d«4*-Hh v našem javnem življenju. Ko so videli silno reakcijo, ld jo je izzval v vsej slovenski javnosti, so komun3stični vodi-•trtr Ver spremenjOi svojo taktiko in omejili zahrbtne politične atentate, zlasti v Ljubljani- Vendar so po deželi še tudi dalje padale žrtve njihovega besa in je Be naprej krvavelo naše ljudstvo. Vsem nekomunistični pa je zločin še bolj odpri oči in .jih streznil. Prepričal Je o potrebi dejanskega odpora proti komunizmu tn-di mnoge, kfi so do takrat še stali ob stra-nL Komunističnim voditeljem ni pomagala njihova spremenjena taktika, s katero so hoteli voBka pokazati kot jagnje. Raz-krikani so biB že v toliki meri, da je moral vsak samostojno misleči človek spoznati, da gre samo za novo taktiko, da p« so cilji komunističnega terorizma ostaH nespremenjeni. Kako pravilno je bilo to spoznanje, »e JC na dovolj žalosten način izkazalo ob zlomu badolfevske vojske, ko so komunisti in badoljevci v nenaravnem zavezništvu skupaj z ognjem ta mečem navali* na Slovence. Toda protikorm 1 iristični po-lrret se Je — v veliki meri tudi po zaslugi žrtve dr. Natlačena — že tako okrepil ht razrasel, da ga tudi pajdaštvo partizanov z hadoglijevci ni moglo zatreti. Narodni odpor proti komunističnemu zločinstvu Jb znova vzplamtel in našel v slovenske« domobranstvu svoj naju&arnejši izraz. Ob oblktniei smrti dr. Marka Natlačena bo ta misel prav gotovo znova potrjena. Njegova žrtev je svetlo bodrilo za vse, ki so si napisali na svoj prapor rešitev sVivenskejsa naroda, da ne popuste v svoji borbi, dokler komunizem na naših tieh iw» ho popolnoma in dokončno uničen. Novi podpredsednik argentinske republike Buenos Aires, 12. okt. R. Uradno ob javi js-jo, da je bil za predsednika republike izvoljen vojni minister general Farwell. ki bo ostal še nadalje vojni minister. Napad ameriških letalcev na Indokino Bangkok. 12. okt. R. Severnoamerilci bombniki so napadli Haifong v Indokini. Posebno hudo so bili prizadeti delavski stanovanjski okraji. Prebivalstvo je imelo izgube. Haifong je ob zalivu Tongkinga. Solpevizem volk v ovčji koži Proti r o varjenju kcmunlzma rodoljubno delo Madrid, 12. okt. DNB. španski pisatel., Tcmas Borras je v znanem listu »ABC« priobčil strahoten popis nevarnosti komunizma. Ako bi se boljševikom posrečilo, pravi pisatelj med di-ugim, prebiti na vzhodu oni krepki zid, ki ga tvorijo junaki Adolfa Hitlerja, prtem bo strel v tilnik vsakemu Evroncu naravnost dobrota v primeri z grozotami, ki bi jih morala naša čel na pričakovati od rdečih zmagovalcev. Grcbo^i v Kntinu ;n V:n:ci tei divjanje rdeče Čeke med šoansko držav-linn?Vo vrjno so za vsnkcgar dovolj poučni Bon as goveri o dveh obranih Sovjetske zveze: o armadi in o kominterni. Dočim jc pošast sovi-tfke vojske svetu vidna in se da pobijati z vjaškimi sredstvi, je plazeči se strup kommterne neprimerno opasnejši. kajti niei je laž kot orožje izrecno dovo'iena Sovjetska zveza ne pozna nikakršne čast!. Onn je volk v ovčii k'ži Kakor v človeškem telesu često dremlje bacil, preden z?čne svo^c uničevalno delo. tako čaka tudi komunizem v tujih državnih telesih, da pride njegova ura. Pisec ostro napada vse one kroge, ki s sv:jim brezbrižn:m zadržanjem z govoricami in zlobno kritiko podpirajo podzemeljsko ro-varjenje komunistov. Proti delu komin-terne je samo eno sredstvo: domoljubno delo. Nojeva politika ne pomaga prav nič. Borras zaključuje svoja izvajanja z naslednjimi besedami: General Franco je v svojem zadnjem govoru nad vse razločno razkril komunistično nevarnost. Za nas je zator komunistične okužbe dolž- nost, ki so jo nanj naložile mrtve žrtve naše revolucije. Mj niti najmanj ne dvo-mimo, da bo rdeča zver vojaško premagana. • Besede španskega pisatesja Borrasa veljajo v polni merj tudi za našo pokrajino in za naše ljudstvo. Tudi pri nas je mnogo preveč brezbrižnosti nasproti podzemeljskemu rovarjenju, ki zastruplja naše javno mnenje. Na vso srečo so se pri nas našli možje, ki so imeli dovolj poguma, da so odločno pokazali na pretečo nevarnost ter se sami postavili na čelo borbe zoper komunizem. Domobranski pokret zavzema vedno širši obseg v našem javnem življenju in ni dvoma, da se bodo vse domoljubne sile strnile okoli njegovih zastav ter zavrnile podla prizadevanja komunistov, ki so doslej priklicali že toliko gorja nad naš narod. Anrsr?%3 človekoljubnost Washington. 12. okt R Neki sevemo-amo-riški list zahteva, da mora ostati nemško delavstvo brez kruha NemšSa industrija se mora do kraja uničit; Ameriški blagoslov na otoku Portoriki tVashingtcn, 12. okt. R Oblasti otoka Por* torike so zahtevale večjo vsoto na račun odkupnine. ker je jaradi zgraditve ameriških letalskih oporišč na otoku nastal velik izpadek v davkih. Ameriko vrhovno sodišče je tožbo zavrnilo. , loveitske aka idrne narodu Ob zgodovinski uri v življenju našega naroda je spregovorila tudi slovenska akademska mladina. Z zborovanja, ki je bilo v ponedeljek opoldne pred ljubljanskim vseučiliščem, je naslovila na vse Slovence naslednjo, s soglasnim in navdušenim pritrjevanjem odobreno poslanico: Ko slovenski narod po dveletni tragediji danes niha med ž vljenjem in smrtjo, je č s- da čuje iz ust svoje zveste akademske mladine pop:lno resnico o vseh ozadj h svoje nesreč?. Akademska mladina lahito to odkrito besedo izpregovori, ker ji ni treba 'oran ti nobenih oseb ih ali strankarskih interesov, temveč se iahko drži gole resn-ce, kakršna leži pred n:mi v dejstvih: 1. Ker je Slovenija dižavno-pravno pri-paiala Jugoslaviji, e z marčnimi in aprilskimi dogodk: 1911 sproženo zlo zadelo tudi slovenski naro i. In prav slovenski narod je bii s to nesrečo, nj katere vzroke in razplet sam ni mrgel meti nobenega vpiiva, najtežje zadet: Slovenija je b la razdeljena. slovenski narod je bil lazkosan in brez lastne narodne oblast'. 2. Umi ji ve so p.sledce. ki jih je aprl-ska nesreča zapustila v dušovnosti slovenskega naroda: silna bolesc, ki se je pr velikem delu prel vala v obup Samo jas'a in prepričujoča beseda z n rodovega vrha bi bila megla to narouovc duševno stanje po-m r ti iri ga polagoma naravnati v sklad s stvarnostjo. *Tc besede Pa od nikoder ni bilo Ksr je bi; povedanega, je bilo mnogo prešibko. Nesreča v nesreči je namreč b la ta, da so slovenskemu narodu pred hudo aprilsko uro 1941 pomrli priznani vodilni možje. Tisti pa- k1 so za njimi na vrhovih ostali, pcl.tiki, člani Akademije, profesorji univerze, književniki in drugi iz vrhnje plasti, pa niso našli skupne g.asne zgodovinske beseue onesrečenemu narodu ob usodo i uri. ssastep ksntut^zsna med zfesgaislMi ljudstvom 3. Dokler ni vstopila v vcino Sovjetska Rus ja, je narod pac trpel, c bupaval m taval. a samomorilske cdlce tve ni bil napravil. Ko pi je nastopil 22. junij 1941, je v sredi slovenskega naroda dv.gnil svojo, prej skrito, narodu nepoznane glavo mednarodni komunizem. Zravnal se je sredi trpečega ljudstva in se ruu pokazal ves okrašen v skrbno izbranih barvah- ki so omamljale razb:le!e oči objok-nega naroda. Kot »osvo. bodilna fronta« z najooij tolaž lmmi krila-t cami se je mednarodni komunizem predstavil slovenskemu ljudstvu, ki tega dvajsetletnega strašila Evrope v njegovi resnični podobi sploh nikoli ni b-.lo poznalo, ker je bil komunizem pri nas pred to vo..-nc> omejen zgc-lj na ozxe intel genčne kroge v svoji pripravljalni cbhkt kulturnega boljševizma, za katerega široke plasti naroda sploh vedele niso. Narod sreai največje stisKe, brez vodstva, brez vidnih žaikov upanja — prepuščen prevari največjega po-TUčnega zioč.nstva, kar jih pozna človeška zgodcv.na — amoralnemu, breznarod-nemu, brezčutnemu komunizmu . .. Kdor je imel takrat jasno rlavo in je. poznal ko-mur.izem, je moral že v tistem trenutku vedeti, da se bo iz tega rodila nesreča, hujša cd prve. 4. Ko bi se vsaj takrat bila vzdramila vrhnja plast slovenskega naroda in s kratkim zamahom odgrnila slovensko zastav«, v katero se je zagrnil komunistični zapelji-vec, bi najhujša nesreča lahko še bila od-vrnjena. Ker pa so vse avtoritete vztrajale v svojem začetnem molku, je velik del ljudstva, predvsem po mestih in trgih, komunizmu brez pomisleka nasedel, verujoč, da gre za pravo, preudarjeco slovensko na-roano gibanje. Zapeljani seveda niso mislili, da bo OF šla tako daleč kot se je kmalu pokazalo. Ko bi to bili vedeli spočetka, bi se marsikdo kljub nevednosti bil odločil drugače. Tako pa se je komunistični partiji spretno zasnovana prevara posrečila. Z lahkoto in brez učinkovitega odpora je sprožila »osvcbcd'lni« val in nad njim zagospodovala. Mistika »osvoboditve« je zajela široke narodne plasti, pa čeprav smo stali šele na pravem začetku orjaške svetovne vojne ž neicglednim koncem. Razsodnost, kar je je zapuščeno ljudstvo se b4lo ohranilo- se je umaknila množični lahkovernosti. kakor ji m primere. Ta nerazsodna predanost javnega mnenja »osvobodilnemu« valu komunistične partije je te] omogočila, da je mogla od »osvobodilnih« besed polagoma prehajati k »osvebod imm« dejanjem oz. k uvodu v »osvoboditev« — k »likvid ranju izdajalcev«. Ena sama groza 5. Kar je sledilo, je ena sama groza, "'si pripadniki tistega jedra slovenskega naroda. k; je komunizem poznalo od prej in je kljub narodni nesreči ohranilo mero za to, kaj je narodu v korist in kaj mu je v pogubo- kaj je poštena- in kaj je hudobno, kaj je možno- in kaj je domišljija, vsi ti so postali »izdajalci«. In zapeljana množica je verjela. Verjela je vse, kar ji ;je s'lna komunistična propaganda bajala. in bi takrat bila verjela sploh vse. Kdor koli je padel od krogle prodane komunistične atentator-ske duše. je bil »likvidiran« izdajalec. Naj bi takrat bil padel tudi rektor univerze, ali škof ali predsednik Akademije, ali predsed- nik Apelacije, kdor koli, vsak bi bil »likvidiran izdajalec«. Umori »'zdajalcev« in javne grožnje naj bi v kali zatrle še zadnjo možnost, da bi se zapeljani n3rod kdaj rešil komunistične roke, ki ga je s tako lahkoto zagrab-la za vrat. Ko bi bilo »likvidirano« vse nezape-ljanj. narodno jedro, bi usoda zapeljanega naroda b'la zapečatena. Zato ni mogoče preceoiti zgodov-nske pomembnosti herojskega poguma tistih, ki so kljub strahotnemu terorju in javnemu zaničevanju, kljub zaDOvrstnemu padanju svojih vrstnikov in neprestani lastni smrtni izpostavljenosti vidno vztrajali. Njihova nepotuhnjena vztrajnost je bila takrat edino poroštvo narodne rešitve in obstanka. Brez njih bi komunistični »csvobod'lni« valovi že davno prepljuskali naravne meje narodove zgodovinske vzdržljivosti in katastrofa bi bila dopolnjena.. Sfftoivda badoglievske vojske 6. Svet mora res strmeti nad slovensko »osvobodilno« grozo. Saj ji v vsej EvrOpi ni nikake primere. In baš to dejstvo že samo na sebi kaže na to, da je moral opisani »osvobodilni« razvoj pri nas imeti poleg že povedanih okoliščin še neko drugo specifično ozadje. To ozadje je bila oku-l>acija slovenskega osrčja z Ljubljano vred po italijanski vojski. Vsakomur je namreč jasno, da bi mednarodni komunizem vkljub svoji edinstveni varljivi spretnosti in brezmoralnosti, vkljub zanj izredno pripravnemu duševnemu razpoloženju zapuščenega slovenskega naroda, v svojih strahotnih namerah ne bil mogel uspeti, ako bi v pokrajini vladajoča za-sedbena vojska bila izpolnila poleg svojih zasedbenih pravic tudi svoje zasedbene dolžnosti: vzdrževanje reda, miru in varnosti. Ta svojega vojaškega imena nevredna badoglijevska vojska pa, ki je je po vseh večjih naseljih pokrajine bilo skoraj toliko kot domačega prebivalstva, je mednarodni komunizem puščala, da je mogel nemoteno- pripravljati in opravljati svoje uničevalno protislovensko delo: noben komunističen atentat ni bil oblastveno preprečen, noben atentator prijet, noben morilski avto zadržan. Nobenemu intelektualnemu kc-m^in is t i č n eri i u prvaku v Ljubljani ni bil skrivljen las. Maloštevilne komunistične oborožene tolpe niso bile nikoli resno prijete: če je bila kaka enota obkoljena, so ji bila brž odprta vrata za umik; če je bila napadena, ji jc to bilo skrivaj vnaprej sporočeno. Komunisti so imeli vedno dovolj italijanskega orožja in streliva, prišli so čez vse bloke, imeli so vse propustni.ee. Pač pa je Badoglijeva vojska za »represalije« zaradi komunističnih grozodejstev nad Slovenci odpeljala desettiseče neoboroženih Slovencev v internacijo, generai Robotti je dal postre-liti visoko število talcev, samih malih ljudi, in Badoglijevi oficirji so v belih rokavicah požigali borne slovenske vasi. Končno sve-iega zavezništva s komunisti pri skupnemu uničevanju slovenskega naroda niti skrivali niso več. živijo Slovenci, ki so bili priče, kako so se odposlanci italijanskih generalov in komunističnega štaba uradno razgovarjali — še mnogo- prej preden je v Italiji prevzel vlado Badoglio. Kako je bilo po 8. septembru t. 1., pa nam je še vsem v svežem spominu ... Vkljub vsem drugim ugodnim okoliščinam je razplet komunističnih »osvobodilnih« grozot nad Slovenci bil inogcč mmo zaradi konspiraeije med slovenskim komunističnim vodstvom in Badoglijevo vojsko, ki je s svojim postopanjem ustvarila v Liubl.ja.nski pokrajini na grobovih in pogoriščih slovenskeoa ljudstva pravcati mednarodni komunističeni Eldorado v pro-tikoanunistični Evropi. Pravi cilji Suriminizfina 7. Danes so jasni i vzroki i posledico mednarodnih komunističnih »osvobod ln h« orgij nad slovenskim narodom. Naj pa tudi nihče več ne dvomi giede namenov, ki jih mednarodni komunizem od vsega počet-ka zasleduje s to slovensko traged jo-. Namen je en šam in je otipljiv. Ne ?re za k kršno koli »osvoboditev slovenskega naroda«. kajti še nikoli v zgodovini »e ni domovina osvobajala s preračunanim ubij i-njem lastnih rojakov in požigi lastnih oo-mačij. Saj ni v vsem komunist čnem vodstvu "nobenega splošno znanega, priznanega in za rared zaslužnega Slovenca. Pa tudi sama blanca tega dveletnega komunističnega »osvobodilnega boja« je absolutno pasivna: na eni strani še neprecenjene hekatombe življenjskih in gmotnih žrtev, na drug* strani pa suho dejstvo, da vojske zaradi OF ne bo niti eno sekund:- prej konec. Komunistom gre v tem »osvebod lnem boju« za eno samo stvar: gre j'm za to, da se ravno tu v osrč u Evrope, na četver, nem prehodu, pred vrati Balkana in na straži Jadrana ostvariio dejanski pogoji za komunizem: zmeda, kri, ruševine. sovra- štvo. »Naš bog so rop, pcžlg, umor«. Njihov edini cilj je beljševizacija kot preventivni fait accomplie. 8. Niso pa v zmoti samo tisti, ki jih je komun'stični »osvobodilni« val potegnil za seboj. V zmoti so vsi, tudi tisti odločni nasprotniki komunizma, ki še vedno komunistično OF označujejo kot nekak polit čen pojem s pclitičaim izrazoslovjem. OF namreč po vsem tem, kar je za Slovenijo zamislila in kar je na njenem razbičanem hrbtu storila, sploh ni kakršen koli politični pojem, tudi ne v najslabšem smislu, temveč je goli kriminalni p°jav najnižje, be-stialne zvrsti. Zato boj proti temu pojavu ni vprašanje take ali drugačne politične orientacije ali taktike, temveč vprašanje osnovne človečnosti in naravnega gona po samoohranitvi. Zapoved zgodovinske ure 9. Po vsem tem nam mora biti jasno, da se bo naš narod iz tega kaosa rešil le ob popolnem in iskrenem lojalnem in tovan-škem sodelovanju z nemškimi vojaškimi silami, c-benem z našimi domobranci ter z zdravim in zares slovenskim narodom, ki bodo pomedli z vsemi temnimi elementi, ki hočejo naš slovenski narod pahniti v prepad. -Danes se ne sme nihče ozirati na to, kaj bo ulica govorila, ker gre za življenje ali smrt slovenskega naroda. To je silobran! Dolžnost vsakega pošteno čutečega Slovenca je, da ponudeno rešilno roko našega soseda Nemčije in njenega voditelja sprejmemo in z njimi lojalno in požrtvovalno rešimo, ker se še rešiti da za ohranitev našega slovenskega naroda. Nastopni je treba tudi proti plutokratič-nim hujskačem in njih pomagačem. ki jih življenje našega naroda ne interesira. Z našimi ž"'vljenji in s slovenskim narodom ne bo nihče kalkuliral- To velja predvsem tudi za londonski radio, ki s svo;iin brezvestnim hujskanjem za samopomoč slovenskega naroda in z megalonianskimi vestmi o partizanskih »zmagah« nosi velikansko soodgovornost za slovensko tragedijo. Pozvani smo, da s slovenskim narodom razpolagamo sami in da vse Storimo, kar je v naših' močeh, da bodo s svoj'm velikim sosedom, z Nemčijo, v bodočnosti mirno živeli in csigurali razvoj našega naroda. Danes je prazno vse drugotno razlikovanje, vse drugo modrovanje. Alternativa trenutka je ena sama: ali človek — ali zver, ali Slovenec — ali komunist, ali življenje — ali smrt. Odločitev jc torej zelo lahka. Zato jo sedaj pričakujemo od člana akademije prav tako kot od najbolj i^eprcstega Slovenca. * To popolno resnico o slovenski traged j 1941-1943 je hotela slovenska akademska mladina cb tej odločilni uri povedati ;z s o-venskega hrama znanosti vsem slovenskim bratom in sestram, kjer koli prebivajo. Spominska svečam* pri Dc M. v PsSju Pri Devici Mariji v Polju je bila prošlo ne-ocljo ginljiva spominska svečanost za žrtvami z Osolnika. Kakor je znano »o na Osolnku pomorili partizani vrsto najboljših fantov od D. M. v Polju, iz Sodražice, cd Sv. Gregorja in iz Ortneka. katere so obvladali s pomočjo badoglicvcev in njihovega orožja ter z vero-lcmsko obljubo, da sc ne ho n:komur niče^r zgodilo, če le ustavijo svojo ogorčeno borbo. Trupla poljskih fantov počivajo zaenkrat še na Osolniku, njihovemu spominu pa so sc poklonili rojaki s pietetno svečanostjo, kj jc bila v domobranskem domu v Polju ob ogromni udeležbi domačinov iz. vse okolicc Na odru svečano okrašene dvorane je bila razviti slovenska zastava Poleg nje je stalo razpelo ter slovenski šopek z rožmarinom. nageljni in ro-ženkravtom. vse pa jc bilo obdano s krvavo-rdečo zaveso kot simbolom junaškh borccv in mučenikov. Ob Številni udeležbi se je po pozdravu domačega poveljn ka pričela slavnest s himno »Hej Slovenci« Nato so sledile recitacije iz Cankarjevih »Podob iz sanj«. Kcci-tator g. Hiršeger ie s svojim izborom globoko ganil vse udelcžcnce. Za njim je nastop 1 predstavnik domobrancev, ki jc od'cčnc in ostro obračunal s komunistično propagando ter še enkrat naglasil. dn jc prišla ura osvete za vse gorje, ki s0 ca komunisti prizadeli našemu narodu. Sledila jc ocklam-cija Župančičeve »Grobovi tulijo« (g Resnvin), nato pa je spregovoril nekoliko iskrenih besedi ^e zastopnik ljubljanskih domobrancev g. Ljcnko Urbančič Lepa slavnest se je zaključila s petjem domobranske himne. Križem sveta Redek dogodek v konjereji. Premožen gospodar v Ramsjoju na švedskem ima dragoceno kobilo/ ki oJnaša pri premova-njih prve nagrade. Te dni pa je kobila po-vrgla žrebe, ki je gospodarja razočara'o. Žrebe. scer krepko in normalno, ni imelo sprednjih nog in so ga morali takoj ubiti. Veterinarska v:soka šola v Stockholmu je ta izrodek. ki je v konjereji zelo redek, kupila za učne namene ŠPORT Utrinki po svetu Cisto sami zase — in morda še kdo naših čitateljev, ki bi rad kaj vedel o športnem bitju in žitju po svetu — smo. neopaženi in zadnji med zadnjimi, skoraj nestrpno čakal', da bomo *v«aj nedeljski večer posvetili dogod kom, ki gredo svojo pot mimo vojne in njenih pretrcsljajev — na terenih, ki jih ima zasedene mladina v svojem nenehnem stremljenju po borbi v športu. Seveda je vojna tudi na stadione in igrišča vrgla svoje sence in mnogo je takih med njimi, ki so morda prav ta čas, ko to pišemo, spremenjena v strelske jarke ali razvaline, toča še je dovolj drugih, kjer šport in njegovi pristaši še vztrajajo in vzdržujejo vsaj temelje onih stavb, ki se bodo razvile po končani. vojni v mogočne športne palače, ne samo pri posameznih društvih, ne samo v raznih že zdaj znanih športnih središčih, temveč enako bohotno pri vseh velikih in malih narodi sveta. Toda. zašli smo predaleč v teh razglabljanjih! Saj smo hoteli reči le nekaj besedi uvoda h kroniki zadnje športne nedelje, ki je — vsaj drugod okrog nas — spričo prijetnega jesenskega vremena dosegla dovolj lepe uspehe. Evo, kaj je bilo v glavnem novega predvčerajšnjim na pomembnejših športnih terenih v bližnji soseščini: * Dogodki v Nemčiji so zadnjo neaieljo skoraj prekašali za vojno običajni obseg. Kazen številnih prvenstvenih tekem, v katerih so se krepko uveljavila znana moštva Dresdcner SC. LSV Hamburg in dunajska Vienna, medtem ko je bivši dolgoletni prvak Schalke (»4 rešil čast in obe točki s pičlim izidom 1:0 v srečanju z manj pomembnim nasprotnikom, je mestna reprezentanca Berlina igrala mednarodno tekmo z izbrano cnajstorico Bratislave. Izid 1:1 jc za slovaške goste dovolj laskav. Tudi v lahki atlet:ki so imeli Ncmci tekmovanje mednarodnega imena, in sicer medaržavni dvoboj z Madžari v Budimpešti, ki se je končal z velikimi uspehi zanje. (Na to prireditev sc bomo šc povrnili, brž ko nam bodo dosegljivi zanesljivejši podatki o njej. Op. ur.) V medmestnem srečanju med atleti in atletinjami Dunaja in Prage so zmagali predstavniki podonavskega mesta s skupnimi 122:72 točkami. Na spominski kelesartki dirki po Koroškem jc na 1 km dolgi progi zmagal Dunajčan Kari Kiihn s časom 3:02:47 To bodi res nekaj skromnih drobcev iz kronike zadnje športne nedelje, ki pa v vsej svoji bežnesti le dokazujejo, da športa še ni koncc po svetu! 1 I Glede nedeljskih dogodkov na Hrvatskem so nam bili razpoložljivi viri nekoliko manj poslušni, kakcr bi radi, v resnici pa zagrebški napovedovalec tudi ni bil preveč bogato založen z gradivom. Med dogodki, ki so že minili, je vedel poorobno1 poročati o dveh nogometnih tekmah za prvenstvene točke, v katerih je v eni zmagal Gradjanski nad Haškom z 2:1, druga med Ccncordijo in Ličaninom pa jc ostala po iz;du 1:1 neodločena. Ostalo kroniko so izpopolnile nekatere prireditve v rokometu, v kateri panogi se je Concordija spet bolj približala naslovu državnega prvaka, in pa velik miting rokoborcev, čigar dohodki so šli v korist Rdečega križa. Nekatere atletske prireditve, med njimi tudi posebna za očseteroboje, &c odrejene še za prihodnjo nedeljo, kar pomeni, da sc hrvat-:ki atleti letos udejstvujejo na terenih mnogo dlje. kakor je bilo sicer običajno v nar-ih krajih. V ostalem pa bo pri-hoonii teden v Zagrebu potekel v znamenju velikih vojaških športnih nastopov, ki bodo dojsegii svoj višek v nedeljo 17. t. m. z udeležbo mnogih znan:h športnikov (nogometašev, atletov itd.), ki ta čas v orožju branijo domovino. V Švici ?e f.pet veselili prijetne oktobrske nedelje, ki jc omogočila precej obilen športni sporca. Kljub temu so izredni časi prekrižali račune najl*uljšim nogometašem, ki lr bili v nedeljo morali igrati neko mednarodno tekmo, pa nasprotnikov niso imeli. Zato so nastopili v tekmi za trening proti izbranemu moštvu iz Tcssina in komaj prepričevalno zmagali s 3:1. Mnogo drugih nogometnih enaj-storic jc bilo zapotslcnih v igrah za švicarski pokal. Ostali spored na švicarskih terenih je ob- Rcmasi ,Dobre knjige4 za !*?€£€€ oktober Prihodnje dni bo izšel novi roman »Dobre knj ge«, ki ga bodo naročniki gotovo z vese-licm pozdravili. Bo to »DEDIŠČINA GOZDA«. delo nordijskega pisatelja Trvgve Gulbrt nssena. Istega pisca čudovito lepi roman »In večno šume gozdovi« je pred letom dn: izšel tudi v »Dobri knjigi« in je čitajočemu občinstvu tako ugajal, da jc bil že v nekaj tednih razprodan. Prepričanj smo. oa bo žela splošno priznanje tud »Dediščina go-zda«. sega! rokometne, hokejske, atletske in kolesarske prireditve, vse bolj ali manj v znamenju slovesa od letne sezone. Pretresljivih dogodkov ni bilo, vsaj tak« važnih ne, da bi zanimali širši krog čitateljev. Na občnem zboru i nogometne zveze so sklenili uvesti hude sankcije za vse, ki bi se skušali v bodoče še bavitr s prekupčevanjem igrabcv Tc je ono znano-poglavje o »kapranjah«, s katerim smo 'meli včasih tudi pri nas doma precej križev in težav. * — Dva nogometna izida s korošldb igrišč. Pred dvema tednoma so na Koroškem začeli tekmovati za tako imenovani »pekal 10. oktobra«. V obeh izločilnih tekmah sta zmagala ob celovška kluba, in sicer kombinirano moštvo KAC in Rapida nad enajstorico z Jesenic s 4:1 ter moštvo LSV iz Celovca nad klubom Villaehcr SV s 3:0. Kultura Drama začenja novo sezono Drama začenja letošnjo sezono z izvirnim slovenskim delom: dramatizacijo J. Tavčarjeve povesti »Cvetje v Jeseni«. S tem delom se bo predstavil prvič kot dramatizator režiser prof. O. Šest. ki je igro tudi zrežiral. Dramatizacije domačih in tujih romanov so riašle pri nas vselej, predvsem v krogu intelektualcev. pa tudi v najširših ljudskih plasteh, nenavadno število zanimanih gledalcev. O tem pričajo: Otok tn Struga, Hlapec Jernej, Visoška kronika in Deseti brat, da ne omenjam Bratov Karamazovih. Idiota, Ane Karenine i. ar. Dramatizator je izbral iz povesti za oris značajev in potek dejanja najznačilnejše prizore in naniza! dialoge tako. da je ustvaril s prologom m epilogom vred 13 slik in uporabil zanje zgo!j izvirno Tavčarjevo besedilo. V prstno kranjskem scenskem okviru, na prizorišču, ki ga odstirata za vsako sliko dve Kranjici, poteka dejanje, iz katerega se gledalca najmočneje aojmi silna ljubezen do domače zemije in do prvobitnega kmečkega življenja kot pravira moči in zdravja. In zato se zdi lik drja. Ivana skorajda tragičen, • v nasprotujočem si čustvu ljubezni in razama. Prva mu narekuje ženitev^ s kmečkim dekletom Meto. drugi pa mu stavlja zapreko v starostni razl;ki med njo in njim in mu brani, da bi si ustvaril rodbino. Ta njegova jesenska ljubezen je brezplodna kakcr gluh cvet. Zgodba pa nosi kljub žalostnemu koncu v «bi tvt'- zdrave ko', ki jc značilnost tolikerih Tavčarjevih del: .icpremagljivo vero v zemljo in rod. In to ostane dominanta ptedstave. Režijsko je podprta ta misel z narodnimi zvoki, pesmimi, ki jih bo pel pevski kvintet in ki bodo vezale posamezne slike Pesmi je izbral in priredil smislu dejanja ustrezajoče prof. Matija Tome Glavni vlogi bosta podala Levar in Levar-jeva, v ostalih sodeluje velik del dramskega ansambla. Maša SI. »Oživeli obrazi« B. Magajne Založba »Klas« (Jože žužek) se je predstavila s prvo iz napovedane serije svojih knjig: s knjigo že priznanega pripovednika M a g a j -n e »Oživeli obrazi«. Za vojne razmere kar vzorno opremljena knjiga nadaljuje tudi na zunaj danes že tradicionalni kult lepe knjige, ki je veselje očesu, kakor je vsebina veselje duhu. Opremo »Oživelih obrazov« je preskrbe! slikar Riko D e b e n j a k . ki je prispeval tudi več z rahlim umetniškim čutom izvedenih ilustracij. Magajnova nova knjiga združuje v lepo celoto nekaj nad dvajset proz, ki so bile objavljene v raznih obzornik:h med 1. 1924—1940. vendar so pretežno iz dvajsetih let (1924—1930). Razdeljene so v ovoje različnih zvrsti: v legende in v pesmi v prozi Legend je sedem in obravnavajo marijan-ske motive. Navdihnila sft jih naša. ljudska izročila, postavljene so v krajinski okvir raznih slovenskih krajev To daje Magajnovim toplo občutnim in lepo pripovedovanim legendam še prav poseben priokus in ustvarja njihovo ozračje. Posebno originalen ie Magaj-na v pesniški prozi. Njegove »Pesmi v prozi«, kakor označuje zbirka teh petnajst proz, nimajo na zunaj značilne oblike te pesn:ške zvrsti; poaobnejše so Cankarjevi črtičasti umetnosti, vendar je v njih še bolj stopnjevan njih lirični element, ki mu je marsikje prilagojen tudi ritem Magajnovih stsvkcv Zdi se, da sta se tu srečala in spojila novoromantizem izza let pred prvo svetovno vojno in povojni ekspresionizem, pri čemer je prvi prispeval navdihe in čustveno barvitost, drugi pa obliko in slogovne značilnosti. Mimo te zgolj formali-: stično poudarjene karakteristike pa je Magaj" na samosvoj in njegove »pesmi v prozi« pomenijo v naši lepi prozi osebno in časovno dokumentaren pojav. »Večerne preluaije« bi uvrstil kar med antologijske primere take proze. Nova knjiga B. Magajne jc rešila iz revialne nepreglednosti dela, ki so zaradi svoje umetniške barvitosti v polni meri upravičile izdajo v posebni knjigi. Magama je z »Oživelimi obrazi« pokazal nov, markanten obraz svoje literarne stvarjalnosti. Golarievi »Razkosaj 3nci« Knjigarna Tiskovne zadruge je pravkar izdala v svoji zb:rki »Polica za male« novo slikanico z nas'ovom »Razposajenci«. Pesniško besedilo je spisal pesnik Cvetko G o 1 a r. ilustracije pa je prispeta! F.dc Deržaj Zbirka obsega trinajst pesniških motivov, ki jih razpleta Golar z lahnim, prijetnim humorjem :n > nevsiljivo moralo KakoT je pri pesn:ku take umetniške izkušenosti, kot jo ima Cvetko Golar. že ob sebi umljivo, so verzi gladki, čisti in v glavnem jasni tudi za otroško domišljijo. Nedvomno je Golar prispeval z »Razposajenci« v slovensko mladinsko lir ko delce, ki ne bo pozabljeno. Edo Deržaj je Go'arjeve motive Mustriral s številnimi risbami, kj so stilno kar moči enotne n dajejo tako vsej slikanici značilen pečat. Deržaj ni v teh ilustracijah precizen v risbi, zato skuša doseči učinek z nekako risarsko grotesknostjo in z živahnimi poudarki. Na splošno je dosegel s temi risbami ugodne efekte in slikanica zapušča vtis dela, h kateremu sta oba sodelavca prispevala tudi iz srca. Prepričanj smo, da bodo starši radi posegli po lični knjižici, ki je primerna mladini do 8. leta. Zb'rks sovenskih ljudskih pesmi Kot 60. zvezek Slovenčeve knjižnice je tz-išla zbirka ljudikih pripovednih pesmi »Peli so jih mati moja«. Pesnik Severin Šali je s finim okusom izbral iz ne izredno obsežne, vendar pa značilne zakladnice slovenske narodne epike najlepše pesmi in jih strnil v knjigo, ki pG svoji inteligentni ureditvi vzbuja upravičeno pozornost. Zbirka jc razdeljena v Balade, ki so razvrščene, v kolikor se more presojati njih starost, po svojih starostnih pla steh; med njimi So do malega vsi priznani biseri slovenske ljudske baladne poezije. Lepa Vida n pr. v svoji ihanski inačici in v Prešernovi prepesnitvi. Za temi pesmimi, ki segajo delno v pogansko dobo. se vrste izbrane balade s starokršeansko ali orientalsko-saracen-sk-m ozadjem izpred dobe okoli 1. 1200; nato pa baiade s fevdalno-plemiškim ozadjem. Ba-laoni del zbirke zaključujejo pesnu z domačim kmečkim okoljem in različne, večkrat težko določljive starosti. Drugi del zbirke obsega četvero pravljičnih pesmi, za njima pa imamo bajke in legende, ki se dele v indoevropske snovi s še praslovanskimi osnovami, v pesmi »z Orfejevega cikla 'n v pesmi s krščansko-saracenškim ozadjem; le-te so zastopane naj-cbilneje. Ob koncu najdemo 13 živalskih pesmi. Velika prednost te zbirke sta.poleg dobrega izbora, ki upošteva preoVsem pesniški va-leur, še uvod in komentar iz peresa prof. Miklavža Kureta. V uvodu razpravlja pisec o značaju našega ljudskega pripovednega pesništva. v opomhah pa označuje posamezne pesmi po podatkih prof. dr. Ivana Grafenauerja, Pesek za zaščito pred požari Ljubljansko mestno poglavarstvo je ob cestah in ulicah pripravijo večje množine drobnega peska v lesenih ogradah, ki naj se ga občani brezplačno poslužijo. da svoje hiše in stanovanja čimbolj zavarujejo proti nevarnosti požara pri morebitnih letalskih napadih, torej za gašunjc zažigalnih bomb in lističev. Pošle zaloge tega peska bodo obnovljene tako, oa bodo prišle na vrsto vse hiše. Čim večja je zgradba in čim več ima pror štorov, tem več je seveda treba tudi peska-Posebno mora b'ti posek vedno pripravljen na. hodnikih in stopniščih, prav tako P3 tudi P® vseh stanovanjskih in poslovnih prostorih ter v zakloniščih. Pripravljen mora biti pesek na takem prostoru, da jc pri potrebi takoj na razpolago. Najbolje jc hraniti pesek v papirnatih vrečah — 6eveda samo v suhih prostorih. Da jih lahko prenašamo, naj bodo tc papirnate vreče s peskom težke samo cd 3 do 5 kg. sicer pa mora biti pesek v lesenih zabojčkih. Preden damo pesek v vreče, ga jc treha dobro presušiti. V vsakem prostoru naj bodo najmanj tri take vreče ali tem ustrezajoča množina peska v zabojčkih, na podstrešju in v zaklonišču pa naj bo povsod še več peska. Priporočljivo' jc. da stoji pesek na primernih podstavki. kar olajšuje snaženje prostorov in poveča dosegljivost v primeru potrebe. Zlasti pa naj bo pesek v bližini vrat. Poraba tega brezplačnega peska za kakršne koli druge namene je prepovedana ter bo v-sa-kdo strogo kaznovan, če bo zasledcn pri zlorabi peska. Vsakdo se mora zavedati, da to služi skupni obrambi in zaščiti posameznika ter bo vsaka zloraba le na škodo te obrambe in varnosti. Za namestitev peska za gašenje so odgovor ni predvsem hišni lastniki za vse prostore, ki niso oddani strankam, prav tako pa tudi za podstrešje, stopnišče in zaklonišče, a najemniki so odgovorni, da je pesek pripravljen v njihovih stanovanjih in poslovnih prostorih. Hišni starešina mora nadzorovati, oia navedene osebe pesek res pripravijo in nameste. Pozabiti pa tudi ne smemo na zadostno množino vode, ki mora biti stalno in povsod pripravljena _ Avgust Kuhar 7® letnik V soboto je praznoval 701etnico g. Ar. gust Kuhar, posestnik in gostilničar v Zg. Kašlju. Rodil se je kot četrti sin Blaža Kuharja, prvega nad učitelja v D. M. v Polju. V mladosti se je posvetil trgovini. Po poroki s sosedovo pončerjenko Tončko je odšel v Višnjo goro in otvoril trgovino z mešanim blagom. Navzlic dobremu prometu je pustil Višnjo goro in se vrnil v rodni kraj in na »Frlškovcu« odprl gostilno. Z neumorno pridnostjo si je postavil lasten dom na Vevčah, v katerem je deloval do pred nekaj leti. Tedaj je dom prepustil na-'starejšemu sinu. sam pa je s svojo drugo" ženo Pepco kupil hišo v Zg. Kašlju, JcJct vodi gostilno. Kdor ga pezna. ga ima rad, saj razvedri še tako čemernega goeta. Zglednemu gospodarju veljajo tudi naše čestitke. opozarjajoč v zgoščeni obliki na njih starort, sorodnost z drugimi motivi in na razne ostale značilnosti. Tako bo našel tudi znanstveno zainteresiran bralec v tej zaaji pregled nekaterih dosedanjih dognanj o slovenski narodni poeziji. Knjigo je okusno ilustriral in opremil J. Beranek. Zapiski HiHderlinovo društvo se je ustanovilo v Tiibingenu v zvezi z letošnjo stoletnico smrti velikega in nesrečnega pesnika. Kakor znano, je Holderlin v Tiibingenu končal svojo življenjsko pot. Društvo si je zastavilo naloga, seznanjati ljudstvo s pesnitvami avtorja >Em-pedoklcja«. podp:rati stuttgartsko kritično izdajo njegovih del in izdajati letopis z izsledki hoIderlino6lovskih preučevanj. Šola Riharda Wagnerja v Detmoldu kaže lepe umetnostne uspehe. Njen ravnatelj Otto Daube je prircd;l gojencem pravkar zaključenega tečaja predavanja o Bachovi. Gluckcvi, Mozartovi, Beethovnovi in Webrovi glasbi v zvezi z \Vagnerjem in njegovim sklaciateljsk/m razvojem Pri tem je nastopala vrsta odličnih umetnikov, kakor so komorni pevec Eduard Habich (Berlin), Josef Correck (Hannover) Carl Schmidt (Miinchen), Glauka Zvvingenberg (Mannheim) ter pevci in pevke iz naraščajskih vrst n.mških gledališč. Med drugim so izvajali Bachovo »Kaffeekantate«. dalje delo 12 letnega Mozarta »Bastren una Batienne« in Glucko-vega »Prevarjenega kadija«. Prvi dve deli je zrežiral Otto Daube, tretjega pa režiser sofijskega Nar. gledališča Dragan Kardžiev. Tečaj Wagnerjeve šele v Detmoldu se je zaključil z \Vagncrjevim koncertffln. ki ga je izvajal orkester mesta Miinslra pod vodstvom generalnega glasbenega ravnatelja Hcinza Dressla. _ Kronika i SjisbRi zgodbici Prijatelj nu je pripovedoval: N7a vrtičku cb hišic* imam mlaao jablano. Drevo sem vsadil leto dni pred začetkom sedanje vojne. Pr t snila pa je huda zima. ko jc divji zajec zaradi akote m mraza napra vi ogromno -kod,, na vrtovih in v sadovnjakih Tud: mojim mladim drcvescem ni pri-zsnesel. Oglodal 'e lub mladih stebel, da je večina dreves zaradi povzročenih okvar zamrla. Eno edino miado jablano — jonatan-ko — je rešil samo kol, ki je stai tako tesno poleg drevesca, da ga škodljivec ni mogel oglodati okoP- in okoli. • Treba je b'lo nekaj let potrpljenja, da si je jablana s pomočjo maž opomogla. Letos me je drevesce zo potrpljenje in nego nagradilo po svoje Spomlad: so se na vejah prikazali nekateri cvetovi, ki so izvečme odpadli, tona dva sta ostala, bila oplojena in se razvila. Iz njiju s*a zrasli dve rdeči jabolki, ki sta pogumno kljubovali vsem vremenskim nezgodam letošnjega poletja. S tema dvema jabolkoma sem imel posebno veselje. Hodil sem ju gledat vsak dan. da,-po večkrat dnevno, a dotakniti se ju nisem upal. Po vsaki nevihti esm zaskrbljen stopil na vrt. da se prepričam, če sta Še tam, kjer sta bili poprej. Neizrečeno sem bil vesel, ko sem videl. da postajata iz dneva v dai. bolj rejeni in okrogli in da njuna rdečea vedno bolj žari in sije. Nekega lepega dne sem se kakor cb'čajno ustavil ob drevesu, da bi občudoval sad. Toda bil sem strašno razočaran! Jabolk ni bilo več na veji. Tudi na tleh ju ni bilo. In ker ie bilo vreme tiste dni mirno, mi je takoj postalo očitno, da je nepoklicana tatinska roka segla po sadežu ter mi ga odnesla Tedaj srečam soseda, ki je ves razburjen sr.pihal po ccsti. Pozdravim ga in vprašam, kaj je. Rdeč od razkačenosti se ustavi in mi pove, da so mu paglavci s ceste vdrli na vrt ter mu popolnoma obrali mlado hruško, k^e prvič rodila. Rekel je: »Tako sem negoval, tako pazil na sad! Divjaki so pridirjali mimo. prcskočili ograjo, potrgali hruške, polomili veje ter oddirjali. Ko me je ropot opozoril, da morajo biti tuji ljudje na vrtu, sem stopil iz hiše, našel odprta vrtna vrata, v daljavi pa so se mi tatinski paglavci še rogali ter mi kazali osle. Seveda me to ne more pustiti ravnodušnega ...« Tako kakor lastniku te hruške in one jablane se godi dandanašnji marsikateremu malemu gospodarju. " SPOv odlikovane« s hrastovim listom je narednik vodnik Sehreiber. Fiihrer mu je 5. oktobra kot 309. vojaku nemške vojske podelil imenovano odlikovanje. V teku poletne ofenzive se je Sehreiber izkazal kot preudaren in hraber voditelj svojega veda. posebno pa se je odlikoval 3. avgusta, ko je s svojimi grenadirji pregnal sovražnika s postojank in jih obdržal proti hudim napadom premočnega sovražnika. * Sadna letina na Rumunskem. Po poročilih iz Bukarešte je letošnja sadna letina v Rumuniji povprečno dobra. Pridelek jabolk in hrušk je bil na starem področju države, pa tudi v Besarabiji malo manjši ko lansko leto. kar gre na škodo precejšnje razširjenosti sadnih zajedavcev preteklo pomlad. Izredno obilno pa so obrodili orehi, da bo mogoče računati tudi z znatnim izvozom. Prav dobra je bila letina sli«;, da bo pridelek utegnil doseči 35.000 vagonov. Ker primanjkuje transportnih sredstev, jih ni bilo mogoče izvažati, zato so _ bi!e cene na domačem tržišču prav nizke. Rumunske gospodinje so se lahko dodobra založile z raznimi marmeladami, prebitek pa sc je potrošil za žganjekuho. Trte so dobro obrodile in bo verjetno nekaj vina tudi za izvoz. Zelenjadni vrtovi lepo obetajo. e do nedavna jim je primanjkovalo dežja Tudi pridelek krompirja je znaten. * Osem let portugalske organizacije »Radost v delu«. Portugalska organizacija »Radost v delu«, ki je bila ustanovljena ter deluje po vzoru nemške »Kraft dureh Freude«, je nedavno praznovala 8-letn:co svojega dela. V teb osmih let h je ustvarila števil: e ustanfve. okrev.lšča, kopališča na morju, počitniške kolonije itd. Mnogo uspeha so žele zlasti kulturne in športne ustanove crgarizac je. Na dan proslave je bila v Lizbon' otvorjena sodobno urejena ljudska kuhima- v Kateri bo velik del lizbonskega delavstva prejemal dobro hraro za majhen denar. * Italijani beže z domov. Iz Tangerja pereča »Karntner Zeitung«: Prisiljena vklju čitev Ital jamv v vojaško in delovno službo je bila vzrok, da se je z čelo ljudstvo zlasti na Sic liji upirati, število v gore pobeglih Italijanov se množi od ure do ure. Na neprehodnih czemljih otoka so se tali-janski domoljubi zdiužili in se Angležom in Američanom upirajo z orožjem. * Teroristični umor v Bolgariji. Okrajni poveljnik policije v Asinovgraclu Ivan Di-mitrov je bil v mraku od komunistov napaden in ustreljen. Morilci so pobegn'li, vendar so jim oblasti na sledu. 1% u— Nova grobova. V visoki starosti 76 let je preminila vdova po trgovcu ga Juoli-ta Medvedova roj. Suha. Za njo žalujejo hčerki, sinova in drugo sorodstvq. K večnemu počitKu bedo pokojnico spremili v sredo ob 15. iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Kr;žu. — Za vedno je zapustil svojce g Ivan Kregar. Zapušča ženo z otroki in drugim sorodstvom. Pogreb bo v sredo cb 16. iz hiše žalosti Na Peči št. 15 k Božjemu grobu v štepanjo vas. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. —lj Maše zadušnice za dr. Markom Na-tlačenom bodo jutri, ob prvi obletnici njegove smrti, ob 7 zjutraj po vseh ljubljanskih župnih cerkvah. Namenjene so tudi vsem estalim Slovencem, ki so padli kot žrtve komunist;čnega terorja. u— Sončno jutro V ponedeljek poncldne se nam je obetal dež. Nebo je bio ves dan sivo zamreženo in vse je kazalo, da nam bo jesen za delj časa zagospodovala z mrkim vremenom. Zvečer je že rosilo. Toda čez noč je zavel sever, ki je popolnoma prečistil ozračje. Noč je bila prav hladna in včeraj zjutraj smo zabeležili kemaj 7.8o C. Nebo je b:lo jasno, brez oblaka in Ljubljano je že zgodaj obsevalo scnce. Barometer se je dvignil na 767 mm. Dopoldne pa se je spet pooblačilo. u— Zelje je dozorelo. Rane vrste slovitega ljubljanskega zelja so dozorele in kmetje pridno sekajo na njivah zelinate glave ter jih vozijo domov, da ne bodlo po njih začčle segati nepoklicane .roke. Rane vrste zelja so še nekako zadovoljivo obrodile, česar o poznem zelju, ki je še v razvoju, ni mogoče trditi. Kasneje sajeno zelje je zaradi dclge suše zaostalo v rasti in ne obeta pridelka v lanskem obsegu. n— Rejci m«ra. jo skrbeti za zimsko krmo, kar je letos težavneje kakor druga leta, vendar dajejo zadnji jesenski meseci še dovolj možnosti za izpopolnitev zaloge. Njihovo glasilo jih opozarja, naj zlasti pazijo na odpadke zelja., ohrovta, korenja, zelene in drugih gomoln:c, ker lahko vse te zelene odpadke j>osušijo, da jim koristijo pri zimskem krmljenju mnogih živali. In prav vsega tega je jeseni mnogo zavrženo po njivah, da vestnega rcjca kar boli, ko vidi. kaj vse se zametuje in ni nikogar, ki bi pobral, čeprav je drugače polno neopravičenih nabiralcev na travnikih, ki so tuja last. Mali gospodarji naj torej pohite, da živali ne bodo pozimi lačne. u— Vodnikova pratika za leto 1944, ta naša priljubljena ljudska čitanka, bo spet prinesla vsem in vsakomur obilo zanimivega, zabavnega in poučnega čtiva. Včlanite se čimprej v Vodnikovo družbo! u— Jesensko škropljenje sadnega drevja. Boj s sadnimi zajedavci je treba pričeti že sedaj v jeseni. V pozni jeseni, ko je že listje odpadlo in imamo tudi več časa kakor spomladi, moramo škropiti z drevesnimi karbolineji (8o/„ arborinom, 4% neodendrinom), posebno češplje in slive, da zatremo kaparje in uničimo tudi jajčka listnih uši in prste ni carja, krvavo uš, bol-šice i. dr. Posebno priporočljivo je škropljenje breskev v pozni jeseni, ker je to drevo spomladi preobčutljivo za karboli-neje. S tem zatiramo sive breskOve listne uši, ki so opasne za vse rastlinstvo, ker prenašajo kužne (viruzne) rastlinske bolezni na krompir, paradižnike in druge Zž5aeSEi2!L5L£3 \ ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega brata in svaka, gospoda ROŽANEC MIHAELA TISRARNIŠKEGA RAVNATELJA V POKOJU mu poklonili krasne vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti — naša prisrčna zahvala. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 15. oktobra 1943 ob 7. uri v župnijski cerkvi Trnovo, Ljubljana, dne 12. oktobra 1943. Globoko žalujoči: JOSIP, brat; LENI, svakinja in ostalo sorodstvo rastline. Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I. bo tudi letos izvajala pri svojih članih jesensko in zimsko škropljenje. Člani, ki želijo, da se jim poškropi sadno drevje, naj to takoj prijavijo po dopisnici na podružničin naslov: Erjavčeva cesta 4a/II. Pripomnjeno naj še bo, da je sedaj v oktobru čas za zatiranje Kmslls-ga pediea s tem, da namestimo lepljive pasove na drevje in kole (izvzemšl breskve ). u— Nesreče. Zadnje oni so sprejeli v ljublja'sko bolnišnico spet več ponesrečencev. 151etnc šiviljsko vajenko Mileno Hribarjevo iz Ljubljane je pos ugr znil v desno nogo. Konj je prit sn:l ob zid 31letnega posestnika Franca Kušarja iz Ljubljane in i mu pri tem zlomil levico. V levo nogo sa I je vseksl 651etni upokojeni poštni urad~ilc Rudolf Fajdiga iz Ljubljane. 381etni brzojavni mojster Vladislav Havliček iz Ljubljane je bil na Vrhniki povožen in je dobil poškodbe po telesu. 131etnemu dijaku Lavu B težniku iz Ljubljane je nekdo po nesreči vrgel disk v glavo. S tramvaji je padel in se ranil na levici 751etni delavec Janez Usenik iz Ljubljane. 131etni dijak Henrik Zaiesjak iz Ljubljane pa je padel z drevesa in si zlomil desn.co. Desno nogo si je poškodoval 3-letni sir.ček učitelja Do-micijan Serajnik iz Logatca. 26 letna delavka v opekarni na Brdu Justina Gregor-čeva je padla z avtomobila in dobila notranje poškodbe. Pri padcu z voza si je zlomil desno nogo 3 letni sin posestnika Franc štrukelj z Iga. 7 letni sin mestnega uslužbenca Franc Križmanič iz Ljubljane se je pri padcu ranil na glavi. u— Mina je eksplodirala. Na travniku pri Kozarjah so našli otroci mino. Začel* so jo obmetavati s kamenjem in niso prej nekfh, dokler ni eksplodirala Ob eksploziji so bili ranjeni 91etni sn delavke Ivan Gregorka. lOletni Bogomir Artač in njegov 51etni brat Milan, ki so vsi doma >z Kozarij. u— Hišne starešine protiletalske zaščite z izkaznicami št. 1 do št. 600 opozarjamo na obvezni sestanek, ki bo v četrtek, 14. oktobra, ob 16. url v frančiškanski dvorani. u— železniški upokojenci, stanujoči v območju mesta Ljubljane, naj dvignejo svoje »Prijave za prejemanje draginjskih doklad« na postaji Ljubljana ter jih izpolnjene po isti poti vrnejo ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani. u— Vpisovanje v trgovsko učUišče »Christofov učni zavod«, Domobranska IS, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti ln Višji trgovski tečaj ter vse ostale tečaje se vrši redno vsak dan. Informacije, nove prospekte daje ravnateljstvo. u— Pričetek pouka tujih jezikov (nemščine, francoščine, italijanščine, angleščine) 15. t. m. Prav tako se otvarjajo posebni jezikovni tečaji za dijake. Pouk najboljši! Vpisovanje dnevno od 8 do 12: Učni zavod Korepetitorij, Mestni trg 17, I. nadstropje. u— Učni zavod Korepetitorij otvarja pouk za dijake srednjih, meščanskih in ljudskih šol. Vse one in privatnike, ki ne bodo imeli rednega pouka. bomo poučevali po učnem načrtu. Prijavite se čimprej, ker bo število zaradi uspeha omejeno. Prospekti na razpolago! Vpisovanje dnevno od 8 do 12: Mestni trg 17, I. nadstropje. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-, trimesečni dnevni in večerni tečaji prično 15. oktobra. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepisnica. Pouk po želji dopoldne, popoldne ali zvečer. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje knjigovodstva, korespondence, modernih jezikov, strojepisja itd. Novi dnevni in večerni tečaji, prično 15. oktobra. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Pojasnila: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Višji trgovski tečaj sprejema slušatelje-ice, ki so dovršili višje razrede srednje ali strokovne šole, oziroma enoletni trgovski tečaj. Vpisovanje ' še ves teden. Na razpolago prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Važno opozorilo za slušatelje Večernega trgovskega tečaja pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2. Vpisovanje dnevno. Predavanja bodo letos po želji obiskovalcev predvidoma v zgodnjih popoldanskih arah, ko obrati počivajo. Pričetek 15. oktobra. Informacije — prospekt« daje ravnateljstvo. u— Operna pevka profesor Jarmila Lily Ger-bičeva prične s privatnim poukom dne 15. oktobra. Poučuje klavir, solo petje, teorijo in de-klamacijo od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Visovanje in zadevna pojasnila v torek 12. in v sredo 13. oktobra od pol 12. do pol 13. in od 16. do 17. v čevljarski ulici l-II. u— Staršem in dijakom se priporoča za nakup šolskih knjig knjigarna Žužek v prehodu nebotičnika. u— Društvu slepih je darovala rodbina g. dr. G. Piccolija 200 lir v počastitev spomina blago-pokojne gospe Irme Kenda. Za plemeniti dar se odbor imenovanega društva iskreno zahvaljuje. u— Namesto venca dragemu prijatelju Rožancu Mihi daruje za Dom slepih 100 lir g. Stupica Janko. u— Za stare onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je podaril g. Tonejc Anton, kavarnar, 100 lir namesto venca pok. g. Rožancu Mihaelu. Mestno županstvo Izreka dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v imenu pod-piranih. Počastite rajne z dobrimi deli! Umrl nam je nepozabni mož in oče Kregar Ivan Pogreb bo v sredo 13. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, na Peči št. 15, k Božjemu grobu v štepanjo vas. ŽALUJOČA 2ENA, OTROCI IN OSTALO SORODSTVO. u— Namesto venca na grob pok. ge. Irme Kenda daruje za Dom slepih 200 lir g. Miheili Bogdan, urar. Mestni trg 17. u— Namesto venca na grob pokojne gospe Ju-dlte Medved daruje 400 lir g. Rihard Tory F odpornemu društvu trgovskih potnikoy in zastopnikov. Z Gorenjskega Dve mladi vojni žrtvi. 7 letni Rihard žunanc in njegeva 4 letna sestrica Minka z Obirskega sta našla v gozdu eksplozivni predmet, s katerim sta si radovedno dala opravka. Naenkrat pa je predmet eksplodiral. Rihaid je nevarno poškodovan na nogi, M.nka pa ima le lahko ranjeno roko. Prepeljana sta bila v celovško bolnišnico Oh 23. cbrrti?:ci koroškega pJ«*bisc;ta je okrožni vodja dr. Rainer poslal takratae-mu deželnemu upravitelju dr. Arturju Lemischu, ki živi zdaj pri št. Vidu ob Glini. zahvalno Dismo, v katerem pravi, da se koroško ljudstvo posebno sjiominja njega, ki je tiste čase ravnal usede dežele. Zahvaljuje se mu za zasluge, ki so prešle v zgodovino. K plebiscitnim svečanostim so v soboto prispeli v Celovec med drugimi: minister Alfred Rosenberg s pribočniki in svojim štabom, višji skupinski vodja SS Heiss-meyer, skupinski vodja motor ziranih oddelkov Kriiger z Dunaja, generalni delovni vodja Lukesch in štabna višja voditeljica gdč. Sabukoschegg iz Gradca, višji vodja Rogalski iz strank!ne pisarne v Berlinu ter še vrsta drugih. Za koroške divizije na Norveškem je radio »Vadso« v nedeljo od 9. do 10. ure oddajal poseben spored, posvečen 23. obletnici koroškega plebiscita. Zahvalni praznik za žetev v kranjskem okrežju je bil prirejen v nedeljo v Dvoru. Sklican je bil v soboto zbor delovnega št.--ba in krajevnih skupinskih vodite jev iz vsega okrožja. Inž. dr. Santner je obširneje obravnaval kmetijstvo na Gorenjskem m je rekel: »Red in snaga, ki ju najdem na velik!h in malih kmetijah, mi je poroštvo, da lahko gorenjski kmet izvršuje tisto, kar se od njega zahteva, čeprav so bile uvedene razne novosti.« Po zborovanju je bil zj-bavni večer v taborišču Delovne službe. V nedeljo zjutraj so streli iz mežnarjev m budnica naznanili praznik. Okrožni vodja je položil v Kranju venec na pokopal šču. V Dvor je prišlo mnogo ljudstva in se je razvil slavnostni sprevod, v katerem je bilo 35 žetvenih vez z lepimi skupinami narodnih noš in žetven h običajev. Posebno sta se izkazali krajevni skup ni iz Dvora in z Golnika, ki sta prejeli nagrado. Po sprevodu je bila svečanost na travniku, kjer je govoril ekrežni načelnik dr. Pfle-gerl. Popoldne je b la velika ljudska veselica. V Tržiču so v septembru Z3be'ežili pet orodov in en sam smrtni primer. Poroči-o se je pet parcv. Iz Hrvatske Nova hrvatska vlada. Pred dnevi je predsednik hrvatske vlade Mandič podal ostavko svoje vlade, ki jo je Poglavnik sprejel. Nova hrvatska vlada je sestavljena takole: ministrski predsednik ar. Kulenovič, zunanji minister dr. Mile Budak, notranji minister dr. Lorkovič, prosvetni minister dr. Makanac. vojni minister general Navratil, prometni minister Vokič, finančni minister dr. Tot. minister za cbrt in industrijo dr. kabac, minister za kmečke gospodarstvo in prehrano dr. Ke-fer. minister za gozdove in rudnike dr. Balen. minister za prizadete kraje Alajbegovič in minister za priključene kraje Edo Bulat. Dr. Ljudevit Soje umrl. Iz hrvatskih stov povzemamo.. da je umrl znani politik dr. Ljudevit šole. Pokojni je bil prveboritelj pra-vaške misij in aktiven delavec pri Hrvatskem Sokolu. Tuaj na kulturnem področju se je marljivo udejstvoval. Smrt dveh častnikov. Pri razoroževanju italijanske vojske sta v Karlovcu padla ustaš-ki nadporočnik Djuro Brajkovič, ki se je že od 10. aprila 1941 boril za svobodo Hrvatske, in ustaškj poročnik Ivan Banič. kj je bil prav teko že cd ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske aktiven dclavec v ustaškem pokretu. Narečaj za ljudsko igro. Na razpis glavnega ravnateljstva za ljudsko prosveto j« Fc Poziv Pozivam vse osebe, kj so ee priglasile za sprejem v zs"isno policijsko službo, da » zaradi zdravniškega pregleda javijo v poslopju M'ad:kc v Ljjb'jani. Šubičeva ulica št. 9, soba št. 3, v pritličju, in sicer po naslednjem vrstnem redu, dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 14.30 do 17,30: dne 14. oktobra dopoldne osebe, kater h priimki se zaJ rajo s črkami A do G. po-polone s črkami H do K: dne 15. oktobra dopoldne osebe od črke L do črke O. popoldne od črke P do črke S; dne 16. oktobra dopoldne1 od črke Š do črke V, popoldne ostali in vsi zamudn ki. t L'prz\nlk policije. bilo poslanih 25 rokopisov ljucsfoin iger. Dela so bua izročena ccenjevalni komisiji. Prepoved kvartanja. Oblastva v Der-venti so piepovedala kvartanje na področju vsega derventskega okraja. Odredba se tiče tudi kvartanja za zabavo. Prekrški bodo kaznovani z zaporom, lastnikom lokalov pa bodo odvzeli obrt. Huda železniška n-sreča se je pr: merila na progi Zagreb—Samobor. N'a križišču Stubičke ulice se je zaletel v vlak tovorni avtomobil. ki ga je lokomotiva zdrobila in vrgla po nasipu, iztiri) pa je tudi stroj m se prevrnil. Poleg šoferja sedeči potnik sc je smrtno ponesrečil, hudo potkoaovan pa je bil tudi strojevodja Ivan koknian. ki jc kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. Drug: potniki in železniško osebje, ki so ponesrečili, sc po zdravniški pomoči ostali v domači oskrbi. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 14. oktobra, ob ib.3J: Cvetje v jeseni. KrstDa predstava. Otvoritev cramrrks feoone. Cene od 22 lir navzd >1. Sobota, 16. oktobra, ob 16: Kovar.-tvo in ljubezen. Red Prvi. Nedelja. 17. oktobra, ob 14: V Ljubljano jo dajmo. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. — Ob 17: Ctetje v jeseni. Izven. Cene od 22 lir navzdol. OPERA Sreda. 13. oktobra, ob 16: Traviata. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Sobota. 16. oktobra, ob 16: Pročara nevesta. Izven. Otvoritev operne sezone. Cene od 32 lir navzdol. __ Nedelja. 17. oktobra, ob 16: Midame Butterfly. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Nov abonma za 36 predstav ob sobotah. Ker Je zanimanje za giedal-.ski abontna izredno velijo in so obstoječi abonmaji že polno zasedeni in zaključeni, zlasti staina aboninana red Sreda in Četrtek, je razpisan še en tta.n: abonma, red Sobota, ki bo imel predstavo ob sobotah izmenoma v Operi in Drami. Za ta abonma veljajo normalne dnevne cene. plačljiv je v 10 mesečnih . okih. Ugodnost stalnega sobotnega abonmana Je v tem, da je abonentu vtako soboto zagotovljen v gledališču sedež s permanentno vstopnico Cene sobotnega abonmaja: Loža v parterju ln v I. redu do št. 5 obrok 360 L. Loža v I.. redu št 6 do 9 400 L. Parterni sedeži: I. vrsta 98 L, II —III. yrsta 88 L. IV.—VI. vrsta 80 L. VII — IX. vrsta 72 L. X.—XI. vrsta 65 L. XII,—XIII. vr;ta 55 L. EalkonsUi sedeži: I. vrrta 65 lir, II. vrsta 55 L ni. vrsta 44 L. Galerijski sedeži: I. vrs+a 40 L. II,—III. vrsta 32 L. IV.—'V. vrsta 25 L. AbonenM sobotnega abonmana bodo dobili iste predstave kot abonenti drucih redov: 16 opernih ln 20 dramskih. Za sobotni abnima sprejemajo Drijave v veži dramrke«*a ^"e^aM^či še do četrt"*a 14. t. m., vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Vse one Interesente, ki so si rezervirali abonmaz.i kakršenkoli r?d. ribi unrav», da oridejo po izkaznice najkasneje do srede 13. t. m. RADIO LJUBICI ANA SREDA. 13. OKTOBRA 8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.00—9.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.20—12.30: Uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Zabavni koncert. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanska giasba. 17.00—17.15: Poročila v nemščisi in slovenščini. 17.15—17.30: Zabavni koncert. 17.30—17.50: Otroška ura: pravljice čita Maša S avčeva 19.00— 19.30: Komorna elasba: izvaia Ljubljanski godalni kvartet. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Poročilo vrhovneea poveljstva nemških oboroženih sil r italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.45—2000: Maln med'gra. 20.00— 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Veseli zvoki: izvalata: kvartet Fantje na v=)si ln Kmečki tr'o. 21 .po—22 00: Koncert Ritmičnega orkestra. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je po dolgi, mukapolni bolezni za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, dobri oče, brat, stric in tast, gospod Aleksander Wisiak trgovski aastopnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek 14. t. rrt. ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Antona — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. oktobra 1943. Globoko žalujoči: ANA, soproga LIDIJA, UČKA por. SAVIČ, hčerki in ostalo sorodstvo Daphne du Maurier: 10 FRANCOZOV ZALIV Roman »Morda ga privede lepega dne kako potovanje tod mimo?« »Nemara, milostiva gospa«. »Tedaj moram deloma preklicat1, kar sem vam rekla zastran obiskevalcev. Ce bi se vaš zadnji gospodar kdaj oglasil, ne bom zanj bolna ne blazna ne drugače zadržana, ampak ga bom sprejela«. »V redu, milostiva gospa«. In ko se je ozrla, zakaj med tem je bila vstala, in cn ji je bil odmaknil stol. je opazila, da se smehlja; a ko sta se srečala z očmi. je njegov smehljai mahoma 'z-ginil. Spet je imel usta okrogla in zaprta kakor sicer. Šla je na vrt Zrak je bil mehak in medel in topel, in proti zahodu je črtalo sence š'"roke proge preko neba. Slišala je glasove otrok, ki jih je Prue sprav. 1 jala spat. Cas je bil, da se sama našeta in sprehodi. Vrgla si je ruto okrog ramen, zapustila vrt, dospela skozi park do lese in na polje in na močvirnato trato; in trata jo je privedla do kolovoza, kolovoz pa na velik, div5e zaraščen travnik in neobdelano goljavo- od koder je vendar že zagledala pred seboj pečine in morje. Pograbila jo je želja, da bi se napotila k mor;u, k širokemu, še tja naprej od ravne reke. Ko je prišel večerni hlad in se je sonce spustilo, je dospela do strmega predgorja, kjer so ob njenem bližanju galebi zagnali d'vji krik, kajti bil je čas valjenja. Vrgla se je po travnatih in kamenitih tleh in se zagledala na morje. Daleč tam spo- daj. na levi, je bila reka; široka in svetla se je izlivala v morje. Morje samo je ležalo negibno, med tem ko> je zahajajoče sonce škropilo vedo z bakrom 1-n karmi"om. Globoko spodaj so brizgali valčki po skalovju. Zahajajoče sonce za njo je črtalo po morju progo tja do obzorja, in ko je Dona tako ležala in zrla, zaspana, zadovoljna in s potolaženiin srcem, je zagledala na obzorju temno piko. In zdajci je dobila ta pika podobo in obliko, in spoznala je bela jadra ladje. Nekaj časa je bilo videti, kakor da se ne giblje, kaiti nad vodo je bilo zatišje, in kakor da visi med nebom in zemljo nalik posekani igračk'. Razločila je visoko zadnjo palubo in prednjo palubo ln jambore, ki so stoli čudno pošev; moštvo je bilo moralo imeti srečo pri ribolovu, kajti jata galebov je rojila okrog ladje, krož -la in kričala in se spet potop'jala v vodo. Zdaj je dahnila lahna, hladna sapa gor do Doninega vrha. in videla je- kako- gre ta sapa po valovih in se pomika proti čakajoči ladji. Mahoma so jadra zajela veter in se napela; galebi, beli, ljubki in svobodni. so se trumoma vzdignili in ieli obletavati jambor; poslavljajoče se sonce je zlr-tilo pisano ladjo, in jadrn'ca je neslišno, skrivnostno zdrčala proti notranjščini dežele, samo dolga, globoka brazda je ostala za njo. Doni je bilo, kakor bi se nekdo z reko dotaknil n -enega srca, in glas v nji je zašepetal: »Misria bom na to«. Bilo je kakor slutnja; radovednost, strah in ponosen. nenaden zanos, vsakega nekaj. Vrnila se je, brez vzroka se smehljaje sama pri sebi in brundaje pesmico, ter odhitela čez griče proti Navronu. mimo mlak. in preskakovala jarke kakor majhno dekletce, med tem ko je nebo temnelo in je lezel mesec više in više in je nočni veter šuštel v krošnjah visokih dreves. V. Ko je prišla domov, je takoj legla v posteljo, kajti sprehod jo je bil upehai; skoraj hipoma se je pogreznila v spanje, čeprav so bili zastori cdgrnjeni in je mesec svet'o sijal. Kmalu po polnoči je utegnilo biti, ko je začula pod oknom škripanje korakov po pesku in se zbudila. V trenutku je bila bistre pameti: hišni prebivalci so moral' ob tem času spati, koraki sredi noči so ji zbujali sum. Vstala je in pogledala čez okenski naslon na vrt. Spodaj ni mogla ničesar razločiti, hiša je ležala v senci; kdor koli je stal prej spodaj, je bil odšel. Piežala je in čakala; mahoma se je odtrgala od skupine dreves na trati moški pestava previdno stopila v štiriketnik, ki ga je črtala mesečina, in pogledala kvišku po hiši. Videla je. kako je nastavil roko na usta, in začula njegov rahli žv žg. Tisti mah se ie priplazila iz temne hiše druga postava; očitno je bila prej skrita za oknom v salenu. Ta postava je pohitela čez trato k možu pri drevesih. Kakor v svarilo je vzdignila reko. Dona jo je spoznala: ta, ki je tekel, je bil William. Varna za svojim zastorom. se je nagnila naprej, kedri so ji padli po obrazu, dihala je hitreje kot po navadi; srce ji je silovito razbijalo, kajti v tem. kar je gledala, je bilo razburjenje, je bila nevarnost — prsti so ji igrali na napušču pesmico brez besed. Tam spodaj na trati, ki jo je srebrila mesečina, sta stala moža. Dona je videla, kako je William klatil z rokami in kazal proti hiši, na kar se je umaknila v zaščito sence. Moža sta govorila in govorila; tudi neznanec je zdaj vzdignil oči proti hi- ši; zdaj je skomignil z rameni in razprostrl roke, kakor bi hotel reči, da to presega njegovo meč; nato sta oba izginila za drevje. Dona je čakala in vlekla na uho, toda n;stjf se več vrnila. Potem jo je za-mrazilo, sapa je bila hladna, ona pa v lahki rečni halji. Vrnila se je v posteljo, a zaspati ni mogla. Williamcvo novo početje je bilo skrivnost, ki ji je morala priti do dna. Ko bi ga bila videla samega hoditi pri mesečini pod drevjem- si ne bi b'la mis fila bogvekaj: merebiti živi v vasi Ilelfordu kakšna ženščina, ki ni pretrdega srca proti njemu, ali pa je ime'.a njegova tiha pot še nedolžnejši namen, denimo, lov na vešče opolnoči. A to potajeno smukanje, kakor da bi čakal znamenja, in tista temna postava, ki je držala roke na ustih in tiho žvižgala, WiH'amov jadrni tek. njegova svareče vzdignjena roka. to so bile resne stvari, ob katerih se je moral človek zamisliti. Vpraševala se jet ali ni bilo zelo nespametno. da ie poklonila Williamu svoje zaupanje. Vsak drug razen nje bi ga bil odslovil že tisti prvi večer, ko je bila zvedela, kako je opravljal službo in živel sam v hiši, ne da bi b;l v to pooblaščen. In vse njegovo vedenje, ki se je tolikanj razlikovalo od vedenja navadnih služabnikov, to vedenje, ki jo je dražilo in zabavajo, bi bilo večino grašcak'nj, na primer kako lady Godolphinsko. nedvomno užalilo. Harry bi ga bil takej zapodil — če bi se r.e bil proti njemu morebiti druge če vedel — to je nagonsko čutila. In potem ta lcnec s tobakom in knjiga pesmi — to jo je begalo, presegalo 1e njeno pamet. A zjutra^ mera nekaj steriti. vzeti mora stvar v roko; ne da bi b'!a zdaj, v neredu svojih misli, kaj sklenila, ie naposled zaspala, baš ko je je-la siva jutrnja svetloba prodirati v sobo. Dan je b'l vroč in bleščeč kakor prejšnji: zlato sonce visoko na nebesnem oboku, ta pa čist kaker ribje oko. Ko je prišla Dona dol. je najprei krenila k skupini dreves. kjer sta bila William in neznanec sno-či govorila in nato 'zginila. Da. bilo je, kakor si je že mislila. Njuni koraki so bili pustili v zvezdnih hiacntah rahlo sled. ki jo je bilo lahko razločiti; vedila je čez glavno pot po gczd ču. nato pa nizdol skozi rajbolj gosto goščo dreves. Nekaj časa je šla za" njo; sled je vodila venomer navzdol in se cep la na neravnih tleh, da jo je bilo časih težko spoznati. Mahoma se je zavedela, da pride po tej poti nazadnje k reki ali h kakemu stranskemu rokavu reke, kajti nekol ko dalje spredaj je zagledala lesket vode, ki ni misria. da je že tako blizu. Reka sama je morala biti na levi, daleč za njo, in ta vodni rokav, ki je stopala proti njemu, je b i rekaj nevega. kakor odkritje. Kak trenutek je omahovala, ali naj gre dalje, nato je pomislila, koliko utegne biti ura. kako bosta otroka vpraševala po nji in morda celo William — ta najbrže, ker bo čakal naročil. Obrnila se je in se vzpela po gozdu navkreber; zdaj ie stala spet na trati pri Navron Hou-su. Stvar je bilo treba piclož ti na primernejši čas. morda na pozni popoldan. In tako se je zdaj igrala z otrčkoma ter napisala Harryju delžnostno pismo — konjar bo čez kak dan odjezdil nazaj v London, da mu ponese novic. Ob široko odprtem oknu ie sedela v salonu in grizljala pero. kajti kaj mu je mogla povedati drugega, kakor da -ie v svoj« prostosti srečna, srečoa nad vsako mer": ^ to b;. žaljivo, ubogi Harry ne bi nikoli razumel. Kdo/ tšCe služDo plača ea »saKo oeseclo L —.30. za drž Ir. prov takso — 60 za dajanje naslova ali šifro L 2.— Najmanjši 1 zri os za te oglase Je L 7.— — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—. za vse dru'r'.e oglase L —.60 za besedo. za drt ln prov takso —.60. za dajani* naslova ali šifro L 3.—.. Najmanjši iznr" za t.p oer 1«=e 1» L 10.— uoSPODIčNA ir.lacto, simpa-.čna. išče mesto nata arice, sobarica ali kot prodajalka v slaščičarni, buffeju, trgovini z zslenjavo. ev. kot gospodinj s' a pomočnica. Govorim italijansko. lepo perem, likam, šivsm ter opravljam vsa osta'a hišna dela. razen samostojne kuhe. Nastop takoj ali po dogovoru. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogo in vsestransko poštena«. 17464-1 ABSOLVENTKA z desetletno pisarniško prakso, Išče primerno zaposlitev. Ponudbe prosi na oglasni oddelek s>Jutra« pod šifro -Brez sredstev«. 17635-1 SESTRA NEGOVALKA otroška, strokovno n.-iobraže-im. k' ztl- ljubi otroke. Zel; men'a*.: mesto. Sprejme buli službo samo za dopoldanske, o-lnosrm popoldattke ure. Ponudbe na gl. odd. Jutra pod iPria:el!ic:i 17-109-1 ABITURIJENT tr?. akademiji- z znanjem jezikov. išče [ir'mprno znposli-'jt iV.-urlbe m tli iC. Jutra pol »Stilna služba«. 17500-1 KUHARICA, ki ooravlja tudi druga hišna dela, išče mesto k boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna in čista-«. 17437-1 PISAR. URADNIK išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe pod »Inrerniranec 16« na ogl. odd. Jutra. 17376-1 UPOKOJENKA išče službo gospodinje ali za gospodinjstvo v zajednj-ci ali kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na upravo Tutrj. pod »Upokojenka«. 17339-1 KUHARICA starejša, išče službo. O-pravlia tudi vsa hišna dela. Ponudbe na upr.ivo Jutra pod »Skrbna«. 1-341-1 GOSPOD. POMOČNICA Išče službo s 15. oktobrom. Je pridna ln poštena. ter samostojno kuha. Ponudbe pod šifro »Pomočnica« na oglasni oddelek »Jura-?. 17417-1 OGSP. POMOČNICA SSčp službo kot gospodinja pri boljši družini. Ponudbe na ogl". odd. Jutra pod -Poštena in pridna«. 17655-1 KUHARICA mlajša, boljša, vajena samostojnega gospodinjstva z so-f.podin:?ko šolo in v kletno prakso, išče službo. Ponudbe m ne!, odd. Jutra ped Zanesljiva 'n poštena.'« 17690-1 DEKLE •vajena samostojnega gospodinj- rva in vseh ostalih del. želi službo. Ponudbe na ogl. •dd. Jtrtja pod »Mm«. 17603-1 Službo dobi FRIZERKO dobro delavko, sprej -mem takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »Marljiva-i. 17319-la POSTREŽNICO s hrano, iščem za cel dan. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17624-la POMOČNIKA ključavničarskega, samo. stojnega, sprejme za stavbna dela Kante Dominik, Tržaška c. 92. 17611-la DEKLE-POSTR EŽNICO Iščem za vsa gospodinjska dela, v šiško. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 17632-la POSTREŽNICO za popoldne, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 17633-la SIV. POMOČNICO, prvovrstno moč, sprejmem ta-kcj v službo. Tstotam sprejmem učenko, ki ima res veselje do šivanja. Atelje Mira Skrabar. Ulica 3. maja. o. 174CI97-la POSTREŽNICO pošteno, sprejmem za jutranje ure. Naslov v vseh posl. Jutra. 175*4-la POSTREŽNICO pošteno in snažno za dopoldanske ure, ščem. F. P., Svetčeva 10 — Podrožnik. 17364-la POSTREŽNiCO iščem od 9. do 16.' ure. Rožna doiina XVII, št. 20. 17430-la ŠIV. POMOČNICO, spretno, sprejmem ' takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 17436-la MLADO DEKLE pridno, iščem k 10-meseč-nemu otroku. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v vseh posl. Jutra. 17431-la GOSP. POMOČNICO sprejmemo takoj k štiričlanski, odrasli družini. — Hrana in plača dobra. — Cankarjevo nabrežje 9-1. 17460-la UPRAVITELJA za večjo stanovanjsko stavbo. ki ie zmožen tudi vodstva restavracije in menze, sprejmemo. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev na ogl. odd. Jutra pod »Upravitelj«. 17375-la POSTREŽNICO za čiščenie stopnišča, sprejmem v bližini Obrtne šole. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17372-la GOSPOD. POMOČNICO boljšo, ki zna kuhati, sprejmem k trem odraslim osebam, v dobro službo. Javijo naj se res zanesljive in poštene na ogl odd. Jutra pod »Plača 500 lir«. 17371-la MLADO POSTREŽNICO dnevno za 3 ure popoldne sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17383-la GOSPOD. POMOČNICA mlajša, se sprejme k 2 osebam. Hrana in plača dobra. Nastopi lahko takoj. Predstaviti se je na Prulah 23/1 (Vila). 17414-la KROJ. POMOČNIKA in vajenca sprejmem. Erja vec I"-iška 3. 17359-la KUHARICA piTfekrna poštena z daljšo prakso, ki hi opravljala tudi druga hišna di la. dobi d'.>bro -Inž'«- Naslov v vseh nosi. Jurra.. 17641-la GCSP. POMOČNICO k: znti kuhati in opravljati osrala gospodinjska dela — :ščem k mali družini. Plača in oskrba lejia. — Predstaviti sc je v Du.!ma:inovi 5-1. 17539-la POSTREŽNICO iščem k 3-člansk: družini za dopoldansko delo. Banie. Vil-har eva 39-1. 17651-la 10 ŠČETKARJEV ali delavk, ozir delavcev, vajenih šeitarskih del. sprejmem takoj. Milan Jager. 'omrna žime, Sv. Petra e 17. Zgla-s:ti se dnevno od 8V2 do 10. ure zjutraj. 17634-la ZOBOTEHNIK perfekton. dobi dobro stalno službo. Naslov v vseh posl. Jutra. 17647- !a NABIRALCA OGI ASOV s primerno kavcijo, išc-^m Zglasite se v četrtek od 10. do 12. t.re. Rimska ;f). levo. 176-18-la KROJ PC" za. moška in daraska dela — sprejme prvovremi salon takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 17684-! a KUHARICO samostojno, išč^m k tričlanski družini. Nastop takoj, plača dobra. Nasltfv v vseh posl. Jutra. 17694-ia VAJENCA ali vajenko s primerno šolsko izobrazbo sprejmemo za fotografsko stroko. Atelier »Viktor«, Puccinijeva 4. 17478-44 VAJENCA za tapetniško obrt. sprejmem takoj. F. Sajovie. Star trg 6. 0 17.x>3-44 VAJENCA za mizarsko obrt, pridnega in poštenega, sprejmemo proti hrani ali nagradi. — Mizarstvo »Sava«, Mikloši čeva cesta. 17354-44 UČENKO za trgovski poklic v urar-sko - zlatarski stroki, z malo maturo, sprejmem. Janko Jazbec Miklošičeva c, 12 17332-44 Zaslužek UČITELJICA s perfektnim znanjem in diplomo italijanskega jezika poučuje tudi še nemščino po hitri ln uspešni metodi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra p< d »Pouk«. 17410-3 UČITELJA za harmoniko k 9 letni deklici Iščem. Ponudbe z navedbo honorarja na ogl. odd. Jutra pod »šte-panja vas«. 17466-3 DIJAKI Vaše obleke ln suknje Vam kar najhitrejše naredi ali prenaredi z znatnim popustom krojač Ilovar, Zvezna št. 8, Zelena jama.. 17619-3 NOGAVICE krpam. Soška ulica št. 14 podstrešje. 17617-3 UČNO MOČ za pouk slovenske stenografije iščemo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stenografija«. 17345-3 ZA STENOGRAFIJO slovensko po možnosti tudi nemško iščem učitelja. Ponudbe pod »Večeme ure« na ogl. odd. Jutra. 17347-3 ANGLEŠČINO poučuje na praktičen način ln z odličnim uspehom profesor. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Temeljit pouk«. 17415-3 ABSOLVENTA(-TKOj trgovske akademije za instru-iranje v m:i;ematiki. iščem. Naslov v vseh posl. Jutra. 17630-3 ET.— BITUMEN (izolacijsko smolo), čisto, v količini nekaj sodov, prodam. Ileršič, Rimska t. 13. 17667-6 PREGRINJALO posteljno in zaveso za trodd-no okno, ugodno prodam. Naslov v vseh poei. Jutra. 17682-6 VOLNENO ŽIMNICO štedilnik, gašperček. otomano in druge predmete, prodam. Celovška e 34. 17692-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, nov. predvojni materija!, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17676-6 DOBER KLAVIR dolg. lepo pregrinjalo za oto-mam, volnen dimski kostum in srebrni pribor, prodam. — Naslov v vseh posl. Jutra. 17677-6 DAMSKE ČEVLJE. nove. rjave, fine št. 41. prodam. B:vša Bleiweisova 16. priti. levo. 17673-6 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Pri-voz 4-n. desno. 17679-6 SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam. — Mencingerjeva 27-1, levo. 17680-6 ZNAMKE »Vatikan« nerabljen komplet, prodam. Fiti Janko. Bežigrad 7. 17681-6 GRAMOFON najnovejše znamke s ploščami, prodam po ugodni ceni. Naslov v vseh posl. Jutra. 17318-6 DAMSKI KOSTUM srednje velikosti, prodam. Staretova ulica št. 14-1. 16848-6 6-DELNI ZAJČNIK dobro ohranjen, proda Osenar, Tomšičeva 5. 17461-6 GOJZERICE ŠT. 38, otroške nizke čevlje št. 23 in ženski dežni plašč prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17462-6 PREPROGA 3.5 krat 2.5 m Je naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17475-6 ŽENSKI PLAŠČ malo rabljen, črn, za močno osebo, prodam ali zamenjam za zimsko temno moško suknjo Tanko, Kapiteljska 3. 17476-6 VINSKE SODE, večjo množino, po 700 300 in 100 litrov, proda Milič, gostilna Na-Na Bleiweisova 12. 17525-6 DAMSKE ČEVLJE, lepe, vinskordeče. št. 37 in rjavo športno jopico prodam. Naslov v oglas odd. Jutra. 17321-6 PIANINO, prav dober, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17535-6 JEDILNI PRIBOR in brokatne zavese prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17537-6 NOVE ČEVLJE ŠT. 40 damske, visoke, zamenjam za moške visoke čevlje št. 42—43. Lahko tudi nekoliko rabljene. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17556-6 ŠPORTNI VOZIČEK nov — in črn damski plašč naprodaj v Mariborski 17. 17558-6 ČRNE MOŠKE HLAČE, nove, nošen suknjič in telovnik, damske gojze-rice št. 38, kvačkano posteljno pregrinjalo in veliko raztegljivo okroglo mizo prodam. Ogled dopoldne. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 17557-6 NOVA KOLESA odlične nemške znamke in več starih koles od 1.500.— naprej razprodaja šušteršič, mehanična delavnica, Tyrše-va cesta 13 (Figovec — levo dvorišče). 17552-6 HARMONIKO dlatonično, s poltoni, novo, prodam. Polakova št. 13 — pri Hiti. 17554-6 POHIŠTVO dobro ohranjeno, posamezne omare, razne mize, pred-sobno garnituro in drugo, prodamo. Trgovina »Ogled« — Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 17315-6 VISOKE ČEVLJE št. 34 za dečka ali deklico, prodam. Naslov v vseh po sloval. Jutra. 17313-6 RELIEF V GIPSU za teren od Ljubljane do pfeko Bakra in rabljeno pohištvo, prodam. Gledališka 3a,^ palača Trboveljske, pritličje, I.vrata, desno. 17282-6 ČRNE SVILENE ČIPKE za obleko, črna, dolga, svilena velur obleka, damske klobuke, damske sandale, oljnate, moderne slike — ugodno prodam. Ogled med 9—10 zjutraj in 1—3 pop. od ponedeljka dalje. Pred Škofijo 19-1. 17305-6 ŠOLSKO TORBO usnjeno, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17303-6 OTROŠKO POSTELJCO v«Iiko ogledalo in razne dni*e predmete, prodam. Pleteršnikova 26, Košir. 17301-6 ZIMSKI SUKNJI dobro ohranjeni, prodam. Ogled pri krojaču Križaj, Škofja ul. .6 17299-6 RJUHO iz domačega močnega platna, uporabno tudi za brisače, prodam. Rimska cesta 7-II, vrata 12. 17300-6 •OTROŠKI VOZIČEK globok, svetel, zelo dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17286-6 ANGI.EŠKO-SLOVENSKI SLOVAR nekaj vezanih izvodov, prodam. Strnad, Postojnska 9. 17452-6 OTROŠKO POSTELJICO in kožušček za 6 let starega otroka, prodam. Pe-pelnak, Sv. Petra nasip 71. Š 17447-6 PARNA LOKOMOBILA velika, primerna tudi za otroško igračo, naprodaj. Poizve se od 8. do 12. v šiški, Knezova 18-1, desno. 17448-6 NOVI PRAZNI ZABOJI tobačnih izdelkov so stalno naprodaj v Glavni zalogi, Gradišče št. 4. 17449-6 FOKSTERIJERJA, mladiča, čistokrvnega, krasen eksemplar, prodam. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ribnica«. 17607-6 POTNI NECESER, v krasnem usnjenem malem kovčegu, prodam za 600 lir. Naslov v vseh posl Jutra. Š 16"i50-6 DAMSKI DEŽNI PLAŠČ iz predvojne balonske svile ter lep lisičji ovratnik, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17608-6 VELIKO AKTOVKO iz močnega usnja in 2 para damskih čevljev št. 37ti, prodam. — Naslov v vseh posl. Jutra. 17596-6 NAMIZNI PRT, krasen, s 6 prtiči, bogato ročno vezenino, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17597-6 FLANELO (predvojni materijal), zamenjam za rjuhe za dojenčka. Naslov v vseh posl. Jutra. 17593-6 TKANE PREPROGE zaveso, pisalni pribor, svečo, narodno sliko, polhov plašč, stenske police, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17595-6 HUBERTUS, črn, moški, predvojno blago in usnjena aktovka in žepna pokromana ura, vse dobro ohranjeno, prodam. Novi trg 1-1, desno. 17540-6 OTROČJI KOŠARI, eno lepo na kolesih ter eno navadno in stajico, ugodno prodam. Poljanska 15, IX. stopnišče, priti., desno. 17576-6 FANTOVSKE ČEVLJE rjave, visoke, št. 37, prodam. Vodovodna 1-1. 17590-6 OPREMLJENO SOBO s centralno kurjavo in kopalnico, oddam v bližini glavnega kolodvora. Naslov v vseh posl. Jutra. 17594-6 ZAPESTNO URO, damsko, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17573-6 POSODO za kisanje zelja dobite pri Gospodarski zvezi. Bleiweisova £9. 17666-6 MOŠKO OBI.Ei O. novo, predvojno blago, ugodno prodam. — Vprašajte pri »Kmetu«, Arielle Ren, 8. 17656-6 MOTORNO KOLO 125 kub.; znamke »Ho«, novo, prodam za 12.000 lir. — čamernik JerneJ, Dragomer, p. Brezovica pri LJubljani. 17020-6 JEDILNICO s salonom (staronemški slog), v odličnem stanju, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra 17659 S OTROŠKI VOZIČEK športni, predvojno blag>, prodam. Cirii-Metodova y,», dvorišče. 17660-6 MOŠKO KOLO, in rabljem tricikel e prvo-vrstnimi gumami, poceni prodam. Ambrož. Ble:wei»ova 71, Bežigrad. 17663-6 APARAT za nabiranje zank na nogavicah, že rabljen, prodam za ugodno ceno 16C0 lir. Lada Debeljak, Kopitarjeva ulica 1. 17536-6 JEDILNI SERVIS, angleški, kavni servis, jedilni pribor, vse za 6 oseb in druge namizne predmete proda pisarna Tribuč, Sodarska 2, nad Florijansko cerkvijo. 17540-6 ŠKORNJE ŠT. 42 črne, dobro ohranjene, zelo poceni prodam. Tovarniška 6. 17543-6 2 NOVA TRICIKLJA in nekaj rabljenih, zelo poceni naprodaj. Suštaršič — meh. delavnica, Bleiweisova 13 (Figovec, levo dvorišče). 17550-6 LEICO IN RETINO (Leico za 9000, Retino za 4500) in en gramofon za 800 lir, naprodaj. Suštaršič, meh. delavnica, Bleiweisova 13 (Figovec, levo dvorišče) 17548-6 VODNA SESALKA na ročni ali motorni pogon, v novem stanju, zelo ugodno naprodaj. SuUaišič, meh. delavnica, Bleiweiso-va 13 ld. Jutra (io I »23<». 870" ZEMLJIŠČE ut gjoniozn.iu. »lov \ vs,-tl IK živo apno (negašeno). kuponi eou KXK> kg Naslov v vseh po=l Ju Vertheim blagajno ktitrm. Ponudb: na ogl. odd. Jutra jod »Blaga :na« 17301-7 krmilno peso in korenje. kUpm. Naslov v vsi h tod Jutra. 17502-7 šivalni stroj, Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17408-6 DAMSKI PLAŠČ zimski, predvojno blago, temnomoder. naprodii v Frankopanski št. 11/1, desno — od 10.—12. ure. 17402-6 i ZIMSKO SUKNJO | m damski plašč, prodam. I : aii dllbr0 ohranj-n. kr-v "eh P0«'- J«tra. ' " m Na,lov v vseh tosl. -D-i54"6 I Jutra- 17303-7 i KUNE starinsko, prodam. Mestni ' kftttih go.OOO kupimo. Rudolf frs 11" 17391-6 ZorP Ljubljana. Gledališki. ŠIVALNI STROJ 1 ul:ca 12 17512-7 čevljarski cilinder in šival- , KOVANCE ni stroj pogrezljiv v dobrem srebrne :n drugi dragocenosti, stanju, damski kostim in starinske vTednosti. kupimo, rjav usnjat površnik, pro- ! Rudolf Zore. Ljubljana. Gledam. Kamniška 13. ! foliška ulica 12. 17513-7 ,nrl,„, __ 17457-6 OTROŠKE SNEŽKE ŠIVALNI STROJ ali korenčke št. 22, .0 mož. čevljarski, cilinder in žen- nosti bde. kupim. Ponudbe ski šivalni stroj, prodam. na ogl. odd. Jutra ood »Sne- Ogled pri tvrdki Jax, Blei-wisova 36. 17458-6 GOJZERICE ST. 43 skoraj nove, prodam. Piš-lar, Tržaška 19. 17365-6 žke«. 17519-7 RADIJSKI APARAT dobro ohranjen, kuram. Po. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radio«. 17517-7 [l ZEMLJIŠČE v strogem središču, 800 m- in parcelo 20.000 m2 pri dolenjskem kolodvoru prodam. — Direktne ponudbe pod »Dobra prilika« na oglasni oddelek »Jutra«. 17562-20 MALO HIŠICO, tudi tako za popraviti, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra« pod šifro »Po možnosti znntra' bloka«. 17553-20 STAVBNO PARCELO v Ljubljani za enonadstrop-no vilo, prodam za 45.000 lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 17605-20 STAVBNO PARCELO v središču mesta za tronad-stropnico. prodam po 600 lir za kv. m. Ponudbe ra ogl. odd. Jutra pod »600 kv. m« 17604-20 PARCELO v Ljubljani do 200.000 lir, kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za v ali večnadstropnico«. 17603-20 KOMPLEKS ZEMLJIŠČA večji, ali tudi več manjših. kupim v Ljubljani pred in za blokom ali od bloka oddaljene do 8 km. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ze'o resen '-'-pre 17480—20 DVE PARCELI n-i lep: sončni legi. prodnm za 50.000 in zri |jr. 1'onudhi- na ngl. odd. Jutra l«jn »Kjer z it-i«!« :71!».Vi1l TRI PARCELE, predam v I.ubljan! na na] lepših točkah od JOO.OOO do PiO.OOO lir. ker nu:no rabm denar za zidavo Samo resn" reflektanti naj pošljejo ponudbe 1» ogl. odd. Jiitb r>od »Zidava 1. 1719:V*) PARCELO v izmeri 851 kv. m. na lepi sončn: legi, prodam za Lir JOO.OOO. Ponudbe r,* ogl. o-M. Ju 'ra pod »Skora v središču mesta«. 17404-20 EEPO VILO z velikim vrtom. 3 3 komfortnimi stanovanji, prodam za 820.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po« >V mestu«. 17491-20 2-STANOVANJ. HIŠO novejšo, v bližini tramvajske postaje, prodam za 350.000 lir. Ponudbe na ogrl. odi. Jutra pod »Lepa hiša ^^ Vii 1 I. . m « 17193-211 kuj un. Na-Jutra 17515-21 PARCELA /m v• i.i- r.H\ Ihj. bi zu ftredi--<-u 11 jarcela v ši»ki za vilo rta iu|>r«daj Ponudbe na >gi »il. Jutra ,-d .R., :i razm r«. 17518-20 PARCELO, kupim kjerkoli pred blokom, lahko pa tudi za blokom do Lit. 60.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Posredovalci nezaželieni!« 17487-20 STAVBNO PARCELO, v središču mesta ali v njenem najbližjem okolišu, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Od 250.000 lir naprej«. 17488-20 STAVBNO PARCELO strogem središču mesta kupim do 1,000.000 lir — eventuelno tudi več. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krasna parcela«. 17489-20 MANJŠO HIŠO trgovsko - stanovanjsko ob prometni ulici prodam za 175.000 lir. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod značko »Prometna hiša«. 17492-20 parcelo kupim. Ponudbe pod 40.000 na ogl. odd. Jutra. 17367-20 HIŠO ALI VILO kupim za ceno do 500.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Denar takoj«. 17358-20 REALITETNA PISARNA llabijan Miro. Cigaletova I-p, tel. 46-97. proda večje število stavbnih in industrijskih parcel, trista-r.ovanjsko, enodružinsko, trgovsko hišo itd. po zelo ugodnih cenah. 17342-20 STANOVANJSKO HIŠO večjo in parcelo kupim takoj. Najraje v Rožni dolini ali v njeni okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra rod" »Denar pripravljen«. 17343-20 STAVBNO PARCELO za cca. 100.000 kupim iz prve roke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcela 43«. 17331-20 ENODRUŽINSKO HIŠO ali parcelo kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj kupim«. 17404-20 ZEMLJIŠČE 600 mf v središču mesta prodam za 250.000 lir. Pojasnila daje Jančar. Sv. Petra cesta 27. 17396-20 ENODRUŽINSKO VILO z vsem komfortom ln 700 m-' vrta prodam za 400.000 lir. — Pojasnila daje Jančar. Sv. Petra cest«* 27. 17397-20 ZEMLJIŠČE, parcelo na prometni točki, po-estvo ljšemu gospodti Vprašati od 14 do 16. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17426-23 OPREMLJENO SOBO takoj oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17479-23 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, koj oddam na Cesti Soške divizije 23, pritličje. 17614-23 PRAZNO SOBO čisto in svetlo, oddam. IU slov v vseh pot! Jutra. 17508-23 SOBICO v središču takoj oddam. Naslov v unravl Jutra. 173®-23 1 SOBO lepo opremljeno, zračno in sončno, blizu Evrope, oddam. Naslov v '-seh posl. Jutra. 17544-23 SOBO s posebnim vhodom in s souporabo kopalnice, oddam takoj ali s 15. okt. v središču. Strossmayeneva 8. II. nadstr., levo. 17445-23 OPREMLJENO SOBO lepo. oddam takoj boljši osebi. Emonska lOa. priti. 17432-23 OPREMLJENO SOBO v središču oddam takoj redni osebi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17380-23 H.EGANTNO SOBO sončno s kopalnico, oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17373-23 OPREMLJENO SOBO lepo takoj oddam eremu ali dvema gospodoma. V središču mesta! Strehška ulica št. 10 pri Iršiču. 17474-23 OPREMLJENO SOBO s kopalnico oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17337-23 NA STANOVANJE vzamem takoj ali pozneje 2 gospodični. Gradišnik, Šmartinska 26. 17344-23 OPREMLJENO SOBO S posebnim vhodom s stopnišča v sredini mesta takoj oc.dam. Naslov v ogl. odd Jutra. 17346-23 PRAZNO SOBO takoj oddam. Mestni trg 11, I. nadstr. Poizvedbe: od 1412. do 13. ure. 17323-23 OPREMLJENO SOBO sredi mesta s posebnim vhodom oddam le rednemu in mirnemu gospodu. Najemnina 160 lir Prečna ulica 8. 17330-23 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice, takoj oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 17386-23 OPREMLJENO SOBO z lastno pokalnico, v visokem pritličju, takoj oddam v Gradišču 8a — visoko pritličje, levo — (za Dramo). 17615-23 OPREMLJENO SOBO veliko in sončno. 5 souporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. Resljeva e. 18-1 levo. 17673-23 LEPO SOBO večjo, z 1—2 posteljama, oddam takoj. Poseben vhod — uporaba praln.ee in kopalnice. Pri kavarni Majcen. Naslov v vseh posl. Jutra. 17674-23 LEPO SOBO s kojalnico, oddam. Tržaška c. 14-1, levo. 17306-33 OPREMLJENO 90B0 s posebnim vhodom, oddam holšemu stalnemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 17671-33 OPREMLJENO SOBO sončno, s souporabo koralni-ce. o Idam s 15. okt. Trste-r,'akeva 1-1 |io'eg kavarne Majcen. 17657-28 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, brez peri«. oddam gospodični. Naslov v veeb posl. Jutra. 17685-23 OPREMLJENO SOBO sončno in zračno, oddam boljši osebi 1 dobro domačo hri-no. šturm. Stari trg 28-in, levo. I7H88-25 SOBICO lepo. oddam v središču rednemu gospodu. Naslov v vseh pol. Jutra. 17689-33 SONČNO SOBO prazno ali opremljeno z lo. cenim vhodom, išče zakonski par. Ponudbe na upr. Jutra pod »Čista«. 17324-23» MALO SOBO išče upokojenka. Gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe na upravo Jutra pod »Upokojenka«. 17340-23«. OPREMLJENO SOBO ali prazno, s štedilnikom in posebnim vhodom — Iščem. Najraje za Bežigradom ali v šiški. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »čista, skromna«. 17331-23» OPREMLJENO SOBO s souporabo kuhinje, iščeta, mladoporočenca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. nov.« 17454-23* DOBRO SITL1RAM 35-lrenik, v stalni slažb;. iie« družico čedne zunanjosti, staro od 18 do 34 let v evrh« skupnega gospedinjstva in poznejše ženitve. Dopise s slik* na. ogl. odd. Jutra pod »Sreča dveh«. 17649-25 Razno Sobe išče OPREMLJENO SOBO eno ali dve. elegantni, v strogrrr središču, išče reden gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren plačnik«. 17545-23« OPREMLJENO SOBO z uporabo kopalnice, iščem za 15. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oktober 33«. 17363-23a OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, rabim za takoj. Na Kodeljevem, Vodmatu ali Zeleni jami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ves dan odsotna«. 17343-23» OPREMLJENO SOBO najskromnejšo, za Zakonski par, tudi v podpritličju, iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Skromen zakonski par«. 17355-23a OSEBA, ki je 28. septembra t trgovini Bata odnesla damski dežnik, se naproša, da ga odda isto-tam. 17465-37 TRIDELNO OGRLICO sem izgubila Ker mi je drag spomin, prosim najditelja, na jo proti nagradi odda v oglas, oddelku »Jutra«. 17626-37 OČALA sem izgubila- Najditelja naprošam, da jih odda v ogl. oddelku »Jutra«. 17613-37 DOBROIDOČE PODJETJE v strogem središču, išče radi selitve sedanjega družabnika s 150.000 lir. V poštc-T pride trgovsko naobraženi gospod ali dama. Fiksni zaslužek 10.000 m provizija. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Takojšnja odločitev«. 17551-37. O POSOJILIH na hiše in posestva dobite informacije: Ljubljana — Beethovnova ui. 15-11. levo pri Jugo-Kredit 1-405-37 DAMSKI DEŽNIK sem našel. Lastnica ga dobi v upravi Jutra. 17435-37 KRZNAR Sporočam vsem svoj ia> strankam, da prevzem-.m vsa krznarska deia v moderniziranje :n popravila. Trgovina M. \Vanek, S*. Petra C. 9. Plut Lojze, krz-nar. 17276-37. POUČUJEM redno privatno: nemščirvov francoščino, klavir — Ane. ta Potočnik, strok. dipl. — Nove prijave (odrasle » šolsko mladino) sprejem.« Groharjeva 2, vhod Trza ška c 1-1. 17393-3% VAŠE ROKAVICE, čevlje, torbice, vse usni» te in semiš predmete, vasT, najceneje barva in čisti n<* vi salon, Mestni trg 11. 17392-3« KRZNAR modernizira plašče, popr lja vsake vrste kožuhov:"* in izdeluje prinešene koše. Kovačič, Stari trg 21-11, t hiši kavarne Zalaznik. 17471 ZLATO BROŠO sem izgubila od ktna Ko-deljevo do Šiške v nedelo 10. X. t. 1. Poštenega najditelja prosim, da jo odefa v upravi Jutra proti vivdri nagradi. 17640-R AKTOVKO sem izgubila 7. X. na uo lovcu. V njej jc volnena to pica. Revna begunka p nosim najditelja, naj jo <*V da proti nagradi na. Zaloaf C 39. 17209 3* ZA SKUPNI ŠTUDIJ išče mlad gospod damo. Ul ima veselje do anglešč:u^ Cenj. ponudbe oddati a^ ogl. odd. Jutra pod »Ot/ začetka«. 17362-57 STENICE, MIŠI. ščurke zanesljivo uniči zavod za pokončevanje mr8» sa in golazni. Zor Ad.lf, Tavčarjeva 4, III, levo. 77349-3< 4 KLJUČE na obročku sem nažel n« Poljanskem nasipu. La*. nik jih dobi nazaj: Zato-^ c. 69, ANGLEŠKA SLOVNICA, prva, za Slovence — ie izšla pretekli teden. Tej bo v nekaj dneh 6ledila že vadnlca. Knjiga Je okusno opremljena ta. stane 70 lir. Dobi se v vseh knjigarnah, v tiskarni »Slovenija« ln pri izdajateljlci ge. JullJJ Pajman., Trdinova ul. 7. 17385-37 S. P. POTEMKAN esperiment. psihografo-log, rešuje vsa vprašanja, rokopis, datum rojstva za 20 lir. Na oglas, oddelek »Jutra« pod? S. P. Potemkan. 17403-25 opozorilo! Dama, ki je plačal« predujem za otroški vozič°k 1 vsot* tisoč lir, naj se javi takoj. Ce se ne javi. prodam vozi-Sek. 17673-37 Naročite se na romane »DOBRE KNJIGE«! Naročite se na »»DOBRO KNJIGO«, «* Se niste naročeni! V zbirki izide vsak mesec en roman, mesečna naročnino pa znaša: a) za naročnike, ki a> obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali »Dbino-vine«, 10.— lir, za broširano in 20— lir za vezano knjigo: b) za ostale naročnike 11-— Br za broširano in 22.— lir za vezano knjigo. Naročnike sprejema v Ljubljani uprava naSih listov v Narodni tiskarni, v Novem mestu podružnica »Jutra«, od drugod pa naj se naročniki javijo po pošti na naslov: Uprava »Jntra«, Ljubljana, Puccinijeva & Schrtftieiter — Urejnje — Redattore: Davorin Ravljen— Fiir das Konsortinm »Jutro« als Verlag — Za konzorcij »Jntra« kot izdajatelja — Per U oonnondo »Jutro« qnale editore: Stanko Vlrant — Fftr »Narodna tiskarna A. als Drockstelle — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot ttskarnarja — Per Ia »Narodna tiskarna s. a.« gnale stamnatore: Fran Jeran — Fa, den Inseratentefl verantworUich — Za tnseratni oddelek odgovarja - ResponsabDe gnale stampatore: Fran Jeran — FBr den Inseratentefl per to parte pubbBcitaria; Ljnbomfr Volčič