Št. 17. V Gorici, dne & februvarja 1901. Izhaja trikrat na teden r Šestih izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje lz-danje opoldne, režemo izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana alt v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6T>0 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 :-8etrt leta' , . . . ^»>„SU, AL*..«, • 1-7° PosamiCne številke stanejo 10 vin.^ . *«•*»<""«--Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabrišček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer* ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnine «e ne oziramo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od tSoCe* vsak * petek in stane vse leto-*S*K-20 h~ali gld. 160. «SoSa» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schvrarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami LavrenSiS na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA Tečaj XXXI. (Večerno izd a nje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 11. »opisi uaj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSljajo le upravniStviu Oglasi in poslanica so lačunijo po potit-vrstah, de tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 1 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. »GoriSka TIskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca* Se »Slovansko knjižnico4, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. knjižnioi. se računijo po 20 kr. petit-vretioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Bog In narod! Hrvatsko-slovenski klub. Ko smo razpravljali o potrebi, da se združijo v s i jugoslovanski poslanci v skupen klub, ter žigosali razdirajoče postopanje dr. Šustersifta v tako perečem vprašanju našega p^-iacnega življenja, smo izrazili med drugimi tudi to misel, da ako dr. ŠusteršiC kot glavar kranjskih klerikalcev noče kluba, v katerem bi bili zbrani vsi jugoslovanski poslanci, marveč izključuje naše napredne ter išCe zvez drugodi, pa naj se ustanovi proti njemu hrvatsko-slovenski klub, pa naj ostane on s svojimi pristaši izven tega kluba. Vsi poskusi, združiti vse jugoslovanske poslance, so se razbili ob dr. Šusteršiču in njegovih pristaših, torej ni ostalo drugega nego osnovati hrvatsko slovenski klub z ostalimi, to je 16 poslanci. Klub je definitivno ustanovljen in ima tak program; »Hrvatsko-slovenski klub, slo« jeC na krščanski podlagi, zavzemati se hoCe z vsemi zakonitimi sredstvi za narodne pravice Hrvatov in Slovencev in njih vsestranski napredek na kulturnem in gospodarskem polju. Posebno pozornost bode posvetil vprašanju zgradbo nujnih železnic v južnih pokrajinah monarhije. Pripravljen je vzajemno podpirati opravičene zahteve vseh ostalih slovanskih narodov ter v to svrho stopiti v Cim ožjo zvezo z njihovimi zastopniki. Uvažujc prepričanje onih svojih Členov, kateri so za ožtvotvorenje hrvatskega držav- . nega prava ter jemlje na znanje pravno za- brambo, ki se je izročila posianski zbornici dne 5. februvarija 1901.* Ta program je podpisalo vseh 10 poslancev. Z veseljem moramo pozdraviti hrvatsko-slovenski kiub. Nastal je ob težkih političnih viharjih, ki pretresajo našo domovino. Klerikalci so svojih zmag, katere so dobili pri zadnjih državnozborskih volitvah, kar pijani, posebno pijan pa je njihov poglavar dr. Šu-sterštč. Prišed§i na Dunaj, je mislil ustrahovali vse jugoslovanske poslance, to se pravi: združiti je hotel pod svojim absolutnim go-spodstvom slovenske in hrvatske poslance, izključiti pa že a priori 4 poslance narodno-napredne stranke. S takim načrtom se je c Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. peljal proti Dunaju, po takem načrtu je delal na Dunaju, pa tudi po takem načrtu je pogorel l Poleg svojih pristašev s Kranjskega je privabil k sebi le odvisna slovenska poslanca vit. Berksa in Žickarja ter Gredolčiča (ki danes pa ni vec slovenski poslanec), izmed hrvatskih poslancev mu ni šel nikdo na li-manice. Brezobzirnost in arogantnost dr. Šu-stersiča, pred vsem pa njegov b r e z n a r o d n i program, vse to je uplivalo tako, da so vsi pravi narodno misleci jugoslovanski poslanci obrnili hrbet velikemu sorodniku sv. Duha ter so ustanovili svoj klub na pravi narodni in krščanski podlagi. Tak klub imamo in v tem klubu sede •tudi trije duhovniki, kateri prav nič ne po-mišljajo, da ne bi sedeli poleg naših naprednih poslancev. Dr. Šusteršič se je pač enkrat grozovito Mamiral. -—------- Dr. šusteršič je spravil na svojo stran le 9 jugoslovanskih poslancev. Veselo in značilno znamenje je posebno ta okolnost, da ni mogel spraviti pod svoj plašč vseh 4 štajerskih poslancev. RobiC in dr. Ploj sla se odločno uprla pretiranim in brezdomovinskim zahtevam dr. Šuslcršiča ter se priklopi!« ostalim Jugoslovanom, ki tvorijo sedaj hrvatsko-slovenski klub. Dr. ŠusteršiCcv »mnogoštevilen, lep klub* je splaval po vodi. —- Slovenska javnost stoji pred dejstvom, katero govori jasno, da s klerikalnimi poslanci drugim poslancem ni mogoče skupno delovati, ker hoCejo vse terorizovati in ker so pokazali, da jim ni za narodnost. Pred tem dejstvom stojimo in zato smemo zaupati pač le poslancem, ki so zbrani v hrvatsko-slovenskem klubu, ne pa onim v »centrumu*. Kdor dela tako razdirajoče, kakor dr. ŠusteršiC na Dunaju, tak pač ni vreden niti v najmanjši meri zaupanja, tak ne bi smel biti zastopa, slovenskega naroda v državnem zboru. Zaupajmo poslancem v hrvatsko-slo-venskem klubu, ker smemo bili prepričani, da ti možje se bodo borili res za naše naj-vitalnejše potrebe na narodnem in gospodarskem polju. Ljubezen do toli zatiranega jugoslovanskega naroda jih je združila v tesno zvezo, kakor je nebrižnost za naše splošne interese ter briga le za »krščanstvo* pahnila ostalih 9 v »ccnlrum". Pa še nekaj 1 Opazujte, Slovenci, delovanje teh naših mož in videli boste, da ne podro niti ene cerkve in niti enega farovža ter ne store nicesa, kar bi bilo proti veri, kakor so grdo lagali klerikalci tačas, ko so »farbali* ljudi g prižnic in na shodih, da poslanec, ki ni ž njimi, bo podiral cerkve itd. Opazujte pa tudi klerikalni »centrum*, ker od tam preti resnično podiranje stebrov naše narodnosti. DOPISI. V Gorici, 8. febr. (Tutti frutti). — O tisti nesrečni Tončki, ki je kot žrtev nun-Cevske poholnosti si morala poiskati slednjič zavetja v hiši »telesnega veselja in razkošja* v bližnjem svetovnem mestu, bi utegnil kaj povedali. In pa kako lepa novelica bi so dala napisati t Za dopisovanje med »njim* in »n: o* imam na razpolago izvirna pisma, kakor so bila izvirna lista, katera je pisal sloveči KorlCek, ko je bil zagledal luč sveta sinko Stanko Korlčekoviči Na razpolago so mi pa še druga pisma, oj druga! »Ona* jo v hribih, »on* pa duše pase na Vipavskem ter pridno kuje zdražbe. In kako je »ona* znala pisati! Sapralot, noben fant ne dobiva tako vročih pisemc! Ker je pa »ona* slabo pisala, jej je »on* pošiljal zavitke m zalepke že s pisanim naslovom; sam s svojo roko je pisal svoj naslov: »Naj prejme preCaslitl pospod M.... —*. Eno samo njeno pismo pove veC nego cela knjiga. Toda vse — o svojem Času I Župnik, kurat, vikar, ali kar je, Korel Peri nC i C v Pliskovici je torej javno v »Edinosti* potrdil, da je nesramno žalil gosp. učitelja. To je storil, da bi se rešil »foglovža*. Kako dober je ta učitelj I Denimo, da bi bilo narobe: nikdar bi se PerinCiC ne zadovoljil s tako izjavo, marveč glasilo bi so: v luknjo s »šomaštrom*! Po klerikalnih listih pa bi pisarili še dva meseca o nesramnosti naših učiteljev I — Zanimivo je še konstatovali tudi to, da PerinCiC se ni podpisal za — duhovnika, marveC prosto za Korla PerinčiCa, kar bi bil lahko tudi pliskovški »špacaka-minar". Silno zanimiv bi bil tudi točen popis smole, ki se je bila pripetila sloveCemu ToCo- branu, ko je služboval še v cerkljanskih hribih. To je tako zanimiva historija, da bi po obsegu gotovo presegla »Izgubljenega Boga*, po zanimivosti pa bi jo vsaj desetkrat nadkriljevala. To bi bilo Škripanje z zobmi! O našem prijatelju Kodrifiu na Trnovem vem veC prav hudomušnih zgodbic, Ako bo uganjal še dalje svoje burke ter Trnovce dražil in jih »po judovsko* pokopaval, pa utegnem pridjali še lepe reči k tistim, ki so že bile v »Soči* o njem napisane. Da mu malo osvežim spomin — kako interesantna bi bila tista o mokrih hlačah! Dove siate voi... — Kje se vi, ki trdite, da je Gorica italijanska P Tako je rekel *u !>ci v Stolni cerkvi nedavno laški mi* ^•jonar, ko je gledal pred sabo le malo množico »vernih*. Ni jih bilo! Misijon ni Impo-noval tistim Lahom, ki pohajajo v Gorici cerkve, in sama »L'Eco* je potožila, da obisk bi smol biti boljši! Aha! Ko je bil slovenski misijon, je bila \m cerkev natlačena. Vidiš »L*Eco«, za koga so cerkve v Gorici M Kljubu temu pa hočeš imeti vse italijansko I Torej podiš Slovence iz cerkve! — Edina pametna rešitev v »Edinosti* od dopisnika iz Gorico sproženega vprašanja v tem pogledu bi bila — unijatska cerkev v Gorici S slovenskim bogoslužjem. Kdo se bo vedno pričkal z znorelimi laškimi popi! Današnji »Primorec* prinaša po »Ed.* poročilo, da neki visoki cerkveni dostojanstvenik v Trstu je napisal v rubriko obce-valni jezik laški (pridjal je, da materni jezik je hrvatski). Ker štejejo le obCevalni jezik, je tisti dostojanstvenik upisan za Laha. Kdo je ta ? Nihče drugi nego tržaški škof Šterk. AH se potem čudite temu, kar uganja katoliška cerkev s Slovenci v Trstu?! Kdo ve, kako je pa zapisal v tisto rubriko -- Missial Pred mano ležita dve s težko kmečko roko pisani pismi. Jedno govori o »korakih*, drugo pa o miloščini. »Ne črke ne koraka ne naredim za staro cerkev, novo hoCem imeti*, tako je rentaCil v gorah neki nune. To pa je menda govoril radi tega, ker so se mu smejali, ko jim je pridigal o dobrih in slabih časopisih. Kmetje pravijo, da bo dobra še stara cerkev. Vprašajo ga le, zakaj pa je na dan volitve volilnih mož tako stegoval korake po R., za staro cerkev pa jih noče?! V drugem pismu je pritožba, da nekje v Rcman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. —- Poslovenil Podravski. (Dalje.) Za Vinicija, ki se je zavedal krivice, katero jej je bil doprinesel in jej še pripravljal, so hranile te besede v sebi pravi balzam. Pozabil je v tem trenutku, da skazi njena usta govori nemara ono krščansko učenje, ter je samo čutil, da to govori ljubljena ženska in da tiČ! v tem odgovoru neka nenavadna dobrota, ki ga pretresa do dna" duše. In kakor poprej od bolečin, tako je oslabel sedaj vsled ganutja. Polastila se ga je nekaka mediica, ki pa je bila ob enem ogromna in sladka. Zdelo se mu je, da pada v nekako brezno, ob enem pa je tudi -Čutil, da mu je dobro in da je — srečen. Pomislil je v teh trenutkih onemoglosti, da nad njim stoji neko božanstvo. Med tem je Glauko izpral njegovo rano na glavi ter priložil na njo zdravilno mast. Uršo vzame posodo iz Ligijinih rok, ona pa vzame raz mizo pripravljen kozarec z vodo, pomešano z vinom, ter ga pridrži k ustom ranjenca. Vinicij jo hlastno izpije ter začuti značno polajšanje. Ker je bila rana obvezana, so se tudi bolečine zmanjšale. Zavest se mu je popolnoma vrnila. »Daj mi še piti,« reče. Ligija odide s praznim kozarcem v drugo sobo. Krispin zamenja z Glaukom nekoliko besed, na to pa pristopi k postelji ter reče: »Vinicij, Bog ni dopustil, da bi bil izvršil zlobni namen, toda obranil te je pri življenju, da se še spametuješ v svoji duši. Oni, pred katerim je vsaki človek samo prah, predal te je nam onemoglega v naše roke; toda Kristus, v katerega verujemo, nam je tudi naročil, ljubiti svoje sovražnike. * Radi tega smo ti obvezali rane, in kakor je rekla Ligija, hočemo prositi Boga, naj ti povrne zdravje, toda dalje te ne moremo oskrbovati. Ostani sedaj miren ter pomisli, ali bi bilo primerno, da še dalje preganjaš Ligijo, katero si pripravil ob podstrešje in ob varuhe ter z njo vred tudi nas, ki smo ti poplačali hudo z dobrim.« »Vime hočete zapustiti?« vpraša Vinicij. * Hočemo zapustiti to hišo, v kateri bi nas utegnilo doseči preganjanje mestnega prefekta. Tvoj tovariš je obležal mrtev in ti, ki si odločen človek, ležiš tukaj ranjen. Mi sicer nismo tega zakrivili, vsekako pa bi nas tu utegnila doseči roka pravice.« »Ne bojte se preganjanja,* reče Vinicij, »jaz vas hočem braniti.« Krispin mu ni hotel odgovoriti, da jim ni dosti mar za prefekta in policijo, marveč da nimajo zaupanja tudi v njega, ter da hočejo zavarovati Ligijo pred njegovim daljšim preganjanjem. »Gospod,« reče, »tvoja desna roka jo zdrava. Vzemi torej ploščico in napiši svojim služabnikom, da naj pridejo danes zvečer z nosilnioami po tebe, da te odnesejo na dom, kjer ti bo stanje ugodnejše nego sredi našega siromaštva. Mi stanujemo tukaj pri neki revni udovi, ki se v kratkem vrne domu s svojim sinom, kateri tudi odnese tvoje pismo. Mi ostali pa si moramo poiskati drugo zavetje. Vinicij zbledi. Spoznal je, da ga hočejo ločiti od Ligije, in da ako jo znovič zgubi, pa je nemara nikdar več ne zagleda v svojem življenju... Dobro je spoznal, da so se med njim in njo pripetili taki dogodki, radi katerih mora poiskati nova pota, na katera še ni utegnil misliti, ako si hoče Ligijo pridobiti. Razumel je takisto, da tem ljudem ni treba, da bi mu verjeli in da mu tudi ne verjamejo, ko bi jim celo prisegel, da vrne Ligijo Pomponiji Grecini. Saj je mogel to že davno učiniti in namesto da proganja Ligijo, je mogel iti k Pomponiji ter jej priseči, da hoče odstopiti od daljšega prognanstva. in v takem slučaju bi jo bila Pomponija sama našla ter vzela deklico k sebi. Ne! Čutil je, da jih nobena obljuba te vrste ne odvrne od sklepa, da oni ne sprejmejo od njega nobene še tako slovesne prisege, a to tem več, ker kot nekristijan je mogel priseči samo na svoje brezsmrtne bogove, v katere pa niti sam ni dosti verjel in katere so oni smatrali za hudobne duhove. Vsekako pa si je vneto želel, sporazumeti se z Ligijo in ž njenimi varuhi, na kakoršen si bodi način, za to pa mu je bilo treba časa. Zlasti mu je bilo mar za to, da bi jo saj nekaj dnij gledal. Kakor utopljenec smatra kos deske ali vesla za rešitev, tako se je zdelo tudi njemu, da čez nekoliko dnij se mu posreči izpro-vesti nekaj takega^ kar ga zbliža ž njo, ali da sploh nekaj iztuhta, kar bode njej po volji. • (Datfe pride.) srednjih hribih se deli miloščina revežem kaj čudno, ker jo deli nune. Babnice, ki ga znajolčastitf, ljudje, ki se mu znajo Miniti in prilizovati, dobe dokaj miloščine, revež, pravi revež, pa je le od zadej, le ostanke dobi. Pismo izraža mnenje, da bi bilo pametno, miloščino izročiti županu, ki je ne-pristransk ter pozna res ljudi. Pametno bi bilo! »Majhna reč — velika reč*. Tak je naslov »imenitnemu* članku v »Gorici*, ki udriha po naprednih učiteljih na tako grd in podel način, da nismo že kmalu kaj takega čitali. — Znamenit pa je naslov tudi zato, ker je očividno vzet iz ustproslulega Jafcopa v Kredu — tista »majhna reč"! — Kaj pridiga, kaj blagoslov, kaj popo-ludanska služba božja 1 Prvo adventno nedeljo visoko gori v naših gorah so bili skoro popolnoma brez službe božj*. Imeli so tako-rekoč le črno mrtvaško mašo brez evangelija, brez pridige, brez blagoslova, in tudi popo-ludanska služba božja je bila mirno v »gospodu* zaspala. Tako je bil »zmatran", da je stisnil komaj tiho mašo. Temu pa se ni čuditi, če se pomisli, da je že nekaj dnij pred letal od hiše do hiše ter agitiral na vse pretege. To vtrudi, v »Prim. Listu" pa je stalo, da naj puste vse drugo, tudi cerkev, le na volišče! 1 »Mi smo lovci zgodaj vstali------------ Streljali smo pif,* paf, in moral in moral še zajček je past'". — Lepa lovska pesem! Marsikateremu lovcu brni po glavi, bodisi ko gre zgodaj na lov ali pa čez dan. Viri pravijo, da jo je žvižgal tudi naš junak, ko je spravljal svoje posvečeno telo v črno obleko. Ko si je še poravnal kolar ter obesil puško na ramo, pa je bil »g* stellt*, »fant od fare*. Viri pravijo pa tudi, da mu za zajce ni bilo baš tako mar, če ubije katerega, ali ne, ampak za Lojziko mu je bilo, če pride ali ne pride. Prišla je. V »bošku* za nekimi drvmi sta bila. Pa glej smolo l Prišlo je v »boik* tudi nekaj fantov, ki so ju zasačili. Zbežala sta, vsak po drugi strani. Čez čas pa je počil strel; menda je dal znamenje, kje da je ,on", da ve »ona*, kam priti. Mhe, smejali so se fantje v pest, ker so videli tako imeniten beg in sedaj baje dražijo pupo, če je res ona v »bošku". — »zajca* ujela?! — Mhe, očitno pohujšanje 1 Mati božja v »celici* pa jofe! Iz Dornberga, dne 31. januvarija 1901. (Odgovor nesramnemu dopisniku v »Gorici* od dne 26. januvarija ia Dornberga.) — Pomilovanja vreden je pisatelj dopisa, v katerem predbaciva našemu podžupanu, bivšemu tajniku I. B., popolnoma skrajno neutemeljene podle laži. Pravi, da dotični »Janez*, kateri je bil zato izbran, da v volilni dvorani listke Čita, se je predrznil imena na listkih napačno citati, tako, da je čital namesto mož klerikalcev može liberalce. Marsikdo bi na take brezvestne protičastne laži drugače reagoval, toda g. Budin je mož, kije vzvišen nad vsa taka nesramna očitanja, katera predbacivali more le skrajno duševno popačeno človeče. Vsaki človek, kateremu je količkaj znan položaj pri volilni komisiji, prizna, da g. B. v navzočnosti g. komisarja tega tudi, ako bi bil hotel, ne bi bil mogel storiti. Rad bi torej vedel, kateri so tisti, ki so kaj takega videli. Na dan z žnjimi, kličem, da jih spoznamo! A najbrže se nihče ne oglasi, kajti človek, kateri piše tako podel dopis, se ne upa postaviti nasprotniku v obraz, pač pa se navadno v strahopetnosti skriva za svoje gnojišče. Na dan torej, kateri je bil tisti, ki je videl dotičnega poštenega Janeza sramotno popihati iz dvorane? — Poveri, poveri! Pošteno nastopajte, pošteno, ako hočete kaj doseči, saj se ravno pri Vas dan za dnevom vresničuje tisti pregovor, kako kratke noge da ima laž! Kar se pa tiče službe tajništva, naj velja dopisniku to-le: Vsakemu občinarju iz Dornberga in Prvačtae je lahko znano, v kakšnem položaju da je bilo tajništvo, ko ga je g. B. nastopil. Od vseh stranj so prihajale pritožbe radi nerešenih aktov in B., dasiravno je dobro vedel, koliko sitnosti in truda bode imel, da spravi zopet v red, kar je radi nemarnosti poprej zaostalo, je od bivšega g, župana naprošen prevzel ta težavni posel tajništva, ker je imel veselje do pisarije in ker je videl silno potrebo ureditve pisarnice. Da je g. B. začetkoma teden za tednom cele dneve in pozno v noč v pisarnici sedel in delal večidel za blagor občinarjev in za dobro ime same občine, ne bo menda nihče oporekal, a danes se pa g. B. z nehvaležnostjo plačuje brez- i številne dobrote, skazane v obč. pisarnici j marsikateremu prosilcu. Sram Vas bodi l Tu je lep dokaz, gospoda moja, da nehvaležnost je zares plačilo sveta. In ti lažnjivi dopisnik, ki praviš, da takega tajnika, kakor je »Žovani*, nočete imeti, (se ve, da le nekateri Dornberžani ne) povej mi vendar, aakaj ne ? Kedaj se je g. Budin v tako službo silil ? Vprašaj gosp. župana Berceta, ali se že ni leta 1899. g. Budin tajništvu odpovedal, ker ni starešinstvo ugodilo njegovi opravičeni zahtevi ? Ali ni potem g. B. ostal še v službi zato, ker je g. župan poskrbel, da se je odpravila dolžnost od strani Dornberžanov na korist Zaloščanov-Saksidovcev v zadevi dovoljene podpore 1000 kron za zidanje zvonika v Zaloščeh?! Vprašaj g. župana, ali ni g^B. meseca junija 1900. se zopet odrekel službi iz raznovrstnih razlogov in ali ni g. Berce prosil g. B., da naj vendar ostane še v službi, dokler ne poteče triletna doba starešinstva, ker tudi on sam (župan) ne mara več nadalje županovati v Dornbergu? Vprašaj nadalje, ali se ni g. Budin meseca oktobra 1900. v pričo durnbersko-prvačkega starašinstva tajniški službi odpovedal, iz katere je tudi prostovoljno izstopil, ker se ga je sovražilo zato, ker je delal vse po postavi?! In konečno prepričaj se še, ali ni bilo vse odobreno v stareš. seji dne 2. februvarija 1.1. in za dobro spoznano, kar je g. B. izdelal (namreč farni okoliš Z. S.)? Ali ni Dornberška občina v malo letih dobila v pomoč raznih podpor na tisočake za napravo prekoristnih del in ali se ni največ Budin za dobitek podpor potrudil ? Res je tako in marsikateremu je danes gotove žal in se kesa, ker je po nepotrebnem g. B. sovražil tako hudo, da se je vsled krivičnih očitanj čutil žaljenega in zato tudi zares tajniško službo popustil, po kateri mu menda danes nič žal ni; saj g. Budin ima obširno posestvo, opravkov in svojih skrbij brez tajništva zadosti. Pričakujem odgovor na vprašanju s priporočilom, lažnjivi dopisnik, da prineseš tudi kaj resnice na dan in ne samo debele laži, kakor jih v zadnjem dopisu iz Dornberga v »Gorici* štev. 7. čitamo. Pazi ob enem, da ne pojdeš z glavo v zid, kajti drugikrat, če že ne za takrat, utegneš tvoje sramotenje drugje drago plačati. Toliko v ravnanje. Na svidenje 1 Resnicoljub. Pllskovica, dne 5. svečana 1901. — Že zopet udrihanje po naših faslitih gospod-nuncih. Tako vzdihne kateri goreči in lehko-verni klerikalec. Zopet se napada sveta vera, mislil bo drugi. O ti brezverski na-prednjaki, da ne puste pri miru naših častitih nuncev, poreče tretji. Človek res ne ve, kaj storiti! Ako te klerikalci nižje in višje 7rste tudi po hrbtu mlatijo, in uganjajo tudi še take budalosti in tuli krivice, molčati moraš, sicer te osbujejo z brezverci, liberalci, suroveži itd. Toda jaz danes nimam misli, podirati temeljev svete vere, ampak pritožiti in označiti naše razmere, katere so žalibog re3 pritožbe in pomilovanja vredne. Pa kje se bočeš pritožiti ? Pri izvestnih gospod-nuncih ne pomaga nič. A kaj še ? Še smijali se ti bodo v pest, rekši: Kaj vas to briga ? Kaj hočete vi to vedeti ? Kaj se vtikate v cerkvene zadeve itd. Vi imejte glavo v žaklji in tiho in mirni bodite. Nas poslušajte, ako vam uka-žemo tudi na glavi stati. Tako si mislijo ti novodobni nunci, in naš, mislim tudi, ne zaostaja za dragimi. Na svečnico, to je dne 2. svečana, si je izbral za predmet pri drugi pridigi, napred-njake. Bil je videti zelo čvrst in glasen, ker sicer je včasih prav tih in klavern, posebno kadar oznanuje kakšno ustanovljeno sv. mašo, češ: to nt potrebno vam ve?' ,:i, le zanesite se na nas! Ta dan pa je začel nekako tako le: Slišal sem, toda ne iz naše, ampak iz bližnje vasi, da se snuje neko bralno društvo, in to nekako za hrbtom. On da ne bi nasprotoval, ko bi bilo to pravo in koristno društvo in začel je podtikati šele osnovanemu društvu slabe namene, katere more le njegova bistrit glava iznajti. Izrazil je tudi, da kmet nima potrebe napredovati v drugem, ko v kmetijstvu, kar se more tolmačili tako: ti kmet bodi cepec, da te bodemo ložje zlorabljali. Strašil nas je tudi že s prihodnjim slabim vremenom. Oh, ti vbogi kmet, samo ti moraš vedno sklenjene roke držati in moliti. Posvečeni stanovi svobodno počenjate, kar vam drago, saj se vam toče in slabega vremena ni bali. O jerum jerum! Nekako za hrbtom pravite. Kaj tudi za bralno društvo bi morali Vas vprašati?! O, saj imate dela čez glavo v svojem poklicu, če le hočete. Saj je vse podrto---------------- Cerkveno petje, kje je? Ali res mislite, da nam tako dapada Vaš dur-ton?! Mi si želimo spet lepega petja s spremljanjem orgelj. Naši pradedje niso kupili orgelj za skrivališče pajkom, ampak da bi službo Božjo poveličevale. Ali res mislite, da bodemo čakali prejšnega orgljarja še več ko poldrugo leto? In to Vam na ljubo zato, ker je mežnarjev sin! Pripomniti moram Vam, potrpežljivi či-tateljlf da ne davno od tega so naši občinski zaupniki poslali pisan odtok, da hočemo imeti »andoht* po prejšnji navadi^ ali kaj smo blBpr? Wč. Slišal sem tudi, da so županu to reč izročili, pa tudi od njega ni odgovora. Ali kaj? Od kar je nas tako sramotno prevaril, hodi pogostoma v farovž, pa ne krožnike lizat, ker niso bogsigavedi prav mastni. Najbrže hodi po odvezo, zakaj postal je iz klerikalca pravcati kapucin. Dmafe ia rane Hvice. Smrtna kosa. — Umrla je fcomtesi Matilda Goronini-Cronberg v visoki starosti 84 let v palači v Rabatišču, kjer je bivala skupno z grofom Karlom. Pokojnica je bila znana kot velepobožna phmkinja. Pokopljejo jo danes v dn.žbeni rakvi na Cin-gr»fu v Coroninijevi palači. Naj počiva v miru ! Bokserija In bokserji — ali velika maskarada »Goriškega Sokola". — Deset dnij nas sicer loči še od te najpopularnejše predpustne veselice goriških Slovencev, a vendar je veseliški odbor že z vso unemo pri delu. Citalniška dvorana bo spremenjena v kitajsko selo ,L»-Fu-čing*. ki leži daleč tamkaj ob rumenem Hoangho. Doslej je sprejel odbor sledeče prijave: Točno ob deseti uri nastopi skupina originalnih boksarjev (20 mož), vodi jo nadmandarin Ni-ko-fu, tej skupini se priklopi tudi kot gost znani princ Tuan, če ga mej potjo ne ubijejo. Na čelu skupine maršira kitajska godba, izborno izvežbana po znanem kapelniku Ci-gu-mi-gu. Pela se bode kitajska narodna himna: »Haj-vi-di-vaj* in pa slavno znana romanica umrlega komponista: Ku-ker-slru-na. Slednjo pesem, ki je Žela pri zadnjem koncertu v Pekingu splo-no polivalo, pojeetijopski kvartet, obstoječ iz sledečih članov: konirabasist »Naturbuča", tenorist »Topltprsa*, sopranist »Tenkaštimca* in baritonist »Nejnogreja*. 0 polnoči pade skupaj s pustom tudi princ Tuan, ustreljen po roki maščujoče se usode. Hrabre Bure bode zastopal sam general 9 s svojimi adjutanti 10 in 11; ti možje se ustavijo namreč v Gorici o priliki njihovega potovanja v London, kjer se predstavijo novemu angleškemu kralju kot njega najboljši prijatelji. Na svojo roko nastopi slavnoznani indijanski atlet »Habakuk*, imenovan »Eisen-brust* iz Čikage, konkurenco pa mu misli delati indijski fakir »Križkraž*, ki je in pije goreč ogenj, žre meče, diha in miga — pa ni človek. Več prihodnjič. Darovi za Živca. — Deklica, katera ima usmiljenje do Živca iz Skopega, pošilja 1 krono. — O priliki zborovanja učiteljskega društva za gorenjlgradski okraj na Štajerskem, koje se je vršilo dne" 3. t. m. v Št. Janžu, je nabral g. Ivan Burdian, šolski voditelj v Šmihelu nad Mozirjem, kron 4*06 za nesrečnega Živca v Skopem. G. Josip Pauletič iz Mirna daruje 1 krono. G. Furlani Josip iz Prvačine daruje 40 vin. — Skupaj kron 6*46. »Edinost*. — Pred nami leži št. 1. »Edinosti* od 2. jan. 1876. in slavnostna številka petindvajsetletnice od 1. t. m. Mal, skromen listič predstavlja nam prva, lep, za naše razmere velik dnevnik nam predstavlja druga. — Dolga je doba 25 let v trdem po-litiškem boju, posebno na tako vročih tleh kakor so tržaška. Raznotere vlade, razni sistemi, razdirajoči in potujčujoči, laška zvitost in prevlada, provzročena »od zgoraj", težek položaj med Slovenci samimi, borba pri listu, preganjanje, omahovanje, to in še marsikaj drugega pride nam na misel, ako se vtopimo v dobo 25 let, katero ima »Edinost* za seboj. Poleg bridkosti, katere vstajajo v spominu, pa se bude tudi lepi, zmagonosni dnovi, navdušenje, katero mehča človeku srce, da mu kane junaška solza na lice, samozavest po storjenem dobrem delu, sladkost, katero daje delovanje za narod itd. — Neko posebno navdušenje doni iz prve številke, prav tako vidimo v slavnostni. Držeč se strogo svojega programa je napredovala »Edinost* od leta do leta, in odkar si je nabavila lastno tiskarno, se je razvila v lep list, naš primorski dnevnik, ki stopa krepko naprej v obrambo naših narodnih pravic, katere nam skušajo trgati nasprotniki kos za kosom. Lep pa je spomin storjene dolžnosti v tem pogledu, lepo je dejstvo, da prav ob petindvajsetlelnici se je pojavila moč slovenskega življa na tržaških tleh po prizadevanju rodoljubov krog »Ed.* tako mogočno, kakor še nikdar poprej. Lepa je ta zavest, in zato smejo tržaški rodoljubi in uredniki »Edin.* gledati mirno v bodočnost, podprti ob nadaljevanje dosedanjega dela. — Jutri na banketu se bodo budili spomini, govorili navdušen« govori, prinašale zdravice. Med slednje naj doni tržaškim rodoljubom in uredništvu »Ed.* od bregov bistre Soče od pristašev narodno-napredne stranke krepki: Naprej! Kandldatlnja — samomorilka. —• Včeraj smo poročali v »Prim/, da v četrtek se je ustrelila kandidatinja Itala D e f i o r i tukajšnjega ženskega učiteljišča doma v stanovanju v Raštelu z očetovo lovsko puško. V šoli je bila dopoludne še vprašana v dveh predmetih, ali je dobila nezadostni red, kakor je tudi vedela, da ob bližnjem sklepu tečaja spričevalo ne bo ugodno. Ker je že ponavljala razred, si je vzela to tako k srcu, da je, prišedši domu, se zaprla v sobo, vzela nabito očetovo lovsko puško, pomerila v srce ter sprožila. Zadela se je pod srcem. Klicala je na pomoč;. Mama,„aiuto! ali niso je čuliV-Čula pa jo je neka žena, ki biva pod njimi. Priletela je k njim povedat, da je cula strel ter klice na pomoč. Vlomili so vrata v sobo 19-letne Defiori ter jo našli v krvi, zvijajočo se v groznih bolečinah. Popoludne so jo spravili z Bogom in ob 4. uri je umrla. Pogreb bo danes. V Beneah so imeli 4. in 5. t. m. občinske volitve. Nova stranka je zmagala v 3. in 2., stara pa v 1. razredu. »Prismojeni List* je dejal, da je zmagala po hudem boju — protikrčmarska stranka. S tem je morda hotel reči: krčmarji so napred-njaki, torej je napredna stranka propadla. Revček! — Ako hočemo že tako govoriti, moramo reči: zmagala je vseskozi krčmarska stranka. — Kar torej brblja ,P. L.*, je fa-rovška pobožna želja! Ljudsko štotje v Uorlcl. — »Pri-smojenec* bi si rad spletal lovorike! Toda ne z — delom, marveč z udrihanjem po naprednjakih, češ, da ti niso nič storili itd. Za ljudsko štetje v »Gorici* je skrbela po svoje tudi naša stranka. Ako bi naredila klerikalna svojo dolžnost, bi nobenega Slovenca ne bilo vpisanega med Lahe! Saj »Pristno• jenec* vendar ne bo zahteval, naj naša stranka vsiljuje svoje delo tudi tam, kjer je to dolžnost klrkalcev z ozirom na društvene in družbene razmere? •— Mi pravimo: Klerikalci znajo le klepetati, a nič delati; kar vzamejo v roke, to sicer tiščijo, ali le — v škodo. In tako je tudi s »Slogo* in delavskima društvoma! »Gorica«, kje si blia pa ti?! - Pišejo nam iz mesta: Lep vspt h kolesarskega plesa so razvide!! p. n, čitatelji že iz obširnega poročila o njttii v »Soči*. Jaz bi rad rekel tu le par besed: Društvo ni sledilo niti truda niti stroškov, in je res ponudilo goriškim Slovencem nekaj izvanrednega. »Soča*, ki je glasom sklepu občnega zbora kolesarskega društva oficijelni list njegov, je poročal z največjim veseljem vse, kar je izvecld od veseliškega odseka, oclnosno od posameznih odbornikov glede priprav za ples, uvažuje dejstvo, da je prireditev tega plesa v Dreherjevi dvorani za družabno življenje v Gorici najmanj tolike važnosti — kakor 500 plesnih vaj »vzvišenega stališča* krščansko-katoliškega na podlagi inspiracij siamskih dvojčkov zelene provenijenc&. In da je vspel ples tako krasno, je gotovo vsaj deloma tudi Vaša zasluga. »Gorica* pa, tista brumna ter-cijalka, ki je vzela vse narodno in družabno življenje na Goriškem v najem, in ki povzdiguje torek za torkom, cahejsko sladko ginjena, o »krasno* vspelih plesnih zabavna vzvišenega stališča milodoneče članke, — je ignorirala kolesarski ples popolnoma, dasiravno je vsled izborne agitacije o istem govoril vže 14 dnij sploh v?afc zaveden goriški Slovenec. Molčala je o tej krasno vspeli zabavi tako dosledno kakor molče znani klerikalni poslanci v našem divnem deželnem »saboru*. Mislila je najbrže ta ubožica, da brez njene »štime* ples sploh vspeti ne moio. V posebno veselje pa moram konšta-tirati, da se je kardinalova naša ljubica sedaj prav pošteno urezala. Dvorana je bila polna izbranega občinstva, na plesu smo videli vse naše voditelje — zastopnika furlanske polente in njegovih mešetarjev seveda k tem ne prištevamo — zastopani so bih razni večji kraji na Goriškem po odličnih rodbinah, in vsem udeležencem je sijala pri krasnem prizoru kolesarskega plesa radost z obraza. In vidoč to vse. je uvidel slovenski naš živelj na Goriškem lahko zopet, kaka svečana ničla si ti, posestrima »Gorica*, regiment »farjev*, kvintal nerabne mase, zabeljen s čebulo, par po mrcini dišečih dirigentov starega veka — pa smo »fertig*. To vse pa seveda na »vzvišenem stališču* ljudij z nazori iste krasne dobe — »als der Teufel noch ein junger Mann war*. Pupica »Gorica", k temu avditoriju ti čestitamo, zanima nas pa vedeti, kje si za slučaj daljne škode pri jednakih »fiasco*, kot je ta, zavarovatia; kaka pametna zavarovalnica te seveda ne prevzame, ker ti goriš že »utan svafel of fosfor*. Vojaška posadka v Gorici je štela dne 31. dec. i. 1.176! oseb. Prebivalstva drugega je bilo 23.671; ako prištejemo posadko^ znaša število vseh prebivalcev v Gorici 25.432. Staroverstvo. — Farovški »Prismojenee* imenuje katoliško unijatsko cerkev — staroverstvo. Na to pa udriha po vseh, ki zapeljujejo v to »staroverstvo*. — To je pač že vrhunec farške podivjanosti! Ne morejo sicer utajiti, da unijatska cerkev je enako sveta, enako katoliška, kakor latinska, vendar udrihajo po njej In Sirijo krive pojme, so torej krivoverci, ker uče vse nekaj drugega nego določa celo mali katekizem. In zakaj?! Ker tem novodobnim zbesnelim dervišem nič mar ni za pravo katolicanstvo, oni hočejo imeti — latinstvo, s katerim naj se naš narod potujei. Litinstvo je našo domovino oro-:.palo svdbode, latinstBLje$otujčilo cele dežele, koder so bivali Slovenci! ?fiBFtitSi&Gar delo hočejo dokončati! — Toda Se smo tu, da se bomo branili! Si. bomo že znali pomagati I Farovško leposlovje. — »Prismojenec* od 7. t. m. je priobčil podlistek iz peresa nekega kaplančka—pribegtega menda nekod s Kranjskega, ker doma ni bilo mesta za takega potepina — ki hoče smešiti narodno-napredno stranko. Toda to podlo kape-lanče je veliko prenerodno in preneumno za feljtonistiško pripovedovanje, kajti farovški receptina tem polju so -grozno lesenih Ves ,Dom in Svet" nam dokazuje to, zlasti po smrti dr. Lampeta, — Mi utegnemo opisati iudt v feljtonistiški obliki zgodbe dveh fa-rovzev v tistem kraju, kjer J. K. — mesto da bi ovce pase! — kozle preobrača. To se bo v»e drugače čitalo! •— I nu, ako to storimo, pa bodo vsi farji po koncu in boik-kričali, kako da smešimo ves častitljivi stan. Njim pa bodi dovoljeno vse 1 Boste čakali! Imeni tu* zafrkacija. — V .Slov. Narodu* smo čitali tako brzojavko: »Gorica 6. febr. Ustanovitev hrvatsko-slo-venskega kluba pozdravlja z veseljem 11 Gregorčičevih pristašev, ki upajo, da bo tudi njihov poslanec pristopil temu klubu". — Tako sodi,o torej celo nekateri njegovi pristali ! — Mrene padejo, z očij!! V tiocah pri Vipavi so se godile lani znane grozovitosti, katere smo opisali svoj čas. Soudeležbe je obdolžen tudi tamkajšnji duhovnik Ferjančič, ki je le sedaj, ko je v kazenski preiskavi, na prižnici zagotavljal, da se ne zgodi nobenemu nič, ako pa vendar koga zapro, da je sladko trpeti za vero, itd. Tega duhovnika, ki je bil nekdaj misijonar, so dne 6. i. m, aretirali ter od večerje naravnost odpeljali v zapor. Obravnava proti njemu in drugim obtožencem bo menda še ta mesec. Volitev cestnega odbora za okraj goriške okolice bo vodil kot komisar deželnega odbora — Ca hej. To je že vrhunec smelosti, s katero nas počaščuje naš vele-slavni deželni odbor! Ta predrznost zasluži, d« osvežimo malce zgodovino cestnega odbora....... Izzivanje je čedalje drznejo, pa naj bodo tudi odgovori taki. kakorSne zaslužijo !! Iz Rakeka. — Plesni vencek »Rakov-skih samcev* 9. t. m. vzbuja med občinstvom veliko zanimanje in je tem povodom pričakovati dobrega vspeha. Čisti dohodek je namenjen v prid »Prešernovega spomenika", a ne kakor nekod omenjeno v korist Šolske mladine. Družba »r. Mohorja r Celovcu nam je poslala oklic, v katerem naznanja knjige, katere izda družba za prihodnje leto. Tth bo, kakor po navadi, Sest. Govoriti o njih bo mogoče, kadar izidejo. C*s za upisovanje je še ta mesec, ker nabiralne pole z denarjem vred se morajo odposlali društvu do dni 5. marca. Znani Sililo Nodarl, agent za izseljevanje v Ameriko v bližnjem laškem Vidmu, je prišel v roke sodniji v Gorici, kjer je zaprt iti v kazenski preiskavi. Sedaj pa išče sodnija še njegovega podagenta Raj-munda Vidmarja, ki je doma na Goriškem, pristojen pa v Idrijo na Kranjskem. Pred Nodarijem smo svarili večkrat ljudi, ki so se hoteli izseliti in odpeljati v Ameriko z njegovim t posredovanjem. &oloko podporno društvo t Sežani vabi na veselico s plesom, katero priredi v nedeljo, dne tO. februvarja 1901. v hotelu »Treh kron". Začetek veselice točno ob "J. zvečer. Ker je čisti dohodek določen v blag namen, se radodarnosti ne sLvijo meje. Na vsporedu: tamburanje, pelje, deklamacija, igra, živa slika. Bralno In pevsko društvo t El-hemberga. — Poročajo nam: Pred kratkim se je ustanovilo tu bralno in pevsko društvo, ki Šteje danes 76 udov in vzdržuje 12 raznih časopisov svetnega obzora in lepe znanosti. V odboru so sledeči: g. Maks Ličen, predsednik, g. Albert Kodrič, podpredsednik, Lovre Vidmar, France Gebron, Rojic Jože, Ignac Vidmar in Josip Križnar odborniki. Pevsko Uroši™ .Lipa v Bazo t le i vabi na veselico s plesom, katero priredi v nedeljo, dne 10. februvarija 1901. v dvorani gostilne B. Križmančič. — Na občno željo se bo zopet pel veliki zbor ,Kdo je mar* m nove narodne pesmi. — Sviral bo vojaški orkester 97. pešpolka. Začetek veselice ob 5Vi uri zvečer. Na vsporedu: petje, deklamacija, Igra in ples. [XJmi Razgled po svetu. Državni zbor. — Včerajšnja seja je pričela opoludne. Ko so prisegli novodoSli poslanci ter so bile potrjene volitve v državni zbor na temelju specifikacij, gledč na volilne akte, predloženih od odsekov, je pretrgal predsednik dr. Weigel sejo do 3. ure pop., da imajo dotle stranke časa, dogovoriti se gledč kandidata za predsedstvo. Seja je nadaljevala ob 3. Pri volitvi predsednika zbornice je bilo oddanih veljavnih listkov 360 in izvoljen je grof Vetter von der Lilie. Prvim podpredsednikom je izvoljen Prade, drugim pa Mladočeh Začek. — Levica je torej dosegla v predsedstvu, kar je hotela. Prihodnja seja bo v torek. Hrvatsko-slovensko-srbskl klub. — ,Obzor* poroča, da utegneta pristopiti Jirvatsko-glovenskemu klubu* tudi oba Srba iz Dalmacije, vjsled česar bi prišlo v naslov kluba tudi srbsko ime. Dal Bog! Saj nas je že dovolj žalostiia novica, da se hočeta pridružiti oba Srba italijanskemu klubu kot hospitanta! To bi bil škandal za vse Slovane na zemeljski .obli! — Bratje Srbi, spominjajte se vsaj »Slovenačke mrtve straže", kojo opeva Vaš veliki kraljevski pesnik Ni-kola, ko ste v ljuti borbi z istokrvno bračo Hrvati. Iščimo, kar nas združuje! 8Obzor" enako obsoja dr. Susteršiča, kakor mi in obžaluje, da je zanesel domači -razpor celo na Dunaj. Prav lepo riba klerikalcem resnico pod nos. Hvalu mu! In vendar je to vrl katoliški list! V znamenju noža. — G. kr. okrožna sodnija v Celju je obsodila nekega klerikalnega junaka, ki je dne 30. decembra lani pri občnem zboru bralnega društva pri sv. Pavlu pri Peboldu ranil z nožem osem oseb, na 15 mesecev težke ječe. Na občnem zboru so podkurjeni klerikalni možje hoteli spraviti društvo pod-se in ta obsojeni junak je rabil v to svrho celo nož. — Vidite, kam pripelje človeka klerikalno podpihovanje in klerikalna strast! Konec monarhije? — .Budap. Hirl,* primerja našo državo s palačo, ki je zunaj krasna in sijajna, znotraj pa pirava, piškava, preotljena in porušena. Treba le majhnega potresa, in palača se sesuje. Naša država pa je slična tudi nadušljivemu človeku, ki je zvečer še veselo pil in jel, a drugo jutro ga najdejo v postelji zadušenega. Trebalo je le malo vlažnega vremena, in zadušil se je. Naša monarhija ima 40 milijonov duš, a med temi Hta komaj dva milijona, ki se čutita zares avstrijska. Pojem avstrijstva živi le še v vojski in v diplomaciji. Ono, kar še funkcionira v telesu Avstrije, se vrši le še s pomočjo injekcije ter inhalaeije. »Pokazujejo se silni valovi panslavizma in pangermonizma, ki od povsod preplavljajo veliko monarhijo. Monarhija nima politike, da ubrani svojo bodočnost, niti na Dunaju niti v Pesti. V temnih, skritih delih monarhije so skrivajo zlovešči poroki njene prihodnosti". Tako .Budap Iliri," Akadenildno društvo »Triglav* v Gradcu je obhajalo to dni 25-lelnico svojega obstanka. Slavijo se je vršilo na lep akade-mičnega društva prav dostojen način. Nekdanji »Triglava ni* so pozdravili društvo od raznih krajev. Tudi h Gorice jo odšla pozdravna brzojavka. — Društvu : vivat, crescat, floreat! Posledice vojne na Kitajskem. — Iz Pekina poroča »Laffan Bureau": V pokrajinah Šansi in Štinsi vlada strašna lakota. Dve tretjini prebivalstva je brez zadostnih živil in brez sredstev. Princ Čing je izjavil američanskemu zastopniku, da bodo prebivalci prisiljeni, živili se s človeškim mesom in prodati žene in otroke. O mednarodnih četah na Kitajskem priobčuje nemški zdravnik dr. Kuttner v nekem pismu iz Yanglsuna nekatere zanimive opazke: O Amerikaneih piše, da so mu skrajno nesimpatični, akoravno jim ne more odrekati velike drznosti. Angležev soditi ne more samo po indijski armadi, ki tvori večino angleških čet na Kitajskem. Japonci so Azijati od nog do glave, toda njih vojna organizacija je izborna; vojaki majhne postave kažejo tudi izreden pogum, kar so že pokazali v mnogih bitkah. Osebno najsim-patnejši so Francozi, k1 se prav dobro razumejo z Nemci. Pred vsem pa se odlikujejo Rusi; po prepričanju dr. Kultnerja ga ni naroda, ki bi prekosil Ruse v vojni hrabrosti, ako se sploh more meriti z njimi; izborno disciplinirani, hrabri, z malim zadovoljni in gibčni se odlikujejo Rusi po veliki odločnosti in izvrstni organizaciji, kakoršne bi brez-dvomno potrebovali Nemci. — Ta pohvala Nemcem ne bo posebno všeč l Buri hočejo naskočiti Laurenzo Marquez. Portugalska vlada se je obrnila na pomoč do Angleške! Torej naj bi šli Angleži za Buri. Kam, ko še na sedanjih pozoriščih niso kos Burom. Buri so pretrgali železnico na mestu, ki je le 53 kitom, oddaljeno od Laurmzo Marqueza. Da so prekoračili Buri portugiško ozemlje, je velikega pomena. Sodi se, da to je velika zvijača generala Deveta. On namerava s tem, ker Angleška je po pogodbi zavezana pomagati Portugalski, odvrniti angleško mornarico od Kapstadta, katera je baje res že dobila povelje, odriniti v Laurenzo Marquez. V kapski koloniji imajo Buri veliko moč, in le mornarica je mogla vspešno braniti Kapsladt. Ako ta odrne, se utegne zgoditi v kapski koloniji kaj takega, kar Angležem ne bo všeč. — Vojne ne bo še konec in ni Se izključeno, da bodo Angleži primo* rani, skleniti za Bure ugoden mir. Raznotero. — Vlada v Dalmaciji je prepovedala nabirati za Dantejev spomenik,-ker vlada v deželi velika beda. — Holandska kraljica Viljemina je pomilostila povodom svoje poroke deloma ali popolnoma 364 kaznjencev. — V pelrolejskih skladiščih v Baku na Ruskem je nastal 5. t. m. velik požar; ponesrečilo se je na stotine delavcev. — V Genovi so aretirali dva anarhista, ki sta hotela umoriti predsednika sodnije. — Iz Londona brzojavljajo, da na pomoč v južno Afriko je pripravljenih 30.000 konjenikov. Narodno gospodarstvo. Kmetijsko društvo. — V ponedeljek bo občni zbor. Kakor se čuje, nameravajo Lahi razdeliti društvo tako, da bi glavno moč imeli lahko oni v rokah, oddelki pa bi bili nekaka društva v društvu s svojo upravo, kar bi pri nabavi raznih potrebščin in na sploh morda ne bilo v korist Slovencem. Vsa stvar se pač razjasni na občnem zboru, katerega se treba udeležiti, ako le mogoče, polnoštevilno. --------, Vino- in sadjerejsko društvo« za BIhemberg. — Pišejo nam: V nedeljo, dne 22. januvarija je bil v gostilni gosp. Maksa Ličena ustanovni občni zbor »vino- in sad-jerejskega društva« za Rihemberg. — Sklicatelj shoda, g. Maks Ličen, je pozdravil navzoče, obžaluje, da mu ni na njegovo prošnjo šolska oblast prepustila Šolske sobe v Britofu za ta občni zbor, kakor se je to drugod zgodilo, V obširnem in temeljitem govoru je pojasnjeval splošno in specijelno gospodarsko stališče. Predstavljal nam vsestransko pomnožene gospodarske izdatke, armado trtnih in sadnih sovražnikov, opešanje naših zemljišč in pomnoženo prebivalstvo, katero morajo naša zemlji ča preživljati. V primerjanju z našim gospodarstvom predočival nam je dovršenost govedoreje angleške, holandske in Svicke, dovršenost francoske trtoreje, zlasti preciznosti v kletarstvu in obširnost francoske vinske trgovine kakor tudi sadjereje francoske in nemške. — Opisoval je naše nekdanje in sedanje stališče v trgovini z vinom; kazal na konkurenco bližnjih vinorodnih krajin in Italije, — kojo so nam izpodrinile malo ne že vse trgovsko polje in posebno povdarjal, naj Vipavci sploh vzamejo to konkurenco kot merilo njih vinskega prodaja, ako nočejo, da jim ti tekmeci uničijo vinsko kupčijo v bližnji prihodnosti. Pazijo naj na zboljšanje pridelka v vinu, ker konkurenčna vina so na vse strani boljša, močnejša in tudi ceneja od naših. Nameravana nova železniška črta s Trstom vpelje Se ostrejšo konkurenco za vina, ker bode imela direktno zvezo z Dalmacijo, Istro, Italijo in severnimi konsumnimi deželami. Od te zveze bode imela naša vinska trgovina le tedaj koristi, ako se postavimo na konkurenčno polje z drugimi vinorodnimi krajinami in se jim približamo tudi v dobroti vinskega pridelka* Stavil je na to nasvete na zboljšanje in ureditev trtoreje ne le z najskrbnejšim od-gojevanjom trt ampak tudi s potnnoževanjem tri, ki dajajo boljšo vinsko kapljico, ureditev umnega kletarstva in vinske trgovine s pomočjo zadrug in boljših umnih posestnikov, koji naj skrbe, da se trgovina vpelje v severne krajine naše države in pripravljajo vina izključno po želji povživalcev. Naša sadjereja predstavlja danes veliko zmešnjavo. Zbog veliko in malovrednih vrst, različnega za trgovino nesposobnega sadja, koje se donaša iz tega kraja na trg — se ta stroka ne more povzdignili. Treba bi bilo torej, urediti sistematično našo sadjerejo na ta način, da se opusti za trgovino nesposobno število vrst sadja, razmnoži malo a v trgovini cenjenih vrst in teh naj se v veliki množini prideluje. Ker poljedelstvo v naši dolini donaša več zgube nego dobička, naj se polje po vzgledu naprednih dežel pre-ustroji v sadovnjak, koji bi donaSal v pri-hodnjostl tisoče dobička naši občini, zlasti ko bi" bila dolina zvezana z železniško progo. Stavil je potem sledeče predloge v program prihodnjega vinorejskega in sadje-rejskega društva: 1.) Zvezo s kranjsko in goriško kmetijsko družbo; 2.) Ustanovitev pravil vinarske kletarske zadruge; 3.) Ustanovitev trtnice in sadne drevesnice s sortimenti; 4.) Krajno sadno razstavo v tekočem letu za spoznanje in sortiranje sadnih vrst; 5.) Preskrblenje strokovnih predavanj; 6.) Imenovanje nadzornikov in statistov za trto-, vino- in sadjerejo; 7.) Nabavo dobrih plemen sadja in trt, kmetijskih priprav in drugih snovij svojim udom; 8.) Ustanovitev strelnih postaj protr toči; 9.) Poduk v gospodarskem prostem računovodstvu; 10.) Širjenje »Kmetovalca", organa c. kr. kmetijske družbe kranjske in drugih strokovnih spisov in knjig; 11.) Skrb za potrebne drž. in druge podpore. Udeleženci so pazljivo sledili izvajanjem sklicatelja, in ko je ta ponovno povdarjal, da bodi novorojeno društvo središče gospodarskemu duševnemu gibanju v napredek, gmotni in duševni blagor občine, ter sta pričujoča predsednika kamenskega in brejskega enakoimenovanega društva g. nadučitelj Vo-dopivec in g. učitelj Mužina z jedna-kimi besedami navduševala udeležence na duševno delo v gospodarstvu; — so se odzvali zborovale! veselo k pristopu v društvo, kojih se je takoj vpisalo 65. Sledila je volitev odbora, kojemu je sklicatelj predlagal predsednikom Ivana Colja od Birsi, čemur so zborovalei viharno pritrdili. Ravno tako mirno je bil izvoljen ostali odbor, v kojem so imenovani po odločni večini trtorejci, ki so bili že večkrat odlikovani s svetinjami, nagradami in priznanji. Ko so bile vse točke dnevnega reda urejene, se je odzval novi predsednik pričujočim z zahvalo na obilni udeležbi in zaključil zborovanje z nado, da bodi današnji čm epohalnega pomena za celo občino in njeno prihodnjost. Občinarji bodimo coli možje, to društvo naj nas spaja v bratsko ljubezen, spaja naj med nami dobro in ugodno z lepim in koristnim. Bodimo umni, skrbni in varčni gospodarji, a tudi tega ne smemo zabiti, da najdemo v društvu sveta, pomoči in razvedrila. Sebičnost, hinavstvo in nezaupanje naj izgine mej nami. Bodimo iskreni rodoljubi ter nadaljujmo z geslom: »S skupnimi močmi* naše delo. Hennebergova svila" — le pristna, ako se vdobi direkno od mene — za b "z? inoblekc firna» bela in ba"rana "d 65 kr. do gld H-65 meter. Vsakemu franko In carine prosto na dom. Vzorci z obratno poŠto. Pismena naroČila naj se frankirajo v Švico s 25 vin. G. Hennebepgr, tovarnar svile (*) (c- >n kr. dvorni ralagalelj) v Curlhu. Išče stanovanje s 1. majem rodbina brez otrok. Želi si: 4 sobo, kuhinjo, sobo za služabniStvo, klet, podstrešje. Vsaj jeden del mora biti proti solncu. — Ponudbe na uprav* niStvo »Soče«. Jaz Ana Osillag » svojimi 185 coniimo« trov dolgimi LorojMasmi dobila som jih vslod H-mesečne vporabe snmoiznajdeno pomado. To »o najslovllejfie avtoritete priznale za je dino sredstvo, ki no provzroča izpmtonjn las, poH|)c8ujo rast litih, poživlja hišnik, pospešuje pri gospodih polno močno rut brk ter dnjo ie pri kratki vporabi lasem nn glavi kakor tudi brkom naraven lesk ter polnost in obrani le prod zgod« dim OBivljonjom do naj* višje starosti. Cena lončka t gld. g gld., 8 gld., 5gld, Fo« ciljam po poili vsak dan, ako so znesek naprej posije ali pa s postnim povzetjem po vsem svetu iz lovarne, kamor naj se poSiljajo vsa naročila. Ana Csillag Dunaj, Seilergasse 5. Zeta !88l. v Gorici ustanovljena hrdka ) (nasproti nunski cerkvi)' priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na lvovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo fifip TI TT Tovarna ozemlk telovadnih priprav JOS. tflNDTTŠ-A, v Pragi na Smlhovu (Praha-Smichov) Vinobradska ulice Cislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in Šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. T ta dokaz je na razpolago mnogo priporočil-jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zeld zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. //avadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo* vadnice poSuja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. —8 Poprave tavrSuje po najnižjih cenah. Štev. 59. Razglas. Podpisano županstvo odda dne 15. t. m. od 11.—12. ure predpoldne na javni ponudbeni dražbi delo zvišanja cerkvenega zvonika. — Klicna cena je 8200 K. — Vsak udeleženec mora položiti 5% no varščino in postavno kolekovano ponudbo v zaprtem pismu. Pogoji in načrt so razpoloženi v občinski pisarnici do dneva dražbe. Županstva v fit. Andrežn,__ 1. februvarja 1901. Župan: Lutman ?. r. Anion Pečenko LMIMEHT. CAPSICI GBMPDS. pripoznano kot izvrstno bol nblažujoce mazilo; za ceno 80 h, kron 1 40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vadno le v orig. steklenicah z naio zaščitno znamk > s „81-1>R0M« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalu! izdelek le tato steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Kletarjeva lekarna „pri zlatem levi" t PRAGI. Elizabethgassc št. 5. (nova). Važno za vsakega! istersklh vinogradov. Dostavna na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. C«n« zmarn«. Poatražha poitana. Dobre ure in po eenil s 3-lelnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ar ter izvoz zlatnine Most (Češko). Dobri ura Rero. iz niklja fl. 3 75; srebrn« ura R.th. fl. »'SO; srebrna verižica il. 1 20; budilnik iz niklj: H. 1'9.\ Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. ¦ Ilostrovan cenik zastonj! 1 žepna ura iz niklja Anker-Rem. (na željo posrebmjena) s krasno vdelanim okrovom, natanjko regulirana s 3-1 etnim jamstvom ter etui. 1 eleg. oklopna verižica iz niklja ali goldina s privezki vred. Parizni sistem. t kravatna igla iz goldina z vdelanimi briljanti. t par pozlaCenih zapestnih gumbov. Znamka ,Ga-rantie*. 1 garnitura gumbov iz goldina za predsrajčnike in ovratnike; 5 komadov. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno zaznamovana. 1 prstan iz goldina z cleg. kamnom. 1 pomanjševalno žepno zrcalo v etui. Teh Slirmjst knsnih ia dragih predmetov z uro Anker-Rem. razpošilja z« sama gld. 2-95, proli povzetju ali naprej poslanim zneskom tvrdka Bratje Hurviz, Ekspertna hiša, Krakau, Slradom 17 (Avstr.) Kar ne ugaja se tekom 8 dnij sprejme nazaj ter denar vrne, da se kupovalec nima bali nikake nevarnosti. Bogate ilustrovane kataloge vseh dragoceno-tij zastonj in franko. Sprejemajo se preprodajalci in agentje. Znamenitost! Prvikrat v Goriei v Vrtni uliei Lifkov veliki historični mehanični jv katerem so umetniška dela modeli.skc umetnosti in mehanike, izde'ana » [zgodovinskih in mitologiških voščenih iigurah v življenski velikosti, elegantno in I dragoceno opremljene, kakoršne se tukaj Se niso kazale. . j Vstopnina 30 tih.; vojaki In podčastniki plačajo 20 vin. [ Odprto vsak dan od 9. ure dopoludne naprej. J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice so že več de etlcUj povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in milo učinkujoče domače sredstvo, ka'ero priprro'a občin-tvu mn go zdravrikov pri zTih nasVlkih slabega prehavljanja in telesnega zapretja. Teh l-rogljic, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljiee ali Pserhofer-jeve kričistilne krogljiee znane, stane škatljfca s 15 krogljlcainl 21 kr., 1 zavitek s 6 škatlicami 1 gld. 5 kr., psi naprej vposlanem znesku stane s poštnine prosto po-šiljatvijo: 1 zavitek 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., S zavitki 6 gld. 35 kr., 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Savod uporabe je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J.Pserhofer-jeva lekarna Dunaj I., Singerstrasse št. 15. Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljiee" zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škaijice na navodilu o uporabi stoječi počiph 3. Fserhofer in sicer 2 rndečiml črkam''. zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebavljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld. J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, 1 steklenica 50 kr. TanRoehinin-pomada JajboijIe^eLVvrzl rast las, 1 pušica 2 gld. Zdravilni obliž za rane S&GStt ček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo Univerzalna čistilna sni f *•.**!*•» znper ozeblino ftfStrST. poštnine prosto p?5ilja'vijo 65 kr. J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotca razlizujoč, 1 steklenica 50 kr. J. Pserhofer-jev balzam zoper golšo, 1 steklenica 40 kr. s poštnine prosto pošilial-vyo 65 kr. Stoli-ovi Kola-preparafi TSS S*t živce, 1 liter kola-vma ali eliksirja 3 gld. V, litra 1 gld. CO kr., */4 l«ra 85 kr. J. Pserhofer-jeva grenka želodčna fiillrfllPa (Preie življenska esenca imeno-liliniuia ,ana)# __ Labko razg^pijujoge ,wn ISf? tU me1n,°tvanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih fasnikih oglaSene lu- in inozemske farmacevti ke specijalitete ter se peskrbe v i predmeti, ka erih morda ne bi bih v zalogi, ca zahtevanje točno ia tajceneje. ' tudi pro°« povzet?« JiSk bnSaM° "° na*wtrei«> «ko ge «*«"*"• P«»J vpošlje? večje naroSbe mnamXa^^^ LreJ1 "V^^mt (najboljše s poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri poSiljatvah proti povzetju. proti slabi prebavi, 1 za-oj t { • d mače sredstvo § Dunajski zobni atelje 0 v Gorici 0 Raštelj št. 21. IL nadstropje. ff Vlagajo se naravnim potom, pri jedi popolnoma rabljivi ~g* §T umetni zobovi, brez nikakih boledin ter brez odsiranjenja (9 zobnih korenin. Zobovje na zračni tlak (speGijaliteta). Naročila izgotavlja dobro, hitro in v ceno. Govorne ure: ocl 9. ure dopoludne do 5. ure popoludne. Moderne posetke o o o o o vseh vrst v krasnih šatuljah z zavitki vred priporoča po zmernih cenah »OorlikaTiskarna« A. fiabršček. Zahvala. Podpisani štejem si v dolžnost, da tem potom izrekam p. n. gospodom, posebno pa c. kr, političnim, gozdnim in sodnim uradnikom, prečastiti duhovščini, slavnemu občinskemu zastopu Komenskemu, pevcem pevskega društva »Lira« in vsem drugim gospodom, ki so pripomogli, da sta se pogreba mojih nepozabnih dobrotnikov Antona Mrak-a • e. kr. gozdarja m njega soproge Margarite «* Velikonja tako dostojno vršila, svojo srčno zahvalo. V Komnu, dne" 6. februvarja 1901. Ivan WenzeU .^sifel&^&K&Vl^tlfe^ »Krojaška zadruga** vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici. Gosposk? ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izbori dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna suknn, kot: Loden, Cheviot, Kammgarn i. dr. Krasna izbera volnenin, forstajnov (porhet), *La\vn Tennis« i. dr. za ženske obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in evirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute. bombažaste in evirnaste, biago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseli barvah j prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajee, za hribolazce itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjih ccmih brez pogajanja. W Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste. ""Vtil SB^*« OtvorHa se je -*WB m i r o d i I n i c a (d r o g e r i j a) v Gorici (Josposka ulica M. 15, nasproti „Treh kron" Karol Volpis Priporoča vse v to stroko spadajoče predmete kakor: oljnate in suhe barve, proste in v škatljah; čopiče, pokosti, zamaska, kemične izdelke, zdravila, prevlake, eement najboljših tvrdk; vitrijol, apno, rumunsko žveplo, vinski izvleček, razne soli; zdravilna zelišča, čaje, med; kirurgične oprave, eevi, gobe, zamaške, ščeti, olja, esence, parfumerije itd. itd. Zagotavlja se točno in strogo pošteno postrežbo. I ,XjuMj l_J Ljubljanska kreditna banka" ft v Ljubljani Špitalske ulice it. 2. Nakup In prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zfstavn .„0 II pisem, srečk, novcev, valut itd. ~vo' najknlant« (i fi aejšlh poiojlh. V Posojila na vrednostne papirje proti nizki« Q Ba ,*LF$gS2& fifSnTi^ obrestlm. Zavarovanje proti kurzni izgubi, Promese k vsem žrebanjem. 0« na vloSne knjižice, na tekoči račun in nft glvo« konto s V't%u\ai obrestovan Jem od dne vloge ¦ i do dne vzdiga. K Eskompt menjle najl U Borzna naročila. 1