/ 'Primorski
št. 35 d
PRIMORSKI DNE\ maja 1945, nje DNEVNIK pa nad Cerknim, ,J*
17. septembr dob' v Gov tembra 194 nija' pod \ osvobojenem Bil je edini tiskani partizu. sužnjenl Evropi.
?o»,
°s*Sl>N
V7"/ /,, * /S)V I-.	6°09o
1 p.p.fas
/m pisma
urjenja
TRST • Ul. MonteccN6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tei. 0432/731190_
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVM
BCllVi.
> Di TRIESTE
‘HA BANKA
1300 ur “S SOBOTA, 5. FEBRUARJA 1994
OZN pa strelja s slepimi naboji
--Marjan Sedmak
Hrvaške politike v Bc Hercegovini res ne k
ni pa edina, kiji ®®na grajati.To dej s tv« povod z= d------ J
SSL*.r*-^
-■^uunosu hrvaški ^ boiiSCih BiH. Z ei
^ nkrepom na rafiu ^n-inčejekajjasi
razpravi, ki so jo in ®nostnem svetu v i
fasri ^ petek' Pot(
^u^onino streljanj Posredne nevarnosti ^ko torej ni, ne gl
■j—«uji trenum« y ®iH obravnavaj i j t da bi jim pogled slepa pega. Na o; niH se niso nastanil f^eže hrvaške Čete, tndi - in v še vecjei 811 - sveže čete, ki s.
sP°Pade se skra Previjajo vse tri sta Ta medlost v
Jc urez QV01 edno večjega r^ed problemom yr za njegovo re se vec je znai ^ejo, da se boi s spomladaj putvijo spet razm
ki bi ka; sprte strani pr v°jno končati miZo. Raje nas]
^ Oied Musi im
Batisti,kin 6100 spor ko: ?r°žjem, četudi
niku Hurdu
apion m Seti. Izjema bi P°d okriljem ®arodov, toda °0Casnim grož
o-uuzacija ^oje ob strai
nikogar, Prevljen prei nost za deji
Hnnton pa i K da.
j J“ STDSJC
“opravo e Muslimane
, ^Auiut
^onutek,
^nanjkalo
^ ztnanji
__________________BOSNA IN HERCEGOVINA___________________
Granata v množico v vrsti za kiuh
Napovedi, da se bodo spopadi še zaostrili
SARAJEVO - Med včerajšnjim razdeljevanjem človekoljubne pomoči na Dobrinji sta v vrsto Čakajočih Sarajevčanov padli dve granati in ubili sedem ljudi, najmanj sedemnajst pa je bilo ranjenih.
Granati sta bili izstreljeni s srbskih položajev na Lukovici, je sporočilo tiskovno predstavništvo muslimanske vojske. Beograd je vsakršno vpletenost srbske vojske v napad že zanikal.
Danes naj bi se Častniki Unproforja v Sarajevu sestali s predstavniki treh sprtih strani v Bosni, s katerimi se bodo pogovarjali o vzpostavitvi »vroče telefonske zveze« in drugih ukrepih »za okrepitev medsebojnega zaupanja«.
V Četrtek pa bodo v Ženevi potekali pogovori med vodjem bosanskih Srbov Karadžičem, hrvaškim pogajalcem Miletom Akmadžičem in bosanskim premierom Harisom SilajdžiCem, medtem ko naj bi se zunanji ministri sosednjih držav nekdanje Jugoslavije in Turčije o razmerah v Bosni pogovarjali že v sredo v Ženevi.
VS OZN zagrozil Hrvaški s sankcijami
BRUSELJ - Varnostni svet Združenih narodov je v- Četrtek zvečer zagrozil Zagrebu, da bo uvedel sankcije proti Hrvaški kot v primeru ZRJ. Prav vprašanje sankcij proti Hrvaški zaradi njene vpletenosti v vojno v Bosni - po poročilih ZN naj bi bilo v Bosni tri do pet tisoč hrvaških vojakov - lahko povzroči razdor med Članicami Evropske unije, ki bodo o tem vprašanju razpravljale v ponedeljek v Bruslju. Danska je že sporočila, da bo podprla predlog, Čemur pa bonnska vlada nasprotuje. Diplomati EU upajo, da bo Nemčija uporabila svoj vpliv in Hrvaško prepričala, da svoje Čete umakne.
Juhi v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika
Pred volitvami v Italiji
Kako bomo volili po novem zakonu. Poleg tega še intervju s senatorjem Darkom Bratino ob koncu mandata, spomini Albina Skerka, Jelke Gerbec in Stojana Spetiča na delo v parlamentu, pa še pregled Slovencev, ki so kdaj sedeli v italijanskem parlamentu.
Gospodarstvo Slovencev
v Italiji
Tokrat o Mipotu, uspešnem industrijskem podjetju na področju elektronike.
Začenja se beli cirkus
V soboto se bodo začele zimske olimpijske igre v Lillehammerju na Norveškem.
Kakšno Evropo
hoče Žirinovski
Zemlje vi Evrope, ki ga je sestavil voditelj ruske desnice, poleg tega pa še zapis o tem, kako se nova desnica nevarno organizira v evropskih državah.
Zdravnik v sarajevski bolnišnici z ranjenim otrokom (AP)
BOLOGNA / NA KONGRESU SEVERNE LIGE
Umberto Bossi je izbral Berlusconija za sopotnika
BOLOGNA - Tajnik Severne lige Umberto Bossi je odločil. V bitko na skorajšnjih političnih volitvah bo šel skupaj s Silvio Berlusconijem.
Tako je Bossi v uvodnem poročilu predlagal kongresu Lige, ki se je začel včeraj v Bologni. Ob predlogu zavezništva pa je »senatur« morebitnemu sopotniku postavil tudi jasne pogoje: nobenega povezovanja z MSI, z Ljudsko stranko ali z Mariom Segnijem. Za Ligo je zahteval vodilno vlogo na Severu, milanskemu založniku pa določil vlogo povezovalca med Severom in Jugom. Skratka Bossi noče tekmecev na Severu in sopotniku prepušča nalogo, da lovi glasove na Jugu in postavi na noge tisto politično silo, ki je Liga ni sposobna, ker njeno sporočilo
ni odmevno južno od Arna.
Medtem ko je Bossi postavljal temelje za zavezništvo s Silviom Berlusconijem, so v taboru naprednih sil zaceli krpati luknje, ki so jih povzročila nasprotja o kandidaturah. Tajnik DSL je pozval k »preseganju logike sicer legitimnih strankarskih koristi«, Zeleni, ki so na kongresu v Riccioneju, pa so »pozitivno ocenili signale iz DSL«. Zaenkrat pa molči Demokratično zavezništvo.
Slika na italijanski politični sceni je nejasna. In to se odraža tudi v razizkavi zavoda Cirm, ki pravi, da je 33 odstotkov volil-cev še neodločenih. Tudi raziskava Cirm potrjuje, da narašča pribljubljenost Berlusconijeve Forza Italia.
Na 2. strani
SLOVENSKO-ITALIJANŠKI ODNOSI
Zasedanje komisije za preučevanje zgodovine
Včeraj le priprave, danes pa o vsebini
OTOCEC - Sinoči se je pričelo zasedanje slovensko-italijanske zgodo-vinsko-kulturne komisije, ki raziskuje svetle in temne strani odnosov med obema narodoma od konca preteklega stoletja do današnjih dni. V Benetkah so na prvem uradnem sestanku določili izhodišča, ki temeljijo na antifašizmu ter strogo znanstveni in kul-turno-zgodovinski objektivnosti. Člani komisije raziskujejo celotno obdobje od nekdanje avstro-ogrske monarhije in se torej ne omejujejo na zgodovino po drugi svetovni vojni.
Komisijo, ki jo na slovenski strani vodi Milica Kacin - VVohinz, na italijanski pa Sergio Bartole, sestavljajo vidni zgodovinarji, kulturniki in pravniki obeh narodnosti. Na prvem zasedanju so se dogovorili za obravnavo posameznih tem in dali stro-
kovnjakom na voljo veC mesecev, da so lahko obdelali nekatera vprašanja. Dogovorili so se tudi, da bodo izsledke objavili šele, ko jih bodo do konca proučili.
Zato je zelo malo nejasnosti, vendar lahko na osnovi objavljenih prispevkov strokovnjakov zaključimo, da je bilo tako imenovanih pobojev in fojb po drugi svetovni vojni občutno manj, kot je doslej prikazovala nacionalistična kampanja. Včeraj je komisija obravnavala samo nekatera okvirna vprašanja, danes pa bodo pričeli poglobljeno razpravljati. Njihovo delo bo prispevalo k odstranjevanju zgodovinskih belih lis, resnici in točni oceni dogodkov, da bo zaupanje in sodelovanje med obema narodoma še boljše.
Bogo Samsa
Mestre nočejo vezi z laguno
Beneški občani bodo jutri z referendumom odločal, ali naj bosta Mestre in Benetke še povezani v eni sami občini, ali pa naj se po sedemdesetih letih skupnega življenja razporoCita.
Vzdušje je napeto in pričakovanje za izid referenduma zelo veliko. Za ohranitev skupne občine so levičarske stranke, sindikati in intelektualci, medtem ko je Liga naklonjena ločitvi.
Na 3. strani
Brecelj, pokrajinski tajnik SSk »z rezervo«
TRST - Martin Brecelj je bil v Četrtek soglasno potrjen za novega pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti, a je potrditev sprejel z rezervo, ker je prišlo pri procesu obnavljanja stranke do nekaterih zapletov, ki naj bi jih rešili na prihodnji seji pokrajinskega sveta. Brecelj se tudi ni udeležil glasovanja, ker je predčasno zapustil sejo. Za predsednika pokrajinskega sveta je bil izvoljen Jože Skerk, medtem ko ni prodrl predlog, da bi bil na to funkcijo izvoljen Peter MoCnik.
Na 5. strani
Ljudska stranka v FJKs Segnijem
TRST - Ljudska stranka se bo v Furlaniji-Julij-ski krajini predstavila na parlamentarnih- volitvah v zavezništvu s Segnijevim Paktom za Italijo. Deželni koordinator stranke Gottardo je obrazložil, da je Segni pristal na njihovo zahtevo o deželni avtonomiji FJK. Medtem se okrog »naprednega omizja« na deželni ravni odsevajo vsedržavne polemike, kar je doslej onemogočilo pripravo skupnega programa in izbiro kandidatov.
Na 5. strani
Sobota, 5. februarja 1994
ITALIJA
BOLOGNA / ZAČEL KONGRES SEVERNE LIGE
Umberlo Bossi končno izbral: v bilko skupaj z Berlusconijem
Milanskemu založniku pa je postavil tudi jasne pogoje: nobenega povezovanja z MSI, z Ljudsko stranko ali z Mariom Segnijem
BOLOGNA - Umberto Bossi se je odločil. V volilno bitko bo Sel skupaj z medijskim magnatom Silviom Berlusconijem, vendar noCe drugih sopotnikov, Se zlasti ne desničarskega Nacionalnega zavezništva in Marti-nazzolijeve Ljudske stranke.
To je srž Bossijevega predloga na drugem kongresu Severne lige, ki je začel včeraj v Bologni.Umberto Bossi je svoje poročilo namenil skoraj v celoti prav vprašanju volilnih zavezništev, poleg tega pa bodo delegati morali odločati o obliki federalizma, ki ga bo zagovarjala Liga. Da bi prepričal delegate* je Bossi razvil celovito razmišljanje in zaCel z ugotovitvijo, da
Liga ne sme biti več osamljena, vendar mora skleniti zavezništvo, ki »bo podeseterilo rušilni učinek Lige na sistem' starih strank«. Primeren zaveznik je po tajnikovem mnenju medijski magnat Silvio Berlusconi, saj bi Liga in milanski založnik »lahko zadala smrtni udarec staremu centru, da bi se ob tem povsem zrušili stara KD in PSI«.
To je cilj. Toda kako naj bi ga dosegli? Tako, pravi Bossi, da Liga učvrsti svoje predstavništvo na Severu, Berlusconi pa naj bi na Jugu zavrl rast fašistov. Zavezništvo naj bi zato botrovalo rojstvu nove politične sile na Jugu, ki bi imela federalistično usmeritev in bi prispevala k preseganju
»hudih gospodarskih in političnih nasprotij med Severon in Jugom«. V tem okviru lider »lum-bardov« pripisuje Berlusconiju tudi pomembno osebno vlogo. On naj bi bil vez, dejavnik zbliževanja in posredovalec med Severom in Jugom.
Ob ponudbi dogovora pa je Umberto Bossi postavil milanskemu založniku tudi nekaj konkretnih pogojev. Nobenega povezovanja, ki bi »reševalo Krščansko demokracijo, komuniste ali fašiste«, ker bi v taki navezi »nastal kratek stik med novim in starim«. Pred vrati pa mora po Bossije-vem mnenju ostati tudi Mario Segni, ker je »v imenu KD skušal nadeti Ligi prisilno suknjo«.
Ob koncu je »senatur«
poudaril, da je po pripravnici XI. zakonodajne dobe zrela za »najvišje odgovornosti« in zato lahko raCuna tudi na Palačo Chigi. Očitno Bossi zavezniku Berlusconiju ne namerava prepustiti predsedstva vlade, pač pa zahteva to funkcio za predstavnika Lige.
K Bossijevi izbiri je v znatni meri prispeval tudi načelnik poslanske skupine Roberto Maroni, ki se je tudi vCeraj zjutraj sreCal z milanskim založnikom. Programa obeh političnih sil sta po Ma-ronijevi oceni zelo podobna in politični dogovor skoraj sklenjen. Treba pa bo rešiti problem kandidatur.
Bossijevo poročilo je pozitivno ocenil tajnik liberalcev Raffaele Costa,
in korak naprej se je zdelo tudi predstavniku Krščanskega demokratskega centra D’ Onofriu.
Kongres, ki se bo končal v nedeljo z izvolitvijo novega vodstva in s sprejetjem programske platforme, je na začetku razburila novica, ki jo je objavil milanski II Gior-nale, da so v arhivih obveščevalne službe Sisde našli dosje o Ligi in njenih voditeljih. Načelnik poslanske skupine Maroni je zahteval sklic parlamentarnega odbora za nadzorstvo na obveščevalnimi službami in odstop notranjega ministra Nicole Mancina. In v tej zahtevi vztrajal, tudi ko je načelnik Sisdeja Do-menico Salazar demantiral poročanje milanskega časnika.
Umberto Bossi je odprl kongres Severne lige (Telefoto AP)
POLITIKA / STANJE JE ŠE MOČNO ZMEDENO
Occhetfo »krpa« mrežo naprednih sil
Cirm pripisuje Berlusconijevi Forzo Italio naraščajočo priljubljenost
PROCES CUSANI / CRAXI IN OCCHETTO V LASEH}''
Kam meri Sama
RIM - Pod težo problema kandidatur je mreža, ki so jo mukoma stkale napredne sile, začela v teh dneh popuščati. Četrtkova predstavitev simbola z odsotnostjo Zelenih in demokratičnega zavezništva je bil alarmni zvonec, ki ga Demokratična stranka levice ni prezrla. In vCeraj je s tajnikom Achillejem Occhettom ter predsednikom poslanske skupine Mas-simom D’Alemo spet zaCela šivati tkanino, preden bi se dokončno razparala.
Occhetto je iz Bergama naslovil apel omizju naprednih sil, naj premosti nasprotja. »Nihče nima pravice, da bi ogrozil tako pomemben dogovor, predvsem pa ne v imenu sicer legitimnih strankarskih koristi. Vodja DSL se je obrnil tudi h
katolikom in jih pozval, naj podprejo prizadevanja naprednega kartela za »obnovitev demokracije v državi«. Brez prispevka katolikov, meni Occhetto, bi italijanska demokracija nujno šepava.
D’Alema pa se je v Rimu osredotočil bolj na vprašanje kandidatur. Po njegovem mnenju mora obveljati kriterij, da se v posameznem enomandatnem okrožju kandidira Človeka, ki ima najveCje možnosti za zmago. Sele v drugi fazi se nato lahko zadosti, pluralizmu, zastopanosti komponent itd.
Medtem ko levi kartel šiva razpoke, se je v centru in na desni strani političnega loka zaCelo zelo vneto snubljenje založnika Silvia Berlusconija. Snubita ga Ljudska stranka in Pakt za Italijo na eni
strani, snubi ga Severna liga na drugi. Medijski magnat pa medtem Čaka, kako bo odjeknil njegov ultimat.
Kako pa gledajo na zmedeno politično dogajanje ljudje? Po raziskavi zavoda Cirm je veliko volilcev (33 odstotkov) neopredeljenih. Od odstalih pa bi jih 10 odstotkov glasovali za MSI, 11 za Severno ligo (točka manj kot prejšnji teden), 19 za Berlusconijevo Forza Italia (pridobila je 6 točk v enem tednu), 20 za Ljudsko stranko in Pakt (izgubili so 3 točke).
Raziskava pripisuje 5 odstotkov drugim strankam centra, 20 odstotkov DSL (podatek se je stabiliziral), 4 odstotke Mreži in Zelenim, 5 SKP (izgublja točko), krajevne liste pa bi dobile 1 odstotek.
RIM - VCeraj ni bilo sodne obravnave v okviru »procesa Cusani«, o njem pa se je vseeno veliko govorilo zaradi izjave Carla Same, da je Raul Gardini leta 1989 podaril KPI milijardo lir. Occhetto je to odločno zanikal, češ da gre za predvolilno mahinacijo, in zagrozil z ovadbo, hkrati pa obtožil Craxija, da je mahinacijo sam zrežiral. Nekdanji šef PSI je v odgovor na to označil vodjo DSL kot lažnivca, ki so mu popustili živci, potrdil, da je pokojni mogotec iz Ravene finansiral komuniste, in zagotovil, da bo preiskava to dokazala.
Poslanec Zelenih Stefano Apuzzo je medtem opozoril ekipo Čistih rok, naj strogo nadzira bivšega poverjenega upravnika Montedisona, Cigar izjavo o podkupnini KPI je označil kot
zlorabo v volilne namene. Sodniki naj bi Samo nadzorovali zato, da ne bi prišel v stik s predstavniki političnih strank in gibanj, ki si od marčnih volitev obetajo veliko lepega: »Berlusconi in razvaline starega režima zdaj na vse kriplje branijo svoje dolgove, deficite, monopole in privilegije, zaradi tega se poslužujejo vseh mogočih sredstev.« Da ne gre Carlu Sami vsega verjeti, dokazuje sicer letalski list s Falcona 900: Sama je rekel, da so milijardo za KPI peljali s tem letalom in da se je v njem vozil tudi sam, kar pa ni res in to so dognali tudi sodniki.
V danem vzdušju je značilna tudi izjava bivše Članice ekipe Čistih rok Tiziane Parenti, da je bila tri leta v KPI in da se bo zdaj kandidirala v vrstah Berlusconijeve Forza Italia.
NOVICE
Agnelli: Preustroj Fiata je boleč, toda neizbežen
TURIN - »Pravijo, da smo bili kratkovidni, toda Ce bi predvideli to krizo, bi bili morali oklestiti delovna mesta že pred enim letom,« je zatrdil predsednik Fiata Gianni Agnelli na seji vodstva turinskih industrijcev, ki so z javnimi upravitelji obravnavali prihodnost mesta. Sedanji preustroj je resda boleC, vendar neizbežen: če morajo eni domov, pa se bodo drugi imeli bolje, je dodal Agnelli ob navedbi podatka, da je prodaja avtomobilov lani upadla v Italiji za 20 in v Evropi za 16 odstotkov. »Grupa zaposluje 270.000 oseb, od tega jih je 170.000 v Italiji, polovica pa v Turinu,« je še pojasnil in zagotovil, da bo venomer dajal prednost piemontskemu središču, in šele potem upošteval Fiatove interese v državi in na tujem.
Najdene pištole naj ne bi uporabili za Morov uboj
RIM - Septembra lani so našli v Ul. Montalcini, kjer so rdeče brigade skrivale Alda Mora, rjasto pištolo iz leta 1934, ki je bila ovita v časnik iz leta 1979. Nekateri povezujejo to z Morovim umorom, sodstvo pa to izključuje.
Ranjenima orožnikoma gre polagoma na bolje
REGGIO CALABRIA - Pomožni zdravnik v oddelku za oživljanje Pasquale Suraci je izjavil, da se je stanje karabinjerjev Bartolomea Musicoja in Salvatoreja Serre, ki so ju obstrelili v torek mafijski teroristi, bistveno izboljšalo, da pa si zaradi gole previdnosti še pridržuje prognozo.
VOJNA NA BALKANU / HRVAŠKI ZUNANJI MINISTER NA OBISKU V VATIKANU
Papež poziva hrvaško vlado k premirju
RIM - Papež Janez Pavel H. je včeraj sprejel hrvaškega zunanjega ministra Mateja GraniCa (na sliki), ki se v teh dneh mudi na obisku v Rimu, in ga med pogovorom rotil, naj on in njegova vlada napravita vse, kar jima je mogoče, da bi čim prej prišlo do premirja, ki naj bi bil predpogoj za katero koli trajno ureditev v Bosni in Hercegovini ter na ostalih vojnih območjih na Balkanu. Tako je objavil vatikanski tiskovni urad, ki je poudaril, da je Sveta stolica zdaj hudo zaskrbljena, da se ne bi spopad celo še razširil. Granič pa je papeža informiral o dogajanju na vojnih področjih ter se mu zahvalil za vse, kar je že storil za države bivše Jugoslavije.
Papeževo rotenje J® takoj komentiral k° »šibko in zapoznelo® ameriški zunanjepoliti®1
izvedenec Edvvard Lu wak. Sicer pa sta se včeraj mudila v Rimu tudi rovna posrednika O Z Thorvald Stoltenberg 111 EGS David Owen. Z italijanskim zunanjim nun’ strom Ninom Andreat o sta se pogovarjala o potni
ritvenih prizadevanjih na Balkanu. Andreatta j6 dejal, da »ni rešitev vojaške narave«, ter izra zil upanje, da bodo na sprotujoce si strani ven darle pokazale resnično voljo do sporazuma ter tem smislu tudi P1,1 pravljenost na ozemeljske zamenjave in druge pr® loge, ki jih vsebuje evro pski pomiritveni načrt.
REFERENDUM / OBČANI JUTRI ODLOČAJO O MOREBITNI RAZPOROKI
TRST / GLASBENA MATICA
Benetke in Meslre postarana revna in nestrpna zakonca
No prejšnjih referendumih prevladali zagovorniki skupne poti, tokrat pa se tehtnica bolj nagiba na stran tistih, ki bi bi hoteli dokončno ločitev
Vojmir Tavčar
JENETKE - Klima je na rln P°d°bna odnosom v ^žrnr, v kateri bi eden od in,.?nc:ev rad odšel in se 7Q[U’ drugi pa vztraja pri jonski zvezi, slrasti nwT1itl)0 in nasprotnika se ^delujeta z obtožbami in m I Ps°vkami. V odnosu Benetkami in Mestra-st P® vzdušje dodatno za-snr P )® še dejstvo, da na-
Drnmnika nista tako jasno (in ,.lrana kot v metafori družme v krizi. Niso vsi
in * J ci Mester za ločitev JTfudi vsi prebivalci Be-ne vztrajajo v zakonski ezi, pac pa je v enem in „ . §em rnestu mogoče najti P is aše ločitve in zagovorne življenja v dvoje
Udnosi med Benetkami n Mestrami so napeti in
prevesilo tehtnico na eno ali drugo stran.
Mestre in Benetke sta bili združeni v skupno občino leta 1926 z odlokom fašistične vlade. Toda tedaj so bile Mestre le velika vas (v začetku stoletja so štele komaj 20.000 prebivalcev) in Benetke ugledno, po vsem svetu znano mesto. Danes so Benetke še vedno svetovno znana atrakcija in žarišče kulturne dejavnosti, vendar so podobne dami, ki ji je zob Časa vtisnil globoke gube. Mestre pa so, Čeprav so po številu prebivalcev (nad 200 tisoč) in gospodarski dejavnosti zdaleč presegle ugledno sopotnico, še vedno mesto brez prave identitete, bolj po-
dobne brezobličnemu predmestju, v katerem so se nakopičile slabosti in negativni pojavi periferij: odtujenost, nepovezanost, narkomanija.
Pa tudi v gospodarskem pogledu sta mesti ubrali različni poti. Benetke so razvile predvsem turizem, ohranile kulturno dejavnost in dohodke zaokrožile z igralnico. Mestre so kot kopno mesto razvile bolj em-porialno, obrtniško in ma-loindustrijsko dejavnost in so v tem pogledu bolj podobne Padovi ali Trevisu, še zlasti odkar je kriza udarila po industrijskem koncernu v Margheri. Čvrsta življenjska vez med njima pa je okoli 30 tisoč ljudi, ki dnevno gredo iz Mester v Benetke (ali nasprotno) v službo in po raznovrstnih opravkih.
»NajveCjo odgovornost imajo dosedanje občinske uprave, ki niso znale usklajevati potreb enih in drugih,« pravi predsednik deželnega novinarskega sindikata Gabriele Cescutti. »Ločitev je zgrešena, prav tako zgrešeno pa je tudi vztrajati v zakonu, če se stvari ne spremenijo.« V tem pogledu zagovorniki Ne, torej skupne poti (levica, sindikati, intelektualci) upajo, da bo uspešnost nove uprave, ki jo vodi filozof Massi-mo Cacciari, prevesila tehtnico na njihovo stran. Kot prva resnično domača uprava, trdijo, bo najbrž uspela spremeniti tok dogajanja in bo znala bolje usklajevati potrebe obojih. »Predvsem pa,« poudarja rektor beneške univerze Marino Follin, »bi v sedanji zaostreni gospodarski
ITALIJA
Jadransko
morje
Benetke
konjunkturi ločitev ošibila obe mesti, ki bi bili manj konkurenčni v vsedržavnem in tudi mednarodnem merilu.« Urbanist Igor Jogan, Slovenec, ki že dolgo let dela v Benetkah, pa opo-
Franco Rocchetta
zarja na drugačno nevarnost. Ob ločitvi bi Mestre ostale kot prej mesto brez identitete in ne bi rešile svojih problemov, Benetke pa bi se izrodile v Disney-land, turistični »rezervat« brez vsakršne življenjske moči.
Zagovorniki ločitve pa upajo, da bi se s spremembo stvari obrnile na bolje, predvsem pa, da bi se rešili dosedanje politične nomenklature. »Izid referenduma, kakršen koli bo, ne bo veliko spremenil. Osebno pa se nagibam za Da, ker to lahko omogoči nadaljnja politična preverjanja,« pravi poslanec in predsednik Severne lige Franco Rocchetta. Toda župan Massimo Cacciari, ki je skušal ohraniti Cim bolj nevtralen odnos do referenduma, opozarja: »Pazite se siren, ki se zavzemajo za ločitev. Resnični zastavonoše te težnje niso tisti, ki se’ izpostavljajo na zborovanjih, paC pa tisti, ki bi radi podobno politiko, ki je desetletja povzročala stagnacijo.«
To je dilema, ki jo bodo morali razrešiti prebivalci občine Benetke. Referendum ima sicer samo posvetovalni značaj, toda Dežela Venelo, ki je pristojna za morebitno odločitev o ustanovitvi dveh občin, pa vsekakor ne bo mogla prezreti želje občanov.
doma ^°gliana, gov
Frizadevanje palcev Mester, 1 za ločitev ot
•"uuijuoi m p njalisti. Pisale ri verjetno pi sfrasti in nape
le m
nezadržno vi P° pričevanj
111 sumiti
tono od klii sicer ostri pravne vol:
1 umiva aetk ki vi }aguni in V )edri, bodo
bajanji
le v :
referendu
P^m let:
SMRTNA KOSA
SKGZ žaluje ob smrti
dr. Francija Zvvittra
Dosleden borec za pravice manjšin
Slovenska kulturno gospodarska zveza občuteno žaluje ob smrti dr. Francija Zvvittra, ene izmed najmarkant-nejsih osebnosti v družbenopolitični dejavnosti koroških Slovencev.
Dr. Franci Zvvitter je v povojnem obdobju dolgo let predsedoval Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem ter vnesel v njeno delovanje in razvoj vso svojo izkušnjo, znanje in širino kot globok poznavalec koroške manjšinske stvarnosti. Bil je vseskozi dosleden borec za pravice koroških Slovencev, njegov ugled in strokovno znanje pa sta prišla do izraza tudi v mednarodnem merilu,
pri dragocenem delu, ki ga je opravljal kot neutrudni koordinator vsakoletnih srečanj manjšin sosednjih dežel. V tej funkciji je vse do lanskega leta vzdrževal plodne stike med manjšinami srednje Evrope in krepko prispeval k njihovemu medsebojnemu čedalje boljšemu spoznavanju ter širšemu uveljavljanju zavesti o manjšinskem vprašanju. Dr. Franci Zvvitter bo v našem spominu ostal tudi kot iskren prijatelj in dolgoletni pobudnik za plodno sodelovanje med Zvezo slovenskih organizacij in SKGZ.
Slovenska kulturno gospodarska zveza
r TEATER / DNEVI KOMEDIJE
Slovensko stalno gledališče iz Trsta nastopi nocoj v Celju
Na sporedu je komedija »Vsega je kriva Marjana Deržaj«
TRST - Ansambel Slovenskega stalnega gledališča gostuje nocoj v Celju v okviru festivala Dnevi komedije, ki bo z letošnjo sezono upravičeno pridobil prilastek »tradicionalni«. To je namreč že tretje zapovrstno srečanje slovenskih komedijantov in rast povpraševanja po lahkotnem repertoarju, ki ni samo slovenski pojav, mu kajpada zagotavlja prihodnost.
Tržačani bodo nastopili s komedijo »Vsega je kriva Marjana Deržaj«, ki je avtorju Milanu Kleču prinesla nagrado na lanskem natečaju SSG za izvirno slovensko igro, gledališču samemu pa ve-
lik uspeh. To je potrdil tudi včerajšnji nastop v Brežicah, kjer so predstavo odigrali popoldne in zvečer, nenazadnje pa je dokaz tega dejstva, da se gledališče ne more odzvati vsem vabilom in je moralo z obžalovanjem odpovedati, na primer, nastop v Krškem.
V Kulturnem domu paC v tem Času tečejo priprave na dve bližnji premieri. Dve drami: ena, mogočna, v abonmaju ob stoletnici Miroslava Krleže, druga, poslastica za tiste, ki si želijo od gledališča tudi nekaj beckettovskega prestopništva. Nocoj pa, kot reCeno, z jadri v vetru uspeha, katerega je kriva Marjana Deržaj.
Še v pričakovanju zagotovitve rednega finansiranja GM
Natečaj za mesto ravnatelja Iskanje umetniškega vodje
Kljub vrsti sestankov, srečanj, razgovorov, obljub in napol zagotovil z raznimi merodajnimi dejavniki pri nas in v Ljubljani, se vprašanje dotoka sredstev za redno delovanje Glasbene matice konkretno še ni kaj prida premaknilo. To je moral na svoji zadnji seji z obžalovanjem in prizadetostjo ugotoviti upravni odbor Glasbene matice, ko je poslušal poročilo predsednika Adrijana Semna in v.d. ravnatelja prof. Bogdana Kralja. Posledica tega je, da se mora upravni odbor, Ce naj nameščenci dobijo januarske plaCe, ponovno zateči k sicer omejenemu bančnemu posojilu v pričakovanju, da dobi bodisi od sekretariata za Slovence po svetu v Ljubljani, bodisi od dežele Furlanije-Julij-ske krajine anticipacijo obljubljenih sredstev za delovanje ustanove. Gre za obljube, ki so jih v.d. ravnatelju dali tako predstavniki sekretariata za Slovence po svetu v Ljubljani kot predsednik deželne vlade na srečanju s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Jasno je, da bi upravni odbor prejete anticipacije prispevkov iz Slovenije vrnil v trenutku, ko bi dobil od dežele zagotovljena državna sredstva iz naslova prispevkov za slovenske kulturne ustanove, kar naj bi se po pričakovanju zgodilo po odobritvi deželnega finančnega zakona. Upravni odbor se je prav tako seznanil s posegi, ki sta jih skupaj naredili obe krovni organizaciji SKGZ in SSO za premostitev finančne nelikvidnosti GM in pa z dejstvom, da sami ne moreta nositi celotnega bremena za vzdrževanje tako GM kot drugih skupnih ustanov.
Na predlog prisotnega sindikalnega predstavnika profesorskega zbora je upravni odbor tudi sklenil nasloviti na vlado v Ljubljani in v vednost sekretariatu za Slovence po svetu ter pristojni komisiji Državnega zbora slovenskega parlamenta pismeno vlogo, sklicujoč se na razgovore bodisi v.d. ravnatelja GM kakor predstavnikov SKGZ in SSO v Ljubljani glede antici-piranja sredstev proti vračilu. Upravni od-
bor bo v pismu zaprosil za formalni odgovor o izpolnitvi danih zagotovil.
Upravni odbor je razpravljal tudi o natečaju za imenovanje ravnatelja šole GM »Marij Kogoj« v Trstu. Ugotovil je, da sta se na razpis v določenem roku odzvala dva kandidata kar pomeni, da mora zdaj priti Cimprej do umestitve komisije za kolokvij z obema kandidatoma, kar mora komisija pripraviti v najkrajšem Času vse, kar je potrebno za izvedbo izpitnega kolokvija, v sodelovanju s komisijo odbora, ki je izdelal razpis za natečaj.
Tako bo končno šola GM dobila namesto sedanjega vršilca dolžnosti, redno imenovanega ravnatelja s polnimi pooblastiti!, saj se je sedanji provi-zorij kljub požrtvovalnemu delu prof. Bogdana Kralja, vlekel že predolgo.
Na opozorilo elana nadzornega odbora dr. Gojmira Demšarja se je upravni odbor lotil tudi vprašanja imenovanja novega vodje umetniškega sveta GM potem, ko je prof. Janko Ban prosil za razrešnico zaradi svoje poklicne preobremenjenosti. V tej zvezi je bil govor tudi o potrebi okrepitve administrativne službe. Vprašanje ni bilo doreCeno in bo predmet obravnave na prihodnji seji.
Predsednik Adrijan Semen je odbor seznanil še s svoji posegom na seji pokrajinskega odbora SKGZ v zvezi z vprašanjem šolskih prostorov.	To
vprašanje je bilo potem predmet razgovora delegacije SKGZ z županom Illyjem, ki je pokazal razumevanje za ureditev vprašanja tako, da bi občina dala v uporabo GM primerne prostore v Rojanu, ki jih je doslej začasno uporabljal konservatorij »Tartini«, ali pa kakšne druge. (jk)
PORPENON / VČERAJ SO SPET DEMONSTRIRALI PO MESTU
TRST / POBUDA KOMISIJE ZA ENAKE MOŽNOSTI
Delavci Seleča bodo šli pred Palačo Chigi
Pogajanja za rešitev družbe vodi podtajnik Maccanico -Družbi Friulia in Sofin se bosta odpovedali terjatvi dolgov
PORDENON - Sindikati CGIL, CISL in UIL pripravljajo za ponedeljek množično protestno manifestacijo pred vladno palaCo v Rimu, da bi izsilili od ministrskega sveta odločilen nastop za rešitev porde-nonske družbe Selečo, ki je na tem, da jo likvidirajo in pustijo okrog 3.000 družin na cesti. Delavstvo, ki uživa brezpogojno zaslombo prebivalstva in krajevnih ter deželnih civilnih in cerkvenih oblasti, je včeraj nadaljevalo zasedbo tovarniških oddelkov. Včeraj zjutraj je ostalo v njih kakih sto delovnih moči, vsi drugi pa so v povorki - in v spremstvu tudi uslužbencev drugih podjetij - obšli mestno središče ter uprizorili s
tem prometno zaporo; neredov ni bilo, vozniki pa tudi niso tečnarili, ker razumejo jezo in celo obup ljudi, ki lahko vsak čas zgubijo službo. Skupina delavcev je za krajši Cas zasedla glavni sedež Ljudske banke Friuladria, druga skupina pa je za kakšnih dvajset minut ustavila promet na železniški postaji in marsikdo se je demonstrativno priklenil na tir.
Za danes so sindikalisti in elani tovarniškega sveta napovedali veCer solidarnosti v tovarniških prostorih, kamor vabijo vse občane, krajevne in deželne upravitelje in študente. Na sporedu bo koncert, ki ga bodo prenašale tudi pokrajinske radijske
postaje. Hkrati bodo v diskoklubih in noCnih barih razglasili minuto tišine v znak solidarnosti z delavci in njihovimi družinami.
Do tu dogajanje na Pordenonskem, toda primer Seleča zadeva vso Italijo, saj gre za tehnološko najbolj razvitega in sodobnega proizvajalca potrošniških elektronskih izdelkov ne le v vsedržavnem, temveč tudi v evropskem merilu. Nic Čudnega torej, da je ministrski predsednik zaukazal finančni družbi Rel, da pomaga rešiti Selečo s tem, da se odpove terjatvi dolgov, a pod pogojem, da tako storita tudi deželna družba Friulia in zasebna družba Sofin. Deželni odbornik za industrijo Lodovi-
co Sonego se je v tem pogledu že obvezal, podobno pa je ukrenil v imenu Sofina Gianmario Rossignolo. Le-ta je zadovoljen, da se z zadevo ne bavi veC minister Paolo Savona, ki je po njegovem glavni krivec za krizo, in da je Ciampi poveril reševanje problema podtajniku Antoniu Maccanicu, ki se je včeraj sešel s Sonegom in Borghinijem.
Ponedeljkov protest pred Palačo Chigi pa bo izzvenel prav v podporo posredovalni vlogi vlade, ki bi sicer rada pritegnila k sanaciji Seleča še druge zasebne podjetnike. Sindikalisti s tem povsem soglašajo, saj noCejo, da preide družba pod komisarsko upravo.
Predstavili raziskavo o ženski in zdravstvu
Študija, ki se deli v tri vsebinske sklope in ki jo vodijo raziskovalke, bo terjala enoletno delo
TRST - V kolikšni meri javna zdravstvena služba skrbi za zdravje žensk: na to vprašanje bo skušala odgovoriti raziskava, ki jo je sprožila Deželna komisija za enake možnosti med moškim in žensko. Pobudo, ki so jo poimenovali »Zenska in zdravje - ženske in vsedržavna zdravstvena služba«, je včeraj predstavila predsednica komisije Giovanna Del Giudice. Včerajšnje predstavitve se je udeležil tudi deželni odbornik za zdravstvo in skrbstvo Giorgio Mattasi, saj raziskavo, ki se deli v tri vsebinske sklope, v celoti finansira deželna uprava FJK.
Namen raziskave, ki naj bi trajala leto dni, je dvojen: po eni strani bo seveda osvetlila trenutni položaj ženske, predvsem z vidika obolelosti in tipov bolezni, ki najbolj prizadenejo Zenske; po drugi pa bodo zaključki raziskave služili tudi za sestavo predlogov v zvezi z novim deželnim zdravstvenim načrtom in tudi sugestij za oblikovanje programov izpopolnjevalnih tečajev zdravstvenega osebja.
Posebno pozornost bodo raziskovalke (naloga je bila namreč poverjena izključno ženskam) namenile delovanju javne
zdravstvene službe oziroma njenemu
od-
zivanju na zahteve žensk. S tem v zvezj bodo podrobneje analizirale uCinkovitos ali neučinkovitost službe na raznih nivojih, se pravi od osnovnih struktur n kliničnih centrov.
Že iz prvih razgovorov, ki so jih opravile raziskovalke, izhaja, da odnos med žensko in javno zdravstveno službo označuj precejšnje žensko nelagodje, kateremu je treba dodati nezaupanje do zdravstvenm
struktur, ki pa se kaj kmalu lahko spre vrže v odvisnost, npr. od zdravih j vprašanje bosta podrobneje raziskali Gio vanna Gallio in Maria Trebiciani. Poglavje »Fizičnega spolnega nasilja nad žensko« so zaupali Patrizii Romito, medtem ko se bosta Anna Maria Boileau in Rosemary Serra posvetili vprašanju starostnic in javnih zdravstvenih struktur.
Nedvomno je pomembna prva faza, s® pravi zbiranje podatkov, vendar pa je z vidika javnih upraviteljev še pomembnejša druga, ko se iz zbranih podatkov lahko izluščijo predlogi za reformo deželnega zdravstva, je med drugim izjavil dežein odbornik za zdravstvo Mattassi.
. NOVICE
Industrija: imenovanja v Friulia-LIS
TRST - O kandidaturah za vodenje družbe Friu-lia-Lis bi se morala izraziti deželna komisija, ki deluje v okviru deželnega sveta, že lanskega meseca decembra. Tako ugotavljajo v svetovalskem vprašanju deželni svetovalci Cruder, Gottardo, Longo, Strizzolo, Cudin, Lepre, Martini, Molina-r'o, Moretton, Toma in Vati, ki pripadajo Italijanski ljudski stranki. Omenjeni svetovalci vabijo predsednika deželne vlade, da uveljavi pravice večinskega delničarja (F-JK) na volitvah novega vodstva družbe, ki bodo na sporedu v prihodnjih dneh.
Smrtna nesreča na Pordenonskem
PORDENON - V prometni nesreči, ki se je pripetila v noči med sredo in Četrtkom na obvoznici Drevoreda Venezia v Pordenonu, se je smrtno ponesrečil 23-letni PordenonCan Ottavio Belfiore. V isti nesreči se je hudo ponesrečil tudi voznik vozila fiat punto Fabrizio Restivo, ki so ga s pridržano prognozo sprejeli v pordenonsko bolnišnico.
UPRAVE / SREČANJE MED UPRAVITELJI
Odbornik Ghersina srečal Giorgia Depangherja
Razpravljala sta predvsem o številnih vprašanjih, ki zadevajo upravljanje občinskega teritorija
TRST - Deželni odbornik za načrtovanje Paolo Ghersina se je v prejšnjih dneh srečal z devinsko-nabrežinskim županom Giorgiom Depangherjem; srečanju je prisostvoval tudi občinski odbornik Dario Pertot.
Na srečanju, ki je bilo sklicano po hitrem postopku, so razpravljali predvsem o dveh osnovnih vprašanjih: prvo zadeva emergenčno stanje na teritoriju (vezano je tudi na sodne preiskave, ki zadevajo obrtno cono in pa Sesljanski zaliv) in pa vprašanje pristanišča v Ribiškem naselju. Drugo pa se nanaša na možnost vzpostavitve stalnih odnosov z edinim tržaškim predstavnikom v deželnem odboru, poleg tega pa tudi z vodstvom deželnega odbomištva za prostorsko načrtovanje, ki je odločujočega pomena za reševanje problemov ne teritoriju. V tem okviru je bila poudarjena važnost sklepa devinsko-
nabrežinske občinske uprave, ki namerava v kratkem revidirati občinski regulacijski načtrt. Deželni odbornik Ghersina je podčrtal prizadevanja deželne uprave, da bi čimprej prišlo do oblikovanja novega regulacijskega načrta; to sicer sodi -je dodal- v programske obveze deželne uprave, ki bo nudila finančno podporo vsem tistim občinskim upravam, ki delujejo v tej smeri. Glede Sesljanskega zaliva pa je odbornik Ghersina dejal, da je treba na njegovo preureditev gledati s širokega zornega kota in upoštevati razne pobude. Vse to pa z namenom, da se mu lahko zagotovi ponoven razcvet. Glede Ribiškega naselja pa je odbornik Ghersina dejal, da si bo deželna uprava prizadevala za oblikovanje novega začasnega instrumenta, s katerim zaščititi tamkajšnjo pristaniško stvarnost.
Primorski dnemi
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT-50 SIT
Prednaročnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. L 1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
GLEDALIŠČE / V TRŽAŠKEM ROSSETTIJU
Eduardov Neapelj
Od osmega februarja dalje bo v tržaškem gledališču Rossetti na sporedu komedija Eduarda De Filippa »Napol! milionaria« s Carlom Giuffrejem in Iso Danieli (na sliki)
PISMO UREDNIŠTVU
Korupcija je težko ozdravljiva bolezen
Spoštovano uredništvo,
Profesor Jože Pirjevec me je pošteno po-glosal! Zaradi misli, da »si moramo umazati roke z oblastjo« (Korupcija je težko ozdravljiva bolezen, PD 3.2.1994), mi pripisuje »predrevolucionarni boljševizem«, »pesimističen odnos do politike«, »opozicijski purizem« in »resignacijo«...
Skoda, da je prof. Pirjevec samo zgodovinar. Ge bi se kdaj bil ukvarjal z gledališčem, bi najbrž drugače razumel moje razmišljanje o »umazanih rokah«. Na kongesu SKP v Rimu sem namreč razmišljal o dialektiki med pragmatizmom in idealizmom, doslednostjo in kompromisi in se pri tem navezal na dramo Jeana Paula Sartra »Umazane roke«, ki jo
je Slovensko stalno gledališče v Trstu uspešno uprizorilo pred dobrega četrt stoletja. Gre, kot bralci najbrž vedo, za dramo, o kateri Jean Paul Sartre prikazuje ostro diskusijo znotraj vodstva neke partije, ki se mora po vojni lotiti obnove države in demokracije ter sklepa kompromise z meščanskimi nasprotniki. Taki
politiki »umazanih
rok« se uprejo nepopravljivi idealisti, ki bi v imenu revolucionarne čistosti raje nadaljevali osamljen boj. Na kongresu sem seveda razmišljanje aktualiziral, Sartrova drama (o kateri so levičarji v petdesetih letih zelo živahno diskutirali) mi je pač služila le kot miselno izhodišče.
Pojasnilo sem bil dolžan predvsem bralcem, čeprav si res nisem mogel predstavljati, da bo nekdo vzel pa-vajanje »umazanih rok« tako dobesedno, da mi ponuja politično žajfo.
Stojan Spetič
TRST
Sobota, 5. februarja 1994
POLITIKA / POKRAJINSKI SVET STRANKE
POLITIKA / PRED VOLITVAMI
»Odsotni« Brecelj potrjen za tajnika SSk
Jože Škerk novi predsednik pokrajinskega sveta SSk
Ljudska stranka s Paktom za Italijo
Napredno omizje išče skupne točke
v c2,?ivCeraišniim’ t-j-
v Četrte*, 3. trn., se je na n n 6ŽU sestal na prvi seji Vl pokrajinski svet . ^venske skupnosti, ki ' pDU ^voljen na zakljuC-
kingret11^3’11181"683
d °lesa 15. anuarja v azovici. Dnevni red te )e umestitvenega zna-_ Ja je obsegal izvolitev n Vla vodstvenih orga-v v’ 86 pravi predsedst-
odborf^ in izVrŠnega
Pred konkretno obrav-C7° omenjenih točk je Pokrajinski svet seznanjen s trenutnim poli-mm položajem v zvezi Pripravami na izredne Parlamentarne volitve ko na vsedržavni kot Krajevni deželni ravni, poseben poudarek je bil aan stikom stranke z ugimi političnimi for-acijami glede obnašanja do omenjenih voli-env- Pri tem je bilo ugo-- v leno> da pri večini °mponent tako imeno-anega skupnega zasto-Ps va Slovencev ni prave 0|)e za oblikovanje e-n°bie strategije manjšine a Politične volitve 27. marca in skupnega dogovora o slovenskih kandidatih. Ponavljajo se stare papake in neodgovorna izsiljevanja. Spričo takš-nega zasuka stvari bo morala Slovenska skupnost potegniti ustrezne zaključke in postaviti Vse slovenske komponente pred neizbežne odgovoronosti.
Pri razpravi o oblikovanju predlogov za se-s avo novih strankinih organov je prišlo do izraza stališče, da se v glavnem potrdijo, kolikor je mogoče, njihovi dose-nnji Člani. Tako je bila
izoblikovana ena sama lista oz. predlog za izvršni odbor in mesto političnega tajnika. Le za predsedstvo sveta sta bila v razpravi in šla na glasovanje dva predloga, ki sta se razlikovala le glede kandidata za predsednika. Za slednjega je bil z večino glasov izvoljen Jože Škerk, za podpredsednika Josip PeCenko in za tajnika Al-do Stefančič. Drugi predlog, ki ni prodrl, je predvideval za predsednika Petra Močnika.
Za pokrajinskega tajnika je bil soglasno in brez nasprotnih glasov potrjen Martin Brecelj. V novi izvršni odbor so bili potrjeni ali na novo izvoljeni Andrej Berdon, Aleksander Furlan, Anton Gašperšič, Maja Lapornik, Stojan Lisjak, Peter MoCnik, Boris Slama, Alojz Tul.
Z izvolitvijo novih vodstvenih organov se je zaključilo kongresno obdobje. Začenja oz. nadaljuje, se pa zahtevno in odgovorno delo edine slovenske stranke. V posegih številnih udeležencev pri razpravi je prišla do izraza potreba, da stranka ohrani in utrdi tudi v spremenjenih razmerah delovanja in nastopanja svojo specifično identiteto, okrog katere naj se polarizirajo politične težnje celotne naše manjšine.
Seja pokrajinskega sveta se bo v kratkem nadaljevala za obravnavo še preostalih točk dnevnega reda, med katerimi je imenovanje strokovnih komisij.«
Tako dobesedno piše v tiskovnem sporočilu
Martin Brecelj
SSk, ki ga je podpisal novi pokrajinski .predsednik Jože Škerk. Potrjeni tajnik Brecelj je sam naknadno sporočil, da je »sprejel potrditev z rezervo«. Brecelj je namreč zapustil štiriurno sejo predčasno. Tako sploh ni prisostvoval volitvam novega tajnika in ni bil
prisoten, ko ga je pokrajinski svet potrdil na mestu pokrajinskega tajnika.
Kot smo izvedeli, je prišlo pri celotni operaciji obnavljanja organov do nekaterih zapletov, ki jih bodo rešili na že najavljeni prihodnji seji pokrajinskega sveta.
Tudi danes mestno središče zaprto za promet
Tržaško mestno središče bo tudi danes zaprto za promet. Tako je odredil tržaški župan Riccardo Illy, potem ko so merilne naprave Krajevne zdravstvene enote že tretji dan zapored izmerile, da je zrak v središču mesta bolj onesnažen od dovoljenega.
V sredo so izmerili povprečno od 11,2 mg do 11,8 mg ogljikovega monoksida v kubiku zraka, medtem ko so najvisjo stopnjo onesnaženosti ugotovili ob 21. uri (kar 20,9 mg, to je dvakrat veC od dovoljene količine 10 mg strupenih snovi na kubik zraka). Mestno središče bo zaprto v obeh conah A in B od 7. do 9. ure in od 16. do 19. ure.
Koalicija, ki je v tržaški občini zmagovito ponesla Riccarda Illyja na župansko mesto, ne bo na bližnjih političnih volitvah doživela svoje »deželne reprize«. Ljudska stranka je včeraj s tiskovnim poročilom naznanila, da se je povezala s Segnijevim Paktom za Italijo, s Čemer je potonilo še zadnje upanje, da bi lahko deželni »politični pajek« Ferruccio Saro spredel zavezništvo med silami, ki so na Tržaškem podprle II-lyja. Deželno vodstvo Ljudske stranke je torej ubralo vsedržavno Mar-tinazzolijevo pot.
Deželni koordinator Ljudske stranke Isidoro Gottardo je včeraj potrdil, da podobnega zavezništva ni bilo mogoče obnoviti, »ker ni bilo pogojev zanj«. »Vsedržavno zadržanje Occhetta in njegove stranke je onemogočilo vsako možnost dogovora,« je ocenil. V tiskovnem sporočilu je govor o »pogojnem pristopu k Segnijevem paktu«. Pogoj, ki naj bi ga Segni že sprejel, predstavlja avtonomija Dežele Furla-nije-Julijske krajine. Dežela mora obdržati posebni statut, da lahko tako potrdi posebnost, ki jo »predstavljajo specifične kulture v tej deželi.« To naj bi bil nekakšen »pakt v Paktu,« je obrazložil Gottardo.
Ljudska stranka prede nekaj podobnega tudi na Južnem Tirolskem, kjer naj bi se - vedno v luči avtonomije - povezala s Tridentinsko-ti-rolsko avtonomistično
stranko, SVP in Paktom za Italijo. Na vprašanje, ali misli Ljudska stranka v Furlaniji-Julijski krajini tudi na povezavo s Slovensko skupnostjo, je Gottardo odgovoril, da se je v četrtek sestal s predstavniki stranke Slovenske skupnosti, jim predoCil »avtonomistični program« in jih povabil, »naj pristopijo k temu omizju, da bi bila ob njem zastopana tudi ta deželna komponenta.« Na vprašanje, ali bi bila kandidatura slovenskega kandidata možna, je deželni koordinator Ljudske stranke odgovoril, da se sedaj ne zastavlja »problem kandidata, paC pa programa.«
Povezava Ljudske stranke s Segnijevim Paktom je nekako zasenčila sinočnji sestanek tako imenovanega »naprednega omizja« v Vidmu. Omizje naj bi bilo osmerokotno: ob njem naj bi sedeli Demokratična stranka levice, Stranka komunistične prenove, stranka Slovenske skupnosti, Zeleni, Mreža, PSI, Demokratično zavezništvo in furlanska avtonomistična liga (LAF). Pogojnik je nujno obvezen, saj je videmski dnevnik včeraj objavil novico, po kateri naj bi Zeleni in LAF pripravljala »svoje zavezništvo«, z lastnim simbolom, ki naj bi bilo »široko avtonomistično odprto.« Predstavnik Zelenih Paolo Ghersina nam je s kongresa Zelenih v Riccioneju obrazložil, da naj bi šlo za nekakšno »paralelno omizje«, okrog katerega
naj bi se »stranke sedanje deželne večine zbrale v koalicijo, podobno Illyjevi.«
Tiskovno sporočilo Ljudske stranke je v kali zatrlo to zamisel.
Igranje Zelenih na dveh »omizjih« je vznejevoljilo deželnega svetovalca SKP Fausta Monfalcona. Njegova ocena je bila sledeča: »Ghersina in Puiatti želita na bližnjih volitvah štartati v ”pole posi-tion“,« ali - prevedeno iz političnega izrazoslovja v preprosti jezik -nameravata kandidirati.
Monfalcon je pred sinočnjo sejo napovedal, da bi morali na seji razpravljati o programu in tudi o kandidatih. Stališče SKP je v tej zvezi sledeče: hoCe »politično vidno in pomenljivo kandidaturo«, ali - spet zelo preprosto - kandidaturo tam, kjer ima največ možnosti za izvolitev.
Po mnenju Miloša Budina (DSL) naj bi bila seja le »prehodnega značaja,« brez politično pomembnih odločitev. Vse sklepe naj bi preložili na prihodnji teden, ko naj bi se - vsaj takšno je upanje - zjasnila vremena nad naprednim omizjem (ali »odprtim omizjem,« kot mu raje pravi deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar). Val rimskih polemik, ki je razredčil omizje ob predstavitvi volilnega simbola, je - kot kaže -pljusknil do nas, in zato bo verjetno odložitev odločitev dobrodošla. Seveda Ce bo nato res prišlo do moCne in trdne koalicije. (M.K.)
DAN SLOVENSKE KULTURE
Juhi v Trstu skupna osrednja proslava
obsegu Kosovelovega stiha L ju- gatile še druge pobude. V sodelov
V obsegu Kosovelovega stiha Lju-jih, te preproste besede, ki so si ga Prireditelji izbrali za glavni naslov, bosta danes popoldne na vrsti v Trstu in v Gorici osrednji proslavi.ob dpevu slovenske kulture. Gre za »vsezamej-sko« prireditev, ki jo po navadi zadnjih let prirejajo deželna Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska Prosveta v Trstu in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici.
Osnova prireditve je ista, dejansko Pa odražata pristop posameznikov, ki Pri uresničitvi sodelujejo. Tako je v Tr-stu Po izboru besedil Jurija Paljka postavitev režiral Adrijan Rustja, scensko Pa jo izoblikoval Peter Furlan. Na oder b°do stopili mladi recitatorji, njihove besede pa bodo s pesmijo in glasbo povezovali elani Godbe na pihala iz Ric-raanj pod vodstvom Marina Marsiča, MoPz Igo Gruden (vodi jih Ksenija K°s), mladinskega pevskega zbora Vesela pomlad pod vodstvom Franca “ohajaca in MePZ Primorsko z zborovodjo Tonetom Balohom. Slavnostni govor bo podala Majda KauCič-Baša.
Letošnji dan slovenske kulture v tržaškem Kulturnem domu bodo obo-
gatile še druge pobude. V sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico je tako v preddverju Velike dvorane nastala razstava izdaj kulturnih društev in skupin na Tržaškem, ki krije dobo zadnjih treh desetletij. Priložnostno knjižno ponudbo je'pripravila tudi Tržaška knjigarna. Knjižni sejem in razstava pa bosta odprta občinstvu že od 16.30 dalje. Pred prireditvijo na velikem odru se bo zaCelo tudi zbiranje otrok za animacijo, na katere od 16.45 dalje v mali dvorani Čakajo animatorke združenja Lupusinfabula: skupaj se bodo nato odpeljali na Otok prijateljstva. Kulturna prireditev se bo zaCela že pred vhodom v Veliko dvorano, kjer bodo že nekaj minut pred 17. uro nastopili ricmanjski godbeniki, po koncertnem uvodu pa se bo dogajanje preselilo v dvorano.
Letošnji osrednji proslavi ob dnevu slovenske kulture doživljata tudi radijsko snemanje, za katero skrbi slovenska postaja deželnega RAL tržaška prireditev bo celo v neposrednem prenosu po radijskih valih, goriški pa boste lahko prisluhnih Cez teden dni.
Damjana Ota
PRIREDITVE / V NEDELJO BO TUDI OTROŠKI POHOD ZA MIR
Jutri koncert v spomin na Oto, Luchetto in D’Angela
V teh dneh se bo v Trstu zvrstilo veC mirovnih pobud, kajpak s posebnim ozirom na vojno, ki ta Cas divja na Balkanu, pa tudi v spomin na Saša Oto, Marca Luchetto in Daria D'Angela, se pravi na tri novinarje tržaške radiotelevizije RAI, ki so pred tednom dni izgubili življenje med opravljanjem svojega poklica v Mostarju.
Tako bo v nedeljo z začetkom ob 11. uri v dvorani Tripcovich koncert v spomin na tri tržaške novinarje. Nastopila bosta okester in zbor tržaškega gledabšCa Giuseppe Verdi pod vodstvom Michela Tabachnika, dirigenta, ki je za novo leto vodil koncert v Sarajevu, pri katerem je sodelovala Barbara Hendriks. Na nedeljskem koncertu bodo na sporedu Mahlerjeve, Brahmsove in Beethovnove skladbe, sodelovla pa bo tudi francoska mezzosopranistka Nadine Denize. Koncert bo neposredno oddajala prva radijska mreža RAI v F-Jk, nekaj dni pozneje pa bi ga morah oddajati tudi na vsedržavnem radijskem omrežju. Omenimo naj, da bodo prireditelji izkupiček darovali
Združenju mednarodne solidarnosti, ki ima svoj sedež v tržaški otroški bolnišnici Burlo Garofolo in ga vodi zdravnik Marino Andolina. Vstopnice stanejo 15 tisoč lb, nabaviti pa si jih je mogoCe v blagajni dvorane Tripcovich danes, od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure in na sam dan koncerta, se pravi juti od 9. ure dalje.
Juti popoldne pa bo v Trstu tudi otroški pohod za mir. Prireja ga Otroška katoliška akcija. Zbirališče bo ob 15. uri pri Rossettijevem spomeniku ob Ljudskem vrtu. Od tu bodo mladi udeleženci krenili po središčnih mestnih ulicah do cerkve sv. Antona Novega. Spremljal jih bo težaški škof Lovrenc Bellomi. Prireditelji nameravajo s to pobudo podpreti kandidaturo sarajevskih otrok za Nobelovo nagrado za mir, ki jo je predlagala Italijanska katoliška akcija, podprle pa so jo vse škofije v Italiji.
Otroški pohod za mir se uokvirja tudi v obhajanje Dneva življenja v okviru težaške katoliške Cerkve. V sklopu obhajanja Dneva življnja pa bo v- cerkvi sv. Antona Novega v Tr-
stu že danes z začetkom ob 15.30 tudi molitveno srečanje, v ponedeljek pa bo v gledališču Ananian z začetkom ob 20.30 na sporedu Recital življenja, ki ga je pripravila mladinska skupina župnije sv. Vincencija.
V tem kontekstu bi omenili nadalje še fotografsko razstavo z naslovom Južni Slovani, ki jo bodo o tvorite v ponedeljek, 7. t. m., ob 11. uri v prostorih Ljudske knjižnice v Ul. Del Rosano 4. Gre za posnetke težaškega fotografa Tiziana Neppija iz serije, ki ji je sam avtor dal naslov Nikoli obljubljen mir. Razstavo prireja tržaška koodinacija Italijanskega konzorcija solidarnosti, pri katerem sodelujejo vsa krajevna gibanja za mb ter združenja Arcbagazzi, Federacija evangeličanskih Cerkva, Cari-tas, ACLI in še druga. Razstava bo posvečena spominu Marca Luchette, Saša Ote in Daria D’Angela, njene otvoritve pa so bo poleg avtorja udeležil tudi težaški občinski odbornik za kulturo Roberto Damiani. Razstava bo na ogled vsak dan do 21. t. m. od 15. do 19. ure.
Sobota, 5. februaija 1994
TRST
NOVICE
Predstavitev knjige Marka Kravosa ~
Skupina 85 bo predstavila delo Marka Kravosa “Pogled v skrite žepe tržaške poezije". Delo bo predstavila prof. Marija Pirjevec. Srečanje, ki se ga bo udeležil tudi avtor, bo v Četrtek, 10. tm., ob 19. uri; na sporedu bo v knjigami Nuova Universitas v Drevoredu XX. septembra.
Slovenski klub o Bosni
V trenutku, ko so nam vojne grozote skorajda so- ; sednje Bosne tako živo prisotne v srcih, posveča Slovenski klub veCer ob slovenskem kulturnem prazniku prav pričevanju iz tamkajšnjih krajev. Gost klubskega veCera, M je napovedan v torek, 8. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, bo predsednik Zveze Slovencev v Bosni in Hercegovini Stanislav Koblar.
Gre za izjemno srečanje s predstavnikom sobratov, ki vojne grozote bivše Jugoslavije doživljajo neposredno, z ramo ob rami z ostalimi žrtvami te nepopisne tragedije, ki nam je le pred nekaj dnevi iztrgala Saša Oto.
Srečanje v Tržaški knjigami
Ob dnevu slovenske kulture vabita tudi Tržaška knjigama in Združenje književnikov Primorske, ki v sodelovanju prirejata predstavitev knjige Rafka Dolharja Stezice. Srečanje bo v prostorih Tržaške knjigarne prav na slavnostni dan, torej, v torek, 8. trn., ob 17.30. O avtorju in njegovem novem delu bo spregovorila prof. Zora TavCar, predsednica Združenja književnikov Primorske. Odlomke iz Dolharjeve zbirke črtic pa bo prebral Livio Valenčič, (dam)
Pomisleki o gradnji parkirišča pod Trgom Unita
Vodstvo Konzorcija Ponterosso Central Park je izrazilo pomisleke o izbiri občinske uprave, ki namerava zgraditi parkirišče pod tigom pred občinsko palaCo. Predsednik Donaggio je vsekakor dejal, da so gospodarski operaterji za kakršnokoli izbiro, važno je le, da se uredi parkirišče na nevralgičnem področju za mestni gospodarski sektor.
Ginekološki oddelek bodo preselili v Burio Garofolo
Ginekološki oddelek bodo 20. tm. iz glavne bolnišnice preselili v otroško bolnišnico Burio Garofolo. Zaradi tega bodo od 15. tm. dalje v glavni bolnišnici ukinili programirane sprejeme.
Praznik včlanjevanja SKP
Drevi, ob 18. uri, bo v Krožku ljudske kulture “Pečar" v Ul. Fleming na Kolonji, praznik včlanjevanja za letošnje leto, ki ga prireja krožek Stranke komunistične prenove "Giordano Pratolongo" s Kolonje in Skoljeta.
Izšla 2. št. muzikološke revije
V javnih knjižnicah so na razpolago (brezplačno) izvodi droge številke revije muzikološke in literarne revije “Capriccio di Strauss", ki jo izdaja Studijski center "AugustaRapetti Bassi". Javne knjižnice in šole jo lahko zaprosijo na naslov Studijski center “A. Rapetti Bassi"- poštni predal št. 447.
LUKA / DRŽAVNEGA DENARJA OD NIKODER
Pristaniščnikom gre že za nohte
Kdo zavlačuje odobritev odloka?
Drago Gašperlin
»Dekret je pripravljen, samo odobriti ga je treba,« je pojasnil včeraj neki funkcionar Ciampijeve vlade. Toda kdaj? Ne ve se. Nie Čudnega torej, da je šlo pri-stanišCnikom, samostojnega podjetja Culpt že za nohte: na Četrtkovi skupščini je bilo ozračje tako naelektreno, da se je bilo bati izgredov. Toda brez skrbi: Ce ne bodo v Rimu že te dni odobrili odloka in sprostili denarja, ki je potreben za pokritje dopolnilne blagajne in predčasnih upokojitev, bodo delavci ostro nastopili. »Odgovornost za to pa bodo imeli vsi tisti, na katere smo se obrnili,
da pritisnejo na osrednjo oblast,« nam je zatrdil direktor Culpta Mauro Gialuz. Kdo vse je to? Komisar pristaniške ustanove Vinci Giacchi, prefekt Canna-rozzo, župan Illy, predsednik deželne vlade Travanut, podtajnik v zakladnem ministrstvu Coloni in šef medministrskega odbora za probleme zaposlovanja Borghini.
Nedavno uzakonjeni ukrep o reformi pristanišč predvideva korenito reorganizacijo dela in sveženj privatizacij, reorganizacija dela pa seveda ni mogoča brez denarja. »Doslej smo povlekli iz lastnih sred-
stev že 500 milijonov lir za kritje dopolnilne blagajne od začetka oktobra dalje,« je potožil Gialuz. Zakaj? Ker blagajna za te mesece ni bila predvidena, zato je tudi Inps ni poravnal. Od začetka lanskega leta je bila načrtovana dopolnilna blagajna za 130 oseb, kar gre pomnožiti s 26 delovnimi dnevi in 12 meseci, v resnici pa je bilo vpisanih vanjo 170 ljudi... Poleg tega se zastavlja zdaj še vprašanje predčasnih upokojitev, ki so nujno potrebne za to, da se orga-nik uskladi s stvarnimi tržnimi potrebami, oziroma za to, da se reforma sploh lahko uresniči. Kaj Čakajo torej v Rimu, zakaj tako odlašajo s sprostitvijo milijard, ki jih nakazuje državni finančni zakon za letos? Skrivnost.
Luško delavsko podjetje se bo moralo po zakonu o pristaniški reformi v kratkem preobraziti v delniško ali podobno družbo, morda holding. Njegovi elani, ki so jim konservativne politične sile in dobršen del podjetnikov vselej očitali privilegije, bodo po novem ubrali drugačno pot, tako, ki naj bi pomenila kompromis med funkcionalno avtonomijo in popolno deregulacijo. Korak naprej torej, vendar za nasprotnike Culpta še zmeraj prekratek, saj bi Gialu-zovo podjetje najrajši likvidirali in potem po mili volji razpolagali z delovnimi močmi...
rjPETICIJA / JUTRI NA TRGU UNJTA'h
Pomagajte rešiti Tržaški arzenal sv. Marka iz krize
Peticijo bi moralo podpisati seveda kar največ ljudi in ravno od njihovega števila bo odvisna konCna sodba o tem, kolikšen solidarnostni Cut je pravzaprav še prisoten v tukajšnji javnosti.
Podpisovanje peticije se bo začelo ob 10. uri (že ob 8. uri pa na Marconijevem trgu v Miljah), sicer pa se bo nadaljevalo še v torek, sredo, četrtek in petek, a tudi še teden pozneje, Ce ne bo prišlo medtem do ugodne razrešitve tega žgočega vprašanja.
Pokrajinska vodstva sindikatov upokojencev SPI-CGEL, FNP-CISL in UEJP-UIL so izdala skupno tiskovno sporočilo, s katerim vabijo vse upokojene moške in ženske na Tržaškem, da stopijo jutri zjutraj na Trg UnitA in podpišejo ljudsko peticijo za rešitev Tržaškega arzenala sv. Marka. Sindikati izrekajo delavcem, ki jim grozi odpust, svojo solidarnost in osvajajo njihovo zahtevo po ohranitvi in ponovnem o-vrednotenju arzenala v splošnem interesu krajevnega gospodarstva.
rlOBLETNICE / 50-1ETNICA S~MRTjh
Spomin na J. Kugyja
Vrsta združenj je za danes in jutri priravila niz prireditev
Na današnji dan leta ’44 je v starosti 85 let umrl dr. Julius Kugy, ena izmed najmarkant-nejših osebnosti tistega Trsta, ki se je skliceval na vrednote Mitteleuro-pe. Kugy je bil in je še znan kot alpinist, glasbenik in pisatelj, zato so se ob 50-letnici njegove smrti za niz prireditev dogovorila številna združenja. Na pobudo Kulturnega društva Mit-teleuropa in pod pokroviteljstvom tržaške občinske in pokrajinske uprave so k organizaciji spominskih prireditev pristopila Združenje Ita-lija-Avstrija, Združenje Italija-Slovenija, planinski društvi CAI - XXX Ottobre in CAI - Sotieta Alpina delle Giulie, Slovensko planinsko društvo in Tržaški odbor Julius Kugy.
Danes se bodo poklonili Kugyjevem spominu z obredom na njegovem grobu na pokopališču pri Sv. Ani (ob 11. uri), ob 12.30 pa bo v tržaški občinski palači sprejem številnih gostov, med katerimi bodo tudi župani Ljubljane, Celovca in Podkloš-tra, od koder izvira družina Kugy. Jutri ob 10. uri pa bo v cerkvi Beata Vergine delle Gra-zie (Ul. Gitistinelli 7), v kateri so Kugyjeve orgle, maša v italijanščini, nemščini in slovenščini. Popoldne s pričetkom ob 17. uri pa bo v dvorani inštituta Goethe (Ul Coroneo 15) predstavitev nove izdaje knjige Juliusa Ku-gyja v italijanščini Delo, gore, glasba - eno življenje (»Lavoro, Monta-
gne, Musiča - Una vita). O delu in avtorju bosta spregovorila Rinaldo Derossi in Spiro Dalla Porta Xydias. Predstavitev bo popestril nastop koroških, slovenskih in
tržaških zborov.
Julius Kugy se je rodil 19. julija 1858 v Gorici v vili Grafenberg grofov Coronini, njegov oCe je bil Korošec, mati pa Slovenka. Julius je odraščal v Trstu, kamor se je bil preselil z družino.
Zaslovel je predvsem zaradi privrženosti romantičnemu planinstvu, kateremu se ni nikoli odrekel. Prav tako se ni, kljub spremenjenim okoliščinam, odrekel svojim pogledom na svet, ki niso priznavali nacionalističnih ekstremizmov. Zato je bil (čeprav se je med prvo svetovno vojno opredelil za Avstro-ogrsko) priljubljen pri vseh narodih tega območja, in zato ga še danes italijansko, nemško in slovensko govoreči imajo za svojega-__________—________-
PREŠERNOVA PROSLAVA
PREŠERNOVA PROSLAVA
NAŠI KRAJI / PROMETNE TEŽAVE NA POKRAJINSKI CESTI
Otroci se bodo peljali na Otok prijateljstva
V okviru proslave ob dnevu slovenske kulture, ki bo jutri, 6. februarja v Kulturnem domu v Trstu, bo poseben kotiček posvečen otrokom.
Po nekajletnem premora so kulturni delavci spet pomislili na posebno ponudbo za otroke tudi ob priložnosti osrednje kulturne prireditve.
Udeleženci tečaja za animatorje pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izrobraževanje, ki ga vodijo Članice Združenja Lupusinfabula, se že nekaj tednov mrzlično pripravljajo na dveurno animacijo, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma. Starši bodo lahko svoje otroke prepustili skupini 15 animatorjev. Pričakali jih bodo na pomolu Kulturnega doma ob 16.45, od koder se bodo z ladjo odpeljali na Otok prijateljstva.
Tako bodo tudi otroci doživljali dan slovenske kulture in ob njem soustvarjali, medtem ko bodo njihovi starši prisostvovali osrednji prireditvi v veliki dvorani.
Dragi mornarčki, spravite v kovCek veselje, dobro voljo in domišljijo in pridite z nami na pot.
Ciril Zlobec na občinski proslavi v Boljuncu
Na pobudo dolinske občinske uprave bo drevi v gledališču France Prešeren v Boljuncu prireditev ob dnevu slovenske kulture, na kateri se bodo predstavile nekatere skupine, ki delujejo v okviru domačih društev. Poleg mešanega pevskega zbora Prosvetnega društva Mačkolje in Moškega pevskega zbora Fran Venturini od Domja bodo prikaz krajevnega kulturnega utripa podali tudi nekateri boljši gojenci Glasbene matice iz dolinske občine. Razsežnost besedne ustvarjalnosti v občini bo prikazala pesnica Irena Žerjal, slavnostni govornik pa bo slovenski pesnik in akademik Ciril Zlobec.
Začetek prireditve je napovedan ob 20. uri, zanimivost pobude pa je v tem, da gre za prvo tovrstno prireditev na občinski ravni. Občinski dan slovenske kulture se tako pridružuje številnim pobudam, ki so se od lanskega ponovnega odprtja občinskega gledališča v Boljuncu zvrstile v tem osrednjem kulturnem prireditvenem prostoru v občini, (dam)
Dela za napeljavo plina se zdaj bližajo Trebčam
Na pokrajinski cesti Opčine-Ba-zovica se nadaljujejo dela za napeljavo plina. KopaCi in bagri so pred nedavnim zapustili Padrice in se približujejo središču Trebč. S tem se od Padrie proti Trebčam selijo tudi težave z avtomobilskim prometom, saj dela praktično zasedajo celotno cestišCe, tako da je cesta mestoma zaprta.
Kot znano, gre za napeljavo plinske cevi, ki se od glavnega metanovoda odcepi pri Ric-manjih. Prek nje nameravajo plin dobavljati Bazovici, Gropadi, Pa-dricam, Trebčam in Banom, pa tudi in predvsem sinhrotronu pri Bazovici, saj se je prav namestitvi tega stroja na bazovski gmajni treba zahvaliti, Ce se je tržaška občinska uprava vendarle odločila za izpopolnjevanje urbanizacije na Vzhodnem Krasu. Poleg napeljave plina na marsikaterem odseku po: lagajo tudi vodovodne cevi in električne vode. Dela vodi tržaško občinsko podjetje ACEGA, izvaja pa jih v glavnem gradbeno podjetje Mazzaroli.
Dela so se pričela leta 1992, na posebno veliko težav pa so naletela na področju Padrie. Tu je bilo med drugim treba mediti zapletene lastninske pravice, dvignilo pa se je tudi veliko kritik, Ceš da načrtovalci niso primerno pomislili na potrebo po ureditvi kanalizacijskega omrežja, in to celo do takšne mere, da naj bi ga bilo tudi v bodoCe marsikje nemogoče racionalno urediti.
Kaže, da bo v Trebčah šlo neko-
liko lažje. Kot reCeno, pa bodo težave nastale Ce drugače ne vsaj z avtomobilskim prometom. O tem so se med drugim preteklo soboto pogovarjali ob ogledu del nekateri predstavniki vzhodnokraškeg3
rajonskega sveta s predsednic0 Silvano Moro na Čelu ter predstavniki Trebč, med temi predsednik jusarskga odbora Florindo Carli. Na pristojnih ravneh se bodo zavzeli za to, da bi prometne težave bile Cim manjše.
^^MLAPINA / HVALEVREDNA DEJAVNOST TR2AŠKEGA DIJAŠKEGA DOMA
»Ptički brez gnezda« so se vključili v domsko skupnost
Gre za skupino pobeglih otrok iz rožnih krojev, zlasti Albancev
VCERAJ-DANES j]] OBVESTILA
Neva Lukes
,.^e bi imeli pisateljsko J Co> bi lahko iz razgo-ki
Kl smo 8a imeli v laškem domu v Trstu s ati, ki jih prištevajo v brez
napisali roman, ki smo jih srečali, v svojem tako jn .£jIn življenju okusili srkaj, kar se
iUp,ino >>pticki gnezda«.
Mladi
Vadnim sanja ne.
nam, na-smrtnikov, Se
Nase mlade sogovor-r e nam je predstavil Ravnatelj Edvin Švab. ^laškr dom jih je sprejel n ?®sko oskrbo na os-skT konvencije z občin-,uPjavo> po napotkih ” dlrektivah najprej or-
tnT°V P°^ci)e- nato pa nji1 s°dnika za mladolet-e' Sedaj jim Dijaški m z vsem svojim ose-Jem ^ndi varno zato-ce ali »gnezdo«, v ka-naj bi se počutili n varne, sproščene «. ..ni z občutkom, da TaJ° nied ljudmi, ki jih jih imajo radi in hm želijo pomagati.
.. . azgovor je najprej stekel z mladim Romom t>etro Partito, ki je bil r°jen pred 16 leti v Priz-|,ehu (sam se je »pomla-.1 « za dve leti, sedaj pa ,e Negova mati javila toč-rojstne podatke, ki so «•12.1977. Treba je nam-ec povedati, da prihajajo si ti mladi v Trst brez okumentov in je torej ?el° težko ugotoviti nji-°ve prave podatke.) Pogovarjali smo se tu-1 s Četverico iz Albanije. ema Agron iz Drača je v 1nr5u že od februarja ». 3’ Selimi Amarildo iz Rane je prišel v Trstu 8.
tudi Asam Amid iz Ko-ribka v Tuniziji, ki je prišel v Trst 8. aprila 1993.
Druga dva mlada Albanca sta prišla v Trst Sele lanskega decembra in sta se torej začela v življenje v domu Sele vk-lapljati. To sta Deliallisi Afrim in Tako Enea, oba iz Drača.
Naj takoj zapišemo, da ni nihče od teh prišel v naše mesto po normalni poti. Zbežali so od doma - v glavnem z željo po boljšem življenju - na zelo različne načine. Eni s trajekti, ki so pluli najprej v Grčijo, nato na italijansko stran obale, drugi s trajekti do Kopra, nato z različnimi sredstvi do Trsta - vsi pa skriti v kamionih, po več dni brez hrane ter postavljeni ponovno na realna tla šele, ko jih je policija našla, zaslišala, postavila pred sodnika za mladoletne in ko so jim odgovorni določili bivanje v dijaškem domu v Trstu.
Vsak od njih ima svojo zgodbo, svojo »zgodovino«. Od doma jih je gnala želja, da bi si ustvarili lepše življenje, kakršnega so gledali doma po televiziji ali za katerega so slišali od tistih, ki so že bežali iz svoje domovine.
Setro, ki ima zlat zob (na katerega je ponosen, saj pomeni, da spada v veliko družino Romov) govori kar pet jezikov, med temi se je naučil tudi slovenskega in obiskuje sedaj slovensko nižjo srednjo šolo na Ka-tinari. Enkrat je z doma že zbežal, ker je imel Se
Skupinska slika dijaškodomskih »Ptičkov brez gnezda« (Foto Križmančič/KROMA)
zvezo z bratoma, ki živita eden na Siciliji, drugi pa v Nemčiji. Sedaj se je umiril, Živi v domu, kjer ima veliko prijateljev in tudi sam pravi, da se dobro počuti.
Tema Agron in Selimi Amarildo sta prišla iz Albanije preko Grčije v Bari, od tu do Milana, nato nekaj peš, pa z avtosto-pom do Trsta. Tu se je njuna pot končala. Po vseh obveznostih na policiji in pred sodnikom za mladoletne, sta zdaj med »ptički brez gnezda«; že kar precej sta se naučila slovenščine, obiskujeta drugi razred nižje srednje šole na Katinari, se izpopolnjujeta v našem jeziku v izvenšol-skem pouku, ki ga med drugimi vodita Anamarija Milič in vzgojiteljica Marija Senica, svoj prispevek pa dodajajo pravzaprav vsi - od rednih vz-
cembra 1992; z njimi je
IT POBUDA INŠTITUTA GRAMSC1	|
Mnenja in pogledi na »lahkotno« kulturo
Kriminalke, srh-1 ivke, vohunski ro-jnai)b znanstvena fanatika - pripovedništ-y°.’, ki so ga polne knjigarne in tudi časopisni kioski, saj se odlično prodaja, pa Ceprav literati vihajo nosove, vsaj dokler jega ali drugega av-0rja ne povzdignejo na Parnas izbrancev -So tematika letošnjega niza predavanj o književnosti za velike ninozice, ki ga pri-rejata Inštitut Gram-Sci in CILM - Medna-rodni center za množično literaturo na tukajšnji univerzi.
. Ta književna zvrst Je že od nekdaj zamujala docenta italijanske književnosti na težaški univerzi prof. Giuseppeja Petronia, ki je tudi predsednik
Inštituta Gramsci. Prav to zanimanje mu je sugeriralo ustanovitev prej omenjenega centra. Naslov letošnjega niza je povzet po francoskem mislecu iz 19. stoletja Alexisu Clerelu Tocquevillu, ki v svojih razmišljanjih o demokraciji v Ameriki ugotavlja, da tudi demokratična družba, tako kot aristokratska, ceni lepoto, vendar je to drugačna, »lahka« lepota. Detektivke, znanstvena fatnastika in tudi popevke, ki so bile predmet prvega predavanja, imajo nedvomno velik uspeh v današnji, demokratični družbi. Iz tega p.a se poraja dvom, da ni lepota te obrobne li-
terature morda »prelahka«. To vprašanje je Inštitut Gramsci postavil strokovnjakom na tem področju, kot so, denimo Gianni Borgna za italijansko popevko, avtor policijskih romanov Renato Olivie-ri, literarni kritik Pie-ro Camporesi, ki se posveča odnosu med književnostjo in materialno kulturo, in Carlo Pagetti, docent za angleško književnost na univerzi v Turinu in izvedenec na področju znanstvene fantastike zlasti glede na rojstvo te zvrsti v drugi polovici 19. stoletja.
Predavanje Carla Pa-gettija bo v torek, 8. februarja, ob 17. uri v knjigarni Minerva ,v Ulici San Nicolo. (bov)
gojiteljev, do vojaškega oporečnika Deana Zobca iz Boljunca in še drugih.
Poglejmo na primer, kako sta Agron Tema in Amarildo Selimi napisala nalogo »Kaj sem danes naredil v šoli«. Oba opisujeta, da sta med poukom igrala na karte »Profesor nas je dobio med igro in je rekel, vi ne smete igrati med pouko in nas je pisal v šolski dnevnik in nam dal ot-pis. Jaz mislim, ki.ne igram več med pouko, ne delam kažin in bom priden in se bom učil več«.
Vsi skupaj seveda najbolj pogrešajo vesti o svojcih. Toda domov se ne bi želeli vrniti, dokler ne bodo končali Sole in si zagotovili delo. Nekateri imajo stike s svojimi preko telefona, drugi so že prejeli kakšno pismo, sicer pa so prepuščeni skrbi in varstvu v domu, ki želi nekako nadomestiti vse, kar so s svojim begom od doma izgubili, predvsem pa toplino družine s prijateljskim in tovariškim vzdušjem, ki vlada v domu.
«Poglej si moje knjižne police«, je povedal ravnatelj Švab. »Tu imam že različne slovarje, s katerimi si v domu pomagamo, da se sporazumemo z novimi prišleki. Pomembno vlogo igrajo pri tem naše šole, ki skrbijo, da bi se novi učenci čim bolje vključili, da bi se čutili med svojimi. Tu so tudi družine drugih gojencev, ki vabijo naše goste na svoje domove, da jim dajo občutek topline in prijateljstva.«
Vsi so preživeli počitnice v Kranjski gori. Nekateri so videli prvič v svojem življenju sneg. Drugi so bili v poletnem času v Ptuju in v Zelenem centru na Vrhpolju.
»Imamo zelo dobre odnose s policijo in drugimi odgovornimi ustanovami. Prejeli smo priznanje in zahvalo celo od generalnega sekretarja predsednika republike Gaeta-na Gifunija, pa zahvalo in pohvalo odgovornega za sodišče za mladoletne dr. Stefana Petrisa.«
»Moram povedati, da so se vsi ti novi gostje našega doma zelo dobro vživeli v naše življenje. Nekateri se tudi že športno udejstvujejo, tako v karateju, kot v košarki. Skrbimo tudi za nakup oblačil in upoštevamo pri tem seveda tudi njihove Zelje in okuse.«
»Naši gojenci se z vsemi temi “ptički brez gnezda” zelo dobro razumejo. Ko so v domu zabave in ples, smo vsi skupaj, pravtako se dobro vključujejo v izvenšolski pouk ter skušajo napraviti vse, da bi se držali domskih pravil, da bi bili v redu z našimi pravili.«
»Ti si moja amica p er sempre« mi je eden od udeležencev razgovora dejal, ko smo se poslovili, z obljubo seveda, da se bomo še dobili in se o marsičem pogovorili.
Za dom ni delo z mladimi begunci lahko. Sprejeti jih morajo ob vsakem času, ob vsaki uri. Tako poteka v domu dežurstvo 24 ur na 24.
»Pa smo vendar zelo zadovoljni, ker vidimo, da so se vživeli in da se tu pri nas počutijo doma, čeprav imajo seveda domotožje za svojimi, ki so ostali tako daleč.«
Danes, SOBOTA
5.	februarja 1994
AGATA
Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 17.16 - Dolžina dneva 9.54 - Luna vzide ob 3.06 in zatone ob 12.19.
Jutri, NEDELJA,
6.	februarja 1994
DOROTEJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,4 stopinje, zračni tlak 1009,8 mb rahlo narašča, veter jug 4 km na uro, vlaga 73-od-stotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,9 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Isabella Doz, Anteo Luigi Corna-chin, Roberta Ivanissevich, Marija Milic.
UMRLI SO: 70-letni Nel-lo Grisoni, 53-letni Gualtie-ro Lonzar, 78-letna Giovan-na Jelinčič, 67-letni Emilio Matelich, 84-letna Maria Tessaris, 81-letni Giorgio Bonivento, 89-letni Maria Cresciani, 86-letna Lucia Zualini, 81-letna Čarobna Orsi, 85-letna Carmela Toffolon, 84-letni Manlio Marcuzzi, 75-letni Vladi-miro Furlan, 85-letni Aldo Zandegiacomo De Zorzi, 56-letni Edmondo Coccina, 77-letni Sergio Stocca, 73-letna Lydia Ferrarese.
OKLICI: uradnik Rugge-ro Kucich in uradnica Paola Zigante, upokojenec Roberto Sangermano in trgovski konzulent Maja Bakovič, trgovec Pietro De Glosa in uradnica Silvana Ce-reghino, pomočnik Diego Coslovi in pomočnica Maria Grazia Conta, kuhar Alessandro Busletta in prodajalka Elena Mura, uradnik Fabio Tensi in uradnica Patrizia Valentini, strežnik Daniele Brne-lic in točajka Roberta Si-gnoretto, avtoprevoznik Maurizio Vidoli in v pričakovanju zaposlitve Lindita Brahusha, delavec Franco Kobau in gospodinja Anna Antonucci, upokojenec Ezio Vattovaz in bolničarka Sergia Sfili-goi, trgovec Giuliano Ze-manek in prodajalka Lorenza Rodella, uradnik Mi-chele Colombo in bolničarka Lorena Oselladore, programer Alessandro Scrobe in programerka Barbara Bertocchi.
LEKARNE
Novo vodstvo Gruden-Sokol
V četrtek, 3. februarja, se je prvič po občnem zboru, sestal novoizvoljeni odbor društev Igo Gruden in Sokol, da bi iz svoje srede izbral tiste odbornike, ki so najprimernejši za opravlja-
društva je Niko Per-tot, podpredsednik Nevenko Gruden, tajnica Nevenka Pernarčič, blagajnik Ivo Marušič, gospodar Martin Venier, kulturni referent Maja Lapornik, odgovoren za odbojko Ivan Lessiz-za, odgovoren za košarko Aljoša Terčon, nadzorni odbor pa sestavljajo Mariza Ske-rk, Adrijan Caharija in Livio Lessizza.
Od ponedeljka, 31. januarja, do nedelje, 6. februarja 1994
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg S. Giovanni 5 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere..
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonni-no 4, Milje - Mazzinijev drevored 1.
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.,
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Largo Sonnino 4 (tel. 660438).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE LEVITA
Urad za informacije KZE-USL-tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012:
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
PREŠERNOV DAN -
Tržaška knjigarna in Združenje književnikov Primorske vabita v torek,
8. februarja, ob 17.30 v Tržaško knjigarno na predstavitev knjige Rafka Dolharja STEZICE. Sodelovala bosta prof. Zora Tavčar in Livio Valencie.
SINDIKAT SPI-CGIL Zahodnega Krasa vabi upokojence na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v Križu pri Bibcu (kmečki turizem) v ponedeljek, 7. februarja, ob 16.30. Gost bo MPZ Vesna:
V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek, 7. t. m., ob 20.30 govoril dr. JOŽE KRAŠOVEC na temo »Kolektivna kazen v stari zavezi«.
KLUB PRIJATELJSTVA in VINCENCIJEVA KONFERENCA iz Trsta vabita na PUSTNO SREČANJE s predvajanjem filma in s tombolo v sredo, 9. februarja, ob 16. uri v dvorani v Ul. Donizetti 3.
SKUPINA 85 vabi na predstavitev dela MARKA KRAVOSA: POGLED V SKRITE ŽEPE TRŽAŠKE POEZIJE. Predstavila ga bo prof. Marija Pirjevec. Prvi od ciklusa štirih večerov, ki želijo spodbujati stike in poznavanje med raznorodnimi obrazi tržaške literature, bo ob avtorjevi udeležbi v Četrtek, 10. februarja, ob 19. uri v knjigarni Nuova Universi-tas v Drev. XX. septembra v Trstu.
SKD VIGRED vabi vse otroke na PUSTNO RAJANJE, ki bo v društvenih prostorih v Sempolaju v nedeljo, 13. februarja, od 15. do 18. ure.
ŠPORTNA SOLA TRST v sodelovanju s KD Škamperle priredi tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 13. februarja, od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu. Igral bo ansambel Zvezde.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoCa, da bo v torek, 15. februarja, od 15. do 18. ure v prostorih Dijaškega doma PUSTNO RAJANJE ZA NAJMLAJSE.
PRISPEVKI
V	spomin na Dano Luxa vd. Rupel darujeta Bruno in Damjana Pegan 100.000 lir za SK Kras.
V	spomin na Stanota Pečarja daruje Nerina Cok
50.000	lir za dolinsko cerkev.
V	spomin na Sašo Ota darujeta družina Martinelli
100.000	lir in Nada Ota
50.000	lir za PD Slovenec.
V	spomin na pok. ženo Lidijo CotiC por. Grgič daruje mož Emil 100.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na PadriCah, 100.000 lir za balinarsko sekcijo SZ Gaja in 100.000 lir za pa-driško cerkev.
V	spomin na pok. mamo Lidijo Cotic-Grgic daruje Renato z družino 100.000 lir Za SZ Gaja, 100.000 lir za solo K.D. Kajuh, 100.000 lir za otroški vrtec v Gropa-di, 100.000 lir za ŠD Polet in 100.000 lir za SZ Sloga.
Namesto cvetja na grob pok. sestre Lidije Cotic-Gr-gic daruje brat Valdo z družino 100.000 lir za šolo K.D. Kajuh - Gropada in
70.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na pok. Lidijo Cotic-Grgic darujeta Karlo in Marija (Boljunec 259)
25.000	lir za šolo K.D. Kajuh in 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na drago Danilo KocijanCiC por. Slavec daruje mož Nino 50.000 lir za VZPPI-ANPI Dolina-Mackolje-Prebeneg in
100.000	lir za SKP sekcija občine Dolina.
5.2.1986
5.2.1994
Anton Sandalj
Ob osmi obletnici smrti se ga z ljubeznijo spominja
DRUŽINA
Trst, 5. februarja 1994
SLOVENSKA	ZVEZA SLOVENSKIH
PROSVETA	KULTURNIH DRUŠTEV
vabita na
OSREDNJO PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE
Ljubim jih, te preproste besede
(Srečko Kosovel)
po izboru besedil Jurija Paljka in v odrski postavitvi Adrijana Rustje
nastopajo:
Godba na pihala Ricmanje, MePZ Primorsko, MoPZ Igo Gruden, Mladinski pevski zbor Vesela pomlad, recitatorji Danijel Malalan, Tanja Pečar, Sandra Poljšak, Ingrid in Sanja Sedmak, Ksenija Starec, Tomaž Susič.
Slavnostni govor bo podala prof. Majda Kaučič - Baša
jutri, 6. februarja 1994, ob 17. uri v KULTURNEM DOMU v Trstu
Uprava Občine Dolina s sodelovanjem kulturnih društev in Glasbene matice priredi ob Dnevu slovenske kulture
KULTURNI VEČER
ki bo v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu
danes, 5. februarja, ob 20. uri.
Slavnostni govornik bo pesnik Ciril Zlobec.
KD SKALA iz Gropade
priredi
danes, 5. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih
Dan
Slovenske Kulture
Nastopata ŽPZ Ivan Grbec iz Skednja in domači pevski zbor Skala. Priložnostni nagovor Pavle Merku.
Vabljeni!
MARKET
Lokev 4/b - 66215 DIVAČA - Tel./fax 0038667-67509
odprto vsak dan od 7.30 do 19.30 TUDI V NEDELJO OD 8. DO 12. URE
V NEDELJO SVE2 KRUH
KINO
ARISTON -	16.00,
18.05, 20.10, 22.15 »Mr. Jones« i. Richard Gere, Lena Olin.
EXCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Mrs. Doubtfire - Mammo per sempre«, i. Robin Wil-liams.
EKCELSIOR AZZURRA
- 16.30, 18.20, 20.20, 22.10 »The Snapper«, r. Stephen Frears, prep. mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Robin Hood un uomo in calzama-glia«, r. Mel Brooks.
NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00,	20.05,	22.15
»Bronx«, r. - i. Robert De Niro.
NAZIONALE 3 - 16.30
18.20, 20.15, 22.15 »L’uo-mo che guarda«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom.
NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Per-diamoci di vista«, r. - i. Carlo Verdone, i. Asia Ar-gento.
GRATTACIELO - 17.15, 19.35, 22.00 »Tra cielo e terra«, r. Oliver Stone.
MIGNON - 16.30 »Den-nis, la minaccia«, i. W. Matthau. 18.45, 20.30, 22.20 »L’uomo che guarda«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom.
EDEN - 15.30 - 22.00 »Maurizia donna d’onore, femmina in calore« porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
capitol - i6.oo, is.oo,
20.00, 22.10 »Demolition Man«, i. Sylvester Stallone.
PREŠERNOV DAN
TRŽAŠKA KNJIGARNA in
ZDRUŽENJE KNJIŽEVNIKOV PRIMORSKE
Vas vabita v torek, 8. februarja, ob 17.30 v TRŽAŠKO KNJIGARNO na predstavitev knjige Rafka Dolharja
STEZICE
Sodelovala bosta prof. Zora Tavčar in Livio Valenčič
ZAVAROVALNICA
ALLEANZA
ASSICURAZIONI
SPOROČA
da otvarja nov nadzorni sedež na Opčinah. V okvira vsestranskega razvojnega programa na celotnem kraškem področju glavni sedež v Trstu
ZAPOSLI
2 OSEBI Z DIPLOMO VIŠJE SREDNJE SOLE ZA ORGANIZACIJSKO IN PRODUKTIVNO DEJAVNOST.
IŠČE
razpoložljive osebe, tudi part-time, za sodelovanje v okviru prodaje in upravljanja z že akviziranimi strankami.
Poslati curriculum vitae na naslov:
Alleanza Assicurazioni - Narodna ul. 14 - OPČINE
Sklad
»Mitja Cuk«
vabi
v sodelovanju
z župnijsko skupnostjo z Opčin m koncert vokalne skupine
KRILA
iz Ljubljane
v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah danes, 5. februarja 1994, ob 20. uri.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE OBVEŠČA, DA SE BOSTA V KRATKEM ZAČELA TEČAJA:
1.	OSNOVNA INFORMATIKA MS-DOS 5, VVINDOVVS 3 (40 ur)
2.	UREJANJE DATOTEK Data Base III Plun (60 ur)
Razpoložljivih je še nekaj most: vpis v tečeje je možen do 11. febmarja t.l. Vse informacije dobite na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Revoltella 37 (tel. 394515 vsak delavnik med 9 in 13. uro).
ALCIONE - 18.45, 21.30 »Gosi lontano, cosi vici-no«, r. Wim VVenders, i. Otto Sander, Nastassja Kin-ski, Michail Gorbaciov, Lou Reed.
LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.10 »The Innocent«, i. Anthony Hopkins, Isabella Rossellini.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Segrete voglie bestiali«, pora., prepovedan mladini pod 18. letom.
il PRIREDITVE
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTANJEL vabi na ZIMSKE GRAJSKE VEČERE 1994. Danes, 5. februarja, se bosta predstavila Stane Raztresen s pripovedjo Na 80. pragu (Domovina) in Moški kvintet Sumus iz Ajdovščine. Prireditev bo v Galeriji Lojzeta Spacala ob 20. uri. Vabljeni.
GLASBENA MATICA TRST - 3. abonmajski koncert solidarnostne sezone 93/94 v ponedeljek, 7. februarja, ob 20.30: VIOLINSKI RECITAL CRTOMIRA ŠISKOVICA. Na sporedu: Tartini, Paganini, Nardini, Merku, Sofianopulo, Ho-negger. Vljudno vabljeni!
OBČINSKA UPRAVA V DOLINI s sodelovanjem kulturnih društev in Glasbene matice priredi ob dnevu slovenske kulture KULTURNI VEČER, ki bo v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu danes, 5. februarja, ob 20. uri. Slavnostni govornik bo pesnik Ciril Zlobec.
SKLAD MITJA CUK v sodelovanju z župnijsko skupnostjo z Opčin vabi na koncert vokalne skupine KRILA iz Ljubljane v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah danes, 5. februarja, ob 20. uri.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi ob Dnevu slovenske kulture danes, 5. februarja,
na PRAZNIK MLADIH USTVARJALCEV. Spored: recital literarnih prispevkov, odprtje razstave likovnih in fotografskih izdelkov z natečaja SKK ter razglasitev in nagrajevanje zmagovalcev natečaja. ZaCetek ob 18.30. Vljudno vabljeni.
SLOMŠKOV DOM BAZOVICA priredi PREŠERNOVO PROSLAVO jutri, 6. februarja, ob 18. uri v Slomškovem domu. Sodelujejo: Trio mladih, Otroški zbor Slomšek (vodi David Žerjal), Pevski zbor Skala (vodi Anastazija Puric), slavnostni govor prof. Magda ArtaC.
SLOVENSKI KLUB prireja v torek, 8. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr. PRIČEVANJE OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Gost večera bo predsednik Zveze Slovencev v BiH Stanislav Koblar.
KD FRANCE PREŠEREN vabi na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE, ki bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu v torek, 8. februarja, ob 20. uri. Sodelujejo COS F. Venturini, Dekliški pevski
zbor Valentin Vodnik iz Doline, slavnostni govornik Marij Cuk.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst
prireja v sredo, 9. februarja, ob 16. uri PREŠERNOVO PROSLAVO v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Uvodna beseda prof. J. Pečenko, recitacije S. Raztresen, glasba Trio kitar gojencev Glasbene matice, A. Močilnik, I. Rolich, C. Volpi.Vljudno vabljeni!
3 ŠOLSKE VESTI
SSS - TAJNIŠTVO TRST sporoča, da je podaljšan rok za premestitve in sicer za vzgojiteljice do 5. februarja, učitelje do 10. februarja in profesorje srednjih in višjih šol do 5. februarja.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst - sporoča, da je tržaško šolsko skrbništvo razpisalo tri natečaje na podlagi uradnih listin, namenjenih neucne-mu osebju (A.T.A.), ki je začasno nameščeno na šolah in že vključeno v permanentne lestvice: 1. za prehod na 4. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi upravnega sodelavca - uradnika;
2.	za prehod na 4. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi tehničnega sodelavca -uradnika; 3. za prehod na
3.	funkcionalno kvalifikacijo v vlogi sluge - pomožno osebje. Pogoj za pripustitev k natečaju 2 leti (24 mesecev) službovanja na državnih šolah. Rok za vložitev prošenj zapade 28. februarja. Morebitne informacije, razpise in obrazce dobite na sedežu Sindikata, Ul. Carducci 8, Trst, tel. 307301.
MALI OGLASI
OSMICO je odprl Slavko Švara, Trnovca 14.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini st. 8.
OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio.
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo - Josip Berdon, Pulje pri Domju 123.
ISCEM zazidljiv teren na Krasu v okolici Križa, Nabrežine, Sesljana, Proseka, Padric, Trebe ali Opčin, približno 1.500 kv. m, za dve enostanovanjski hiši. Tel. na St. 370947 - urnik urada.
PRODAM hišo z vrtom, potrebno popravil v Boljuncu. Tel. v večernih urah na St. 829698.
PRODAM vinograd v okolici Boršta. Tel. na St. 228496 ali 228001.
SLOVENSKI PROFESOR isce v najem hišico ali stanovanje na zahodnem Krasu ali na Opčinah. Tel. na št. 229351 od 8. do 9. ure zjutraj.
PRODAM fiat uno 45 CL fire po ugodni ceni. Tel. na št. 826459 v večernih urah - Ana.
PRODAM fiat 128, 1100 c cm, v dobrem stanju. Tel. na St. (0481) 20642.
PRODAJAMO trak za seno. Tel. na št. 226460 od 13. do 15. ure.
KOLE IN DRVA za kurjavo prodajamo. Tel. na št. 420604 po 20. uri.
POHIŠTVO - ostanki skladišča in neprodanih vzorcev prodam po zelo ugodni ceni. Tel. na št. 54390.
DIPLOMIRANA na fakulteti tujih jezikov z izkušnjami poučevanja nudi lekcije iz angleščine in španščine. Tel. na št. 040 308089.	•
NA GORIŠKEM iščem delo kot Čistilka ali hišna pomočnica. Tel. (0481) 882577.
NAS RECEPT se je pozitivno izkazal. Korektno spanje je najvežnejša stvar po prehrani. Bolečine v hrbtu, vratu in mnogo drugih nevSeCnosti izhajajo tudi iz te pomanjkljivosti. Se strinjate? Za brezplačen sestanek tel. na št. 040 228779 ob uri obedov.
IZGUBIL se je 2. t. m. v okolici Kolonkovca pes, ki šepa, star 15 let, križanec, majhne rasti, kratke dlake, Crno-rjave barve z belo liso na prsih. Najditelja prosim, da telefonira na št. 829963.
GORICA / POTREBNA IN KORISTNA POBUDA.
Lep odziv na tečaj za zborovodje
Razmišljanje o stalni obliki spopolnjevanjci [ Srečanje z Orffovim instrumentarijem
V Standrežu se bo danes zvečer sklenil seminar za zborovodje otroških in mladinskih pevskih zborov, ki ga je priredila Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Tečaj je vseskozi potekal v prostorih kulturnega društva Anton Gregorčič in je imel izreden uspeh, tako da organizatorji že razmišljajo o tem, da bi s tečajem za mlade dirigente otroških in mladinskih zborov nadaljevali vsaj enkrat na mesec čez celo leto in to z dvodnevnimi predavanji in vajami. Z zadovoljstvom prof. Franka Žgavec ugotavlja, da je bilo na vseh večerih veliko obiskovalcev. Predavanjem in konkretnim vajam je sledilo najmanj po 20 slušateljev, ko pa so prišle poslušat seminarska predavanja o glasbi
_________BENCIN
Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
IP - Ul. don Bosco MONTESHELL - Ul. Trieste
AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia
TRZIC
MONTESHELL - Ul. Matteotti EP - Ul. Boito ESSO - Ul. 1. Maggio FINA - Ul. Cosulich KRMIN
MONTESHELL - na državni cesti štev. 56
GRADIŠČE
AGIP - na cesti proti Marjanu SLOVRENC ERG - Trg Montesanto
ROMKE
MONTESHELL - na letališču
POLJAN
AGIP - Ul. IH. Armata ROMANS API - Trg Candussi FOSSALON MONTESHELL - Fos-salon TURJAK
IP - na državni cesti
in glasbeni vzgoji še dijakinje zadnjih dveh razredov učiteljišča Simon Gregorčič iz Gorice, je bilo poslušalcev skoraj dvakrat toliko. Tečaj za zborovodje otroških in mladinskih zborov je bil po mnenju Žgavčeve velik uspeh predvsem zato, ker je veliko povpraševanje za take seminarje predvsem med mladimi dirigenti in med učitelji, ki vodijo šolske zbore in pevske skupine. Tečaja so se udeležile tudi tri sluša-teljice s Tržaškega. Prvo srečanje je bilo prejšnjo soboto, 29. januarja, ko je predavala prof . Franka Žgavec o izbiri repertoarja in o vokalni tehniki. V nedeljo so udeleženci tečaja celo jutro posvetili analizi skladbe in postopku učenja skladbe pod vodstvom prof. Hilarija La-
□ OBVESTILA
LOGLAB-SOLA PREŽIVETJA prireja jutri, v nedeljo, 6. februarja, prvi celodnevni izhod. Odhod bo ob 6.30 s Travnika. Udeleženci se vrnejo pravočasno za Prešernovo proslavo.
SPD GORICA -Smučarski odsek sporoča, da bo v nedeljo 27. februarja društveno tekmovanje na Nevejskem sedlu. Prijave: na sedežu društva v torek, 8. 2. od 20. do 21. ure, v četrtek 10. 2. od 17. do 20. ure ter v četrtek 17. 2. od 17. do 20. ure. Društvo bo organiziralo avtobusni prevoz. Sočasno bodo sprejemali prijave tudi za smučarski izlet, ki bo v nedeljo 20. februarja na Monte Elmo na Južnem Tirolskem. Na razpolago bo predvidoma en sam avtobus.
SKUPNOST ARCO-BALENO sporoča, da si lahko na njihovem sedežu v ulici sv. Mihaela 38 v Gorici sposodite pustne obleke in maske. Imajo' obleke za predstavnike vseh starostnih skupin.
vrenčiča, naslednja dva
prof. Mirko Slosar pr ^ daval o spremljavi z Ur ^ istrumenti. Danes pa v° do celo popoldne posV tili praktičnemu delu otroškima pevskima zbo roma iz Steverjana i Standreža. Srečanje 0 vodil prof. Stojan Kure • Danes popoldne bo spe predavanje prof. Slosai]
o Orff instrumentih i
njih uporabi. Orff instrU_ menti so posebno prl rejeni glasbeni instru menti za majhne otroke-Z njih pomočjo je goče otroke na nevsilj1 način približati čudovi temu svetu glasbe.
Na sliki - foto Studio Reportage - med četrtku vim srečanjem s pr° ' Mirkom Slosarjem-
KINO
GORICA	n
VITTORIA 18-°U' 20.00-22.00 »DemolitioP man«.	K
CORSO 17.30-19-40' 22.00»Mrs. Doubtfire ' mammo per sempre«-TRZIC
COMUNALE 18-00'
20:00-22.00»I1 banchetto
di nozze«.
of.
dneva sta glasbeno lavnico vodila Pr, Stojan Kuret in pianis prof. Michela Di Cas ^ v četrtek zvečer pa J
I ; LEKARNI:
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 pri Sv-Ani, Ul. Garzarolli l5 >
tel. 522032.	v
DEŽURNA LEKARNA v T
RISMONDO, Ul. E- To-
ti 52, tel. 410701.
pogreb!
Danes ob 9.30 GiuseP
pe Morelli iz splošne nišnice, ob 10.30 Angel3 Zei vdova Franco iz bo
bol-
nišnice Janeza od Bog3 ’ ob 12. uri Maria Bressau vdova Taljanut iz mrli5 ® veže glavnega pokopan8 ter ob 13. uri Rino Tava^ gnacco iz bolnišnice J3ne za od Boga v Manzano.
GORICA
Sobota, 5. februarja 1994
POBUDA SINDIKATOV
GORICA / JUTRI V KATOLIŠKEM DOMU
Srečanje s "progresisli”
oblikovanje zavezništva ZQ Gorico - Skupne točke
Prešernova proslava v znamenju primorske besedne ustvarjalnosti
Nastopa tudi pevska skupina iz Rezije
crTTn/^ikalne zve dokL/Pisl/uil so di
preHUf° za srečanje ?trantaVniki PolitiCr Dren k m gibani, ki Hov °ZT1avai° v takoin cib”3*11^ ”tranzverz;
nove eiLS/vedstavn (Part-* udske stran Dnftdo Popoiare). C sin V. ® )e jasen, navaj; dldlkati: razumeti gansko obstajajo m« er„ j Za oblikovanje p Sesishcnega pola, na
OknVkrbi 23 VH1 kak )a in izbolj5 sakovosti življi
trteSa, kije bil°
W;i: VeCer’ so se
tariirc	8lbanV
DnKvlperl’Isontin wilkanske strani enih smejočega s ^8'banja La Ret«
DSLkTei Skupnos im L' Ugotovili £
nrajo kar nekaj sk
i° k’ na Podlagi k bodo nadaljevali °re. Najbolj konl askleP. da se ci 'Zdela jasen nad °]a mesta, z moži Qa se načrt nato i aa celotno pokr u° tem bodo upoi gradivo, ki so ga n re ,°d skupin in sta Pripravile. Predste
strank in gibanj
f^usnja vseka 1Vna> ne gre pa P° Prepisati v c fak je treba v J°Cene iz’ " Pravke.
oTma naveza . apno vsem 111 gibanjem p
lanjanje vsakršne povezave na desni. In mogoče še najbolj pomembna točka: zaradi specifičnosti razmer v Gorici, naj bi skušali zavezništvo oblikovati precej samostojno. Pogovori se bodo nadaljevali že prve dni prihodnjega tedna.
Glede dogajanj na političnem odru, velja zabeležiti, da Gibanje krščanskih socialcev prireja danes ob 16. uri v Cervinjanu, v Hotelu In-ternazionale, zborovanje na temo Krščanske vrednote - reforma države in novi socialni pakt. Govorila bosta Giorgio Tonini, soustanovitelj gibanja in Franco Codega, deželni koordinator in kandidat progresistične-ga pola za Predsednika tržaške pokrajine.
Letošnja skupna Prešernova proslava nosi naslov Ljubim jih, te preproste besede. Verz je vzet iz pesniškega opusa enega najvecjih slovenskih pesnikov in našega rojaka s Krasa, Srečka Kosovela. 2e iz gesla lahko razberemo, da bo tudi tokrat v ospredju slovenska beseda v pisani in vezani obliki, beseda, ki so jo izoblikovali primorski ustvarjalci. Organizatorja, Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev, sta si za Dan slovenske kulture zamislila akademijo, na kateri naj bi prišlo predvsem na dan dvoje stvari: naša dežela-zemlja, na kateri Slovenci vztrajamo že stoletja in seveda govorica, slo-
venska beseda, katero smo skozi ta čas plemenitili, gojili in predvsem ohranili. Prav pesmi in prozo primorskih ustvarjalcev, ki so peli o naši zemlji od Visarij do Milj, je izbral za osrednje besedilo letošnje proslave Jurij Paljk. Tako bomo na jutrišnji prireditvi poslušali kratko misel o slovenskem jeziku Ivana Trinka Zamejskega, drobec iz dela Jakoba Ukmarja, pesmi Ljubke Šorli Bratuževe, Filiberta BenedetiCa, Tomeka Vetriha, Alojza Gradnika, Vinka Belicica, Miroslava Košute, Borisa Pangerca, Micheleja Obita, Iga Grudna in Renata Quaglie. V odrski postavitvi režiserja Emila Aberška in glasbeni za-
H KMEČKA BANKA/ LANSKO POSLOVANJE h
Kljub velikim težavam v gospodarstvu je bil rezultat poslovanja zelo dober
V poslovanju slovenskih, kreditnih zavodov na Goriškem bo leto 1993 ostalo zabeleženo kot izjemno uspešno. Tako hranilnica in posojilnica v Doberdobu, kakor tista v Sovodnjah, sta uspeli uresničiti dolgoletno zamisel o odprtju podružnice. Poslovno leto 1993 je bilo nadvse uspešno za goriško Kmečko banko. V protitoku z vsesplošno gospodarsko krizo je slovenski denarni zavod v lanskem letu še bolj utrdil svoj položaj na tržišču in okrepil svoje delovanje. Nadaljuje se torej pozitivna krivulja Kmečke banke, ki bo prav letos slavila 85-letnico neprekinjenega delovanja. Vse to jasno izhaja iz sicer še neuradnih bilančnih podatkov, ki jih je pred dnevi prikazal Upravnemu svetu Predsednik Ksaverij Leban.
Bruto dobiček pravkar zaključenega poslovnega leta znaša 11, 1 miliardo, kar pomeni porastek v višini 13, 55% v primerjavi s prejšnjim letom. Neposredne vloge so narasle na 300, 1 miliardo (+13, 85%), medtem ko znaša porastek posredno zaupanih vlog 11, 58%. Povsem razveseljivi so tudi podatki, ki se nanašajo na naložbe, ki so v zadnjem letu dosegle 181 miliard, kar pomeni za 11, 54% več kot v prejšnjem poslovnem letu.
Nakazane glavne bilančne postavke so verodostojen dokazatelj o uspešnem delovanju Kmečka banke. Podatek je še toliko bolj spodbuden, saj spričo težavnega trenutka, ki ga danes doživlja naše gospodarstvo, je utrjevanje osrednjega slovenskega denarnega zavoda na Goriškem strateške važnosti za" vsestranski razvoj celotne naše skupnosti.
misli in klavirski spremljavi Valentine Pavio jih bodo v Katoliškem domu izvajali elani gledališke šole iz Gorice in člani skupine Oder 90. Za pevske vložke in lepo slovensko pesem bodo na proslavi poskrbele članice zbora Rože majave iz Rezije, elani mešanega pevskega zbora Podgora iz Podgo-re in elani mešanega pevskega zbora Oton Zupančič iz Standreža. Slavnostni govornik bo prof. Milko Rener, ravnatelj klasičnega liceja Primož Trubar iz Gorice, cenjeni in poznani likovni kritik in javni kulturni delavec.
Ob tem bi želeli poudariti še en smisel jutrišnje prireditve. Ob spominu na velikega Slovenca, velikega humanista in pesnika Franceta Prešerna, ki je našo kulturo povzdignil na raven drugih narodov in s tem dokazal, da številčnost ni in ne more biti merilo pri ocenjevanju stvaritev duha, bi veljalo, vsaj za hip razmisliti o našem pojmovanju in vrednotenju kulture. Kako globoko smo prepričani v njeno poživljajočo moč, koliko smo za kulturo pripravljeni žrtvovati, v času, materialnih sredstvih in drugače. Recimo tudi s spreminjanjem zakoreninjenih predsodkov, z zapuščanjem lupine v katero se še zmeraj skrivamo pred drugimi in drugačnimi. Z odpiranjem svetu. Ce velja to za razmere v širšem slovenskem prostoru, velja to posebej za nas v zamejstvu.
NOVICE
Bisesi poročal o prvem krogu izvajanja Goriške karte
Na svoji redni seji, prvi odkar je mesto predsednika združenja ASCOM prevzel Giovanni Bisesi, se je te dni sestal upravni odbor združenja. Na njem je predsednik Bisesi poročal o pobudah in srečanjih, ki jih je imel te dni s predstavniki političnega, upravnega in gospodarskega življenja. Poseben pomen je Bisesi pripisal srečanju na Občini, kjer so se dogovorili o postopkih in načinih za uresničevanje sporazuma znanega pod imenom "Goriška karta”. Na seji so razpravljali tudi o ponovno aktualnem predlogu prenove objekta v ulici sv. Klare, pri čemer poudarjajo, da bi bil to pomemben prispevek k oživljanju mestnega središča. Združenje si prizadeva nadaljevati s pobudami za pritegnitev kupcev iz lovenije in Avstrije. V tem smislu razmišljajo o neposrednem sodelovanju na Celovškem sejmu. Upravni odbor združenja je, kakor lahko razberemo iz krajšega poročila za tisk, imenoval dr. Micheleja Orzana za blagajnika, Pia Trainija pa za člana posvetovalne komisije za prosto cono. Na seji so obravnavali tudi nekatera druga vprašanja
Jutri devetič ”Bismarcia”
Društvo Gruppo marciatori Gorizia prireja jutri 9. tekmovanje "Bismarcia”. Gre za prireditev teka čez dm in stm na dveh različno dolgih progah. Start bo ob 9.30 izpred telovadnice v ulici I. Brass. Progi sta v glavnem speljani po goriških ulicah. Prva je dolga 12 kilometrov, druga pa 7 kilometrov. Prireditelji računajo na številčno udeležbo iz raznih krajev dežele in tudi iz sosednje Slovenije. Nagradili bodo najbolj številčne skupine, najstarejšega udeleženca in udeleženko. Pripravljajo pa tudi praktično nagrado za prvih petsto vpisan ih, ki bodo prispeli na cilj, pred sedežem združenja v pasaži Zamenhoff.
”Boš že videla” nastop SSG 1 v sredo v Sovodnjah
Kulturno društvo Sovodnje bo dan slovenske kulture obeležilo tudi z gostovanjem Slovenskega stalnega gledališča z monodramo H. Peschine Boš že videla. Igra Mira Sardočeva. Predstava bo v sredo 9. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Občni zbor sekcije SSk
Člani sekcije SSk za Sovodnje se bodo v ponedeljek, 7. t.m. zbrali na občnem zboru v gostilni pri Mari (Pri Mirotu) v Sovodnjah. ZaCetek občnega zbora je napovedan ob 19.30, dnevni red pa obsega devet točk, med drugimi tudi izvolitev novega odbora.
Aktivnosti v februarju na strelišču nad Selcami
Doberdobsko županstvo obvešča, da se bo tudi v februarju na strelišču na Selcama odvijala živahna dejavnost. Aktivnosti bodo 7., 8. in 9. februarja, 10., 14., 15., 16., 17. ter od 21. do 24. februarja od 8.30 do 17.30. V omenjenih dneh je prepovedan dostop na ožje in širše območje vojaškega strelišča. Dostopi so zavarovani in primemo označeni.
-Pokrajina / zborovanje na pobudo sindikalnih zvez
TRŽIČ / DVA STA IZ GANE
Zenske odločno zahtevajo komisijo za enakopravnost
Nikakor se ne nameravajo zapreti v družinski krog
6ip^enske nikakor ne na-ta rayajo poslušati nasve-sL.n.ai se vrnejo v družin-‘>g. So in hočejo , ati enakopraven člen uzbe in postavljajo vr-
sto zahtev po spoštovanju in uveljavljanju pravic do dela, ustreznega socialnega skrbstva, zdravja in boljšega življenjskega in delovnega okolja. To so
zelo jasno in odločno povedale na včerajšnjem javnem zborovanju v pokrajinski sejni dvorani, na pobudo ženskih koordinacijskih odborov v sk-
lopu sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL. Zborovanje so priredile tudi zato, da ponovno opozorijo na potrebo da se čimprej obnovi dejavnost pokrajinske komisije za enakopravnost, da povedo, kaj je ta komisija, ki je bila kot prva ustanovljena na območju Furlanije Julijske krajine uspela narediti v prejšnjem mandatu, da opozorijo na najbolj aktualna vprašanja, ki v trenutku gospodarske krize v znatno večji meri prizadevajo prav ženske. Javnega zborovanja, ki ga je vodila Bruna Arbo, udeležila tudi Predsednica Pokrajine Monica Marcelini, ki je bila, zaradi nekaterih njenih izjav deležna strogih kritik.Na sliki - foto Studio Repor-tage - s sinočne razprave.
Zaradi mamila za zapahi trojica tujih državljanov
Policijski organi v Tržiču so v sredo ponoči aretirali tri tuje državljane, zaradi posesti in razpečevanja mamila. V priporu so 40-letni Samba Sow iz Mavretanije, 36-letni John Bismarck Ketu iz Gane in 32-letna Eweline Agjpong iz Gane. Trojica je, kot se zdi, delovala predvsem na območju Vidma, vendar sumijo, da se je v zadnjih tednih preselila tudi na območje Tržiča, ki je od nekdaj zanimivo tržišče za razpečevanje droge. Tu so v zadnjem Času, v bolnišnici zabeležili nekaj težkih primerov zastrupitve. Na srečo so zasvojencem uspeli še pravočasno pomagati. Domnevajo, da je na tržišče prišla pošiljka zelo čistega he-
roina. Prav te okoliščine so policijske organe napotile, da so še poostrili nadzorstvo nad gibanjem narkomanov in razpečevalcev. Tako so v nekem stanovanju zajeli trojico tujih državljanov in jim tudi zasegli nekaj mamila. Sow je sicer že star zanenc policije in bo moral, poleg kazn, ki mu jo bodo naprtili zaradi tokrat ugotovljenih dejanj, odsedeti osemnajst mesecev zapora. Za Agjepongovo so ugotovili, da je prišla ilegalno v državo in jo bodo zato predvidoma po sojenju, pospremili preko meje. Preiskovalci bodo skušali tudi ugotoviti, če je trojica, poleg prekupčevanja z drogo, imela opravka še z drugimi ilegalnimi dejavnostmi.
KRONIKA
V čelnem trčenju pri Rupi sta se teže ranili dve osebi
Dve osebi sta bili teže ranjeni v prometni nesreči, včeraj zjutraj na državni cesti št. 55 v neposredni bližini Rupe. 25detni Valter Leone iz Tržiča, ul. Dandolo 135, je vozil iz Gorice v smeri Trsta s svojim avtomobilom znamke fiat tipo in trčil v nasprotni smeri vozeči avtomobil 56-letnega Sergia Gioie iz Zgonika. V čelnem trčenju sta se teže ranila oba voznika. Gioio so sprejeli na oddelek za oživljanje s prognozo okrevanja v mesecu dni. Valter Leone pa se bo predvidoma zdravil dvajset dni zaradi poškodb na glavi. Poleg neprevidnosti je menda nesreči botrovalo tudi zaradi drobnega dežja spolzko cestišče.
z
10
Sobota, 5. februarja 1994
SLOVENSKA KRONIKA
SEŽANA / DELEGATSKA INTERPELACIJA
Izvršni svet zavrača očitke o delu Sklada stavbnih zemljišč
Odgovor so že poslali skupščini - Vladimirju Mljaču odvzeli nekatera pooblastila
Glavna tema včerajšnje seje sežanskega izvršnega sveta je bila interpelacija 11 delegatov občinske skupščine in odgovor nanjo. 2e včeraj je odgovor na štirih gosto natipkanih straneh, ki ga je pripravil predsednik IS Iztok Bandelj (člani pa so ga v nekaterih elementih dopolnili), poslali predsedniku družbenopolitičnega zbora sežanske občinske skupščine, v ponedeljek pa bo prišel skupaj z gradivom za sejo skupščine (ta naj bi bila 17. februarja) v roke tudi drugim delegatom.
O največjem kamnu spotike - o nepravilnostih delovanja občinskega Sklada stavbnih zemljišč - smo pisali že včeraj. Dodamo naj le še mnenje podpredsednika IS Jurija
Repiča, da naj se IS distancira od navedb, dokler ne bo dobil pisnega poročila starega in novega upravnega odbora sklada. Tega mora po zakonu predložiti svojemu ustanovitelju, to pa je občinska skupščina. Sekretar za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve Vladimir Mljač (ki mu je predsednik vlade Iztok Bandelj zaradi dogodkov v Skladu, ta je spadal pod njegov resor, odvzel nekatera pooblastila) je menil, da je treba iskati odgovornost tudi med tistimi člani upravnega odbora, ki so delegati skupščine in tudi podpisniki interpelacije. Bandelj je še poudaril, da je upravni odbor sklada imenovala skupščina in da je bila zato
AJDOVŠČINA / PAHORJEV OBISK
Strpnost in trezno razmišljanje v odnosih $ Hrvaško
»Resničnost v mednarodnih odnosih se pogostokrat ne pokriva z našimi željami,« je med drugim dejal na četrtkovem obisku poslanec evropskega parlamenta, podpredsednik odbora za mednarodne odnose in poslanec slovenskega državnega zbora Borut Pahor v Ajdovščini.
Pogovor s člani stranke ZLSD in drugimi zainteresiranimi se je vrtel v glavnem okoli diplomacije. Pahorjevo mnenje, da je treba v tej izjemno pomembni veji zbrati vse sposobne ljudi, ki imajo potrebno znanje za diplomacijo ne glede na politično barvo, je bilo sprejeto z odo-
bravanjem. O diplomatskih pogovorih s sosednjo Hrvaško, ki potekajo na različnih nivojih in po različnih meddržavnih vsebinah, je Pahor mnenja, da jih je treba voditi trezno in strpno. »Nobeno od vprašanj, ki zadevajo mejo v Piranskem zalivu in na Trdinovem vrhu in še kje, ne dolgovi zagrebške podružnice Ljubljanske banke niti plačilo dolga za električno energijo iz krške nuklearke, ni takšne narave, da bi ga morali reševati s silo. Slovenija mora paziti predvsem na 'to, da je ne zanese preblizu balkanskega konflikta, ki bo še dolgo tlel na tem območju,« je dejal Pahor.	(A. L.)
POSTOJNA / KONJENIŠKI TURIZEM
Konji na gradu Pristranek
Obetavni turistični projekti naj bi privabili goste od vsepovsod
Na pobudo območne gospodarske zbornice Postojna so včeraj predstavniki družbe Grad Prestranek predstaviti svoje turistične projekte, ki naj bi v tem delu Slovenije odprli pot razvoju jahalnega turizma. Direktor družbe Grad Uroš Birsa je goste seznanil z organiziranostjo podjetja, njegovim dosedanjim delom in načrti za naprej, med katerimi je posebej poudaril izdajo turistično-poslovnega prospekta postojnske kotline. V propagandnem gradivu, ki naj bi ga kmalu izdali in predstavili na letošnjem sejmu Al-pe-Adria, bodo ponudili počitniške pakete z jahanjem, raftingom po jamah, gorskim kolesarjenjem in bivanjem v hotelih ati na turističnih kmetijah. Po njihovem naj bi tovrstna
počitniška ponudba pomenila dobro možnost za razvoj stacionarnega turizma, ki na tem območju še nima tradicije.
Ideja o razvoju konjeniškega turizma na Postojnskem se je leta 1991 porodila podjetju API iz Ljubljane. To je skupaj s postojnsko občino in Kmetij-sko-gozdarsko zadrugo, ki sta lastnika objektov na posestvu, ustanovila delniško družbo Grad Prestranek. Tej družbi se je kasneje pridružilo še nekaj manjših delničarjev. Iz propadajočih objektov nekdanjega gradu in dvome žrebčame zdaj že tretje leto nastaja nov center, namenjen vzreji in vzgoji jahalnih konj in jahalnemu turizmu. Posestvo ne bo imelo lastne črede, tako kot Lipica, pač pa bo to nekakšen hotel za ko-
naloga le-te, predvsem pa njenega predsednika Ivana Vodopivca kontrolirati delo. (Tu se je vnela nepotrebna razprava, ali je župan podpisal interpelacijo ati je ni. V tistem pismu, ki je prispelo na občino, namreč županovega podpisa ni, novinarji nekaterih medijev pa so zapisali, da županov podpis je).
Navedbe drugih v interpelaciji je IS sprejel kot odraz nepoznavanja dogajanja v občini. Delegati so nekatere »grehe« prejšnjih IS naprtili sedanji garnituri, kar IS najodločneje zavrača. Ob očitkih, da je IS podeljeval koncesije mimo javnih natečajev, so dejali, da gre pri delegatih očitno za slabo obveščenost, saj je bila oddana le koncesija za
plinifikacijo večjih naselij sežanske občine, ta pa je bila razpisana po vseh veljavnih predpisih. Njeno veljavnost je potrdila tudi občinska skupščina 24. marca 1993. Očitane nepravilnosti pri prodaji občinskega stanovanj sko-poslovnega fonda so nične, saj sta njihovo zakonsko pravilnost ugotovila tako javni branilec samoupravljanja kot družbeni pravobranilec. Začudeni so bili tudi zaradi očitanih renominacij občinskega proračuna. »Vedno smo ravnali tako kot vse občine v Sloveniji in tudi država sprejema renominacije izključno na nivoju izvršnega sveta. Tudi če bi hoteli izpeljati verifikacijo naših odločitev v skupščini, bi bilo to nemogoče, saj se občin-
ska skupščina ni pravno veljavno sestala od 29. septembra 1993 naprej,« je dejal Iztok Bandelj.
Podobno je tudi z drugimi očitanimi grehi. Na primer: očitki na račun kreditov za pospeševanje gospodarskega razvoja. Podpredsednik IS Jurij Repič je dejal, da je do interpelacije prišlo najbrž tudi zato, ker se na tem seznamu niso znašli nekateri podpisniki in da je zato to dejanje jemati kot politični pritisk na vlado...
Člani IS bodo poleg pisnega gradiva, ki bo kot rečeno dodano h gradivu za sejo skupčine, tudi osebno odgovarjali skupščinskim delegatom na sami seji, ki je sklicana za četrtek, 17. februarja.
Vojko Cuder
KOPER / NEZAPOSLENOST^
Neuspehi pri zaposlovanju
Med nezaposlenimi v kop regiji 35 odstotkov mladih
Po podatkih koprske enote Republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo ob koncu minulega leta v regiji (občine Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana) skupaj 49.819 zaposlenih. V primerjavi z letom prej se je število zaposlenih v gospodarstvu zmanjšalo za 5, 5%, v negospodarstvu pa je bilo zaposlenih za 9% več.
Med samozaposlenimi (zasebniki, svobodni poklici in kmetje) je skupno 8.129, od tega je 2.513 delavcev zaposlenih pri zasebnikih, dobrih 20% več kot pred letom, v Kopru pa znaša to povečanje blizu 30%.
Brezposelnih je bilo skupno 8.842, od tega 7.309 dejansko nezaposlenih, kar je celo nekaj manj kot pred letom. Med neza-
poslenimi je nekaj čez V°. lovico žensk in sko1 35% mladih do 26 N*
Precej-zadobrih 56%'”
je v zadnjem letu poveC število tistih, ki so se m iskalci zaposlitve zna kot trajni presežek in J1*1 V sedaj skupaj 698. Žara stečajev podjetij je nr iskalci zaposlitve l-° delavcev. Stopnja brezp selnosti v regiji, ki je Jn. šala v letu 1992 13, 7 j sedaj 15,1%, pri čemer ^ vedno posebej izstopa 0 čina Izola, v kateri znaša . stopnja skoraj 25%- Tu lani, kot že leto poprej. J bilo opazno izrazito ner vnovesje na trgu delov sile. Ukrepi aktivne pon ke zaposlovanja niso to ko učinkoviti, da bi dosegli bistveno zrnan) nje nezaposlenosti. _	^
IDRIJA / STANOVANJA
Resno razmišljajo o neprofitni gradnji stanovanj
Pristojni v občini se bodo zavzeli za spremembo kriterijev pri pozidavanju zemljišč v korist podeželja
Stanovanjska gradnja je tudi na Idrijskem zelo upadla. Po nekaterih podatkih je trenutno nekaj čez 50 prosilcev za stanovanja, 20 od teh je socialno šibkih. V občinskem stanovanjskem skladu poteka tretji razpis za dodeljevanje posojil, nezadovoljni pa so z možnostmi za pridobitev sredstev republiškega stanovanjskega sklada, kjer je doslej kandidiralo le 18 prosilcev. To pa je veliko manj, kot so od prodaje več kot 2 tisoč stanovanj za ta fond nameniti.
Na včerajšnji seji idrijskega izvršnega sveta so
največ besed namenili stanovanjskemu programu, ki ga je pripravil občinski oddelek za gospodarjenje, v sprejem pa ga bodo predložili tudi občinski skupščini na zasedanju prihodnji teden. S sprejemom stanovanjskega programa in ustanovitvijo neprofitne stanovanjske organizacije, ki bi skrbela tudi za gradnjo tovrstnih stanovanj, bodo po besedah občinske svetovalke Jane Petrič ustvarjeni pogoji tudi za pridobitev republiških sredstev za gradnjo socialnih stanovanj. Iz obširnega poročila in analize
stanja je razvidno, da je stanovanjska gradnja tudi na Idrijskem v zadnjih nekaj letih močno upadla, stanovanjska stiska pa zadeva predvsem socialno šibke in mlade družine.
Kljub predvideni delitvi na manjše občine, predlagatelji stanovanjskega programa menijo, da bi se morala ta sredstva tudi v bodoče združevati na ravni sedanje občine. Gradnjo neprofitnih stanovanj pa naj bi poverili eni od štirih stanovanjskih podjetij, ki na Idrijskem upravljajo s stanovanjskim fondom.
To so podjetja Hiša iz Cerknega ter SGI, Naš dom in stanovanjska enota Rudnika živega srebra iz Idrije, ki bi se morala za opravljanje tovrstne dejavnosti ustrezno registrirati. Hkrati naj bi imeli možnost za pridobitev tovrstnih posojil le tisti investitorji večjih stanovanjskih gradenj, ki bi poleg ponudbe za trg, v gradnjo vključili tudi ustrezno število neprofitnih stanovanj. Sicer pa je idrijski izvršni svet pri obravnavi te problematike ugotovil, da je bilo od približno 2 tisoč prodanih
Na gradu Pristranek so konji nekoč že bili (Foto: S. 2.)
nje in njihove lastnike, v katerem bo poleg nastanitve in oskrbe na voljo tudi šola za konje in jahalce in podobno. Posestvo obsega 4000 kvadratnih metrov stavbnih in 70 hektarjev kmetijskih zemljišč.
Cilji, ki so si jih zastaviti podjetniki, so ambiciozni, saj je končna vizija projekta nekakšna turistična vas. V njej naj bi v nekaj letih uredili penzione za 70 konj, zgradili 40 apartmajev veli-
kih po 40 kvadratnih metrov, tenis igrišča, fitness studio, squash, bazen in jahalne površine za večje prireditve. Projekt naj bi seveda zaživel postopoma.
Trenutno na posestvu gradijo 3 apartmaje, ki jih bo možno trajno najeti, urejenih in zasedenih pa je že 19 konjskih boksov. Lastniki konjev so večinoma Italijani.
Da bi lahko na trgu že letos nastopili s paketi tu-
ristično-jahalne ponudbe, so ustanovili razvojno-tu-ristično agencijo Kaval. Ta bo z agencijo Vas skupaj nastopila na letošnjih turističnih sejmih doma in v svetu. Pri tem jim bo v veliko pomoč že oblikovan prospekt turistično-jahalne ponudbe, pa tudi omenjeni prospekt celotne ponudbe na Postojnskem, ki ga nameravajo izdati v štirih jezikih.
Mateja Godejša
Včeraj popoldne so na Vršnem, rojstnem kraju Simona Gregorčiča - goriške-ga slavčka, imeti slovenost, ki jo uvrščajo med prireditve ob letošnji 150-letnici pesnikovega rojstva. Goriški muzej je v hišo, kjer je urejena pesnikova spominska zbirka, s katero upravlja prav omenjena institucija, postavil doslej malo znan portret Simona Gregorčiča, ki ga je naslikal leta 1908 slikar iz Slovenskih goric Anton Ceh. Portret je bil doslej last družine Lužnik iz Kopra. Prednik te družine, nadučitelj Alojzij Lužnik, ga je naročil omenjenemu slikarju, prav tako kot portret Franceta Prešerna, ki je zdaj učakal podobno usodo kot Gregorčičev - ob pomoči mecenov ga je kranjski muzej postavil v Prešernovo rojstno hišo.
družbenih stanovanj kar je več kot 80 ods tkov vseh stanovanj " republiški stanovanja
sklad usmerjeno veli več sredstev, kot pa 5. jih uspeli pridobiti nazaj
v obliki republiških P°^
sojil. Vzrok za to so strezni kriteriji za docU Ijevanje, ki so po njm°^ vem mnenju pisani n^ kožo večjih urbanih sre dišč. Zato bodo pre poslancev državneg zbora in po drugih pot® predlagali spremeni teh kriterijev, s katerim^ bi bila podeželska obm° čja manj zapostavljena-
Roman Bric
VRSNO / OB OBLETNICI ROJSTVA
Gregorčič spet »doma«
Portret Simona Gregorčiča so postavili v hišo, kjer je urejena spominska zbirko
Denarni zalogaj za odkup Gregorčičevega portretaJ bil za muzej prevelik, za mu je priskočila na P011)0 novogoriška podružnic^ slovenske zavarovalnic
ost
Slovenica.
Včerajšnjo slovesm na Vršnem, ki je poteka ^ v intimnem vzdušju, sajs se je udeležili pesnik0 svojci in največji ljubite njegovega pesništva 8 kulturni delavci s Prime ^ ske, so popestrili član okteta iz Kobarida, ki n° pesnikovo ime.	.
»Lahko rečem le hva Sloveniti in upam, da bo imeti takšen posluh tudi drugih primerih. Po sV0\ je veliko naredila za čas tljivo obletnico pesnikove ga rojstva, ki jo praznujem letos,« je dejala direktonca Goriškega muzeja Slavic Plahuta.	tv-w
KULTURNI DOGODKI
Sobota, 5. februarja 1994
DNEVU SLOVENSKE KULTURE / POMEN PRIREDITEV
»Proslave imajo najprej simbolno vrednost«
Razmišljanje predsednika ZSKD Aceta Mermolje
jVeMermolja
Jriroditdji Prešerno' oslav (tudi osrednj vrsto let poslušajo Qen 0 neinventivnosti
Pridružil, vend;
•ITI A Ttnioov,,*!____
l1iU uu unevu slove l , 1116 imajo najprej J°lno vrednost, so s' ^rsfen ritual, ki za
i.i, niso preblii Z^o nadomesti ku: Drugič bi op,
na dejstvo, da niso »
Stavo//
rit fna; kot pri vi
s2u’je pomen si ? Clh ln pametnih . Prisostvujejo Bajanju. Ena sama i 1 lahko bila iskra s°ko proslavo.
iui?iaskrbliai° me nusljanja o novem
Jjem, ki klešejo z ed našim dana; ^vljenjem in zgoc v? spominom, sl 0 je novo bledo in mteno, ker slabo o,a[°’ to je prete: OKrbi me današnjoE spomina in prav pomanjkanju se najbolj izprazne. ’ gre za preprosto nat oslovskih ušes, g
mnenje skupil nih, ki pravi Prešeren pisal cas, danes pa s mo z drugacnir nu; sumim, da r odim, ki napacr mner kaže nami ki raste iz danes, to je s si spektivo in met sPektivo. Strir
velikim francoskim zgodovinarjem Le Goffom, ko pravi: »Evropa brez zgodovine bi bila osiromašena sirota. Današnji Cas izvira namreč iz včerajšnjega dne, bodočnost je sad preteklosti. Preteklost ne sme paralizirati sedanjosti, ampak ji mora pomagati, da je različna v zvestobi in nova v napredku.« Kar velja za Evropo, velja za nas.
Prešeren je pisal včeraj, vendar bi bili brez njegovega pisanja naše današnje pisanje le čečkanje in govorica jecljanje. Nočem mižati naš čas podob in slik ter"neštetih sprotnih
informacij, ki imajo svojo ceno le do večera, polni naše bivanje z občutkom, da se življenje začne zjutraj in zaključi ob mraku. Trenutek briše spomin in dajatve: tu se ustvarja praznina, iz nje raste grenko drevo nemoči in nesmisla, nemir, ki nas dela same. Vsaka nedemokratična oblast računa z našo izgubo spomina: preteklost manipulira in zlahka preobleče staro v novo. Gledamo rokohitre-ce in mislimo, da znajo delati čudeže. Kultura se zato ne more in ne sme odpovedati poštenemu branju preteklosti, tkati
mora trenutke v vez, ki se razvija (in to tudi na problematičen način) iz včeraj preko našega dne v perspektivo za jutri. Brez te zavesti bi ostali mizerne sirote, bitja brez orientacije.
Prešernove proslave so v globljem smislu namenjene narodovemu času in življenju, ki ima svoj včeraj, svoj danes in svoj jutri, skratka, ima vsa obdobja, ki so potrebna za polno narodno in človeško identiteto. Zato je vrednost Prešernovih proslav bolj v nas kot na odrih, kamor bo te dni uprt naš pogled.
MLADI RAZISKOVALCI / LAURA ORETTI
Univeizalnost in neusahljivi čar pravljic in pripovedk
Mima Kapelj
Delo raziskovalca, pa naj gre za amaterja ali profesionalca, je vselej zanimivo, predvsem pa vznemirljivo. Odkrivanje skritega in neznanega ga prevzame in želja po vedno novem odkrivanju le s težavo popusti. Odkrivati korenine preden dokončno zamrejo, je vznemirljivo tudi za mlado raziskovalko Lauro Oretti, ki je zaenkrat še amaterka, mogoCe pa je prav zato toliko bolj navdušena in zagrizena. Laura je diplomirala na tržaški univerzi z diplomsko nalogo o ljudski tradiciji v Furlaniji-Julijski krajini in Istri. Diplomski tekst, pregled pripovedniške tradicije in ustnega izročila istrske italijanske skupnosti, bo v kratkem objavila, novembra lani pa je izšla obširna zbirka istrskih pravljic, ki jih je Laura Oretti uredila in katalogirala. Pripovedke je skoraj vse življenje zbiral in vestno zapisoval v originalnem pripoved-niškem slogu RovinjCan Antonio Ive (1851-1937). Zbirka istrskih pravljic, vključuje pa tudi ustno izročilo z otoka Krka, je svojevrstna knjiga, neke vrste katalog opremljen s kraticami in šiframi, ki so za spretnega raziskovalca in strokovnjaka nujno navodilo, za laika pa prava uganka. Šifre se namreč nanašajo na vsebino in obliko posamezne pravljice, povedo ali je bil tekst že kdaj objavljen, ali je vsebina izvirna in tako dalje. Poleg tega pa je vsaka pravljica objavljena v narečju in v knjižnem jeziku, pravljice pa so tudi razdeljene po tematski vsebini. Knjiga je izšla pri založbi Editrice Goriziana in sodi v zbirko II Biancospino, ki vsebuje izrecno etnografske tekste.
Toda zakaj ravno pravljice, nas je zanimalo. Zato ker so pravljice tako rekoC univerzalni jezik. Zanimivo je bilo odkrivati, da poznajo pravljico o zlatem jabolku domala povsod po svetu, od Skandinavije do Indije in da je povsod ohranila isto vsebino in
Ce že hočemo isto sporočilo. Prav tako je zanimivo, da so povsod poznane tako imenovane umetne pravljice, kot npr. Pepelka ali Sneguljčica, in tudi v tem primeru z raznimi različicami. Skratka pravljica je nekaj magičnega, v kar so nekoč verjeli starci in otroci, tisti ki so jih pripovedovali so jih včasih po malem spreminjali, prenašali so jih iz kraja v kraj in tako je iz temeljnega teksta nastalo več različic.
Laura Oretti govori o svojem raziskovalnem delu z neobičajnim navdušenjem. Zanj se je ogrela že na univerzi na predavanjih profesorja Gian Paola Grija. Veliko je že delala v Karniji, kjer je zbirala gradivo o ženskem delu oziroma o načinu kako so karnijske žene opravljale najosnovnejša in zahtevnejša hišna in gospodinjska opravila. To preiskavo je opravila za muzej v Saurisu. Raziskovalno delo ji omogočajo razne štipendije, saj zaslužka kratkomalo ni, nam je povedala Laura in s kančkom obžalovanja ugotavljala, da je v Italiji premalo pozornosti za ljudsko tradicijo in njeno ohranjanje. Poleg tega pa bi Laura Oretti, ki je med drugim članica TFS S tu ledi in se ta Cas uCi slovenščine, rada odkrila, kako se na svoja otroška leta spominjajo Istrani, ki že desetletja živijo na tujem in so zato podvrženi asimilaciji. Skratka kako je oddaljenost od rodne zemlje vplivala na njihove življenjske in kulturne korenine.
In zakaj prav Istra. Laura je morala izbirati med Istro in Karnijo. Čeprav ji je slednja bolj pri srcu, se je morala po sili razmer oziroma zaradi finančnih zmogljivosti odločiti za Istro. Ce ji bo sreCa naklonjena se bo nekoč lotila tudi karnijskih pravljic in pripovedk in ni izključeno, da se bo lotila tudi ustnega izročila iz slovenske Pirmorske, seveda takrat, ko ji slovenščina ne bo delala več preglavic.
KIPARSTVO / BENEŠKA GALERIJA V ŠPETRU
Beneški mitološki liki v osebni inteipretociji Paola Manzinija
Na svoji drugi razstavi je domači umetnik dal na ogled svoje zadnje kipe
V Beneški galeriji v Spetru občasno razstavljajo lokalni umetniki. Po vrsti skupinskih razstav, pred nedavnim tudi v Sloveniji, je sedaj v tej galeriji pripravil svojo drugo osebno razstavo Paolo Manzini. Domači umetnik v Spetru razstavlja svoje nove skulpture.
Umetniško ozadje Paola Manzinija je treba iskati v elementih pohištva in dezajna. Kipar je namreč ostal tesno povezan z materiali, ki se uporabljajo npr. pri izdelavi pohištva, tako še zlasti z lesom. Danes uporablja pretežno les, glino in železo. Beneška galerija in združenje umetnikov Benečije sta z organiziranjem številnih razstav ustvarila potrebne spodbude, ki so vplivale tudi na Manzinijevo ustvarjanje.
Njegove stvaritve imajo tudi svoje kulturno zaledje, ki ga gre iskati v krajevni tradiciji, v interpretaciji pravljičnih likov Na diskih dolin, na primer krivopet, škratov in drugih, katerih megleni obrisi so se ohranili v umetnikovem spominu že od otroštva.
Interpretacija teh beneških mitoloških likov (zadnje čase tudi bolj klasičnih likov) se odraža v abstraktnih oblikah, ki samo spominjajo na ta bitja. Na splošno se vse oblike raztezajo v prostor in je zanje značilna razvejanost.
V primeru lesenih kipov, pa tudi železnih, je vertikalna struktura še posebno dinamična in razvejana, medtem ko so glinasti kipi, predvsem novejšega cikla, bolj kompaktni in spominjajo na neokubizem, ker težijo kvišku. Največja dela so umetnine iz črno lakiranih železnih drogov, ki po svoji zasnovi spominjajo na razvejane strukture. To so zelo dekorativne kompozicije, ki so nekakšen logičen prehod iz dezajna v abstraktno skulpturo.
Paolo Manzini v vsakem delu ovrednoti materijo kot temeljno substanco in jo oplemeniti s skrbno izdelanimi površinami in povezavami.
(P.P.)
Na sliki eno od razstavljenih del Paola Manzinija
LIKOVNA UMETNOST
Trpki, nedostopni in »trpeči« Kras Ennia laglitscha
V Art Gallery v Trstu razstavlja Ennio laglitsch, ki se je rodil v Trstu. Osrednji motiv razstave, ki bo odprta do 12. februarja, je Kras v dokaj žalostni preobleki.
MADŽARSKA / NARAŠČANJE ORGANIZIRANEGA KRIMINALA
Raj za sibske, ruske in madžarske tolpe
Neustrezno zakonodaja omogoča pranje umazanega denarja
BUDIMPEŠTA - Madžarska policija ima vse več opravka z organiziranim kriminalom, ki ga vodita ruska in srbska mafija, pa tudi številne madžarske tolpe, ki se ukvarjajo zlasti s pranjem »umazanega« denarja.
Pojav, ki je bil povsem neznan v Času komunistične vladavine, je zdaj tudi zaradi pomanjkanja zakonodaje na tem področju Čedalje pogostejši. V ozračju naraščajoče negotovosti postajajo vse glasnejše zahteve po ponovni uvedbi smrtne kazni, ki so jo pred tremi leti sicer odpravili, a jo utegnejo znova uvesti, Ce bo parlament prihodnji teden sprejel predlog dveh poslancev manjše Nacio-nalno-demokratske zveze. Po padcu komunizma, ki pojava pranja denarja sko-
raj ni poznal - tudi zato, ker je v kali zatrl sleherni poskus - se je organizirani kriminal močno razmahnil, zlasti po prvih svobodnih volitvah spomladi leta 1990. Vodijo ga predvsem posamezne ruske, srbske in madžarske tolpe.
V letu 1992 je policija ugotovila kar 440 tisoč zločinov, med njimi pa jih je kar 1500 uvrstila v kategorijo tako imenovanega organiziranega zločina. Komaj leto zatem se je število primerov organiziranega kriminala podvojilo, saj so med 447 tisoC zločini v kategorijo organiziranega kriminala uvrstiti že tri tisoč obravnavanih primerov.
S srbskimi in ruskimi tolpami, ki jih sestavljajo nekdanji srbski vojaki in veterani iz afganistanske vojne, ki so za nekaj sto
mark pripravljeni umoriti vsakogar, policija ne ravna v rokavicah. Madžarske tolpe po besedah Antala Kaczibe, načelnika oddelka za kriminal državne policije, štejejo že »veC tisoč pripadnikov«. Nedavni umor štirih članov družine nekega slaščičarja v Szegedu na jugu Madžarske je po mnenju policije delo srbskih tolp, ki se spopadajo za nadzor tega dela države. Javnosti je bila zaradi umora izredno ogorčena in je zahtevala učinkovitejše ukrepanje proti tuji mafiji na Madžarskem.
Policija pa zatrjuje, da ima močno zvezane roke zaradi kazenskega zakonika. Ta zaenkrat prepoveduje pregon pripadnikov zločinskih tolp, Ce niso osebno zagrešili zločina. Kacziba tudi obžaluje, da
sedanja zakonodaja policiji pri boju z organiziranim kriminalom dopušča zelo malo učinkovitih metod, takšnih, ki jih lahko uporablja tajna policija.
Madžarska, ki preživlja obdobje prehoda iz drža-vnoplanskega gospodarstva v tržno, se je spremenila tudi v pravi raj za pranje umazanega denarja. Po mnenju Kaczibe je na tretjem mestu v Evropi. Policija je tudi prepričana, da se s pranjem umazanega denarja ukvarjajo predvsem madžarske tolpe. Denar, ki izvira iz trgovine z mamiti, od prostitucije in kraj, mafija »pere« v restavracijah. Madžarske tolpe nadzorujejo cele verige restavracij, zlasti ob Blatnem jezeru, ki operejo največ umazanega denarja.
Julia Borbely / AFP
Bolj se bleščijo mostovi na Donavi, več umazane vode teče pod njimi
Oče ur Svvatch obljublja avtomobile
ZVJRICH - Kadar Hayek govori, Švica posluša. Nič nenavadnega, Nicolas Hayek je namreč oče priljubljene ure Svvatch, ki je tradicionalno švicarsko urarsko industrijo rešila pred propadom. Vendar pa so se zadnje čase ljudje začeli spraševati, ali se ni uspešni posebnež, doma iz Libanona, nekoliko precenil.
Njegova Švicarska zveza mikroelektronike in urarstva (SMHJ namreč že leto dni drži javnost na trnih s stalnimi obljubami, da bo razkrila podrobnosti načrtov o izdelavi revolucionarnega avtomobila, ekološkega mestnega dvoseda, vendar pa je doslej ostalo le pri obljubah.
Odkar se je nemški Volksvvagen lani odrekel partnerstvu s SMH v mešani družbi, ki naj bi dokončala razvoj modela, je Hayek že ničkolikokrat zatrdil, da se pogaja z raznimi družabniki in da bo zdaj zdaj objavil ime novega partnerja, najpozneje do konca leta 1993. Ta rok je minil, SMH pa nič. Nezanesljivost Hayekove družbe niti ne bi povzročila takih zapletov, če se ne bi na dogajanja nemudoma odzvala borza. Vsaka prelomljena obljuba je namreč krepko zamajala tečaj delnic SMH.
Tržni raziskovalci, M so karizmatičnemu poslovnežu več let jedli z roke, se zdaj vse pogosteje sprašujejo, ali bo Hayekov čudežni avto sploh kdaj zapeljal na cesto. Za nameček je izvršni direktor Volksvvagna Ferdinand Piech v nedavnem pogovora za Sonntags Zeitung dejal: »Mi ne izdelujemo ur, morda Hayek ne bi smel izdelovati avtomobilov...« Nekateri drugi krogi menijo, da so poteze šefa SMH le spretno izkoriščanje publicitete in evforije, ki ju je sprožil njegov projekt, za čemer se skriva špekulativno spodbujanje rasti delnic. Nekam nevsakdanje za človeka, ki ga odlikuje vrhunsko poznavanje tržnih zakonitosti, se Hayek izgovarja, da je podcenjeval vpliv svojih izjav na javnost »Ko sem leta 1990 prišel na dan z zamislijo, nisem pričakoval, da bo zadeva dvignila toliko prahu,« je povedal novinarjem. »Prepričan sem bil, da me bodo pustili pri miru vsaj sedem let, kar je običajen rok za razvoj novega avtomobila.« Kljub vsemu pa podjetnez ne dvomi o uspehu svojega »poslanstva«, okolju prijazni rešitvi vprašanja prevoza. »Ce bodo hoteli Indijci, Kitajci in Rusi postati tako mobilni, kot smo mi, bo na planetu kmalu zmanjkalo kisika.« Hayek je prav tako prepričan, da njegova tržna formula, ki je doslej pomagala prodati več kot sto milijonov ročnih ur Svvatch, zlepa ne bo zatajila. »Moja strategija temelji na jasnem in razumljivem prodajnem sporočilu,« pove. »Ure Svvatch so nedvomno visoko kakovostni, nenavadni in ne predragi zahodni izdelki. Zato se odlično prodajajo po vsem svetu.« Tudi avto, ki naj bi stal največ 15 tisoč švicarskih frankov, bo prišel na trg s podobnim sloganom. »Reklamno sporočilo je najpomembnejše, zato ga ne smete nikoli spreminjati,« dodaja. »To kupca samo zmede. Predstavljajte si, da bi Rolls Royce izdelal majhen, cenen avtomobilček. Kam pa pridemo?!«
Govoricam in sumničenju navkljub se poznavalci dobro zavedajo Hayekove moči. Ker pa bo gospod kmalu dopolnil spoštljivih 66 pomladi, se sprašujejo, kaj bo v prihodnje in kdo bo zasedel njegovo mesto. »Se je morda Picasso upokojil? Ali pa Mozart? Umrl bom na nogah, verjemite,« energično odgovarja prizadeti. »Nasledil pa me bo gotovo nekdo, ki bo se sposobnejši.«	Mitya Newl Reuter
Moreče sanje kot beg pred resničnostjo
Nekje v Evropi je kavama, ki je dobila ime po Dubrovniku, ko še ni bil bombardiran, da bi lahko Dalmatinci, »blitvarji«, imeli sredi Zagreba streho nad glavo in prostor za »čakulanje« oziroma čvekanje.
To, da danes vsi govorijo vse, je samo ena od demokratičnih podob Hrvaške, ene najmlajših evropskih držav, ki je s polovico telesa naslonjena na Slovenijo, z drugo polovico pa v primežu balkanske vojne. Mnogi ne ostajajo samo pri besedah, marveč pišejo anonimna pisma in polemične članke, drugi pa grozijo in se pripravljajo, da bi od besed prešli k dejanjem.
Za kavarniško mizo je bil Rem znova neobrit in nerazpoložen: »Ne vem, zakaj mora imeti vsaka država svojega Zirinovskega. Ima ga Rusija, ima ga velika Srbija, vojna krajina, mala Slovenija...«
»Zato pa ga nima Hrvaška,« ga je cinično prekinil Rom, ki je bil prav tako nasršen kot Mesičeva lasna krtača.
»Kako to, da ga nima? Ce ima Rusija enega dvornega norca, imamo mi dvorni zbor norcev naše politike. Dovolj je, da človek vtakne nos v ‘katedralo duha1, v hrvaški televizijski ekran, ter pet minut posluša in gleda...«
»To je samo dokaz več, da nam gledališča niso več potrebna. Drame in komedije se igrajo v skupščini.«'
»Že nekaj dni sanjam iste sanje. Da me vodijo v Ženevo, nataknejo naočnike, porinejo v roke pero in papir, podpisati moram sporazum s Srbi, se rokovati z Miloševičem in Ka-radžičem, potem pa me doma otroci in žena zgrabijo za roko, jo iztegnejo 'po mizi, žena vzame 'sekirico za klanje perutnine in mi jo odseka... Ko planem iz spanja, je roka, hvala Bogu, cela, jaz nisem več Franjo, marveč Rem...«
Rom ga je pomilovalno pogledal in si naročil še en uvoženi španski konjak Toneš.
»Ti vsaj veš, da tvoji politični grehi ostanejo v družini. Zena vendar ni četniški klavec... Jaz sanjam, kako v zadnjem trenutku pritečem na letališče in se skušam zriniti v predsednikovo letalo, ki v naglici zapušča Plešo in ozemlje okrog nje. V zadnjem trenutku se zgrabim za letalsko kolo, vendar se zanj že drži Tonči in me suva, udarja po rokah in besno brca, dokler me ne odtrga od letala, ki se je medtem že dvignilo pod neokupirano modro hrvaško nebo. Težava pa ni ta, da bom padel, marveč kje bom padel. Če padem na hrvaško ozemlje, me bodo ubiti kot dezerterja, če pa-
Karikatura: Zlatko Bourek
Branko Šomen
dem na okupirana ozemlja, me bodo zaradi državljanstva spraviti na drugi svet Srbi ali Bošnjaki...«
»Prosi Boga, da padeš s takšne višine, da se boš raztreščil in da te nihče ne bo prepoznal...«
»Dva intelektualca, ki bežita iz resničnosti v freudovske sanje!« Hotel sem še nekaj reči, a sem zagledal Removo ženo z devetletnim sinom Žarkom. Ko sta prišla k mizi, nas je sin premeril kot ameriški znanstvenik, ki izbira moštvo za polet v vesolje, se namrdnil se in rekel, da odhaja po sladoled.
»Postal je pravi star-mal,« je pripomnil Rom, ki je imel otroke že v gimnaziji in na fakulteti.
»Pomisli, kaj nam je ušpičil na zimskih počitnicah. Rem se je zvečer na-
pil, bil je tečen kot Muslimani s svojimi zahtevami po morju, zato sem jezno vstala in odšla v sobo. Žarko pa, z brado, naslonjeno na roko, je pogledal očeta in ga potolažil: ‘Očka, pusti jo, vse ženske so iste!'«
Zasmejali smo se. Rem bolj kislo, midva z Romom pa navdušeno. Jadranka se je opogumila in nadaljevala: »Zadnjič sva morala z Remom skočiti v Gradec, stativa sta imela gripo, po šoli ga ni mogel nihče počakati, pa sva ga vzela s sabo. Vrnili smo se zgodaj, okrog treh. Žarko je dobil sestavljanko in se zatopil vanjo. Rekla sem mu, naj pokliče sošolca in ga vpraša, kaj ima za nalogo. On pa nič. Rekla sem mu drugič, on pa je naprej zlagal srednjeveške križarske pohode. ‘Odfurila' sem v ku-
hinjo, prebudila Rema, k1 je spal na kavču, in mu rekla, da mi bo sin naredil sive lase in da ga bo stalo kup denarja, da si pobarvam grivo. Rem je jezno prišel do sina in se zadrl nanj, zakaj me ne uboga, zakaj ne pokliče sošolca. Žarko pa ga je postrani pogledal in hladnokrvno
odgovoril: ‘A tebe niso naučili, da se pred peto uro ne telefonira?!’«
Spet smo se zasmejali.
»Vidite, to je generacija, ki ne bo sanjarila. Jamčim, da se ne bo prebujal iz morečih sanj, v katerih bi mu zaradi prenagljenih podpisov in predvsem rokovanj z vojnimi zločinci odsekali roko, ali pa jz sanj, v katerih bi bežal iz domovine. Ta fant je prihodnost Hrvaške!«
Jadranka me je pogledala, kot da bi govoril turško, Rem in Rom pa sta prekleto dobro vedela, kam pes taco moti.
»Strinjam se. Ta že ne bo šel po poteh volkodlaka Žiri...«
»Ste znoreli? O čem pa govorite?« se je vmešala Jadranka in skakala z očmi po nas kot teniška žogica.
»O Volfu Zirinov-skem...«
»O Armagedonu, o koncu sveta...«.
Zdaj je bilo Jadranki dovolj. Vstala je, razlila svojo skodelico kave m rekla glasno, da smo vsi v kavarni slišali: »Rem, dolgo te nisem pustila v staro družbo, odslej pa si boš lahko z njima samo še dopisoval!«
»Vendar te prosiva, nikar ničesar ne podpiši,« m Rom je s prstom pokazal pod strop, nato pa zakrilil z rokama kot nihajoče, preobremenjeno letalo.
Žarko, ki se je vrnil s sladoledom, ga je pogledal z velikimi očmi: »Mama, a je striček astronavt?«
»Ne! Mesečnik,« je m-kel njegov oče, vzdihnil in odšel z družino v svetlo sinovo prihodnost.
"CUjaponska
/TEHNOLOŠKI PODVIG
VELIKA BRITANIJA / ŠKANDAL
NOVICE
Izstrelili prvo japonsko raketo
Prebudilo je strahove vojne
TOKIO - Prvo japonsko dvostopenj-s 0 trgovsko raketo »H-2« so izstrelili v četrtek ob 23.30 po evropskem Času z mnT- 6 TanegaSima na otoku Kjušu, 00 kilometrov južno od Tokia. Izstre-jev je v živo predvajala državna televizijska mreža Nhk.
Z izstrelitvijo svoje rakete je Japonska končno postala pomembna vesolj-ska velesila. Raketo je proizvedel naj-vecji japonski vojaški objekt Mitsubishi neavy Industries. Naprava je visoka 50 metrov, tehta pa 260 ton. Stala je 19 milijard jenov, medtem ko je raketa
Ariane Evropske vesoljske agencije stala samo 11 milijard jenov. Raketa bo lahko utirila v orbito 36 tisoC kilometrov nad Zemljo satelite, težke do 2 ton.
Podvig je stal 10 let truda in 270 milijard jenov investicij ter je temeljnega pomena za japonske vesoljske programe, saj odpira velike možnosti tako na trgovskem kot na vojaškem področju, Japonce pa osvobaja tehnološke odvisnosti od ZDA. Direktor japonske vesoljske agencije je podčrtal, da raket vsekakor ne nameravajo uporabljati v vojaške namene.
Poiušil se je mit poštenih »bobbvjev«
LONDON - Londončani so osupnili, ker se je porušil britanski mit o poštenem, nepodkupljivem londonskem policistu, ki je za vse le »bobby«. Sco-tland Yard je namreč včeraj sporočil, da so aretirali 45 policistov iz londonske mestne Četrti Stoke Newington, ki so nadzorovali in vodili razpečevanje mamil. NekoC je bil »bobby« miroljuben, uslužen in vedno nasmejan policijski agent, možiCek v Cmi uniformi s Celadico na glavi in kratko gumijevko za pasom, ki je pomagal starkam in svetoval turistom.
»Kaj takega se še ni nikoli zgodilo, to je pravi škandal,« je povedal eden od funkcionarjev Scotland Varda. Drugi pa je dodal: »V Stoke Newi-
gronu policisti niso bili policisti, bili so kriminalci.« Tri leta je trajala preiskava, preden je Scotland Yard s skritimi kamerami, telefonskimi prisluškovanji in zaslišanjem prič zbral dokaze o nepoštenih policistih. V začetku preiskovalci skoraj niso mogli verjeti svojim oCem, ko so priprli dve jamajkanski razpečevalki mamil, ki sta nedolžno povedali, da za njiju jamči neki agent. Britansko notranje ministrstvo skrbno preučuje, kakšne posledice bo imela ta šokantna vest za 12-milijonsko velemesto. Notranji minister Michael Hovvard je priznal, da bi to lahko porušilo labilno ravnotežje med mešCani in varnostnimi silami
Brodolom malteške ladje: pogrešajo 27-člansko posadko
LONDON - Britanska obalna straža je izgubila vsako upanje, da bi kdo od 27 elanov malteške tovorne ladje Christinaki preživel Četrtkov brodolom v razburkanem morju 450 kilometrov jogozahodno od Irske. Helikopterji in vojaške ladje so do sedaj našle le dva razbita rešilna Čolna. Ladja je v četrtek dopoldne odplula iz Liverpoola v mehiški Veracruz s tovorom železnih odpadkov. Ob 17. uri je posadka poslala radijski klic v sili »Mayday«, ko se je nahajala 240 milj od irske obale. Zaradi orkanskega morja (valovi so bili visoki do 12 metrov) in silovitega vetra 12 stopnje po Beauforovi lestvici so v Falmouth sporočili, da v ladjo vdira voda, nato se je zveza prekinila.
lomilci prispeli na Dansko
K0BENHAVN - Danske oblasti so prestregle skupino 36 tamilskih ilegalnih priseljencev, ki so na splavih ruske proizvodnje skušali doseči dansko obalo. Tamilci so se izkrcali z neke kontejnerske ladje, ki jo sedaj danska obalna straža vneto išče.
Poldrugi milijon revežev in izrinjencev
PARIZ - Francoska ministrica za družbena vprašanja Simone Veil je konec decembra prejela srhljive podatke o revščini v Franciji. Poldrugi milijon ljudi živi na robu družbe v bedi in revščini, 1, 8 milijona je nepismenih in 1, 2 milijona tujih priseljencev ne obvalada niti osnovne francoščine. Prav poslednje naj bi bilo krivo, da se ti ljudje ne vključijo v francosko družbo in postanejo lahek plen islamskega integralizma.
ZDA / KLJUB POČENEMU PLAŠČU
Mojstrski pristanek
VVASMNGTON - Letalo lockheed L-1011 tristar družbe Delta Airlines z 248 potniki in 15 elani posadke je varno pristalo v Atlanti, Čeprav mu je ob vzletu iz Londona poCil plašč levega kolesa glavnega podvozja.
Letalo je vzletelo z londonskega letališča Gatvvick. Ko je počil plašC kolesa, se je pilot ustrašil, da bi mogla biti okvara veliko resnejša in bi lahko povzročila težave ob pristanku. Podvozje je pregledal tehnik Lokhee-da z letala cessna, ki je nekaj Časa letelo vštric letala Delte in ugotovil, da more tristar varno pristati.
FRANCIJA / ODKRILI MREŽO GOLJUFOV
FRANCIJA / Z DENARJEM IN OBLJUBAMI
Ukradene avtomobile so prodajali v Franciji
NICA - Francoska poli-^fje na Ažurni obali ■ aT™nkala oiganizacijo, ki je kradla luksuzne avtomo-6 v Franciji in Italiji ter n^f° z lažnimi doku-enti zopet prodajala v JTanciji. Aretiranih je bilo Sest oseb.
Po štirimesečni preiska-je policija iz Nice razk-oragnizacijo, ki je s v°jimi posli iztržila več r°L deset milijonov ~ai*ov- Policija je tudi zajela 50 ukradenih avto-obilov. Nekaj italijanskih j^avljanov je v Italiji krad-° dokumente novejših j. ercedesev. Skupina je na-0 ukradene mercedese Podajala z ukradenimi °kurnenti drugih merce-. esev; dokumentov je ime-a Več kot 4.000. Avtomobi-e I® prodajala v Franciji Preko Časopisnih oglasov.
Policist pregleduje registrsko tablico ukradenega mercedesa (Telefoto AP)
Balladur in Puech gasita ribiški upor
Izgredi v Rennesu so terjali 23 ranjenih
PARIZ - Predsednik francoske vlade Balladur se je vCeraj v Rennesu na lastne oci prepričal, da se bretonski ribiči ne šalijo, saj se je njihov protest izrodil v prave poulične spopade, ki so terjali 23 ranjenih, od katerih sta dva v kritičnem stanju. Policija je zaman poskušala na avtocestnih plačilnih postajah pred Rennesom preprečiti vstop v mesto ribičem, ki so bili oboroženi z najrazličnejšim hladnim orožjem. Kakih 5 tisoC razjarjenih ribičev je s kamenjem, pločevinkami in sibrami obdelovalo policijske kordone pred deželno palačo, kjer se je Balladur pogajal z ribiškimi voditelji. Policija je stoično prenašala ta neobičajni dež. Ko pa so proti kordonom ribici izstrelili več signalnih raket in je ena težko ranila nekega policista, so varnostne sile napadle ribice s solzilcem in gumijevkami. Ribici so se razbežali, na begu pa so ruvali prometne znake, parkirne avtomate in razbijali izložbe. Med varnostnimi silami je bilo 18 ranjenih, dva sta v kritičnem stanju, ker so vanju izstrelili signalizacijske rakete, med ri-
bici pa je le pet ranjenih. Policija je priprla tudi osem najbolj vročekrvnih ribičev, ki jih bodo bržkone kaj kmalu izpustili, da ne bi podžigali ribiškega upora.
Francoska vlada je ribičem že obljubila 300 milijonov frankov pomoči, minister za kmetijstvo in ribištvo Jean Puech pa je od Komisije Evropske unije zahteval, naj ponovno uvede minimalno uvozno ceno za sedem ribjih vrst. V Parizu upajo, da bo to nekoliko umirilo bretonske in normandijske ribice, ki so ob zaslužek, saj so Francijo preplavile precej cenejše ribe iz tujih držav.
Zaskrbljeni pa so tudi v Italiji, kjer se bodo kmalu ubadali s podobnimi težavami, saj je že sedaj kar 63% prodanih rib iz uvoza. Prav zato je pristojno ministrstvo že napovedalo, da bodo zaceli propagirati porabo domačih rib, ki naj bi bile kakovostnejše od uvoženih. Ministrstvo bo poskušalo prepričati prev-sem velike porabnike (tovarniške menze, bolnišnice in dijaške domove), naj kupujejo sveže domaCe ribe.
NOVICE
Vicekancler Busek končal svoj uradni obisk v Izraelu
JERUZALEM - Avstrijski vicekancler Erhard Busek je včeraj končal svoj uradni obisk v Izraelu. V okvira večdnevnega obiska se je sestal z državnikom predsednikom VVeizmanom, s premierjem Ytza-kom Rabinom pa sta podpisala bilateralni sporazum o znanstvenem sodelovanju. Na zaključni tiskovni konferecni je avstrijski politik ponovil svojo oceno, da so avstrijsko-izraelski odnosi »odlični«. S strani gostiteljev pa je bila izrečena želja bo aktivnejši vlogi Avstrije v mirovnem procesu na Bližnjem Vzhodu, je še dodal Busek.
Jordanski kralj Husein na Dunaju
DUNAJ - Jordanski kralj Husein, ki je v Cetrtetk prispel na dvodnevni obisk v Avstrijo, se je vCeraj sestal z zveznim kanclerjem Vranitzkym, v četrtek zveCer pa je bil gost avstrijskega zveznega predsednika Thomasa Klestila. Osrednja tema pogovorov jordanskega kralja z najvišjima avstrijskima politikoma je bil razvoj mirovnega procesa na Bližnjem Vzhodu, pogovor pa je tekel tudi o vojni v Bosni in Hercegovini.
Obisk predsednika finskega parlamenta
DUNAJ - Na uradnem obisku v Avstriji se mudi tudi predsednik finskega parlamenta Souminen. Finski politik se sestal z zveznim predsednikom Tho-masem Klestilom ter s predsednikom avstrijskega državnega zbora Fischerjem, glavna tema pogovorov pa je bila Evropska unija, saj se obe državi v Bruslju pogajata o Članstvu v tej evropski skupnosti.Klestil kot tudi Souminen sta po njunem pogovoru bila optimistična, da bodo pristopna pogajanja pravočasno zaključena.

KOROŠKA / GOSTOVANJE h
Kulturni praznik naj bi povezoval vse Slovence
AVSTRIJA - EVROPSKA UNIJA / PRISTOP
Do Evrope še enajst poglavij
Nova ofenziva ministra Aloisa Mocka
Ivan Lukan
AVSTRIJA - ČEŠKA / SPOjL-
Malo možnosti za preprečitev JE v Temelinu
Zeleni kritizirajo Vranitzkego
CELOVEC - Slovenska prosvetna zveza (SPZ) je letos poskrbela za poseben prispevek k povezovanju slovenskega kulturnega prostora.
V okviru prireditev ob kulturnem prazniku je priredila gostovanje dramske skupine iz Ljubljane, ki naj bi Slovencem na Koroškem skušala približati Prešernov čas in takratni razcvet slovenske literature. Matjaž Kmecl je napisal monodramo »Andrej Smole - znameniti Slovenec«. Prešernovega sodobnika
odlično in prepričljivo igra Tone Gogala, (režija Dušan Mlakar, vodstvo Iztok Vadnjal), predstavi v BilCovsu in v Sentprimožu pa so pritegnila lepo število obiskovalcev, ki so uživali ob lepi slovenščini Matjaža Kmecla in ob izredni igralski sposobnosti Toneta Gogale.
Koroškim Slovencem se je tako spet odprl droben košCek vseslovenskega kulturnega bogastva. Zadnja predstava bo danes, 5. februarja ob 19.30 uri v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu. (A.A.)
DUNAJ/BRUSELJ - Avstrijska pristopna pogajanja k Evropski uniji v Bruslju so vstopila v odločilno fazo. Ta teden je uspelo zaključiti nadaljnjih tri od skupno 29 poglavij (carinska unija, zunanja trgovina ter znanost in raziskovanje). Do 1. marca pa bo treba zaključiti še ostalih enajst poglavij.
Avstrijski zunanji minister Alois Mock in minister za kmetijstvo Franz Fischler sta včeraj - po vrnitvi iz Bruslja - potrdila, da pri najbolj zapletenih točkah še vedno ni soglasja, predvsem na področju kmetijstva. Odprto pa je prav tako vprašanje tranzita ter ureditev dru-
gega stalnega bivališča za tujce v Avstriji. Mock kljub temu meni, da je Avstriji doslej uspelo doseči dobre rezultate, predvsem na področju zaščite okolja«.
Glavna tema četrtkovih pogovorov obeh ministrov v Bruslju je bilo kmetijstvo. Pozicijski papir, ki ga je Evropska unija posredovala avstrijskemu pogajalskemu partnerju, je minister Fischler označil kot »nesprejemljivega«, predvsem glede omejevanja proizvodnje. Nadalje zahteva Bruselj odptrje avstrijskega trga v tem trenutku, ko Avstrija vstopi v Evropsko unijo, medtem ko hoCe Avstrija iz-
tržiti postopno odpiranje.
Ali bo uspelo pravočasno zaključiti pristopna pogajanja med Avstrijo in Evropsko unijo (v slučaju zamujanja pri pogajanjih se bi lahko zgodilo, da bo Avstrija postala Članica unije šele leta 1996 - op. ured.), Fischler v pogovora za ORF ni hotel dati konkretnih izjav. Menil pa je, da bo uspešen zaključek pristopnih pogajanj »v prvi vrsti odvisen od pripravljenosti Evropske unije, ne pa Avstrije«.
Kot smo že poročali, pri avstrijskih pogajalcih kljub vsem težavam prevlada optimizem, da bodo pogajanja pravočasno zaključena. »Da bi zdaj vrgli puško v koruzo, zato je še prezgodaj«, je samozavestno poudaril vodilni elan avstrijske pogajalske komisije Mohler.
Avstrijski zunanji minister Alois Mock je medtem napovedal novo ofenzivo za pospeševanje pristopnih pogajanj: že v naslednjih dneh se bo sestal z zunanjima ministroma Francije in Nemčije Juppejem in Kink-lom, 10. februarja pa je na sporedu pogovor z nemškim ministrom za promet VVissmannom o spornem vprašanju tranzitne pogodbe med Avstrijo in EU.
Glede te pogodbe je avstrijski zunanji minister ponovno poudaril, da bo na srečanju zunanjih ministrov v torek v Bruslju vztrajal na tem, da bo v med EU in Avstrijo leta 1992 sklenjeni pogodbi ostala ohranjena »ekološka substanca«.
DUNAJ /PRAGA - S Češke strani napovedana dogradnja jedrske elektrarne v Temelinu z ameriškem posojilom, ki je v zadnjih dneh privedlo do resnih zapletov med sosednjima državama na najvišji politični ravni, v Avstriji slej ko prej buri duhove. Ne nazadnje tudi zaradi požara, ki je v Četrtek izbruhnil v drugi Češki nuklerarki Dukovany, katerega pa je uspelo pravočasno pogasiti.
Proti dogradnji JE Te-melin so vCeraj nastopili predvsem Zeleni in nenavadno ostro kritizirali zadržanje zveznega kanclerja .Franza Vranitzkega, čeprav se je le-ta dan prej odločno zoperstavil načrtom Češke vlade na čelu s premierjem Vaclavem Klausom. Češki politik je
Avstriji namreC dal ved6 ti, »naj vzame na znanje, da je dogradnja nukleark® dokončna«.	,
Kanclerjev odgovor, da bo Avstrija še naprej sku šala preprečiti dogradnj0 nuklearke, za Zelene m bil zadovoljiv. Njihov p° slovodja Peter Pilz zah teva uradno protestno noto ameriški vladi.
Po zadnjih poročilih iz ZDA je vse bolj verjetno, da bodo poslanci kongr® sa odobrili posojilo, tak° da bo ameriški koncern | za jedrsko tehnologij0 VVestinghouse lahko na daljeval in končal z grad njo nuklearke. Tudi p° mnenju zunanjega nuni stra Aloisa Mocka je ®a loverjetno, da bo dipl° matska intervencija A v strije pri ameriški vlad1 uspešna. Ivan Lukah
Na poti k pogajanji: zunanji minister Alois Mock (I.) in avstrijski predstavnik v Bruslju Manfred Scheich.
Sporočamo žalostno vest, da je v sredo, dne 2. februar) 1994, v 81. letu starosti umrl dolgoletni vodilni narodno-kulturno-politični delavec
Dr. Franci ZVVITTER
BIVŠI PREDSEDNIK ZVEZE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ PREDSEDNIK NADZORNEGA ODBORA SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
ČLAN GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SLOVENSKIH PARTIZANOV
ČASTNI ČLAN ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV BIVŠI KOORDINATOR SREČANJA NARODNIH SKUPNOSTI SOSEDNJIH DEŽEL
PREDSEDNIK DRUŠTVA KOROŠKIH PRAVNIKOV PODPREDSEDNIK A.I.D.L.C.M.
NOSILEC VISOKIH AVSTRIJSKIH, SLOVENSKIH IN JUGOSLOVANSKIH ODLIKOVANJ
Bil je lik človeka, ki je vse svoje življenje posvetil delu iu boju za pravice slovenske narodne skupnosti na Koroške in drugih narodnih manjšin, za živo povezavo z matični narodom in za miroljubno sožitje med ljudmi.	. ,
Koroški Slovenci bomo svojega zasluženega roiaK , preizkušenega narodnega in kulturno-političnega delav ohranili v častnem spominu.	. u
Masa zaduSnica za pokojnega bo v torek, 8. februarja,
13.uri, v cerkvi sv. Jožefa na Otpčah/VVaidmannsdorf. N“ y ga bomo pospremili k zadnjemu počitku na pokopališče Smartin/St. Martin v Otočah/Waidmannsdorf.
ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
PORABJE
Učiteljske plače po novem, občine pa nimajo denarja
strasti s poostritvijo pogojev za kategorijo F; dopolnilo je predpis z dodatnim pogojem, da se za to kategorijo upoštevata dve diplomi le v primeru, Ce. sta potrebni za opravljanje dela. Ce učitelj poučuje na razredni in predmetni stopnji (npr. razredni pouk v nižjih razredih in kakšen predmet v višjih), je lahko v najvišji kategoriji. Takih učiteljev pa je izredno malo.
Zakon o državnih uslužbencih je izredno razburil tudi učitelje porabskih narodnostnih šol in zadal mnogo skrbi ravnateljem: državni proračun ne zagotavlja finančnih sredstev za nove plačilne razrede, za denar naj bi poskrbele krajevne samouprave. Po-rahske vaške samouprave pa so med najrevnejšimi in že doslej so šolam mačehovsko odmerjale denar. Za gornjeseniško samoupravo bi to pomenilo dodaten milijon forintov izdatkov, za števanovsko pa pol milijona; a tega denarja preprosto ni.
Pedagoški delavci upajo, da bo splošno nezadovoljstvo omehčalo zakonodjajalce, da vsaj delno spremenijo zakon; dodati je potrebno, da so razlike v denarju med višjimi kategorijami prav velike (med E in F kategorijo približno 5000 forintov neto).
MONOŠTER- Te dni bodo pedagoški delavci na Madžarskem prvič dobivali plače, izračunane po novem zakonu o državnih uslužbencih. Zakon, ki je stopil v veljavo 1. januarja letos, razvršča učitelje in profesorje, pa tudi drage delavce državnih šol v 6 osnovnih kategorij, od A do F, in povzroča mnogo nezadovoljstva med »razvrščenimi«, kajti kategorije pomenijo tudi in predvsem plačilne razrede. Ze doslej so učitelji negodovali zaradi nizkih plač; upravičeno. Le-te niso poznale »prilagajanja inflaciji«, bile so med najnižjimi v državi. 'Povprečna učiteljska neto plača je bila med 10.000 in 13.000 forinti (13 -17.000 SIT). Za primerjavo: življenjski stroški na Madžarskem so približno 20 % nižji kot v Sloveniji.
Pedagoški delavci menijo, da je nova kategorizacija, od katere je odvisna plača ter napredovanje v plačnem razredu, nepravična, predvsem pa destimulativna in strokovno neutemeljena. Nezadovoljstvo so povzročili v prvi vrsti kriteriji kategorizacije, kajti kot merilo je bila upoštevana delovna doba in število diplom (ne pa npr. dosežene stopnje). Pri delovni dobi ni bilo dilem,
Valerija Perger
pojavijo pa se pri dragem kriteriju. Kot skrajnost se lahko zgodi, da bosta v istem plačilnem razredu učitelj, ki je najprej končal učiteljišče (3-letni študij), potem pa ob delu doštudiral kakšen predmet za predmetno stopnjo (2-letni študij - višješolski) ter srednješolski profesor npr. matematike in fizike (5-letni visokošolski študij), ki je ob delu doštudiral recimo biologijo (3-letni študij). Oba imata namreč dve diplomi. Po takem principu pa se lahko tudi zgodi, da bo osnovnošolski učitelj v višjem plačilnem razredu kot srednješolski profesor.
V najvišji plačilni razred (kategorija F) so lahko prišli tudi pedagoški delavci z eno diplomo, če so naredili kaj posebej pomembnega ali če so »posebej pomembni« za lastno šolo. V utemeljitvi se temu reče »ža dolgoletno zvesto in odlično pedagoško delovanje«. O tem kdo je za šolo posebej pomemben in zaslužen, pa so odločali ravnatelji; to je lahko zelo subjektivno in včasih vprašljivo merilo.
Ministrsrtvo za šolstvo pa je razvnelo
SLOVAŠKA - AVSTRIJA^
»Radio CD«: konec meseca odločitev o usodi oddajnika
Postaja še vedno ne sme emitirati
DUNAJ/BRATISLAVA - Avstrijska zasebna radijska ustanova »Radio CD« s sedežem in oddajnikom v Bratislavi je resno ogrožena zaradi prisilne ukinitve emisij in s tem povezanega bankrota.
Konec decembra lani so slovaški organi odvzeli oddajniku licenco za (dotedanjo) radijsko frekvenco, kljub napovedani takojšnji obravnavi prošnje oddajnika po dodelitvi nove frekvence pa pristojni slovaški »Svet za RTV« zadeve do danes ni obravnaval.
Kratkoročno je gremij bil celo razpuščen, zdaj pa naj bi bil spet sklepčen. O obravnavi zadeve »Radio CD« in Čimprejšnjem nadaljevanju emisij pa zaenkrat - kljub šte-
vilnim intervencijam -11
bilo kaj slišati.	,
Medtem ko poslovodstvo oddajnika od začetka leta dalje ne daje veC iz jav, je na resno situacij0 opozoril dunajski gradbeni podjetnik Richar Lugner.
Le-ta se je še lani z m,’ 5 milijoni šilingi udeleži pri oddajniku. Dnevne izgube zaradi odpadu emisij je ocenil z 200.00 šilingi, oddajnik pa naj °i bil s 50 milijoni šilingi še vedno močno zadolžen tv prvi vrsti pri Bank Au-stria).
Usoda avstrijskega zasebnega oddajnika >>Ra dio CD« je zdaj odvisna od (ne) ukrepanja slovaških organov - upniki so baje pripravljeni Čakati do konca februarja.
Igor Schellander

Medtem ko je varnostni svet združenih narodov zagrozil Hrvaški, da bo tudi proti njej uvedel sankcije, če v dveh tednih ne bo umaknila svojih vojakov z ozemlja Bosne in Hercegovine, so se včeraj v Ljubljani in Zagrebu nemoteno nadaljevale priprave na ponedeljkovo srečanje med predsednikoma slovenske in hrvaške vlade. Vladni možje, ki sodelujejo pri pripravi meddržavnih sporazumov, včeraj niso hoteti dajati uradnih izjav o tem, kaj bi pomenile sankcije proti Hrvaški za uveljavitev omenjenih sporazumov, meniti so le, da so potrebni.
Himni, pet sporazumov in še skupno kosilo
Kljub grožnji s sankcijami bo slovensko-hrvaški vrh v ponedeljek
LJUBLJANA, ZAGREB -Rot so včeraj sporočili s hrvaškega zunanjega ministr-stva, se bosta hrvaška in slovenska delegacija, kot je Predvideno, v ponedeljek es ali v Zagrebu. Sporočili so tudi, da bodo v hrvaški e egaciji isti elani, ki so sodelovali na srečanju v Lju-vjVn|.’ ter z gotovostjo napo-ah, da se bosta delegaciji ^tali dopoldne po 10. uri, P° zaigranih himnah, s sku-Pnun kosilom in zaključno s ovno konferenco, nakar 0 Drnovska sprejel tudi rranjo Tudman.
0 sporazumih, ki jih bo-a v ponedeljek predvido-Podpisala premiera Slo-emje in Hrvaške, so včeraj razpravljali tudi elani parla-entarnega odbora za me-^odne odnose. Vodja se-
ktorja za sosednje države na zunanjem ministrstvu Franc Mikša je poslance seznanil, da je hrvaška vlada v Četrtek potrdila sporazum o zaposlovanju, pogodbo o izvrševanju odločb v kazenskih zadevah, sporazum o sodelovanju na področju morskega ribištva ter pogodbo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. Hrvaška vlada je potrdila tudi sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju, vendar brez določil o plačilnem prometu med državama. Na podpis obeh predsednikov vlad že Čaka povsem usklajen in parafiran sporazum o sodelovanju v kulturi in izobraževanju.
V ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj si
KRŠKO - Po včerajšnjem srečanju z Vladimirjem Krambergerjem, pomočnikom hrvaškega ministra za gospodarstvo, je državni sekretar za energetiko Boris Sovič povedal, da je hrvaško elektrogospodarstvo od 24. januarja do včeraj svoj dolg do nuklearke v Krškem zmanjšalo za 15 milijonov mark. To je celo za milijon mark veC, kot sta se na nedavnem srečanju v Ljubljani dogovorila premiera obeh držav Drnovšek in Valentič. Tako se je v dogovorjenem roku končala prva faza zmanjševanja hrvaškega dolga, v naslednjih mesecih pa naj bi Hrvaška poravnavala tekoCe obveznosti, plačevala pa naj bi tudi po 3, 5 milijonov mark zaostalega dolga. Tako bi Hrvaška do avgusta, ko naj bi povsem odpravila 29, 6 milijonov mark dolga, plačevala tudi po 8 milijonov mark, kakršna je cena povprečna meseCna poraba električne energije.	(B. M.)
od tega srečanja precej obetajo, saj upajo, da bo takrat podpisan trgovinski sporazum med državama, hkrati pa tudi najbolj sporen sporazum med vsemi - lastninski. Jadranka Pirc z ministrstva za ekonomske odnose in razvoj pravi, da je predviden trgovinski sporazum precej splošen in formalen, torej daleC od tiste-
ga, ki si ga je naša država želela - namreč sporazuma o prosti coni. Slovenska stran še vedno zahteva, da se trgovinski sporazum podpiše hkrati s precej pomembnejšim lastninskim. Zaenkrat je še vse odprto.
Člani parlamentarnega odbora za mednarodne odnose so največ pozornosti namenili sporazumu o
Manjša trgovinska menjava
LJUBLJANA - Trgovina med Slove-1)° jn Hrvaško se je lani močno zmanjšala, saj je bil naš izvoz na hrva-13 trg v enajstih mesecih lanskega leta ^den 676 milijonov dolarjev, kar je le •vt-odštotni delež glede na enako obdobje leto prej. Naš uvoz iz Hrvaške Pa je znašal 584 milijonov dolarjev, kar J® samo 68,4 odstotka uvoza izpred leta . ni- »Ocenjujemo, da je tak padec 'zvoza in uvoza predvsem posledica ^urejenih meddržavnih odnosov, jjmd vzroki so seveda tudi določene Jjmaske omejitve izvoza in uvoza ter eJstvo, da na Hrvaškem nenehno pa-. mdustrijska proizvodnja, kar pome-m, da gospodarstvo ne potrebuje veC °hko surovin in reprodukcijskega mahala,« je povedal Franc Mlakar, di-fsktor oddelka za sodelovanje z repu-hkami nekdanje Jugoslavije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Dodal je, p? )6 imela Slovenija lani v trgovanju s Drvasko se vedno pozitivno bilanco; v ®tijstih mesecih smo imeli za 128 mi-ijonov dolarjev presežka. Po obsegu J^govne menjave v celotnem sloven-
skem izvozu je Hrvaška z 12,2-odsto-tnim deležem naš tretji trgovinski partner, takoj za Nemčijo, kamor smo izvozili 29,9 odstotka blaga, in Italijo, ki ima v slovenskem izvozu 12,4-od-stotni delež. Mlakar je opozoril, da ne smemo pozabiti celotne plačilne bilance, ki si jo Hrvaška zelo izboljšuje na raCun zaslužka od slovenskih turistov.
Ce bosta vladi pravočasno uredili trgovinske, plačilne in lastninske odnose med državama, se bo menjava zagotovo spet povečala, je prepričan Franc Mlakar. »Ugotavljamo namreč, da se gospodarstvo izredno zanima za sodelovanje s Hrvaško, to je za izvoz in uvoz, hkrati pa tudi za vlaganje na Hrvaškem, na primer za odpiranje podjetij in podobno. Hrvaška je namreč za slovensko gospodarstvo še vedno eden najpomembnejših trgov. Naša podjetja pa se bodo morala sprijazniti s tem, da je ta trg zdaj tudi zelo odprt, tako da ne bodo mogla vec delati po starem, ampak se bodo morala prilagoditi zahodnim standardom in konkurenci.« Mlakar tudi meni, da bodo imele na
hrvaškem trgu v prihodnje določeno prednost tiste države, ki bodo finančno sposobnejše za kreditiranje. Naša podjetja bodo vsekakor potrebovala pomoč države in bank, sicer na hrvaškem trgu ne bodo konkurenčna. Tako za naše kot za hrvaško gospodarstvo bi bilo najbolje, Ce bi se uredili odprti meddržavni problemi in ce bi Hrvaška privolila v neko obliko proste trgovinske cone s Slovenijo (podobno, kot jo imamo z Makedonijo), je še dejal Franc Mlakar z Gospodarske zbornice Slovenije.
Slovensko gospodarstvo je lani na Hrvaško izvažalo največ zdravil, nafte, motornega olja, električne energije, papirja in kartona, gumarskih izdelkov, montažnih hiš, embalaže, živil (predv-
holnih pijač, motornih vozil in podobno. Iz Hrvaške pa smo uvažali predvsem nafto in olja, zdravila, stekleno in kartonsko embalažo, sladice, piškote in Čokolado, gnojila, obutev, plastično embalažo, tekstil in les.
Andreja Rednak
zaposlovanju, s katerim naj bi Slovenija zaostrila pogoje za zaposlovanje hrvaških državljanov. Vse ponudbe za zaposlitve delavcev naj bi posredovala oba državna zavoda za zaposlovanje. Hrvaška stran je želela v sporazum vključiti določilo, po katerem za njihove državljane, zaposlene v Sloveniji, sploh ne bi bila potrebna delovna dovoljenja, kar je bilo po trditvah Belopavlovičeve nesprejemljivo. Sporazum o zaposlovanju pa predvideva nekoliko ugodnejše pogoje za zaposlovanje migrantov z osebnimi delovnimi dovoljenji, ki jih je v Sloveniji trenutno 355.
Največ težav je pri vprašanju deviznih vlog hrvaških varčevalcev v zagrebški podružnici Ljubljanske banke. Na podlagi nedavnih izjav hrvaškega veleposlanika v Sloveniji Mi-ljenka Žagarja, je že mogoče soditi, da meddržavni komisiji nista dosegli napredka pri vprašanju meje. Žagar je namreč izjavil, do bo Hrvaška morala popustiti povsod, Ce bo popustila pri svojih stališčih o poteku meje, in dodal, da ni vredno zapravljati Časa in denarja za mednarodno arbitražo. Po napovedih se bosta 15. februarja na Bledu znova sestali državni komisiji za meje.
(B. M., D. P., A.R.)

Pismo brez pisave
Dimitrij Rupel
Kakšnih tisoC dvesto let bo tega, kar je neki krščanski karantanski knez, po imenu Ingo, očaral svoje podložnike s praznim papirjem, ki se v jeziku poročevalca (čigar delo nosi naslov »Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev«) imenuje »carta sine litteris«, torej pismo brez pisave.
Mož je pokazal prazni papir in povedal, kar mu je ležalo na srcu. Ker ni znal pisati in ker podložniki niso znali brati, nihče ni dvomil o tem, da so njegove besede natančen »posnetek« omenjenega pisma. Knez je iz pisma »bral« ukaze o pravi veri in višjih davkih, razsodbe o grehih in kaznih; verjetno je tam »pisalo« tudi to, kdo bo ponižan in kdo povišan, kdo bo ob glavo in kdo obešen. Knezove sodbe so bile zakonite, ker so temeljile na pismu, vendar so bile tudi povsem svobodne, ker v njem ni bilo nie napisanega. Danes bi tak priročen papir imenovali »carte blanche« ali »bianco menica«.
Bistvo takšnega praznega papirja je, da si nanj vsak piše sodbo ali znesek sam. Danes je prazen papir, ki bi omogočal svobodno razpolaganje z denarjem ali z ljudmi, prava redkost. V demokratičnih državah so taki pomembni papirji običajno potiskani in požigosani od ustreznih uradov in parlamentov, bank in vlad. Malo jih je, ki si lahko sami (ali v ožjem prijateljskem kogu) pišejo zakone ali pa se nanje požvižgajo. Čase in razmere, ki omogočajo poslovanje s praznimi papirji, imenujemo Čase in razmere enoumja.
Ne le pred tisoC dvestotimi leti, tudi kasneje smo imeli Slovenci priložnost spoznati enoumje. Blagi kritiki komunizma so njegov cas imenovali čas enoumja. Gotovo velja posebno enoumje danes v lokalnih vladah po Bosni in Hercegovni in v tako imenovanih Krajinah. Kot beremo, nimajo le svojih vojska in policij, ampak tiskajo celo svoj denar. Ce se spomnimo vseh teh primerov, se rahlo zdrznemo, ko recimo poslanec Združene liste Miran Potre izreče stavek o »Času Demosovega enoumja«, ali ko glavni urednik Dela g. Tit Doberšek govori o »protijanšev-skem enoumju«.
Tole sem hotel napisati kot pojasnilo, tako rekoč fu-snoto, k besedam, ki sem jih iz podpisanega papirja dva dni nazaj izrekel v slovenskem državnem zboru. Govoril sem o odlaganju volitev, o podaljševanju mandatov in o ljubljanski mestni vladi:
».../P/odaljševanje mandatov in odpovedovanje volitev pa je v najglobljem protislovju z našo ustavo in z ustavami ali z zakoni v civiliziranih demokrticnih državah. Vsa ta reC ne bi bila tako resna in izredna, ko ne bi s tem ustavnim zakonom zavestno in prostovoljno podaljševali oblasti mestni vladi v Ljubljani, ki je že pred Časom razglasila izredne razmere: kot je znano, je ta vlada delovala brez kontrole skupščine, brez proračuna, ne glede na mnenje strank in poslancev, ne glede na pritisk javnega mnenja. Gospod Anderlič je včeraj povedal, da je kriva za malverzacije v višini 4 milijonov nemških mark, toda to je le drobec iz življenja te samozavestne vlade, ki niti ni vlada, ampak izvršni svet neke neobstoječe skupščine.
Za oblastnike ni lepšega, kot je izvršni svet neobstoječe stranke, kajti tak izvršni svet lahko izvršuje natanko tisto, kar se mu zahoče, nikogar mu ni treba vprašati za dovoljenje, nikomur ni treba polagati računov. V srednjem veku so temu rekli pismo brez pisave, s tujko temu danes reCemo »carte blanche« ali bianco menica.
Najlepša od vsega je oblast brez volitev. To je tista lepota, ki smoše ji nekateri člani tega parlamenta uprli v letih 1989 in 1990. Takrat smo zahtevali dvoje: suvereno Slovenijo in parlamentarno demokracijo. Moja vest mi danes narekuje, da se ljudem, ki so nas takrat podpirali in ki so verjeli v demokracijo, skesano opravičim...
Moram reci, da tudi predsednika vlade dr. Drnovška ne razumem. Nekaj dni nazaj nam je predlagal dva nova ministra, vendar ta dva nista dobila zadostne podpore. Ne razumem, zakaj nam gospod predsednik za ministra ni predlagal gospoda Vidmarja. Ta bi dobil dvotretjinsko večino.«
Vlada in sindikati so se sporazumeli
LJUBLJANA - V uradu vlade za informiranje so izdali sporočilo za javnost, kjer navajajo, da sta se pogajalski skupini vlade in sindikatov v negospodarstvu po dolgotrajnih pogajanjih o spremembah kolektivne pogodbe negospodarskih dejavnosti uskladili, ter vladi in vodstvom sindikatov sklenili predlagati sprejem aneksa. Za potrditev usklajenega predloga sta skupini določili rok do 21. 2. letos, ko naj bi podpisali aneks. Potrdili in podpisali sta tudi skupno načelo o postopnem uveljavljanju enotne izhodiščne c,ene dela za vse zaposlene v državi. Do konca marca bosta podpisali tudi določilo o izplačilu letošnjega regresa za dopust za zaposlene v negospodarstvu. Tudi iz kabineta predsednika gospodarske zbornice sporočajo, da se je včeraj sestala pogajalska skupina za sklenitev tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za letošnje leto.in izrazila pripravljenost za nadaljevanje pogajanj o socialnem sporazumu, s tem pa tudi za politiko dejanskih plaC. (B. K.)
KULTURA
16
Sobota, 5. februarja 1994
LITERATURA / LITERARNI VEČER DSP
Mar proza dohiteva poezijo?
V počastitev kulturnega praznika je v CD nastopilo devet slovenskih avtorjev
Prvi je (na kratko, saj ga je izdal glas) nastopil Goran Gluvič (Foto: Bojan Velikonja)
Iz uvodne besede Daneta Zajca
»Ne bom govoril o zakonu o organiziranju in financiranju na področju kulture, ker že sam naslov pove, da je ta zakon brez duha, napisan v biroslovenSčini, ne o lovu na svobodne ustvarjalce, ne o skrbno pripravljenih spletkah, s katerimi hočejo uničiti DSP, ne o tem (kar spada v prejle omenjene spletke), da prvič v zgodovini Prešernovih nagrad noben pisatelj ali pesnik letos ne dobi Prešernove nagrade, ne o tem, da je minister za kulturo ob svojem nastopu javno izjavil, da bo ukinil davek na slovensko knjigo, pa nič od tega, pa je slabše kot prej, pa vemo, kaj je minister izjavil v Perli, v slavo in hvalo g. Slejka, tako da ne vemo, če zares potrebujemo ministrstvo za kulturo.«
LJUBLJANA - Že v četrtek - takorekoč kot uvod v pred-osmo-februarske slovesnosti - je Društvo slovenskih pisateljev v Cankarjevem domu organiziralo tradicionalni literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku. Ce je v minulih letih prav omenjena prireditev »kazala smer« odnosa slovenskih literatov do sveta, v katerem živijo in delajo, smo letos lahko prijetno presenečeni, saj je vsaj (in zanimivo - prav zanje) za slovenske može in dame peresa realnost nekaj dobljenega in nevprašljivega. Vsaj po dejansko vidni usmerjenosti v različnost avtopoetik.
Prvi je nastopil grosupeljski prozaist in dramatik Goran Gluvič, ki je žal izgubil glas že ob drugi iz zbirke kratkih anekdot o generaciji okoli šestdesetih (izšli v knjigi Harms danes). Meta Kušar je »izvajanje« svoje poezije iz zbirke Madeira prepustila igralcu Alojzu Svetetu, dvojezičnost teksta pa je povzročila edino intervencijo iz občinstva, saj poslušalki besedila v angleščini na slovenski kulturni pra-
znik niso šla v uho. Se najbolj tradicionalno je iz svojega pesniškega prvenca bral Blaž Lukan,
Miha Mazzini pa je z odlomkom iz Satanove krone, »potovanja preko ženskega telesa«, sprožil »žanrski plaz«, ki ni pojenjal do konca večera. Vinko Moderndorfer je navdušil prisotne z delom nove novele Leninovka, ki v namenoma preprosti izreki pripoveduje o proletarskem pijančevanju, ki se konča z zločinom in »mehkim« prvoosebnim pripovedovalcem, Brane Mozetič pa je iz noveles-kne zbirke Pasijon izbral dva nadvse homoerotiCna odlomka, ki sta predvsem pri mlajših poslušalcih zbudila pravo čudenje. Tudi Bogdan Novak, avtor vrste priljubljenih romanov, je iz Puščice, ki izide v naslednjih dneh, doživeto . interpretiral dialog med ljubljanskim pijancem in golniškim zdravnikom. V bolj metaforične vode je zavila Maja Novak: prebrala je zgodbico Zarota, katere pripovedovalec vidi svet v dokaj nenavadni, zase očitno bolestni, za bralca pa simpa-
tično ironični luči, saj se mu življenje dogaja po nekakšni sprevrženi logiki. Večer je sklenil Veno Taufer z v eni zadnjih številk revije Literatura objavljeno pesmijo Sarajevo, ki se preko goreče knjižnice naslavlja na avtodestrukcijo evropske civilizacije. Taufer je tako ustrezno sklenil izjemno zanimiv večer, ki se je posrečil kar sam od sebe, saj je bil presenečen celo »izbiralec« avtorjev Andrej Blatnik. Žal se večera nista udeležila napovedana avtorja Andrej Hieng in Feri Lainšček, kar pa je morda tudi prav, saj bi tako - nenavadno - proza popolnoma prekrila poezijo. Morda je prav renesansa slovenske izvirne proze na račun tradicionalno bolj spoštovane poezije povzročila hudo kri slovenskih pisateljev ob podelitvi letošnjih Prešernovih nagrad, ki jo je ubesedil (berite) predsednik DSP Dane Zajc. Morda pa je sama institucija Prešernove nagrade nepripravljena na razvoj književnosti, neodvisen od popolne zavezanosti bitju in žitju slovenstva?
Tone Vrhovnik
PREJELI SMO / PROTI PRISILI KNJIŽNEGA JEZIKA
ci, estradni umetniki so se pogosto zatekli) oziroma se pogosto zatekajo k nekakšni prirojeni slovenščini ah kar naravnost k svojemu narečju. Paradoksalno je tudi dejstvo, da marsikateri vrhunski igralec na odru g°' vori pravilno slovenščino, v zasebnem življenju pa se izraža v dialektu. Super para-doksalni p3. so tudi nokstori primori, ko pn svojem javnem nastopanju celo jezikoslovci pozabijo na svoja slovnična pravila.
Sodobni jezikoslovci so nedvomno vložili ogromno energije v najnovejšo verzijo slovenščine, ki ima mnogo pozitivih segmentov, žal pa še ni prišlo do željenega cilja, da bi se približala širokim množicam m zaživela v vsakodnevnem življenju. Da se bo v simboličnem smislu, po velikem vretju, vino spremenilo v žlahtno, pitno pijačo. Torej v lahkogovorljivo, melodično in elastično slovnično snov, ki bo državljanom Slovenije omogočala spontano nastopanje in prešerno komuniciranje. Pojem elastično mogoče izzveni banalno, vendar pomeni v sklopu jezikovne stroke nazorno pojasnilo. Prav lahko si predstavljamo človeka, ki si je v usta, na jezik položil premalo elastičen, preveč lepljiv in trd žvečilm gumi. Kakšne vidne in nevidne tragikomične težave lahko nastopijo. Ob čudnih grimasah obraza je možno tudi lomljenje zob ali izpadanje »plomb«.
In za konec: Ni vrag, če so Srbi imeli svojega Vuka Karadiča, se bo v tretjem tisočletju tudi na Slovenskem pojavil kakšen Volk Janez, ki se bo predano ali celo fanatično zakopal v ljudsko besedno zakladnico in m nje potegnil vse tiste jezikovne elemente, ki manjkajo sodobni uradni slovenščini.
Stane Jagodič, avtor knjige Art Para-dox, nam je poslal odgovor na kritiko dr. Denisa Poniža v televizijski oddaji Od kritike, ki je bila na sporedu 28. januarja 1994. Objavljamo nekaj odlomkov iz njegovega pisma, M predvsem razpravljajo o smiselnosti toge rabe knjižnega jezika:
Dr. Denis Poniž (nedvomno dober poznavalec literature) je moji knjigi Art Para-dox očital pomanjkanje pravilne slovenščine in lekture. Gledano iz občeveljavnega strokovnega stališča, ki sloni na sodobnih dosežkih slovenskega jezikoslovja, njegova kritika najbrž vzdrži, ker pa moja jezikovna kreativnost sloni tudi na precej odmaknjenih in pozabljenih izhodiščih, mi kot avtorju teksta lahko prizna tudi drugačno stališče. Prizna toliko lažje, ker v osebnosti literarnega kritika združuje tudi pesnika in dramatika. Njegova kritiška pripomba pa me je vspodbudila, da končno razkrijem svoj problem, ki me muči že skoraj dve desetletji. Pri pisanju knjige Art Paradox sem se namreč dokaj zavestno naslanjal na izvore pristnega materinega jezika, ld se je razvijal v štajerskem, oziroma ožjem Šmarskem govornem narečju.
Toda »pravilna slovenščina« ni samo moja zasebna težava, ampak gre za dosti bolj usoden problem vseslovenskega jezikovnega prostora. Pravzaprav je slovenska jezikovna problematika sodu izbila dno že precej časa nazaj, kajti uradni šolski slovenščini so se poleg širokih množic uprli tudi umetniki, predvsem tisti, katerih govorjenje je usodno povezano s poklicem. Mnogi slovenski igralci, režiserji, TV komentatorji, novinarji, radijski napovedoval-
SLIKARSTVO / GLEDALIŠČE / PLES / FOTO
GLASBA / KIPARSTVO / ARHITEKTURA / FILM_
MuNCHEN
Bonnard - olja
Kunsthalle, Kardinal-Faulhaber-Strasse 10, 80333 Munchen, razstava je na ogled do 24. aprila 1994, odprto od torka do nedelje med 10. in 19. uro
Razstava ponuja celovit vpogled v obsežen umetniški opus francoskega slikarja in grafika Pierra Bonnarda (1867-1947), ki je svoj umetniški izraz oblikoval pod vplivom impresionistov, njihovih naslednikov ter japonskega barvnega lesoreza. Bonnarda, učenca A.W. Bouguereaua na pariški akademiji Julian in enega izmed ustanoviteljev skupine Nabis je umetnostni zgodovinar in kritik E. Faureu poimenoval kot »strastnega in konfuznega dekoraterja«, vendar pa je navkljub kasnejši usmeritvi skupine Nabis v dekorativnost, Bonnard ostal zvest intimnejšemu likovnemu izrazu. Motive svojih slik ponavadi manjšega formata, je Bonnard interpretiral kot subj-ktivni lirski doživljaj, ki ga je ustvaril s senzibilnim koloritom polnim svetlobe in vedrine, v najenostavnejših motivih pa je odkrival lepoto pikturalnih fenomenov in poezijo barvne harmonije. Čeprav je Bonnard oblikoval tudi gledališke lepake, ilustriral knjižne izdaje in se afirmiral tudi kot grafik, so se prireditelji razstave osredotočili predvsem na predstavitev njegovih olj, ki zavzemajo osrednje mesto v njegovem likovnem ustvarjanju. (M.T.)
DUNAJ_________________________
Za igralca in lutko
Die Theater - Konzerthaus, Lothringer-strasse 20, 1030 Wien, C. Bochdansky: Shipper Vavasseur Colombo, predstave od 8. do 12. februarja 1994 ob 20. uri, rezervacija in prodaja vstopnic na blagajni Die Theatra, Karlsplatz 5, od ponedeljka do sobote od 14. do 18. ure ali na tel. /587 05 04.
Predstava za lutko in igralca, Shipper Vavasseur Colombo, je skozi improvizacije nastajala med leti 1982 in 1989; od začetne postavitve s šestimi lutkami je avtor besedila, igralec in animator Chri-stoph Bochdansky ohranil samo malega členastega lesenega možiclja. Čeprav je Bochdansky od leta 1989 s to predstavo nastopil na mnogih festivalih (Italija, Francija, Nemčija, Nizozemska, Poljska in Belorusija), do danes v Avstriji še ni bila uprizorjena. Shipper Vavasseur Colombo je pripoved o mornarju, ki je odplul v svet, da bi odkril še čisto in neo-kvarjeno človeško srce; je kolaž prizorov, popotovanje asociacij in matafor na temo ljubezni, pri katerih je mornar -popotnik simbol vseh ravni človekovega čustvovanja. Z igralsko preprostostjo in navidezno lahkotnostjo uprizoritve Bochdansky popelje občinstvo v svet ljubezni, sovraštva in sanj, z »gledališkimi rekviziti«, vsakdanjimi predmeti, ki pred nami zaživijo lastno življenje, pa vseeno znova preseneča. (M. T.)
BERLIN
Nemška plesna ploščad 1994
Hebbel-Theater, Strese-mannstrafie 29, Berlin, od 9. do 13 februarja, informacije na tel. 30/25 90 04 0. Blagajna je odprta od ponedeljka do nedelje med 15. in 19. uro.
V Berlinu bodo v okviru »Bagnolet-Plattform« predstavili izbor nemške produkcije v kvalifikacji mednarodne žirije iz Pariza. Okvir »Showcase De-utschland« bo združil tudi ostale za nemško plesno sceno reprezentativne primere. Organizatorji želijo s Tanzplattform De-utschland manifestirati moderni ples v Nemčiji, razširiti in uveljaviti možnosti, ki jih ima Berlin kot mesto kulture.
Na programu bodo projekte naslednjih plesnih avtorjev in skupin: Example Dept, Berlin (Whisky & Flags); Coo-gan Dancers, Munchen (Landscapes of Motion); Riki von Falken, Berlin (Ohrella); COAX, Hamburg (Drifting or 500 dif-ferent ways to bang your head); Regina Baumgart Tanzensemble, Berlin (Der Grammophon-spie-ler oder Unbeobachte Tanze); Gerhard Bohner (Sos); S.O.A.P. Dance Theatre Frankfurt (Le-cture Demonstration); Urs Dietrich, Essen (...und der Sommer zog-gen Siiden)	(S.D)
LONDON
Reinhardt, Kosuth in Tores
Camden Arts Centre, Arkvvright Road London NW3 6DG, razstava je na ogled do konca februarja, odprto od torka do četrtka med 12. in 20. uro in od petka do nedelje med 12. in 18. uro, informacije na tel. 71/435 2643.
Razstava v londonski galeriji predstavlja dela treh ameriških avtorjev različnih generacij, katerih umetniški izraz se prepleta znotraj konceptualne umetniške prakse. Najstarejši med njimi je Ad Reinhardt (1913-67), ki ga likovni teoretiki uvrščajo med začetnike ameriške abstraktne umetnosti, čeprav je sebe imenoval za nasprotnika svojih sodobnikov, abstraktnih ekspresionistov. Ce gre pri Reinhardtu za izražanje s »klasično« likovno govorico, se J. Kosuth (1945), ki je skoraj v celoti povzel njegove ideje, izraža z »lingvističnimi« instalacijami oziroma kot jih sam poimenuje - »miselno ustvarjalnimi procesi«. Kot tretji se predstavlja Kubanec F. G. Tores s fotografijami, grafikami, središčno mesto razstave pa predstavlja monolitna papirnata skulptura, s katero poskuša Tores ponazoriti nasprotje s tradicionalno predstavitvijo umetniškega predmeta kot objekta občudovanja. (M. T.)
EVROPSKE PRESTOLNjCE Orka se vrača
V	naslednjem tednu bodo v več evrop' skih prestolnicah začeli gledati VVarnej Brosovo uspešnico Free Willy (enajsti najbolj gledan film v letu 1993 v ZDA, zbral je 77.700.000 USD) režiserja Simona VVincerja. Gre za zgodbo o dečku - S1 roti Jesseju (Jason James Richter), ki ga je - zaradi njegove neprilagodljivosti i slabe druščine, ki ga speljuje na kriv3 pota - zavrnilo že več družin potencia -nih krušnih staršev, dokler le ne nale i na bolj razumevajoč zakonski par. Jess® se spoprijatelji z orko Willyjem, ki živi v ujetništvu v bližnjem zabaviščnem parku. V njuno idilo grobo vdre hudobni Willyjev »lastnik« (M. Ironside), ki hoče orko pokončati, ker izračuna, da se mu to bolj izplača. Staromodna melodrama, ki tega niti najmanj ne prikriva, vendar pa je narejena z občutkom in nj' koli ne zaide v pocukrano sentimentalnost. Ironija je, da naslovno pesem P°Je Michael Jackson, ki danes - glede na svoj sloves - verjetno ne bi več dobil podobnega naročila. 9. februarja bo premi era Free Willyja v Bruslju in Parizu, 1
v Berlinu, 11. pa na Dunaju, v Reyk]a viku, Stockholmu, Zurichu in Londonu-
V	Ljubljani ga bodo predvidoma začeti
prikazovati 7. aprila. Na sliki: Jasse (J3' son James Richter) s svojo orko v filmu Free Willy.	(I.K.)
IZŠLO JE / KNJIGI
Simon Gregorčič: Poezije I, DZS d. d., Ljubljana 1994, spre-uina beseda Mihael Glavan, vezano v platno, 178 strani cena 4084 tolarjev, 100 ošte-yilCenih ekskluzivnih svodov po ceni 29.860 tolarjev
V seriji ponatisov, ki izhajajo pri DZS, so to-hrat izšle Poezije Simo-?a Gregorčiča, izšel pa je tudi poseben dedika-cijski izvod posvečen slovenskemu zgodovinarju in kulturniku Ivanu Vrhovniku. Simon Gregorčič je eden tistih slovenskih avtorjev, katerih dela so doživela številne ponatise, kot P°et pa je po Prešernu začetnik svobodne, osebne poezije, kljub duhovniškemu poklicu jieobremenj ene z vero m dogmami. Poezije so Prvič izšle leta 1882, takoj po izidu pa je bila zbirka v vseh Časopisih deležna navdušenih kritik in poročil. Katoliški Časopisi so se navduševali nad moralno neoporečnostjo, politi-
cni pa so hvalili njegovo domoljubno poezijo. Po nekaj odklonilnih kritikah iz duhovniških Vrst, ki so mu očitale nevarno izpovednost in svetobolje, se je pesnik spustil v javno obrambo svoje poezije, vendar so ga kritike hudo prizadete. Njegova poezija je ostala živa do današnjih dni, zato je reprint vec kot dobrodošel.
(V. S.)
Etnolog 3(LIV), Slovenski etnografski muzej, 1993, Ljubljana, 380 strani, 2.000 tolarjev
Glasnik slovenskega etnografskega muzeja, ki izhaja enkrat letno, je že tretjič zapovrstjo tematsko obarvan- tokrat neevropsko. Nastal je na pobudo dr. Zmaga Smitka, v njem pa poleg domačih avtorjev s prispevki sodelujejo tudi nekateri avtorji iz drugih dežel. Prispevki vseh so zbrani povečini v prvih treh razdelkih. V prvem, v Razpravah in gradivu, so urejeni po celinah, od Afrike do srednje Amerike: O ganskih igračah piše S. Perle, o svilarstvu na Kitajskem v obdobju dinastije Ming M. Saje, o svili in celibatu J Rošker itd. V drugem, Ja-nusovem razdelku v razpravi Imeti srce B. Telban utemeljuje svoja dognanja o dveh osnovnih elementih medčloveških odnosov v vasi Ambonvvari na Papui Novi Gvineji, S. Vrtovec pa obravnava hinduistične kulte »bogi-nje-matere« v Karibih. Nov je tretji razdelek z naslovom Raziskovalci tujih kultur, kjer so predstavljeni nekateri vidni slovenski in tuji etnologi. Preostale strani zapolnjujejo že uveljavljene Etnologove ru-rike, ki obetajo mnogo zanimivih člankov, razprav in poročil.
(M.T.)
KULTURA
Sobota, 5. februarja 1994
17
Cliche se predstavi
LJUBLJANA- Pod naslovom »Izmislimo si nove klišeje»se je v četrtek zvečer v Festivalni dvorani odvijala modna predstavitev, na kateri je svoje modne kreacije predstavila Jelena Leskovar, za obogatitev pa so poskrbeli tudi sponzorji Sti-eflkonig (z obutvijo), Fabiani (z nogavicami) in Hubertus Široka (z nakitom). Generalni sponzor, ki je poleg sponzorskih sredstev poskrbel tudi za naliCenost nastopajočih manekenk, je bil Max Fa-ctor International, predstavitvi pa je nekaj gledališkega duha skušal dodati Tomaž Štrucl s svojo ne ravno izvirno inscenacijo. Na odru, ki se je barvno kar pretirano skladal s predstavljenimi oblačili, so manekenke (vse se je odvilo v zeleno-rjavo- mo-dro-sivih kombinacijah) brez posebnega razloga prenašale in prestavljale stole, to pa je bilo tudi vse, kar je kazalo na "inscenacijo”. Kreacije Jelene Leskovar, ki jih ustvarjalka predstavlja (in prodaja) pod blagovno znamko Cliche so sicer zelo elegantne, zanimive in tudi nosljive, vendar so manekenke v posameznih oblekah prišle na oder prevečkrat, zato je njih polurna predstavitev, ki se je odvijala pred številnim občinstvom, postala hitro dolgočasna. Namen modne revije, ali, kot so organizatorji prireditev poimenovali v sporočilu za tisk, modnega performanca, da bi pokazal modne smernice ali vzpodbudil ideje in želje obiskovalcev je žal prekrila enoličnost in večina prisotnih je dvorano zapustila takoj po koncu. Morda bi lahko k popestritvi prispevale sicer simpatične manekenke, Ce bi na odru nastopile manj togo, manj resnobno in morda celo z nasmeškom. Modna revija vendarle ni smrtno resna stvar.
Vanda Straka
RAZPIS
Ljubljanski sejem in Društvo fotografskih delavcev razpisuje razstavo na temo »Vino«
Razpisni pogoji
1.	razpisa se lahko udeležijo poklicni fotografi in ljubitelji fotografije
2.	fotografije so laho črno bele, barvne in diapozitivi
3.	fotografije so lahko: formata do 50x60 cm diapozitivi - formata 24 x 36 mm do 9 x 12 cm
4.	število oddanih fotografij ali diapozitivov je omejeno na 6
vsak avtor lahko odda tudi kolekcijo 4 fotografij
6.	prva tri dela bodo nagrajena s priznanji
7.	izbrana dela bodo razstavljena na sejmu Foto-stik v Ljubljani na GR in na sejmu »Vino ’94«
8.	fotografska dela morajo biti poslana pod šifro v zaprti kuverti, do 20. aprila 1994 na naslov: Ljubljanski sejem d.d., Dunajska c. 10, 61000 Ljubljana.
9.	Ljubljanski sejem bo za svoje potrebe odkupil 3 dela.
10.	predloženo gradivo bo avtorjem vrnjeno v mesecu oktobra 1994. Za dela poslana na razstavo odgovarja prireditelj - Ljubljanski sejem.
Filmsko - glasbena sinestezija
V sredo zvečer smo bili obiskovalci filmskih dogodkov v Cankarjevem domu nenadejano (verjetno je bilo za ustrezno propagandno akcijo ob priložnosti, ki se je ponudila Mihi Zadnikarju, premalo Časa) deležni odličnega kulturnega dogodka: po 1989 smo namreč v Ljubljani doživeli projekcijo filma z orkestrsko spremljavo - in pod dirigentskim vodstvom nespornega svetovnega prvaka v »oživljanju« filmske klasike Carla Davisa. Davis je namreč v zadnjih trinajstih letih ustvaril ali priredil že 29 partitur glasbene spremljave nemih filmov, ki so imeli v pradavnini - naslednje leto je bo ravno 100 let - celo orkestralne partiture, zato ga upravičeno imenujejo »krušni oCe nemega filma«. Davis, ki slovenske filhamonike pozna in izjemno ceni s sodelovanj na porde-nonskem filmskem festivalu, je namreč v Ljubljani sodeloval pri snemanju glasbe za ameriški dokumentarec in zatrdil, da Simfoniki RTV Slovenija s tem vstopajo med redke svetovne glasbene zasedbe, ki so sposobne vdahniti dušo nemim in novejšim filmskim mojstrovinam.
Richard Barthelmess in Lillian Gish
In kaj smo gledali? Zlomljene cvetove ali Rumenega moža in deklico, film Davida VVarka Griffitha iz leta 1919. Griffitha filmska zgodovina ceni kot enega očetov filma, ki je z eksperimentiranjem prvi udejanil danes tako samoumevna sredstva, kot so filmski plan, menjava kotov snemanja in montaža, ameriška Cma kronika pa ga pomni kot izumitelja filmske propagande, saj je z Rojstvom naroda (1915) ponevedoma sprožil gledalske pogrome na temnopolte, zato je spadala k vsaki projekciji tudi obvezna policijska zasedba. Zlomljeni cvetovi so z da-
našnjega stališča solzava melodrama s (za nemi film seveda ustreznimi) prenapolnjenimi junaki, vsekakor pa je film ob »arheološki« vrednosti pomemben tudi zaradi vloge Lillian Gish. V kombinaciji s komornim orkestrom Camerata labacensis pa je bil užitek podoben tistemu, ki smo pred leti zahajali v Kinoteko predvsem zaradi Boruta Lesjaka.
Za zamudnike: Carl Davis se v Ljubljano vrača oktobra, ko bo dirigiral Chaplinove Odrske luči.
Tone Vrhovnik
Skupščina Slovenskega centra ITI
LJUBLJANA - V četrtek je v prostorih SNG Drama Ljubljana potekala redna letna skupščina Slovenskega centra Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI), ki je bil ustanovljen 9. oktobra 1992. V štirih točkah je predsednik Slovenskega centra ITI dr. Henrik Neubauer podal poročilo o delovanju centra v preteklem letu; med najpomembnejšimi dogodki tega leta je navedel udeležbo slovenske delegacije ITI na 25. svetovnem gledališkem kongresu v Munchenu v mesecu maju, navezavo stikov s slovenskim centrom Oistat, Združenjem dramskih umetnikov Slovenije in Unimo, izdajo slovenskega gledališkega almanaha Slovenian Theatre 93 in Novice Nevvsletter o slovenskih gledalšCih. Ob predstavitvi programa za letošnje leto so izpostavili organizacijo dveh mednarodnih gledaliških srečanj v Ljubljani; prvo naj bi potekalo oktobra letos na temo O vzgoji dirigentov za glasbeno gledališče, drago, marca 1995 pa naj bi obravnavali temo Režiser-igralec-dramatik. Poleg sprejemanja novega programa je bilo največ govora o previsoki članarini, ki jo m pobira od svojih elanov (5.000 tolarjev letno).	(M.T.)
Z A M E D E N I
■■■■■■■ ■■
Skrivnost
povratne
zanke
Marko Kosnik Virant
V zvezi s tehnologijo je pogosto v uporabi izraz, ki ima v angleški obliki gastronomski prizvok, Ce pa ga - sicer zloženko - vzamemo dobesedno, slovensko zveni zelo razumljivo: povratna zanka (tu se pisec, vsaj kar se trditve o razumljivosti tiče, ograjuje od tako igrive možnosti, kot je namigovanje na vrat ali povracanje, Čeprav mora priznati, da je termin tako tudi v slovenščini vsaj posredno mogoče povezovati z gastronomijo, op. p.). Razumljivost morda izvira iz slikovitosti in prispodo-bnosti izraza. Predstavljamo si zanko, ki se neprestano »zuzankuje« nazaj in takoj vemo, da imamo opravka z netim, kar je v gibanju, in ne s statičnim pojmovanjem stanja stvari. Ce se od prispodobe vrnemo nazaj k zanki, in si poleg slikovitosti, ki jo izklicuje, izraz ogledamo Se po pomenu, ki mu je zapisan, se pravzaprav ujamemo, obtičimo. Povratno zanko - v nasprotju z zanko - lahko prepoznamo kot nasprotje med gibkostjo in ujetostjo, ki si prav sredi nasprotja najbolj prihajata naproti. Se tako dejavna gibkost je v povratni zanki ujeta v krog, se tako dejavno mirovanje, ujeto v zanki, bo v nenehni napetosti, da bi se iz nje izvilo.
Izkušnja v primeru ozvočenja, preko katerega je ojačan zvok prodrl nazaj v mikrofon, ki ga to ozvočenje ravno ojaCuje, ni le tehnična ponazoritev problema, temveč tudi doživljajsko neverjetno spominja na muCno enotnost opisanega nasprotja. Neverjetno visok in iz trenutka v trenutek naraščajoč pisk deluje kot jerihonska napoved konca sveta, pri kateri mora odgovorni ravnati v nasprotju s tem, kar mu instinktivno veleva skrb za lastna uSesa. Namesto da bi si jih na višku neznosnosti zakril, mora z rokami reševati, kar se rešiti da. MoC, ki ojaCuje samo sebe, mora zadušiti pod nivo, preko katerega bi se prelivala sama vase. Na tem dejstvu temelji Čarovnija, ki povratno zanko sploh omogoča. Brez neprestanega dovajanja energije se vsako zankanje sesede samo vase, ujame se v lastno zanko. To si lahko nazorno ogledamo na ekranu, na katerega prenašamo sliko taistega ekrana. Podoba se - podobno kot tista med dvema ogledaloma - ponavlja v neskončnost, ponovitve pa lahko razločimo le pri pravilno nastavljenem kotu in svetlobi. Pod določenim pragom osvetlitve ponovitve vse bolj medlijo, nad določeno mero pa sliko zapečejo, presvetlijo. Svetloba, ki žari iz ekrana seveda ni stvarna svetloba, ki pada v objektiv kamere, temveč elektronsko ojačan impulz. Z naravnavanjem jakosti impulza torej določamo, kako se bo obnased sistem, kadar reciklira samega sebe. Povratna zanka je v marsikakaterem sistemu in na marsikateri natin uporabljan pojav, ki pa zlahka zapelje v prekomerno popačenje, s katerim nimamo vec kaj početi, sem in tja pa prižene kakšen sistem tudi do samouničenja.
Z razumevanjem povratnih zank, sklenjenih v sedanjem (realnem) Času, si lahko pomagamo pri razumevanju procesov, v katerih deluje povratna zanka prekinjeno, z rednimi ali različnimi zakasnitvami. Nedavno tega je na primer v medijskem prostoru odjeknila grozljiva novica o dejanju nemških skinheadov, ki so iznakazili nemočno invalidko. Komaj je novica dodobra obšla svet, že je sledilo zanikanje novice z razlago, da se je Zenska iznakazila sama in si zgodbo o napadalcih izmislila. Ob tem popravku smo imeli priložnost: industrijo novic smo za trenutek zalotili v isti zanki, v katero sicer lovi svoje porabnike. Novici, la so ji odmerili primemo težo v TV dnevniku, je bilo na mednarodnem tržišču novic zagotovljeno še nekajdnevno kraljevanje. Mediji so dogodek razvpiti do tiste mere, ki je po logiki medijsko režirane stvarnosti zahtevala povratnost, vsaj nekajdnevno prisotnost sredi medijske arene na severni polobli, z vsemi pojasniti, ki jih taka režija zahteva: bodo storilca ujeti, kdaj, kje in kako, kakšen je motiv njegovega dejanja, kakšna bo kazen? Ob zanikanju pa so vprašanja naenkrat nastopila preoblečena v odgovore: storilci so novinarske agencije, ne pa skinheadi, zločin se ni zgodil včeraj, temveč se ponovno dogaja ta hip, žrtev so gledalci pred sprejemniki, ne pa invalidi na Nemškem. Redki so trenutki, ko se vloge tako očitno zamenjajo, ni pa težko napovedati, da se bodo dogajati vse pogosteje.
Veliko težje so vloge storilcev in žrtev, razvidne pri obelodanitvah rezultatov javnomnenjskih raziskav, Čeprav bi bil vzor povratne zanke prav v tem primeru lahko zanimiv navdih vedoželjnemu opazovalcu. Se vec ljudi, ki so prepričani v to ati ono, se bo pridružilo večinskemu mnenju potem, ko bodo videti objavljene rezultate. To preprosto pravilo, ki bi ga gladko ovrgel vsak strokovnjak za statistiko, je razumljivo Sele s posebno opombo. Na robu balkanske klavnice je vse vec ljudi, ki medijski svet opazujejo le še kot zmedeno slikanico za kratek Cas. Ne mešajo je vec tako pogosto s stvarnostjo. Ta je - kot kaže - iz zanke, v katero drsijo mediji, že zdavnaj pobegnila. To pa ne pomeni, da tisti, ki držijo za vzvode medijskih ojačevalcev, zanjo ne odgovarjajo več.
SVET
18
Sobota, 5. februarja 1994
AMERIŠKO-VIETNAMSKI ODNOSI
Resnični konec vietnamske vojne
Že dan po ukinitvi embarga se je začela bitka za trg
VVASHINGTON - Ameriški predsednik Clinton, la se je v mladosti izgonil vojaški službi v Vietnamu, je zdaj preklical dvajsetletno prepoved ameriškim podjetjem za trgovanje z nekdanjo sovražnico iz vojne, ki je od vseh spopadov v dvestoletni zgodovini države nagloblje prizadela ameriško vest. Vietnam Se danes tako zelo boli ameriški kolektivni spomin, da je Clinton - tudi zaradi svoje slabe vesti - Čakal na parlamentarni poziv za normalizacijo trgovine med državama, s katerim so senatorji utišali grenke pritožbe vietnamskih veteranov.
Žrtve strateške odločitve iz najboj vročih let hladne vojne, ko je hotela Amerika z vojaškim posredovanjem v Vietnamu ustaviti prodor sovjetskega vpliva in komunizma v Azijo, se počutijo ogoljufane. Liberalna javnost se je vedno sramovala vietnamske preteklosti, zato veteranom ni nikoli privoščila zadoščenja, da so ubijali za domovino. Zdaj so jih zaradi pričakovanja trgovinskih koristi pustili na cedilu Se konservativci, ki so omahujočega predsednika zelo nestrpno spodbujali k otoplitvi odnosov med državama. Vojno v Vietnamu sta sprožila predsednika Kennedy in Johnson. Predsednik Nixon pa je moral leta 1973 podpisati sramotni mir s prosovjetski-mi gverilci, kljub temu da so na Vietnam zmetali trikrat več bomb kot med drugo svetovno vojno na Nemčijo in Japonsko skupaj.
Minila so desetletja in Vietnam je po zmagi nad Ameriko bojeval še nekaj vojn. Zaradi Kambodže, ki jo je okupiral leta 1978, je dobil kitajsko ofenzivo, zaradi posnemanja sovjetskega sistema pa je propadlo njegovo gospodarstvo. Ko je obračunal s komunizmom, pa se je spet spomnil nekdanje so-
vražnice. Brez dobrih odnosov z ZDA Hanoj ne more upati na razcvet v slogu »azijskih tigrov«. Poleg tega pa je lahko samo VVashing-ton protiutež kitajskemu vplivu v državi. Vietnam in Kitajska hranita še nekaj starih obmejnih in novih naftnih sporov, ki lahko kadarkoli izbruhnejo v hujše prepire. Vietnam je zato obljubil, da bo poskusil z vsemi močmi odkriti, kaj se je zgodilo z 2238 pogrešanimi ameriškimi vojaki. Ameriška podjetja pa so že pohitela osvajat nov trg.
Samo dan po predsednikovi objavi trgovinske normalizacije je vse pripravljeno za drugo ameriško zasedbo, ki jo Vietnam tokrat pozdravlja z vsem srcem. Pepsi Cola v Hošiminhu razdeljuje pločevinke svoje pijače, United Airlines ustanavlja letalsko povezavo, American Ex-press pa bo poskrbel za bančno sodelovanje. Predsednikova odločitev je poleg tega samo potrditev obstoječega. Obiskovalci Vietnama so se že prej spraševali, kje je trgovinski embargo, ko sq lahko v hanojskih trgovinah opazovali računalnike IBM ali Apple, rumene škatlice Kodakovih filmov, pili kokakolo ali si šli v kino ogledat Spielbergov Jurski park. Z ameriškimi izdelki, ki so jih v Vietnamu prodajali za čisto zlato, so služili predvsem posredniki. Ameriška podjetja -zlasti naftna - so zdaj odločena, da ne bodo niti za trenutek veC zanemarjala 72-mili-jonskega trga z velikanskimi razvojnimi možnostmi. Konkurenca bo huda. Vlada v Hanoju je po prelomu z marksističnim razumevanjem gospodarstva večinoma evropskim in japonskim podjetjem odobrila 500 mednarodnih investicijskih projektov v vrednosti petih milijard dolarjev.
Barbara Kramžar
Pogrešani Američani v Indokini
Predsednik Clinton je pri odpravi trgovinskega embarga proti Vietnamu upošteval predvsem vprašanje v boju pogrešanih ameriških vojakov.
2.238
Američanov
1.647
Američanov
V
Vietnam
Ameriška legija, največje združenje veteranov v ZDA, je predsednika Clintona v pismu opozorila, da bo z dvigom embarga izdal milijone veteranov in njihove družine.	AP/can fox
V Hanoju sta včeraj skupaj zavihrali ameriška in vietnamska zastava (Jelefoto: AR)
VIETNAM / PO DVAJSETIH LETIH EMBARGA^
Odprava ameriške trgovinske zapore
Hanoj napoveduje skorajšnje odprtje veleposlaništev
HANOJ - Ameriška odločitev d" odpravi dve desetletji trajajočega trgovinskega embarga je za Vietnamce dragoceno novoletno darilo. Vest o Clintonovi odločitvi je prišla le teden dni pred luninim novim letom, razveselili pa so se je tako uradni krogi in kot poslovneži. Odprava gospodarske zapore naj bi po njihovem mnenju prinesla gospodarski razcvet.
Namestnik vietnamskega zunanjega ministra Le Mai je dejal, da bosta državi kmalu vzpostavili popolne diplomatske odnose in da za to ne vidi nika-
kršnih ovir. Po njegovem mnenju niti zahteva po vrnitvi vojne škode, ki jo je Vietnam postavil po koncu vojne leta 1975, ne bi smela biti preveč obremenjujoča. Predstavniki obeh držav so se strinjali, da navezave diplomatskih stikov ne bodo pogojevali s političnimi zahtevami. Vietnam je v uradni izjavi za javnost ameriški sklep pozdravil kot »pozitivno in pomembno odločitev, ki odpira novo stran v ameriško-vietnamskih odnosih v dobro ljudstev obeh držav«. Na tiskovni konferenci je Le Mai Se enkrat poudaril pripra-
vljenost Vietnama, da naredi vse, kar je v njegov J moči, da bi ugotovil, kaj se je med vojno zgodilo z 2.238 ameriškimi vojaki-ZDA so leta 1964 uvedle prepoved trgovanja s severnim (komunističnim) Vietnamom, leta 1975, po uradnem začetku vojne in združitvi države pod zmagovitim komunističnim vodstvom, pa so jo razširile na vso državo. Že Clintonov predhodnik Bush je žele postopoma odpraviti embargo ter Vietnam vrniti v mednarodne finančne in gospodarske tokove.
i AopnciieJ
KITAJSKA / ČLOVEKOVE PRAVICE
PO ATENTATU V TEHERANU

NOVICE
Krim se bo kmalu priključil Rusiji
SIMFEROPOL - Jurij Meškov je v petek prisegel kot novi predsednik Krima in napovedal skorajšnjo priključitev ukrajinskega polotoka Rusiji. Zatrdil je, da bo v Moskvo najprej poslal delegacijo, ki bo imela vsa pooblastila, da z Rusijo sklene gospodarsko in kulturno zvezo. O vprašanju priključitve Krima k Rusiji bodo prebivalci tega polotoka glasovali na referendumu, ki bo aprila. (AFP)
Strah pred novim inskim imperijem
JERUZALEM - Izraelski premier Jicak Rabin je zaskrbljen zaradi razmer v Rusiji, zlasti zaradi naraščanja antisemitizma in imperialističnih teženj. »Vznemirljivi so predvsem izidi zadnjih ruskih volitev in dejstvo, da je za nacionalista Vladimirja Zirinovskega glasovalo veliko ljudi, ne samo zaradi njegovih protisemitskih izjav, ampak zato, ker znova sanjajo o ruskem imperiju. Upam, da bodo privrženci predsednika Jelcina v prihodnje dovolj odgovorni in zreli, da ne bodo popuščali caristični, imperialistični ah komunistični politiki,« je poudaril Rabin. (AFP)
Srečanje Peres-Arafat je vprašljivo
JERUZALEM - Izraelski premier Rabin se je s poveljniki izraelske vojske pogovarjal o varnostnih načrtih o uresničevanju izraelsko-palestinskega sporazuma in za ustavitev nasilja na zasedenih ozemljih. Visoki predstavnik PLO v Tunisu pa je povedal, da se Jaser Arafat v ponedeljek najverjetneje ne bo srečal z izraelskim zunanjim ministrom Peresom. (Reuter)
Trije oporečniki na prostosti
Oblasti zanikajo, da bi bile izpustitve povezane s pristiski ZDA
PEKING - Kitajske oblasti so v petek izpustile tri oporečnike, Xiao Bina, leta 1989 obsojenega na deset let jeCe, Liao Yiwuja, pesnika iz Sečuana, ki so ga marca 1990 zaradi »protirevolucionarne dejavnosti« obsodili na štiri leta zapora, in Ding Xunz-heja, akademika , ki je bil leta 1989 obsojen na dvanajst let zapora. Vest o izpustitvi je
novinarjem sporočil hong-konSki poslovnež John Kamm, znan po dobrih stikih s kitajskimi oblastmi, zaradi Cesar ga Peking večkrat uporabi kot »glasnika«.
Vest so doslej potrdili kitajska tiskovna agencija Xinhua, tiskovna predstavnica pravosodnega ministrstva ter predstavnik zunanjega ministrstva. Uradni viri so si
močno prizadevali zanikati povezavo med izpustitvijo oporečnikov in pritiski Clintonove administracije, da Kitajski po juniju 1994 ne bo obnovila statusa države s posebnimi trgovinskimi ugodnostmi, Ce ta ne bo popustljivejša do oporečnikov. ZDA so v letnem poročilu o kršitvah človekovih pravic po svetu Kitajsko postavile v zgornji del seznama. Od Pekinga so zahtevali, da spoštuje človekove pravice, če hoče obdržati svoj trgovinski status. Uradni Peking zatrjuje, sta bila dva izpuščena »zaradi lepega vedenja«, zadnji pa iz zdravstvenih razlogov.
Zahodni diplomati so izrazih obžalovanje, da se oblasti niso odločile za izpustitev bolj znanih oporečnikov, kot je na primer Wang Juntao, eden od voditeljev demonstracij leta 1989, in poudarili, da bo moral Peking pokazati »še več dobre volje«, če si bo želel ohraniti prednostni status v trgovanju z ZDA, ki je vreden več milijard dolarjev.	(Reuter)
Xiao Bin, eden od izpuščenih zapornikov (Telefoto: AR)
Nevama razmerja med Iranom, Nemčijo in ZDA
TEHERAN, WASH-INGTON - Iranski predsednik Akbar HaSemi Rafsandžani je v petek izjavil, da so v torkov poskus atentata nanj vpletene ZDA in da je to le del naCrta, s katerim skušajo Siriti strah in pokazati Šibkost islamske revolucije v Iranu.
»Atentatorji so skušali izvesti majhno, a hrupno potezo, ki bi vplivala zlasti na tuje novinarje in goste. Uspeh bi dosegli, Ce bi bil kdo umorjen,« je med petkovo molitvijo na teheranski univerzi povedal iranski predsednik Rafsandžani.
Kot je znano, je med proslavo petnajste obletnice islamske revolucije oziroma prihoda Homeinija na oblast neki atentator petkrat streljal na iranskega predsednika, ki pa ni bil ranjen. »Atentatorji so poskušati preprečiti proslavo in ljudem pokazati, da je
udeležba na njej lahko zelo nevarna. Svetu pa so hoteli dokazati, da je revolucija izgubila svoj sijaj,« je še dejal Raišan-džani. Iranski poredse-dnikSe je zatrdil, da taki incidenti ne morejo ustaviti revolucije, ki ni več odvisna od posameznikov.
ZDA so zelo zaskrbljene zaradi nemških stikov z Iranom, je povedal ameriški veleposlanik v Nemčiji Richard Holbrook, ki se je med obiskom nemškega kanclerja Kohla mudil v VVashingtonu. »Glede na naše izkušnje menimo, da so lahko stiki z ljudmi, ki podpirajo terorizem, zelo tvegani, zato je treba biti previden,« je dejal Holbrook. Nemčija zatrjuje, da so njeni stiki z iransko tajno policijo prispevali k izpustitvi nekaterih zahodnih državljanov, ki so bili zaprti v Iranu.
(Agencije)__

^Bganizacija združenih narodov in balkanske vojne
Mednarodne sankcije grozijo tudi Hrvaški
Washington ob grožnjah Butrosa Galija raje molči
Butros Gali napoveduje ostrejšo politiko OZN (Telefoto: AP)
VVASHINGTON - Ge-ralm sekretar ZN Bu-srn nali le Hrvaški za-Zl, z gospodarskimi ePii če bo v Bosno Se 0LPre) Pošiljala svoje
bncr°Žfne sile- ki naj bi n aiJskim Hrvatom po-!r8al° v ofenzivi bosan-vojske. To je najre-
svet'Sa zaostritev med Za °V,n° organizacijo in Vaii!(: JOm’ °dkar so hr-z , 6 S'1R okrog Mostarja mnrlr2evale tovornjake z n, U r°dno Pomočjo in Wr skrajneži izvrst anskih Hrvatov okto-s 1Zvedli pokol v bo-anskivasi Stupni Do. ifli i °k)eh primerih so se u . 0 ®ednarodni politi-Jszili samo nad neura-2lnu hrvaškimi vojaški-sirotami in samoorga-»iziranimi skupinami, “RPrav so uradniki ZN nK r°Cah’ da se Hrvaška orožuje kljub embargu, i: se 2 Zagrebom prepira-, Zaiadi modrih čelad na sedenib srbskih oze-?.,lh- Tokrat pa ZN gro-ski° S Prayimi gospodar-sk okrepi zaradi voj-_ e’ ki jo Zagreb pošilja Pomoč bosanskim Hr-atom. Bosanski velepo-o anik pri ZN Muhamed ^ačirbej je že skušal po-miiiti vihar, ki ga je pov-^ocila Hrvaška, saj vlado Ahje Izetbegoviča skrbi za begunce na Hrvaškem. °,g tega je najnovejši Pokol v Sarajevu spet Preusmeril pozornost s hrvaške na srbska topovska oporišča v hribih ok-
r°g Sarajeva.
Se pomembnejše od zuganja s pestjo Zagrebu e morda zato tisto, česar New Yorku in Wa-mgtonu ne omenjajo: enziva srbske vojske, ki e tako kot hrvaška pomi-
ZRJ / ZUNANJI MINISTER JOVANOVIČ ODGOVARJA PETERLETU
Prvi korak naj naredi Slovenija!
Beograd vztraja pri enostranskem priznanju in pravici do nasledstva SFRJugoslavije
BEOGRAD - Zunanje ministrstvo Zvezne republike Jugoslavije je izvedelo za lzjavo slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterle-ta. češ da Slovenija razmi-š ja o normalizaciji odnosov 2 ZRJ iz tiska, nima pa na Vo j° izvirnika izjave. Napo-Ved razumemo kot oživitev Ppzomosti oziroma zanimanja Slovenije za razplet jugoslovanske krize, je izjavil zArLanji minister ZRJ Vladislav Jovanovič.
ZRJ in Slovenija nimata nobenih sporov bilateralne narave, je dejal Jovanovič, i ie °b tem sicer omenil ^mitni položaj Srbov in Pravoslavne cerkve v Sloveniji. vendar je menil, da bi
ka proti oporiščem vsak dan uspešnejše bosanske vojske, in taktika Bele hiše ob spremembah na bojišču. Ameriška vlada je letos tolikokrat spremenila svoje mnenje o Bosni in Hercegovini, da je najraje previdno tiho.
Pred letom dni je zunanji minister snubil evropske kolege za bombardiranje srbskih položajev okrog Sarajeva, lani avgusta pa je predsednik Clinton razglasil za zmotno svoje predvolilno nasprotovanje razdelitvi Bosne. Predsednik je zatem ponudil petnajst tisoč vojakov za uresničitev mirovnega sporazuma, če ga bodo podpisali bosanski Hrvati, Srbi in Alija Izetbegovič, toda njegova ponudba je v ZDA dvignila tolikšno nasprotovanje, da se je začel nato taktično umikati iz vojne na območju nekdanje Jugoslavije.
Amerika je uspešno zavrnila Francoze, ki so cinično zahtevali nasilno uveljavitev razdelitve Bosne, čeprav so ji nasprotovali bosanski Muslimani. Hkrati pa je VVashington preslišal tudi vse pozive na pomoč iz Sarajeva, celo tiste za oborožitev, čeprav Clintonova administracija še vedno zagovarja pravico bosanskih Muslimanov, da se branijo pred napadalci. Zaradi takšnega izmikanja in dopuščanja genocida je zvezno vlado v četrtek ostro napadel celo voditelj oddelka za nekdanjo Jugoslavijo v isti ustanovi. Pred njim so službo v oddelku zapustili trije uslužbenci, ki niso več prenesli vsakodnevnih poročil o grozotah na bosanskih bojiščih.
Barbara Kramžar
HRVAŠKA / VPLETENOST V VOJNO V BIH
Zagreb ne verjame grožnjam OZN
Vlada trdi da se v Bosni borijo samo prostovoljci
ZAGREB - Uradni Zagreb in celotna hrvaška javnost napovedi gospodarskih ukrepov proti Hrvaški ne posvečata preveč pozornosti. Mediji redno poročajo o dokumentih, ki jih predlaga in sprejema Varnostni svet, pozorno spremljajo predloge za in proti evropskim ukrepom, na splošno pa prevladuje mnenje, da se v Bosni borijo prostovoljci, ne pa redna hrvaška vojska, torej mednarodnih ukrepov zagotovo ne bo.
Dnevnik Slobodna Dalmacija se sprašuje, zakaj bi vendar uvajali ukrepe proti Hrvaški, ko pa jih niso proti Ameriki, ki je v Izrael poslala desettisoče svojih vojakov. Komentator svoj
LONDON - »Različnim bataljonom Organizacije združenih narodov in tistim ob cestnih blokadah so jasno sporočili, da imajo vojaki ZN novo poveljstvo in zdaj predstavljajo vojaško silo, ki je ne bo mogoče več Šikanirati,« je svoje poročilo iz Bosne zaključil nagrajeni poročevalec BBC Martin Bell.
General Michael Rose, novi poveljnik vojakov Organizacije združenih narodov v Bosni in Hercegovini, je namreč v četrtek zagrozil, da bo z oboroženimi vozili razbil blokado, in tako prisilil
Srbe, da so 15 kilometrov zahodno od Sarajeva, na cesti za Kiseljak, odprli pot konvoju s človekoljubno pomočjo, ki so ga zadrževali dva dni.
Dogodek v Britaniji razlagajo tudi kot simbolično dejanje, ki ne predstavlja le novega poveljstva, ampak tudi odločnejši nastop sil Združenih narodov v osrednji Bosni. General Rose je v različnih intervjujih za BBC poudaril, da bodo te sile »uveljavile svojo pravico prehoda«, kadar bodo spremljale konvoje s človekoljubno pomočjo. Britanski tisk dodaja
Uo vse to mogoče z malo ruda s slovenske strani tispešno rešiti.
. Problemi med Slovenijo ZRJ so drugačne narave, je dejal Jovanovič, in pri Jem najprej omenil žaljivo Šesto Slovenije pred pol-‘frugim letom, ko je tedanji zvezru premier Milan Panič Ponudil enostransko pri-
znanje Sloveniji. Jovanovič je komentiral tudi »nepretrgano sovražno stališče« Slovenije do obstoja ZRJ, in stališča, ki naj bi jih naša država zastopala na mednarodnih forumih. Slovenija se je po Jovanovičevem mnenju uveljavila kot eden od najhujših nasprotnikov ZRJ. Tega ZRJ nikoli ni mogla razumeti, saj ta država ni storila nič takega, s čimer bi si zaslužila tolikšen gnev, usmerjen proti srbskemu ljudstvu in njegovi državi. Ministra Jovanoviča moti tudi uradno slovensko vztrajanje pri stališču, da je njena pravica do odcepitve »močnejša« kot pravica Srbov, da ostanejo v Jugoslaviji. Takšnega stališča nikoli nismo mogli sprejeti, in ga tudi ne bomo, kajti pravica do izrekanja o odhodu iz Jugoslavije je lahko najmanj enaka pravici do izrekanja o vztrajanju v tej državi, je izjavil Jovanovič.
Slovenija poleg tega ZRJ odreka nasledstvo SFRJ. Zato vprašanja vzpostavitve
BIH / NOV PRISTOP K VAROVANJU KONVOJEV
Če bodo streljali na nas, bomo streljali nazaj, zatrjuje britanski general Rose
še njegovo izjavo: »Ce bodo streljali na nas, bomo streljali nazaj. Pri tem se ne bom niti malo obotavljal.«
General Rose je sicer poudaril, da sile ne more uporabiti za čiščenje minskih polj ali popravilo in gradnjo mostov, ki so jih porušile vojske v Bosni, da bi onemogočile prehod, prepričan pa je, da bo z vztrajnostjo in odločnostjo dosegel rezultate, seveda če bodo bodo sile Združenih narodov skladno delovale.
Prvo odstranitev blokade je imenoval »manjšo rutinsko težavo«, ki so jo z lahkoto premagali, in nadaljeval: »V osrednjo Bosno pride le polovica konvojev s človekoljubno pomočjo. Razlog za to so administrativne ovire in namerne nevšečnosti na mejnih prehodih. Ljudje v osrednji Bosni, ki že tako ali tako trpijo, za to plačujejo pogubno ceno. Naša osnovna naloga je, da zaščitimo konvoje s človekoljubno pomočjo Združenih narodov. Natanko to bomo tudi počeli. Razpravljal sem z voditelji različnih frakcij in dobil zagotovila, da bo zdaj drugače. Odločeni smo, da nas ne bo nihče ustavil. Prodirali bomo naprej.«
Njegovemu govoru je seveda takoj sledilo vprašanje, v kakšni nevarnosti bodo vojaki Združenih narodov zaradi odločnejšega nastopa. General Rose je odgovoril: »Mislim, da se bo nevarnost zmanjševala, ko bo postalo jasno, da smo se odločili za nekoliko trši nastop.«
Na vprašanje, v kakšnih okoliščinah bo zahteval pomoč letalskih sil, pa je odgovoril, da bo to zahteval le, če bo moral zaščititi življenja tistih, za katere odgovarja.
Alja Košak
odnosov ni mogoče omejiti na vzajemno priznanje. Za Slovenijo je to vprašanje pomembno, saj gre za novo neodvisno državo, ki se poteguje za priznanje, je menil zunanji minister ZRJ, in dodal, da ZRJ tega prizanja Sloveniji ne spodbija in ji ga je pripravljena celo dati. ZRJ ne zahteva priznanja, saj ni nova država, zahteva pa prenehanje spodbijanja pravice Jugoslavije do kontinuitete državnega obstoja Jugoslavije, je dejal Jovanovič.
ZRJ se je vedno zavzemala za normalizacijo odnosov s Slovenijo, najboljši dokaz naj bi bila že omenjena pobuda nekdanjega premiera Paniča ZRJ po trditvah ministra Jovanoviča tudi sedaj ne nasprotuje normalizaciji odnosov, celo zainteresirana je za to, vendar od Slovenije pričakuje, da bo naredila prvi korak oziroma ponudila dokaz svoje resnične pripravljenosti.
Ljubljana bi morala prenehati s sovražnim vedenjem do ZRJ v mednaro-
dnih forumih, normalizacijo pa bi morala razumeti ne kot vzajemno prizanje, temveč kot jugoslovansko priznanje Slovenije, s svoje strani pa bi morala prenehati z zanikanjem pravice ZRJ, da ostane v delu nekdanje Jugoslavije, ki je ostal po odcepitvi drugih republik. Gre za dejanja, ki ne bi bila v škodo Sloveniji, omogočila pa bi tudi normalizacijo odnosov v ZRJ.
V Sloveniji napačno menijo, da bi priznanje pravice ZRJ do kontinuitete ogrozilo enake pravice pri delitvenih bilancah, kajti to sta po Jovanovičevi oceni dve povsem različni stvari. Jugoslovanski predstavniki v Ženevi so dejali, da so pravice vseh nekdanjih Jugoslovanskih republik do de-. litve dolgov in aktive nekdanje Jugoslavije povsem enake. Pravica ZRJ do državne kontinuitete pa nima finančnih in materialnih namenov, je izjavil zunanji minister ZRJ Vladislav Jovanovič.	(STA)
članek zaključuje v prepričanju, da do ukrepov ne bo prišlo, saj Hrvaški očitanih dejanj ne bodo mogli dokazati.
Večkrat je slišati tudi mnenja, da ukrepov ne bo zato, ker Hrvaška gosti veliko beguncev, in ocene, da so govorice o uvedbi ukrepov le pritisk na vse tri sprte strani pred nadaljevanjem ženevskih pogajanj.
Hrvaška javnost pa ne ve zagotovo, ali v BiH res ni redne hrvaške vojske, saj je seznanjena le z uradnimi poročili. Hrvaški zunanji minister Granič je na svojem obisku v Rimu zatrdil, da se v Bosni bori le dva tisoč prostovoljcev - hrvaških državljanov, ki so prišli iz Bosne in torej branijo lastno zemljo. Skeptiki pa mu ne verjamejo, saj je znano, da mora Hrvaška zaradi velikih neuspehov v boju z Muslimani vojaško podpirati bosanske Hrvate. Zagreb obtožujejo tudi, da v spopadih sodeluje s svojim topništvom, kar pa je nemogoče preveriti, saj javnost nima pregleda nad razporedom vojaških enot. Zato med ljudmi prevladuje mnenje, da so hrvaški vojaki razporejeni le na meji z BiH in v dubrovniškemu
zaledju, kar potrjujejo tudi sarajevski viri.
Zadržanost opozicije je zelo presenetljiva, zato je celo nevplivna Hr-.vaška narodna stranka v petek dopoldne opozorila, da je »položaj za Hrvaško zelo resen«, znova pa bi bilo treba premisliti zunanjepolitično strategijo. Da bi bil absurd še večji, je takrat, ko so v New Yorku razpravljali o uvedbi ukrepov proti Hrvatom, v Zagrebu zasedal hrvaški sabor, ki je (s preglasovanjem HDZ) sprejel Graničevo poročilo o zunanji politiki in nato ves dan razpravljal o zakonih o železnici, davkih in muzejih...
Na obisku v Italiji, ki vestno spoštuje sklepe Evropske unije, je bil resno opozorjen tudi minister Granič. Razplet dogodkov dokazuje, da gre tokrat zares, čeprav »dobro obveščeni krogi« zatrjujejo, da je to le »zadnji opomin pred izključitvijo«.
Analitiki pa menijo, da je hrvaška privolitev v uvedbo ukrepov ena od možnih rešitev bosanske krize, saj po mednarodni poti do miru še ne bo prišlo tako kmalu.
Darko Pavičič
NOVICE
Kohl obsoja hrvaški poseg v BiH
BONN - Nemški kancler Helmut Kohl je po sprejetju deklaracije VS OZN o Hrvaški ostro obsodil posredovanje hrvaških enot v BiH. »Hrvati so obljubili, da ne bodo vojaško posegli v BiH, potem ko so dosegli priznanje mednarodne skupnosti,« je povedal Kohl v intervjuju za nemško televizijo Sat 1. »Hrvaška je prelomila obljubo, to pa je škandal, ki ga najostreje obsojamo,« je dodal. O morebitni uvedbi ukrepov proti Hrvaški pa nemški kancler ni spregovoril, poudaril, je le, naj države, ki s silo spreminjajo meje, ne računajo na pomoč Nemčije pri svoji obnovi. Govoril je tudi o morebitnem vojaškem posegu, ki po njegovem ni verjeten. »Za tako akcijo bi potrebovali stotisoče vojakov. Ne vem, kdo bi kaj takega lahko ukazal.« (AFP)
Owen in Stoltenberg v Albaniji
TERANA - Albanski predsednik Šali Berisha je posrednika EU in OZN Owna in Stoltenberga, ki sta v Tirano prišla iz Bolgarije, opozoril, da pri reševanju krize v BiH ne bi smeli »nagraditi« agresorja. Berisha je vztrajal, da bi morah pri odpravi ukrepov proti ZRJ in reševanju balkanske krize upoštevati tudi razmere na Kosovu, hkrati pa predlagal neposredna pogajanja med Beogradom in albanskimi predstavniki na Kosovu s posredništvom Evropske unije. (AFP)
Partnerstvo za mir in Balkan
BEOGRAD - Partnerstvo za mir lahko povzroči samo težave, zlasti na Balkanu, je ocenila jugoslovanska agencija Tanjug. Kritika se nanaša predvsem na ponudbo partnerstva za mir Albaniji. Tanjug meni, da se je partnerstvo za destabilizacijo razmer v nekdanji Jugoslaviji že uresničilo s pomočjo albanskega lobija v ZDA, ki si prizadeva za samostojnost Kosova. »Partnerstvo za mir je le del strategije za nadaljnjo destabilizacijo ZRJ in priprava vojaškega posega pod krinko nudenja človekoljubne pomoči.« (AFP)
Japoncev ne bo v Unproforju
TOKIO - Japonska svojega osebja ne namerava poslati v enote Unproforja v nekdanji Jugoslaviji, temveč se je odločila za več človekoljubnih akcij za pomoč beguncem. Japonska vlada bo okrepila sodelovanje z Visokim komisariatom ZN za begunce, Svetovno zdravstveno organizacijo, Unicefom in Mednarodnim komitejem Rdečega križa. Tokio bo povečal število osebja svojega veleposlaništva na Dunaju, da bi okrepil odnose z državami nekdanje Jugoslavije. (AFP)
SLOVENSKI PROGRAMI
ST SLOVENIJA 1
Radovedni Taček: Mraz
Mladi virtuozi: Oboa, 3. oddaja
Zimska tekmovanja, 45/26 del francoske risane serije
Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike
Zgodbe iz Školjke
Dogodivščine Toma Sawyerja, ameriški film Poročila
Tednik, ponovitev Video strani
Predplačilo za umor, pon. ameriškega filma TV dnevnik 1
Svet narave, 3/11 del angleške pzn serije
Regionalni program Ljubljana RPL
TV mernik
Risanka
Žrebanje 3x3
TV dnevnik 2, vreme, šport
Utrip
Gore in ljudje TV Poper
Korenine slovenske lipe:
Vižice, 3. oddaja TV dnevnik 3, VPS 2205
Sova
Inšpektor Morse, 5/10 del angleške nanizanke Zadnji sovražnik, 1. del Idečevalec, ameriški film, 1992, VPS 2350 Video strani
$T SLOVENIJA 2	
	Sierra Nevada: Superveleslalom (Z), prenos
	Video strani Sova
	Ko se srca vnamejo, 9. del ameriške nanizanke Civilna dolžnost
	Inšpektor Morse, 4/10 del angleške nanizanke Duh v računalniku, 2. del Športna sobota
H	Košarka NBA: Boston Celtics - Phoenix Suns, posnetek
	Vodne pustolovščine, 11/24 del angleške pzn serije
IHM	Dnevnik 2
	Usodni obrat, 2/3 del angleške nadaljevanke Po romanu Ruth Rendell
	Žametna šapa, 5/7 del angleške pzn serije Rastlinojedi plenilci
	Poglej in zadeni
	Sobotna noč Gosta v studiu bosta skupini Califemia in Veter
	Video strani
S	k KANALA
	Borza dela
	Video strani
	CMT
	Kino, kino, kino, ponovitev oddaje o filmu
	Akcija, pon. ameriškega filma
	A-Shop
	Video strani
	Borza dela
	Video strani
	Izbjeglička televizija, oddaja za begunce
	Most tišine, pon. ameriške drame Igrajo: Marlee Matlin, Lee Remick in drugi; režija Karen Arthur. Gluhonemi zakonski par Peggy in John živi idilično življenje s hčerko Liso, ki se je rodila neprizadeta. Za veliko noč se na poti k Peggyjinim staršem zgodi nesreča. John izgubi življenje. Peggy za nekaj časa ostane psihično ohromljena. Za Liso poskrbijo Peggyjini starši. Mladostna stara mati, ki je nekoč zaradi samoljublja zavračala lastno hčer, se ponudi priložnost, da nadomesti zamujeno-izživela bo svoja materinska čustva. Zato hoče Liso posvojiti.
	Detektiv z Beverly Hillsa, pon. 1. dela am. nanizanke
	mercedesova zvezda, dokumentarec DW
	Detektiv z Beverly Hillsa, 2. del am. nanizanke
	Smrtonosne igre, ameriški film Frank Stallone, Brenda Vacaro in drugi; režija John Bowen.
	CMT
	Borza dela
	Video strani
	i	1 KOPER
		Slovenski program
m* KOROŠKA
19.00
Avstrija danes
® RAI 1		® RETE 4	
	Simfonični koncert		Nan., 8.00 Tu Italija, 8.10
	Film: Lulii Belle (dram.,		nad. Piccola Cenerentola,
	ZDA ’48, i. D. Lamour)		8.35 Anima persa, 9.30
	TV film: Chiamami Ein-		dnevnik
	stein (ZDA '82, i. G.		Sgarbi quotidiani
	Burns, R. Benson)		Nad.: Soledad, 10.30
	Informativna odd: Canal		Febbre d'amore, 11.30
	Grande-Gregorettivvit		Maddalena, 12.30 Cele-
	SP v smučanju: ženski		ste, 13.00 Sentieri, vmes
	superveleslalom, 11.45		(11.55,13.30) dnevnik
	moški smuk		Rubrika o lepoti
nm	Vremenska napoved		Kviza: Perdonami, 16.30
	Izžrebanje lota		La veritš, 17.25 dnevnik
	Dnevnik		Aktualno: C’eravamo tan-
	Nan.: Cose delValtro		to amati
	mondo		Funari news
	Šport: IP v košarki		Dnevnik
|rWi1	7 dni v Parlamentu		Nad.: Micaela
	Variete: Raimondo e le		Aktualno: Stelle della
	altre (vodijo I Trettrfe)		moda ’94
	Dnevnik		Dnevnik
	Izžrebanje lota		Variete: Ai tempi miei
	Aktualno: Zdravi in lepi.		Pregled tiska
	Nedeljski evangelij		Funari News
	Vreme, dnevnik, šport		Pregeld tiska
	Variete: Bucce di banana (vodijo Pippo Franco,		
			
			
	Leo Gullotta, Valeria Ma-		
	rini, Greste Lionello)	IS CANALE 5	
	Dnevnik 1		6£F : ■■
	Posebnosti TG 1		
	Dnevnik in vreme		Na prvi strani A tutto volume Aktualno: Nonsolomoda Nad.: Passioni Aktualno: Forum Dnevnik TG 5
	Filmske novosti Film: Sotto il sole di Satana (dram., Fr. ’87, i. G. depardieu, S. Boimaire) Dnevnik 1 (pon.)		
			Sgarbi quotidiani
			Aktualno: Amici, 15.30
	| RAI 2		Anteprima Otroški variete: risanke
			in kviz
			Dnevnik TG 5 - Flash
	Videocomic		Kviza: OK il prezzo e
	Variete: Mattina in farni-		giusto, 19.00 Si o no
	glia		Dnevnik TG 5
	8.00, 9.00,10.00 dnevnik		Striscia la notizia
	Evropski dnevi		Variete: La corrida (vodi-
	Aktualno: Tvoj bližnji		ta Corrado, A. Elia)
	Aktualno: Vse o RAI 2		Variete: Sabato notte live
	Nan.: Lassie		(vodi Paolo Bonolis)
	Variete: In famiglia		Dnevnik TG 5
	Dnevnik, rubrika Drib-		Nan.: Il ritorno di Missio-
	bling in vreme		ne impossibile
	Glasba: Scanzonatissima		A tutto volume
	Giorno di festa (vodi		Sgarbi quotidiani
	Sandra Milo)		
	Izžrebanje lota		
	Male in velike zgodbe Nan.: Woof, 17.20 Lassie	<t> ITALIA1	
	Film: Nessuno mi pub		
	giudicare (kom., It. ’66, i. L. Efrikian, F. Moroni)		Otroški variete
	Vreme,dnevnik,šport		O di qui o di la
	Variete: Ventieventi		Nanizanki
	Film: Georgia (dram.,		Odprti studio
	ZDA ’90, r. Ben Levvin, i.		Aktualno: Tu, Italija
	Judy Davis, J. Bach)		Otroški variete
	Aktualno: Nascita di una		Odprti studio
	dittatura (5. del)		Variete: Non e la RAI
	Dnevnik in vreme		Nan.: Ultraman
	Informativna odd: Canal		A tutto volume
	Grande - Gregorettivvu		Variete: Smile
	Nočni šport: vaterpolo,		I ragazzi della prateria
	1.35 Dribbling (pon.)		Šport studio
	Videocomic		Nan.: SuperVicky, 18.30
			Bayside School, 19.00 II
			principe di Bel Air
4	i RAI 3		Odprti studio Variete: Karaoke
			Film: Alla ricerca deli’
			assassino (dram., ZDA
	Pregled tiska		'90, i. Nick Nolte)
	Film: Adam in Evelina		Film: Paolo Barca, mae-
	Informativna odd: Canal		stro elementare, pratica-
	Grande - Gregorettivvu		mente nudista (It. ’75)
	TGR Vivere il mare		Luogo comune
	Oddaja o kmetijstvu		
	Simfonični koncert		
	Dnevnik Film: Assi alla ribalta	# TELE 4	
	(kom., It. ’54, i. U. To-		
	gnazzi, R. Vianello)	■	
	Pred 20 leti	H	13.40, Športna stran,
	Deželne vesti, dnevnik		13.30, 19.30, 23.05 Do-
	TGR - Okolje Italija	m	godki in odmevi
	Šport: smučanje, 15.45		Film: Il caso Paradine
	atletika indoor, 17.00 od-		
	bojka		
	Scusate 1’anticipo Vreme in dnevnik	® MONTECARLO	
	Deželne vesti		
	BlobCartoon, Kino		
	Aktualna odd.: Ultimo		22.30 Dnevnik
	minuto		11.45 SP v smučanju
	Dnevnik in vreme		Film: A časa dopo l’ura-
	Aktualno: Harem		gano (dram., ’60)
	Variete: Magazine 3		IP v košarki
	Dnevnik in vreme		Film: Images (dram., ’72,
	Variete: Fuori orario		r. R. Altman, i. S. York)
8 Koper	
	Juke Box, ponovitev glasbene oddaje, vodi Alex Bini
	TV novice
	Stanje stvari - mladi
	Odprte strani, oddajo pripravlja Rosan- na T. Giuricin
	V ospredju, vodi Bruno Agrimi
	Slovenski program: Korenine slovenske lipe: Romanja - od Sv. Visarij do Barbane, 5. oddaja Sveta Gora
	TV Poper, kabaretno-satirična oddaja
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	Jutri je nedelja - verska oddaja
	Čarobna svetilka, otroški program
	Ločitev po ameriško, ameriška komedija, 1967 Igrajo: Debbie Reynolds, Dick Van Dyke in drugi; režija Bud Yorkin.
	Dnevnik
	Dekle, imenovano ljubezen, franc, drama, 1969 Igrajo: Marie France Boyer, Daniel Mosmann in drugi; režija Sergio Gobbi.
	Horoskop
	
miROF Avstrija 1	
	Cas v sliki
	Pri Huxtablovih
	Gospod natakar, pon. nemške komedije
	Hooperman, serija
	Cas v sliki
	Zakon gospoda Missis-sippija, nemško-švicarski film
	Pred izbiro poklica
	Otroški program
	Dinozavri
	Beverly Hills, 90210, serija
	X-Large, mladinska oddaja
	Cas v sliki
	Alpe-Donava-Jadran
	Zdravnica dr. Quinn
	Cas v sliki
	Ali ste za šalo?
	Zlata dekleta, am. humoristična serija
	Sence zla, am. psih. kriminalka, 1981
	Cas v sliki
	Gangsterjevo dekle, italijanski film, 1974
	Miami Vice
	Poročila Ex Libris Tisoč mojstrovin
ramp Avstrija 2
	Garmisch Partenkirchen: Smuk (M), prenos
	Tisoč mojstrovin
	Ali imate radi klasiko?
	Otrok manevrov
	Poročila iz Parlamenta
	Živali iščejo dom
	Ozri se po deželi
	Šport
	Avstrija danes
	Cas v sliki
	Kultura
	Moj oče, junak, francoski film, 1991 Igrajo: Gerard Depardieu, Marie Gillian, Patrick Mille, Catherine Jacob in drugi; režija Gerard Lau-zier.
	Cas v sliki
	Šport
	Tovariši Kolomana Wal-lischa, nemško-avstrijski tv film
	Round Midnight Idris Muhammad Quartet
	Poročila
DtO
Hrvaška 1
TV-koledar Poročila Dobro jutro Poročila
Dr. Argus, 12/13 del risane serije
Največji tepec na svetu U1 leteči krožnik, risanka Poročila Resna glasba:
W.A. Mozart: La clemeO' za di Tito, 2. dejanje oper Prizma Porodila
Najstrašnejša čarovnic3' angleški film, 1986 Igrajo: Diana Rigg, Chaf lotte Rea in drugi; režij3 Robert Young.
Hišni ljubljenčki Mladi Indiana Jones, 12/17 del am. serije Poročila Prisrčno vaši:
Alojz Sevcik, dokumentarna oddaja TV razstava:
Marijan Jevšovar Televizija o televiziji Santa Barbara. 629. de
ameriške nadaljevanke
Na začetku je bila beseda Dnevnik 1 Na svidenje, otroci, francoski film, 1987 Igrajo: Gaspard Manesse, Raphael Fejto, Francin® Racette, PKillippe Moj1' er-Genoud, Peter Fritz in drugi; režija Louis Malte-Film - Video - Film Poročila Športna sobota Slika na sliko Poročila v nemščini Sanje brez meja
OtD Hrvaška 2
TV-koledar
Budimpešta: PEP v vaterpolu:
Uipest Torna - Mlados Autohrvatska DP v dvoranskem tenisu, finale (Z), prenos Sierra Nevada: Superveleslalom (Z), posnetek Samo norci in konji, 9/1 del angl. hum. nanizanke Hrvaško rokometno prvenstvo (M): Medveščak -Istra Turist, 1. polčas Rokomet, 2. polčas PEP v vaterpolu:
Jadran - Nica
Risanka
Dnevnik
Ljubezen da, ljubezen ne, 6/23 del nanizanke Podmornice-jekleni morski psi, 1/4 del serije Cro Pop Rock
Madžarska
Sončni vzhod Verski program za refor-matsko mladino Otroški program Sosedje, pon. Opoldanski zvon Hišna nega bolnika Madžarska polpreteklost, ponovitev Moja knjiga o džungh, serija
Panorama, pon.
Filmi Zite Szeleczky: Zabava, madž. čb film Tostran luže, 6. del Priporočamo Studio mladih oblikovalcev Loto
Pogled domov Kolo sreče, kviz Pravljica Dnevnik
Festival popevk '94
Atletika, mednarodni turnir v Budimpešti Filmi Luisa Bunuela Viridiana, 1961

TV SLOVENIJA 1
11.45
DOGODIVŠČINE TOMA SAWYERJA ameriški barvni film, 1938
Jgjtt* John Weaver po Twainovi literarni pre-
Norman Tauog biografija: James Wong Howe ®r°/o: Tommy Kelly, Ann Gillis, May Robson, Vi-'°rJory, Jackie Moran, Walter Brennan
0 danes je imenitna, nepozabna in neponovlji-° knjiga Marka Twaina Dogodivščine Toma awyerja doživela malo ekranizacij. Med otroci in sveda tudi med odraslimi pomeni prav ta knjiga ° eno temeljnih del otroške literature, katerega dhka so premišljen izbor mladih junakov in po-oavanje njihove psihologije, prepričljivo in učin-■ °vito opisovanje časa in dogajanja, ob vsem
tem
iako
Pa še izjemna humornost, ki jo Twain gradi na psihologiji likov kot na komiki situacij, v
x®er'b se pojavljajo. Množico teh odlik prinaša bdi fiirn Normana Tauroga Dogodivšine TOma letQ/eria' ^ 30 9a P°sne^ v barvni tehniki 1938.
f^e za imenitno filmsko verzijo Tomovih dogodiv-Pp, ustvarjalci filma pa so za osrednjo dogodiv-c,n° izbrali epizodo z Indijancem Joejem. Film so osnovali tako, da poznavalci literarne predloge e bodo pogrešali mnogih, njim ljubih Tomovih dogodivščin, ki so se jim morali ustvarjalci zaradi ooizine filma pač odpovedati. Tisto, kar bodo v "piu pogreši bodo pač znova prebrali v knjigi. reza prvo barvno verzijo Tomovih dogodivščin, Pred tem so namreč posneli že tri črno bele filme, ■ Pa so bili manj uspešni kot je Taurogov. Zapisati o Se fre^a; da je Tommy Kelly izvrsten Tom, izre-' ydo učinkovita pa je barvna fotografija Wong oo\veja, ki zablesti predvsem v jamskih prizorih.

TV SLOVENIJA 2
18.55
VODNE PUSTOLOVŠČINE, angleška poljudnoznanstvena serija
Pjmanski otoki ležijo kakih 800 km daleč od Miamija, zahodnih Karibih. Vsi trije otoki - Veliki Kajman, Kaj-'uan Brack in Mali Kajman - so pravzaprav vrhovi gorske verige. Najlepši med njimi in pravi raj za pota-PjfOCe /e Mali Kajman, popolnoma raven koralni Jp- ki meri 14 km v dolžino in 3 km v širino. Manj kot ~~ Prebivalcev živi srečno in brez klimatskih naprav n° tem koščku zemlje z makadamskimi cestami. Na-roya otoka je nedotaknjena in divja in ponuja zatočišče legvanom in različnim vrstam morskih ptic. Mali ' ojrnan je danes zaščlen in njegove lepote bodo ohko občudovali še številni rodovi.
r—~~—	
	TV SLOVENIJA 2	21.00
	ŽAMETNA ŠAPA, rastlinojedi plenilci
Družini, ki sta se pred 40 milijoni let ločili od psa, sta se v tem obdobju razvili v najbolj raznolike in vsejede mesojedce. Od začetka je sposobnost uživanja razih enih vrst prehrane omogočila obema družinama, da v ugodnih okoliščinah razvijeta specializiran okus. Predstavniki družin so se razširili na vse celine, živijo pa vnajrazličnejših okoljih, od oceanskega dna do gor-ških vrhov, od večnega ledu do deževnega gozda, tem sodijo medved, ki ga nasiti odrasli los, zadovolji Po se tudi s sendvičem; panda, ki se preživlja z bambusom; rakun, ki se enako dobro znajde v tropski in v Ošfaltni džungli ter kinkajou, ki visi na drevesu.
r	—		
tel	TV SLOVENIJA 1	20.25
	GORE IN LJUDJE, pripravlja Marjeta Keršič-Svetel
februarja bo minilo 220 let od rojstva Valentina Staniča, enega najpomembnejših pionirjev alpini-z^o v Alpah, pa tudi sicer zelo pomembne osebnosti slovenskega Razsvetljenstva. Iskali smo odgovor, kte je zrasel les, iz katerega so narejene znamenite stradivarijeve violine. Spoznali smo moža, ki igra viol no- PSe o planinah in fotografira - Tine Mihelič. Pripravili pa smo tudi portret slovenskega skladatelja, Pianista in pedagoga prof. Marijana Lipovška.

Polarna lisica ni nič večja od domače mačke, vendar lahko živi Po štirinajst dni brez hra-2® ln to pri temperaturi .? minus 70 stopinj Celzija.
Polarna lisica živi na epem od najbolj nego-stoljubnih področij na svetu. Tu traja zima detet mesecev na leto, veter divja s hitrostjo 160 krn na uro, sončni žarki P° se lahko celo poleti v nekaj minutah umaknejo ledu in snegu. Vendar ta mali sesalec odlično uspeva v skrajnih okoliščinah. Pač zato, ker je zelo prilagodljiva žival in se lahko prehranjuje z različnimi vrstami hrane. Je lahko različne morske ptice Po tudi postrušnike, divje gosi in celo odpadke jele-P°v. Krzno jo ščiti bolj kot kateregakoli sesalca, po-,e9 tega pa se ji v obdobju snežnih metežev upo-Pcisni presnova.
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ V SOVI_
Aleksandrov meč in usoda
MEČEVALEC, ameriški film, 1992
Scenarij in režija: Michael Kennedy, glasba: Do-menic Troiano, fotografija: Ludek Bogner, igrajo: Lorenze Lamas, Claire Stan-sfield, Michael Champion, Nicholas Pasco, Raoul Tr-njillo
Pred 2500 leti je Aleksander Veliki podedoval legendarni meč, ki ga je blagoslovil Apolon. Z njim se je počutil nepremagljivega, vodil je svojo vojsko in osvojil ves tedanji svet. Hotel je, da meč pokopljejo z njim, ker je verjel, da bo ostal od mrtvih.
Gornje besede so zapisane pred začetkom filma, celo pred Špico, ki sicer predstavlja zgodbo o policistu Andrevvu Garretu, ki zaradi morečih sanjskih vizij išče pomoč pri psihiatru. Sanje so trdno povezane z njegovim športom, to pa je mečevanje. Pri treningu ga opazi Stavros, sicer poslovnež in menežer, ki Andrevvu ponudi posebne vrste pravega mečevanja, s posebnimi gosti, ki stavijo za zmagovalca, poraženec pa poraz plača z življenjem. Ko je Andrevv izbran za varuha kustosinje Julie, edine priče oboroženeega ropa legendarnega meča Aleksandra Velikega, poli-cist-mečevalec odkrije povezavo med svojimi sanjami in vrsto umorov.
Avtorjem filma je očitno Aleksandrov meč služil za nekoliko zmedeno konstrukcijo zgodbe, v kateri
ob klasičnem kriminalnem zapletu (rop skladišča z legendarnim mečem) operirajo celo z reinkarnacijo kot naravnim delom življenjskega kroga. Film je posnet v neodvisni produkciji grškega producenta Nicolasa Stiliadisa nekje v Kanadi. Grški lobi, ki je v
filmski proizvodnji zanemarljiv (v primerjavi z židovskim, ki je izjemno močan) očitno tokrat oživlja neke zgodovinske mite. Navsezadnje - saj tudi Grki živijo na Balkanu in tudi oni se ne znajo otresti dediščine preteklosti, tudi če živijo v Ameriki.
TV SLOVENIJA 1	17.10
SVET NARAVE, polarna lisica	
MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the Wild Side; 08,00 Video;
11.00	The Big Picture; 11.30 Yo!; 13.30 First Look;
14.00	Pulse With Svvatch; 17.00 Dance; 18.00 The Big Picture; 18.30 Poročila - Weekend Editi-on; 19.00 Braun European Top 20; 21.00 Unplug-ged: K.D. Lang; 22.00 The Soul Of MTV; 23.00 First Look; 23.30 Beavis & Butthead
SKY ONE
08.00	Fun Factory; 12.00 X-Men; 12.30 The Mi-ghty Morphin Power Rangers; 14.00 Trapper John; 15.00 Rocko’s Modem Life; 16.00 Hotel;
17.00	VVonder VVoman; 18.00 Rokoborba; 19.00 E Street; 20.00 Kronike mladega Indiane Jonesa; 21.00 Matiock, 22.00 Cops I; 22.30 Cops II;
23.00	Egual Justice; 00.30 Delo na črno, serija
PRČ7
05.55 Serije, ponovitve; 11.05 Srečanje v Hongkongu, pon, am. pustot filma; 12.30 Vse čisto normalno; 13.20 Nebo nad Afriko; 13.50 Kung-fu; 14.50 Starsky & Hutch; 15.50 Dobermanova tolpa, am. kriminalka; 17.25 Hardball; 18.25 Poljubi me, mali!; 18.55 Ulična poznanstva; 19.25 Pri Huxtablovih; 20.00 Poročila; 20.15 Mikroko-zmos, am. fantaz. film; 22.35 Umri pokončno, am. akcijski film; 01.00 Poročila
PREMIERE
07.00	Vitez iz vesolja, am. film; 10.55 Kennedy-portret legende; 13.15 Kino '94; 13.30 Sence v nevihti, am. film; 15.35 JFK, am. film; 19,15 Četrta dimenzija; 20.15 Wayne's VVorid, am. komedija; 22.25 Boks, prenos iz Berlina
SATI
06.00	Ponovitve serij; 09.50 Pet krat Pet; 10.20 Gospodarski forum; 12.50 Murphyjeva romanca, am. komedija; 14.45 Domotožje po St. Pauliju, nem. glasb, film; 16.30 Točka, točka, točka;
17.00	Pojdi na vse!; 18.30 Catvvalk, serija; 19.20 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 21.15 Stari Heildel-berg, nem. film; 23.05 Zenska na avtobusu, brazilski erotični film
EUROSPORT
08.00	Aerobika; 09.00 Eurofun, magazin; 09.30 Tenis, magazin; 10.00 Olimpijada, magazin; 10.30 Alpsko smučanje, vrhunci; 10.45 Sierra Ne-
vada: Super G (Z), prenos; 12.50 Boks, magazin;
13.30	Garmisch Partenkirchen: Smuk (M), posnetek; 14.30 Tenis, WTA turnir (2), iz Tokia; 17.00 Alpsko smučanje, vrhunci; 18.00 Tenis, prenos polfinala iz Dubaia; 20.00 Hitrostno drsanje, prenos; 22.00 Motošport, dirke na ledu; 23.00 Golf, vrhunci
RTL
06.00	Serije, ponovitve; 11.50 Katts & Dog; 12.45 Polna hiša; 13.15 Step by step, serija; 13.45 Princ z Bel-Aira; 14.45 Knight Rider; 15.45 A-Team; 16.45 21, Jump Street; 17.45 2000 Malibu Road, serija; 18,45 Poročila; 19.15 Beverty Hills, 90210; 20.15 Skrivnost mojega uspeha, am. komedija; 22.25 Rhea M-Začelo se je brez svarila, am. zf film; 00.10 V soboto zvečer
RTL 2
06.40-17.40. Ponovitve serij; 17.40 Poročila; 17.45 Nežni spol, am, komedija; 20.00 Poročila; 20.15 Runaway Dreams, am. drama; 22.05 Audrey Rose-Dekle iz onostranstva, am. srhljivka; 00.20 Zmešani policaji, kanadski akcijski film
SKY MOVIES
17.00	A Čase Of Deadly Force; 19.00 Father Of The Bride; 21.00 dead Again; 23,00 Terminator 2: Judgement Day
MOVIE CHANNEL
17.00	Hansel And Gretel; 19.00 Hook; 21.20 Ba-tman Retums; 23.30 Basic Instinct
FILMNET +
14.00	Those Bedroom Eyes; 16,00 K-TV; 16.25 Bertje Sebastjan; 19.00 Ricochet; 21.00 Den Si-ste Scouten; 00.30 Bonnie And Clyde
SUPER CHANNEL
05.30	Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Današnji Show; 19.00 Poročila; 19.30 Življenjski slog; 20.00 Dateline Magazine; 21.00 Oče Murphy, serija; 22.00 Poročila;
. 22.30 Kulturni koledar; 23,00 Jay Leno Show
CNN
05.00-22.00 VVorid News; 06.30 MoneyUne; 7.30 VVorid Report; 08,45 CNN Nevvsroom; 11.30 Business Repat 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14.00 Larry King Live; 16.30 Cnn & Co;
19.00	VVorid Business Today; 20.00 International Hour; 22.00 VVorid Business Today Update
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila;
14.05	Poslušalci čestitajo;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert iz naših krajev;
22.30	informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev: 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped show; 12.10 Šport; 14.00 Glasbene želje; 13.50 Ocene; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.50 Šport; 19.30 Sobotni disco club; 21.30 Azzurro; 22.20 Ameriška popularna glasba.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dikieland: 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Komorni zbor RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv;
18.05	Roman; 18.25 Ob 100-letnici smrti Čajkovskega; 19.30 Opera;
23.30	Znamenite partiture; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Otvoritev;
6.30	Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9,45 Du, jes? - zabavno In humorno; 11.00 Sobotna terenska akcija; 11.30 Turistična poročila; 12.00 S terena; 12.30 Opoldnev-nik; 13.05 Terenska akcija;
14.00	Okno v svet; 14.30 Napoved športnega vikenda; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS;
16.00	Glasba po željah; 16.35-19.00 Sobotni «jam session« (vodi Deja Mušič); 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 19.30-23.15 Športna sobota Radia Koper.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17,30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.10 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.32
i Bilo je nekoč; 9,40 Izbrali
ste; 10.00 Pregled tiska;
10.15	Lettera da Luciano; 10.35 Kulturna dediščina Istre; 11.15 Odprti telefon;
12.00	Romagna mia;
13.00	Glasba po željah;
14.45	Mladinska redakcija; 16.00 Hot hits; 18.45 Alfabeto e pentagram-ma; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
7.00	Dober dan; 8.40 Slovenske novice; 9.45 Kam danes v Ljubljani; 10.15 Novice; 10.30 Kultura;
11.15	Angleščina; 12.00 BBC Novice; 13.00 Za domače živali; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.15, 18.15 Novice;
18.45	Vreme; 20.00 Coun-try glasba; 02.00 Sat.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
9.20	Ti, jaz in najin otrok;
12.00	Mali oglasi; 16.20 Izbor pesmi tedna; 17,00 Oddaja o kulturi; 19.20 Večerni program.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.15 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13.00 Slovensko-bi-striška panorama: 14.10 Iz Slovenskih goric; 14.40 Od Ptuja do Ormoža;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila;
19.30	Športna sobota;
20.00	Prenos 26. Festivala narečnih popevk Maribor 93; 22.00 Zrcalo dneva -Nočni program.
Radio Študent
11.00	Vžig; 14.30 Razširjamo obzorja; 18.00 Satur-day Djihad Fever; 19.00 Tolpa bumov: Sainkho Namchylak; 20.00 Dallas News: 21.00 Ghost: W.S. Burroughs; 24.00 Satelit.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10,00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Revi-val; 9.00 Z zdravo hrano do zdravega duha; 9.30 Potpuri; 10.10 Komorni orkester Pro Arte; 11.30 Potpuri; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas - oddaja iz Rezije, nato Orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline;
13.20	Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Ena se tebi je želja spolnila; 15.30 Soft mušic; 16.00 75 let po svetovni vojni; 16.30 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: harmonikarji GM iz Trsta; 18.00 Roman: Doberdob ((Prežihov Vo-ranc, dram. Saša Vuga, 4. del); 18.30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca,

NOVICE
Naravna kontrola rojstev -»nasvet«bodočim mamicam
LONDON - Ce mamice redno dojijo in je dojenje edina hrana za njihove malčke, potem so v precejšnji prednosti pred drugimi ženskami in mamicami, kajti dojenje je zanesljivo naravno kontracepcijsko »sredstvo«. Kot pravi angleški zdravnik Roger V. Short, je kljuC tega procesa v bradavicah na dojkah, ki sprožijo »avtomatično kontracepcijo«. Sesanje namreč ustvari zelo kompleksno interakcijo v možganih matere, znotraj katere spreminja izločanje hormonov, ki sicer izzovejo ovulacijo in povzročajo mesečni ciklus. Ce je stimulacija z dojenjem premahna, ah Ce dojenje ni redno, se pojavita tako ovulacija kot menstruacija. Proti koncu standardnega obdobja dojenja, ko matere postopoma prenehajo dojiti, se takoj pojavi ovulacija. Mamice torej, ki dve ali tri leta ne dojijo, si tako za eno tretjino povečajo možnosti za vnovično zasnosi-tev. V tem smislu, kot navaja Roger Short, je zanimiv primer afriškega plemena Kung, v katerem mamice dojijo svoje otročičke vse do tretjega ali Četrtega leta. Da bi kar najbolj povečale stimulacijo s sesanjem, dojijo otroke vsaj petkrat dnevno, vključno z nočnim dojenjem, tako da skupni Cas dojenja znaša dobro uro na dan. Brez uporabe kakršnikoli drugih kontracepcijskih sredstev ženske tega plemena rojevajo v razmaku 4,1 let, poprečno pa imajo 4,7 otrok, kar je za Afriko že velik dosežek.
Avtomobilske gume iz kompozitnih materialov
FINSPuNG - Kako se vam zdi ideja, da bi bile avtomobilske gume in platišča narejene v enem kosu? Taksno gumo iz kompozitnih materialov je pred nedavnim patentiral Hans-Erik Hansson iz Finspiinga na Švedskem, s pomočjo Nacionalnega urada ua tehnični razvoj. Glede na enkratne oblikovalske rešitve, nove »gume« ne le močno zmanjšujejo kotalno trenje, ki pri navadnih gumah povzroča obrabo in razmeroma veliko porabo goriva (energije), ampak tudi zmanjšujejo hrup in povečujejo varnost v prometu, saj jih ni mogoče predreti, niti ne morejo eksplodirati. Upoštevajoč precej visoke cene goriva, neznosen hrup v cestnem prometu in nikoli dovolj dobro varnost na cestah, je razumljivo, da je švedski patent pritegnil pozornost strokovnjakov. Po rezultatih preiskusov, ki so jih opravili na Inštitutu za raziskovanje prometa, se je kotalno trenje pri teh »gumah« zmanjšalo od 10 do 30 odstotkov, medtem ko se je hrup zmanjšal za 10 decibelov, kar je približno za polovico hrupnosti sedanjih avtomobilskih gum. Dosedanje generacije teh plaščev so narejene iz steklenih vlaken, epoksidnih smol in gume, izumitelj pa že razmišlja o razvoju nove generacije, ki bodo izdelane iz termoplasticnih materialov. Za uvajanje novih avtomobilskih plaščev na tržišče skrbi posebna »relerentna skupina« Nacionalnega urada za tehnični razvoj, ki je sestavljena iz predstavnikov industrije in tehničnih institutov. Glavni marketinški cilj so pravzaprav posebne vrste uporabe, zlasti za električna in hibridna vozila, pri Čemer pa ne bodo zapostavljali oskrbe navadnih avtomobilov.	(E. J.)
RAČUNALNIŠTVO / ODMEVNA PREDSTAVITEV NOVOSTI HEWLETT-PACKARD_
Enterprise Deskiop ali rešitev za poslovna okolja
»Uglajena HP skladnost« - najnovejši dosežki na slovenskem trgu
Skoraj neposredno po svetovni premieri v Amsterdamu je Hewlett-Pa-ckard preko svojega pooblaščenega zastopnika -Hermes Plus pod naslovom »Uglajena HP skladnost« predstavil svoje najnovejše računalniške dosežke tudi na slovenskem trgu. Najpomembnejši novosti sta bili t.i. Enterprise Desktop Program, paketi rešitev za sodobna poslovna okolja in nov RISC mikroprocesor PA-7100LC, ki bo bodoče jedro novih grafičnih delovnih postaj HP.
»Namizni podjetniški računalniški sistem« (Enterprise Desktop Program) tvorijo hitra in ce-
dardih. Procesor teče
visoko frekvenco
80
Mikroprocesor (HP)
HP Wabi 1.1, »pripomoček« za uporabnike programov iz PC okolja (HP)
novno ugodna strojna oprema, nabor orodij za večjo produktivnost uporabnikov in nadzornikov sistema ter vmesniki za
izvajanje programskih paketov iz PC okolja. EDP je kombinacija razpoložljivosti programskih paketov s PC okolja
(prednosti osebnih računalnikov), visoke zmogljivosti in večopravilno-sti ter standardnih komunikacij, ki so tradicio-
nalne lastnosti delovnih postaj. Zaradi teh pozitivnih lastnosti bodo tako zasnovana delovna mesta posebej ustrezala zelo zahtevnim uporabnikom, kjer je pomen hitrega in učinkovitega dostopa do informacij zelo velik ter hkrati bistveni pogoj za poslovno uspešnost podjetja. V to skupino sodijo finančni strokovnjaki, storitvene dejavnosti, vodstveni kadri, razvijalci aplikacij, nadzorniki računalniških omrežij in sistemov.
Namizne delovne postaje serije 712 so grajene na osnovi novega zelo zmogljivega, cenovno optimiziranega PA-7100LC RISC mikroprocesorja, ki je posebej prirejen za delo z različnimi oblikami informacij (multimedija). Ima vgrajeno tudi enoto za strojno obdelavo (stiskanje in razpenjanje) slikovnih in zvočnih zapisov po JPEG in MPEG stan-
MHz, kar omogoča ta do 120 MHz. Nova ge11®' racija bo delala še hit1® je, do 150 MHz.
Delovni postaji seri) 712 nudita zelo ugodij razmerje med ceno i zmogljivostjo, tj. 0 5.500 ameriških dolarjev naprej, kar je raven b° J^ šega osebnega računale1 ka - z lastnostmi kot 1 do 128 MB RAM, kap8' cito trdih diskov 26 MB do 1GB.
Uporabniki progr® mov iz PC okolja (Word' Perfect, Quattro Pro 1 drugih) bodo lahko svoj ^ programe na teh rad1 nalnikih poganjali z v® liko hitrostjo - enako a večjo kot na 486 račn nalnikih. Za to skrbi a dva nova načina in sic HP Wabi 1.1 in Insig111® SoftVVindovvs. Prvi oin° goca (za sedaj) uporab 13 najbolj razširjen1^ programov, ki tečejo okolju MS VVindovvs. dragi program pa emu1 cijo Intelovih mikropr°e cesorjev ter poganjanj praktično vseh orodij i paketov, ki so pisani za DOS in VVindovvs. V načinu Wabi je delovanj® navedenih 13 aplikaC1* zanesljivo in preverjeno ter teCe hitreje kot v SoftWindowsih.
Sicer pa »Enterpn5® Desktop Program« °bse' ga še programske rešitve za povečanje učinkovito sti dela MPovver 2.0, t-j-multimedijski paket za preprosto uporabo razil Cnih oblik informacij tei RTW, Ready to Wear, orodje za izdelavo stan dardiziranega delovnega vmesnika.
Dušan M. MerniK
ZANIMIVA ZNANOST (12) / O TEM, KAKO RIBE SESAJO VODO IZ SVOJE OKOLICE
Nikar se ne smejte: »Ali ribe tudi pijejo?«
Kaj menite, ali ribe pijejo? Nikar se ne smejte; riba vendar samo odpre usta in že so polna vode. In skupaj s hrano priteče določena količina vode tudi v njen želodec, pa Ce riba to želi ali ne. Ampak ji to zadostuje? Ali ribe občutijo žejo? Na ta vprašanja so znanstveniki odgovorili že zdavnaj.
Ribe so poselile vse naravne vodne rezervoarje, vendar lahko vsaka ribja vrsta živi samo v razmerah, katerim se je prilagodila. Iz sladke vodo v slano ali obratno lahko brez škode za zdravje prehaja zelo malo ribjih vrst. Kot izjemo lahko pojmujemo jeguljo. Jegulje pol svojega življenja preživijo v slani vodi, drugo polovico pa v sladki. Kaj ovira ribe, da se ne morejo svobodno
Boris Sergejev
seliti iz v sladke vode v slano oziroma obratno?
Kožni plašč rib je za vodo prepusten; prav tako vodo prepušča plašč ustne votline, plašC škrg in drugih delov telesa, pa tudi ovojnice posameznih celic ribjih organov in tkiv. Voda svobodno teče skozi te ovojnice, medtem ko je za soli in večino drugih snovi pot skoznje zaprta. V katero smer se bo prebila voda: v rezervoar ali iz njega? To nikakor ni odvisno od tega, kje je je vec. S procesom difuzije upravlja osmotski pritisk raztopine, ki ga ustvarjajo v tej raztopini prisotne snovi. VeC je teh snovi, večji je osmotski pritisk in mo-
čneje določena raztopina vpija vodo. V sladki vodi je pritisk praktično enak ničli, medtem ko je v krvi in tkivnih tekočinah rib veliko soli in beljakovinskih snovi, ki ustvarjajo osmotski pristisk vrednosti od 6 do 10 atmosfer - s tolikšno močjo torej organizem sladkovodnih rib vsesava vodo, ki intenzivno pritiska ob njihovo telo! Ce ribe ne bi bile sposobne izločati viška vode, bi torej njihovo telo kaj hitro nabreklo, in ribe bi seveda poginile. Sladkovodne ribe zatorej nikdar ne čutijo potrebe po pitju vode; vec kot preveč so zaposlene s tem, kako naj se je osvobodijo.
Nekaj povsem drugega so njihove morske sorodnice. V morski vodi je neprimerno veC soli kot v tkivih morskih rib. Osmotski pritisk oceanske vode znaša 32 atmosfer, medtem ko v organizmu morskih rib doseže samo od 10 do 15 - kar pomeni, da nenasitni ocean pohlepno sesa vodo iz njihovih teles. Na prvi pogled potemtakem prihaja do paradoksalnega pojava: morska voda lahko svoje ribje stanovalke dobesedno izsuši. NiC čudnega torej, če morske ribe nenehno žeja.
Vendar pa vse morske ribe ne pijejo vode. Najstarejše med njimi, morski psi, ki so se po vsem sodec preselili v ocean še pred koščenimi ribami, so se drugače prilagodili
Nenasitni ocean pohlepno sesa vodo iz ribjih teles... (NS)
življenju v slani vodi: v svoji krvi so se naučili zadrževati dokaj škodljivo snov: seč, ki se ga drage živali želijo Cimprej osvoboditi. Zato tudi so bile te živali takorekoC prisiljene odeti svoje škrge v poseben ovoj, skozi katerega seč ne more prodreti. Zaradi prisotnosti seča, bogatega z mineralnimi in dragimi snovmi, je torej osmotski pritisk v krvi morskih psov znatno višji kot v morski vodi -
kar pomeni, da - enako kot telesa sladkovodnih rib tudi njihova telesa sesajo okolno vodo vase. Zato so tudi morski psi zaposleni s tem, kako bi se je rešili...
Enak princip si je od morskih psov »sposodila« rakojeda žaba, ki so jo pred nekaj desetletji odkrili v jugovzhodni Aziji. To je edina dvoživka, ki se je prilagodila življenju v slani vodi. Rakojede žabe sicer še zmeraj spu-
ščajo svoje ikre v sladko vodo, ko pa žabice zra stejo, brž odtacajo v rn° rje, kjer se hranijo z rak° vicami. Žabe, enako ko morski psi, zadržujejo v svoji krvi seC, venda povsem »svojevoljno*’ preden se preselijo,, morsko vodo, si ustvarijo zalogo seCa, ko se vrnejo v sladko, pa se njenega viška osvobodijo. Kjerko li torej živijo, rakojede
NAPOVEDI PRIREDITEV
Sobota, 5. februarja 1994
gledališča
SLOVENIJA
hBtiANA
n^ARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
nto^t5- februarja, ob 21. uri: POMLADNO fjotvEDjE DAMIRJA ZLATARJA FREVA.
Nedeljo, 6. februarja, ob 18. uri: PLAF - koncert 3 fsraf3 in pojeta ALENKA VIDRIH in
p^AMA SNG, tel.: 061/ 221-511
Vedava Feydeau - DAMA IZ MAXIMA napo-bo v 3 23 nocoi' zaradi bolezni odpade! Predstava
laski i
petek, 11. februarja, ob 18. uri, za abonma di-
2n Popoldanski. V sredo, 9. februarja, ob 18. in »G, iovanovic - ANTIGONA, za abonma dija-
ški 3
tl G večerni. V četrtek, 10. februarja, ob 19.30: H. ■ en - ROSMERSHOLM, za abonma četrtek in
izven.
DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511
DPadS’ 5’ februarja, ob 20. uri: A. Nicolaj -. Y DEPARTED, DEAR HUSBANDS, za .en to konto. Monodramski nastop Polone Veni ,'j,angfe5cmi. V sredo, 9. februarja, ob 20. uri:
• Aflen - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven.
PERA, tel.: 061/ 331-950
CPrv' 5’. februarja, ob 19. uri: Verdi -■ NABU-u /7. za i^en- V torek, 8. februarja, ob 19. uri: ur - TRAVIATA, za izven in konto.
Ib L’ tel" 061/210-852
OnveJb, febnrarja, ob 19.30: A. Miller - SMRT TR-9 f iT*®pA POTNIKA. Predstava bo se v sredo, ■ ebruarja, ob isti uri, za abonma red O. Ponedeljek, 7. februarja, ob 19.30: L. Jagodic - M
. UK0m - R Tnrl^.1 IZT TMTIZA Tnzru 1 rl n n
izven™ "B Tadel
KLINIKA TIVOLI d.0.0., za
J® Španski borci, tel.: oei/1404-183
^Krogovile^3’ °k16 ™: Preuss*er" kazboj-
^?ffGLEDMJSCE'
L™68; A febmarja, ob 16. uri: A. Lindgren - V. Ar-va h Shh"PIKA NOGAVIČKA, za izven. Predsta-o Se v nedeljo, 6. februarja, ob isti uri, za izven.
^ALBCE GLEJ, tel.: 061/216-679
NRnsti0, 6' febmaria, ob 21. uri: HAMLET'S istiuri' Pre^stava b° še v torek, 8. febmarja, ob
SiSšS3'4-™
dKvSk31'3' 17'30: J311 ^iiknvvski, TR-
Vki .TKI ODER:
Danes, 5. febmarja, ob 11. in 17. tiri: Svetlana Makarovič - SAPRAMISKA, za izven.
CELJE
SLGC, tel.: 063/25-332
V	nedeljo, 6. febmarja, ob 18. uri: C. Goldoni - A. Rozman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za izven. Predstava bo Se v sredo, 9. febmarja, ob 10.30, za abonma Srednja ekonomska Sola I Celje in ob 17. uri, za abonma Gimnazija Celje.
V	ponedeljek, 7. febmarja, ob 16. uri: G. A. Biirger . - LAŽNIVI KLJUKEC, za izven.
DNEVI KOMEDP‘94
Danes, 5. febmarja, ob 19.30: M. KleC - VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ. Gostuje SG iz
V	petek, 11. febmarja, ob 19.30: E. Filipčič -PSIHA. Gostovanje SMG iz Ljubljane.
V	soboto, 12. febmarja, ob 19.30: A. Ayckboum - NORČIJE V SPALNICI. Gostovanje Primorskega dramskega gledališča.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
Danes, 5. febmarja, ob 19.30: Matija Logar - DOSJE, za abonma sobota 1 in izven. V torek, 8. febmarja, ob 19.30:1. Torkar - REVIZOR '93, za izven in konto. Predstava bo Se v petek, 11. febmarja, ob isti uri, za izven in konto.
MARIBOR
DRAMA SNG, tel.: 062/ 221-206
Danes, 5. febmarja, ob 19.30: v Minoritih CAR-MEN, za abonente in izven. Predstava bo se v nedeljo, 6. febmarja, ob isti uri. V ponedeljek, 7. febmarja, ob 20. uri: M. Vezovišek - JERMANOVO SEME, za abonente in izven. V torek, 8., in v sredo, 9. febmarja, ob 20. uri: v Minoritih A. Dumas - TRIJE MUŠKETIRJI, za abonente in izven.
OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206
V	ponedeljek, 7. febmarja, ob 19.30: ŠTIRJE LETNI GASI - baletni triptih, za abonente in izven.
V	torek, 8. febmarja, ob 19.30: N. A. Rimski-Korsa-kov - CARJEVA NEVESTA, za abonma in izven.
NOVA GORICA
PDG tel.: 065/25-326
Danes, 5. februarja, ob 20. uri: v Solkanu A. Ayckboum - NORČIJE V SPALNICI, za red sobota rumeni in izven. Danes, 5. febmarja, ob 11. in ob 16. uri: v veliki dvorani KD E. Fritz - GROFIC PRAŠIČ, za abonma velikega polžka.
furlanija-juluska KRAJINA
milionaria, ki bo na sporedu v torek, 8. t. m., ob 20.30.
gostuje s Klečevo predstavo »Vsega je Gledališče Cristallo-La Contrada
Zaradi tehničnih razlogov je »V. Palio teatro-scuola« (tekmovanje
SSGo_____
kriva Marjana Deržaj« danes, 5. t. m., ob
19.30 v Celju.
Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna sezona: v soboto, 12. t.m., ob 20. n bo na sporedu premiera H. Berlioz
»raustovo prekletstvo«. Dirigent Michel t ‘-k režija Ivan Stefanutti, sodeluje Dor »I prccoli cantori della cittš di Trieste«.
Gledališče Rossetti
Danes, 5. t. m., ob 20.30 (red dmga sobota) ogo( - »Revizor« v izvedbi skupine Teatro egli Incamminati. V abonmaju odrezek St.
• Zadnja ponovitev jutri, 6. t. m. ob 16. uri.
y teku sta predprodaja in rezervacija stopnic za De Filippovo delo »Napoli
zlogov je
e v gledališču) preneseno
na april.
Danes, 5. febmarja, ob 20.30 gostovanje Italijanske drame z Reke z Goldonijevo komedijo »Sior Todero Brontolon«. Režija Gabbris Ferrari.
Jutri, 6. t.m., ob 11. uri bo na sporedu pravljica »Prezzemolella« v izvedbi Italijanske drame z Reke.
MILJE
Gledališče Verdi
Danes, 5. t. m.,ob 10. uri »Trnjulcica« z lutkami I Piccoli di Podrecca. Predstava za Sole.
[koroška
5ILOVEC
testno gledališče: danes, 5. t. m., ob 19.30 balet “Peer Gynt«.
V Modestovem domu bo danes, 5. t. m., ob 9. uri Pravljica »Svinjski pastir«; ob 10.45 »Lovec in
VOGRCE
V gostilni Floriani bo danes, 5. t. m., ob 20. uri na sporedu igra »adar se ženski jezik ne suče«.
SVEČE
Pri Adamu bo danes, 5. t. m., ob 20. uri »Pust s KoCno«.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
tiUSUANA
y terek, 8. febmarja, bo ob 12. uri: pred PreSer-ovem spomenikom na Prešernovem trgu Predstava ZMAJ NAD PREŠERNOM.
MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14
sredo, 9. febmarja, bo ob 19. uri v Informacijskem eenhu v okviru prireditev Iz umetnikovega ateljeja, Predstavitev najnovejsega kipa MIRKA BRATUŠE z 1 !jyovom Muzahomska. Ob tej priložnosti si boste ^ko ogledali film o avtorju in njegovem delu.
SLOVENSKI solski muzej,
Plečnikov trg 1
7nSrtek, 10- febmarja, ob 18. uri: predavanje ^D0IKE ZEBER - Navade in običaji ljudstva
Vodnikova domačija, vodnikova es
jjjjredo, 9- februarja, ob 18. uri: MATJAŽ FpECL - Andrej Smole - znameniti Slovenec, enodramski nastop Toneta Gogale.
^OS, Beethovnova 5
torek, 8. febmarja, bo ob 16. uri strokovni po-yXet z naslovom LJUBITELJSKO GLEDALIŠČE N MEJNE GLEDALIŠKE OBLIKE NA SLO-
VENSKEM.
CELJE
V	ponedeljek, 7. febmarja, bo ob 19.30 v Narodnem domu proslava in nominacija kandidatov za Celjski grb s področja kulturno umetniškega dela.
KAMNIK
V	ponedeljek, 7. febmarja, bo ob 19. uri v Kulturnem domu Srednja vas veselo snidenje s pisateljem Ivanom Sivcem in njegovimi gosti.
VELENJE
DOM KULTURE VELENJE
V	torek, 8. febmarja, ob 19. uri: SVEČANA AKADEMIJA. Program: Akademska folklorna skupina France Marolt. V petek, 11. febmarja, ob 19.30: multivizijska projekcija ZVONE ŠERUGA - Nevarne poti.
ŽALEC
DOM n. SLOVENSKEGA TABORA
Danes, 5. febmarja, ob 18. uri: proslava slovenskega kulturnega praznika v občini Žalec in podelitev Savinovih odličij.
lEurlanija-julijska KRAJINA
trst
tržaška knjigama
PteSernov dan: Tržaška knjigama in Združenje jtejiževnikov Primorske vabita v torek, 8. fe-tearja, ob 17.30 na predstavitev knjige Rafka
Dolharja »Stezice«. Sodelovala bosta prof. Zora Tavčar in Livio Valencie.
Knjigama Nuova Universitas
V četrtek, 10. t. m., ob 19. uri bo Maria Pirjevec predstavila pesnika Marka Kravosa.
Črt Šiškovič v ponedeljek v tržaškem Kulturnem domu
I ?

r
JL^jc
Violinist Crt Šiškovič bo v ponedeljek zvečer nastopil v okviru letoSje koncertne sezone Glasbene matice. Prvi del koncerta bo posvečen violi-nistični tradiciji 18. in 19. stoletja, drugi pa sodobnejšim avtorjem.
Na sliki (foto Križmančič) Crt Šiškovič med nastopom na Opčinah, 15. januarja letos
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Foto projekt Lepi - umazani - zli PRIMOŽA PREDALIČA in BOJANA VELIKONJE je na ogled do 20. febmarja (Mala galerija CD).
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava Zimski salon 1994, na kateri se s slikami, instalacijami in objekti se predstavljajo umetniki: VOJKO ALEKSIČ, OTO RIMELE in ANDREJ TROBENTAR je na ogled do 26. febmarja.
MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 Retrospektivna razstava OHO je na ogled do 13. marca.
Razstava JOSEPHA BEUVSA je na ogled do 20. marca.
Razstava PEDRA CABR1TA REISA - ECHO DER VVELT Ul je na ogled do 27. febmarja (Mala galerija).
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23
Razstava slik ZMAGA JERAJA je na ogled do 13. febmarja.
JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9
Razstava RINALDA OLIVIERIJA je na ogled do 27. febmarja.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava DUŠANA TRŠARJA - Objekti in risbe 1973-1983.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6
Razstava akvarelov in male plastike NIKOLAJA LEHRMANNA je na ogled do 18. febmarja. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava slik VOJKA POGAČARJA je na ogled do 12. febmarja.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava slik TANJE SPENKO-NOVAKOVIC je na ogled do 24. febmarja.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava slik VIDE SLIVNIKER-BELANTIC je na
ogled do 23. febmarja.
GALERIJA KOMPAS, Slovenska 36 Razstava pejsažev DUŠANA LIPOVCA je na ogled do 17. febmarja.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik NIKOLAJA BEERA je na ogled do 22. febmarja.
GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska 22
Razstava slik slikarja MARJANA TRŠARJA je na ogled do 20. febmarja.
GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8
Razstava del DUŠANA FIŠERJA je na ogled do 9. febmarja.
GALERIJA ZALA, Gosposka 7
Razstava RAJKA CUBRA je na ogled do 20. febmarja.
SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ, Plečnikov trg 1
Razstava SREČNA AFRIKA - otroške igrače iz Gane in Burkine Paso je na ogled do 15. febmarja. Razstava NAJ IGRAČA je na ogled do 15. febmarja.
INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova 39 Razstava BRIGITE POZEGAR-MULEJ je na ogled do 18. febmarja.
DOMŽAL!
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE,
Mestni trgi
Razstava slik BON1JA CEHA je na ogled do 10. febmarja.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA MURSKA SOBOTA, Kocljeva 7
Razstava del elanov Dmstva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije je na ogled do 28. febmarja.
NOVA GORICA
GALERIJA RBCA DEBENJAKA
Razstava fotografij JAKA ČOPA je na ogled do 12. febmarja.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA IVANA GROHARJA, Mestni trg 37 Razstava slik MIRE PREGELJ.
GALERIJA FARA, Cesta talcev 2
Razstava fotografij JANEZA PELKA je na ogled do
16. febmarja.
VELENJE
GALERIJA IVAN NAPOTNIK
Razstava DUŠE KAJFEZ je na ogled do 2. marca.
VRHNIKA
GALERIJA VOJAŠNICE I. CANKAR, Rakovec
Razstava akvarelov BRANETA PRAZNIKA je na ogled do 15. febmarja.
ZAGORJE
Razstava slik 30. delovnega srečanja slikarjev v koloniji na Izlakah v avli Delavskega doma je na ogled do 1. marca.
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
TGalerija: na ogled je skupinska razstava »Srečanja«.
Art Galery: do 12. t. m. razstavlja Ennio Iaglitsch.
Muzej Sartorio: do 21. februarja je na ogled razstava slik iz Stavropulosove zbirke.
Galerija Bassanese: na ogled je razstava video-slik treh novozelandskih slikarjev.
Galerija Minerva: do 6. februarja je na ogled skupinska razstava tržaških slikarjev.
MILJE
Občinska razstavna dvorana: na ogled je fotografska razstava Photo Imago »Paesaggio - Territorio«.
KOROŠKA
GorSetova domačija ikon in svilenih rut.
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
V	sredo, 9. febmarja, bo ob 20. uri v menzi Študentskega naselja v Rožni dolini koncert skupine PARADISE LOST.
SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel.: 061/213-640
V	sredo, 9. febmarja, ob 19.30: koncert TOMAŽA PETRAČA -klavir.
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
Danes, 5. febmarja, ob 11. uri: otroški muzikal - BUCKA NA BROADWAYU. Predstava bo še v nedeljo, 6. febmarja, ob 11. uri in v ponedeljek, 7. febmarja, ob 9. uri.
V	sredo, 9. febmarja, ob 21. uri: JAZZ '94 - AIRTO MOREIRA in FLORA PURIM.
KD SPANSKI BORCI,
Zaloška 61
Danes, 5. febmarja, ob 20. uri: koncert Papirniškega pihalnega orkestra - VevCe.
VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
V	sredo, 9. febmarja, ob 18. uri: koncert ANAMARIJE TOMAC - flavta, VLADIMIRJA MLINARICA - klavir.
BLED
GRAND HOTEL TOPLICE
Danes, 5. febmarja, ob 19.30: literarno glasbeni večer KRST PRI SAVICI, recitacija - ALEŠ VALIČ, glasba - Godalni kvartet Tartini.
CELJE
BARFLY, Trubarjeva 1 Danes, 5. februarja, koncert -MAGNIFICO.
KAMNIK
SREDNJA SOLA R. MAISTRA
Danes, 5. febmarja, ob 19. uri: 15. revija pevskih zborov občine Kamnik.
NOVA GORICA
KD NOVA GORICA
V	torek, 8. febmarja, ob 20. uri: koncert STRUNE! MILO SE GLASITE. Nastopajo - moški pevski zbor PROVOX, dramska igralka JOŽICA AVBELJ, KATARINA PREKOVIC - flavta, MILENA VUGA - klavir.
CELOVEC
V	Mohorjevi knjigarni razstavlja svoja dela Jožica Serafin.
BOROVLJE
V	galeriji Rieser je na ogled je razstava del 50 koroških umetnikov.
BEGUNJE
V	Galeriji Avsenik so na ogled slike »Sprehodi po gorajtah« Mirne Pavlovec.
SVEČE
FJK
Na ogled je razstava
ŠENTJAKOB V ROŽU
V galeriji v glavni Soli je na ogled razstava del Huga Wulza.
TRST
Kulturni dom
V	ponedeljek, 7. t. m., ob 20.30, 3. abonmajski koncert solidarnostne sezone Glasbene matice. Nastopil bo violinist Črtomir Siskovic. Na sporedu Tartini, Paganini, Nardini, Merku, Sofianopulo, Honeg-ger.
Dvorana Tripcovich
Jutri, 6. t. m., ob 11. uri koncert v spomin na novinarje RAI, ki so padli v Mostarju.
Gledališče Mlela
V	sredo, 9. t. m., ob 21. uri koncert skupine Sirtos.
Gledališče Rossetti
26. in 27. t. m. koncert Lucia Dalle. Izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledališča Rossetti.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 7. t. m., ob 20.30 bo nastopilAmerican String Quartet.
MILJE
Gledališče Verdi
V	soboto, 28. t. m., ob 21. uri nastop jazz ansambla Joe Dio-rio Quartet.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 14. t. m., ob 20.30, koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta.
GORICA
Katoliški dom
V	petek, 11. t. m., ob 20.30 bo nastopila Opera Giocosa Dežele Furlanije Julijske krajine: dirigent Severino Zanneri-ni, violina - Emmanuele Bal-dini.
domači šport
Danes
sbota, 5. februarja 1994 ODBOJKA
MOŠKA B2 LIGA
21.00	v Lugu, Ul. Lumagni: Lugo - Imsa Kmečka banka
ZENSKA Gl LIGA
18.00	v Trentu: Batisti - Bor Tombolini; 20.30 v Cavaliccu: Kennedy - Koimpex
MOŠKA C 2 UGA
19.00	v Sovodnjah: Soča Sobema - Fagagna; 20.30 v Muši: Mossa - Bor Omse; 20.30; 20.30 v Buii: Ipem - Koimpex; 21.00 v Pordi: Domovip - 01ym-piaCDR
ŽENSKA C2 UGA
18.30	v Pordi: Domovip - Sokol Indules; 20.00 v Dolini: Breg - Kmečka banka
1. ŽENSKA DIVIZIJA
20.00	v Gorid, Katoliški dom: 01ympia - S. Luigi DEČKI
15.30	v Trstu, Zandonai: Pallavolo TS - Bor; 18.00 v Trstu, Morpurgo: Nuova Pallavolo - Sloga DEKUCE
11.00	v Trstu, 1. maj: Bor - Pallavolo B NARASCAJNICE
15.30	v Gorici, Kulturni dom: Dom - Villesse; 15.30 v Trstu, Čampi Elisi: Sant’Andrea - Sokol; 15.30 v Trstu, Ul. della Valle: Ricreatori - Bor KOŠARKA
MOŠKA C UGA
20.00	v Pordenonu: Pall. Pordenone - Jadran TKB PROMOCIJSKA UGA
17.00	v Dolini: Breg - Dom La Goriziana; 18.00 v Nabrežini: Sokol Warm - Inter 1904; 18.30 v Briščikih, Ervati: Cicibona Mingot - Stella Azzurra DRŽAVNI KADETI
18.00	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Bor Radenska
NARAŠČAJNIKI
16.00	v BrišCikih, Ervati: Jadran Eurosava - Liber-tas
DEČKI
15.00	v Muši, Ul. 24 maggio: Menta Piu - Dom NOGOMET
DEŽELNI MLADINCI
14.30	v Trebčah: San Sergio - Juventina POKRAJINSKI MLADINCI
14.30	v Trstu, Campanelle: Campanelle - Zarja 15.00 v Zavljah: Zaule Rabuiese - Primorje NAJMLAJSI
15.30	v Gradežu: Grado - Sovodnje ROKOMET
MOŠKA C UGA
15.00	v Zgoniku: Kras - Mezzocorona
Jutri
Nedelja, 6. februarja 1994 NOGOMET
PROMOCIJSKA UGA
14.30	v Standrežu: Juventina - Ponziana; 14.30 na Proseku: Primorje - San Giovanni
1.	AMATERSKA UGA
14.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Vesna; 14.30 v BrišCikih, Ervati: Portuale - Zarja
2.	AMATERSKA UGA
14.30 v Trebčah: Primorec - Palazzolo; 14.30 v Pre-ceniccu: Brian - Kras; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Lorenzo
3.	AMATERSKA UGA
14.30	v Dolini: Breg - Vermegliano; 14.30 v Zavljah: S. Vito - Dolina; 14.30 v Podbonescu: Pul-fero - Mladost
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Domju: Domio - Primorje KOŠARKA
MOŠKA D UGA
17.00	v Trstu, Suvich: Bor Radenska - Virtus Udine PROMOCIJSKA UGA
11.00	v Trstu, Ul. della Valle: Scoglietto - Kontovel DRŽAVNI KADETI
11.00 v BrišCikih, Ervati: Kontovel Edil-Porfidi -
Italmonfalcone
PROPAGANDA
9.30	v Trstu, istrska ulica: Don Bosco - Bor; 11.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT - Jadran
MINIB ASKET IGRE POD KOŠEMA
V Dolini: 14.30: Bor - Sežana, 15.30: DivaCa - Sokol, 16.30: Breg - Portorož, 17.30: Kontovel - Polet , ODBOJKA
I.	ZENSKA DIVIZIJA
II.	00 v Dolini: Breg - Kontovel; 11.00 v Trstu, Morpurgo: Pallavolo Trieste - Sokol
MLADINCI
11.00 v Trstu, Galilei: Nuova Pallavolo - Koimpex MLADINKE
11.00 v Nabrežini: Sokol - Pallavolo TS; 11.00 na Opčinah: Koimpex - Sgt A; 11.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt B - Bor NARASCAJNICE
11.00	na Proseku: Kontovel B - Orna
Pojutrišnjem
Ponedeljek, 7. februarja 1994 KOŠARKA
MLADINCI'
18.30	v BrišCikih, Ervati: Kontovel - Itala; 19.30 v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana - Cicibona; 20.30 v BrišCikih, Ervati: Bor Radenska - Don Bosco DEČKI
16.00	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco B - Sokol
:
: : N
.
KOŠARKA / NOCOJ V 19. KOLU C LIGE
V Pordenonu čaka Jadran leska naloga
Proti drugouvrščeni Frigori (s Turelom in Ritosso) še vedno brez Sandija Rauberja
Po dveh zaporednih porazih z dvema kandidatoma za najvišja mesta v košarkarski C ligi bodo ja-dranovci v 4.kolu povratnega dela imeli morda ... še težjo nalogo. Zal še vedno brez kapetana in najboljšega strelca Sandija Rauberja (poškodoval pa se je tudi Grbec), bo Vatovčeva ekipa drevi zaposlena v Pordenonu s tamkajšnjim moštvom Frigore, ki je prav v zadnjem kolu tudi ujela našo ekipo na 2. mestu lestvice. V prvem delu prvenstva so jadranovci dobesedno pometli z nasprotniki (74:55), danes pa bosta na igrišče stopili dokaj spremenjeni ekipi, saj bo naša združena ekipa nepopolna,
PordenonCani pa so se v novemberskem prestopnem roku ojačili nič manj kot z Albertom Ritosso, ki tvori z najboljšim strelcem lige Albertom Turelom (409 točk, poprečno skoraj 23 -na tekmo) morda najučinkovitešji napadalni par v ligi. Kot da to ne bi bilo dovolj, igra za Frigoro tudi izredno solidni Colom-bis in pa mlado krilo Grion (letnik 72), ki preživlja izredno dobro formo, kot to priča tudi šesto mesto na lestvici najboljših strelcev te skupine C lige s 315 točkami (poprečno 17, 5).
Današnji Jadranovi nasprotniki so v dosedanjih devetih domačih tekmah zgubili le enkrat (z Italmonfalco-nejem), nasploh pa so z Ritosso znatno izboljšali svoj učinek (prej 3 zmage in 3 porazi, zatem pa 10 uspehov v 12 tekmah). Trener Vatovec še vedno meni, da če je ekipa res kaj vredna, mora to dokazati v najtežjih trenutkih, napovedati zmago Jadrana v Pordenonu pa je le preoptimistično.
Upajmo pač in počakajmo na razplet... (Vanja Jogan)
24.10.93 proti Frigori je Pregare dosegel 16 točk in Jadranje zmagal 74:55. Kaj pa danes?
KOŠARKA D LIGA
Proti Virtusu je Bor Radenska nesporen favorit
Videmčani (le 3 zmage v 18 tekmah) predzadnji na lestvid
bljajo s poprečno razliko 20 točk, so v prvem delu prvenstva z borovci odigrali le vlogo slabega sparring partnerja (67:97), tako, da bi za naše predstavnike jutri morala biti najtežja naloga ta, da ne podcenjujejo nasprotnika, ki je tako s tehničnega kot s rizičnega vidika nedorasel Bom.
Trener Sancin ima še vedno nekaj težav pri sestavi moštva, saj David Barini še ni povsem okreval in je že prejšnji teden igral kljub gripi, Stefan Per-si, ki že v Martignaccu ni igral, bi se moral prav v teh dneh vrniti z zhhovanja, še vedno pa je poškodovan Ivan Bajc. (VJ)
Bor Radenska ima v 19. kolu D lige res lepo priložnost, da podaljša vrsto zaporednih zmag in da se še bolj povzpne na skupni lestvici (z 22 točkami si Četrto mesto delijo kar tri ekipe - Barcolana, Manza-no in Roncade, ki bodo v tem kolu igrale v gosteh, borovci pa jim sledijo z 20 točkami), saj bo Sahcinova ekipa jutri igrala pred domačim občinstvom proti Virtusu iz Vidma, H je s samimi 6 točkami na predzadnjem mestu lestvice.
Videmčani, ki so v dosedanjih devetih tekmah v gosteh praktično vedno ostali praznih rok (zmagah so le. s pe-pelko Senators) in zgu-
KOŠARKA / PRVENSTVO DEČKOV
Najboljša igra in zmaga Jadrana Farco
Na zaostali tekmi so v Miljah premagali Dino Conti - Zelo dobra obramba naših
DEČKI
Dino Conti - Jadran Farco 78:100 (39:48)
JADRAN FARCO: Kalc 2, Brun-dula 6 (0:2), Fonda 3 (1:2), Hrovatin 32 (8:12), Lakovič 5 (1:2), Taučer 2, Guštin 15 (3:8), Stefančič 28 (11:13), Pavletič 7 (3:6), trener Vremec.
PON: Guštin (36), Brundula (38), Taučer (39). TRI TOČKE: Stefančič 1.
Na svoji letošnji najboljši prvenstveni tekmi so jadranovci na zaostalem srečanju v Miljah zanesljivo in zasluženo premagali domačo peterko. Naši košarkarji so predvsem z dobro obrambo spravili v težave gostitelje, v napadu pa so bili pri metu zelo razpoloženi in točni.
Za pomembno zmago so vsi zaslužni, saj so se požrtvovalno borili za vsko žogo, vseeno pa bi tokrat pohvalili Andreo Hrovatina in Mitja Stefančiča, ki sta bila tudi najboljša strelca našega moštva.
MINIBASKET
EWIVA
IL MINIBASKET
FINALNA SKUPINA
Polet - SGT 34:82 (23:38)
POLET: Kocjančič 6, Guštin 6, Sibelja, Žagar 8, Gregori 10 (2:4), Piccini 6, Horvatin, Peric 2 (2:2), Ferfolja, vaditelj Vremec.
Gripa je krepko zdesetkale Po-letove Vrste, tako da so naši mi-nikošarkarji visoko izgubili proti ekipi SGT.
V prvih treh četrtinah so se V°' letovci skoraj enakovredno upiral1 gostom (9:18, 14:20, 9:18), v zadnji pa so povsem popustil1 (2:26) in visok poraz je bil tu.
TOLAŽILNA SKUPINA
Camb - Kontovel 42:30 (31:26)
KONTOVEL: Budin 8, Trobec 12 (2:6), Košuta 4 ( 0:2), Ražem 2 (0.2), Bukavec 4 (2:6), vaditelj BrišCik.
TURNIR G. OBERSNEL
Kontovel - Cobolli 43:39 (16:17)
KONTOVEL: Nabergoj 2, Stoka, Turco 1 (1:2), G. Budin 6 (2:2), Jazbec 4, Kante, Zavadlal 2, Ma-tiačič 2 (0:2), Cecchi, Ražem 26 (4:8), Pernarčič, A. Budin, vaditelj Mahnič.
■_________________PIANCAVALLO / OB KONCU ŠOLSKEGA ZIMOVANJA	Ih
Na zaključni tekmi so osnovnošolci pokazali, kaj so jih naučili vaditelji
Nastopilo je 106 učencev z Opčin, Barkovelj, s Proseka, Katinare, iz Trebč in od Sv. Ivana
Konec januarja se je 106 tržaških osnov- 3. skupina: Aleksander Kante 27”79, 2. nošolcev iz šol z Opčin, s Proseka, iz Trebč, Aleš Gregori 29”40, 3. Nikolaj Bukavec 32”10,
Bazovice, od Sv. Ivana, z Barkovelj in s Kati- 4. Verena Caris 32”40, Alessandro Antonini nare udeležilo zimovanja na Piancavallu. So- 36”27, Janja Žiberna 37”33, 8. Martin Stoka larji so v tednu na snegu pridno smučati; za 39”61.Lara Barbieri, Katerina Zompicchiati nekatere je bil to sploh ognjeni krst s smučmi, in Sara Crevatin so odstopile.
Pod vodstvom izvežbanib smučarskih uči-	Oddelek C
teljev so na koncu tudi novinci toliko napre- 1. skupina: 1. Katarina Husu 25”46, 2. dovali, da so se lahko zadnji dan udeležili Francesca Antonini 26”21, 3. Nicoletta Dessi zaključnega tekmovanja v veleslalomu, ki se 26”78, 4. Nataša Gombač 28”24, 5. Vera Golje zaključilo s sledečimi rezultati.	tes 28”37, 6. Vida ForčiC 29”65, 7. Morena
Oddelek A	Kalc 30”23, 8. Jasmina Kralj 30”74, 9. Martina
1.	skupina: 1. Vitomir Križmančič 27”31, 2. Kralj 33”32, 10. Gabrijel Beličič 33”24, 11.
Matija Schillani 27”79, 3. Martina Malalan Ivana Laurenčič 36”59. Biserka Cesar je odsto-33”47, 4. Serena Gojča 33”49, 5. Urška Šinigoj pila.
33”92, 6. Peter Guštin 34”00, 7. Erika Ghezzo 2. skupina: 1. Blaž Kemperle 23”30, 2. De-34”37, 8. Ingrid Žagar 36”63, 9. Denis Iozza borah Vitez 25”10, 3. Staska Cvelbar 25”26, 4.
37”67, 10. Petra Žagar 37”84, 11. Lavinia Marco Fusilli 25”53, 5. Mitja Jevnikar 25”66,
Skerlavaj 37”89, 12. Ivana Sossi 38”03, 13.	6. Niko Madonia 26’’03, 7. Jaro Cecchi 26”21,
Anna Wehrenfennig 45”64.	8. Sara Starc 26”499. Erik Pavletič 26”91, 10.
2.	skupina: Zinaida Kodrič 25”88, 2. Vero- Damir Križmančič 2 7 ”93, 11. Alan Pavat
nika Zužič 29”00, 3. Mat teo Peric 29”15, 4.	28”42,	Karin Sancin 28”44, 13. Daša Stanič
Vasja Križmančič 31”53, 5. David Gregori 35”58. Robert Cunja je bil diskvalificiran.
32”16, e.Robert Milkovič 34”09, 7. Lorenzo Oddelek C
Bachi 35”20, 8. JVtiran Sosič 40”60, 9. Tanja 1. skupina: 1. Daniel Balde 20”36, 2. Jurij Ciacchi45”61,10. LizaGrober47”03.	Danev	21”09, 3. Elia Hrovatin 21”23, 4. Luca
Meriggioli 21”77, 5. Yael Ukmar 22”61, 6. Ivan Černjava 22”53, Francesca Ciacchi 22”77, 8. Andrea Canter 23”11, 9. Ivo Križmančič 23”56, 10. Devan Jerman 24”80, Juri VerC 25”40,12. Katja Tonet 26”12, 13. Iris Ri-segari 27”00. Mina Mahnič je odstopila.
2.	skupina 1. dean Kralj 21”16, 2. Peter Jevnikar 21”47, 3. Julij Premru 21”49, 4. Jan Sedmak 21”60, 5. Marco Mahnič 21”85, 6. Matjaž Cosmo 23”20, 7. Martina Cunja 23”68, 8. Axel Furlan 24”06, 9. Sara Bevilacqua 24”48, 10. Meta Starc 25”09.
3.	skupina: 1. Mitja Suhadolc 19”90, 2. Kristjan Ferfoglia 20”37, 3. Andrej Vidali 20”48, 4. Matjaž Suhadolc 20”71, 5. Petra Dilli 21”70, 6. Iztok Floridan 21”82, 7. Katy Maurel 21”93, 8. Simon Pauluzzi 22”50, 9. Maria A-Glavina 22”60,10. Sandra Brus 22”84,11. Lara Prašelj 23”70.
Oddelek D
1. Matej Crismancich 17”80, 2. Erik Piccini 18”42, 3. Veronika Spazzapan 19”10, 4. Peter Ferluga 19”97, 5. Tanja Romano 20”02, 6. Nika Furlani 20"61, 7. Martina Bogatez 21”32, 8. Martina Tonet 22"909. Ivana Gantar 23”03, 10 Meggy Mauri 23”87.
ODBOJKA / MOŠKA B2 LIGA
ODBOJKA/ZENSKA C2 LIGA
HOPBOJKA / MOŠKA C2 LIGAh
Koliko setov bodo igrali v Ravenni?
V zadnjih štirih nastopih je Imsa Kmečka banka vsakič izgubila prva dva seta
V Dolini prvi derbi med Bregom in Kmečko banko
Sokol Indules no zahtevnem gostovanju v Pordi
j asledovalna vožnja lii uVrst’ k* navdušuje J, delje dirkališčnega se esar.stva> kaže pa, da n .kZa^i° ogrevajo tudi , ojkarji Imse Kmečke tsV 6' ^ zadnjih štirih vAmah so namreč akic dovolili svojemu sprotniku, da je pove-sn V z 2:0, preden , se predramili in zače-zrnanjševati zaostanek.
in vLPrh0tiBUSSOleugU
žal . ™ )im preobrat , m uspel, saj so izgu-1 Po štirih setih, ker va Pje8ovor pravi, da )a dela mojstra, so se v 110ggi in v Standrežu ^oti Lunazziju bolje “drezali in zmagali po hLbreaku' Koliko setov o »hoteli« odigrati ?fevi v Ravenni proti , §U’ )e torej odprto prašanje, verjetno pa je
treba pri tem upoštevati tudi »mnenje« gostiteljev. Lugo, ki ima na lestvici toliko točk kot Goričani, je zelo solidna ekipa. Na domačih tleh je prvič izgubil pred dvema tednoma proti vodečemu Sedicu, a šele po petih setih igre, na gostovanjih pa je najpomembnejšo zmago dosegel decembra v Rivieri del Brenta. Kot spodrsljaj lahko štejemo le poraz v derbiju s Portom, ki pa je v zadnjih kolih pokazal, da se naglo izboljšuje, kar jie sme čuditi, saj mladinci ravenskega prvoligaša trenirajo po štiri ure dnevno, kar se seveda mora poznati v njihovi igri.
Lugo je izkušeno moštvo, letos poleti pa se je okrepilo z dvema
igralcema Bagnocavalla (B2 liga), to je društva, iz katerega vrst je zrasel tudi center državne reprezentance Andrea Gardi-ni.
Imsa Kmečka banka bo po dolgem času predvidoma spet nastopila v popolni postavi, saj zdaj redno trenira tudi rezervni podajalec Stefano Rigonat.
Zadnje tekme so pokazale, da lahko trener Zamo računa na širši izbor enakovrednih igralcev, kot je kazalo po prvih kolih. Zadnji dve zmagi, čeprav se je bilo treba zanju pošteno truditi, sta blagodejno vplivali na ozračje v ekipi, zato lahko na drevišnji nastop Goričanov gledamo z optimizmom. Ne bo pa lahko.
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva ženske C-2 lige velja seveda največja pozornost za dolinski derbi med Bregom in Kmečko banko. Tekma bo zelo verjetno izenačena, saj je že na lestvici razlika med ekipama minimalna:	dve
točki. Derbi pa je toliko bolj izenačena tekma, kjer igrajo važno vlogo tudi različni faktorji. Brežanke so tako že v Nabrežini proti Sokolu dokazale, da lahko s svojo borbenostjo in zagrizenostjo v obrambi premagajo tudi na papirju močnejše nasprotnike. Trener De VValder-stein je pred tekmo rekel: »Kmečka banka je kakovostno in fizično boljša, saj je tudi premagala več dobrih ekip. Mi-
_ODBOJKA / V ZENSKI C1 LIGI OBE NASI EKIPI V GOSTEH
Bolj zahtevno za borovke
^ zadnjem kolu prvega de^ ^nske odbojkarske Cl lige bos °De naši šesterki gostovali. Bi rovke bodo v Trento odpotova ze danes zjutraj, čaka pa jih dv. °j z Battistijem, enim od tre tidatov za napredovanje. F oba posebej poudariti, da gre : zredno zahtevno gostovanje in c
0	80stiteljice kajpak favorizirani »Upam, da nas je gladek pon
an Donaju proti Noventi k aučU in da se bomo znali Batt *)u resneje upirati. Navsezadn e nas že čaka tako naporna i r. 8a P°t, bi bilo res smešno, c
1	Potem na igrišču vse skup; rajalo manj kot eno uro«, pra' Pomožni trener borovk Igor Gon saC' Plave so v tem prvem del
ezone povsem uresničile predp
venstvene načrte, niso pa še dosegle kakšnega vidnejšega uspeha, s katerim bi »oplemenitile« svojo dosedanjo pot. Nekajkrat letos so pokazale, da pravzaprav v ničemer ne zaostajajo za boljšimi še-sterkami v ligi, ne po fizični ne po tehnični in niti po taktični plati, pa vendar so v dvobojih z bolje uvrščenimi večkrat odpovedale. Verjetno je to vprašanje izkušenosti, a tudi nekaj več borbenosti bi potrebovale. Posebej zdaj, ko obstanek v ligi ne more biti več sporen, lahko zaigrajo veliko bolj sproščeno, to pa je na tekmah z nasprotniki, ki morajo zmagati za vsako ceno, lahko tudi velika prednost.
Gostoval bo tudi Koimpex, podal pa se bo v videmsko pokrajino
na dvoboj s Kennedyjem. Slogaši-ce na papirju ne bi smele imeti večjih težav, vendar pa ne smejo misliti, da imajo točki že v žepu. Kennedy je v prejšnjem tednu dosegel v Arcu pri Trento zelo pomembno zmago, ni pa še povsem na varnem in verjetno računa, da bi lahko vprašanje obstanka v ligi definitivno rešil prav drevi proti slogašicam. Pričakovati je zato, da bo pred Drasičevimi igralkami stal zelo odločen nasprotnik, ki bo skušal dati vse od sebe.
Slogašice so po novem letu bistveno izboljšale svoj učinek. Spremenile so koncept igre, predvsem pa so zaigrale dosti bolj borbeno, kot v prvih kolih, zato bo potrebno tudi tokrat igrati zbrano in odločno.
slim pa, da če serviramo, tako kot znamo, lahko zmagamo. Točki pa še kako potrebujemo.« Pri brežankah bo danes odsotna le Vera Stoper. Pri Kmečki banki pa bo še vedno manjkala Viviana Zotti, Loredana Tomšič pa je bila med tednom bolna, tako da bo Jerončič poslal na igrišče postavo, ki je v prejšnjem kolu premagala Porcio. Zato je trener Kmečke banke tudi previden: »Za Breg je to prvi derbi na domačem igrišču in bodo dali vse od sebe, da zmagajo. Poleg tega je Breg na domačem igrišču premagal tudi dobre ekipe. Mi gremo v Dolino neobremenjeni, seveda pa se sploh ne vnaprej predajamo in bomo poskusili presenetiti. Sam pričakujem predvsem lepo tekmo.«
Sokol Indules ima danes zahtevno tekmo v Porcii. Ta ekipa ima trenutno le dve točki več od sokolovk, sodi pa vsekakor med boljše ekipe v ligi. Zmaga Na-brežink bi pomenila zato gotovo lepo presenečenje. Gostiteljice danes ne bodo podcenjevale nasprotnic, saj jim je to bilo usodno že v prejšnjem kolu proti Kmečki Banki. Porcio sestavljajo mlade in visoke igralke, ki predvajajo hitro igro. Sokol bo moral to igro onemogočiti seveda predvsem z dobrim servisom.
OBVESTILO
SD BREG
obvešča, da izlet na Kanzel jutri odpade.
Pred najtežjo nalogo (v Muši) je Bor Omse Ostali lahko lažje računajo na novi točki
Koimpex v Buii Olympia proti Pordi Soča Sobema pa s Fagagno
V moški C-2 ligi ima danes najtežjo nalogo Bor Omse, medtem ko se bodo ostale naše ekipe srečale z moštvi s spodnjega dela lestvice. Zimski prvak Koimpex bo igral v Buii proti Ipemu, ki je v prejšnjem kolu premagal Bor in tako prvič zmagal s 3:0, saj je pred tem petkrat zmagal po tie breaku, vse druge tekme pa je izgubil s 3:0. Slogaši so vsekakor favoriti. Nastopili bodo v popolni postavi, med tednom pa so odigrali tudi prijateljsko tekmo z B-2 ligašem Pallavolo Ts.
01ympia Cdr, ki je v prejšnjem kolu dosegla drugo mesto na lestvici, igra danes v Porcii. Goričani hočejo seveda čimdlje obdržati to pozicijo na lestvici ali jo celo izboljšati. Trener Petejan pa vsekakor opozarja, da je Porcia nevarna ekipa in je zato prepovedano vsako podcenjevanje. Meni namreč, da 01ympia preveč niha v igri, da bi lahko pedcenjevala kateregakoli nasprotnika. Vzdušje v ekipi je vsekakor dobro, med drugim se je med tednom ponovno vrnil v ekipo Povše, ki bo vsekakor pomembna menjava za goriško ekipo. Obe ekipi, tako Koimpex kot 01ympia, pa bodo z zanimanjem pričakovali rezultat najzanimivejše tekme kola med Povolettom in Prato, ki bo verjetno odpisala še enega nevarnega kandidata za
napredovanje.
Tudi Soča Sobema se danes sreča z na papirju slabšim nasprotnikom. Na domačem igrišču bo namreč igrala s Fagagno, ki je s šestimi točkami med kandidati za nazadovanje v nižjo ligo. Po uspešnem začetku prvenstva prihaja danes Fagagna v Sovodnje po osmih zaporednih porazih. Sočani poznajo današnjega tekmeca že od lanskega prvenstva, saj je Fagagna lani osvojila prvo mesto v D ligi in dosegla napredovanje skupaj s Sočo. Letos je bila do sedaj mnogo uspešnejša Soča, ki je tudi favorit v današnji tekmi. Treba pa je upoštevati dejstvo, da Fagagna zelo potrebuje novi točki in je zato vsako podcenjevanje precej nevarno.
Najtežjo nalogo ima danes Bor Omse, ki se odpravlja na gostovanje v Mušo. Gostitelji preživljajo krizo, saj so doživeli tri zaporedne poraze, čeprav proti solidnim nasprotnikom. Ce hočejo ohraniti pozicijo na vrhu lestvice si seveda ne morejo privoščiti novega poraza. Borovci danes nimajo kaj zgubiti, saj bodo najvažnejše tekme zanje prišle od prihodnjega kola naprej. Spodbudno pa je, da se je v ekipo vrnil Tabemi. Colo-ni in Gombač bosta tudi zraven, vendar zaradi poškodb ne moreta nuditi običajnega doprinosa.
Pozitiven nastop Krašovcev na 15. namiznoteniškem Memorialu Adolfa Jakhla
Prejšnji teden je dvanajst Krasovih mladih moči odelovalo na 15. memorialu Adolfa Jakhla v na-',zaem tenisu. V Zalogu pri Ljubljani se je zbralo etiko število športnikov iz vse Slovenije, medna-°dno obeležje pa so dali prireditvi krasovi ping-Pongasi in nekateri iz Hrvaške. Za kakovost je bilo Poskrbljeno, manj pa so bili udeleženci zadovoljni organizacijo tekmovanja NTK Vesna. a Krasove mlajše in starejše pionirje oziroma ™rke, je bilo tekmovanje vseeno pozitivna zkušnja. Za zeleno mizo so se srečali s celo vrsto ,.°orih sovrstnikov. Bojan Simoneta, Gorazd Mi-Tc’ Kristina Stubelj, Tjaša Guštin, Martina Milič, arbara Santini in Daša Bresciani, so končali tek-ovanje v skupinah, vendar je vsak med njimi do-?fgel vsaj eno zmago. Veliko športne sreče je imel asovec Jani Grom, ki se je med starejšimi pio-lr)i prebil med prvih 16 v finalni skupini. Pri “Raiših pionirkah je Nina Milič dosegla 9. do 12.
esto. Se v osmini finala se je zelo dobro upirala Pionirki Riharjevi iz ljubljanske Ilirije.
konkurenci starejših pionirk sta se v finalni del Prebili obe krasovi predstavnici Katja in Vanja Mite, ki sta se v končnici uvrstili od 5. do 8. mesta. , teS kategoriji konkurenca ni bila tako številčna °t pri mlajših, igra pa je bila na vidno višji ravni, atja se je v skupini spopadla z Lukner (Radlje), Metes (Ilirija), Glavinič (Mladost Zagreb), Vanja pa naslednjimi tekmicami: Solmajer (Olimpija), Ce-edin (Vesna), Petronijevič (Ilirija) in Zivolič (Mia-°st Zagreb). V borbi za četrtino finala je Vanjo nadigrala Mosilovič (Petovija), Katjo pa Rahotin iz Istrabenza.
lede na lanske rezultate, je napredek Krašovcev Vec kot očiten. (J.J.)
______________GORICA / NA POBUDO PO ZSSDI__
Na strokovnem seminarju za odbornike osvetlitev preteklosti in sedanjosti
V drugem dnevu sta predavala profAldo Rupel in prof. Ivan Peterlin
S predavanji Alda Rupla in Ivana Peterlina se je v sredo v knjižnici »D. Feigel« v Gorici zaključil seminar za odbornike slovenskih športnih društev z Goriškega. Dvodnevno zasedanje je po večletnem premoru priredil Pokrajinski odbor ZSSDI za Goriško, saj so v odboru tega organa povsem pravilno ugotovili, da mlajše generacije društvenih odbornikov sicer dobro poznajo trenutno stanje, niso pa dovolj seznanjeni z zgodovinskim razvojem naše telesne kulture. Namen seminarja pa je bil tudi predstaviti celovito sliko bogate ustvarjalnosti športnih krogov na Goriškem, Tržaškem in tudi v bližnji Sloveniji, zlasti še na novogo-• riškem območju. Zato so bile tudi teme predavanj in predavatelji sami tako izbrani, da si je lahko vsak udeleženec seminarja ustvaril popolno sliko
stanja, rasti, namenov in ciljev, ki jih poleg tehnične plati zasleduje naš šport.
Kot smo pred dnevi že poročali v stolpcih našega dnevnika (na goriški strani), se je seminar odvijal v dveh večerih. Prvi večer so se slušatelji zbrali v mah dvorani Katoliškega doma v Gorici, kjer sta bili na sporedu dve predavanji. Celovit vpogled in načrte delovanja go-riške telesne kulture je predstavil Marko Lutman, predsednik PO ZSSDI za Goriško, ki je podčrtal, da smo na tem področju ogromno naredili in tudi dosegli več kot dostojno raven, ki ponekod celo presega zastavljene cilje. Kljub visoki stopnji razvoja pa so še skrite rezerve, saj po podrobni analizi so prišli na dan podatki, da razpolagamo še s kopico neizkoriščenih prostorov in igrišč, ki komaj čakajo, da jih kdo reši iz
osamljenosti.
O širšem pomenu športa v družbi je spregovoril Stojan Kravos, svetovalec in profesor športa iz Nove Gorice, ki je med drugim tudi predočil nadvse zanimive načrte, ki jih je v tej zvezi pripravila Slovenija. V naših krogih je Stojan Kravos dobro poznan strokovnjak, saj je pred leti uspešno treniral najmlajše nogometne upe pri štandrežki Juventini.
Aldo Rupel je svoje predavanje usmeril predvsem v razglabljanje o pomenu telesne kulture v manjšinskih in širših okvirih. Pozornim poslušalcem je podal izčrpen pregled nad celim stoletjem bogate telesnokul-turne dejavnosti Slovencev na Primorskem. Obregnil pa se je nad (ne) ustvarjalnostjo Gorice, ki zna marsikaj in dobro organizirati, ustvariti pa malo. To vrzel pa dokaj uspešno maši prav
telesna kultura, ki na različne, vendar povsem izvirne načine skuša vnašati novosti v naš običajen vsakdan.
Dvodnevno zasedanje je zaključil Ivan Peterlin, tajnik ZSSDI, ki je številnemu zastopstvu društev predstavil ustroj naše športne krovne organizacije ter predočil izsledke izjemno zahtevne študijske raziskave o stanju našega športa. Zajetna brošura je izšla pred kratkim na pobudo komisjje za šport pri SKGZ in vsebuje podatke, ki s številkami ter ocenami stavi pod drobnogled vse športne kroge v zamejstvu.
Udeležencem seminarja je bil na koncu razdeljen vprašalnik, ki je tako sestavljen, da si prireditelj, t.j. ZSSDI, ustvari neko splošno sliko poznanja tele-snokulturnih tokov, pa tudi želja, kako naj bi v bodoče izglodal naš šport. (VIP)
NOVICE
Kje je Maradona?
BUENOS AIRES - Nihče ne ve, kje je trenutno Maradona.
Po četrtkovih razburljivh dogodkih, ko so iz vile popularnega in preveč temperamentnega nogometnega asa streljali z zračno puško in lažje ranih Sest časnikarjev, je Maradona dobesedno izginil z vso družino.
Argentinski mediji sseveda na dolgo Široko poročajo o tem, novem »podvigu« popularnega nogometaša. Sedaj pa se je začel pravi lov na kraj, kjer naj bi se Maradona skrival.
»Prosim vas, pustite Maradono in njegovo družino v miru,« je včeraj dejal med radijsko oddajo odvetnik Maradone Hugo VVortman in tudi pojasnil, da se bo popularni nogometaš predstavil civilnemu sodniku Franciscu Lillu, ki je medtem vložil postopek zoper Maradono.
Kerriganova spet na ledu
BOSTON - Po brutalnem napadu 6. januarja letos je Kerriganova opravila svojo prvo ekshibicijo na ledeni plošči v Bostonu, in to na prireditvi z nazivom »Nancy Kerrigan in njeni prijatelji«.
Njen trener Evy Scotvold je izjavil, da je cilj teh ekshibicijskih nastopov v glavnem ta, da Kerriganova s pospešenimi nastopi nadoknadi, kar je zaradi »kriminalnega napada« izgubila in da se tako Cim-bolje pripravi za olimpijske igre v Lillehammerju.
Bosanski Srbi bodo imeli svoje olimpijske igre
BEOGRAD - Bosanski Srbi bodo od 13. do 19. februarja na Jahorini organizirali svoje mini olimpijske igre, ki bodo posvečene spominu na zimsko olimpijado leta 1984 v Sarajevu. Na omenjenih igrah naj bi poleg športnikov iz Jugoslavije nastopili Se tekmovalci iz Grčije in Rusije. Bosanski olimpijski komite se s taksno idejo seveda ne strinja in jo ima za »perverzno«, saj Srbi iz olimpijskega Tre-beviča (steza za bob in sankanje) raketirajo olimpijsko mesto, kjer je dvorana Zetra že popolnoma porušena.
Favoritinje prepričljivo
TOKIO - Na ženskem teniškem turnirju z nagradnim skladom 750.000 dolarjev so bili v japonski prestolnici doseženi pričakovani rezultati, saj so se razen Nizozemke Kristie Boogert v polfinale uvrstile tri nosilke. Rezultati Četrtfinala: Malejeva-Fra-gniere (Svi/6) - Kochta (Nem) 6:4, 6:4, Navratilova (ZDA/2) - Nieland (Lat) 6:4, 6:4, Boogert - Shriver (ZDA) 6:1, 6:4, Graf (Nem/l) - Nejedly (Kan) 6:1, 6:1; polfinalna para: Graf - Boogert, Malejeva-Fra-gniere - Navratilova.
Stich naprej, med polfinalisti tudi Nargiso
MARSEILLE - Na moškem teniškem turnirju z nagradnim skladom 538.000 dolarjev v francoskem Marseillu je prvi nosilec, Nemec Stich, v Četrtfinalu s 7:5, 7:6 premagal Šveda Bjorkmana, Švicar Rosset je 7:6, 7:5 odpravil Ceha Rikla, Italijan Nargiso p Spanca Carbonella (6:1, 7:6). Francoz Leconte, ki je v 2. kolu premagal Beckerja, je pozno zvečer igral proti rojaku Boetschu.
SMUČANJE / SVETOVNI POKAL-i
Danes ženski slalom v Španiji Jutri spet moški
Tomba bo prenehal smučati po SP v Španiji leta 1995
GARMISCH - »Najpogostejši vzrok nesreč je hitrost. Potrebno jo bo zmanjšati«, je včeraj v Lillehammerju pred skorajšnjim začetkom zimskih olimpijskih iger naglasil predsednik mednarodne smučarks e zveze Marc Hodler še pod vtisom tragične smrti avstrijske smučarke Ulrike Maier v Garmischu, kjer bo jutri predvidoma zadnji moški slalom pred ZOI. Mednarodna zveza še naprej izraža svoje začudenje zaradi smrtne posledice navidezno rutinskega padca Maierjeve. Hodler pravi, da bo treba padec šele podrobneje analizirati. »Ne vemo še, kaj se je natančno zgodilo v Garmischu. Padec je bil lahko odvisen od stanja snega, smučk ali opreme«, pravi predsednik FIS, njegova glavna skrb pa je, da se ne bi kaj hudega pripetilo tudi v Lillehammerju, kjer pa je smukaška proga v Kvitfjeilu dokaj lahka. Odgovoren pri FIS za olimpijski smuk Svein Mundal pravi, da so Se poostrili varnostne ukrepe ob progi. Najnevarnejše točke, TV postojanke in stebričke za merjenje vmesnih časov so še dodatno obvarovali. Za varnost smuka so potrosili več kot pol milijona dolarjev.
Ce vreme ne bo ponagajalo, bo danes v Sierri Nevadi ženski slalom (prvi tek ob
9.30, drugi pa ob 12.15), jutri pa bo še superveleslalom. Španski organizatorji imajo velike težave z vremenom, saj je oblačno, piha pa tudi zelo močan veter, ki je tudi včeraj precej oviral trening moštev.
Težave imajo tudi v Garmischu. Tu pogrešajo sneg, saj je temperatura izredno visoka, ljudje pa se po ulicah sprehajajo brez jopičev. Večina reprezentanc je v Nemčijo pripotovala šele včeraj, da ne bi zgubljala preveč časa v primeru, da bi slalom odpovedali. Organizatorji zagotavljajo, da tekma bo.
Alberto Tomba, eden osrednjih protagonistov bližajočih se olimpijskih iger, je medtem v intervjuju za tednik Panorama izjavil, da bo po svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Španiji, verjetno prenehal nastopati. Tomba je tudi potrdil, da se ne bo nikoli lotil smukov in superveleslalomov, Čeprav se zaveda, da mu to onemogoča, da bi se potegoval za veliki kristalni globus. Zelo oster je bil do organizatorjev (pravi jim »starčki«), ki se po njegovem mnenju zanimajo le za zaslužek, zanemarjajo pa varnost in koristi smučarjev. »Poglejte, kaj se je v Wengnu pripetilo mojima prijateljema Poligu in Hol-zerju«, je še dejal Tomba.
KOŠARKA / »EUROCLUB«
presenečajo
V obeh skupinah ogorčen boj za uvrstitev med prve štiri - Finalni del brez prvakov?
Gregor Pučka (na sliki proti Panioniosu) v polfinalu Koradevega pokala
BOLOGNA - Do konca prvega dela v obeh finalnih skupinah evropske košarkarske lige manjkajo še tri kola, boj za uvrstitev med prve štiri pa postaja izredno ogorčen in zanimiv.
V A skupini je le 01ym-piakos že kvalificiran, saj vodi s štirimi točkami naskoka pred madridksim Realom in presenetljivim Malinsom, ki sta bila tudi v tem kolu uspešna.
Odmeven je bil izid v Madridu, kjer je Sabonisova četa zadala Markovičevemu Limogesu pravo košarkarsko lekcijo. Francoski košarkarji, ki so tudi evropski klubski prvaki, so na madridskem srečanju dali le bornih 36
točk. Ze v prihodnjem kolu bodo gostovali v Trevisu, kjer jih čaka Benetton, za katerega bo prav to srečanje bržkone zadnja priložnost za uvrstitev v nadaljnji del.
Prvi točki v tem pokalu so vendarle osvojili tudi simpatični angleški košarkarji Guildforda, ki pa so igrali proti demotiviranim košarkarjem Bayerja iz Leverkusna, ki je v tem pokalu že »out«.
Se bolj izenačen pa je boj v B skupini. Presenetljivo vodi turško moštvo Efes Pil-sena, ki je v Cantuju, sicer z dokajšnjo težavo, toda zasluženo, premagalo domači Clear. Turška ekipa je uigrana in homogena celota, kate-
re glavna moč je predvsem odlična skupinska igra in ve" lika požrtvovalnost vseh p°" sameznikov.
Čeprav je Panathinaikos
(po ogorčenem boju) izgub v Badaloni, je že kvalifick1 ran med prve štiri, saj si b° skoraj gotovo prislužil odločilni točki že v prihodnjem kolu, ko bo doma igral proti demotiviranemu Glearju.	.
Boj za preostali dve mesti se bo torej odvijal me Bucklerjem (14 točk), Joven-tutom in zagrebško Gibone (oba po 12). Bolonjčam, ki so še brez obeh tujcev, bodo čez teden dni gostovali v Istanbulu, Joventut in Gibona pa bosta igrala doma proti Orthezu, oz. Benficn Pričakovati je torej, da bodo vse tri ekipe po 12. kom imele po 14 točk. Obeta se torej izredno ogorčen boj vse do konca.
Zgodovinska priložnost
za tržaški Stefanel
S tem da se je tržaški Stefanel uvrstil v polfinale Koradevega pokala, je dosege1 svoj največji pokalni uspe11 v zgodovini društva. Tan)e' vičevo moštvo pa ima seda) edinstveno priložnost, da se uvrsti v finale in da celo poseže po Koračevem pokalu, kar bi bilo za Trst zares zgo-
dovinski športni uspeh.
Stefanel pa bo v polfinalu pred zelo težko nalogo. Pomeril se bo namreč z milanskim Recoarom, ki je zadnje čase v odlični formi. Za nameček pa bodo Tržačan1 igrali prvo tekmo (16. t.m-J doma, povratno (23. t.m.) P3 v Milanu.
V drugem polfinalu pa s® bosta pomerili grški ekip1 Panioniosa in Paoka. Ce se je atensko moštvo po pričakovanju uvrstikrv polfinale, pa je uspeh solunske ekipe nad Scavolinijem nepričakovan.


NBA / 24. FEBRUARJA ZAPADE PRESTOPNI ROK IGRALCEV
Chicago spet v izredni foimi 0’Neal doslej top scorer
V obeh skupinah izenačen boj - Na Vzhodu New York pred Ailanto in Chicagom, na Zahodu pa Seattle pred Houstonom
NEW YORK - 24. februarja bo zapadel zadnji prestopni rok v košarkarski NBA ligi. Prav zaradi tega se v tem času mnogo govori o velikih in manjših spremembah, zlasti pri tistih moštvih, ki se bodo čez par mesecev merila za naslov prvaka. Doslej najvažnejši nakup je uspel New Yorku, ki si je zagotovil strelca De-reka Harpeija. Pri Chicagu bi se radi znebili počasnega Kinga in neokretnega Per-dueja, ker pa bodo morah v prihodnji sezoni podvojiti plačo Kukoču, si ne morejo privoščiti prevelikih novih stroškov. Cleveland se zanima za Jefia Homacka in v zameno ponuja Brandona, pri Philadelphii pa so zaenkrat naleteli na gluha ušesa. Orlando ve, da bi se z boljšim krilnim igralcem lahko potegoval za najvišja mesta, Kaže, da bo ob
0’Nealu igral bivši tujec Ca-serte Anthony Avent. Trdi se, da se bodo Clippersi odpovedali svoji prvi zvezdi Dennisu Manningu, za katerega se zanima cel kup ekip, najbližje pa so mu Miami Heats. Zaradi pogodbenih težav bi se lahko New Jersey Nets morah odpovedati Denicku Colemanu.
THE TOP: Nadaljuje se oster boj med Shacquillom 0’Nealom (28, 7 točk na tekmo) in Davidom Robinsonom (28, 6) na vrhu lestvice strelcev, sledijo pa jim sedaj poškodovani Richmond (26,4), KMalone (26, 1), 01ajuwon (24, 8) in Barkley (24, 7). Najboljši odstotek pri metu iz igre ima center Oliver Miller (66%), sledita 0’Neal (61%) in Thorpe (60%). John Stockton brez konkurence nabira asistence (12, 8 na tekmo), pri skokih pa je da-
leč najboljši Dennis Rod-man (17, 8 na tekmo). Sle-dijoPolynice (13, 3), 0’Neal (12, 6), Mutombo (12, 5) in Olajuvron (12,5).
IZIDI ZADNJIH TEKEM
Četrtek: Utah - Chicago 85:94 (deseta zmaga Bull-sov v zadnjih 11 tekmah; K.Malone 24 točk in 10 skokov, Chambers 16, Stockton 12 asistenc; Armstrong 20, Pippen 19, Ho.Grant 11); Houston -Lakers 99:88 (Olajuvron 28 točk in 15 skokov, Thorpe 20 točk in 13 skokov; Campbell 29 točk in 13 skokov); Portland - Phoenbc 126:105 (Ha. Grant 29); Cleveland - San Antonio 97:98 (odločila trojka Ellisa 4 sekunde pred koncem, potem ko so Cavs vodih že z 94:91; Priče 29, Nance 19; Ellis 31, D.Robinson 19, Rodman 20 skokov).
Na Vzhodu vodita New
Toni Kukoč je proti Utah Jazz	igral 22', dosegel 7 točk, dal 5 asistenc in imel 3 skoke
York (32-11) in Atlanta (32-	Zahodu pa ima najboljše	Stonom (32-11), San Anto-
11), pred Chicagom (31-12)	razmerje zmag in porazov	niom (31-14) in Phoenixom
in Orlandom (26-18). Na	Seattle (32-10), pred Hou-	(29-14). (VanjaJogan)
Alboreto in Mariini odslej pri
Minaidju
FAENZA - Mi-chele Alboreto in Pierluigi Martini sta doslej edina italijanska dirkača, ki sta si zagotovila nastop v letošnji sezoni formule ena. Najelo jih je moštvo Minardi Scuderia Italia, prvo serijo treningov s svojim novim dirkalnikom pa bosta opravila od 7. do 11. februarja v Estorilu na Portugalskem. Alboreto (37 let) ima za sabo 178 velikih nagrad in štiri zmage, Martini pa je sodeloval na 94 dirkah. Ostali italijanski dirkači, med temi tudi Ric-cardo Patrese, so še brez pogodbe.
JSTAT / TRETJE TRIMESEČJE 92
DELO / PO PODATKIH ZAVODA ISTAT
NOVICE
Lanska jesen prinesla nekaj utripa v trgovine
^ prvih devetih mesecih +3,6%
Riew1' Tr80vski termo-Dp ^že, da se je »tem-L atura« recesije, merje-nern,a 0snovi porabe, kota » ^skega leta vendar-jpH ai;e^a nižati. Ce je ver-. statistikom, potem se Istat° Podatkih zavoda 1... v tretjem trimesečju a J sPi°Sni indeks pranj6 aa ^r°kno (ki zaje-in 3mal0 kot srednjo oliko distribucijo) flšalza3,6 odstotka gle-i q(T® enako obdobje leta m ',y Prvih devetih ipt iClb iškega leta se n ■ 0 npadanje porabe v Primerjavi s prvim devetin SeCiem 1992 zmanjša-tpjJčJ odstotka, med-tp , k° je Se junija lani 1 enCna variacija kazanj19 2,4-odstotno zniža-
jp^rodajni zagon v tret-7 . trimesecju lani je )ei praktično vse ko-
P ~r'o prodajalne, ki imajo do največ 9 delovnih oci) se je prodaja po-eCala za 3,4 odstotka in ona Po decembru 1992 pozitivna. V srednji mstribuciji (z 10 do 19 oetovnimi močmi) se je Prodaja povečala za 1,5 w?tka- v veliki (ki šteje CO v0t ^ delovnih mo-; ki jo je prodajna kriza najmanj prizadela, pa se mdeks prodaje zvečal a kar 5 odstotkov.
Dn uVeC j° k povečanju v obravnavanem oobju prispeval živil-
ski sektor, v katerem se je prodaja povečala za 7,7 odstotka. Ta ugoden trimesečni trend pa je v glavnem omogočil, da so trgovci utrpeli nekoliko manjše letne tendenčne izgube in obdobje med januarjem in septembrom lani sklenili s skromnim povprečnim znižanjem prodaje za 0,4 odstotka. Sicer pa je obračun za prvih devet mesecev lani negativen samo še za mala podjetja, ki so izgubila 1,3 odstotka prodaje, za srednja in velika pa je pozitiven: prva so povečala prodajo za okrogel odstotek, druga pa za 4,3 odstotka.
Blagovna analiza prodaje v srednji in veliki distribuciji omogoča tudi razpoznavo trenda porabe. Najbolj, za 5,4 odstotka, se je povečala prodaja živil in pijače, sledijo jim izdelki za osebno nego in drogerija nasploh z 2,9 odstotka, prodaja oblačil se je povečala za 2,8, pohištva za 2,3, gospodinjskih potrebščin za 1 odstotek, prodaja knjig pa je doživela 0,9-odstotno zvišanje. Negativni trend z občutnim znižanjem je vztrajal pri prodaji elek-trogospodinjskih strojev, radijskih in televizijskih sprejemnikov (-3,9 odstotka), pravo strmoglavljenje prodaje pa je doživelo in še doživlja področje fotografije, filmske tehnike in optike.
Za plače lani leto zmernosti
Decembra povsem zamrznjena rast
RIM - Decembra lani se pogodbene plače na uro niso zvišale niti za liro, njihova povprečna letna stopnja rasti pa proglaša leto 1993 za leto plačilne zmernosti. Indeks Istat je namreč ostal za dva meseca zapored nespremenjen, medtem ko je lansko letno povprečje v primerjavi s predlanskim zabeležilo 2, 8-odstotni porast, kar je glede na 4,7-odstotnega iz leta 1992 in na 9,1-od-stotnega iz 1991 resnično skromno.
Decembrska stagnacija plač je še toliko izrazitejša, Ce upoštevamo, da so prav v tem mesecu stopila v veljavo predvidena povišanja plač v plinskem sektorju in na področju pomorskega transporta. To dokazuje, da se je dinamika rasti plaC dejansko ustavila, kar sice velja za vse lansko leto, ko so se plaCe v mesečni primerjavi z letom 1992 skoraj po pravilu višale za manj kot odstotek (izjema je bil samo januar). Seveda je na ta trend v najveCji meri vplival sporazum o ceni dela, medtem ko obnove kolektivnih delovnih pogodb niso imele večjega učinka, saj so bile lani obnovljene samo pogodbe za papirnicarski in rudniški sektor.
Za večino gospodarskih vej so se tendenčne variacije ohranile na zmerni ravni. Na področju storitev predstavljata skrajnosti trgovski sektor, kjer je bil letni porast plaC s 4,4 odstotka najvišji, in javna uprava, ki je s komaj 0,9 odstotka doživela najbolj skromno rast plaC. V splošnem pa je bilo najbolj občutno zvišanje plaC v kmetijstvu, ki so se glede na leto 1992 povprečno povečale za 5,1 odstotka, in na področju privatnih storitev s 4,4-odstotnim zvišanjem, najmanj pa so pridobili zaposleni v gradbeništvu, ki so jim plaCe porasle za komaj 1,2 odstotka. Precej slabo se je godilo tudi uslužbencem sicer bogatih bank in zavarovalnic, ki so se jim plače v povprečju povečale za 1, 8 odstotka.
K tem podatkom je Istat dodal še enega, ki zadeva suspenzijo zaposlenih zaradi konfliktov: v prvih 11 mesecih lani se je število suspendiranih zvišalo za 9,4% glede na enako obdobje 1992.
GIBANJE INDEKSA PLAC od leta 1984 (*)
LETO	VARIACIJA
1984	+11,9
1985	+10,3
1986	+ 4,6
1987	+ 7,1
1988	+ 7,6
1989	+ 7,4
1990	+ 7,9
1991	+ 9,1
1992	+ 4,7
1993	+ 2,8
(* upoštevati je treba, da je bila do leta 1990 osnova tega indeksa vrednost iz leta 1982, po letu 1990 pa je osnova postala vrednost iz leta 1990)
Na cesti tudi vodilni
RIM - Kriza industrije ne prizadeva samo delavcev in uradnikov, ampak tudi vodilne kadre. Lani je izgubilo delo več kot tri tisoč vodilnih, v zadnjih Štirih letih pa okrog 20 tisoč. V takem položaju je razumljivo, da tudi vodilni zahtevajo socialne blažilce, zato so na ministrstvo za delo že pred časom naslovili prošnjo, da bi tudi zanje uvedlo neke vrste doklado za brezposelnost. Odgovora za sedaj še ni.
Največ vodilnega kadra je odšlo iz komercialnega in marketinškega sektorja (30% odpustov), na drugem mestu je proizvodnja (28%), na tretjem pa uprava in financa (13%).

Saldo davka IVA do 7. marca
Podjetniki in profesionalci imajo do 7. marca (posticipirano na ponedeljek, ker je 5. marca sobota in banke niso odprte), C as, da plačajo letni saldo davka na dodatno vrednost IVA.
Do. 3. februarja so bili dolžni plačati davek za tretje trimesečje 1993 le nekateri operaterji in torej ne vsi zavezanci, kot smo zaradi nesporazuma objavili na dan zapadlosti. Bralcem in še zlasti operaterjem se opravičujemo. (B) -
Letna prijava davka IVA
Podjetniki in profesionalci, ki za opravljanje svoje dejavnosti razpolagajo z davCno številko IVA, morajo do 15. marca vložiti letno prijavo davka na dodatno vrednost v letu 1993. Izjavo mora izročiti tudi zavezanec, ki ima presežek in torej zahteva povrnitev davka.
Naj spomnimo, da zapade rok za plačilo salda davka IVA 5. marca, ker pa ta dan pade na soboto, je možnost plačila avtomatično podaljšana še na ponedeljek, 7. marca. (B)
V letu 1994 višji prispevki za gospodinjske pomočnice
Skrbstveni zavod INPS je objavil prilagojene zneske socialnih dajatev za zavarovanje gospodinjskih pomoCnic GOLF. Za delovna razmerja tako italijanskih kot tujih državljank so se prispevki od 1. januarja 1994 povprečno povečali za 3,7 odstotka. Kot že v preteklem letu, so predvideni štirje plačilni pasovi. Prvi trije veljajo za delovna razmerja do 24 in tedensko in se razlikujejo po višini plaCe, znatno olajšana prispevna tarifa pa se, ne glede na realne prejemke, aplicira v primeru, ko je delovni urnik presegel 24 ur na teden.
Za zavarovanke iz iznozemstva, ki niso Članice evropske dvanajsterice, se prispevna stopnja poveča za 0,5 odstotka za kritje stroška ob vrnitvi v domovino po poteku dovoljenja za delo.
Delodajalci bodo prvič plačali višje prispevke do 10. aprila 1994 oziroma zaradi prazničnega dne do 11. aprila, ko zapade rok za poravnavo socialnih dajatev za prvo trimesečje. V primeru, da se delovno razmerje z gospodinjsko pomočnico konca pred koncem trimesečja, mora delodajalec poravnati prispevke v roku desetih dni po prekinitvi razmerja.
Za plaCo do 9.340 lir na uro znaša zavarovalno breme 2.881 lir na uro, za višjo plaCo vse do 11.410 lir znaša dajatev 3.241 lir, za vse višje prejemke pa je dajatev 3.960 lir na uro. Ce pomočnica opravi veC kot 24 ur na teden, znaša fiksna dajatev 2.089 lir, pri Čemer ni merodajno, kolikšna je realna plača gospodinjske pomočnice. (B)
"Čl FINANČNI TRG / NEPRIČAKOVANO VELIKO ZANIMANJE IN ZAUPANJE ITALIJANSKIH VARČEVALCEV
Lov na delnice državnih bank
Po zavodih Credit in IMI bo v krotkem no vrsti še Comit zo junij po napovedujejo privatizacijo državne zavarovalnice INA-Assitolio - Uspehi finančnih podjetij po ne jamčijo, do se bo enako godilo industrijskim
___	Marko Waltritsch
Vedeli smo, da so Italijani najvecji varčevalci na svetu, aJec pred toliko opevanimi m j11?' ^ano je tudi, da so ed tistimi, ki najbolj zaupajo v 2av*- takrat, ko je treba varCe-a*i svoj denar z vlaganjem v žavne zadolžnice, zlasti za-°> ker te niso bile nikoli ob-avcene. V zadnjem Času pa gotavljarno, da so italijanski ..,2av|jani tudi med tistimi, ki H naiboli zanima privatizacija Zavriih podjetij in da v zelo a[keni času dobesedno raz-srabijo ponujene delnice. Se Posebno seveda, Ce so to del-jce uspešnih podjetij. Havanski ministri so ubrali pra-Jno pot, ko so se odločili, da °do delnice teh državnih ali Javnih podjetij prodajali na ši-Prek bank in torej Cim
Primer z začetka tega tedna, ko so bile na trgu ponujene delnice banke IMI, katere večinski lastnik je bilo doslej z 51 odstotki zakladno ministrstvo, je eklatanten in presega vsa pričakovanja. V enem samem dnevu je prišlo toliko ponudb, da je bil posel predčasno zaključen, medtem ko so pobudniki načrtovali, da bodo operacije trajale štiri dni. 370 tisoč varčevalcev je naročilo 350 milijonov delnic, kar je daleč preseglo predvideno količino, zato se lahko zgodi, da bodo del delnic, ki so bile namenjene insitucional-nim investitorjem, preusmerili na zasebne, torej na male varčevalce, katerih povpraševanje je ostalo nezadovoljeno.
Primer IMI sledi prvemu, prav tako uspešnemu primeru
prodaje delnic banke Credit, ko so varčevalci dobesedno planili po njenih delnicah. Brez dvoma se nekaj podobnega obeta tudi tretji banki, ki bo v kratkem na vrsti za privatiziranje, in sicer Banca Commer-ciale italiana. Intenzivna reklama v vseh medijih je v obeh primerih nedvomno veliko prispevala k tolikšnemu zanimanju in uspehu, v prihodnjih dneh pa se bo podobna reklamna akcija zaCela tudi za Comit.
Junija letos je predvidena privatizacija velike državne zavarovalne družbe INA - As-sitalia. Čeprav se v upravnem svetu te družbe in tudi v vladi dobro zavedajo, da bo tudi za delnice te zavarovalnice veliko zanimanje, si hočejo nove delničarje pridobiti na pose-
ben naCin. Zato so predlagali, da bi delnice po znižani ceni ponudili svojim zavarovancem, zavarovalnica pa jih je o tej možnosti tudi obvestila. Kot rečeno, pa gre za sedaj samo za predlog in ni znano, ali bo sploh prodrl. Počakati bo namreC treba tudi na zadržanje nove vlade, ki bo sestavljena po marčnih volitvah.
Zanimanje širokih krogov varčevalcev gre seveda v prvi vrsti tistim državnim podjetjem, kot so banke in zavarovalnice, ki so po svoji naravi aktivne in torej delničarjem prinašajo dobiček. Z dolgim nosom ostajajo velike finančne družbe, ki imajo sicer možnost nakupa večjih paketov delnic, vendar ne v tolikšni meri, kot bi želele. V vladi so sicer nekateri zagovarjali tezo, da bi
morali delnice prodati predvsem velikim družbam, ne pa množici delničarjev. Spor med premieram Ciampijem in ministrom Savono je bil konec lanskega leta dovolj zgovoren.
Po zgledu velikih se privatizirajo tudi mali. Tržaška hranilnica je te dni dala na trg kar precejšen, 14-odstotni paket svojih delnic. Na nekaj podobnega se v Vidmu pripravlja hranilnica CRUP, le da bo tam odstotek manjši, glede na to, da so 25 odstotkov delnic že oddati hranilnici iz Verone, sami pa morajo po zakonu ohraniti večinski delež.
Vprašanje je, ali bo podobno zanimanje veljalo tudi za državna industrijska in trgovska podjetja, ki jih vlada prav tako namerava privatizirati. Z njimi bo gotovo veC težav, kaj-
ti množice delničarjev marsikdaj nejasno in vprašljivo uspešno industrijsko področje najbrž ne bo privlačilo.
Velja pa ugotovitev, da je Italija prve privatizacijske korake izpeljala bolj uspešno od drugih, npr. od Francije: da so Francozi kupiti delnice državne Banque Nationale de Pariš, je bilo potrebno kar nekaj mesecev. Sedaj so vrgli na trg 36, 5% delnic družbe Elf Aquitalne, inačice italijanske družbe Agip. Zanimanje za delnice državnih podjetij, ki se privatizirajo, raste tudi v evropskih finančnih krogih. Velika londonska družba Kleinvvort & Mercury namerava za nakup privatiziranih delnic porabiti 2.500 milijard tir, podobnih pobud pa je vse veC v vseh pomembnih finančnih središčih.

28
Sobota, 5. februarja 1994
GOSPODARSTVO IN FINANCE
MEDNARODNI DEVIZNI TRG
Uspešno gospodarstvo je jamstvo za ameriški dolar
Kako enostavno se sliši: »Zvišanje obrestnih mer povzroči pretakanje kapitala iz bančnih računov v gospodarstvo, ki tako pridobi nova, sveža sredstva za investicije, te pa upehani ekonomiji omogočijo nov polet. Ce je zalet premočan in grozi pre-nasiCenost trga, nam zvišanje obrestnih mer upočasni oziroma lahko celo obme reakcijo, ki jo-je treba vseskozi strogo nadzorovati, saj nekontroliran potek sproži plaz verižnih reakcij z zelo nepredvidljivimi, a vsekakor bolečimi posledicami.«
Ce vam je ob prebiranju teh vrstic naenkrat postalo vse jasno, vas moram razočarati, da na žalost le ni tako enostavno, za grobo ilustracijo pa bo zadostovalo.
Ameriški dolar »podpirajo« dobri gospodarske podatke, med katerimi naj posebej opozorim na to, da se je na trgu nepremičnin prodaja družinskih hiš in stanovanj povečala za 11,6 odstotka (882 tisoč enot), kar je najviša raven po letu 1986. To samo še potrjuje dobro gospodarjenje Američanov v zadnjem Četrtletju preteklega leta, ki je zasenčilo pričakovanje o zvišanju ameriških obrestnih mer. Izjavi ministra za finance Lloyda Bentsena, ki je dejal, da
bo povečanje obrestnih mer zveznih zalog skromno in da gre predvsem za preventivni ukrep, ki še ne pomeni dolgoročnega zvišanja, in predsednika FED (federal reserve) Alana Greenspana, ki je v kongresu izjavil, da bo morala osrednja banka prej ali slej zvišati obrestne mere, pa samo še potrjujeta pričakovanja. Po objavljenem podatku se lahko zgodi, da bi dolar presegel raven 1,74 marke za dolar in se prebil Cez 1,75. Verjetno pa so trgovci z devizami po svetu v svojih pozicijah to zvišanje že nekoliko predvideli in imajo nekaj tečajnih točk tako že vračunanih v tečajih, ki trenutno veljajo na trgu. Dolar se je ta teden gibal med 1,7330 in 1,7420 marke.
Nam najbližja valuta nemška amrka je bila tudi ta teden z ostalimi valutami v pričakovanju Četrtkovega sestanka nemške centralne banke (Buba), ki pa se tudi tokrat ni odločila za nikakršne spremembe glede obrestnih mer. Tako bo do znižanja prišlo verjetno v marcu, saj prej ne bodo objavljeni podatki o denarni masi. Kljub nespremenjenemu položaju se na trgih ni zgodilo nic pretresljivega. Previdni in preračunljivi Nemci že vedo, kaj delajo.
Tudi Japonsko pretresajo politični zapleti okrog sprejemanja reform davčnega sistema in sprejetja
paketa gospodarskih spodbud. Te zadevajo predvsem telekomunikacijska in gradbena podjetja, in sicer v obliki znižanja davkov na prihodke (5 do 6 odstotkov), v obliki obsežnih ugodnih kreditov za manjša in srednja podjetja ter v povečanju državnih izdatkov za javna dela. Vprašanje pa je, kdaj bo parlament sprejel omenjene ukrepe, saj dosedanja zasedanja niso obrodila sadov.Jen se je ta teden gibal med 107,95 in 109, 20 jena za dolar.
Robert Nograšek
SVOBODNA TRGOVINA / V1SEGRAJSKA SKUP0
Po petih letih nič več carin in kvot
Skrajšali rok za odpravo teh omejitev
PRAGA - Štiri vzhodnoevropske države, ki so tudi Članice Srednjeevropskega združenju za svobodno trgovino (Cefta), so včeraj pozdravile pospešitev ustanovitve prostoca-rinskega območja in pozvale zahodno Evropo, naj odpravi protekcionistične ovire. Trgovinski ministri Poljske, Madžarske, Slovaške in Češke republike so v Pragi podpisali skupno deklaracijo, s katero so se zavezali, da bodo sporazum Cefte, podpisan leta 1992, namesto v osmih letih, kot so sprva načrtovali, uresničili že v
JAPONSKA / UVOZ AVTOMOBILOV
Japonci bodo kupovali veliko več ameriških vozil
Prodaja tujih avtomobilov se je povečala za dobro tretjino - Japonci imajo radi nove ameriške modele
Dvakrat več brezposelnih v Evropi
BRUSELJ - Po desezoniziranih podatkih je bila brezposelnost y Evropski uniji decembra lani 10, 9-odstotna, torej za 9,9 odstotka višja kot decembra 1992, je vCeraj sporočil Eurostat, statistični urad EU. Lanskoletna povprečna stopnja brezposelnosti v EU je bila na letni ravni 10, 5-odstotna, leta 1992 pa je bila 9, 4-odstotna. Število brezposelnih na celotnem območju EU je lani naraslo na 15, 8 milijona, kar je za 1,9 milijona več kot leta 1992. Brezposelnost se je najbolj povečala v Španiji, Nemčiji, Itahji in Franciji. (Reuter)
Vse dražja srebro in sladkor
LONDON - Cene sladkorja in srebra, ki so v preteklosti zaradi recesije drsele navzdol, so se zaradi obetov o gospodarski rasti zadnje dni povzpele do rekordnih višin. V New Torku je cena sladkorja v Četrtek dosegla zneske, ki jih ne pomnijo. Tudi cena srebra se je približala najvišji točki v zadnjih štirih letih, naraščajo pa tudi cene kave in večine industrijskih kovin. Po mnenju analitikov so rast cen povzročili investicijski skladi, ki pohlepno iščejo nove dobičke, po možnosti takšne, kakršne so ustvarili v preteklih letih s trgovanjem z obveznicami in delnicami. Količina denarja iz teh skladov naj bi bila poglavitni vzrok za sedanji skok cen tistih izdelkov, po katerih se povpraševanje ni bistveno povečalo. Nekateri analitiki opozarjajo, da večina tega denarja prihaja iz ZDA, kjer so znamenja gospodarske rasti zanesljivejša kot na Japonskem in v Nemčiji. (Reuter)
BRUSELJ - Komisar za industrijo EU Martin Bangemann je izjavil, da je še prezgodaj za pogajanja Evropske komisije z Japonci in za zamrznitev njihovega letošnjega deleža na evropskem avtomobilskem trgu. »V zaCetku februarja je nemogoče napovedati, kakšno bo letošnje stanje na trgu,« je izjavil. Skupina industrijskih proizvajalcev avtomobilov ACEA je namreč že zahtevala, da je treba japonski tržni delež »zamrzniti«, saj naj bi tudi japonski proizvajalci avtomobilov prevzeli del bremena 15,3 odstotka manjše prodaje avtomobilov na trgu EU v letu 1993. Evropska komisija se v okviru sporazuma, sklenjenega leta 1991, vsako leto sproti dogovori o količini avtomobilov, ki jih Japonska lahko proda na evropskem trgu. ACEA pa zatrjuje, da Japonska nenehno povečuje svoj delež, Čeprav se je avtomobilski trg močno zmanjšal. (Reuter)
TOKIO - Letos bo na japonsko tržišče prišlo še ve C avtomobilov ameriških proizvajalcev, saj prodaja tujih avtomobilov na Japonskem narašča že nekaj let, je v vCeraj sporočila Zveza japonskih avtomobilskih uvoznikov (JAIA). Prodaja tujih avtomobilov se je januarja letos, v primerjavi z istim obdobjem lani, povečala za 33,8 odstotka na 12.156 vozil. V to število je zajetih tudi 11.359 potniških avtomobilov, katerih prodaja je narasla za 27,1 odstotka. Prodaja Chryslerjevih modelov se je povečala za neverjetnih 1550 odstotkov na 659 vozil, v primerjavi s 40 vpzili, kolikor so jih prodali leto dni prej. Prodaja modelov GM je bila v omenjenem obdobju višja za 27,8 odstotka (prodali so 529 vozil), Fordovih modelov pa za 194,3 odstotka s 465 prodanimi vozili. Predstavniki JAIA so med razlogi za višjo januarsko prodajo navedli letošnje nižje cene zaradi okrepljene vrednosti jena, pa tudi nižje obrestne mere za posojila, ki jih tuji distributerji ponujajo kupcem. Analitiki so že prej napovedovati, da bo ameriška »velika trojica« av-
Tudi Chrysler načrtuje, da bo močno povečal prodajo na japonskem trgu
tomobilskih proizvajalcev preplavila japonsko tržišče z novimi modeli po nižjih cenah.Tržni delež velike ameriške trojice naj bi se z lanskoletnega 9,9 odstotka povečal na 14, 1 odstotka. Ford načrtuje predvsem prodajo Mon-dea Sedan in lahkih vozil za tovorni prevoz z 2000 in 1800 kubičnimi motorji. V industrijskih virih zatrjujejo, da bo prav pri teh modelih prišlo do ve-
likega povpraševanja, saj po kakovosti in obliki ustrezajo predstavam Japoncev, kakšen naj bi avto sploh bil. Pri Fordu so sporočili, da nameravajo letos na Japonskem prodati do 15 tisoč svojih vozil. Lani se je prodaja Fordovih modelov na japonskem tržišču povečala za 50 odstotkov. Tudi pri Chryslerju upajo, da bodo letos na japonskem tržišču prodati vsaj 10 tisoč
modelov razkošnega Vision sedan. Lani je tudi Chrysler povečal svojo prodajo za 255, 7 odstotka na 6 tisoC vozil. Pri podatkih o januarski prodaji je na vrhu Mercedez Benz, ki je prodal 1914 vozil, kar je za 52, 1 odstotka več kot lani. Sledi mu Volkswagen s 1374 voziti, torej za 19 odstotkov veC, in BMW s 1135 voziti, za 10, 8 odstotka več.
(Reuter)
petih. »Podpisnice so prepričane, da bo konec leta 1997 že delovalo prosto-carinsko območje, ki bo zajelo 65 milijonov prebivalcev,« so izjaviti ministri v skupni izjavi. V okviru omenjenega sporazuma, ki so ga podpisati v poljskem Krakovra, so se zavzeli za postopno odpravo carin, uvoznih kvot in drugih ovir, ki omejujejo trgovino z industrijskimi izdelki. Vse ovire naj bi odstraniti do leta 2001. Carine za kmetijske izdelke bodo edine, za katere bo veljal rok iz prvotnega sporazuma. Petkov dogovor je odgovoril na zahteve Češke, da je treba vse dogovore v okviru Cefte natančno opredeliti do konca leta 1997. Odkar so se po letu 1989 začele gospodarske reforme, je trgovina med članicami nekdanjega Sovjetskega bloka dramatično upadla. Sporazum Cefte je zaenkrat predvsem sredstvo, s katerim naj bi pritisniti na zahodne države, da bodo bolj na široko odprle svoje trge. Ministri so v skupni izjavi pozvati zahodne države, naj gredo dlje od sedanjih ponudb pri različnih trgovinskih sporazumih in sporazumih o sodelovanju, bolj v duhu vseevropske svobodne trgovine. »Z mislijo na zaključke vrha ES v Kopen-hagnu (junija 1993) podpisnice pozdravljajo dodatne koncesije, ki so jih zahodne države odobrile članicam Cefte, hkrati pa izražajo svoja pričakova-
nja, da bo teh koncesij prihodnje več,« so zapis li v skupni izjavi. PraS deklaracija tako tesno s di vse večjemu nezad ^ voljstvu zoper zahoda države, na katere je le*® tudi precej kritike najv čjih trgovinskih imen n davoškem svetovnem g
spodarskem forumu,
kij®
bil prejšnji teden v Švici Peter Sutherland, gener ni direktor Splošnega sporazuma o trgovini in car nah (Gatt), je okrcal delegate iz najbogatejših drža sveta zaradi uvajanja je ^ mov »vodene trgovin6 na ključnih področjih-katero škodujejo zlasti
odat'
Fred
ko imenovanim gosp1 stvom v prehodu. Berksten, ki predseduj^ vvashingtonskemu ®
žganskemu trustu, je , Davosu še dlje, rekoč, mora Zahod »preneha zavirati uvoz‘občutljivl'_ proizvodov‘njegovih P1
hodnjih partnerjev v & dnji in vzhodni Evropi naCin, ki postavlja na ^ cko procese njihovega g spodarskega in demokra čnega prehoda«. šnja praška deklaracija Ve fte z zelo obzirnim dip . matskim jezikom vs<. ^ ■ prav to misel. »Mim6 prav tako verjamejo, da) še kako pomembno omj jevanje uveljavljanja zaS J tnih ukrepov, saj bo le 3 ko lahko prišlo do večjeg^ razvoja, integracije gosP° darstev in liberalizacije govine na trajnejših osno vah v državah Clanican
Cefte,« zaključuje pr
■aška
deklaracija.
(Reuter)
FRANCIJA / LETALSKA INDUSTRIJ
Pomoč za giganta
Dve milijardi državnih frankov za Aerospofiols
prevzeli obrat letalske
BRUSELJ - Francoska vlada namerava vojaško-industrijskemu in letalskemu gigantu Aerospati-ale zagotoviti dve milijardi frankov (340 milijonov dolarjev), vendar bo morala počakati na zeleno luč Evropske komisije, je sporočil predstavnik tega izvršnega telesa Evropske unije (EU). Ta je v odgovoru na neposredno vprašanje potrdil, da mora tolikšna sredstva obvezno pregledati tudi Evropska komisija, ki je dolžna spremljati dodeljevanje državnih subvencij industriji v okviru dvanajsterice. Komisija ima tudi pravico, da dodelitev te subvencije prepreči, Ce bi ugotovila, da je denar namenjen za drugačne cilje, kot je določeno. Tako že potekata dve preiskavi o subvencijah, ki naj bi jih odobriti Air France in računalniški družbi Cie des Machines Buli. Preiskava o skladih, namenjenih družbi Aerospatiale, utegne vnesti precej napetosti med Bruselj in Pariz. Francoska vlada je namreč leta 1991 preprečila, da bi Aerospatiale in italijanska Alenia skupaj
proizvodnje Boeing . . Havilland. Naloga kornJs* je v zvezi z nadzorom datnega pritoka kapitala državna podjetja je PreCA sem preverjanje njihoveg komercialnega namena, ] ^ povedal predstavnik k misije. Francoski ministrstvi za obrambo in finaI1_ ce sta novico o novem 3 pitalu sporočili v sre Gre za sredstva, s kateri
Gode
nameravajo francos.
;ka dr-
žavna podjetja, ki se
duši-
jo v izgubah, spraviti J takšno stanje, ki bi om godlo njihovo načrtovane privatizacijo. Predstavni Aerospatiala so poveda > da je njihova družba le« 1993 poslovala z izguh -vendar o njej niso spor čili nobenih podatko. Leta 1992 je izguba znaš v la 2, 38 milijarde fr®*0* (405 milijonov dolarje^ po takratnem tečaju)-skupni izjavi sta obe fr coski ministrstvi zaP?s^Q! da gre za sredstva, ki kazujejo zaupanje drža v prihodnost Aerospati la, ki je eden od P3^11
rje v mednarodnega ko
zorcija Airbus (štiri dr ve) in ki izdeluje tudi r keteAriane. (Reuterj
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Sobota, 5. februarja 1994
—						
						
4. februar 1994						
J^šOiglnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
						
At/irTn0 Ljubljana	77,60	78,00	10,96	11,06	7,85	7,95
a!£lu<s Ljubljana	-	-	-	-	-	-
Ažu?^3 Mubljana*	77,55	77,75	10,95	11,00	7,85	7,95
^Ur Grosuplje	77,65	77,80	10,98	11,09	7,84	7,98
0						
BTclLiUb'iana	77,60	77,90	10,85	11,05	7,80	7,97
	77,20	77,85	10(90	11,02	7,82	7,92
lš f ! 1	77,46	77,70	10,92	11,05	7,84	7,93
						
^editanstalt Nova banka LJ	77,68 77,50 77,55	77,86 77,88	11,00 10,97	11,06 11,08 11,12	7,85 7,80 7,85	7.98 7.99
°m caffe Domžale*		77,85	11,02			8,00
						
Ern°na GI°btour LJ ErosKrUblj?na*	77,30	77,70	10,95	11,15	7,83	7,95
	77,60	77,80	11,00	11,07	7,85	7,98
F°LKrani* Flradas Idrija	77,60	77,80	11,00	11,07	7,85	7,98
	-	-	-	-	-	-
Hida H»karna banka Brežice*						
	77,70	77,75	11,01	11,04	7,92	7,95
	77,35	77,92	10,95	11,07	7,82	7,96
n' Rašice, Mengeš*	77,62	77,85	11,03	11,10	7,88	7,98
IrliUn ..						
Sečovlje* |,5a Ljubljana (WTC) Ju Slovenj Gradec	77,55	77,93	10,90	11,05	7,86	8,00
	77,71	77,75	11,02	11,04	7,93	7,94
	77,50	77,95	10,96	11,00	7,83	7,94
1 knSSt°ina	77,45	77,80	10,82	11,02	7,82	7,94
,,i	77,60	77,70	10,93	11,02	7,90	7,94
Ka Jesenice	77,61	77,89	10,97	11,04	7,86	7,94
faldlfSk°fiaLoka	77,50	77,95	10,95	11,08	7,87	8,01
aldesign Nova Gorica	-	-	-	-		-
Koml°VunijalesU						
	77,60	77,70	10,96	11,05	7,80	7,95
°mpas Hertz Celje*	77,45	77,70	10,98	11,04	7,85	7,95
KomnaSnertzVeler|je*	77,50	77,80	10,98	11,04	7,85	7,95
Komna5 uertZldriJa<	77,50	77,80	10,98	11,04	7,85	7,95
'pus Hertz Tolmin* ^mpas Hertz Bled*	77,50	77,80	10,98	11,04	7,85	7,95
	77,50	77,80	10,98	11,04	7,85	7,95
orripas Hertz Nova Gorica* ^Pas Hertz Maribor* Konfipas Holidays	77,50 77,50 77,65	77,80 77,80 77,80	10,98 10,98 11,00	11,04 11,04 11,10	7,85 7,85 7,85	7,95 7,95 7,95
						
^ciama banka Triglav	77,57	78,57	10,97	11,09	7,83	7,99
v?^'srcialna banka NG	77,00	77,99	10,77	11,21	7,70	7,95
dijna banka MB d.d.*	77,04	77,90	10,95	11,08	7,75	8,00
i n ,						
lR ’d-Ljubljana “Splošna banka Celje	77,67	78,07	10,99	11,10	7,86	8,02
	76,90	77,95	10,95	11,03	7,70	7,95
, ° sPlošna banka Koper	76,53	78,14	10,82	11,03	7,69	7,93
L« komercialna banka NG	76,40	77,90	10,83	11,35	7,65	7,94
lb Dolenjska banka NM 18 banka Zasavje, Trbovlje	76,85	78,05	10,98	11,10	7,85	8,00
	77,00	77,90	10,95	11,08	7,70	8,01
kjddska banka d.d. U						
	77,65	77,95	11,00	11,10	7,80	7,97
L|oerta$ Koper*	77,50	77,78	10,92	11,02	7,83	7,92
Ma Vir MedinNG'Sempeter*	77,50	77,85	10,95	11,08	7,90	7,99
	77,47	77,70	10,93	11,02	7,89	7,94
iviedia*	77,60	77,70	10,98	11,02	7,90	7,98
IMIProm Ljubljana	77,68	77,75	11,01	11,05	7,90	7,99
						
Po£nLhbl,?na	-	-	-		-	-
na banka Slovenije*	76,31	77,80	10,68	11,02	7,66	7,93
Probnn^ Ljubijana*	-	-	-	-	-	-
jobanka Maribor	77,45	77,95	10,96	11,08	7,83	8,00
[;9ul Solkan*	77,50	77,80	10,91	11,04	7,90	7,98
pHrska Bistrica*	77,50	77,80	10,91	11,04	7,87	7,98
Kobarid*	77,50	77,80	10,91	11,04	7,87	7,98
Pl u						
UbkUmLJub|jana	77,70	77,74	11,02	11,05	7,93	7,95
	77,50	77,79	10,98	11,04	7,83	7,92
pdbllkum Krško »-Maribor	77,40	77,85	10,80	11,05	7,82	8,00
	77,46	77,69	11,00	11,04	7,80	7,94
bhkum Mozirje p5i,umTNovomesf°	77,40	77,85	10,95	11,05	7,80	7,98
	77,40	77,90	10,94	11,05	7,82	7,99
bmToimin	77,50	77,79	10,93	11,04	7,86	7,92
Pbum evnica	77,55	77,89	10,96	11,06	7,82	7,95
Publikum Šentilj p, Jlkunn Šentjur pri Celju S umT,eb*	76,50	77,80	10,70	11,08	7,80	7,98
	77,50	77,84	10,93	11,03	7,83	7,94
	77,68	77,89	10,97	11,06	7,86	7,96
^blikum žaleč	77,45	77,78	10,92	10,99	7,80	7,92
R°ja Ljubljana						
	77,50	77,80	10,97	11,05	7,80	7,98
SKB d.d. ** Sjov. hran. in posojil. Kranj						
	77,45	77,60	11,01	11,03	7,99	8,00
	77,61	77,80	10,96	11,03	7,89	7,97
o°v' mvest. banka U* pjovenijaturist Ljubljana*	77,40	77,85	10,90	11,05	7,90	7,98
	77,65	77,80	10,90	11,05	7,80	7,95
ovenijaturist Maribor*	77,55	77,75	10,96	11,02	7,60	7,90
a?o»rlStJeSenice	77,65	77,95	10,97	11,04	7,83	7,93
SonoQlVKoper	-	-	-	-	-	-
SZKB h LiUbljana	77,65	77,85	10,97	11,07	7,88	8,00
d-d. Ljubljana	77,62	77,85	10,95	11,04	7,87	7,99
						
Te£	n°Sf°ina	77,26	77,83	10,88	11,01	7,81	7,92
W rs Dom2ale °n Ljubljana	77,50	77,80	10,97	11,09	7,80	7,95
	77,60	77,95	10,95	11,08	7,80	8,00
lIRi/ i . ,						
Ljubljana Upimo Ljubljana	77,50	77,95	11,00	11,07	7,95	8,02
	77,70	77,75	11,02	11,05	7,92	7,97
6čai V6|ia danes: * Zaračunavajo provizijo: * *						
menjalnica hida o*i/ i-m-m
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 026 z dne 4. 2.1994-Tečaji veljajo od 5. 2. 1994 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	96,0428	96,3318	96,6208
Avstrija	040	šiling	100	1096,8388	1100,1392	1103,4396
Belgija	056	frank	100	374,1466	375,2724	376,3982
Kanada	124	dolar	1	101,1630	101,4674	101,7718
Danska	208	krona	100	1986,0925	1992,0687	1998,0449
Finska	246	marka	100	2423,2395	2430,5311	2437,8227
Francija	250	frank	100	2272,7117	2279,5558	2286,3945
Nemčija	280	marka	100	7711,1836	7734,3868	7757,5900
Grčija	300	grd	100	—	53,8638	54,0254
Irska	372	funt	1	—	192,8183	193,3968
Italija	380	lira	100	7,9594	7,9834	8,0074
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,0000	—
Japonska	392	jen	100	123,9958	124,3689	124,7420
Nizozemska	528	gulden	100	6881,9229	6902,6308	6923,3387
Norveška	578	krona	100	1795,6262	1801,0293	1806,4324
Portugalska	620	escudo	100	76,6415	76,8721	77,1027
Švedska	752	krona	100	1696,9052	1702,0112	1707,1172
Švica	756	frank	100	9241,0824	9268,8891	9296,6958
Velika Britanija	826	funt šterling	1	200,2055	200,8079	201,4103
ZDA	840	dolar	1	134,4599	134,8645	135,2691
Evropska unija	955	ECU	1	149,9170	150,3681	150,8192
Španija	995	peseta	100	95,2254	95,5119	95,7984
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 5. februarja 1994
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni skupaj del
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIV 10. MAJA 1994:
1,500,000
763,548
763,313
1,526,861
101,8064%	101,7751%	101,7907%
150,000
76,333
76,331
152,686
			
4. FEBRUAR 1994			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,00	10,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,75	9,25
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,00	9,50
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,90	9,40
Italija	Kmečka banka Gorica	12,60	13,00
Italija	Tržaška kreditna banka	12,60	13,00
		
4. FEBRUAR 1994	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1665,00	1715,00
nemška marka	964,00	984,00
francoski frank	281,60	290,00
holandski gulden	■ 853,00	879,00
belgijski frank	46,30	47,70
funt šterling	2480,00	2554,50
irski šterling	2384,00	2456,00
danska krona	246,20	253,50
grška drahma	6,50	7,00
kanadski dolar	1255,00	1292,00
japonski jen	15,35	15,80
švicarski frank	1146,00	1180,00
avstrijski šiling	136,00	140,00
norveška krona	222,50	229,00
švedska krona	• 210,50	217,00
portugalski escudo	9,50	9,80
španska pezeta	11,70	12,10
avstralski dolar	1192,00	1228,00
madžarski florint	12,00	15,00
slovenski tolar	12,60	13,00
hrvaški dinar	0,15	0,22
		
4. FEBRUAR 1994	v Ul	RAH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1665,00	1710,00
nemška marka	962,00	982,00
francoski frank	282,00	292,00
holandski gulden	854,00	874,00
belgijski frank	46,40	47,90
funt šterling	2483,00	2547,00
irski šterling	2393,00	2463,00
danska krona	246,00	253,00
grška drahma	6,60	7,10
kanadski dolar	1255,00	1290,00
švicarski frank	1152,00	1172,00
avstrijski šiling	136,10	140,10
slovenski tolar	12,60	13,00
			
3. FEBRUAR 1994	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1.736	-
francoski frank		29.455	-
nizozemski gulden	-	89.258	-
belgijski frank	-	4.839	-
španska peseta	-	1.229	-
danska krona	-	25.754	-
kanadski dolar	-	1.312	-
japonski jen		1.605	-
švicarski frank	-	119.220	-
avstrijski šiling	-	14.226	-
italijanska lira	-	1.028	-
švedska krona		22.015	-
MEDPODJETNIŠKI TRG
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznin prilivov in odlivov podjetij
Tečaji veljajo od 5. februarja 1994 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so o trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar virni. Pri kon u deviz oz.	100 100 100 100 1 1 krefnlh )oseben	1111,1789 2302,4308 7812,0000 8,0635 202,8230 136,2178 »slih je možno ods doaovor.	1113,0280 2306,2623 7825,0000 8,0770 203,1605 136,4445 opanje glede nd
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni, Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	77,83 78,03 panje.	78,05 78,18
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 5. februarja 1994 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt- Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dc nutno veljavni tečajnici Banke Slovenije Slovenije povečano oziroma zmanjšano odkup prilivov in prodajo deviz do ECU = se tečaj določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezu objavljenem tečaju in v skladu s tekstom, k	DEM DEM DEM DEM ločeni na pc pri drugih v za 0,25-odst 30,000 na do emo kupovc dopolnjuje p	77,90 77,90 77,90 77,95 dlagi srednjih t alutah pa je ra otne točke. Te n. Pri večjih pril ti in prodajati ogoje nakupa c	78,10 78,10 78,10 78,15 sčajev po tre-zmerje Banke čaji veljajo za vih in nakupih ujo valuto po li prodaje.
			
4, FEBRUAR 1994	v URAH	1		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1687,060	—
ECU	—	1884,950	—
nemška marka	—	969,300	—
francoski frank	—	285,630	—
funt šterling	—	2518,780	—
holandski gulden	—	865,030	—
belgijski frank	—	47,020	—
španska pezeta	—	11,967	—
danska krona	—	249,660	—
irski funt	— .	2417,390	—
grška drahma	—	6,736	—
portugalski escudo	—	9,638	—
kanadski dolar	—	1269,130	
japonski jen	—	15,568	—
švicarski frank	—	1161,490	—
avstrijski šiling	—	137,870	—
norveška krona	—	225,690	—
švedska krona	—	214,540	—
finska marka	—	304,800	—
avstralski dolar	—	1205,740	—
		
4, FEBRUAR 1994	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	12,0000	12,5000
kanadski dolar	9,0000	9,4000
funt šterling	17,9500	18,7500
švicarski frank	822,5000	852,5000
belgijski frank	33,3000	34,6000
francoski frank	203,0000	211,0000
holandski gulden	615,5000	639,5000
nemška marka	689,2000	715,2000
italijanska lira	0,7000	0,7400
danska krona	177,0000	184,0000
norveška krona	159,5000	166,5000
švedska krona	150,5000	157,5000
finska marka	214,5000	224,5000
portugalski escudo	6,8500	7,2500
španska peseta	8,4500	8,9500
japonski jen	11,0000	11,4000
slovenski tolar	9,0000	9,5000
hrvaški dinar	0,0000	0,0550
| Tečaj velja za KDO enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
30
Sobota, 5. februarja 1994
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
TAJSKA
Oaza gostoljubja
v Indokini
(22)
Dežela smehljaja, ki ima kaj ponuditi
Ker lahko kokosov oreh prepluje širne oceane, ne da bi mu slana voda kakorkoli škodila, še danes ne vemo kje je njegova pradomovina. Notranjost oreha, ki skriva v debelem hranljivem ovoju pitno tekočino, je zaščitena z dvojno lupino. Ta je skrivnost njegove trdoživosti. Oreh domuje v vrhovih visokih, vitkih palm, ki valovijo in šumijo v vetru po celotnem otoku. Obira jih veter, človek in največkrat marljive, skrbno zdresirane opice. Resnici na ljubo so te zadnje najbolj primerne za delo na deset do trideset metrov visokih "jamborih". Otok je posejan z romantičnimi postajami, kjer kokos zbirajo, sekajo, izrezujejo belo hranljivo sredico in jo sušijo.
Otok je z motorjem v nekaj dneh obvladljiv. Vožnja
v prijetnem vetru, kopanje v turkizno zelenem morju, raziskovanje samostanskih dvorišč, opazovanje ribičev pri delu z njihovimi poslikanimi Čolni, pohajkovanje ob samotnih rekah globlje v divjino! opazovanje celotne poljedelske veje s predznakom kokos je prava hrana za romantično pustolovsko dušo. K prijetnemu počutju pa nemalo pripomorejo otočani, katerih prijaznost je še za spoznanje večja kot prijaznost sorodnikov s celine. Vendar se je najin Cas nepreklicno iztekal. Otok sva po treh dneh zapustila in nato preko mesta Songhkla in Haad Yaija prestopila v Malezijo.
Tajska je danes prijetna in vama dežela, ki je zaradi cenenosti dostopna tudi našim ljudem. NajveCji »garant« varnosti je tajski člo-
vek, ki je vedno nasmejan, dobrovoljen in miroljuben. Večina Tajcev še danes živi v vaseh, kjer v svojih ličnih hišicah na kolih živijo umirjeno življenje neglede na menjavo oblasti v Bangkoku. Notranjo trdnost mu daje miroljuben budizem, kjer pa ta zaradi odmaknjenosti, vzvišenosti odpove, se zateče po bolj praktično duševno pomoč k domačim duhovom in zaščitnikom. Tajec ostane dostojanstven in umirjen tudi v najbolj nemogočih trenutkih. Jeza in razburjenje je za te ljudi nekaj nezaslišanega in z njo ne prideš nikamor. Izjema so le tajski boks in petelinji boji. Ob teh igrah se Tajci razživijo do nerazpoznavnosti. Skratka, Tajska je res dežela smehljaja, ki ima kaj ponuditi! Janez Jaklič (Konec)
- ZrtM
	~ '	"	X‘x	-	_ »	- * ..
* ...	v, > * '	Z*.	r*	
			■< \.	- W
		V** *,.	™		. * ,
Kokosovi orehi so temelj gospodarstva na otoku Koh Samui (Foto: Janez Jaklič)

HHHHH
. ..
Plečnik
Zjutraj, okoli desete ure, je rad pojedel jabolko; tudi meni ga je ponudil s pripombo, da je zdravo. »Mlad človek mora veliko jesti - ni pa vseeno, kaj. Menze sem se naveličal, velikokrat sem bil raje lačen. Kaj ste jedli, lahko hitro opazite po posledicah. Sicer ne spada na univerzo, vendar glejte, da bo šlo od vas obilo, in to vsak dan. Tako si boste ohranili ljubo zdravje.«
Plečnik nas torej ni samo opozarjal, kakšen dar božji je kruhek, ampak se je po tem spoznanju tudi ravnal.
Povedal je; »Neka • francoska kraljica je videla zbegano množico in ni vedela, kaj to pomeni. Povedali so ji, da ljudje nimajo kruha in so laCni.
Kraljica pa odgovori: Ce nimajo kruha, naj pa potico jedo. In še druga kraljica je, ki je prosila, da bi bila vsaj enkrat lačna... Pustimo to,« je zaključil, »ali to, da mečejo z ladij kavo v morje in požigajo pšenico, da se ne znižajo prodajne cene, ljudje pa stradajo! To je v nebo vpijoči greh, to se absolutno ne sme; maščeval se bo sam Bog!«
Plečnik je poznal človeka. Ob neki priliki je nam študentom zatrdil: »Kar se tiče javnih hiš, še na nobenega, ki je vanjo šel, nisem kamna vrgel. Sam pa nikoli nisem šel, to odločno izjavljam! Pazite na čast človekovo, ki jo ima edino človek. Pazite na svojo čast in na čast bližnjega se vedno ozirajte. Človeka je poča-
SLOVENSKA DEDIŠČINA
Razvaline gradu Gamberk pri Izlakah
Grad sredi zasavskih gričev je razpadel v 19. stoletju
Mogočne razvaline gradu Gamberk (Gallenberg), sedeža znamenite fevdalne rodbine gospodov Gallov, poznejših grofov Gallenber-gov, ki se je v naše kraje priselila z Bavarske in pridobila številne posesti na Kranjskem, vrh 572 metrov visokega strmega griča nad zaselkom Ržiše pri Izlakah.
Grad je prvič omenjen šele leta 1248 kot Gallen-berch, a je starejši, saj je v razvalini skoraj do prvotne višine ohranjen trinadstropni romanski stanovanjsko-obrambni stolp iz 12. stoletja, Galle pa srečamo v virih že leta 1154. Starejše zgodovinopisje (Schoenleben in Valvasor v 17. stoletju) sicer govori, da so grad v prvi polovici 11. stoletja pozidali Ostrovrharji, vendar tega zgodovinske listine ne potrjujejo. Ker se je Janez pl. Gallenberg leta 1452 pridružil knezu Ulriku Celjskemu, ki se je uprl cesarju Frideriku, mu je vladar odvzel gospoščino. Po letu 1456 so grad kot deželnoknežji fevd upravljali pl.
Apfaltrerji, nato pa so med lastniki omenjeni pl. Alten-hausi, baroni Lambergi,
Valvasorji, Levvenburgi in Lichtenthumi.
V prvi polovici 19. stoletja je bil Gamberk last mon-tanisticnega erarja, po letu 1830 pa sta industrialca Viktor Ruard (lastnik blejske gospoščine) in njegov tast Jožef Atzl (ustanovitelj rudarske družbe Zagorje) grad preuredila v letovišče, vendar je od zoba časa že naCeti grad kmalu razpadel. Grajsko posest so razprodab, razvaline na grajskem griču pa je leta 1876 kupil posestnik Grahek.
Prvotni romanski grad je sprva obsegal mogočno večnadstropno poslopje pra-
Valvasorjeva upodobitev gradu Gamberk
vokotnega tlorisa z debelimi stenami. V pritličnem delu razrušenega stolpa so še ohranjene ozke in visoke strelne line, ki kažejo na njegov nastanek v 12. stoletju. Postopoma so zrasla druga grajska poslopja, tako okro-gb stolp z grajsko kapelo, v poznogotski in renesančni dobi pa stanovanjski palacij in stavbe v predgradju, obzidje ter obrambni stolp, v katerem so bile ječe. Sredi 17. stoletja je nastala podoba gradu, kot jo je v svoji Topografiji upodobil Janez Vaj-kard Valvasor. Poznejše predelave so oblikovale stmje-. no stavbno gmoto z arkadnim dvoriščem, v njej je še vedno izstopal sicer predelani romanski stolp, utrdbene sestavine so porušili, okna pa primemo povečali.
V Ržiše nas pripelje makadamska cesta, do grajskih razvalin sredi zasavskih gričev pa je še ohranjena grajska pot. Ogled matičnega gradu Gallenbergov nam pričara starodavne viteške čase.	Ivan Jakič
stil sam Bog. Izgubiti čast, vzeti komu dobro ime, poslušajte, to se ne da popraviti. Zato bodite pri sodbah previdni. Sploh ne obsojajte, kot je pisano. Brat Andrej mi je rekel, da obsojajmo greh, ne pa človeka, ki ga je storil.
Velike, da ne rečem vse nesreče, sta kriva napuh in pohlep, ki sta v človeku in jima človek podleže. Zato je pametno in pravilno, da kratko malo sovražimo denar, komfort, blišč, ker so viri greha. Mučijo se in garajo ljudje za vsakdanji kruhek, ni mogoče drugače, ali brezobzirno se borijo za denar, za blišč, za ženske, ker so lakomni in poželjivi. Prišlo bo do kruhoborstva. Majhen, reven narod smo in je preveč vsega tega (mislil je šol, študentov...) in vam odkrito povem, jaz ne vidim kruha za vas. Zato vam pravim z vso resnostjo in verujte mojim izkušnjam: Motite se, ako mislite, da boste vi kruhek pojedli, katerega ste drugim odjedli! Ne, nikoli ga ne boste jedli, tistega kruha že ne! Sle-
dite v,mladosti, kajti samo to boste imeli na stara leta. Res je, jaz imam svojo gažo, sem brez skrbi, kar se tega tiče, predobro pa vem, kaj se pravi biti zunaj na burji in v viharju. O, bili so hudi časi, vendar nisem nikoli naredil, kar bi bilo proti moji vesti. Rekel sem znano krilatico, ko sem bil na Dunaju: Kaj pomagajo zakoni, kaj predpisi, če pa so arhitekti in odgovorni pripravljeni narediti za denar, kar je proti njihovi vesti. Služkinja je prav tako človek, ne sme se ji narediti luknje, temnice. Arhitekt mora biti pošten človek! Kar je res, je res! O gospodu Vurniku niste slišali nobene denarne afere in o meni tudi ne!«
To je Plečnik silno poudaril in lahko sklepamo, da je ravno zaradi tega Vurnika spoštoval. Vnaprej je videl, kaj se bo dogajalo, zakaj nadaljeval je: »Vi ste cvet naroda in vedite, kaj se to pravi! Zato glejte, kaj delate in kako. Narod bo sojen po tem, kar da iz sebe. Jaz sem se vedno zavedal, da sem Slovenec,
in tega se nisem nikoli sramoval. In sem toliko Slovana, da ne bom nikdar priznal, da bi bili Slovani manjvredna rasa, temveč kvečjemu večvredna, ker imamo kvalitete, ki jih drugi nimajo: veliko slovansko dušo in smo edini, ki smo bratje med seboj. Sem pa proti zlorabi tega. Slovenci smo samonikel narod, gravitiramo bolj na zahod kot na vzhod, zato imamo posebno poslanstvo. Ne bom trdil kako, rečem le, da smo kulturen, visoko in srčno kulturen narod. Naša tla so kulturna. Od severa smo bolj tlačeni kot vplivani. Gotski duh je našemu tuj. Vehementna doba, kot je bil barok, ki je rušil in spravljal iz vida vse, kar je bilo staro in duhu tuje -brez ozira na vrednost in lepoto, ta doba je imela pri nas lahek pošel. Ne čudim se, da se pri nas odkriva toliko gotike, sem pa proti obnavljanju v tem duhu. Mislim, da je naš narod ne mara. Opevajo mistiko gotskih katedral. Tudi ta mistika je meni tuja.«
(Se nadaljuje)
Grajske razvaline
Danes goduje
Agata, mučenka
Izročilo o življenju svete Agate je nezanesljiv3 in nima prave zgodovinske vrednosti. Verjetni so le podatki, ki so se ohranili v številnih legendah-Ti pričajo, da se je rodila v tretjem stoletju v Cata nii na Siciliji. Njeni starši so bili premožni meščani. Že v zgodnji mladosti se je odločila za deviško življenje. Kot gorečo kristjanko so jo v ca su Decijevega preganjanja (249 - 251) obsodili na smrt z mučenjem.
Mučenje, zlasti kruto rezanje njenih prsi, s° srednjeveški umetniki pogosto upodabljali- Sve nico so navadno prikazovali tako, da nosi svoj deviške prsi na krožniku, v rokah pa drži kleSce kot orodje mučeništva.
Sveto Agato, njeno ime pomeni »dobra«, caste kot zaščitnico Catanie in Sicilije, po vsej Evrop1 pa velja za zavetnico zvonarjev, tkalcev in pasu' ric. Verniki se ji priporočajo, da bi jih obvarovala ognja, potresa, nevihte, lakote, nesreč in slabega vremena. ZavetniStvo v vsem tem pripisujejo iz ročilu, da je ob izbruhu Etne rešila svoje rodno mesto Catanio pred uničenjem. Legenda pripove duje, da se je to zgodilo leto dni po njeni smih-Catanijski kristjani, ki so mučenico zelo častili, so k žarečemu morju lave, ki je ogrožalo mesto, nesi ogrinjalo z njenega groba, in lava je bila čudežn0 ukročena. Odtlej je ljudstvo v mučenki videlo trdno poroštvo za svojo varnost.
(Vir: Leto svetnikov)
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Sobota, 5. februarja 1994
31
februarja je pravi čas za občudovanje nebesne risanke
]*** so zvezd« ZSe-Ce še niste n hudovali te lepo
swfm n°cnem n
prav?? Cim Prei- z PidVl Čas 7a t^
Jjnko^KerTzJr
^?™ploaobl bi 0Paz°van:
61 Prehladili.
Za zimsko nebo fcpreiepo in ze
Rastno ozvezdje (
skmnUV0 druščine tah ozvezdij. kis;
zd®tllnu vodilnin svettrt, Lnm?0žic'
u°cnega v večernih §u opazujemo *dj® Orion - s umih svetlih upodabljajo
antičnega mitičnega lovca Oriona, sina boga morij Pozejdona in njegove ljubice Evriale.
Vzhodno (levo) od Oriona ležita ozvezdji Veliki pes in Mali pes, nad Malim psom pa Dvojčka -Kastor in Poluks. Najvišje na nebu je ozvezdje Voznik s svojo najsvetlejšo zvezdo, rumeno Kapelo (Kozo). Ozvezdje Bik je visoko na jugozahodni strani, desno od Oriona.
V sredini ozvezdja Orion ležijo v smeri vzhod-zahod druga poleg druge tri svetlejše zvezde. ReCe-mo jim Rimščice ali Kosci. Pod njimi lahko že z lovskim daljnogledom opazujemo znamenito Orionovo meglico (M 42), razsežno območje plina, iz katerega nastajajo zvezde.
Ce gremo od RimšCic v jugovzhodni smeri glede na Orion (glej pušCico na skici), zasledimo najsvetlejšo zvezdo neba Sirij, ki v vsej svoji svetlobni moči žari v ozvezdju Veliki pes. Sveti pri temperaturi malo nad deset tisoč stopinj Celzija in oddaja svetlobo za 25 naših Sonc. Ker njena svetloba do Zemlje potuje kar devet let, je pride do nas le malo, a še vedno dovolj, da zvezdo Sirij vidimo kot najsvetlejšo od vseh.
Sredino in južni del neba torej prekrivajo značilna zimska ozvezdja Orion, Bik, Voznik, Dvojčka, Mali pes in Veliki pes. Najsvetlejše zvezde v teh ozvezdjih, to je Sirij v Velikem psu, Prokion v Malem psu, Poluks v Dvojčkih, Kapela v Vo-
zniku, Aldebaran v Biku in Rigel v Orionu, sestavljajo znameniti zimski nebesni šestkotnik, ki se najlepše vidi prav v tem letnem Času, vendar pa se bo še nekaj Časa zadrževal na noCnem nebu.
Na vzhodu se na nebo že dviga ozvezdje Lev, ki ga zasledimo pod Velikim vozom kmalu po Sončevem zahodu. Lev napoveduje nastop novih ozvezdij Volarja, Venca, Herkula in Device, ki bodo kmalu zavladala spomladanskemu nebu.
V drugi polovici noCi lahko opazujemo tudi planet Jupiter, ki zelo močno sveti v ozvezdju Tehtnice. Poskusite vstati zgodaj zjutraj in z daljnogledom opazovati njegove najveCje štiri lune, ki se vidijo kot drobne zve-
zdice ob svetli Jupitrovi okrogli plošCici. Ce se potrudite, boste nagrajeni z lepim prizorom.
Ko boste opazovali zvezde, si lahko predstavljate, kako slavni nebesni lovec Orion s svojima zvestima pomočnikoma -Velikim in Malim psom -pozimi noc za nočjo zasleduje Bika po nebu, kako dviga gorjačo proti Bikovi glavi, ki strmi v Oriona in ga prebada z ostrim pogledom svojega rdečega oCesa (Aldebaran).
Zanimivo je, da se je Zajec zatekel k Orionu, kjer se je brezmočno in ponižno potuhnil pri lovčevih nogah. Najbrž je ugotovil, da Orion tako zavzeto zalezuje Bika, da ga pri svojih nogah ne bo opazil.
Značilna slika zimskega neba
Zvezde: a Oriona - Betelgeza (oddaljenost 650 svetlobnih let, tisočkrat večja od Sonca, temperatura površja 3000 K), S Oriona - Rigel (1100 sv. let, 35-krat, 13.000 K), a Bika - Aldebaran (70 sv. let, 25-krat, 4000 K), a Voznika - Kapela (45 sv. let, 15-krat, 4500 K), a Velikega psa - Sirij, najsvetlejša zvezda (9 sv. let, dvakrat, 11.000 K), a Dvojčkov - Kastor (daljnogledska dvojna zvezda); M 42 - Orionova meglica, v zelo dobrih opazovalnih razmerah vidna celo s prostim očesom (1500 sv. let).
Orion, oba lovska psa, Zajec in Bik kažejo, da so določena ozvezdja v preteklosti namenoma sesta-
vljali tako, da jih je bilo mogoče povezati v zanimivo zgodbo.
Marijan Prosen
Horoskop
zapisal
B.R.K.
OVEN 21. 3. - 20.4: Čaka vas prijetno presenečenje: ugotovili boste, da vam je simpatična oseba naklonjenjena tudi brez podkupnine. V vašo dušo se bo vrnila dobra volja.
■^^1 BIK 21. 4-20. 5.: Manjka vam temeljit spa-nec in vse lepo. kar spada v posteljo. Zato ni--—~U kar v hribe, nikar na hrupne zabave, nikar pred TV ekran, marveč naravnost med odeje.
DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Spoznali boste, da življenjskega sopotnika preveč zanemarjate. Potolažiti ga boste skušali z blaginjo, ki naj bi vama jo pričarali plodovi vašega truda.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Potegnili boste pametno potezo: odvrgli boste nepotrebna bremena ter se predali zdravilnemu lenarjenju. Domači vas bodo pri tem izdatno podpirati.
l£V 23.7. - 23.8.: Vašemu samozadovoljstvu se bo pridružila še iskrica zadovoljstva s partnerjem, ki ga boste spoznali v drugačni, boljši luči, kot ste je vajeni.
DEVICA 24 8. • 22. 9.: Prepustili se boste omahovanju v zvezi s čudovito priložnostjo na delovnem mestu. Bati se boste zlasti izgube naklonjenosti sodelavcev.
TIHINICA 23.9. ■ 22.10.: V zagretosti za novo boste skoraj povsem zanemariti stare obveznosti ter stare znance in poti. Počutili se boste veliko bolj samostojni in trdni kot sicer.
ŠKORPIJON 23.10.- 22.11.: Ker bo vas prijem naporen, boste nekoliko popustili, vendar vas sreča ne bo zapustila. Uživajte jo, vendar ne dovolite, da vam popije življenjske moči.
STRELEC 23.11.-21.12.: Spoznati boste, da bi bilo veliko prijetneje potovati v dvoje, zato boste nekoga povabili na svoje tire. Potovanje v duetu bo počasnejše, a lepše in udobneje.
KOZOROG 22.12. - 20. 1.: Nekomu, ki vam obljublja nebesa, boste ponudili mastno plačilo. A tedaj boste ugotoviti, da je pravzaprav on tisti, ki žeti izvedeti za formulo vašega uspeha.
VODNAR 21.1.-19. 2.: Že cez kratek cas neobveznega umovanja boste prišli do rešitve, nato pa svoje odkritje z uspehom popeljati v prakso. Ne bo naporno, bo pa silno osvobajajoče.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Ce se boste iz vsake izkušnje naučili toliko kot iz minule, bo vaše življenje šlo samo se navzgor. Odslej boste zrli v resničnost s treznejšimi očmi.
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. začetnici ameriškega filmskega igralca in režiserja Costnerja, 3. rimski bog vojne, 7. radioaktiven kemijski element; tudi grški bog neba in eden od planetov, 9. prebivalec evropske otoške države, 10. pristaniško mesto v Venezueli, 12. ime japonskega filmskega režiserja Kurosave, 13. ime ameriškega satirika Buchvvalda, 14. ime makedonskega narodnega junaka DelCeva, 15. kanaanska boginja ljubezni, 16. prebivalec kraja pri geometričnem središču Slovenije, 18. oznaka za oblačila iz povečini modrega bombažnega blaga, 21. mesto na otoku Honšu na Japonskem, 24. teža ovojnine, 26. naziv, 27. prijatelj in podpornik umetnosti, 28. gledališka igra z gibi in mimiko brez govorjenja, 30. eno od ameriških Velikih jezer, 31. grški mitološki poveljnik pred Trojo, 32. južnoafriška denarna enota, 33. kemijski znak za aktinij.
Navpično:
1. mesto na jugu Poljske, kjer so kronali in pokopavali poljske kralje, 2. ruska vladarica, 3. ime ameriške filmske igralke Farrovv, 4. grški kronist, pisec o vojaških pohodih Aleksandra Velikega, 5. kosti, ki oklepajo prsno votlino, 6. angleški polami raziskovalec, ki je umrl na poti z južnega teCaja (Robert), 7. mesto ob zahodni istrski obali, 8. dialekt, 11. kemijski znak za kalcij, 15. izključitev iz Cerkve, 17. različna samoglasnika, 19. narod, 20. srbski pripovednik (Stevan), 21. tovornjak prekucnik, 22. večji kos pohištva, 23. afriška država ob Gvinejskem zalivu z glavnim mestom Porto Novo, 25. antično ime reke Guadiane, 27. kemijski znak za molibden, 29. ime ameriškega TV mogotca Turnerja.
		1	2			3	4	5	6
	7			8		9			
	10				11				
	12					•	13		
	14				•	15			
		16			17				
				18			19	20	
	21	22	23		•	24			25
	26			•	27				
	28			29					
	30			v		31			
	32						33		
									
•oy ‘puei ‘sejv ‘aug ‘euiimojued ‘uao -8Ui ‘sini ‘ere} ‘aqo)j ‘sueaj ‘uboba ‘}euy ‘eoog ‘}iy ‘en>[v ‘oqreaerejAi ‘oaq ‘trem ‘srejAj ‘35} :ouabjopoa
A3US4H
ŠAH
8
7
6
5
4
3
2
1
Ivkov - Diickstein / Sarajevo 1967
Bela trdnjava na sedmi vrsti onemogoča črnemu kralju vstop v igro, prav tako pa sta neaktivni Cmi figuri na robu šahovnice. Vse to omogoča belemu, ki je na potezi, da pozicijsko prednost spremeni v zmago. Kako mu to uspeva?
Rešitev naloge
Velemojster Ivkov je najprej s potezo l.Tc4! prevzel obe Cmi figuri, saj se Črna trdnjava ne more »odlepiti« od svojega lovca. l...Ke7 /Seveda ne l...Kd7 zaradi 2.Sc5+/ Beli igra 2.Td4! Črni kralj je odrezan od daminega krila. 2...Kf8 Na 2...Ke6 3.Sc5+ Ke5 4.Tb4:! Sledilo je: 3.g3! Kg7 4.Kg2 Kg6 5.Tc4 Sedaj ko je dobil beli kralj zatočišče na polju g2 odhaja v odločilno akcijo beli skakač Sd4 - Sc2 in črni izgubi lovca, s tem pa tudi partijo.
3 b c d e f g h
a b c d e f g h
Halomeev - Isakov / SZ 1947
Materijalna prednost je na strani belega, vendar pa ima Cmi trenutno vse šibke točke zavarovane. Edina slabost je Cmi lovec, ki je v zaščiti kralja, vendar na odprti g liniji. In prav ta motiv je spodbudil belega, ki je na potezi, za odločilen razplet na šahovnici. V veliko pomoč sta mu bila tudi bela kmeta, ki posežeta v zmagoviti razplet belega na šahovnici.
Rešitev naloge
Beli na prefinjen način s potezo 1 ,h4! vključi v igro črno trdnjavo na četrti vrsti. l...Tb4+ 2.Ke5: Th4: 3.f4! Ko je črni uspel odstraniti prvo oviro, mu beli postavlja novo zanko iz katere pa ni več rešitve. 3...Tf4: 4.Tg7:+! Sledi dokončen razplet partije na g liniji. 4...Kg7: 5.Tg5:+ in črni se vda, saj na umik kralja pade še Črna trdnjava na polju f4!
Pisalo se je leto
1974
Grenada postala samostojna
Grenado, otok v Kari-bih, ki ima le nekaj veC kot 110 tisoč prebivalcev in obsega samo 334 kvadratnih kilometrov, je leta 1498 odkril Kolumb. Med prebivalci prevladujejo Črnci, mulati, karibski Indijanci, belcev pa je le en odstotek. Za Grenado je bila pot do samostojnosti dolga, krvava in polna ponižanj. Najprej so jo kolonizirali Francozi, ki so neusmiljeno pobijali domače Indijance. Britanski imperij se je državice polastil leta 1762 in do leta 1793, ko je otok dokončno postal britanska kolonija, je na njem vihrala zdaj francoska, zdaj britanska zastava. Do leta 1967 je bila Grenada kolonija, od marca 1967 pridružena država združenega kraljestva. 6. februarja leta 1974 je končno postala samostojna. Oblast je prevzel Erič Gairy, ki je bil že pod britansko upravo siva eminenca otoške politike. Za plantažne delavce, ki jim je izplačeval višje dohodke, je bil »stric Gairy«, za opozicijo iz vrst inteligence, delavcev in študentov pa je bil zaradi represivnih metod in kompcije »Papa Doc«... Leta 1979 je opozicija^ izpeljala miren državni udar, oblast pa je prevzela revolucionarna vlada, ki jo je vodil Ma-urice Bishop. Toda že Cez štiri leta... O tem kdaj drugič...
PREBLISK
Vlada mora biti blaga, zakoni pa jasni in strogi. (kitajska modrost)

32
Sobota, 5. februarja 1994
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / OBLAČNO S PADAVINAMI
ALPE JADRAN / OD JUGOZAHODA DEŽ
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG ■ DANES mm na dan “
10-30%
4 *
pod 10%	pod 5
44 **
5-10
4** ***
30-50%	|	10-30
iiii a- sit \u
9999
30-60
50-80%
O
nad 80%

o GRAZ
□
BELJAK
O
TRBIŽ O q KRANJSKA GORA
O CELOVEC
E3
GORNJI SENIK
O
■o.
o
MURSKA SOBOTA
, , ČEDAD
4 4 VIDEM O
0 t
D PORDENONE
O
n
o
MARIBOR
O KRANJ	O CEUE
• i
44 O. LJUBLJANA
E3
VARAŽDIN O
O
O POSTOJNA
“ O 44 V ,
O KOPER
O UMAG x x	O KKA
V
o NOVO MESTO ^ O ZAGREB
O KARLOVAC
t
PAZIN O

444	***
444	***
nad 60
Slovenija: Padavine v Sosednje pokrajine: Delno zahodnih krajih se bodo po- jasno bo in razmeroma to-poldne okrepile in v noti na plo. Popoldne se bodo pa-nedeljo zajele večji del Slo- davine iznad severnega Ja-venije.	drana Sirile proti vzhodu.
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA....	7/u
TRST.............. S
CELOVEC......	„
BRNIK........... =/»
CEUE	8/12
NOVO MESTO...	10/12
NOVA GORICA..	%
MUR. SOBOTA..
PORTOROŽ..... IV g
POSTOJNA.....	%
IURSKA BISTRICA.	ji
KOČEVJE......	%
CRNOMEU...... IV, t
SLOV. GRADEC..	V'
BOVEC........ .t
RATEČE.......	2	$
VOGEL........ f,
KREDARICA....	-6/j
VIDEM.............. K
GRADEC....... f/o
MONOŠTER..... 'JA
ZAGREB.......	9/7
REKA........... 10/V
Vremenska slika:
Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. Pred frontalnim (topia Modna »kiuzija valom, ki je dosegel Italijo, priteka nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi razmeroma topel in vlažen zrak.
srediSCe srodiSCe ciklona anticiklona
VETER 1 NEVIHTE
5-10 m/s
JUTRI
GORNJI SENIK
O
nad 10 m/s
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 7.20, zašlo pa ob 17.13. Dan bo dolg 9 ur in 53 minut. Luna bo vzšla ob 03.04, zašla pa ob 12.14.
RAZMERE NA CESTAH
Promet po notranjosti države, kakor tudi preko vseh mejnih prehodov, poteka tekoče in brez zastojev.
—						
FURLANIJA-JK		SLOVENIJA	
Piancavallo	40/100 cm	Golte	do 40 cm
Fomi di Sopra	30/90 cm	Kanin	243 cm
Zoncolan	50/100 cm	Kobla	od 30 do 80 cm
Trbiž	30/135 cm	Kope	do 50 cm
Nevejsko sedlo	55/240 cm	Kranjska Gora Krvavec	50 cm do 60 cm
Sauris	30/40 cm	M. Pohorje	do 55 cm
		Roga	od 60 do 80 cm
VENETO		Soriška planina	70 cm
Sappada	35/100 cm	Vogel	160 cm
		Zatmik	do 40 cm
		Zelenica	ni podatka
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.49 najvisje 30 cm, ob 12.30 najnizje -38 cm, ob 19.29 najvisje 15 cm.
Tutri: ob 0.16 najnižje -3 cm, ob 6.07 najvišje 33 cm, ob 13.20 najnižje -47 cm, ob 20.09 najvišje 26 cm.
BELJAK
TRBIŽ O o
KRANJSKA GORA
1	O
E EU
alp	O
MARIBOR

MURSKASOBOTA
KRANJSKA GORA	^
A A	ČEDAD	^,1'
0 0 VIDEM O 0 ^ } PORDENONE
O KRANJ
O LJUBLJANA
O CEUE
-,N. GORICA
O-
44
VARAŽDIN O

TRST O 44
O KOPER 444
v
O UMAG (
pazin o 44

|^|	444
O KARLOVAC
O NOVO MESTO
K*

V Sloveniji: Oblačno bo z Obeti: Tudi v ponedeljek manjšimi padavinami. Na se vreme še ne bo bistve-Primorskem bo začela pihati no izboljšalo, burja.
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 7. in ob 13. uri
HELSINKI.....	-21/-1*
STOCKHOLM....	-11/'
MOSKVA.......	-16/-i.
BERUN........
VARŠAVA......
LONDON....... A 4
AMSTERDAM.... ‘jJ.
BRUSEU.......	7//
PARIZ........ 6/u
DUNAJ........ V;
ZuRICH.......
ŽENEVA.......	3/ “
RIM.............. H/®
MILAN.............. %
BEOGRAD......	7/ “
BARCELONA....	7 /*
ISTAMBUL.....	9/r
MADRID.......	7°
LIZBONA......	5ji
ATENE........ J
BUCAREST.....	5( t
MALTA............ H/5
PRAGA........	-2/1
Charles končal uradni obisk v Avstraliji
SYDNEY - V Bri-sbanu se je zaključil 12-dnevni uradni obisk angleškega prestolonaslednika Charlesa v Avstraliji. Potovanje je 26. januarja med proslavljanjem dneva Avstralije razgibal napad kamboškega študenta, ki je v smeri princa ustrelil s strašilno pištolo.
Med obiskom so predvsem razpravljali o tem, ali naj Avstralija postane republika. Av-strabja je namreč po ustavi monarhija, ki priznava oblast angleške krone, pripravljajo pa referendum, na katerem se bo prebivalstvo lahko odločilo za to, da bo država postala republika leta 2001, ob stoletnici ustanovitve avstralske federacije.
Prinčevo stališče do vprašanja je zelo trezno. Prepričan je, 'da se morajo Avstralci sami odločiti, kaj je bolje zanje, za angleško krono pa ne bo nobena tragedija ali polomija, če se bodo v Avstraliji izrekli za republiko.
Po Avstraliji bo Charles v naslednjih dneh obiskal Se Novo Zelandijo.
SVET / PORAZNI STATISTIČNI PODATKI
Deklice v nerazvitem svetu še vedno brezpravna bitja
K sreči niso navedli ločenih podatkov o umrljivosti deklic
Izobrazba deklic v svetu
V Afriki, v južni Aziji in na Bližnjem vzhodu ostaja mnogo deklic brez osnovne izobrazne. Ta podatek izhaja iz statistik, ki so jih v tem mesecu objavili v Ameriki.
Prvih 10 držav	Otroška umrljivost (število smrti za 1.000 živorojenih)	Stopnja izobrazbe žensk*	Plodnost (Poprečno število rojstev za žensko)
Francija	7	99,7	1,8
Kanada	7	99,4	1,7
Finska	6	98,3	1,8
Norveška	8	98,2	1,8
Belgija	8	97,8	1,6
ZDA	9	97,7	1,9
Nizozemska	7	97,4	1,6
Švedska	6	97,1	1,9
Danska	8	96,2	1,7
Vel. Britanija	8	96,1	1,8
Zadnjih 10 držav:			
Srednjeafriška rep.	101	32,8	5,8
Burkina Faso	134	29,6	6,3
Benin	113	28,9	6,3
Pakistan	103	27,6	5,8
Niger	128 l	25,0	7,2
Mali	166	24,2	7,1
Afganistan	172	24,1	6,9
Jemen	124	24,1	7,7
Gvineja	138	21,9	6,5
Cad
125
21,0
* Ta indeks je sestavljen na osnovi treh dejavnikov: odstotek deklic, ki obiskujejo šolo, razmerje dežki/deklice v šolah in število let šolanja deklic.
VVASHINGTON - Statistični podatki o izobrazbi deklic v svetu, ki so jih te dni objavili v ZDA, so dobesedno porazni za tako imenovani svet v razvoju. Iz njih izluščimo, da so ženske v nerazvitih državah Afrike in Azije brezpravna bitja, ki jih zato ne šolajo. Ce pa bi podatke o otroški umrljivosti razdelili po spolu, bi bržkone dobili Se bolj pošastne rezultate.
Ruskemu oporišču izklopili elektriko
MOSKVA - V Baltijsku pri Kaliningradu (nekdanji vzhodnopruski Konigsberg) so pred dnevi izklop1 li električno energijo ruskemu pomorskemu opo riSču, ker že nekaj mesecev ne plačuje elektrik kaliningradskemu elektrogospodarstvu (Jantar*5' nergo). Eklektriko so iz istih razlogov izklopili tu di v bližnjem letalskem oporišču in število’ državnih industrijah obratih. Vojska je zagrozi’» da bo poslala svoje enote v transformatorske postaje, a grožnja ni zalegla in Ze včeraj sta vojska u državna industrija morah poravnati svoje dolgove’
Na Kitajskem zaplenili več kot 3 milijone knjig
PEKING - Lani je kitajska policija aretirala 5.991 oseb, ki so bile vpletene v proizvodnjo pornog1* skega materiala. Zaplenili so tudi 3, 3 milij°na
knjig, med katerimi tudi take s »protirevolucionar no vsebino«. Iz obtoka so obenem umaknili tu 500 tisoč videokaset »nesprejemljive vsebine«' Podatki nesporno dokazujejo, da se pornogran) hitreje širi kot kontrarevolucija.
MADAGASKAR
Ciklon stoletja
TANANARIVE (MADAGASKAR) - Ciklon Gerlada je na vzhodnoa-friškem otoku Madagaskarju povzročil smrt najmanj 11 ljudi in ogromno gmotno škodo. Vremenoslovci so Gerlado že prekrstili v »ciklon stoletja«, ker take moči vetra še niso zabeležili. V Gerladi so namreč pihali vetrovi do 350 kilometrov na uro, medtem ko je bil dosedanji rekord 333 kilometrov na uro, zabeležili pa so ga meteorologi na ameriškem letalskem oporišču Thule na Grenladiji.
Nič čudnega torej, da je ciklon Gerlada potopil sedem ladij in ob prehodu popolnoma razdejal širok pas otoka. Oko ciklona je prešlo 50 kilometrov severno od glavnega mesta Tananarive, a tropska nevihta je kljub temu prekinila vse cestne povezave. Najhuje je bilo v pristanišču Taosmi-na, ki ga je skoraj v celoti razdejal. Brezdomcev je po zadnjih vesteh več kot 100 tisoč.
X'
AFRIKA
I
- MALAVVI
200 milj
Sainte-Marie I.
200 km


MOZAMBIK
Taomasina
T
Antananarivo
Mozambiški
MADAGASKAR
Km