Poštnfna plačan« ▼ gotovtnl
V Ljubljani, t sredo, dni 3. januarja 1940
^tev. 1
Naročnina mesečno
23 Din. u inozem-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, ta inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111
SLOVENEC
telefoni nredaMtra t> »prave: «WJ1, «0-01, 40-00, 40-04, 40-04 — Uhaja mk daa alutra) razen ponedeljka in d.eva po praznika
Cent 2 din
Cekavnt račun Ljubljana štavilka 10.6*0 ia 10.5*9 aa inserate.
U prava: Kopitarjeva ulica iteviika fc,
Obrisi v somraka
S kakšnimi čustvi smo spremljali zaton starega leta, kakšne misli so nam vstajale ob prehodu v novo, katere perspektive nam riše bodočnost v tem letu in v naslednjih — to so vprašanja, ki si jih stavlja danes vsak zemljan in s strahom pričakuje odgovora, kako dolgo bo razsajal vojni vihar, koga bo še zajel v svoj vrtine« in kakšne rezultate bo prinesel za ves svet ta po obsegu, sredstvih in učinkih najhujši obračun v naši' zgodovini. Z gotovostjo moremo danes vedeti samo njegove vzroke in izreči sodbo, da ga spričo razpoloženja obeh strank, da se hočeta vojskovati do zadnje možnosti in do skrajnih posledic, ne bo tako hitro konec; vse drugo je tudi najdaleko-vidnejšemu umu za enkrat s sedmimi pečati zapečatena knjiga.
Ta druga vojska XX. stoletja je samo nadaljevanje prve, zakaj od leta 1919 do leta 1939 je bilo samo premirje med narodi, ki so si ostali tuji in deloma naravnost sovražni. Vojna, ki se je začela pred 25 leti, je zdaj nanovo izbruhnila, potem ko je tlela pod pepelom. Zakaj mir pred dvajsetimi leti ni nobenega mednarodnega vprašanja rešil s temelja, o pravičnem in častnem miru, kakor ga z vidika krščanske nravnosti in prava zamišlja sedanji papež in ga je takrat začrtal VVilson, ni bilo govora, sile so bile samo zamenjane in maščevanjaželjnost na eni ter skrb, da ei ne bi čustva premaganih poiskala duška, na drugi strani, je rodila uprav blazno oboroževanje. Spričo tega dejstva mednarodne naprave, ki naj bi jamčile za mir, niso mogle ne uspešno zagotoviti zvestega in lojalnega spoštovanja sklenjenih pogodb, ne jih času in razmeram primerno tolmačiti ali doseči njihovo sporazumno popravo, kjer bi se to po pameti pokazalo kot potrebno.
Dvajseto stoletje še ni našlo političnega reda, ki bi na podlagi splošno sprejetih in spoštovanih nravstvenih vrednot zagotovil primerno ravnotežje sil in njihovo sodelovanje vsaj v toliki meri, da bi posamezni spori ostali osamljeni in bi se mogla po avtoriteti evropske vesti najti čimprej njihova poravnava z vidika občega blagra. Zaradi tega se je nravstvena zmeda in stiska, ki jo je naše stoletje podedovalo od prejšnjega, naglo stopnjevala do vrhunca, vse vrednote so . se razvrednotile in rodili so se nazori, ki so označeni po svoji skrajnosti, tako da drug drugega docela izključujejo. To so protislovja, antiteze, od katerih more eno obstati le, če se drugo popolnoma zanika in izniči. V teoriji to ni težko: eden trdi to, drugi njega absolutno nasprotje, v dejanskem življenju pa vede to, kakor je poudarjal že 6veti Tomaž Akvin-ski v svojem nauku o državi in državljanski strpnosti, do porušenja vsake višje harmonije, ki je v praktičnem bitju in delovanja neobhoden pogoj blagonosnega političnega in socialnega sožitja.
Namesto takega pametnega občega reda se Je uveljavilo samovolje, ki hoče to, kar se mu zdi prav in potrebno, doseči brez ozira na vse druge in na vse drugo, kar postavlja golemu >hočem< posameznika ali posamezne stranke ali naroda meje in zadržke ter mu narekuje potrebne obzire na višjo skupnost in njen blagor. Te meje mora samovolja, ki hoče zmagati za vsako ceno, podreti samo z golo silo in je iznašla v ta namen opravičbo v raznih malikih: v plemenu, njega krvi in pri-rodnih gonih ali pa v nekem mističnem skupku (kolektivu), kateremu je posameznik dolžan žrtvovati svojo svobodo brez ostanka, kakor 6e mora zasanjanemu »raju na zemlji« žrtvovati vsak narod in vse človeštvo sploh. To so prava krivoverstva, njih skupni znak pa je oboževanje gmote in gmotnih sil ter gmotne blaginje in kakor je to bilo pri vseh takih in podobnih krivoverstvih, ki jih pozna naša zgodovina v zametkih že v prejšnjih časih, je edino sredstvo za uresničenje takega lažiideala — meč, vojska, uničenje; vojska postane v luči takih ideologij usodna nujnost in se poveličuje in tej nujnosti se žrtvuje vsaka nravstvena postava, vsaka pozitivna pravica, vsaka še tako 6vobodno in sporazumno sklenjena pogodba in pri-.rodno pravo samo. Enakopravnost oseb in narodov je »mytos«, vojska sredstvo iztrebljenja »manjvrednih«, mir diktat moči, ne pa kakšne »bledo-lične pravice«. Vojska, ki jo doživljamo, je rezultat te duhovne zmede in nravstvenega propadanja.
Ze v svojem začetku je zajela tri velesile, potegnila kmalu za seboj četrto in oropala svobode in neodvisnosti in deloma zasužnjila tujemu va-ruštvu štiri narode oziroma države in grozi zdaj že peti, če bi se to posrečilo, so na vidiku nadaljnje žrlve. Nevojskujoče se države morajo prenašati že zdaj ogromne žrtve in izgube na svojem blagostanju, dooim so pravi sovražniki dobro zakopani in utrjeni ter zaenkrat precej varni drug pred drugim. Izvenevropskih držav, ki so zapletene v krvavi ples, imamo že tri. Od velesil sta samo dve še nevtralni, če ne računamo južnih ameriških, v Aziji pa, kjer se itak dve veliki državi že eedem leta vojskujeta medseboj. so ob vratih Indije v orožju štiri velike in manjše sile. Zato je delo tistih, ki se prizadevajo za mir ali vsaj za omejitev velikega spora, zelo težko in ni mogoče prerokovati, ampak je le želeti, da se to posreči če ne čeloma, pa vsaj deloma. Možnost, da bi se vpostavil mir v letu 1940, pa je skoro enaka ničli. Vsi, ki so prijeli za meč, so pod nepremagljivim vplivom misli in volje, da mora rešitev biti radikalna, če naj iz razvalin vstane nov svet in red...
Kcščanski človek pa ne more želeti z vso gorečnostjo drugega, kakor da bi vojska ne uničila vseh pridobitev krščanske omike, ampak da bi vprav krščanske ideje postale temelj novemu svetu, prenovljenemu v skrajnih žrtvah. To upanje js trdno utemeljeno.
Predsednik vlade o odnošajih med Madžarsko in Jugoslavijo
»Razpoloženje in okoliščine za zbližanje so ugodne"
Toda 9. Dragiša Cvetkovič ne more sprejeti povabila da obišče Madžarsko
Budimpešta, 2. jan. t »Pester Lloyd« objavlja v svoji novoletni izdaji razgovor, ki ga je njegov sotrudnik Georg v. Otto imel v Belgradu na posredovanje madžarskega poslanika barona Bakach-Bessenyeya z ministrskim predsednikom Jugoslavije g. Dragišom Cvetkovičem.
Predsednik jugoslovanske vlade je madžarskemu politiku med drugim dejal:
»V časa svojega bivanja v Jugoslaviji se boste lahko prepričali o simpatijah do Madžarske in do madžarskega naroda, ki postajajo vsak dan bolj globoke in zajemajo že vse plasti jugoslovanskega ljudstva. Od svoje strani pozdravljam vsako novo pobudo, ki bi mogla naravne prijateljske vezi kakor tudi vezi obojestranskih koristi poglobiti. Za medsebojno zbližanje je na obeh straneh razpo-
loženje dobro. Tudi okoliščine so ugodne. Vse izgleda tako, kakor da bi bili Jugoslavija in Madžarska dobili izrecno naročilo od razmer samih, da se druga drugi približala«. Ko mu je madžarski politik odgovoril, da bi se ves madžarski narod veselil, ako bi sklenil obiskati Madžarsko — v trenutku, ki naj ga sam izbere — od veselja vzplamtel, je g. Dragiča Cvetkovič menil:
>To vam verjamem, kajti naši ljudstvi sta možati in iskreni in drug drugega že od zdavnaj spoštujeta. Tudi obojestranske koristi jima nalagajo dolžnosti iskrenega sodelovanja. Rad bi se vašemu povabilu odzval, loda danes so politična polja tako prenapolnjena z različnimi vprašanji, ki naši vladi nalagajo mnogo dela, da bi mi ne bilo lahko zapustiti države.«
Sovjetski napad na Indijo?
»Takšne grožnje so otročje« pravi angleški general
Italijanski tisk pretresa možnosti spopada s Sovjetl na azijski meji
Rim, 2. januarja. Časopisje se peča z možnostjo vojne na azijski irontL
Poročajo, da je na meji Afganistana zbranih 40 sovjet. divizij, katerim poveljujejo sem* 5 k l častniki, ki so organizirali tudi dobro prometno in prehranjevalno službo, la armada ima svojo bazo v ruskem ali zapadnem Turkesta-nu, ki meji s Perzijo, Afganistanom in Kitajsko in ima zelo dobre železniške zveze tako t Moskvo, kakor z zapadno Sibirijo.
Napad Sovjetov v smeri proti Indiji pa j« jako težavno vprašanje. Sovjetska armada bi morala prekoračiti Afganistan, v katerem danes vlada Angliji popolnoma vdana dinastija, ki gorato afgansko ozemlje lahko z uspehom brani. Prehod skozi afgansko ozemlje pa je zelo težaven tudi zaradi slabih prometnih zvez in pomanjkanja vsakega živeža ter vode. Vrata v Indijo, tako zvani Ka jberski prelaz, pa so danes tako močno utrjena, kakor je na primer Maginotova ali Sieg-fridova črta na zapadu. V tem ozemlju pa ima Anglija tudi največji del svoje armade v Indiji, sestavljene iz Angležev in muslimanov, to je 9 divizij, in je edina slaba točka upornost in nezvestoba obmejnih plemen, s katerimi Anglija že nekaj let vodi neprestano gverilsko vojno.
Enako težaven pa je tudi prodor, ki bi ga skušale sovjetske armade iz vzhodnega ali kitajskega Tnrkestana, ki je danes dejansko v ruski oblasti. Od glavnega mesta kitajskega Tur-kestana, Kašgarja, do indske province P u n -džab je celih 500 km preko visokih vrhov, oziroma prelazov Transhimalaje in Himalaje, kar pomeni izredno težavno nalogo tudi za armado, ki bi bila boljša od sovjetske, ki se ie v borbi z malo Finsko izkazala kot slab nasprotnik.
V Angliji sovražnih krogih računajo na to, da bi se uprlo Angležem 300 milijonov indskega prebivalstva. Res je, da je to prebivalstvo danes Angliji zelo neprijazno, tako da ni mogoče organizirati angleške pomožne armade iz indskih vojakov, kakor je to bilo mogoče v minuli svetovni vojni. Toda politična organizacija te ogromne množice je tako malo pomembna, da ne pomeni resne nevarnosti in vrh tega je navajena le na pasivno rezistenco, dočim je za stvarni napadalni odpor popolnoma nesposobna. Zato sodijo vojaSki strokovnjaki, da se Angliji ni treba bati sovjetske invazije v Indijo, četudi bi bila res nameravana.
Angleški general trdi, da so sovjetske grožnje proti Indiji — smešne
London, 2. jan. t. V reviji »The English spea-king world« piše znani general sir Hubert Gough, ki je v zadnji svetovni vojni poveljeval peti angleški armadi, o neosnovanosti nemške propagande, ki se zadnje čase širi, češ, Sovjetija bo prizadela Angliji smrtni udarec s tem, da jo bo napadla v Indiji.
General Gongh pravi, da tako sodijo samo otroci. Takine grožnje so naravnost smešne in se
x njimi noben resni človek ne bavi. Rad bi poznal tistega sovjetskega generala, ki bi mogej organizirati prehod cele sovjetske armade skozi več sto kilometrov Sirove puščavske daljave in skozi več sto kilometrov dolge suhe, razbite gorske grebene, da bi potem, ko ima vse to za seboj, našel pred seboj svežo angleško armado, v boku pa turške in francoske čete, da ne govorimo o zaledju.
Sovjetska Rusija proti Angliji ne more nič,
Madžarski politik dodaja potem nekaj samostojnih misli o madžarsko-jugoslovanskem zbliža-nju, o katerem je govoril s številnimi jugoslovanskimi ministri, kot na primer tudi z zunanjim ministrom Cincar-Ma rkovičem, pravosodnim ministrom dr. Lazarjem Markovičem, ter zaključuje svoj članek s željo, naj bi obojestranski tisk, madžarski in jugoslovanski, zanesel zavest o nujnosti madžarsko-jugoslovanskega sodelovanja med vse plasti obeh ljudstev.
Grof Csaki - v tujino
Budimpešta, 2. januarja. AA. Havas: Izve se, da bo v prvi polovici januarja vzel madžarski zunanji minister grof Czaki 10 dnevni dopust in da bo odpotoval v tujino.
pravi general Gough. Majhna skupina vojnih ladij zadostuje, da bi bila murmanska luka blokirana in da bi se zaprlo tudi zatočišče nemSkih podmornic, ki je tudi v Murmansku. Za Anglijo bi bila lahka igra, da pošlje Turčiji na pomoč v Črno morje skupino vojnih ladij, ki bi strahovalo So-vjetijo.
Bolj stvarna je nevarnost rdečega napada na Romunijo
Bolj resno pa jemlje general Gough možnost sovjetskega napada na Romunijo, ki bi bil istočasen kakor nemški napad na skandinavske države z namenom, da Nemčija zaustavi razmah Sovjetije proti zahodu na severu Evrope. Toda tudi za romunsko nevarnost je pripravljeno učinkovito orožje. Finci to pokazali pot.
ff
Romunija bo branila Erdeljsko, Besarabijo in Dobrudžor
Novoletna izjava romunskega kralja Karola
Ji
Bukarešta, 2. jan. AA. Rador. Za časa svečanega sprejema v Konstanci se je kralj Karol U. zahvalil predsedniku vlade Tatarescu za želje, ki jih je izrazil v imenu vlade in vse države.
Kralj je naglasil svojo zadovoljnost in srečo; da se nahaja med romunskimi vojaki na romunski meji ob morju. Dogodki, je dejal kralj, ki so nastali neodvisno od naše volje in ki jih gotovo nismo želeli, imajo za posledico, da gre ves naš napor za tem, da se izpopolni narodna obramba. Nikoli ta izraz ni bil večjega in močnejJega pomena kakor danes. V izrazu narodna obramba je vsebovana jasno naša miroljubna, toda odločna politika. Mi pripravljamo svojo vojsko,^toda ne v napadalnem duhu, temveč v duhu odločnosti bra-
niti ono, kar nam pripada na osnovi svobodnih sklepov, ki so jih potrdile skupičine v Kišenjevu, Černovicah in v Albi Juliji. V tem popolnoma romunskem okviru smo pripravljeni nuditi prijateljsko roko vsem onim, ki jo želijo lojalno stisniti.
Dasi se zbirajo temni oblaki nad omikanim svetom, je vendar treba gledati v bodočnost z zaupanjem in delati s patriotizmom za krepitev naše narodne obrambe. Naj Vsemogočni čimprej pošlje zemlji žarke miru in dobrega sporazuma med ljudmi in narodi, da se napredek naše civilizacije ne bi ustavil in da bi vsi ljudje uživali njene blagre. Na kraju se je kralj Karol zahvalil apostolskemu nunciju msgr. Cassugliu in vsem članom diplomatskega zbora za izražene želj*
Anglija bo imela 3 miljone mož pod orožjem
Papež Pij XII. Jugoslaviji ob novem letu
London, 2. jan. AA. Reuter. Na snočnji seji kronskega sveta je kralj Jurij VI. podpisal ukaz o vojaški obveznosti, ki obsega skoraj 2 milijona mož od 19. do 28. leta starosti. Pozivi pod zastavo se bodo vršili v teku leta. Najprej bo poklican pod zastavo letnik 1916, toda šele po 1. marcu, ker bodo prej vpoklicani še oni obvezniki, katerih mobilizacija je bila odrejena v novembru in decembru. Vsekakor pa bodo poklicani vsi letniki pod zastavo še v toku leta 1940.
Nemški vojni načrti v angleških listih
London, 2. jan. b. iManchester Guardiant trdi, da je Hitler v svoji novoletni spomenici poudaril, da je v očeh Nemcev dobila svetovna vojna obliko pravega revolucionarnega po-kreta. »D ail y Heraldc piše, da Hitler želi ohraniti prijateljstvo z Italijo, prav tako kakor tudi sporazum s Sovjetsko Rusijo v cilju, da ustvari veliko koalicijo, ki bo poleg Nemčije, Italije in Japonske zajela tudi Sovjetsko Rusijo. Ce bi se te njegove sanje uresničile, bo vojna zavzela največji obseg ter ne bo nič več le vojna Nemčije, temveč vojna koalicijskega bloka proti Franciji in Veliki Britaniji.
Diplomatski urednik »Daily Heralda« trdi, da lo niso samo Hitlerjeve sanje, temveč r e s n i i n i načrt Nemčije, ki ga hoče tedaj ustvariti diplomacija tretjega rajha.
morniško brodovje bo služilo v poostritvi blokade proti Veliki Britaniji,
V zraku
London, 2. jan. A A. Reuter. Letalsko ministrstvo je sporočilo snoči, da so angleška letala zbila neko nemško letalo. Angleški opazovalci so takoj, ko sta se pojavili včeraj nad vzhodno škotsko obalo 2 nemški letali, poslali v borbo več angleških letal. Nekemu angleškemu letalu se je posrečilo toliko časa obstreljevati s strojnico nemško letalo, da je začelo goreti in da je strmoglavilo v morje.
Berlin, 2. januarja, t. Nemško vrhovno poveljstvo uradno poroča, da so nemška letala napadla Shotlandske otoke. Eno letalo je bilo sestreljeno. Toda tudi eno angleško letalo je bilo zbito v morje. Letala so prinesla 8 seboj važne fotografifnn posnetke.
Potopljene ladje
Rim, 2. jan. b. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je poslal za novo leto v 3vojem imenu in v imenu Njeg. Vis. kneginje Olge svetemu očetu Piju XII. čestitke, na katere je dobil naslednji odgovor:
»Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, Belgrad. Posebno smo ganjeni nad izrazi, s katerimi nas Vaše kraljevsko Visui-anstvo pozdravlja v svojem imenu in v imenu Nj. Vis.
kneginje Olge na pragu novega leta. Vračajoč Vam naše želje, želimo ponoviti, kako nam je drag spomin na Vaš obisk v Vatikanu, na katerega nas ta pozdrav spominja. Iz vsega srca pošiljamo naše molitve vsemogočnemu Bogu, da bi v nastopnem letu podaril v popolni meri Vašemu kraljevskemu Visočanstvu in vsej
Nemčija gradi majhne 150 tonske podmornice
Vaši dragi Pij XII.«
državi svojo največjo niilssi. —
Pariz, 2. jan. b. Francosko mornariško ministrstvo je sporočilo, da Je pričela Nemčija graditi veliko število malih podmornic, ki ne bodo imele nad 150 ton. Te podmornice jo v vrstni proizvodnji po 20 kosov naenkrat. Novo nemško pod-
Oslo, 2. januarja. AA. Havas. Nemški parnik *Johann Site* (8000 ton) je zaradi pokvare na propelerju nasedel južno od Revbika. Posadko 86 mož in 2 norveških pilotov je prevzela norveška ladja Dromingmor in jih izkrrala v Tromheimu.
Stockholm, 2. jan. AA. DNB. Švedska ladja »Biel Bilner« (844 ton) je nasedla preteklo noč v bližini Svartskaera.
Ijondon, 2. jan. AA. Angleška ladja >Boke«hill< (5677 ton) je zadela včeraj na Severnem morju na mino ter se potopila. Ne ve se za usodo 19 od 32 članov posadke.
Zemun. 2. januar ja. A A. Vremenska napoved za 3. januar: Pretežno oblačno v vsej državi. Tu pa tam sneg. Ponoči bo še hudo mraz zlasti v zahodnih krajih.
Zagrebška vremenska napoved: Zelo hladno in oblačno.
Novoletne izjave treh voditeljev
Nov slovenski list
V	Grobljah je začel izhajati nov krajevni list »Pod Grintovci«, ki je naslednik nekdanjega »Našega listat. Novi list bo glasilo kamniškega okraja ter bo izhajal vsakih 14 dni.
Srbska zastava na Hrvatskem
V	gonji zoper sporazum med Srbi je igrala veliko vlogo tudi srbska zastava. »Hrvatski Dnevnike je temu posvetil cel članek, kjer med drugim naglasa, da srbska zastava na Hrvatskem nikjer ni prepovedana ter da vihra srbska zastava zraven hrvatske zastave ob slovesnih prilikah celo z ba-novinskih poslopij v krajih, kjer prebiva kaj več srbskega prebivalstva.
Srbi na Hrvatskem zoper SDS
Hrvatski listi ponatiskujejo poročilo belgraj-
ske »Politike« o Cvetkovičevem shodu v Ogulinu, kjer je predsednik vlade kot Srb bil navdušeno pozdravljen od tamkajšnjih Srbov. V tistem poročilu je med drugim tudi tole povedano: »Po govoru g. Cvetkoviča je spregovoril kmet Simič iz sela Cepeliša pri Petrinji, ki je razložil razne potrebe in misli o novem položaju po sporazumu 26. avgusta. Pritoževal se je zlasti na postopanje oblasti, seljačko zaščito in SDS. Konferenca je z burnim odobravanjem sprejela Simičeve besede.« »Obzorc piše, kako se med srbskim ljudstvom na Hrvatskem Juti veliko gibanje zoper SDS. To je napotilo njenega glavnega tajnika g. Savo Kosa-noviča, da je obširno naglašal, kako je SDS že 12 let zvesta ideji sporazuma ter je v zvezi s HSS zanj delala.
Pristaši SDS v B}elovaru
Zagrebški »Jutarnji list«, ki sicer podpira politiko SDS ter je kulturno prav tako usmerjen kot vodstvo SDS, prinaša iz Rjelovara tole poročilo: »Poročali smo že, da je bila v Bjelovaru organizacija SDS ter da je organizacija bila izročena Ivanu Bjeliču. Imeli so sestanek ter so izvolili začasni odbor, ki bo odločal, kdo bo sprejet v stranko, kdo pa ne. Toda v odbor so prišle osebe, ki so pri zadnjih volitvah glasovale za listo dr. Stojadinoviča, kar je povzročilo nezadovoljnost med strankinimi pristaši SDS.c Tako »Jutarnji liste. »Hrvatska Straža« pa dostavlja temu poročilu: »Po naših informacijah je bil prejšnji odbor ra:.puščen, ker so imeli v njem veČino marksisti. Zdaj pa prihajajo Stojadinovičevi ljudje v organizacijo. Iz Bjelovara nam poročajo, da je tam res nemogoče izvesti organizacijo SDS brez Stojadi-novičevih ljudi ali pa brez marksistov, ker ni drugih volilcev, ki bi hoteli stopiti v SDS.c
Hercegovina se ne da deliti
Črnogorski list »Slobodna misao«, ki izhaja v Nikšiču, je prinesla te dni članek Toma Lješeviča iz Mostarja, kjer med drugim govori o razdelitvi Hercegovine. Pravi, da je ljudstvo v tej deželi po veri zelo mešano, da pa je navezano drugo na drugo. Sporazum pa je razdelil Hercegovino na dolenjo in gorenjo, kar bi moglo oba dela uničiti, ker sta slej ko prej navezana drug na drugega. List sklepa: »V tej državi ni državljana, ki ne bi odobraval načrta za sporazum. Vsakdo je trdno prepričan, da bo sporazum prinesel napredek državi in posamezniku. Sporazum pa se ne dela med dvema državama, marveč med brati v mejah istih državnih meja. Več razuma T stvari bo koristilo vsakemu izmed obeh delov, ne da bi od tega sporazum imel kaj škode. Zato je treba pustiti celo tisto, kar se ne da deliti. Ustje reke Neretve je treba pustiti kot nedeljivo celoto ter je prideliti ali banovini Hrvatski ali Srbski. Obedve sta nam mili, ker sta naši. Razdelitev Neretvinega ustja pa bi bila morilna ne le za Mostar, temveč za vso Hercegovino.«
Begunci s Hrvatskega v Belgradu
Narodni list, ki je glasilo JNS v Splitu, poroča iz Belgrada o tistih beguncih, ki so s Hrvatskega pribežali v Belgrad po sporazumu. Ti »begunci« so igrali veliko vlogo v boju zoper sporazum v južnih krajih. Zato je zanimivo, kaj je o teh beguncih povedal list tiste stranke, ki je najbolj vpila o »mučenikih« na Hrvatskem. List namreč piše: »V Belgradu je dosti tistih, ki so z ozemlja »savskega« dela banovine Hrvatske pribežali v Belgrad, eni iz nesreče, drugi pa brez posebne potrebe. Brali smo celo oklic nekega Sokolskega društva, naj bi se za te begunce o božiču nabirali v pomoč prispevki. Mislim, da to ni prava pot, po kateri naj bi bilo pomagano tistim, ki so res potrebni pomoči. Tem je treba najti zaslužka. Za te ljudi, ki radi delajo, je vsakršna miloščina zelo težka in brez posebne koristi. Tistih pa, ki nočejo delati, ni treba obžalovati ter jim ne pomagati. Sicer smo pa prepričani, da se more zdaj velika večina vrniti domov, v kolikor je nekaterim izmed njih sploh bilo treba zapuščati svoje domove.«
Radikali se morajo združiti
Glasilo pravosodnega ministra g. dr. Lazarja Markoviča »Delo« prinaša članek o stru-jah med radikali ter nadaljuje: »Danes so radikali razdeljeni v več političnih strank ter skupin, vendar to ne pomeni, da bi se ne mogli združiti in obnoviti svoje nekdanje radi-kalsko sile. Moremo se dogovarjati in pogovarjati o tem, kako se naj združimo, vendar se v tem vprašanju prav gotovo niti en radikal ne bo odcepil od svojih tovarišev, samo da se zedinimo v glavni stvari: da veleva življenjski interes bodisi državne celote bodisi posebej srbskega naroda, ki je v radikalni stranki vselej imel svojega najizrazitejšega predstavnika, da se morajo združiti vsi radikali!«
Izjava dr. Korošca
Bimjevci, Hrvati in Srbi
Novosadski list »Dan« prinaša izpod peresa nepodpisanega bralca članek z naslovom »Bu-njevei in Hrvatske bunovina«. V tem članku med drugim naglasa: »Po sporazumu so nekateri hrvatski politiki postali še bolj goreči v vsiljevanju hrvatskega imena Bunjevcem ter v nagovarjanju Bunjevcev, naj zahtevajo, da bi so Bnčka in Baranjn pripojili Hrvatski banovini. Razume se, da tega ne delajo v interesu Bunjevcev, ki se za njihove potrebe nikdar niso menili, marveč v svojem interesu. Hrvatska banovina je sestavljena skoraj vsa iz pasivnih krajev, zaradi česar nastaja za njo življenjsko vprašanje, da dobi tudi bogato Bačko in Baranjo ter tem krajem naloži banovinske doklnde. da bi mogla plačevati učitelje in policijo ter sodnike po Liki, Dalmaciji. Zagorju, Hercegovini in drugih revnih krajih banovine Hrvatske. Svetujemo Bunjevcem, naj dobro odnro svoje oči in pazijo, kam jih vodijo ti hrvatski politiki. Vojvodina je od pam-tiveka bila srbska dežela in bo io tudi ostala.«
Vsi Jugoslovanski in tuji listi so prinesli važno dr. Koroščevo novoletno izjavo v »Slovencu«, kjer je slovenski voditelj kot jugoslovanski politik na-glasil tri nevarnosti, ki mu delajo skrbi za leto 1940. Te tri nevarnosti so: komunizem, ki je notranji sovražnik naš, ki se Je rx>per nJega treba odločno bojevati. Drugi sovražnik so prostozidarji, ki so znova račoli svoje razdiralno delo. Tretja nevarnost pa so tujci, ki prihajajo k nam. Teh se mora vsak zaveden državljan in Slovenec izogibati, če hoče dobro sebi in domovini. Vsakdo pa si lahko misli, kdo so ti tujci.
Predsednik vlade izjavlja
. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je za novo leto poslal javnosti dve izjavi: Eno Je poslal Slovencem po »Slovencu«:, drugo pa je naslovil na vso Jugoslavijo jx> »Vremenu«. ' V prvi izjavi naglaša Dragiša Cvetkovič svoje | sodelovanje s slovenskim voditeljem dr. Korošcem ter nato prehaja na politiko in sporazum, kjer pravi:
»Lani sem s podporo g. dr. Ant. Korošca dokončal veliko delo narodnega sporazuma, ki iipostavlja odnose med Belgradom in Zagre-l>om na edino mogoče in trajne podlage. Sporazum s Hrvati ne sme prinesti razočaranja tistim, ki so »a ta sporazum odkritosrčno I in vdano delali.	I
Zelja Slovencev — da tudi njihova pokrajina dobi popolno enakopravnost in svoj položaj v na novo preurejeni naši domovini. Je popolnoma upravičena. Nadejam te, da bomo v nastopajočem letu to ieljo videli v celoti uresničeno.
To je moj pozdrav bratom Slovencem »a novo leto 1940.«
V drugi izjavi, ki Jo Je predsednik vlade dal v »Vremenu«, pravi med drugim ,da je naša zunanja politika lanskega leta bila jasna in Je šla po začrtani poti, ki Je bila odobrena od najvišjega | mesta. Ta politika nam Je prinesla mir na mejah in našo popolno varnost od zunaj. V notranji politiki naglaša ureditev notranjih razmer, nakar mo-! ra slediti delo za dviganje gospodarskega blago-I stanja. Nato pa veli:
Leto ki nastopa, ne bo tako lahko, nato je ca popoln uspeh našega dela potrebno ji vesti najprej duhovno mobilizacijo vseh ljudskih sH, uvesti v državo pravo politično premirje ter usmeriti vsa naša prizadevanja v tisto, kar je nam vsem skupno in bistvene koristi za naš bodoči razvoj. l»o tej poti bo omogočeno skupno in bratsko sodelovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev v tej naši skupni domovini, ki nas bo složna, prerojena in zdrava, edina obvarovala vseh napadov od zunaj ter nam zagotovila boljše dnove in boljši obstanek na znotraj.
Dve izjavi dr. Mačka
Podpredsednik vlade In predsednik HSS; dr. Maček e dal izjavo poročevalcu panškega l.sta »Pariš Soir« g. Sauerweinu. Najprej je dr. Maček izjavil, da hrvatsko vprašanje nikakor m/eJ zunanje vprašanje, temveč zgolj notranja zadeva Jugoslavije, ki jfe že do 80% rešena. Treba .je je^še nekaj spopolniti. Gleda zunanje politike je d<*£l, da je sedanja vlada glede vseh zunanjih zadev
Politični drobiž iz Belgrada
Belgrad, 2. januarja, m. Po katoliških božičnih praznikih je z povratkom večine ministrov znova nekoliko oživelo politično vrvenje. Do danes so se že vrnili v Belgrad finančni minister dr. Sutej, poštni minister dr. Torbar, socialni minister dr. Budisavljevič, minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič. Jutri se bosta vrnila podpredsednik vlade dr. Maček in trgovinski mimst.er
Andres	,
Da'bi delo v posameznih resorih zaradi bližnjih pravoslavnih praznikov preveč ne zaostalo, bo jutri popoldne v kabinetu finančnega ministra seja gospodarskega odbora ministrov. Na dnevnem redu je več važnih gospodarskih in finančnih vprašanj: tako kreditiranja obrtnega zadružništva, kreditiranja mest v svrho graditev, graditve skladišč in nakupa hrano v smislu določil uredbe o nabavki rezervne hrane; vprašanje nabave rezere-ne hrane za živino v pasivnih krajih; načrt uredbe o graditvi novih in o razširitvi obstoječih avtomatskih telefonskih naprav in telefonov ter brzojavnega omrežja; uredba, ki jo je pripravil gradbeni minister o podeljevanju podpor za zidanje kmetskih gospodarskih poslopij. — V osrednjem tiskovnem uradu je prevzel svoje posle novi šef Predrag Milojevič.
Gospodarski odbor ministrov bo sprejete uredbe predložil v odobritev ministrskemu svetu, ki bo imel sejo v četrtek popoldne.
Opozicijske skupine danes niso pokazale večje aktivnosti. Podpredsednika radikalne stranke dr. Miša Trifunovič in dr. Ninčič sta se odpeljala v Niš k obolelemu voditelju staroradikalov Aci Stanojeviču. Demokrati so se vrgli predvsem na organizacijo svoje mladine na univerzi, ki je začela izdajati svoje glasilo »Demokrat«. Za prvo številko tega lista je napisal vzpodbujajoč uvod nik vodja demokratov Ljuba Davidovič.
JNS ie povečala svojo propagando in pošilja v svoje liste obvestila o sestankih, ki jih imajo v notranjosti države ugledni člani in voditelji stranke. Stranka je pričela izdajati svoje glasilo, ki se imenuje »Jugoslovanska otadžbina«. V zadnji številki se je znani Banjanin spravil nad »Srpski
glas«.	. , .
Hodžera je včeraj zbral v Belgradu izvršilni odbor svoje stranke, ki mu je dal navodila za akcijo med ljudstvom in za pripravo za morebitne volitva
popolnoma vzajemna in enih misli. Mi vsi imamo le eno misel in eno voljo pred vsako zunanjo nevarnostjo. Na vprašanje francoskega dopisnika, ali dr. Mačka nij ne razburjajo nekateri, ki delajo nerede, je dr. Maček odgovoril: »Po svetovni vojui so taki elementi pri nas v Zagrebu za nekaj Jasa imeli celo večino. Prepričan pa sem, da smo danes daleč od tega. To malo gibanje nas nikakor ne more razburjati. Njihova delavnost se zlasti opaža ob dalmatinski obali, vendar dvomim, ali bi ti elementi (misli komuniste) mogli dobiti vsega skupaj dva do tri mandate izmed stotine, kolikor jih bo štel hrvatski sabor. Kar se tiče desničarskih frankovrev, ti res nič ne pomenijo. Morda bi dobili kvečjemu en mandat, pa prav nij več. Pri nas so dijaki razdraženi. Naša mladina je ognjevita ter rada uhaja v skrajnosti. Sprejel sem zastopstvo dijakov, katerim sem očetovsko svetoval: Vaše marksistične koncepcije, kaj so vam prinesle? Poglejte no po nekaterih evropskih državah I Pravite, da ste demokrati. Ali je to tisto, kar vi hočete?«	. „
Drugo izjavo je dr. Maček dal »Hrvatskemu Dnevniku« za novo leto. V tej izjavi naglaša dr. Maček kot voditelj hrvatskega narodnega gibanja slogo, zavednost in politično zrelost, ki je hrvatska narodna sila. Izrazil je željo, da bi te sile leta 1940 obrodile za hrvatski narod svoje bogate sadove. Hrvatskemu narodu se zahvaljuje za zaupanje, ki mu ga je izkazoval leta 1939, ter je prepričan, da bo na tej podlagi novo leto srečnejše za hrvatski narod, zlasti pa za hrvatskega kmeta.
Javnost o Cvetkovicevi in Korošoevi izjavi
Belgrad, 2. Jan. m. Danes v prestolnici m bilo važmih političnih dogodkov.
Politična javnost je ie vsa pod vtisom novoletnih izjav, ki sta Jih dala predsednik vlade Dra-gtfa Cvetkovič in predsednik senata dr. Korošec. Obe izjavi g. predsednika vlade, tako »Slovencu«, kakor tudi belgrajskemu »Vremenu« kažeta, kako je g. predsednik vlade trdno odločen,_ do kraja izvesti narodni sporazum. G. Cvetkovič Slovencem pač ni mogel lepše voščiti novega leta, kakor * napovedjo, da bo tudi Slovenija dobila v novem letu svojo samoupravo, za katero 6e bori že polnih 20 let.
Izjava g. predsednika »enata dr. Korošca
pa po svoji pregnantnosti in lapidarnoati znova dokazuje, kako duševno mlad, razgiban in borben je naš narodni voditelj in kako ostro spreinlije še vedno vse pojave v našem narodnem in državnem življenju. Njegove iskrene besede 60 vsi sprejeli z velikim odobravanjem in navdušenjem, razen krogov, na katere je g. predsednik kar naravnost brez kakega olepšavanija pokazal in opozoril na nevarnost, ki nam preti od njihove strani in ki jo lahko navedeni povzročijo domovini ki narodu. V vseh krogih govore še danes samo o tej važni izjavi in vsi soglašajo v tem, da more tako govoriti samo velik državnik. In še to poudarjajo povsod: G. dr. Korošec je spregovoril o pravem ča6u in je odločno pokazal na nevarnost tam, kjer v resnici je in od koder lahko pride.
Točilna taksa delikates in slaščičarn
Belgrad, 2. januarja. A A. Finančni minister dr. Jurej Šutej je predpisal spremembo in dopo -nltve s pravilniku za izvrševanje tar br. 62 pri-■tojbinske tarife zakona o taksah ki se nanaša na plačevanje taks za točenje pijač na drobno in debelo. Točilei iz točke 1. četrte opombe tar. št. 62 taksnega zakona - delikatesne in slaščičarske in ostale njim podobne obrti, ki točijo alkoholne pijače v odprtih ali zaprtih sodih za potrošnjo v poslovnih prostorih, tvorijo izjemno posebno pri-stojbinsko kategorijo točilcev za vse kraje bre« razlike in brez ozira na število prebivalcev ter se razvrščajo v vseh krajih v 4 pnstojbinske skupine s takso 1500, 700 in 500 din polletno. Pta* vrstitev teh obrti v tej posebni kategoriji bo za vse štiri skupine izvršil prav tako odbor za od-mero takse na podlagi podatkov, ki se navedejo v prijavi ali pa jih oblast sama zbera
Osebne novice
Belgrad, 2. januarja, b. Na Državni trgovski akademiji v Ljubljani je postavljen za profesorja 6. skupine inž. Bruno Gombač. — Za pomočnega carinika 9. skupine sta postavljena v glavno carinarnico v Mariboru Nikola Cerovič, v carinarnico 1. razr. v Kotoribo Rista Vujinovič, uradniška pripravnika istih carinarnic. — Postavljeni so naslednji cariniki: iz Ljubljane na glavno carinarnico v Belgrad Dragan Draškovič; iz Maribora na glavno carinarnico na Sušak Anton Hamer; za carinskega posrednika na carinarnico 1. razr. v Celju je postavljen Anton Cingerli, carinski revizor v pok. — Z odlokom prometnega ministra so prestavljeni strojevodje: Jože Kneht iz kurilnice Maribor v kurilnico v Užice; Ivan Frajtag iz kurilnice Maribor v kurilnico Belgrad-jug; Franc Garin iz kurilnice Užice v kurilnico Maribor; Gregor Pavlin iz kurilnice Belgrad-Jug v kurilnico Maribor.
Belgrad,, 2. jan. m. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani le postavljen za višjega inšpektorja 6. sup. v prometno-komercijalnem oddelku Pavle Mašič, višji kontrolor v pok. in bivši narodni poslanec.
Belgrajske novice
Belgrad, 2. jan. AA. Za Novo leto so si izmenjali brzojavne čestitke zunanji minister Aleksander Cincar Markovit in grški predsednik vlade in zunanji minister Metaxas, bolgarski predsednik vlade in zunanji minister Kjoseivanov, italijanski zunanji minister groj Ciano, romunski zunanji minister Gafenco in turški zun. minister Saradzoglu.
, FANTOVSKI ODSEK MOSTE ima drevi ob 8. ■ sestanek, na katerem predava dr. Hrovat. Članska udeležba obvezna I
Jeruzalem, 2. jan. AA. Havas: Dela pri prezidavi sv. Groba, ki so se začela že pred več leti, so delno že končana, iti sicer na tistem delu, kjer je najstarejši del tega znamenitega spomenika. Kapela sv. Helene je v celoti obnovljena. Med drugim so pri delih odkrili si» jajne stebre iz dobe rimskega cesarja Adri-jana kakor tudi dva žrtvenika iz dobe križar, skih vojn.
Sprejemi pri papežu
Vatikansko mesto, 2. jan. A A. Havas: Sveti oče je sprejel danes opolnomočene ministre Venezuele, Madžarske, Ekvadorja, Slovaške, Litve in San Marina, kakor tudi odpravnike poslov Nemčije, Urugvaja, Bolivije, Costarice, kateri so mu vsi čestitali za novo leto.
Požar v Vatikanu
Rim, 2. jan. A A. Havas: Preiskava zaradi požara, ki je uničil del palače apostolske pisarne, je prišla do ugotovitve, da ne gre za kratek: stik. Člani preiskovalne komisije menijo, da je do požara prišlo zaradi malomarnosti. Več oseb, ki so sodelovale pri restavracijskih delih v palači, je bilo poklicanih pred oblasti, da bodo na razpolago preiskovalnemu sodniku.
šah v Amsterdamu
Amsterdam, 2. jan. Med bivšim svetovnim šahovskim prvakom dr. Euwe(em in estonskim šahovskim mojstrom Pavlom K e reso m se je začel šahovski dvoboj. Prva partija se je končala neodločeno. Prav tako tudi druga partija. Tretjo partijo bosta šahovska mojstra igrala v Utrechtu.
Slike iz nemške Siegfriedove črte
Berlin, 2. jan. AA. DNB. Neki nemški vojni do-piskik opisuje svoj obisk v neki utrdbi na zahodnem bojišču in pravi med drugim: Posebno me je zanimala konstrukcija utrjenih zgradb, ki služijo za odbijanje napadov motoriziranih čet. Med dvema utrjenima postojankama, ki imata po več metrov debele betonske zidove, se vleče cesta. To pot je možno s posebnimi električnimi napravami v nekaj minutah avtomatično zapreti z močnimi jeklenimi pregrajami, ob katerih se mora zlomiti kot škatlica žveplenk vsak tudi najmočnejši sovražni tank. Poleg tega je mogoče te pregraje v najkrajšem času avtomatično minirati. Sovražni tank, ki bi se po samem čudežu prebil skozi vse te zapreke, mora brezpogojno podleči hitremu ognju dobro zaščitenega protitahkovskega topništva. Dopisnik prikazuje nato življenje prednjih stražarskih oddelkov, ki so postavljeni daleč pred utrjeno črto in so vsak trenutek pripravljeni na borbo. Dopisnik pravi nato, da je ob novem letu na odseku, katerega je obiskal, in na vseh sosednjih odsekih vladal popoln mir, kajti nihče ni ob praznikih začel z nobeno akciio-
Na suhem
Berlin, 2. jan. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča: Na zahodu neznatno delovanje topništva. O priliki ogledniških poletov 31. decembra nad nemško obalo Severnega morja so angleška letala na povratku iz nemškega zaliva preletela holand-sko ozemlje. Za novo leto so nemške letalske sile izvršile polete nad Shetlandskimi in Orkneyskimi otoki in izvršila dragocene posnetke. 200 km od škotske obale je prišel del naših ogledniških letal v dotik z nadmočnimi silami sovražnika. Eno nemško letalo, ki se je zaradi tehničnih napak že pred začetkom borbe preveč oddaljilo in ni bilo zmožno bojevati se, se je moralo spustiti na morje. Eno britansko letalo je bilo pri tej priliki toliko poškodovano, da se bržkone ni moglo vrniti na svojo oporišče.
Hčerka angleškega lorda se vrača iz Nemčije
London, 2. januarja, t. Reuter. Unity Mitford, 26 letna hčerka lorda Redesdale, ki je bila znana kot navdušena privrženka nemškega narodnega socializma in je dolga leta bivala v Nemčiji, kjer je javno nastopala ob strani nemških strankinih od-ličnikov, se je vrnila domov v Anglijo bolna. V glavi ima rano od revolverskega strela. Od angleške obale, kamor so jo prepeljali na ladji, so jo spravili v London v rešilnem avtomobilu. Ob izbruhu vojne je prišla nekje v Nemčiji v težave, nakar je ležala v neki monakovski bolnišnici. Njena sestra Diana je poročena s znanim voditeljem angleških fašistov sirom Oswaldom Mosleyem.
Nalaganje denarja za posojilo za državno brambo
Belgrad, 2. januarja. AA. Na podlagi § 113 finančnega zakona za 1930-40 in na predlog finančnega ministra je ministrski svet predpisal uredbo | o dopolnitvi uredbe za ustanovitev rezerv in o delnem vlaganju teh rezerv in rezervnih skladov v drž. vrednostne papirje.
Cl. 1. Vse ustanove, ki jih obsega omenjena uredba, so dolžne počenši od 1. januarja 1940 zaradi vpisa novega 6%nega državnega posojila za javna dela in državno obrambo nalagati na poseben tekoči račun pri Drž. hipot. banki del tistih zneskov, ki se morajo po predpisih uredbe uporabiti za obvezno nalaganje v notranje državne in od države zajamčena dolgoročna posojila: a) Za-i sebni denarni zavodi 50%, b) Zavarovalniška podjetja 60%, c) Ustanove socialnega zavarovanja in
humanitarne zavarovalniške ustanove 75%. Na te tekoče račune bo Drž. hipot. banka dovoljevala izjemno obrestno mero 6% letno, katera se bo obračunavala od dne njihove naložbe na poseben račun. — Cl. 2. Za naložene vsote v smislu prednjega člena in v času med posameznimi emisijami 67otiega državnega posojila za jivna dpla in državno obrambo, lahko Drž. hipot. banka odstopi svoje obveznice istega posojila obračunane po tečaju, po katerem jih je vpisala. — Cl. 3. Kršitev odredb te uredbe povzroča v vsem uporabo predpisov § 13 uredbe o ustanovitvi poslovnih rezerv itd., kakor tudi predpisov pravilnika za izvršitev imenovane uredbe. — Cl. 4. Predpisi te uredbe bodo Veljali uG končnega VpiSa u/uucga drŽaVnCgu posojila za javna dela in državno obrambo.
i Nekdanje poljsko mesto Przemvsl je križišče so-
vjetska-r.emžkega prometa. — Nemški in »vrjelnle 1 uradniki na meji pri razgovorih glede prevoza.
[ t
t
16 mest, 90 vasi porušenih
Strahotna poročila o potresu v Turčiji - V Erzingjanu 70°1. prebivalcev mrtvih Mraz in požari uničujejo, kar je pustil potres - Tudi v Smirni potresni sunki
Poročilo agencije »United Pre«« iz Carigrada prinaša spet nove podrobnosti o potresni katastrofi r Turčiji. Poročilo pravi, da Število mrtvih nenavadno hitro narašča in da še dolgo ne bo mogoče z v«o gotovostjo dofnvrti strahotni obseg puatoie-nja, ki ga je potre« napravil med ljudmi ki med raznimi naselji severne Anatolije. Številna mesta, neštevilne vasice so popoltioftia v razvalinah. Dopisnik je po dosedanjih poročilih, ki jih je delno mogel osebno na kraiju nesreče same osebno potrditi, izračunal, da je nad 100 večjih ali manjših naselbin popolnoma razdejanih, in sicer 16 po-deielsltlh mest, ki so imela od 12 do 40 tisoč prebivalcev, ter 90 večjih in maajiih Tati.
Samo ▼ mestu Erzingjaa, kjer |e Imel potres svoje središče, je bilo do 31. decembra naštetih nad 20.000 mrtvih, to je tri četrtine prebivalstva. Tamkaj so prvim potres, nim sunkom sledili številni nadaljnji. Nobena hiša ni ostala pokonci. Razdejano je vse. Razvaline m> se podirale tudi še v nedeljo in ponedeljek ter za vedno pokopale človeške žrtve, med njimi številne ranjence, ki so že par dni stokali pod njimi in katere so razni vojaški oddelki še upali odkopatl. V petek je med razvalinami izbruhnil ie požar, ki je uničil še tisto, kar je od potresa ostalo. Vojaštvo, ki je prišlo v petek popoldne s prvo pomočjo, z zdravili in živežem, je moralo ostati na prostem, ker nikjer ni dobilo strehe. Mesto Er-z ing jan je bilo v zgodovini že večkrat od potresov opustošeno. Eden najhujših je bil leta 1781., ko od mesta ni ostalo nič več, kakor kup razvalin.
Podobna poročila prihajajo iz drugih mest. Silno hudo so prizadeta mesta Kamach, Pitmur, TTe-bizonde (Trapezunt) in Nesahive. V Ki resnemu, ki leži na obali Črnega morja, je bilo ubitih kakor pravijo prve navedbe, v«ai 10.000 ljudi. Tamkaj so se po potresu dvignili morski valovi, ki so planili v mesto ter poplaknili ruševine z ljudmi vred v morje, kjer so jih pogoltnile podivjane vode. V Kastamuniju so našteli že nad 1.000 mrtvih, v Haiiku jih je 2.400, v Kanachu
1.700, v A b y b u r t u 900, v Kligue 1.500, v Plumuju 900, v Čorumu 1.300. V vasici T o m r u k je bil potre« tako strašen, da je od 352 prebivalcev ostalo pri življenju samo troje, ena ženica in dvoje otrok. Vse drugo je mrtvo. V Be-č ek Pari so našteli že 2.000 mrtvih, v Ama-s i a 800, v S i v a s u 700. V Samsunu potres ni bil več tako hud. Mesto Guereš Hane je sploh popolnoma izginilo v zevajočih prepadih. Tamkaj je bilo 12 zaporednih potresnih sunkov, ki so uničili vse, hiše in vsako življenje.
Prvi vlak z zdravili in živežem ter gorivom je prišel v najbolj prizadete naselbine okrog Erzing-jana šele v četrtek. Zadržali so ga snežni zameti. Karavane motornih in vprežnih vozil, ki so bile na potu, so pa obtičale v snegu in jih še do nedelje ni bilo.
V nedeljo je izšlo v Ankari prvo uradno poročilo o katastrofi. Poročilo pravi, da je v Erzingjanu zares mrtvih 70% vsega prebivalstva in da ni niti ene nepoškodovane hiše. Poročilo pravi nadalje, da so tudi črnomorske obalne pokrajine strašno trpele. Število mrtvih in ranjenih še ni ugotovljeno, toda po uradnih cenitvah bo znašalo samo število mrtvih več deset tisoč. Obseg katastrofe je tem hujši, ker je pritisnil mraz, ki usmrča ranjence in ker so tudi tisti, ki so potresu samemu ušli z golim življenjem, sedaj izpostavljeni mrazu in lakoti, ker so prometne razmere takšne, da jim ni mogoče pravočasno na pomoč.
Tudi iz Smirne prihajajo poročila o mnogih potresnih sunkih, ki da so tamkaj prizadeli 12 manjših mest in 8 vasi. Podrobnosti pa še ni.
Vlada je nad vsem potresnim ozemljem proglasila obsedno stanje in je dobil general Orbay neomejena pooblastila, da ukrene vse, kar je po-
trebno, da zmanjša trpljenje ljudstva in poskrbi, da ne bi iz sedanjega nastalo še hujše gorje.
Anatolija — dežela potresov
Anatolija je dežela vednih potresov. Vsa Anatolija je vulkanskega izvora in neprestani potresi, ki tod od časa do časa divjajo, so stalni opomin na to dejstvo. Sedanji potres sledi točno črti, ki so jo ubirali tudi prejšnji potresi in ki ga je sedaj izbrala tudi železniška proga iz Ankare v Erze-rum odnosno proti Črnemu morju v pristanišče Samsun. Tukaj ležijo starodavna mesta, znana že iz zgodovine vzhodnega rimskega cesarstva. To so Sivas, Amasia, Erzingjan. V Amasiji je bi lrojen znani zgodovinar Strabo. Vsa pokrajina spada med najbolj rodovitne pokrajine Turčije. V prejšnji zgodovini pa je to bila
visoka kultura.
cvetoča dežela, kjer je cvetela
Sedal še poplave
Carigrad, 2. januarja. AA. Reuter: Po dosedaj zbranih podatkih znaša število človeških žrtev ob katastrofalni poplavi, ki je naetala zaradi poruše-nja nasipa Kemal paša, okrog 700. Število porušenih zgradb znaša okrog 400. Stanje v poplavlje nih krajih okrog Bruse je še naprej zelo resno.
Carigrad, 2. januarja. AA. Reuter: Voda v okolici Bruse in ob vzhodnem primorju Marmor-skega morja še naprej naglo narašča. Poplava je zlasti poškodovala znani živinski zavod v Karad-žeseju. Poginilo je več plemenskih glav, ki so bile zelo vredne. Prav tako se je v vodi utopilo veliko število plemenskih bikov. V okolici Smirne in Amasije se položaj ni dosti spremenil. V glavnem ie lahko isto reče tudi za poplavljene predele v evropskem delu Turčije okrog Odrina, kjer pa se je vreme nekoliko popravilo,
Preobrat
»NArodni Politika,« ogleden češki dnevnik, ki izhaja že več ko 70 let in je bil do na-lih časov pisana ▼ duhu starega liberalizma, pa se po vojni, zlasti pa v zadnjih usodnih letih, vrača počasi k duhovnim osnovam krščanske kulture, je prinesel 22. decembra lanskega leta članek, v katerem je rečeno:
»Mnogo, zelo mnogo se je v češkem naroda v teku zahajajočega leta izpremenilo. Brezboštvo je nehalo biti znak junaštva in dokaz izobrazbe ter duhovne zrelosti. Vere v Boga ne smatra naše izobraženstvo več za znamenje duševne zaostalosti in mi se vračamo nazaj k vrednotam, v katere so verovali naši očetje, k vzorom, ki so Karla Kramafa napravili tako velikega in tako dragega vsemu našemu narodu. Sodobni češki človek noče biti več goli stroj. Gmota ne zadostuje več njegovemu razumu in njegovo srce se dviga v nadprirodna območja. Višjega namena človeka nimamo več za bajko za otroke in zopet pripoznavamo svoje dolžnosti do bližnjega, predvsem pa do naroda in domovine. Po Kantu ni na svetu nič dobrega, razen dobre volje. To imamo. Odklanjamo strahopetnost in bo-ječnost prav tako, kakor nepremišljenost in skrajnosti. Ne smemo in ne bomo podžigali strasti preteklosti, ampak samo presojali sedanjost v luči preteklosti in tako črpali moči in poguma ter premišljenega dela za bodočnost. Delo preporoda našega naroda more uspeti samo, če se ohrani in utrdi red, napredek, narodna vzajemnost in socialna pravičnost pod vidikom nravstvenega zakona in krščanske zavesti, ki skozi veke in veke živi y našem ljudstvu.«
Trpljenje in bridke izkušnje češkega naroda — to beremo iz teh vrstic pa spoznavamo tudi na drugih številnih pojavih sodobnega češkega duha — ne bodo zastonj, ampak bodo rodile sad globokega narodnega preporoda.
Rdeči napad na Mannerheimovo črto se začel
Velik plen Fincev na vzhodni fronti
Tudi general Stern zaradi neuspehov odstavljen
Helsinki, 2. jan. AA. Reuter: Ofenziva so-
vjetskih čet proti Mannerheimovi črti, katero so pričakovali za včeraj, se je začela dane« zelo močno. Topniška priprava je bila posebno silna. Sovjetski topovi vseh kalibrov so 36 nr bombardirali finske postojanke, nakar se je na mnogih točkah začel napod z veliko potrošnjo materiala. Streljanje topov se sliši tndi v Vi-pnriju. Na tem odseka se nahajajo reorganizirane sovjetske čete, katerim poveljuje general Stern, in štejejo okrog 500.000 vojakov. Zadnjih 50.000 sovjetskih vojakov je prispelo zadnje dni iz Ljeningrada. Finske sile na tem odseka znašajo tretjino celotne finske vojske, ki šteje 300.000 vojakov. Po vesteh, ki so zdaj prispele v Helsinki, se Finci niso umaknili niti za korak. Sovjetska ofenziva ni presenetila branilcev Mannerheimove črte, ki so imeli zadosti časa, da so se pripravili na obrambo. Za Mannerheimovo črto se nahajata še dve pomožni obrambni črti, ki imata nalogo, da zadržita sovražnika, če bi se mn na katerem mestu posrečilo prebiti Mannerheimovo črto.
Berlin, 2. jan. e. Štefani. Nemška poročila potrjujejo, da je bila sovjetska ofenziva na Mannerheimovo črto odbita in da so Sovjeti morali odnehati s napadom i velikimi izgubami. Sovjeti so ii-vedli napad i armado, ki je štela 200.000 moi.
Nove rdeče čete v Karelijl
Helsinki, 2. jan. t. Reuter. Reuterjev posebni dopisnik na Finskem je obiskal Mannerheimovo črto in javlja od tamkaj, da so Sovjeti poslali na to fronto izbrane čete iz srednje Sovjetije. Te čete so dobro oblečene in imajo vse plinske maske nemškega modela. Iz tega sklepajo, da bodo Sovjeti na tej fronti skušali doseči kakšno zmago, da popravijo porazne vtise, ki so jih na sovjetsko vojsko napravile sijajne zmage Fincev na severnem in vzhodnem bojišču.
Finski plen na vzhodu
Helsinki, 2. jan. AA. Havas: Posebni do^ pisnik Havasa je obiskal bojišče v Srednji Finski, kjer se umikajo sovjetske čete.
Po njegovem poročilu znašajo sovjetske izgube v borbi, ki se je tu vodila, 2000 mrtvih in 700 ujetih. Finci so zaplenili ob tej priliki 1580 pušk, 16 velikih topov, 14 poljskih
Finska pehota aa pohoda T »roje postojanke.
General Stern odstavljen Namesto njega — Budjeni Mereškov že ustreljen
Oslo, 2. jan. t. Reuter. Semkaj so prišla
t »rotila, da je sovjetska vlada te odpoklicaln omai pred tednom dni postavljenega novega poveljnika sovjetskih čet na Finskem generala Stern a. General Stern je pokliran v Moskvo, kjer se bo moral zagovarjati zaradi neuspehov, ki jih je sovjetska armada doživela v zadnjih dneh.
Ii Istega vira prihaja poročilo, da je Stalin pozval znanega maršala B u d j e n i n a , poveljnika sovjetske konjenice, naj prevzame vrhovno poveljstvo nad sovjetskimi armadami, ki se borijo na finskih frontah. Toda imenovanje maršala Budjenina, ki je znan po svojih pohodih proti raznim protiholjševiškim vojskam v začetku revolucije, še ni bilo uradno objavljeno in za to ni gotovo, če ta poročila odgovarjajo resnici.
London, 2. jan. b. Dopisnik >Dai1y Tele-grapha< poroča iz Helsinki, da so tjakaj prispele novice, da je bil sovjetski poveljnik general M e -r e š k o t zaradi neuspehov proti Fincem na željo Kremlja ustreljen.
Nemška pomoč Sovjetiji
Kodanj, 2. januarja. AA. Reuter. Berlinski dopisnik lista »Politikenc trdi, da je Stalin zahteval od nemške vlade, naj pošlje v Rusijo 200.000 nemških strokovnjakov za gospodarska vprašanja, posebno pa za vprašanja prometa.
topov, 6 metalcev min, 214 strojnic, 426 strojnih pušk, 39 tankov, od katerih je 16 v dobrem stanju, ter 3 ok topne avtomobile.
Številnim sovjetskim ujetnikom so zaradi mraza zmrznili prsti. Neki finski letalec je izjavil, da je zbil 9 ruskih letal, od katerih so Dila štiri lovska, mnogo boljša kot njegovo. Toda Rusi, ie dejal letalec, ne poznajo letalske taktike. Sodeč po truplih je bilo med ruskimi četami mnogo konsomolcev, ki naj bi bili elitni vojaki. Ti so tudi mnogo boljše oblečeni, knr je redek pojav v sovjetski vojski, ter imajo plinske maske. Dopisnik Havasa je naštel čez 30 nničenih sovjetskih tankov, ki so bili usmerjeni proti vzhodu, kar pomeni, da so bili uničeni v teku borbe. Finci so skopali skupni grob za tisoč sovjetskih vojakov. Finci so opustili nadaljno zbiranje trupel, ker jih večinoma pokriva sneg. Žalostno stanje ruske preskrbe dokazujejo tudi dolge kolone sestradanih ali mrtvih konj, ki so še vpreženi v vozove. Sovjetski^ vojaki so posekali vse brzojavne droge, da bi si lahko zakurili. Havasov dopisnik poroča na kraju, da se njeti komisarji obnašajo zelo nedisciplinirano ter so jih morali več ustreliti, ker so skrivali orožje in še nadalje vršili agitacijo.
Na skrajnem severu
Stockholm, 2. jan. AA. Havas: Dopisnik lista »Svenska Dagbladed« trdi, da se na skrajnem severu zbira 600.000 sovjetskih vojakov. Vendar pa jim strašen mraz, ki znaša 40 stopinj pod ničlo, absolutno onemogoča vsako ofenzivo. Ostali dopisniki švedskih listov poudarjajo podvige finskih vojakov, ki se ne boje pustiti sovražnika v svojo neposredno bližino in da ga potem s preciznim streljanjem pokose. Po trditvah finskih častnikov je oprema sovjetskih vojakov bedna, vendar pa je orožje odlične kakovosti. Sovjetske čete uporabljajo švedski material, ki je bil prodan Poljski. Kar se tiče tankov, pa ne morejo odo-levati finskim protitankovskim topovom. Social-demokraten ugotavlja, da vojna na Finskem polagoma postaja vojna oborožitvenih kakovosti. Prestiž rdeče armade gineva, ter se vidi, da so vsi precenjevali vojaško silo Sovjetske Rusije. Junaški finski odpor je ohrabril tudi ostale male države.
Helsinki, 2. jan. t. Havasov dopisnik s finskih bojišč poroča, da Finci nadaljujejo svojo ofenzivo od Snemisaelmija proti vzhodu, kjer so sovjetske čete popolnoma pokončali. Tudi na 6everu Finci prodirajo čez dolino reke P e t s a m o proti sovjetski fronti, katero pa so nekateri finski smučarski oddelki že prekoračili v smeri proti Mur-mansku. Toda pristanišče Pet samo (po rusko Pečenga) samo je še v sovjetskih rokah in ea Firt-ci, ki prodirajo čez dolino, sploh nifso napadli, marveč so ga pustili na levici za seboj.
Sovjetska letala pa so včeraj popoldne hi davi mnogo letala nad finskim ozemljem in metala bombe, od katerih pa so le redke eksplodirale.
Na Poljskem
Prof. Bialobrzesci ustreljen
1'arii, 2. januarja, t. Poljska agencija PAT poroča, da je bil po nalogu neinške oblasti ustreljen znani profesor na poljski politehnični šoli v Varšavi Cseslavv Bialobrzesci. Obtožen je bil, da je Poljakom dostavljal orožje, municijo in eksplozive. Nemške oblasti so namreč ugotovile, da je imel v svoji kemični delavnici nekaj eksplozivov in ni veljalo nobeno dokazovanje, da je to spadalo k strokovni opremi tega učenjaka svetovnega slovesa. Sicer pa ni bilo več eksplozivnih snovi, kakor nekaj gramov, kolikor jih je učenjak potreboval za svoje raziskave. L. 1938 je bil ta učenjak predsednik mednarodnega kongresa naravoslovcev.
Na Češko-Moravskem
Praga, 2. jan. AA. DNB. Norveški list »Arbei-der Bladed< je prinosel vest, po kateri so baje nemške protektoratne oblasti aretirale 450 čeških duhovnikov. Na merodajnih mestih izjavljajo, da je ta vest izmišljena. Prav tako je netočna vest norveškega lista, da deportirajo češke študente iz Češke in Moravske v Nemčijo na prisilna dela. Niti en študent s Češke ali Moravske ni bil poslan na prisilno delo niti v protektoratu, niti izven protektorata.
Angleška „Bela knjfga" o pogajanjih s Sovjetiro
Po objavi — morda prelom med Anglijo in Sovjetijo
London, 2. jan. t Reuter: Angleška vlada pr. pravlja Belo knjigo o pogajanjih s Sovjetsko Rusijo, ki so se začela v aprilu 1939 in so trajala do 24. avgusta, ko so bila prekinjena zaradi objave nemško-sovjetske prijateljske zveze. V ta namen je bil angleški poslanik v Moskvi sir William Seeds poklican domov, da sodeluje pri sestavljanju te • Bele knjige«. V mednarodnih krogih z nestrpnostjo pričakujejo objavo uradnih listin o teh zanimivih pogajanjih.« Vorkshire Post«, ki je glasilo sedanjega kolonialnega ministra Antona Edena piše, da je mogoče, da bo Anglija po objavi »Bele knjige« proučila tudi možnost, da prekine s Sovjetijo vse diplomatične zveze, kajti luč, ki jih bodo te uradne listine vrgle na sovjetsko politiko, bo razgalila vso ostudnost sovjetske politike, tako, da bo angleški narod sam zahteval, naj Antrlija s takšno vlado nima nobenih odnošajev.
Hitlerjeva novoletna voščila
Berlin, 2. jan. t. Nemški državni kancler in voditelj Hitler je izmenjal novoletna voščila s sledečimi vladarji: z italijanskim kraljem in cesarjem ter s prestolonaslednikom Italije, s kraljem Romunije, s bolgarskim kraljem, z belgijskem kraljem, z danskim kraljem, s kraljem Grčije, s kraljem Norveške, s kraljem Švedske, s knezom namestnikom Pavlom, z namestnikom Madžarske Horthyjem, z generalom Francom, z iranskim šahom, z afganistanskim kraljem, nadalje s predstavniki Slovaške, Ceško-Moravske, Siama, z bivšim bolgarskim kraljem Ferdinandom in z Mus-solinijem.
Kancler Hitler je brzojavil Mussoliniju:
V začetku novega leta Vam izražam, duce, svoje prisrčne čestitke v iskrenem prijateljstvu. Naj bi pod Vašim močnim in preizkušenim vodstvom fašistična Italija, ki je zaveznica narodnosociali-stične Nemčije v novem letu uspela, da doseže in izpolni vse svoje nacionalne naloge.
Mussolini je na ta brzojav odgovoril
Vračam Vam v isti bratski prisrčnosti voščila, ki ste mi jih ob priliki novega leta izrazili. Pošiljam Vam ista voščila za narodnosocialistično Nemčijo kot ste jih poslali za fašistično Italijo, namreč, da bi naša dva zavezniška naroda dosep'* svoje cilje in si oskrbela svojo bodočnost
Koliko so Japonci izgubili na Kitajskem
Po kitajskih in po japonskih virih
Cungking, 2. jan. AA. DNB. Po kitajskih podatkih znaša število mobiliziranih japonskih čet na Kitajskem 49 divizij in 14 meianih brigad ,t. j. 1,680.000 mož Uničene čete «e nadomeščajo z novimi. Po istih podatkih so Japonci doslej izgubili na Kitajskem 1,460.000 mož, od katerih jih je 14% padlo, 60% pa jih je bilo ranjenih. Japonci so izgubili mesečno 50.000 mož. Kitajci «o v isti dobi mobilizirali 300 divizij, to je »kupno 3 milijone
mož. Pri tem niso upoštevani četniiki oddelki. Kitajske izgube znašajo 2 milijona ljudi.
Reuterjev urad poroča, da je japonski vojni minister general H a ta izjavil, da so Japonci v dosedanji vojni na Kitajskem izgubili vsega 70.000 mož. Minister je nadalje izjavil, da bo v najkrajšem času ustanovljena nova osrednja kitajska vlada, ki bo z Japonsko sklenila mir in trajno zavezništvo in ki bo proti Čaitfikaišeku nadaljevala vojno do končne zmage.


Uvedba državne trošarine na vino in žganje
»V »Službenih novinaht s dne 30. decembra je izšla uredba o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini. Po tej uredbi se zopet uvaja državna trošarina na vino, šampanjec in žganje.
Kot je mano, je obstajala v naših krajih državna trošarina na vino in žganje še iz predvojnih časov. Šele v letu 1930 jo bilo plačevanje te trošarine razširjeno na vso državo, toda kaj kmalu je bila trošarina na vino znižana od 1 na 0.50 dinarjev. Država je imela od teh trošarin znatne dohodke Tako je znašal donos trošarine na vino in žganje državi leta 1930 151,013.000 din, 1. 1931 pa že zaradi omenjenega znižanja samo 85 milij. 845.000 din.	_
To stanje je trajalo do leta 1982. Takrat je bila z zakonom dne 18. aprila 1932 odpravljena državna trošarina, oziroma pretvorjena v državno in banovinsko trošarino na vino in žganje. To trošarino so imeli plačevati točilci po določenih kategorijah. To je povzročilo znatno zmanjšanje državnih dohodkov od trošarine, o katerih ni več sledu v izkazih finančnega ministrstva. Maksimirane so bile tudi občinske trošarine na vino ln žganje. S 1. jan. 1933 je bila limitirana stopnja občinske trošarine na vino 100 din za 100 litrov v vaških občinah in na 150 din za 100 litrov v mestnih občinah.
Banovinska trošarina
S temi i spremembami so zašle banovine v težaven položaj, ki jih je zalotil baš v še drugih finančnih težavah. Zaradi tega se je ponovno začeta akcija, da se dovoli banovinam zopet pobiranje trošarin na vino in žganje. Šele uredba o izvajanju javnih del iz leta 1933 je dala banovinam možnost vpeljali trošarine na alkoholno pijače. Na osnovi te uredbe je izšla uredba ministrstva financ št. 96.141 z dne 23. nov. 1934, s katero se dovoljuje na posebno prošnjo banovini pobiranje trošarine na alkoholne pijače. Tudi naša banovina se je poslužila možnosti uvedbe trošarin in jiR ima že od leta 1934 dalje.
V proračunskem predlogu za 1939-40 znaša določeni dohodek od alkoholnih pijač (piva, vina, osenc, ekstraktov in žganja) 18. milij. din, obenem pa znaša donos trošarin na vino, ki gre v banovinski sklad za javna dela, 10 milij. din, tako da znaša skupna vsota obremenitve alkoholnih pijač v naši banovini okoli 18 milij. din, od česar tvori največ vino. Vina je bilo potočenega 1.1938 v Sloveniji 218.507 (1937 148.221, 1930 pa 174.84o hektolitrov). Z lansko reformo predpisov o pobiranju banovinske trošarine je bilo v veliki meri doseženo, da je prenehalo tihotapljenje vina brez plačila trošarine. Kontrola naše banovine je bila
zelo izdatna.
Nekatere druge banovine Be niso poslužiie možnosti uvedbe trošarine na vino in žganje, čeprav je izmera 1 din za liter vina in 5 din za hektolitrsko stopnjo žganja majhna. Zaradi tega tudi niso imele znatnih dohodkov od te trošarine. Tako na pr. je imela donavska banovina pavšalno trošarino, ki je bila v donosu za 1938-39 preračunana samo na 4.4 milij. din. Moravska banovina je imela doklado 100% v državni trošarini in je bil ves donos te trošarine na vino in žganje preračunan le na 0.9 milij. din. Druge banovine so imele, razen primorske banovine, 1 din trošarine (primorska samo 50 par).
Že ko smo pisali o bližnji uvedbi trošarine na vino in žganje po državi, smo tudi ugotovili, kako važen vir dohodkov je ta trošarina za naso banovino, poleg tega pavelik del donosa te trošarine služi tudi za financiranje banovinskih javnih del. Kakor smo sedaj informirani, dosedanjih dohodkov od trošarine na vino in žganje ne izgube banovine, temveč jim bo država plačevala isto vsoto, kot jo imajo sedaj banovine v svojih proračunih, iz donosa nove državne trošarine na vino in žganje. Skupni donos banovinskih trošarin na alkoholne pijače je znašal v letu 1937-38 v vseh banovinah 60.75 milij. din, od tega v naši banovini 14.2 milij. din (tu niso upoštevani dohodki od trošarin, ki gredo naravnost v banovin-ske sklade za javna dela). V letu 1938-39 je bil donos gotovo znatno višji.
Z uvedbo državnih trošarin namesto banovinskih bodo v nekaterih banovinah dohodki veliko večji za državo kot doslej, ne da bi morala država te dohodke dajati v veliki meri nazaj banovinam. Pri nas se stanje ne bo dosti izpreme-nilo, edino glede kontrole je treba zahtevati, da bo v vseh banovinah enaka. V naši banovini je bila dovolj stroga, pa je treba nje organizacijo priporočiti državi, da jo izvaja tudi v drugih banovinah, da si zasigura primeren donos.
Trošarina na vino
komln ln sladkorja melase in sličnih Skrobnih
materij (razen medu), iz katerih se z vrenjem dobi špirit (alkohol). Žganje, ki se ne porablja za pitje, ampak za izdelovanje ruma, likerjev ali kakršnihkoli drogerij.iko - farmacevtskih preparatov, sa smatra za špirit (alkohol) in se mora zanj plačati državna trošarina na špirit (alkohol). De-stilat proizvodnje iz navedenih surovin, ki vsebujejo manj alkohola kot 50%, odnosno 55%, nimajo pa omenjene značilne lastnosti sadnega žganja, kakor tudi destilali, proizvedeni iz navedenih surovin s vsebino alkohola, močnejšo kot 50%, odnosno 55%, ee smatrajo za Špirit in 60 podvrženi predpisom, ki veljajo za špirit (alkohol).
Trošarina na žganje se plača pri puščanju y promet ali potrošnjo in jo plača prejemnik. Prejemnik žganja mora prijaviti prejem žganja zaradi plačila trošarine. No plača se trošarina za ono žganje, katero producenti porabijo za hišno porabo. Hišno žganje je samo ono žganje, ki se potroši v hiši producenta brez kakršnekoli na-knade onega, ki jo troši, kakor tudi žganje, ki ga porabijo delavci, zaposleni pri obdelovanju njegova zemljišča.
Producenti, kt se bavijo s trgovino pijaS na veliko ali na drobno, ali se bavijo s predelovanjem teh pijač, morajo prijaviti proizvajanje žganja in bodo delali pod stalno kontrolo organa finančne kontrole.
Producenti. ki se ne bavijo s trgovino t alkoholnimi pijačami na debelo niti na drobno, niti se ne bavijo s predelavo alkoholnih pijač, so samo dolžni prijaviti Bvoj proizvod takoj po za-
ključenem delu. Prijava se vrM na kraju proiz- I
vodnje finančnim organom. Kazni so 50—1000 din.
Uredba določa nadalje najvišjo višino mestne 1 troSarine na vino v sedežih banovin na 150 din, v ostalih mestih pa na leto 100, v ostalih občinah na 100 din na bi. Občinska trošarina za žganje sme znašati v mestih največ 5 din, v ostalih občinah 3 din za hektolitrsko 6topnjo. (V Ljubljani se bo torej znižala občinska trošarina, ki znaša kot znano, 10 din.)
V prehodnih določilih pravi nova uredba, vda se bodo popisale vse zaloge vina in žganja pri trgovcih in pri producentih, ki se bavijo s trgovino. Na popisane zaloge se ima plačati trošarina, od katere se po pravilniku odšteje plačana banovinska trošarina. Finančna ravnateljstva morejo odobravati obročno odplačevanje trošarine na zaloge na prošnjo, in sicer največ do C mesecev.
Končno pravi uredba, da bo banovinam finančni minister nadoknadil zmanjšani dohodek od trošarine iz posebnih sredstev. To določilo ni jasno in l>omo morali pač počakati na konkretne podatke, kako si zamišlja finančno ministrstvo te dotacije. Posebno naša banovina je bila v veliki meri odvisna od rednega dotoka trošarin in bo zelo pogrešala ta dohodek.
Pravilnik določa nadalje še med drugim, da morajo producenti prijaviti 6voj pridelek vina najkasneje do 20. nov. organom finančne kontrole na poziv, ki bo objavljen po občinah. Oddelek finančne kontrole mora obvestiti pristojno občino, kdaj bodo prišli organi finančne kontrole v občino zaradi prejema prijav. Občine morajo o tem obvestiti vse zainteresirane producenta z javnim pozivom.
Prejemnik mora predložiti prijavo najbližjemu oddelku finančne kontrole. Nadalje mora takoj plačati trošarino najbližji davčni upravi ali po pošti ali po Poštni hranilnici. O tem izda oddelek finančne kontrole potrdilo, ki služi kot opra-vičilni dokument pri prevozu in potrošnji. To je spremnica (sprovodnica). Producenti, ki nosijo svoje vino naprodaj, morajo tudi imeti sprem-nico, ki jo izda pristojna občina. Slični postopek velja tudi za žganje.
Borze
Dn« 2. januarja 1940.
Denar
Hemška marka 14.70—14.90 Ameriški dolar 55.—
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 4.427.245 din, na belgrajski 6.1 milij. din. Prometa v efektih je bilo v Belgradu 640.000 din.
Uubliana — uradni tečaii
London 1 funt..............174.50- 178.10
Pariz 100 frankov	98.85— 101.15
New York 100 dolarjev , . i »	4424.06-4484.06
Ženeva 100 funtov	995,—1005.—
Amsterdam 100 gold. i i ■ i ■	2354.70-2392.70
Bruselj 100 belg.	741.59-753.50
svobodno tržišče
i , i , 216.10— 219.33
122.19— 124.49
5480.-5520.—
1228.44—1238.44 2908.81—2946.81 915.99— 927.99
zasebni klirins ■ i ■ i 14.70-
14.90
I
Samo i« dane« ob 16., 19. in 21. uri se morete od srca nasmejali burkam in šaMivim dogodkom StuLanrtla in Ollver Hatdy|a
v veselem in zabavnem filmu
BtHHBHSMHBHE2?I29BBnmiB^HHHH9nHHHBH^
Dva šaljivca na planinah I
KINO SLOGA? telefon 27-30 |
Sama nredba določa, da znaša trošarina na vino 100 din od lil, na fina vina 100 din, na šampanjec pa 10 din od litra. Za vino se smatra grozdno, prevrelo vino. Mošt se ne smatra za vino, dokler traja vrenje. Po 20. nov. se smatra tudi mošt za vino brez ozira na vrenje. Za fina vina je smatrati vsa vina, ki imajo 10% ali več stopinj alkohola, ali 5% sladkorja brez ozira na ime ali izvor.
Trošarina na vino se plača ob puščanju ▼ promet, ali potrošnjo ter jo plača prejemnik. Prejemnik mora prijaviti prejem vina zaradi plačila trošarine. Ne plač« se trošarina za ono vino, katerega porabijo producenti za hišno porabo. Producenti, ki se bavijo s trgovino alkoholnih pijač na debelo ali drobno, morajo svojo proizvodnjo prijaviti najkasneje do 24. nov. in plačati trošarino, v kolikor vina ne vnašajo v trošarinsko skladišče. Tem producentom preostane za domačo potrošnjo če imajo do 4 člane družine 400 litrov letno, 4—8 članov 600 litrov, 8—12 članov 800 in nad 12 članov družine 1000 litrov.
Producenti morajo prijaviti drugače tudi svoj pridelek do 24. decembra. Ce tega ne store, plačajo kazen 50—500 din, če pa zatajeno količino d:\jo v promet, bodo zanjo plačali redno trošarino, v kolikor prejemnik ni znan, čo je pa znan, plač« 50—500 din kazni.
Trošarina na žganje
Za žganje znaša trošarina 10 din od hekto-• itrske stopnje. Za žganje je smatrati destilat wdne kumne z eno pečko ali enim ali več semen (zrn), ali kateri plod je bohica, destilate rrozdja, vina, mošta, korenov itd. Ce ta destilat le vsebuje več kot 50% alkohola zn sadno žgane, odnosno 55% in več za vinske destilate itd., n če Ima tak destilat značilne lastnosti sadnega
/.,____ i. .-nn; enrAvIn 1» Vnfprih In nrn_
zganja v«11"3	— ------- j- i -
Prepovedano je peči žganje iz mešanice in
Novela k davku na poslovni promet
V »Službenih novinaht z dne 1. jan. 1940 je izšla uredba o izpremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet od dne 14. marca 1931.
Med drugim prinaša uredba zmanjšanje zagroženih kazni od 50.000 do 300.000 din na 10.000 do 100.000 din, če kdo ne prijavi v pravem roku interesno skupnosti. Nadalje je ukinjen člen, ki določa 1% prometni davek pri nenaštetih predmetih za državne dobave, ker itak splošna stopnja znaša 2.5%.
Poostrena pa »o določila o vterjevanjn davka. Zlasti je pomembno določilo, po katerem mora davčna oblast v svrho uspešnejše kontrole odmere in plačila od časa do časa pregledovati fakture pri vseh osebah, ki nabavljajo blago neposredno od producentov ali veletrgovcev ali sama uvažajo. Vse te osebe morajo dovoliti vpogled v svoje poslovne knjige in zapiske in brezpogojno pokazati vse fakture o nabavah blaga. To pomeni razširjenje kontrole od samih davkoplačevalcev na vse odjemalce, kar je zelo obsežen ukrep. Novo je tudi določilo, da spada pod prometni davek tudi poraba blaga in pomožnih sredstev, proizvedenih v samem podjetju.
Spremenjena so tudi določila o plačilu skupnega davka pri podjetjih, ki so aU družbe, ki javno polagajo račune, ali ki morajo voditi poslovne knjige, in koljejo živino. Ta podjetja morajo predlagati mesečne izkaze, nadalje bodo vsebovana določila o obračunu za izvoženo blago v inozemstvo. Za skupni znesek skupnega davka, ki odpade na izvoženo blago, se ima zmanjšati skupni davek za zaklano živino.
Način vodstva knjig opravljenega prometa ln obrazec bo predpisal davčni oddelek finančnega ministrstva.
Pred odlokom po čl. 18 mora davčna uprava sestaviti zapisnik (doslej to n^ bilo obligatorno). Davki na poslovni promet po cl. 7 se morajo zmanjšati samo, če davčni zavezanec opusti obrat.
Davčna uprava mora za vse zavezance voditi poseben kataster skupnega davka.
Noveli je priložena tudi obsežna tarifa, s katero so spremenjene številne postavke. Najbolj se na splošno pozna povečanje pri tekstilijah, dočim so postavke, n. pr. moka, lesi itd., ostale nespremenjene. Za vse nabave države in samouprav, ki se izvrše po 31. decembru 1939, na osnovi sklenjenih pogodb do tega dne, se plača davek po dosedanjih tarifnih stopnjah. Skupno obsega nova tarifa 882 predmetov.
Lnksuzni davek
Kakor je bilo pričakovati, se zvišajo stopnje za luksuzni davek. Ta davek znaša po novem 12, 15 ali 20 odstotkov od prodajne cene, odnosno vrednosti blaga, danega v promet. Uredbi sami je priložen tudi tozadevni seznam, ki obsega 142 predmetov oz. skupin po višini luksuznega davka.
Zadružni izvoz živine iz Slovenije
Pretekli teden so se zbrali v Gospodarski zvezi v Ljubljani zastopniki živinorejskih zadrug, ki se bavijo z izvozom živine; sestanku so prisostvovali tudi zastopniki Kmetijske zbornico in Kmečke zveze. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da se slovenski zadružniki v celoti pridružujejo resolucijam, ki so bile sklenjene na sestanku živinorejske sekcije Glavne zadružne zveze, ki je bil lani decembra v Beogradu. Dodali pa so tej resoluciji še naslednje zahteve:
1.	Pri reorganizaciji sistema izvoza živine naj se garantira zadrugam odvzem v gotovem terminu po v naprej določeni minimalni ceni. Minimalna cena naj se določi sporazumno s producentom. Isto velja tudi za določitev kvalitete.
2.	Zadrugam, ki se pečajo z izvozom živine itd., naj se zasigura potrebni kredit iz fondov, ki jih je doslej zbral Zavod iz razlik v ceni živine. Ta kredit naj zadruge vporebljojo za predplačila onim živinorejcem, ki živino stavijo na razpolago za izvoz.
3.	Ker Slovenija ne prihaja resno v poštev za izvoz debelih, mastnih prašičev, potrebno je, da se ji zasigura primeren izvoz prašičev za meso, ki se v Sloveniji splošno goje.
4.	Omogoči naj se, da bodo tudi zadružne organizacije sodelovale pri izvozu zaklane živine in prašičev, kakor je to bilo že prede časom. Določba da se s tem izvozom nrčnjo samo nekatere industrije mesa, naj se odpravi. To naj velja tudi za mesne izdelke.
5.	Povdarja se, da so edino zadruge predstavnice kmeta in da le one nudijo kmetu vse ono, kar je mogoče doseči pri skupnem vnov-čenju njegovih proizvodov.
6.	Zadružni kontingenti za izvoz živine naj se povečajo.
Zavarovanje valute za Izvoz do 50 din
Minister za finance Je Izdal dne 27. decembra lani pod št. 72.970/VIII odlok, po katerem se mora zavarovati valuta pri izvozu blaga tudi «a one vrste blaga, ki ni označena v cenovniku, pa je nje vrednost večja kot 50 din.
Zavarovanje valute je v tem, da mora podati izvoznik pismeno izjavo (obvezno), da bo vse, kar bo dobil od prodaje blaga v inozemstvu, vnesel v našo državo.
Vračanje vreč Iz inozemstva
Obveznost vračanja praznih vreč Iz inozemstva povzroča našim izvoznikom, zlasti izvoznikom, ki izvažajo deželne pridelke v manjših količinah, velike težave, ker inozemski uvozniki nočejo prevzeti obveznosti, da bodo prazne vreče vrnili naSemu izvozniku ob določenem roku. To je tudi razumljivo, ker inozemski uvozniki v mnogih primerih preprodajajo uvoženo blago v originalnih vrečah in je ne glede na to vračanje zvezano s tolikimi formalnostmi in stroški, da noče zlasti pri manjših pošiljkah nikdo prevzeti takih obveznosti. Zato je Zbornica TOI v Ljubljani prosila Narodno banko, naj oprosti od obveze vračanja praznih vreč vsaj one izvoznike, ki izvažajo manjše količine. Na vlogo je prejela zbornica od Narodne banke obvestilo, da je odbor razpravljal o vprašanju oprostitve obveze vračanja vreč iz klirinških držav pri izvozu manjših partij blaga, prt katerih ni bilo uporabljeno več kot 5 do 10 vreč in sklenil, da bo devizno ravnateljstvo vzela v poštev konkretne prošnje posameznih izvoznikov za osvoboditev od obveznosti vračanja vreč. Zato naj se prizadeti izvozniki obrnejo v vsakem konkretnem primeru s prošnjo za oprostitev obveznosti vračanja praznih vreč potoni pooblaščenem denarnem zavodu na devizno ravnateljstvo neposredno.
*
3% obveznice za likvidacijo kmetskih dolgov. Do 15. decembra so dobili koristniki za 408.019.090 din 3% obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov (do srede decembra 1938 je bilo izdanih teh obveznic za 256.130.900 din). Amor-tiziranih je bilo obveznic za 50 milijonov din, tako da znaša stanje dolga po stanju 15. dec. samo 358.019.600 din.
Krnševnc d. d. Belgrad. Za prevzem tvor-nice vagonov v Kruševcu, ki je bita last Prometne banke iz Belgrada, je osnovana delniška družba »Kruševac« z glavnico 5 milijonov din. Za člane uprave so bili izvoljeni: inž. Vla-deta Savčič, in,*. Aleksander Acovič. Miljutin Staonojevič. Oto Gavrilovič inž. Nikoln Stanko-vič, Vladimir Sv. Simič, arh. Milenko Savčič, Dragomir M. Leko, Milan Vučo, v nadzorstvo pa so prišli: Stevnn M. Milovanovič, Dragoljub Savič in Brana Simeonovič.
Llubliana -
London 1 funt . ■ Pariz 100 frankov s New York 100 dol. . Ženeva 100 frankov Amsterdam 100 dol. Bruselj 100 belg. .
Liubljana • Berlin 1 marka ■ ■
Zagreb — zasebni klirins
Solun 100 drahem 34.50 blago.
Belgrad — zasebni klirins
Solun 100 drahem 33.15—33.85.
Curih. Pariz 10.—, London 17.64 Vf, New York" 445.29/32, Bruselj 74.62, Milan 22.50, Amsterdam 237.37, Berlin 178.50, Stockholm 106.12, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.05, Sofija 530, Budimpešta 79.—, Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30, Helsing-fors 8.50 (nom.j, Buenos-Aires 101.
Vrednostni papirji Volna lkoda»
v Ljubljani 426—429 v Zagrebu 425—430 v Belgradu 425—434
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97—100, agrarji 50—54, vojna škoda promptna 426—429, begluške obveznice 76—76.50, dalm. agrarji 71—73, S% Blerovo posojilo 96.50— 97.50, 7%Blerovo posojilo 88.50—88.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 98—100, 7% stab. posojilo 97—99. —Delnice: Narodna banka 7.900—8.025, Trboveljska 234—240.
Zagreb. Državni papirji: agrarji 49 denar, vojna škoda promptna 425—430, begluške obveznice 74—77, dalm. agrarji 70—72, 4% severni agrarji, 6% šumske obveznice 70—72, 8% Blerovo
Sosojilo 95 blago, 7% Blerovo posojilo 88 blago. — el niče: Priv. agrarna banka 195 blago, Trboveljska 232.50—238 (232.50). Sladk. tov. Osijek 140 denar.
Beltfrtd. Državni papirji: 7% Investicijsko posojilo 98 denar, vojna škoda promptna 425—434, begluške obveznice 75—75.75 (76.50, 70), dalm. agrarji 69.75—70.25 (70.50), 4% severni agrarji 6% šumske obveznice 69—70 (70), 8% Blerovo posojilo 95—97, 7% Blerovo posojilo 86.50—■ 87 (8X50, 86), 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 denar (99.50), 7% stab. posojilo 98 denar. — Delnice: Narodna banka 7.875 blago, Priv. agrarna banka 192 denar (drobni komadi).
Novo domače podjetje. Antignit družba z. o. z. v Guštanju se je ustanovila za produkcijo in prodajo velevužnega domačega izuma, ki je patentiran v tu in inozemstvu. Izum je preizkušen v pariških laboratorijih z najboljšim uspehom, je sredstvo proti ognju za les in lepenko kot naplesk za suhe prostore na lndjan, avijonih, avtogaražah, tekstilnih, papirnih, celuloznih tovarnah, v tovarnah za olje, lesenih stavbah vseh vrst itd. Ta domači izum je dokazal, da prenese 800 stopinj C vročine in več, ter bo gotovo našel povoljni odziv pri podjetnikih kakor tudi pri hišnih posestnikih, ki so vedno v nevarnosti zaradi ognja. Najbolj razveseljivo je pa, da je podjetje izključno v domačih narodnih rokah in da bo dalo zaslužka domačemu življu v našem obmejnem kraju.
Rudna glava, d. d. v Belgradn. V Belgradu
je bila osnovana delniška družba »Rudna glavne z glavnico 2 milij. din. Za člane uprave so bili izvoljeni: Rado Hribar, Peter Plemelj iz Belirrndn. V iinH/nrsjvn 170 c n }>i!i j»vo)jPH'' Peter Klinur, Svetozar Hribar iz Ljubljane in Bogdan N. Lekič, odvetnik iz Belgrada.
2itnl trg
Novi Sad. Vse je neizpremenjeno. Promet lahek, slab. Tendenca negotova.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
V ljubljanski okolici dne 23. decembra 1939. Voli: I. vrste 6—6.50, II. vrste 5—5.50, III. vrsto 4—4.50, telice: I. vrste 6—6.50, II. vrste 5—5.50, III. vrste 4—4.50, krave: I. vrste 4—4.50, II. vrste 3.50—4, III. vrsta 2—2.50, teleta: I. vrste 6—7, II. vrste 6, prašiči: špeharji 10.50—11, pršutarji 8—8.50 din kg žive teže. — Goveje meso: I. vrste prednji del 12, zadnji del 14, II. vrste prednji del 10, zadnji del 12, III. vrste prednji del 8, zadnji del 10, svinjina 17—18, slanina 16—18, svinjska mast 22, čisti med 18—22, volna: neoprana 20, oprana 40, surove kože: goveje 12, telečje 16, svinjske 10 din kg. — Pšenica do 250, ječmen do 225, rž do 225, oves do 240, koruza do 200, fižol do 800, krompir do 200, seno do 100, slama 35, jabolka: I. vrste 600, II. vrste 400, III. vrste 300, hruške: I. vrste 700, II. vrste 400, III. vrste 300, moka: pženična 3G0—100, koruzna 250, ajdova 375—600 din 100 kg. — Drva do 120 din kub. m, jajca 1.75 din komad, mleko 2.25—2.50 din liter, surova maslo 28—40 din kg.
V Slovenskih Konjicah dne 23. decembra 1939. Voli; II. vrste 5—6, III. vrste 4, telice: II. vrste 5, III. vrste 4.50, krave: I. vrste 4.50, II. vrste 4, teleta: I. vrste 6, II. vrste 5, prašiči: špeharji 10, pršutarji 7—8 din kg žive teže — Goveje meso: I. vrste 8—10, svinjina 12—14, slanina 17, svinjska mast 20, čisti med 18, neoprana volna 20, surove kože: goveje 11, telečje 14, svinjske 7—8 din kg.
—	Pšenica' 250, ječmen 225, rž kX), oves 175, koruza 200, fižol 700, krompir 150, seno 60, slama 50, jabolka II. vrste 350, suhe češplje 600, moka: pšenična 350, koruzna 225, ajdova 450 din 100 kg.
—	Drva 85 din kub. m, jajca 1.25 din komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 41 din kg.
Gene kmetijskim pridelkom
Cene kmetijskim pridelkom ▼ Celju dne 23. decembra t. 1. Bela pšenična moka 3.50 do 3.75 din, črna pšenična moka 2.95 din do 3.20 din, govedina 10 do 12 din, teletina 10 do 16 din, svinjina 15 do 17 din, ovčje meso 10 din, svinjska mast 20 din, sveža slanina 18 din prekajena slanina 20 din, fižol 6 do 8.50 din, suhi grah 10 din, leča 12 din, krompir 1.75 din, sladko seno 0.80 do 1 din, pšenična slama 0.45 din, ječmen 2 din za 1 kg. Mleko 2 do 2.50 din za liter, jajca 15 din za 10 komadov.
Na Jesenicah dne 23. decembra 1939. Bela pšenična moka 4-4.25, črna pšenična 3.50-3.75, govedina 10—16, teletina 12, svinjina 15—16, ovčje meso 10, svinjska mast 20»-21, sveža slanina 15— 16, prekajena slanina 18—19, fižol 5.50—7.50, suh grah 5.50—12, domača leča 10—12, krompir 1.50— 1.75, sladko seno 0 90, pšenična slama 0.50, ječmen 3 ješprenj 4 din kg. Jajca 1.30—1.75 din komad, mleko 2.25 din liter
V Litiji dne 19. decembra 1939. Goveje meso 10—12, slanina 18, svinjska mast 20, pšenična moka 3.75, krušna moka 3.50, koruzna moka 2.50, fižol 6. ješprenj 4, kaša 5, krompir 1.25. ».elie 3.50. čebula 2.50 din kg. Jajca 1.25 din komad, mleko 2.25 din liter.
Lepo zborovanje Slomškove družbe
Dne 27. decembra je zopet zborovalo katoliško učiteljstvo, včlanjeno v Slomškovi družbi. Kakor običajno ie najprej imelo sv. mašo v frančiškanski cerkvi, kjer je improviziran pevski zbor prepeval božične pesmi. Po sv. maši so odšli v frančiškansko dvorano, ki se je polagoma napolnila tako, da je moralo večje število udeležencev še stati.
Po pozdravnih besedah predsednika Štruklja, ki je imel priliko pozdraviti prevzv. gosp. škofa dr. Rozmana, g. načelnika prosvetnega oddelka banske uprave dr. Sušnika, ki je zastopal tudi g. bana, večje število gg. profesorjev, nadzornikov, meščanskošolskega učitelj-stva, čč redovnih sester in izredno število učiteljev. Takoj po pozdravu predsednika je sporočil. g. načelnik prosvetnega oddelka dr. Suš-nik, topel pozdrav g. bana, šolske uprave in svoj lastni pozdrav. Poudaril je, da je program zborovanja zelo sodoben in primeren trenutnim potrebam. Treba je strniti vse moči, da storimo vse, kar je potrebno za nadaljni razvoj šolstva v Sloveniji, da bo zahtevi po izobrazbi ustreženo ne le v večjih središčih, am; pak zlasti še po oddaljenih krajih, ki nič manj ne potrebujejo kulturnega razmaha. Banska uprava v tem pogledu sicer stori kolikor more. Vendar je potrebno, da tudi vsak stori, kar največ more, da bomo te svoje, tako zaželene cilje čimprej dosegli. V ta namen: Vsem srečno in blagoslovljeno novo leto!
Krščanska ljubezen in komunizem
Nato je predaval ravnatelj učiteljske šole g. prof. I. Prijatelj o temi »Krščanska ljubezen in komunizem«. Misleci zadnjega stoletja, papeži in sociologi so prerokovali, da se bo, da se mora izpremeniti ves družabni sestav, da bo potem zavladalo med ljudstvi blagostanje, ki ga more prinesti le resnična ljubezen do bližnjega. Vendar narodi in njih voditelji niso hoteli verjeti, da je bratsvo možno le na podlagi bratovske ljubezni. Treba je pričeti pri sebi samem, da moremo bratovsko ljubezen izkazovati. »Druga zapoved pa je enaka prvi«. T o se pravi, ni nič manj važna in nič manj potrebna. Vsi in vsak jo mora izpolnjevati! — V lepo urejeni vrsti je predavatelj nato prikazal glavnejše zastopnike krščanske ljubezni, ki so se odlikovali v vršitvi dobrih del, ki jih ta ljubezen narekuje. Pričenši pri prvih kristjanih, ki so jim bili v zgled še apostoli in o katerih so Rimljani rekli: »Glejte, kako se ljubijo!« in je bila prav ta ljubezen znak prvega krščanstva, — pa do polpreteklih in sedanjih dni, so stopili pred poslušalce največji možje in žene prav do Ozanama, ki je svojim tovarišem priznal: »Z deli krščanske ljubezni bomo dosegli uspehe.« Koliko je takih, ki bi lahko vršili dela krščanske ljubezni, ker imajo sredstev dovolj: toda še vedno velja izrek iz sv. pisma, da bo laže šla kamela skozi šivankino uho, kakor pa bogatin v nebesa.
To so bili tudi vzroki, da so se nekateri slovenski ljudje odvrnili od prave poti in so se predali — komunizmu.
Da moremo, zlasti mi učitelji, izvrševati dela ljubezni, je v prvi vrsti potrebno, da se zavzamemo za svoje učence in se popolnoma * posvetimo njihovemu ne le telesnemu, ampak zlasti še duhovnemu razvoju. Tudi v naših vrstah imamo dovolj lepih zgledov za tako in tako delo!
Po teh resnično toplih in s pravim razumevanjem prepojenih izvajanjih, je prešel predavatelj k razlagi komunizma. Tudi o njem je podai celotno zgodovino, pričenši pri socializmu in preko vseh izrodkov. Z nepobitnimi dokazi je prikazal neuspehe komunizma, ki so se pokazali v teku desetletij, zlasti v zadnjih časih. Svetoval je, naj bi ne bilo učitelja, ki bi ne preštudiral dr. Krekovega »Socializma«. Zlasti lepi so bili dokazi, ki jih je navedel, ko je primerjal komunizem in krščanstvo.
Po dovršenem predavanju so poslušalci predavatelja nagradili z velikim in dolgotrajnim ploskanjem. — Obljubil je. da bo priobčil predavanje v Slovenskem učitelju.
Narodno obrambno delo in učiteljstvo
Drugo predavanje je imel dr. Bitežnik: »Narodno obrambno delo in učiteljstvo.« Z nekaterimi citati iz Župančiča, Cankarja in nekaterih listov, je pokazal, da se premnogi ustavljajo le pri ranah in hibah slovenskega naroda ne vidijo pa svetlobe, ki ga ožarja. To na iščejo le pri drugih narodih, pri tujcih. To je
tragika slovenskega naroda, da postajajo najboljši krivični in doživljajo brodolom. Dotaknil se je z bežnim pogledom današnjih dogodkov, ki zbujajo marsikje malodušje. Ugotovil je, da skoro ni naroda v Evropi, ki hi imel toliko neurejenih zahtev v narodno-obrumbnem delu, kakor baš slovenski. Težki problemi so . n. pr. izseljenstvo, odtrgani kosi narodnega te- I lesa, raztrgimost in razdejanje v narodni skupnosti i dr. Snino privatno delo temu ne bo prineslo ozdravljenja; tudi banovina in država morata pri tem delu pomagati, še bolje pa dajati za ozdravljenje vseh teh nezdravih razmer glavne iniciative. Vsak Slovenec pa bi moral biti kljub tem ugotovitvam ponosen na izjave sociologov, ki ugotavljajo, na je pravi čudež, ko je mogel slovenski narod v tako ekspo-niranem prostoru ohraniti svojo samobitnost (n. pr. Cvijič i. dr.). Zato ne smemo biti krivični do naših prednikov in predhodnikov, ki so ustvarili našo kulturo, gospodarstvo in vse naše narodno bogastvo, temveč moramo z orodjem, ki nam je v polni meri na razpolago, nadaljevati to delo. da dovršimo to delo in izoblikujemo narodni obraz do popolnost.
Slovensko šolstvo je dostojne vršilo svojo nalogo vse dotlej, vendar nas to še ne sme zadovoljiti. Svoje delo mora vršiti in še razširiti v vse tiste smeri, ki bi kakorkoli mogle omejevati slovenski razmah. V prvi vrsti je treba zabrisati vse meje, ki bi Slovence delile v Štajerce, Kranjce in Primorce in še Korošce! Eno smo in samo en narod, kar nas mora navdajati s ponosom! In ta narodni zanos mora dvigati našo narodno zavest! Naj bi ne bilo nikjer otroka, ki bi na vprašanje, kdo je, ne znal odgovoriti, da je Slovenec, slovenske matere sin!
Tnteligent, slovenski inteligent mora imeti vest! Ta vest ga vodi k ljubezni. In ljubezen do naroda je božja služba.
Človek, ki hoče narodno obrambno delovati, mora biti veder, optimističen! Verovati mora v svoj narod. — Narodi žive od idej. V zgodovini so vedno zmagale močne ideje. Med najbližjimi cilji je, da šola narodno vzgoja. To nalogo pa vrši učiteljstvo. V zavesti, da je prav učiteljstvu poverjena ta važna naloga, si vsak vzgojitelj išče načinov in potov za svoje delo, kakor mu jih narekuje okolica, v kateri otroci žive, okolica, v kateri živi sam sredi izročenih mu otrok. Ko pa učitelj postavlja osnove za narodno. obrambno delo, inora ugotoviti in ponovno ugotavljati ter vzgajati k zavesti, da je obstoj Slovenije in Slovencev le v tesni zvezi z brati Hrvati in Srbi. S tem pa že poudarja dragocenost naše narodne države. Tako preide takoj k državljanski vzgoji.
Pri tem in takem delil premine vsak strah pred bodočnostjo. Najboljši odgovor za strah je močna vera v Boga in iz tega sledi tudi vera v sočloveka. Pri tem ima tudi močan poudarek resničnost izreka, da nobeno drevo ne zraste do nebes. Tn da božja previdnost bdi nad nami!
Poslušalci kar niso mogli verjeti, da je predavatelj že končal, tako živo so se zatopili v njegova izvajanja. Z gromkim aplavzom so mu pritrdili in predsednik se mu je iskreno
zahvalil za prelepo, predavanje, ki je užgalo novega ognja za narodno obrambno delo.
Besede g. knezoškofa dr. Rožmana
Nato je spregovoril prevzvišeni gospod škof dr. Rožman: Ugotovil je, da sta bili obe predavanji izredno aktualni. Pritrdil je izvajanjem obeh predavateljev in dostavil še, da nas strah le slabi, nasprotnikom pa daje pogum. Dostavil je, da ne le sociologi, ampak tudi voditelji največjih narodov Evrope občudujejo samobitnost Slovencev in imenujejo to pravi čudež. — Veseli moramo biti in hvaležni, da Bog z velikim očesom gleda na nas Slovence in bo tudi še, če bomo, taki kot so bili naši predniki, in bomo ohranili trdno vero in trdno zaupanje Vanj kakor naši predniki.
Komunizem pa — eni pravijo, da pride že jutri ali pojutrišnjem. 1'oda bati se nam ga ni trebn. Resnica, dokazana resnica je, da je komunizem tam, kjer ima vso moč, popolnoma odpovedal. C as je imel polnih 20 let, da bi ustvaril raj na zemlji, pa ga ni. Pač pa je vse zlo na največji slovanski narod prinesel prav komunizem. — Le nikar se ne bojmo! — Morebiti bo Bog še zahteval žrtve od nas, a zato ne smemo obupavati; nasprotno ponosni moramo biti na to, da smemo tudi trpeti za — dobro stvar
Zborovalci so bili svojemn višjemu pastirju iskreno hvaležni za bodrilne besede in so se zahvalili zanje z dolgotrajnim ploskanjem.
Tov. šol. upravitelj Lavrič je pozdravil zborovalce v imenu društva »Družine« in povabil k pristopu.
Kratek pozdrav je spregovoril v imenu gg. katehetov še g. prof. Plantarič ter je posebno poudaril to, naj slovenski otroci vsakomur povedo. da so Slovenci. — Vsaka učilnica v slovenskih šolah pa naj ima poleg drugih predpisanih slik tudi sliko največjega slovenskega vzgojitelja, svetniškega Slomška.
Tov. šol. uprav. Štular je v imenu vseh zborovalcev voščil predsedniku za god in so mu vsi zaklicali »Bog živi!«
Francoski vojak na prednji straži; zoper mraz sc je zavaroval z lesenimi coklami, tudi brado si je pustil, da mu veter ne brije preveč r goli obraz.
Nato so prišla na vrsto še poročila podružnic, ki so na občnem zboru na Brezjah izostala. Iz teh poročil je razvidno lepo delo, ki ga podružnice opravljajo ne le za svoje članstvo, ampak prirejajo tudi za ljudstvo preduvanja, tečaje, vzgojne tedne itd.
Tov. blagajnik Wagner je še podal nekaj pojasnil o plačevanju naročnine in članarine.
Na zborovanjuje bil sprejet tudi sklep, naj se Slomškov dan vsako leto praznuje po vseh ljudskih, meščanskih in srednjih šolah.
Po krajšem razgovoru o poročilih in predlogih je predsednik končal zborovanje z najboljšimi voščili za novo leto vsemu članstvu in prijateljem Slomškove družbe.
»Evropa, zapomni si: Ne gre samo za Finsko!«
Svarilne besede finskega apostolskega vikarja
Apostolski vikar za Finsko, msgr. Cobben, ki je po rodu Nizozemec, je dal v nizozemskem tisku objaviti proglas, v katerem pred vso Evropo opisuje pomembnost boja za Finsko. V tem proglasu pravi:
»V času, ko se ves svet zgraža zaradi podlega napada Sovjetov na majhno Finsko, ko pada na tisoče žrtev, ko se finski narod pogreza v morje trpljenja in pomanjkanja, v tem času si usojam nasloviti na katoliški narod Nizozemske poziv, da se organizira križarska vojna duhovne in mate-rielne pomoči za junaške Fince. Finci trpe in krvave, ker ne marajo postati sužnji brezbožnega boljševizma. Sam sem bil priča, kako so bombniki
Turško mesto Erzerum t Anatoliji, ki ga je potres pred kratkim izpremenil ▼ kup razvalin. Mesto je pred nesrečo imelo 100.000 prebivalcev.
napadli ta miroljubni narod, nezavarovana mesta, kjer je bil po šolah prav kar pouk, in prebivalstvo razpršili na vse strani. Pod dežjem bomb so se morala mesta izprazniti, ostali so le vojaki in pomožni oddelki, sovražnik pa je brez kake napovedi prekoračil meje države.
Ves svet je povzdignil svoj glas proti tej ne-pravdi, ves svet se je zgrozil in je takoj vzljubil pogumni finski narod. Ali bo ostal sam v tem boju za zapadno in krščansko civilizacijo? To je mučno vprašanje, ki si ga zastavljajo Finci. Premoč je le prevelika, da bi se ji oni sami mogli uspešno upirati. Evropa, zapomni si! Tu ne gre samo za Finsko! Nameni in načrti teh sovražnikov vere in civilizacije gredo mnogo dalje. Ne bodo prej mirovali in se ustavili, dokler svetovna revo lucija ne bo žalostna resničnost.
Prijatelji katoliške Cerkve in Fincev! Gotove boste poslušali mojo vročo prošnjo za pomoč.
Odkar je Rim na prošnjo vlade povzdigni! Finsko v samostojen vikarijat, se je zelo mnoge storilo. Vsemu temu sedaj grozi razdejanje. Dve cerkvi sta že na osvojenem ozemlju, verniki so se razpršili po vsej deželi, v kolikor niso zbežal: v inozemstvo. Duhovniki, redovnice in otroci so v veliki stiski in trpe veliko pomanjkanje.
Nagla pomoč je dvojna pomoč. Vaša naklonjenost do naših težko preizkušanih bratov po veri na visokem severu, do vsega finskega naroda naj bo naklonjenost prisrčne molitve in bogatih darov. To plemenito ljudstvo je obojega vredno \ najvišji meri. Njegova hvaležnost za vašo duhovna in materielno pomoč v tej težki uri ne bo poznala nobenih meja. Božji blagoslov pa vam bo vsem obilno poplačal.
— Pri ženah, ki več let trpe na težk< stolici, deluje vsakdanja uporaba naravna »Franz-Joselove« grenke vode, zavžit«^ zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zel« uspešno. Tudi bolj občutljive pacientlu rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ket se že v kratki dobi pokaže zelo prijete« učinek.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.

80 letnica prvega praškega stenografskega društva
Minilo je 80 let, kar so češki stenografi ustanovili Prvo praško stenografsko društvo. Ker je društvo s svojim delom vplivalo tudi na naše stenografijo, naj podam pregled njegovega delovanja.
Monakovski uradnik Franc Gabelsberger je leta 1843 objavil 6voj dobro premišljen in utemeljen stenogTafski 6estav, ki so ga hitro začeli širiti in prevajati na razne jezike. Med slovanskimi narodi so ga zase priredili najprej Čehi. Čeh Ignacij Jakob Heger je že 1. 1845 na praški univerzi poleg nemške stenografije predaval tudi češko, ki jo je sestavil po Gabelsbergerjevi. Štiri leta nato je izdal kratko navodilo za stenografijo za češki, poljski, ilirski in ruski jezik. Ta prevod je zelo nepopoln,
Po Hegerjevem odhodu na Dunaj, kjer je postal ravnatelj stenografskega urada v državni zbornici, so v Pragi učili stenografijo njegovi nasledniki, med njimi Simon B'eyer. Njegov učenec je bil Henrik Fugner (1822—1865), ravnatelj tržaške zavarovalnice ter soustanovitelj in prvi starosta češkega Sokola. Fiignerju je prišla misel, da bi ustanovil stenografsko društvo, Z Bleyerjem sta sestavila društvena pravila, ki jih je vlada 1. 1859 potrdila. Društvo so imenovali Gabelsberger-Steno-graphenverein. Po pravilih si je določilo namen, med Čehi gojiti Gabelsbergerjev sestav, podpirati člane v nadaljnji vaji in vzgajati praktične steno-grafe. Prvotna pravila še ne omenjajo češke stenografije. Ustanovni občni zbor je bil 19. novembra 1859 v Fiignenjevem stanovanju, kamor je prišlo 36 članov. Za predsednika so izbrali Fiignerja, za podpredsednika pa Bleyerja.
Društveni člani so kmalu začeli misliti na češko stenografijo.. L. 1860 60 izvolili v ta namen odbor, v katerega je mogel vstopiti vsak, kdor se je zanimal za češko stenografijo. Predsednik Fugner je člane prosil, naj bi tisti, ki se bavijo 6 češko eiraograiiju, tvoj* ueia poslali ufuilvu, ua uu iz-
bralo najboljše izmed njih. Nekateri so ie takrat ugotovili, da Hegerjev prevod ni dober, ker se preveč oklepa izvirnika. Na občnem zboru 1. 1861 so pravila tako spremenili, da bodo gojili tudi češko stenografijo. Zato so tudi naslov društva spremenili v Pražskf spoleg stenografu — Prager Steno-graphenverein.
Aprila 1. 1861 se je sešel češki deželni zbor, pri katerem se je prvikrat rabila češka stenografija. Voditelj čeških stenografov je bil Fiigner, nemških pa Bleyer. Istega leta je društvo sklenilo, vlado naprositi, n^j v Pragi ustanovi izpitno komisijo za učitelje stenografije. Naslednje leto so začeli izdajati stenografski list »Mesečnik« ki je imel prvo leto samo nemški naslov, dalje pa tudi češkega. List je prenehal 1. 1871. L. 1862 Bleyer ni bil več izvoljen v odbor, zato je iz društva izstopil in ustanovil nemško društvo. Odslej je bilo češko društvo samostojno.
Fugner je delo za češko stenografijo hotel pospešiti, zato je skrivaj podaril 25 cekinov za nagrado za najboljši češki prevod Gabelsbergerjevega sestava. Zahteval je, naj se prevod kolikor mogoče drži izvirnika. Do junija 1861 je poslalo pet avtorjev svoje rokopise, najboljšega je poslal moravski duhovnik Franc Gaba. Toda odbor ga ni sprejel, češ, da se je preveč oddaljil od Gabelsbergerja. Odbor ni nobenemu avtorju priznal cele nagrade, pač pa dvema po pet cekinov.
Zdaj je društvo 6amo prevzelo delo. Izvolilo je odbor sedmih članov, ki najj bi sestavili češko stenografijo. Ti so pridno delali in že v začetku leta 1863 je izšel ▼ 500 izvodih »Tčsnopis českf«, ki je bil v nekaj mesecih razprodan. Naslednje leto je izšla druga izdaja v 1000 izvodih, 1. 1865 pa »Stenografska čitmka«. Na prvem zboru čeških stenografov v Pardubicah 1. 1866 so pisavo nekaj spremenili. To so upoštevali v 3. izdaji 1. 1872. »Tčsnopis česk? «jt 1. 1921 izšel v 14. izdaji. To je bila zadnja izdaja, ker 6o Čehi svoio stenografijo spremenili in je bilo treba novih učnih knjig.
D—*1.- j___ii___ __i;.._t_ __ .i___j__t::_
a iauiu uiustiu Ic vj/nvaiu iia Bitnugiaii|u uiu-
gih narodov. Poljski stenograf Josip Poliiiski je drugo izdajo svoje stenografije popravil po češki. Slovenska Matica je poslala praškemu društvu rokopis Hafnerjeve stenografije 1. 1869 in Bezenškov rokppis 1. 1892. Prvega je društvo zavrnilo, drugega pa odobrilo. Oče srbske stenografije Jovan Milovanovič je 1. 1872-73 v Pragi v zvezi s praškim društvom priredil srbsko stenografijo. Prof. Bezen-šek, ustanovitelj bolgarske stenografije, je 1. 1876 v Pragi študiral češko stenografijo in je napravil iz nje izpit. Ravnatelj Novak navaja v 6Voji knjigi 1. 1900, da je rabil »Tčsnopis českf«.
Ko je Mesečnik prenehal izhajati, je 1. jul. 1873 izšla prva številka novega lista »Tčsnopisnč listy«. Prvi letnik je imel eamo še6t številk. Prvih deset letnikov je uredil prof. Jan Pražak, lektor stenografije na praški univerzi. Za njim so list urejevali odlični stenografi, od leta 1929 naprej ga urejuje Miroslav Unger List še izhaja, le med svetovno voijno dve leti ni izhajal. Letnik se začenja v septembru, zdaj izhaja 65. letnik. Več let je imel stenografsko prilogo Sedanja priloga ima naslov »Tempo«, ki izhaja v štirih izdaiah: za češko, slovaško in nemško stenografijo v Herout-Mikuliko-vem sestavu in za češko v Gabelsbergerjevem sestavu.
Po zgledu in delovanju praškega društva so društva ustanovili tudi po drugih mestih. Društva so ustanovila zvezo in imajo skupna zborovanja, katerih je bilo do zdaj devet. Deseto zborovanje so nameravali letos imeti v Pragi v proslavo 80-letnice, a zaradi sedanjih razmer je praško društvo imelo le zase skromno proslavo. V zvezi s 4. in 9. zborovanjem v Pragi 1. 1891 in 1943 je bilo zborovanje slovanskih stenografov. Na 2. zborovanju 60 ustanovili Zvezo slovanskih stenografov. Za podpredsednika je bil iz fiaše države izvoljen ravnatelj Nikolaj 2ic iz Zagreba
Češki 6tenografi 60 kmalu spoznali, da Gabelsbergerjev sestav ni popolnoma prikladen za češči-no. Stenografa Anton Krondl in Josip Diirich sta
h	In-.	Sn n. 1
U 1VIU 1VII1 I" LUU - U.cl bV 11« ' ."um . J.1 ... C.—*,V
grafov v Brnu 1888 in sta predlagala, naj bi uvedli izviren slovanski sestav. Oba sta 6e lotila dela, poleg njih pa še drugi stenografi. O poslanih delih je razpravljal Stenografski znanstveni odbor. L. 1920 je prosvetno ministrstvo razpisalo nagradno tekmo za izvirno češko stenografijo. Rokopis je poslalo 14 avtorjev. Odbor je 1. 1921 sprejel sestav ki sta ga sestavila gimnazijski ravnatelj dr. Alojzij Herout in inženjer Svojmir Mikulik. Zato se sestav imenuje Herout-Mikulikov. Ministrstvo je ta 6estav vpeljalo v šole. Ustanovilo je tudi državn stenografski zavod, ki ima namen gojiti češkoslovaško stenografijo. Urad izdaja svoj list »Tesno-pisnž rozhledv«.
Praško stenografsko društvo je 1. 1937 v Pragi ustanovilo stenografsko tajništvo, ki vodi vse stenografsko delo. V njem je nastavljenih pet tajnikov. Društvo prireja stenografske tekme in učne tečaje. Tečaji so začelniški, nadaljevalni, pisarniški in zborniški. Na tečajih se poučuje češka, nemška in francoska stenografija po Herout-Mikuliko-vem sestavu, češka in nemška tudi po Gabelsbergerjevem sestavu, angleška pa po Pitmanu. Leto* je v Pragi 29 čeških tečajev, 6 nemških, po 1 fran coski in angleški tečaj. Izven Prage je pa 18 teča jev za češko stenografijo, vsega skupaj 55 tečajev Poleg tega ima društvo 8 tečajev za nemščino in angleščino. V šoli se je v prvem poletju 1. 1937-38 učilo češke 6tanografije v vsej republiki neobvezno 9684 srednješolcev, v trgovskih šolah in akademijah pa obvezno 17.805 dijakov
Praško stenografsko društvo, ki ga od 1. 1933 naprej vodi profesor trgovske akademije Klemeni Jemelik, je izdalo več stenografskih učnih in drugih knjig. Med drugimi je 1. 1933 izdalo obširno Zgodovino češkoslovaške stenografije, ki jo je napisal prof. Alojzij Kratochvil. Isti pisatelj je sestavil tudi Bibliografijo češkoslovaške stenografije le ta 1938. Iz nie je razvidno, da so Čehi dozdaj imel, 32 stenografskih listov, 48 učnih in pomožnih knjif! za Gabelsbergerjev sestav, za Herout - Mikulinov
u.u.u , I'.1 WH tuil.ll niljlji,
CLARK GABLE kot veliki ljubavnik. neustraSljiv borec in hraber patriot v bogati filmski povesti
ZA ČAST
KINO MATICA, telefon 21-24
IN LJUBEZEN
Premiera danes
Ob 16., 19. in 21. uri
ae novica
Koledar
Sreda, 3. januarja: Genovefa, devica; Anter, papež.
Četrtek, 4. januarja: Tit, Škof; Angela Folinj-ska, vdova.
Novi grobovi
■f< V 8t Lovrenca na Dravskem polju «o v torek, 2. januarja pokopali 57letno posestnico Marijo Planin šok iz Sp. Pleterj. Pokojna je bila svakinja oo. trapistov Stanislava in Tomaža in franč. gvardijana p. Gabriela ter nečakinja pred leti na Dunaju umrlega znanega minor. p. Janeza Šter-
baka.	...	„
■f" V Vavtl vasi je 31. decembra mirno v Gospodu zaspala Marija Kres, mati tamkajšnjega g. župnika Jožeta Kresa. Zemske ostanke blage raj-nice so prepeljali v St. Peter pri Novem mestu, kjer bo danes ob 9 dopoldne pogreb.
-i- V Rožni dolini v Ljubljani je umrl gospod Jurij' Petrovčič, mizarski mojster, častni predsednik Olepševalnega društva v Rožni dolini in zadmji župan bivše občine Vič. Pogreb bo danes ob 3
popoldne.	^ umrl;. Goapo(j irli. Viljem
Babmk, višji tehnični svetnik tehničnega oddelka v Kranju. Pokopali so ga včeraj popoldne. — Gospod Anton Gomišček, ki je dosegel častitljivo starost 82 let. Pogreb je bil včeraj popoldne. — Gospa Marija Urh, roj. Semrajc, ki so jo pokopali včeraj popoldne na pokopališču pri Sv. Križu.
Naj jim sveti veuna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne novice
= Napredovanja v vojski in mornarici. Službeni vojni list od 31. decembra prinaša velik ukaz o napredovanjih častnikov. Tako so napredovali za podpolkovnike: topniški major za generalštabne posle Kolb Vekoslav; pehotni major za general-štabne posle Hočevar Josip in pehotni major za generalštabne posle Bač Viktor; dalje pehotni majorji Vizjak Mirko, Jakli5 Vladimir; topniški majorji Kurelec Evgen, Elbinger Oton, Bajd Miha, Furlan Ignac; intendantski major Dernič Ivan; sa-nitetski major dr. Deže Ludvik, sodni maior Mal-nar Leo in strojni major Šušteršič Bernard. Za majorje so napredovali med drugimi: pehotni kapetan za generalštabne posle Skodla r Leo, pehotni kapetani Novak Anton, Fregl Ivo, Wurzbach Nor-bert, Koštre Marijan; topniški kapetani: Novak Karlo in Bolite Zvonimir; inženjerka kapetana Kot/rivec Milan, Kersnič Ranko; intendantski kapetan mornarice Oglič Miroslav; saniteteka kapetana dr. Andre Anton, dr. Kesler Ivan; lekarniški kapetan Pilat Ferdo; veterinarski kapetan Kede Rudolf; orožniški kapetan Sosič Josip. — Za ka-petane I. razr. so med drugimi napredovali: pehotni kapetani 2. ra,r.: LipovšekFranc Kražovec Josip; inženjerski kapetan Guštin A o z, intendantski kapetan Zlobec Andrej; sanitetna kapetana dr. Brezigar Danilo in dr Valenhn&č VeW slav; za poročnika bojnega broda I. razr. pa so napredovali: Rebula Ivo Mohorič Alojzij Lenoh
Matija, Kopriva Ernest, Prolog Franc. -
1 . i	___rvornčnikr. nehotni:
briela Osipovič v Ljubljani, prometnik Josip Vipotnik v Žalcu, zvaničniki: Peter Jermola, Valetin Golar, Lovro Nahtigal v Ljubljani, Blaž Crepina in M. škoflek v Celju, Anton Kotnik v Mariboru, Matevž Lovrenčič v Žalcu, Peter štruc v Trbocljah, Ivan Jančar v Meži.
— Poročila sta se v Celju na Štefanovo g. Ar-nold Zu p a n č i č , inženir v Ljubljani, in gdč. Mila Dolenčeva, učiteljica v Mežici, Obilo erečel
Drobnič Anton — 50 letnik
50 letnico praznuje danes v Dobre-poljah daleč znani in priljubljeni g. Drobnič Anton, tovarnar iz Podgorice. Mladeniško čil in svež, odločen in borben, se dobri >ata< danes brati z Abrahamom. Že kot mladenič se je udej-stvoval v slovenskih katoliških društvih, prestal trpljenje svetovne vojne jn ujetništva, kar vse ga ni strlo! Postal je prava zdrava korenina slovenskega katoliškega gibanja v dobrepolj-ski in struški dolini. Vneto in plodno se tudi udejstvuje pri vseh društvih slovenskega katoliškega ljudstva. Poštenost, značajnost, odločnost, živa narodna zavednost, socialnost ter njemu lastna prijetna družabnost — so lepe odlike slavljenca!
Dragi >ata< Drobnič! Bog Te živi in obrani še mnoga leta! Vem, sivi Abraham bo debelo gledal, da se Ti družiš z njim, 'ato Ti bo navrgel še visoka leta!
plačo lil se nato zvečer mudila po raznih gostilnah v Laškem. Ob tri četrt na polnoč sta odšla iz Laškega proti Rečici. Drugo jutro pa so ljudje našli v globoko zarezanem kolovozu na poti, ki vodi iz Laškega v Šmohor Janeza Senico mrtvega. Bil je ustreljen v hrbet, imel prerezan vrat in še osem vbodljajev z nožem. Sum je takoj padel na Antona Pfeiferja. Orožniki so ga šli iskat na njegov der,i v Lcskovci. Po daljšem oklevanju je Pfeifer priznal, da je on umoril Senico. Sla sta ponoči drug za drugim po poti proti domu, Pfeifer je svojega prijatelja najprej ustrelil v hrbet, ker pa še ni bil inrtev, mu je zadal še ostale rane. Po storjenem zločinu mu je izpraznil žepe ter si prilastil 231 dinarjev. Truplo umorjenega so prenesli v mrtvašnico mestnega pokopališča v Laškem, kjer je bilo na novega leta dan obducirano. Morilca Pfeiferja 60 pa orožniki izročili okrajnemu sodišču v Laškem.
—	Pri raprtjn, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Fram-JoseU grenčice.
—	Zanesljive Ciankall kapsule, strihnin in vse ostale strupe za lisice, vse sveže v drogeriji GREGORIC dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova 5.
—	Koledar Zvene slovenskih obrtnikov v Ljubljani 7-a 1. 1940. je prav ličen in obsežen. Zveza se je potrudila, da je uredila koledarčke žepne oblike po želji obrtnikov, ki potrebujejo najrazličnejše informacije med letom. Poleg beležnega koledarja ima koledarček skoraj 70 strani najrazličnejšega gradiva. V začetku je do podrobnosti obdelan naš kraljevski dom, zatem slede razne pristojbine, natančno so obdelane zlasti poštne pristojbine za pisemski in paketni promet, prav tako tudi brzojavne in telefonske pristojbine. Lepo zbrani eo mednarodni prometni zaiaki, zanimiva je pomoč v nesreči. Posebno poglavje je posvečeno delavskemu zavarovanju za onemoglost, starost in smrt. Prav tako obsežno pa predpisi za licitacije. Koledarček obdeluje nadalje prijave zgradarine in rentnine in pritožbe, ki se tičejo teh davščin. Tudi tehnične tabeile ob koncu koledarčka bodo koristno služile mnogim obrtnikom.

—	Službo dobi, kdor zna stenografijo in strojepisje. 6 mesečni tečaj za ta predmeta se prične po božičnih počitnicah na Trgovskem uSilišču Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15. Pouk po priznani Robidovi mejodi, ki prinaša najboljše uspehe.
—	Na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani trajajo božične počitnice do vključenega 10. januarja 1940.
—	Turistovskl vlaki na Gorenjsko «a sv. Tri Kralje. Koncem tega tedna pade na soboto praznik sv. Treh Kraljev, tako da bodo mogli smučarji zopet izrabiti dva dneva v prosti naravi. Obisk Gorenjske bo še prav posebno olajšan, ker bo vozil že v petek popoldan na Gorenjsko izredni ubrzani turistovski vlak štev. 934, ki odhaja iz Ljubljane ob 14.35 in prihaja na Jesenice že ob 16.13, od
*	Slepega sina prodal ciganom. V neki šupi v predmestju Obrenovca živi dninar Stanislav Ristič, ki se ubija skozi življenje, da bi preživel svojih šest otrok. Najstarejši sin, 17 letni Marko, ki bi mu utegnil pomagati, pa je še bolj nesrečen. Zbolel je za hudo boleznijo na očeh in je pred nekaj meseci povsem oslepel. Sila je Rističa prisilila, da je nesrečo svojega sina izkoristil. Prodal ga je ciganom za 1400 din, od česar je dobil 200 din na roko, ostali znesek pa mu bodo cigani izplačali na obroke. Nesrečni fant bo odslej naprej služil ciganom kot vaba za nabiranje milodarov. Menda je njegova slepota takšne vrste, da bi se dala ozdraviti. Toda kdo se bo zmenil za ubožca, ki ne zmore stroskov dragega zdravljenja. Morda bo nesrečnežu nekoliko v tolažbo misel, da bo s svojo žrtvijo za nekaj mesecev pomagano petim njegovim bratom in sestram.	_	_	. , ...
•	Huda železniška nesreča se je pripetila na železniški postaji Zvečaj v bližini Kar lovca na novega leta dan zjutraj. S postaje Zvečaj je vozil tovorni vlak št. 346, nasproti pa mu je privozil drug tovorni vlak. Približno kilometer zunaj postaje sta vlaka trčila. Strojevodji obeh lokomotiv sta sicer opazila pretečo nesrečo, to-
, ■ J- ____..e+eji+i rlnltriJi lc nm rvnzi ci I
naprouuvniu	u,,,,,, — 7n kane-	ob 14.30 in prinaia na Jesenice ze oi>	i™ loKomuuv sia	-----
Matija, Kopriva Ernest, Prelog "g*	tam ima direktno zvezo v Rateče-Planico (pri-	da nista mogla več ustavi l dolgih kompozicij
tana 2. razr. so napredovali ^r^mki. pen^m. J v Bohinjsko Bistrico (prihod ob	svojih vlakov, ki sta vozila s hitrostjo okrog
Zeželj Štefan; topniški: Kranjc; Ignac inženjersKi. ^ ^^ d g ge ^ ugtayi na ^h po-	30 km na uro. Pri trku sta se lokomotivi zarili
Toni Miroslav; topniško-tehmčm. AšiC vo isia , ^ ^ ^ ^ y ned VQzi	a y drugQ> šest vag.on0v pa se je povsem
zrakoplovno-tehnični: ing. Jošmk Mnan.	kot' turistovski vlak osebni štev. 920 z odhodom iz	zdrobilo. Dva zavirača, Marko Bemč in Mijo
aiajau. ,	na praznik in v nedeljo vozi
rnio-ieninuui.	rezervnih 1 kot turistovski vlak osebni štev. 920 z odhodom iz
nih je bilo tudi nekaj napredovanj rezervnin L.ubljane ob ^ zyeger ^ pa v<Kjil oba dneva
častnikov.	.	.	z re(jom proti Ljubljani kot turiet osebni vlak št. 919, ki od-
= Odlikovanja v postni služM. £ reao	^	Bohinjske Bistrice pa ob
sv. Save 3 stopnje je odlikovan postn, r.vn._ ha a^z	y	ob ?2.10. Vozne karte,
tel j Josip štrukelj. 1	ibir, kupljene za katerikoli turistovski vlak na Gorenj-
nje so odlikovani višji svetniki dr. Josip ue^ , n	provratek v soboto in nedeljo s
Sn1^itfSn™1 »mffif/lA " »urtato« v ponedeljek dopoldan pa z vsemi red-
Hani Z redom jugoslovanske krone V. stopnje | n.mi vlak,
so odliko v an i: n 1 pek to rji Karel A^r, U
Uubljar^
Gledališče
Drama; V sredo, 3. januarja: Striček Vanja. Red Sreda.	_ , A
V	četrtek, 4, januarja: Kupčiia s smrtjo. Red A.
Opera: V Sredo, 3. januarja: Sabska kraljica
Red B. Gostuje Josip Gostič.	_ , ^
V	četrtek, 5. januarja: Nižava. Red Četrtek.
Radio Ljubljana
Sreda, 3. jan.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7 15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Odmevi iz Češke (plošče)
—	12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Pisana šara (plošče) — 14 Poročila — 18 Mladinska ura: a) Zakaj sem postal sodnik (dr. J. Fellacher); b) Slov. literarni zemljevid (prof. Fr. Vodnik) — 18.40 Davčna kn jižica (Št. Voljč)
—	19 Napovedi, poročila — 19.20 Nuc. ura — 19.40 Objave — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljubljanske opere: v 1. odmoru: Glasbeno predavanje (V. Ukmar); v 2. odmoru: Napovedi, poročila.
Drugi programi
Sreda, 3. jannarja: Belgrad: 20 Opera — Zagreb: 20 Ljubljana — Bratislava: 21 Koračnice — 21.30 Slovaške narodne — Sofija: 20 Klavir — Angleške postaje: 21 Simf. konc. — Bcromiinster: 20 Trio — 22.10 Beethovnove skladbe — Budimpešta: 19.30 Bizetova opera »Carmen« — Bukarešta: 20 Plesna gl. — Stoc-holm-Hiirby: 19.30 Vojaška godba — Trst-Milan: 17.15 Vok. konc. — 2) Puccinijevn opera »Tosca< — Rim-Bari: 21 Simf. konc. — Sottens: 20 Violončelo — 21.30 Kom. koncert.
Prireditve in zabave
Prostorna dvorana Prosvetnega društva iz Stare Loke je bila dvakrat nabito polna ob vprizoritvi drame »Plavž«. Igralci so res pokazali kaj znajo in kaj zmorejo, tako da so vsi, ki so uprizoritvi prisostvovali, odnesli najlepši vtis. Z isto dramo bo starološka igralska družina gostovala v Frančiškanski dvorani v Ljubljani v soboto na praznik sv. Treh kraljev ob 8 zvečer.
Šentjakobska dvorana. Na praznik sv. Treh Kraljev in v nedeljo, dne 7. januarja priredi obakrat ob 7 zvečer najmlajši Sentjakobčani božičnico z ljubkim sporedom. Prisrčno vabljeni. Predproda-ja vstopnic v trgovini Kavčič P.
Pianistka Pina Pitini iz Palcrma bo koncerti-rala v mali Filharmonični dvorani v ponedeljek, dne 8. t. m., ob 20. uri. Pianistka, ki uživa v Italiji lep sloves, je absolvirala konservatorij sv. Cecilije v Rimu z najvišjo pohvalo. Spored in druge po-I drobnosti priobčimo. Vstopnice od četrtka dalje v 1 predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
Predavanja
Predavanje Zveze kat. nameščenk bo ta mesec na prvi četrtek, t. j. 4. t. m. namesto prvi petek ob tričetrt na 8. Govorila bo gospa prof. Šegula o poslanstvu žene v socialnem življenju. Za članice naše Zveze je udeležba obvezna, vabljene 6o pa V6e članice lastnih organizacij KA in po njih vpeljani gostje. Ob tričetrt na 8 so litanije v kapeli uršul. samostana, nato predavanje. Vhod na notranji šoli, — Odbor.
Cerkveni vestnik
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela v četrtek, 4. januarja v Uršulinski cerkvi svojo redno mesečno pobožnost. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane Bratovščine. Vse častilce sv. Rešnjega Telesa vabimo, da se v prav obilnem številu udeleže evharistične pobožnoisti v Ur-šulinski cerkvi ,
Lekarne
Nočno službo imajo: dr. Piccoli, Tyr'i • < e. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
1 VlflIVl.
ijnm. £ ------- ■'•"ir^V+r.rii Karel Avser, Ivan I _ K spremembi vosnega reda Socialno šib- i	teijsivu ,i<= r---
so odhkovanr nšpektorji Kar* A v e * ^ a Savinj&ke doline ne more.	koga zadene krivda za to ne
Korun, /"^»ni ^išH kontroC Fran Sluder- Z azreti nenadne izpremembe voznega reda na	* V Dubrovniku je padel
har v Ljubljani, jiln kontrolor r y ko . direkciia ukiniia naj60cialnei-	ni Dalmaciji in zlasti v Dub
Šlat, sta pri nesreči izgubila življenje, več drugih železničarjev pa je utrpelo hujše poškodbe. Takoj, ko se je zvedelo o nesreči, so po- ~ slali iz Karlovca, Zagreba in Ogulina pomožne « vlake. Zaradi nesreče so imeli osebni vlaki na te'1 progi velike zamude, ker so morali potniki prestopati, čiščenje in popravljanje proge je trajalo dva dni. Zagrebško železniško ravnateljstvo je uvedlo strogo preiskavo, da ugotovi,
i	. J_____~w.. + n nftcrPPfl
Poizvedovanja
Kdor pogreša malega zelenega papagajčka, naj
se zglasi v Zarnikovi ulici 19, v pritličju.
h„?k na. Prage rskem, in spe kt orVik t o r Vagner v Celiu Z redom sv. Save V. stopnje so odlikovani : vi^ji kontrolor Josip Čampa, iri pektor Pnvel Ciulia, višji kontrolor Fran Moset .v Ljubljani, kontrolor Janez Grzelman v šmarju nri TehSah višji kontrolor Leon Ilelmih v Ko-Pi^u/I kolit-lor Pavla Jarh v oganju
mo raiujuBii	----- , . -----— , r .
savinjski progi, ko je direkcija ukinila naisocialne)-ši vlak, ki vozi iz Celja ob 19 uri 5 minut Ta vlak je bil ob zadnji izpremembi voznega reda uveden na ponovno prošnjo vseh občin in javnih korpora-cij. Ta vlak je ustrezal veaj 99% vsega prebivalstva, ki je z ukinitvijo tega vlaka materialno občutno prizadeto, posebno sedaj ob zimskem času.
lesrečo.
prvi sneg. V juž-
ni Dalmaciji in zlasti v Dubrovniku je zavladal hud mraz, kakršnega v ondotnih krajih že dolgo ne pomnijo. Na Silvestrovo je v Dubrovniku prvič v tej zimi padel sneg, ki se je obdržal precej časa, ker je padel na zamrzlo zemljo. Mnogo snega ja zapadlo tudi v llerce-
^IfSa"® IMSSSSI ^
višja kontrolorja Miroslav yroseij	j	očividci pripovedujejo o razburjen u potu- na premnogih krajih celo preveč živahno^ mi
Vinan v Minboru, visjl kontr. VekoiHisjaK večala, uemac^ P	^ j svije domove številnih koncih je prišlo do krvavih pretepov,
Domžalah, Jišji ^t^r^koVutW y |	P » bili sami kmetje, | pri katerih je^o^^^^vm^ polica. T;
delavci, uracniki in vaicnci Zaradi 3 do 5 trgov
Domžalah, višji	Y ,
Murski Soboti, v šji kontrolor Ana Vovk šmartnem ob Paki. Z zlato svetinjo za držav-fjanske zasluge so odlikovani: prometnik Ga-
Jčoj Jph£Wit&?
Vsi Ljubljančani smo si edini v tem, da Ljubljana le nikdar ni tako korajino obhajala Silvestra kakor letos. To pravijo tisti, ki so ^ipritakah novo leto za pogrnjeno mtro, pa tudi (isti, M so veselo proslavljanje drugih poslušali kljub tesno zaprtim oknom in iez uiesa po,tegnjem odeji- človek je po pravici dobil vtis, da je bil letoin t Silvester v nekakšnem znamenju brezskrbnosti. Nihče ni gledal na denar, ki je šel vsakemu rad i-vod palca. Ne molimo se, le trdimo, da je glavni vzrok ta to brezskrbnost in za bučno siluesfrorn-nie v razmerah, v katerih živimo. Kar na tihem ie prevladala miselnost »Jejmo in pij mo, dokler imamo, kaj bo pa jutri, nas res ne briga*. Večina si to geslo opravičuje s tem, češ saj res ne vemo, hai nam bo prinesla bližnja bodočnost. Pa vendar ni razloga za tako brezglarost. Končno bi se človek «« čudil temu, če bi se ta brezskrbnost pokazala tudi ie kje drugje. Na lalost pa je smisel za varčevanje odpadel le na Silvestra, medtem ko se je „ri raznih socialnih akcijah našel skoraj pr, velim izaovor: Saj bi. le bi bili drugačni lasi. In tako 'Z si dali sprilevolo, da poznamo telke lose le *. . ,..J„	nnfrfrn trn naše srce. Kadnr
na iTv vprašanju lastni ulitek, tedaj pa so nam liki lasi le v izgovor da si ga lahko e vel in i« bolj privoščimo! Kaj pravite, ah m tako?
UKiaVLl, uiannftl JU.	—-- ---—--- - a
cev, ki včasih pridejo z vlakom iz Zagreba ali Ljubljane, bo moralo dan za dnem na stotine dijakov, uradnikov, delavcev in kmetov čakati na pozni nočni vlak. Kdor le količkaj more raje čaka na vlak v gostilni (ker od 19 dalje itak v mestu ne more ničesar več opraviti), kakor pa čakati v 6labo zakurjeni čakalnici, ki je že radi neprestanega odpiranja vrat mrzla. Tako se po nepotrebnem razmetava narodno premoženje in ljudsko zdravje socialno najšibkejših slojev, ker je maloštevilne slučajae potnike itak udobno preskrbela celjska mestna občina z avtobusno zvezo z vsemi v poštev prihajajočimi kraji.	... . , ,
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki delu je proti bojeznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Vinski sejem in razstava. Iz Ivankovcev smo prejeli: Tukajšnja vinarska zadruga priredi svoj 15. vinski sejem in razstavo v sredo, dne 24. januarja t 1. v tukajšnji dvorani. Lanska vina se prav dobro razvijajo, so povsem harmonična rn imajo malo kisline. Cene so ugodne. Smo v sredmi ljutomersko-ormo&kih goric in so tako na se|em pripuščena le vina iz tega vinarskega okoliša. Interesenti bodo imeli priliko poizkusiti mešana in sortirana vina in «i poleg tega nabaviti potrebno količino iz teh vinskih krajev. Čas prireditve pa je tudi prav primeren, ker bodo do tega časa že vina zrela. . . .
— Grozen roparski umor pri Laškem. Preteklo soboto sta 20letni Pfeifer Anton iz LesJtovce,
i
občina Sv. Lenart nad Laškim, in lTletni Janez Se-nica iz občine Sv. Krištof, ki sta bila oba zaposlena v neki tekstilni tovarni v Laškem, dobila svojo
Kaierui je uiuiuia	^ V -* , , -v
KO se je predčasno zaključila zabava hrvatsk n gasilcev, kjer je skupina mladih ljudi izzvala splošen pretep, v katerem je bilo več oseb nevarno ranjenih. Policija je zaradi tega zabavo predčasno zaključila. V nekem lokalu je; pnšlo celo do streljanja, pri katerem je dobil strel v želodec 18 letni Fran jo Rožič. N jegovo stanje je smrtnonevamo. Mnogo neljubih inci: dentov je bilo tudi po ulicah, kjer so pijani mladi ljudje nadlegovali gospe in gospodične, čeprav so bile v družbi spremljevalcev, i rislo je do številnih krvavih pretepov.
» Železniške tračnice so kradli. Policija v Križevcih je prijela pet ciganov, ki so z ondot-nega kolodvora odnesli osein železniških trac-nic in več drugih železnih predmetov.
♦ Veverica opozorila stanovalce na ogenj. V Petrinji je v eni preteklih noči začelo goreti sredi mesta skladišče trgovine Otona Slavika. Skladišče je na dvorišču in tako je stražnik, ki jc imel službo v onem rajonu., zaslišal sumljivo prasketanje ter alurmiral gasilce, ki so l)ili hitro na mestu in prav tako hitro zadušili požar. Družino trgovca Slavika, ki je imela svoje stanovan je v neposredni bližini skladišča, je prebudila i/, spanja mala udomačena vere-rica. Druge noči je živalca mirno spala, to noč pa je bila silno nemirna in je nrnelioma letala sem in tja po stanovanju ter tako pravočasno prebudila stanovalce in jih s tem opozorila na ogenj.
Avtomobili v Dubrovniku bodo označeni s črko »H«. Hrvatski listi poročajo, da bodo avtomobili, avtobuei_ in vsa druga motorna vozila iz Dubrovnika in dubrovniškega okraja, ki še ves čas nosijo značko zetske banovine, dobili nove značke. Ker so bile službene zveze med Dubrovnikom
in zetsko banovino že pred nekaj meseci pretrgane, je prispelo sedaij v Dubrovnik obvestilo, da bodo vsa motorna vozila pri novi registraciji za leto 1940 dobila značko »H«, kar pomeni Hrvatska. Odpadla bo torej na registrirni tablici številka banovine, v tem primeru'»7«. Ni pa še znano, če bodo tudi v nekdanji savski banovini zamenjali številko »3« s črko »H«.
Anekdota
Slavni slikar Adolf Menzel je bil nekoč povabljen, da si ogleda zasebno galerijo nekega pridnega zbiralca umetnin. Ta mož je vtaknil v to galerijo toliko denanja kolikor tudi neznanja, ker je galerija vsebovala same ponarejene slike Rafaela, Rubensa in Rembrandta. Seveda pa je bil mož trdno prepričan, da 60 vse te umetnine prave, izvirne
Menzel je pregledal to »blago«.
»No, ekscelenca, kaj pravite?« ga vpraša zbiralec.
»Potolažite «e,« reče Menzel, »našel sean pa vendarle en original!«
»Katerega pa?« vpraša zbiralec razburjeno.
»Vas, dragi prijatelj!« odgovori Menzel.
»Prosim, gospod komisar, on je prvi začel!«
DUBI14N4
Ljubljanske ceste v letu 1939
Z veliko Ljubljano je nastopilo za mesto težko vprašanje, kako urediti ogromno množino vseh ljubljanskih ulic tako, da bodo vsi zadovoljni in da tudi mestna blagajna ne bo preveč trpela. Mestna občina se je naloge lotila v vso resnostjo in tako vidimo, da s« leto za letom tlakuj« v Ljubljani vedno več ulic. Ne smemo pa prezreti, da je vprav tlakovanje ulic in cest izredno drago. Če primerjamo tlakovano površino zadnjega leta s tlakom, ki je bil položen v prejšnjih letih, vidimo lep napredek. Lani je bilo namreč položenega 0580 kv. metrov trajnega tlaka, predlanskim pa le 3200 kv. metrov. Trakovanih je bilo lani še enkrat več kvadratnih metrov kakor pa predlanskim in skoraj desetkrat več kakor leta 1936. Poleg tega je bil velik del na novo tlakovanih cest in tudi precej cest s starim tlakom zalitih z asfaltom, kar se je prav dobro obneslo. Posebno ugodno se pozna ta novoet pri vožnji. Vpoštevanja vredno pa )e tudi zmanjšanje prahu na vseh cestah, ki imajo rege med kockami zalite z asfaltom.
Pogumen korak naprej pa je napravila ljubljanska občina, ko se je lotila lahkih tlakov in površinske prevleke. Napravljenih je bilo več različnih poskusov za tak način utrjevanja cest. S pra-meksiranjem se je prav dobro obneslo in bo občina prihodnje leto še v večji meri sprameksirala ali na podoben enačin utrjevala manj obremenjene prometne žile v mestu. V preteklem letu je bilo sprameksiranih okrog 7000 k v. metrov, pri čemer moramo vpoštevati, da je občina surovine morala nakupiti. Za prihodnje leto pa bo že na razpolago katran, ki ga je mestna plinarna začela izdelovati v destilarni v Mostah. Z uporabo tega katrana bo prav lahko odstraniti prah na manj obremenjenih cestah, prav tako pa bo cestišče toliko utrjeno, da ob slabem vremenu ne bo blata. V novem letu torej lahko pričakujemo, da bodo ljubljanske ulice pridobile še mnogo več in da bo tudi v cestnem vprašanju Ljubljana kmalu dohitela to, kar je v zadnjem desetletju zamudila.
Zvišanje cen v kavarnah
Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani nam pošilja:
Pod težo razmer, v katerih žive naši gostinski podjetniki, so s 1. januarjem tudi ljubljanski ka-varnarji delno podražili cene in sicer predvsem kavi in nekaterim drugim pijačam. To malenkostno zvišanje cen za 50 par nikakor ne gre v korist samih kavarnarjev, 6aj ga opravičuje že samo zvišanje cen življenjskih potrebščin, zlasti tistih, ki jih kavarnarji največ porabijo. Kljub temu malenkostnemu zvišanju pa so cene v ljubljanskih kavarnah skoraj pri vseh predmetih za 1.50 din cenejše kakor v Zagrebu ali Belgradu.
Ljubljanski kavarnarji so prepričani, da bo naša javnost vpoštevala težavne razmere, v katerih žive, zlasti pa njihovo 6krb za veliko število uslužbenstva po vseh ljubljanskih kavarnah, ki jim kavarnarji poleg drugega dajejo tudi hrano. Kavarnarji torej ne iščejo dobička pri tem zvišanju, pač pa morajo spričo povišanja davščin in cen splošnih življenjskih potrebščin najti ravnovesje med sedaj nastalimi razmerami in prejšnjimi. Mimogrede omenjamo, da so se podražile cene mleku od 1.80 na 2.25 do 2.50 din, surovemu maslu od 22 do 28 na 34 do 42 din, jajcem od 0.70 na 1.50 do 1.75 din, smetani od 17 na 23 do 25 din, kavi od 75 na 90 do 120 din, čaju od 120 na 200 din, kafcau in čokoladi od 34 na 48 din, pa tudi V6em ostalim živilom, potrebnim za prehrano kavarniškega osebja.
Ljubljanski kavarnarji so se med zadnjimi odločili, da za malenkostnih 50 par zvišajo cene. V času, ko so se vsi stanovi borili za zvišanje mesečnih prejemkov in njihovo prilagoditev 6plošni podražitvi cen življenjskih potrebščin, so še vztrajali pri starih cenah, čeprav jim je razlika med starimi in novimi cenami 6pričo starifc cen v lokalih povzročala težke izgube. Če 60 6e vsi stanovi borili za zvišanje prejemkov in če je vsem stanovom bila celo pri oblastvih priznana upravičenost njihovih zahtev, 60 čisto zanesljivo na malenkostno povišanje cen upravičeni tudi gostinski podjetniki, ki so že itali z najrazličnejšimi davščinami preobloženi.
Združenje gostinskih podjetij prosi javnost, da vpošteva upravičene razloge, ki so ga napotili do sklepa za delno zvišanje cen v kavarnah in ne 6matra, da gre prebitek, ki 6e pojavlja spričo tega zvišanja v osebni prid kavarnarjem, pač pa so to malenkostno zvišanje zahtevale žal tako izpreme-njene življenjske razmere. Nemogočo je, da bi kavarnarji, ki 6o jim zvišali cene vsem najbolj po-irebnim živilom, vztrajali pri 6tarih cenah.
BALON FRANC
modno krojaštvo za gospede in dame
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 10
1 Ljubljanska bolnišnica v letu 1939. Zaključek leta je za ljubljansko bolnišnico, ki ima v glavnem prav toliko prostora kakor 1. 1895., ko je bila zgrajena, z vsakim letom bolj žalosten. Že nekaj let narašča število bolnikov, ki jih mora bolnišnica sprejeti pod svojo streho, z naravnost neverjetno stanovitnostjo, čeprav ostane število postelj približno isto. Tako je prišlo v preteklem letu v bolnišnico po zdravje 34.500 bolnikov. Zadnji bolnik je prispel že na Silvestrov večer in je preživel silvestrovanje v bolnišnici. V 1. 1938. je bolnišnica sprejela le 31.419 bolnikov in je torej število v zadnjem letu sprejetih bolnikov poskočilo za več kakor za 3000. L. 1937. pa je bolnišnica sprejela 30.985 bolnikov. Če vpoštevamo, da je statistika pokazala že za 1. 1938. tako veliko število oskrbnih dni, da ni bila niti en dan v letu niti ena sama postelja prazna, ampak da je bilo 3% vseh postelj skozi vse leto zasedenih v dvoje, potem bo letos statistika še bolj neugodna. Pri vsej stiski, ki vlada v ljubljanski bolnišnici, je 6eveda najhujše prizadet kirurgični oddelek, ki vsako leto mora sprejeti približno polovico vseh bolnikov. Tudi letos je obdržal ta sloves, saj je bilo na njem 17.300 bolnikov. Mislimo, da je ta številka bolj zgovorna kakor vsako drugo dokazovanje in da zato prizidek kirurgičnega oddelka, ki čaka že od 1. 1937. na dograditev in opremo, res ne sme čakati še eno leto.	. _ , ,,
1 Karla Bulovčev« nastavlja. Na sv. Tri Kralje, 6. januarja bo v Jakopičevem paviljonu otvoritev razstave del Karle Bulovčeve-Mrak. To bo gotovo ena najzanimivejših tovrstnih prireditev, saj je Bulovčeva večjo kolekcijo svoijh del razstavila zadnjič pred desetimi leti. V tem razdobju je pa sicer razstavljala v Zagrebu, Pragi, Parizu, Londonu in Rimu. In to z velikimi uspehi. To pot nam bo predvsem pokazala razvoj svoje risbe, dasirav-no bodo razstavljena twll nekatera kiparska dela. Zanimivo je tudi, da bo na dan otvoritve ob II
govoril o njenih delih in njenem umetniškem razvoju njen mož dramatik Ivan Mrak. Vse ljubitelje naše likovne umetnosti že danes opozarjamo na to zanimivo prireditev.
1 Moderne pletenine, Kamičnik, Nebotičnik.
1 Za mestne reveže je poslala 1000 din od 6vojih prihrankov gdč. Edita Skubec, modna trgovina T. E g e r s Sv. Petra c. pa 200 din in g. Josip Šelovin, zastopnik tvornice Dugaresa je za novoletnico poslal 200 din, a g. Anton Kova č i č i tovarnar peči v Viški ulici 3, je daroval 100 din mesto venca pok. inž. Babniku, mestna vrtnarija pa je v znamenje tega darila na krsto položila preprost venec. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu pod-piranih.
1 Rezervne oficirje in vse one hišne posestnike, ki se zanimajo za predavanje »Protiletalska zaščita z organizacijskega, pravnega in finančnega vidika«, ki ga bo imel g. dr. Fran Ogrin, višji svetnik kraljevske banske uprave, vabimo, da se ga pclnoštevilno udeleže v petek, dne 5. januarja t. 1. ob 20. uri v dvorani Udruženja jugoslovanskih in-ženjerjev in arhitektov »Zvezda«, II. nadstropje. Uprava pododbora Udruženja rezervnih oficirjev v Ljubljani
1 Upokojeno učiteljstvo ima svoj družabni sestanek vsaki prvi četrtek v mesecu ob 4 popoldne pri Novem svetu — Prešernova 6oba. Vabljeni v6i stanovski tovariši(ce).
1 Velik promet na želeinjci. Ker sta se tudi Silvestrova nedelja in praznik novega leta tako lepo držala skupaj, je šlo iz Ljubljane precej več izletnikov, kakor smo mogli pričakovati. Kljub hudemu mrazu eo bili vsi vlaki na Gorenjsko nabito polni in železničarji ta dva praznika zares niso praznovali, ampak pošteno garali. Zaradi lepšega pa jih je še neusmiljeno mučil mraz. Samo ljubljanska glavna postaja in postaja v Šiški sta na Šilvestrovo odpravili 17.000 ljudi, na novega leta dan pa 14.000 ljudi.
1 V Ljubljani nmrli od 22. decembra do 28. decembra 1939. Pour Karol, 73 let, uradnik hranilnice drav. banovine, Ilranilniška ul. 4 Metelko Janez, 80 let, postrešček, Jupljeva ul. 2, Zdešar Neža, roj. Baraga, vdova dclavca, Vi-dovdanska cesta 9, Tertnik Terezija, roj. Pe-nica, 79 let, žena profesorja in hišna posest-nica, Dalmatinova ulica 11, Negode Marija, roj. Jurkič, 79 let, žena kamnoseškega mojstra. Sv. Petra cesta 47, Slapar Alojzij, 41 let, policijski poclnadzornik, Sv. Jerneja uiica 53, Košca Marija, roj. Zicher, !6 let. vdova žel. nadsprev. v p., Friškovec št. 1, Megušar Ivan, 45 let, posestnik in lesni trgovec, Resljeva cesta 16, Cu-zak Janez, 80 let, posestnik in mesarski mojster, Poljanska cesta 42, Babšek Ana, roj. Čer-ne, 77 let, zasebnica. Ižanska cesta 3T3, Rešek Vinko, 44 let, mestni delavec, Sv. Florijana ulica 13.
1 Film »Serenada ljube*ni< v kinu Unionu
nudi gledalcem izreden, nepozaben užitek. O tem so se prepričali vsi mnogoštevilni posetuiki kina Uniona, ki so gledali film čez praznike in so z navdušenjem hvalili najnovejši film Jeanette Mac-Donaldove. Ves film preveva melodiozna muzika in sijajno pptje popularne Jeanette MacDonaldove, ki povsem upravičeno zasluži priimek »kraljice petja«. Razkpšje, s katerim je opremljeno to filmsko delo, je tako fantastično, da si kaj takega človek niti v snu ne more predstavljati. Skratka »Serenada ljubezni« je užitek za uho in oko in zato naj ne bo Ljubljančana, ki bi si tega lepega filma ne ogledal. Predvajan bo le še par dni.
1 Skromna policijska kronika. Na Silvestrovo in na novega leta dan policija ni imela mnogo dela. V novoletni noči je pokazala veliko razumevanje nasproti vsem tistim, ki so se ob vinu poslovili do starega leta in v rožicah prestopili v novo, tako da zaradi tega ni bilo treba veliko posredovati. Pač pa sta bila med prazniki vendarle aretirana dva, in sicer A. V., 26 letni šofer brez stalnega bivališča, doma iz Zagradca na Dolenjskem, za katerim je novomeško sodišče izdalo tiralico, drugi pa je bil 48 letni J. Z., trgovec s sadjem, kateri je bil zasledovan zaradi goljufije
1 Kolesarski tat se je ujel. Nekako 6redi de cembra je policija prijela starega znanca, 30 letnega delavca Franca Marolta iz Ribnega pri Radovljici, ko je prodajal kolo. Ta se je izkazal s potrebnimi listinami, iz katerih je bilo razvidno, da je kolo last nekega F. M. v Slovenjem Gradcu, ki mu je baje kolo odstopil. Na policiji so najprej ugotovili, da se podatki knjižice ne ujemajo s kolesom. Zato so vprašali v Slovenj Gradec, odkoder je orožništvo sporočilo, da so bile listine pravemu lastniku ukradene. Ker ima pa kolo evidenčno številko 2—156.208—24, je bilo jasno, da je kolo najbrž iz dravograjskega okraja. Tovarniška številka kolesa je 338.749. Kolo nima znamke. Prav verjetno je, da je bilo kolo odnešeno pri kakem vlomu.
1 Kožo kune zlatice je hotel prodati. Delavec J. P. je pred Silvestrom skušal prodati pri krznar-ju že lepo ustrojeno, 800 din vredno kožo kune zlatice. Ker so pa krznarji v takih nakupih zelo previdni, je še pred sklenjeno kupčijo posegel vmes stražnik in jo preprečil. Starejši maloletni grešnik je povedal, da mu jo je dal v prodajo tovariš S. S., ki je sluga pri nekem krznarju v Ljubljani. Zato bosta romala oba v zapor.
Vsi, Ul Se niste videli In sliSall našega lepega filma in uživali pri krasnem petju
SCrCItOUO l|!IDCZItl oTl? $tnl2H5Pr08ram' kino union tel. 22-21
Ves tilm preveva krasno petje, 7 novih Slagerjev in ar je iz »Bobetne« in iMadame Hulterfly«
I
Najnovejša poročila
Vzroki finskega uspeha
Helsinki, 2. jan. AA. Ilavas: Zmaga, ki so jo Finci izvojevali pri Suomisalmiju je rezultat dobro pripravljenega načrta od strani vojaških oblasti na tem področju. Finci so čakali na napad vse dotlej, dokler sovjetske čete niso bile zaposlene pri Kantajaerviju. Posrečilo se jim je poprej desorganizirati zaledje
sovjetskih čet in razdvojiti sovjetske oddelke. Sovjetske čete so se borile tri dni, četrti dan pa je l''incem prinesel zmago. Nekaj tisoč sovjetskih vojakov je obležalo na bojišču, veliko število pn se jih je izgubilo v gozdovih, kjer jih preganjajo finske smučarske patrole.
Duhovščina čestita svojemu škofu
Maribor, 2. januarja. Včeraj, 1. lianuarja je sprejel prevzvišeni la-vantinski vladika dr. Ivan Jožef Tomažič člane mariborskega stolnega kapilja, ki so mu prišli v imenu lavantinske duhovščine čestitat za srečno novo leto Mariborska duhovščina se je pridružila stolnemu kapitlju. V imenu lavantinske duhovšične je govoril stolni prošt dr. Maksimilijan Vraber in poudarjal, da naj bi tisto dobro seme, ki smo ga vse-jali v preteklem letu na mariborskem Mladinskem taboru in na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani, posebno v tem letu rodilo kar največ sadov v čast Božjo, v korist sv. Cerkve in v veselje Prevzvi-
šenega.	.. ,
Na te čestitke je Prevzvišeni odgovoril, da na) »z Bogom začnemo vsako delo«, kot nam to naroča Slomšek, potem pa se bodo te novoletne čestitke tudi nam izpolnile. Kdor ima zaupale v Boga, temu se ni treba bati bodočnosti, naj prinaša karkoli. Vedno bo močan in bo premagal ovire, da bo mogel služiti Bogu, narodu in državi. Zato prosi predvsem ljubega Boga, ki edini bo tudi sodnik naših dejanj, katera bomo izvršili v novem letu 1940., naj nam da moči, da vsak na svojem mestu izvrši vse, kar le more izvršili v čast Božjo, korist našega naroda in ugled naše države .
Po teh besedah se je lavantinski vladika Se dolg ozadržal v krogu svoje duhovščin«.
Na severnem Finskem mirno
Helsinki, 2. jan. AA. Reuter: Po poročilih, ki jih je objavil list Sanomat iz llelsinkija, so boji na bojiščih pri Sulli in Peisami na severnem Finskem prekinjeni zaradi silnega mraza, ki je zavladal v teh pokrajinah. Vojaške operacije na področju 1'etsama so po poročilih istega lista omejene samo na patrolna ogledovanja, in sicer zaradi nizke temperature —22 stopinj Celzija. Na tem delu se finska bojna črta razteza celo do norveške meje. Strateško važna cesta, ki vodi iz Rovanienija do Ledenega morja je zelo težko poškodovana. Poškodovale so jo finske čete, ki so preganjale ruske oddelke, ki so se umikali. Številni znani finski smučarji služijo kot prostovoljci v oddelkih, ki se vojskujejo proti Sovjetom. Med njimi je tudi znani finski smučarski prvak Venimen.
Mesečna bilanca napada na Finsko
Italijansko časopisje poroča, da je po oceni nevtralnih vojaških opazovalcev v prvem mesecu napada na Finsko utrpela sovjetska vojna sila na vseh bojiščih hude izgube, ne da bi dosegla kakršenkoli pomemben uspeh. Tako smatrajo, da so Sovjeti na finskih bojiščih izgubili 100.000 mož, ki so bili ubiti in ranjeni ali pa so zmrznili. Poleg tega so izgubili 300 tankov, 250 letal in ogromno drugega vojaškega materiala. Po sodbi opazovalcev so si izgube Sovjetov napram izgubam Fincev v razmerju 11:1. Nekateri pa celo poročajo, da je razmerje obojestranskih izgub še bol j neugodno za sovjetsko vojsko in poročajo celo o razmerju 40 :1,
Rusija-Estoniia
Helsinki, 2. jan. AA. Ilavas: Odnošaji med Sovjetsko Rusijo in Estonijo po poročilih lista S venska Presseil niso dobri. StaMn je prepričal generala I.ajdonerja, piše omenjeni list, da Sovjetska Rusija ne želi zaplesti Estonije v vojno, dočim je estonska vlada malo prepričana, da bi lahko obdržala nevtralnost. Danes je možno ugotoviti, da se Sovjeti prizadevajo, kako bi izzvali težave med Finsko in Estonijo. Položaj Estonije je tale: Pogodba med Sovjetsko Rusijo in Estonijo določa pomoč samo v primeru, če je ena od obeh držav podpisnic napadena od kake velesile. Vojna proti Finski ne predvideva pomoči. Sovjeti se prizadevajo torej, da bi od Estonije dobili s pomočjo izzivanj ono, česar ne morejo dobiti s pogodbami. Sovjeti niso zadovoljni z letališči, ki jih imajo v Estoniji, ter bi želeli izkoristiti vse estonsko ozemlje za svoje letalske operacije. Kar se tiče usode Estonije, je treba poudariti, da ni preveč rožnata. Sovjeti zares žele ustvariti prepričanje, da nimajo pred očmi sovjetizacije Estonske. Estonci pa računajo s tem, da iim je ta sovjetizacija skoraj neizbežna. Na drugi strani bi se Estonija rada izognila vojni.
. Ruska cenzura
Moskva, 2. jan. AA. Reuter: _ Sovjetska vlada je izdala ukaz o cenzuriranju vseh pisem, ki prihajajo iz tujine v Sovjetsko Rusijo. Razen tega so poostreni tudi predpisi o cenzuriranju brzojavnih poročil, ki jih iz Sovjetske Rusije pošiljajo tuji dopisniki listov in agencij.
Zanimivo srečanje v zraku
London, 2. jan. AA. Reuter- Poročilo angleškega letalskega poveljstva pravi: Danes so se letala nad Severnim morjem pridno udej-stvovala. Danes popoldne je v bližini nemške obale eskadrila treh angleških bombnikov naletela na skupino 12 nemških letal tipa Mes-serschmitt za dolge polete. Pri spopadu med angleškimi in nemškimi letalci je bilo eno letalo vrste Meserschmitt zbito na tla. V zraku se je vžgalo in padlo v morje, dočim sta bili drugi dve letali prisiljeni spustiti se. Vse kaže, da se ti aparati lahko smatrajo za izgubljene. Eden od treh angleških bombnikov je pristal nepoškodovan na svojem letališču, drugi pa je bil pri spopadu sestreljen, o tretjem pa ni nobenih poročil.
Žrtev mine
Storkholm, 2. jan. AA Reuler: Šele zdaj se je zvedelo, da je te dni švedska ladja »Larh Magnus Troselc (1955 ton) v bližini angleške obale zadela na mino in se potopila. Večino posadke, ki je štela 22 mornarjev, je vzela na krov neka norveška ladja.
A|ax v Montevideu
Nemški glas o angleških trgovskih naporih
Berlin, 2. jan. AA. DNB: Deutscher Dienst komentira nedavno izjavo angleškega ministra Iludsona o angleški zunanji trgovini ter pravi, da je ta izjava še en dokaz, da gre Velika Britanija za tem, kako bi preprečila tudi dobavo blaga iz nevtralnih držav v Nemčijo. Velika Britanija želi za vsako ceno pokupiti vse izvozno blago nevtralnih držav, toda kljub vsem svojim prizadevanjem ne bo mogla dalj časa kupovati vsega blaga iz nevtralnih držav. Razen tega list smatra, da ima angleški nakup prehodni značaj in da nevtralne države nimajo interesa na tem, da bi postali gospodarski do-minioni Velike Britanije.
Večerno poročilo z zahodnega
bojišča
Pariz, 2. jan. AA. Uradno poročilo vrhovnega poveljstva od 2. januarja zvečer se glasi: Oddelki, ki vzdržujejo zvezo, opravljajo redno svoj posel. Delno se obnavlja delavnost letalstva.
Povodenj v Turčiji
Ankara, 2. januarja. AA. Ilavas: PovodnjI v zahodnem delu Auutolije so zasegle vse kraje od I/.mira (Smirne) do Adapusara ter pomenijo pravo narodno nesrečo. Po nekaterih krajih, kakor n. pr. v vasi Mustafi Kemalu ni niti ene hiše, v Katero ne bi bila vdrla voda. številne družine se niso mogle pravočasno umakniti pred katastrofo in zdaj na strehah svojih hiš v največjem mrazu in polni groze pričakujejo pomoč Oddelki pionirjev in vojaštva se prizadevajo z nadčloveškimi napori, da bi rešili prebivalstvo. Po dosedaj zbranih podatkih je utonilo okoli 1000 ljudi.
Predsednik turške republike Ismet Ineni še dalje obiskuje kraje, ki jih je prizadel potres. Včerajšnji dan je prebil v Tokatu, odkoder je na ljudstvo prizadetih krajev naslovil poslanico, v kateri bodri narod in mu zagotavlja pomoč vlade in vsega turškega naroda. Državni poglavar je danes prispel v Malatijo.
Zasedanje ameriškega kongresa
Washington, 2. jan. AA. Ameriški kongres se bo jutri spet sestal. Rooseveltovo poslanico, ki jo no predložil na skupni seji predstavniškega doma bodo prenašali po radiu. Prevladuje mnenje, da bo Rooseveltova poslanica predvsem vsebovala ugotovitev, da je treba okrepiti narodno obrambo z ozirom na sedanje razmere na svetu. Mislijo, da bo Roosevelt priporočil, naj se za ameriško vojsko in mornarico porabi začenši s 1. julijem t. 1 vsota nad 2 milijardi dolar. Kakor poročajo bo Roosevelt predlagal, da se znatno zmanjšajo ostali državni izdatki.
Drobne novice
ITavas: V izjavi, ameriški zunanji
; Tukajšnji danes jjri-
New York, 2. jan. A A. Reuter: radio poroča iz Montevidea, da je plula v tamkajšnje pristanišče angleška žarka >Ajax«, ki se je svojčas udeležila pomorske bitke v ustju reke La Plnte. >Ajax< je od urugvajskih pomorskih oblasti zahtevala in tudi dobila dovoljenje, da sme ostati 24 ur v pristanišču Montevideo, da se preskrbi z go-
rivnm in Jivill
Washington, 2. jan. AA. ki jo je dal časnikarjem, je minister Cordel Ilull dejal, da se osebno prav nič ne poteguje za kandidaturo pri prihodnjih predsedniških volitvah. Ilull je končno izjavil, da so neutemeljene vse vesti, češ da je Roosevelt njega izbral za svojega naslednika v Beli hiši.
Dublin, 2. jan. AA. Reuter: Policija je doslej našla večino municije, ki je bila ukradena v skladišču »Fenix«. V teku minule noči so našli v okolici Dublina čez 200 zabojev streliva v skupni teži 7 do 8 ton.
Rim, 2. jan. AA. Ilavas: »Gazetta di Vene-zia«, ki je najstarejši italijanski list, izhaja že 200 let.
Danedin, 2. jan. AA. Reuter: Admiral Byrd je s svojo ladjo odplul danes iz Danedina proti Južnemu tečaju.
Bukarešta, 2. jan. AA. Reuter: Plovba na romunskem delu Donave je ustavljena od Thurnseverina do Suline. Pojavile so se namreč ledene plošče. Poleg tega javljajo, da snežni zameti na mnogih krajih ovirajo železniški promet.
Rim, 2. jan. c. Štefani objavlja, da so v Bolcanti zaključili vse popise tistih Nemcev, ki so se odločili za odhod v Nemčijo. Štefani dodaja, da bodo v nekaj dneh objavili izide popisov tistih Nemcev, ki bodo zapustili Južno Tirolsko.
Sava pri Litiji
Dne 6. jan. uprizori Prosvetno društvo zanimivo igro »Učiteljica«. Začetek ob pol 3 popoldne 7. jan. se igra ponovi po deseti sv. maši. Dne 17. dec. smo imeli tudi pri nas božičnico z bogatim sporedom in igrico »Božična pošta«. Obdarovani so bili vsi šolarji. — V Ponovičah je sezidan že transformator Zato upamo, da bomo dobili kmalu tudi pri nas električno luč, da se ne bodo le Kresničani hvalili z njo.
Jegličev akademski dom
bo spomenik slovenskemu vladiki.
Vsi zavedni Slovenci darujte v ta
namenI
KULTURNI OBZORNIK
Pogovor z ravnateljem madžarskega Narodnega
gledališča
danski ministrski predsednik
teden se Ljubljani
Prejšnji je mudil v dr. Antal Nčmeth, višji vladni svetnik, dramaturg in višji režiser madžarskega radia, privatni docent za gledališko vedo na budimpeštanski univerzi in ravnatelj madžarskega narodnega gledališča.
Dr. Nčmeth se je kljub svoji mladosti že močno uveljavil v današnjem gledališkem svetu. Njegovi stiki z .lami izvirajo iz jeseni 1939, ko sem začel pripravljati izdajo Madachevega misterija »Tragedija človeka« v slovenskem prevodu prof. V. Novaka. V dr. Nčmethu smo našli nad vse uslužnega prijatelja, ki nam je preskrbel izredno obširno gradivo in z največjim zanimanjem spremlja naša prizadevanja, da se ta biser madžarske in svetovne dramatike izda v slovenskem prevodu ter spravi na deske našega Narodnega gledališča. Prevod je toliko kot pripravljen in tudi vodstvo našega Narodnega gledališča, ki že dolgo misli na uprizoritev »Tragedije človeka«, se je bo lotilo, kakor hitro bo mogoče.
Ob bivanju dr. Nčmetha v Ljubljani sem se pozanimal tudi za madžarsko gledališče na splošnem in sem zaprosil za razgovor o tem.
Z velikim zanimanjem sem prebiral posebno madžarsko številko revije »Theater der Welt« oktobra 1937, ki je bila posvečena stoletnici madžarskega Narodnega gledališča. Vem, da je madžarska gledališka umetnost izredno visoka. Našo širšo javnost pa bi gotovo zanimalo, če bi nam povedali, kam segajo korenine madžarske gledališke tradicije?
Nocoj slavite Slovenci 150-letnico prve slovenske dramske predstave. Približno v teti čas segajo tudi začetki madžarskega narodnega gledališča. Zanimalo Vas bo, če Vam povem, da se madžarsko gledališče v narodnem jeziku ni začelo z misteriji, ampak s šolsko dramo, in sicer najprej na reformiranih šolah. Le-te so začele uprizarjati s svojimi gojenci-dijaki igre v madžarskem jeziku v nasprotju s katoliškimi zavodi, jezuitskimi in drugimi, ki so doslej igrali v latinščini. Tako je nastalo madžarsko gledališče. V dobi narodnega preporoda je imelo gledališče važno vlogo. Gledali smo v njem svetišče madžarskega jezika.
»Ali je imel narod kot tak kakšen vpliv ali delež pri razvoju Vašega gledališča?«
Prav za prav ne. Pozabiti ne smete, da je bila razdelitev naroda v kaste na Madžarskem morda hujša kot kje v Indiji, šolsko gledališče in njegova nadaljnja razvojna oblika sta bila izraz plemstva. To gledališče ni imelo nikakega nejxH srednega stika z ostalim narodom. Pač pa lahko rečem, da so prihajali madžarski folklorni elementi v njem do izraza v sublimirani, destilirani obliki. Več pa ne. Ko se je začel konec preteklega stoletja širiti internacionalizem po vseh evropskih književnostih, se je pojavilo pri nas med drugim tudi izrazito folkloristično pobarvano gledališče kot reakcija proti internacionalizmu.
»Ali je madžarsko gledališče doživelo kakšne tuje vplive in kateri so bili najmočnejši?«
Madžarsko gledališče izkazuje tuj vpliv samo h smereh. Prvi vpliv predstavlja francoska ne klasična in romantična drama,
v dveh drama. Toda
marveč salonska, družabna drama, ki ni doživela nikjer drugje tako dovršenega podajanja, kakor pri nas. Drugi vpliv, če moremo tako govoriti, je pa Shakespeare. Tudi Shakespeare ni doživel nikjer drugje tako velikega odziva kakor pri nas. Saj beleži Narodno gledališče, doslej nad 1000 predstav njegovih del. Oba ta dva tuja vpliva sta šla po-čenši s koncem minulega stoletja vzporedno in vzajemno, ne da bi drug drugega motila.
»Kakšno občinstvo imate?«
Naše občinstvo je zelo izbirčno. Govorim seveda kot ravnatelj Narodnega gledališča. Zakaj v Budimpešti imamo deset gledališč, ki imajo vsako svoje občinstvo. Občinstvo, ki zahaja v komedijsko gledališče, bo težko zašlo kdaj k nam in obratno. Naše občinstvo zahteva oblikovno dovršenost. Avanguardistični poskusi so pri nas vnaprej obsojeni na neuspeh. Ekspresionizem pri nas ni mogel dobiti tal. Naše gledališče zahteva neko stabilnost, neko vidno zvezanost z življenjem, kar ni ravno realizem, toda mu je v neki meri sorodno.
»Ali velja isto za občinstvo v pirovinci? Kolikor vem, velja za Budimpešto isto, kar velja za Pariz, da je namreč Francija Pariz in Pariz Francija —?«
S to razliko, da je Budimpešta isto kot Madžarska, toda Madžarska ni isto kot Budimpešta. Za provinco torej gornje ne drži.
»Ali imate tudi kaj ljudskih odrov?«
Imamo jih kakih 300, kjer igrajo kmetje, delavci, obrtniki itd. Toda seveda samo kot ljubitelji.
»Katera tuja dela so imela r zadnjih letih pri Vas največji uspeh?«
To je težko povedati. Rekel sem Vam že, da ima Shakespeare vedno uspeh. Tako smo igrali »Sen kresne noči« jx>d milim nebom na Margare-tinem otoku 26 krat pred razprodanimi vrstami, to je, pred 3000 gledalci vsakokrat. Kot zanimivost naj Vam navedem moj drzni poskus, spraviti na oder Beethovnovo »Misso solemnis«, ki je doživela v dveh mesecih 12 predstav pred razprodano hišo.	.u
»Znano mi je, da inscenirate najrajši * ciklih. Na čem delate sedaj?«
Sedaj insceniram v Narodnem gledališču Sha-kespearejev ciklus. Kot prvi naslednji pride na vrsto 10. februarja »Hamlet«.
»Imate dobre igralce?«
Ce bi teh ne imel, bi ne mogel ustvarjati. Lahko rečem, da imam odlične igralce. Naj navedem samo igralko Gizi Bajor, ki se lahko uspešno kosa s kakšno Gabv Morlay.
»Kaj sodite o našem gledališču, kolikor ste ga nocoi spoznali?«	.»•.
Kolikor sem mogel spoznati pri tej kratki igri, ki jo je Vaš režiser pravilno postavil v realističnem stilu in odgovarjajoči sceni, imate nekaj odličnih igralcev. Škoda, da pogrešate na odru samem skoraj vsakršno moderno tehnično opremo.
»Upam, da bodo sedaj navezani stiki ostali še zanaprej med nami...«
To pa prav gotovo, Ce prej ne, se vidimp, ko bo vaše Narodno gledališče igralo »Tragedijo človeka«. Prav rad bom tudi sestavil seznam del, ki bi prišla v poštev tudi v vašem gledališču, da jih prevedete. Isto sem obljubil tudi g. prof. Ko-blarju za vaš radio. Tam bomo sploh poskusili izvesti izmenjavo. Zdi se mi, da bi prišla radio-fonska obdelava »Hlapca Jerneja« tudi za naš radio zelo v poštev. Tako bo najnovejše madžarsko-slovensko prijateljstvo rodilo lahko vidne in koristne sadove.	Niko Kuret.
Poljski
Knjiga o
Pri Jugoslovanski knjigarni je izšla za božič majhna knjižica (na 68 straneh) o Poljski, njeni zgodovini in njenem delu, ki so jo po najnovejših poljskih virih sestavili dr. Tine Debeljak, dr. Rudolf Mole in univ. prof. dr. Fr. Štele. Knjiga je namenjena širšemu občinstvu ter ima namen pokazati našim ljudem zgodovino tega slovanskega naroda, ki je preživljal nekoč v zgodovini najslavnejše dni, pa je zopet po lastni neprevidnosti in napadalnosti drugih postal že večkrat v zgodovini plen sovražnih sil, toda je še vedno »vstal od mrtvih«. V času, ko je Poljska stala in še stoji v ospredju svetovnega zanimanja, so sestavljalci napisali kratek potek slave in propada Poljske ter podčrtali tudi značaj njihovega duha. Za praznik miru pa je prišla knjižica na knjižni trg, gotovo z željo, da bi blagoslovljeni mir tudi to deželo zajel in jo dvignil v nekdanjo slavo.
Kot uvod v knjigo je T. Debeljak prevedel začetne verze iz najpopularnejšega poljskega literarnega dela, Mickievviczevega »Pana Tadeuša«, ki se začenjajo z znanimi verzi, ki jih je pri nas populariziral Ivan Cankar: Domovina, ti si kakor zdravje! Koliko si vredna, listi le spoznal je, ki te je izgubil..Po tem časovnem uvodu v brošuro je T. Debeljak na nekaj straneh podal zgodovino Stare Poljske od vstopa v zgodovino preko slavnih dob kraljev iz rodu Piastov in Jagieloncev, do Poljske kot volivnega kraljestva, v katerem je dobilo nadvlado plemstvo, »šlahta« in pripeljalo državo na rob propada. Dr. R. Mole nadaljuje zgodovino propada Poljske pod Saši ter natančneje popisuje napore 7.a rešitev države (uspava 3. maja), kakor tudi vse tri tragične delitve države. V naslednjem poglavju podaja junaške borbe Poljakov v boju za svobodo, ko so se zaman upirali 1. 1830, 1. 1846, 1863; ter njihovo trpljenje pod tremi »za-boramk: Nemškim, Ruskim in Avstrijskim, kjer so imeli še največ svobode, kupljene seveda na račun drugih slovanskih rodov v Avstriji. Dr. Štele je podal v kratkih besedah zadnjo borbo za osvoboditev (Obnovljena Poljska) do lastne države »Republike Poljske«. Isti je očrtal tudi ruskega duha v kulturi preteklosti ter skušal sintetično zajeti poljskega ustvarjajočega duha v letih samostojnosti in svobode zadnjih dvajset let. Z zgoščenimi podatki o bivši Republiki Poljski, ki se tičejo obsega, prebivalstva in glavnih mest, ter z omenitvijo sedanjega stanja poljske državnosti (v Angersu) je zaključena ta brošurira, kateri je T. Debeljak za sklepno besedo dodal v prevodu se izjave raznih pomembnih ljudi o Poljski, njeni tragični zgodovini in junaškem duhu. Tako Montn-Inmbertovo zanimivo mnenje, ki ga je napisal ob emigraciji pred sto leti v »Consolationes«, potem pismo prvega predsednika vlade, danes osemdeset letnega svetovnega mojstra pianista in enega naj večjih poljskih domoljubov, Ignacija Padrreuske na kakor ga je narodu pisal v prvih septembrskih j \u ie»a 1030 jor Vnnčno prelep in topel govor sedanjega papeža Pija XII, ki ga' je imel na polj-
Sredi evropskih diplomatskih in vojaških za-pletljajev stoji Danska na zelo izpostavljeni točki nekako pozabljena, v svojem miru in skrbeh, kako bi si ga ohranila čimdalj. Njeno usodo vodijo ložje, ki pa nobeden nima pristno danskega Najbolj pogosto ime na Danskem je Han-lor ni Hansen, je ali Petersen, ali Jakobsen. Trije vodilni danski možje pa niso ne to ne ono, tudi se nobeden ne piše Jensen, Olsen ali Rasmus-sen, ampak imajo nekoliko tuje zveneče imena: Stauning, Steinke in Munch.
Stauning je danski ministrski predsednik, Steinke pravosodni minister in Munch zunanji minister. Munch, sicer profesor filozofije, je najbolj znana osebnost upadle Zveze narodov in konferenc severnih nevtralnih držav v Oslu; Steinke je »bodoči mož« Danske, njen pravosodni minister in goreč nasprotnik vsake tuje propagande, ki zahaja k njim čez mejo.
Thorvvald Stauning pa je 66 let star in že 10 let nepretrgoma ministrski predsednik in je med evropskimi ministri s tem rekordom na drugem mestu, prvi za Mussolinijem. Na Danskem ga imenujejo »očak severa«, pač zaradi njegove lepe, dolge brade, ki je že vsa bela. Je voditelj danske socialno demokratske stranke, ki je že skoro 20 let nepretrgoma vladna stranka — sama znamenja severnega miru in uravnovešenosti na zunaj in znotraj. Nekdaj je zvijal cigarete v neki tobačni tovarni, kjer se je tudi navzel ljubezni do dobrega, močnega tobaka, ki še danes izdaja njegov nekdanji posel. Sicer je naravnost fanatičen za svoj program, toda v govorih in ukrepih je zelo umerjen, da ne bi svoji domovini nakopal kakega nepotrebnega sovražnika. Spretno in oprezno že dolgo vrsto let vodi državo v hudih in dobrih dneh; srečno je prebrodil gospodarske in finančne težave zadnjih let, ki tudi Danski niso ostale prihranjene. Danes more s ponosom gledati na svoje delo: Danska živi v miru in je notranje urejena, dosegla je zavidanja vredno
imena.
Angleški vojak je prišel na božični dopust in preden stopi med svoje, si da očistiti čevlje, da se iznebi blata s fronte.
stopnjo blagostanja. Z vojno pa je tudi nad Dansko prišla težka mora, ki jo teži kot mnogo ostalih nevtralnih držav. In prvič po 10 letih je tisti Stauningov mir, ki je prišel že skoro v pregovor, omajan in s skrbjo gleda kot državnik v negotovo bodočnost. Nove razmere so tudi njegovo ime povzdignile iz ozadja in ga postavile pred evropsko javnost — z Dansko vred, o kateri se govori in
pis kaj
iše samo takrat, kadar v zgradbi severne Evrjpe
zaškriplje.
Š P O M T
šport čez novo leto
Najskromnejša v športnem pogledu sta bila zadnja nedelja in novo leto. Pri nas ni bilo športnih tekem, čeravno je bilo vreme kot nalašč za take prireditve. Je pa razumljivo, kajti nogomet in drugi letni športi počivajo ob tem času, za smučarske tekme pa je še nekoliko prezgodaj, ker so tekmovalci šele dobro pričeli trenirati. Zato si pa oglejmo nogometne tekme izven mej Slovenije in izven države.
Bata : Ujpest 2:2 (2:0). Szieged : Žak 4:0 (1:0). ' Vitez : Radnički 1:1. Gradjanski : Zagreb 20:0!
ITALIJANSKO PRVENSTVO Juventus : Venezia 1:0 (0:0). Bologna : Napoti 1:1 (1:0). Nova : Liguria 1:1 (1:0). Lazio : Ambrosiana 1:1 (0:1). Milano : Roma 3:0 (1:0). Genova : Triestina 1:0 (0:0). Bari : Torino 2:2 (1:1).
Na prvenstveni tabeli vodi 5e vedno Bologna 18 točkami. Sledijo Lazio 16 točk, Ambrosiana 16 točk, Milano 15 točk, Genova 15 točk in Triestina s 14 točkami.
Popovi*, boksarski prvak države v srednji
ske begunce 1. X. 1939. Ta epilog nadomestuje kakršne koli druge uvode in sklepe.
Knjižica, ki stane samo 22 din, je namenjena vsem, ki bi se v kratkem radi informirali o zgodovini in duhu Poljske, ki zdaj zopet deli usodo svoje največje ponižanosti, obenem pa tudi — in to predvsem — slovenskim prosvetnim društvom po našem podeželju, ki potrebujejo predavanj. Upajmo, da bo v tem pogledu veliko pripomogla poznavanju slovanskih zemelj med našim narodom.	td
Fra Oašpar Bujas: Sa svjetiljkom o rokama.
Pesmi. Str. 64.
Z letnico 1940 so izšle v Šibeniku pod gornjim naslovom pesmi fra O. Bujasa, profesorja frančiškanske gimnazije v Sinju (Dalmaeija). S to zbirko se je avtor pridružil lepi vrsti mladih in izrazito duhovnih — religioznih hrvatskih lirikov kot so Jerolim Korner, Ivo Lendič, Aleksander Kokič in drugi, ki so že izdali po eno ali več knjig svojih pesmi. Mogoče se bo komu zdelo nekoliko nenavadno ali nekoliko pozno, da človek ri 33 letih (Bujas se je rodil 6. januarja 1906 v ibeniku) prihaja šele s prvo knjigo svojih pesnji; zato pa je Bujasova zbirka urejena z mnogo večjo skrbjo kot so po navadi prve knjige mladih pesnikov, in iz nje diha zrelost, umirjenost in resnoba doživljanja in izražanja. Poleg tega pa moramo takoj poudariti, da Bujas tudi doslej ni bil morda neznan ali nepriznan med mlajšim katoliškim pesniškim rodom na Hrvatskem. Nikakor ne, saj srečujemo njegove pesmi že dobrih deset let v skoraj vseh hrvatskih katoliških leposlovnih in nabožnih listih, zbornikih in koledarjih. Razen toga je napisal tudi nekaj povesti, črtic in feljtonov ter ocenil par pesniških zbirk. Dalje je objavil letos v makarski »Novi reviji« zanimivo razpravo »Ka-tolička Crkva i naša narodna poezija«, ki je izšla tudi v posebni knjiž.ici.
V knjigi »Sa svjetiljkom n rukama«, ki jo je izdal avtor na nagovarjanje svojih prijateljev, kakor izvemo iz kratke bio- bibliografije na koncu knjige, je zbranih 36 pesmi. Bujasova duhovna lirika je zelo umirjena in skoraj ne pozna omamnih plamenov strasti, niti vrtoglavih prepadov greha ali strašnih trenutkov negotovosti in dvoma. Nasprotno, pesnik dostikrat govori z zavestjo, kot bi bil že za zmeraj dobojeval vse duševne boje, kar prehaja tu in tam že v nekakšno samovšečnost in slabi nekatere njegovih najlepših pesmi. Kako lepa je n. pr. tretja kitica »U čekanju«:
Nema ni majčice drage, oca, brata in seke, u tuzi da lijeka i pokoja dadu.
Dodji, Utjeho najbolja, s peharom balsama rajskog srcu mi mladul
Koliko slabša pa je druga kitica iste pesmi, ali tretja kitica »U službi oltarac. Pa tudi tedaj, kadar govori o strasteh in skušnjavah (Napast), rabi vse preveč konvencjonalne podobe in obrabljene besede. Edina izjema je pesem »II kušnjn-ma«, ki snnHn mod najboljšo stvari cele zhirke.
Mnogo bolj doživeta in pristna je Bujasova pesem
V Belgradu sta se borila za prvenstvo države srednji kategoriji boksarja S. Jakšič in Popovič. Borba se je vršila v dvanajstih kolih ter je nepričakovano zmagal po točkah Popovič, ki si je od dvanajstih rund osvojil devet. Popovič je bil vseskozi boljši ter je svojo zmago popolnoma zaslužil, četudi je 2000 'gledalcev prav do konca računalo, da bo le Jaksič premagal svojega nasprotnika s knock-autom. Vendar pravijo Zagrebčani, da je Jaksič še vedno državni prvak, ker dvoboj ni bil prijavljen vrhovni drž. zvezi, ki ima svoj sedež še vedno v Zagrebu.
Športni drobiž
Usoda XII. olimpijskih iger še ni končno-veljavno zapečatena, kakor poročajo iz Helsinkov. Finci namreč še niso vrnili mednarodnemu olimpijskemu odboru mandata za izvedbo iger, temveč bodo šele meseca januarja ali februarja napravili končnoveljavne sklepe v tem pogledu. (Z ozirom na svetovno politično situacijo in glede na vojno med Sovjetijo in Finsko je toliko kot gotovo, da olimpijskih iger letos ne bo na Finskem in tudi drugje ne. Kdaj in kje bodo prihodnje olimpijske igre, pa danes še ne vemo. Op. ur.)
tedaj, kadar poje o tihi sreči, s katero pričakuje Gospoda in o neskaljenem miru v varstvu nebeškega Očeta ter ob njegovem oltarju. Iz takih občutij v duhu sv. Frančiška je privrelo nekaj njegovih najboljših in najznačilnejših pesmi (Con-fiteor, Gospodnji dolazak, U tjelovsko jutro, Pjes-ma mojih dvorova in vse tri pesmi iz ciklusa »Triptih«). Ko je sam občutil srečo božje bližine, žalujp za onimi nesrečnimi brati in sestrami, ki blodi jo daleč od Gospoda, in prosi za izgubljenega prijatelja, da bi se čist vrnil v Kristusovo svetišče.
Prav tako lepi in nežni so preprosti stihi, v katerih se pesnik spominja svoje mladosti in svojih srečanj z Gospodom v prvem obhajilu in o božičnih praznikih, ki jih je preživel ob mehki materini roki in ob njeni topli besedi. Iz spomina pa mu ni šlo tudi materino trpljenje med vojsko, ko so očeta skrivali Karpati, doma pa je sto skrbi in bolečin prebadalo srca naših mater. Prav tako ima Bujas oko in srce za očetove skrbi, kar je izrazil v prelepi pesmi »Molitva za mojega oca«. Tiha lepota skalnate dalmatinske pokrajine je navdihnila nekaj lepih pesmi. V ciklusu »Život za planinom« (pet pesmi) je ustvaril Bujas lepe podobe iz skromnega življenja tamkajšnjega malega človeka, ki me živo spominjajo svežih pokrajinskih slik velikega hrvatskega slikarja o. Celestina Medoviča, ki je bil doma iz Kune na otoku Pelješcu (1857—1919).
Motivi Bujasove lirike, kakor smo videli, niso posebno raznovrstni. Tudi po obliki se Bujasova pesem ne loči od drugih sodobnih lirikov; ima tudi nekaj sonetov, ki dovolj gladko tečejo. Po vsem tem lahko rečemo, da je Bujasova zbirka, kateri je lepo naslovno podobo narisala s. L. Grgec, z nekaterimi svojimi najboljšimi pesmimi zelo pozitiven prispevek k sodobni duhovni liriki na Hrvatskem.	Jože Grcgorič.
Italija upa na novo nogometno reprezentanco
ia svetovno prvenstvo, pravi zvezni kapitan Pozzo, ki je v tem pogledu velik optimist. On namreč ne smatra zadnjih neuspehov proti Švici in Nemčiji tragičnim in pravi med drugim tudi tole:
»Imam namreč dovolj materiala, da sestavim novo, močno enajstorico. Puricelli bo lahko nadomestil Piolo in Šansone bo postal nov Meazza. Pa tudi za krila imamo danes celo šumo prvovrstnih igralcev na razpolago. Do naslednjega prvenstva sveta imamo toliko časa, da lahko spravim na noge tako enajstorico, ki bo enakovredna oni iz zadnjih dveh svetovnih prvenstev. Naše geslo je: Delati 1 Vse drugo pride samo od sebe.«
Nemška smučarska prvenstva bodo letos okrnjena. Dne 17. in 18. februarja bodo v Rubpoldin-gu nemška smučarska prvenstva v klasičnih disciplinah, vendar brez teka na 50 km ter štafet. Prvenstvo v alpskih disciplinah pa bodo 9. in 10. marca pri Sv. Antonu na Arlberškem.
Belgijski prvaki v umetnem drsanju. V Ab-tverpnu so imeli Belgijci svoja prvenstva v umetnem drsanju in so postali za letos tile prvaki: pri moških Bierre Baugniet, pri ženskah Betty Hendrick ter v parih Suzane Diskeuve-Edmond Verbustel.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
SK Planina (smuiarski odsek bo v nedeljo, 7. t. m. v okviru »klubskega dne« izvedla za svoje člane-tekmovalce majhno tekmo. V to svrho bo danes ob 7 zvečer v starešinski sobi Akademskega doma članski sestanek za vse člane tega odseka.
Z F 0
Note za proste vaje za leti 1940 in 1941
Note za proste vaje članov, mladcev in naraščaja za leti 1940 in 1941 so ravnokar izšle in se dobe pri Zvezi fantovskih odsekov v Ljubljani. Kompozicije so prirejene za klavir in se lahko uporabljajo tudi za harmonij. Izvod stane 10 din. Skladbe za godbo na pihala izidejo tekom meseca februarja.
II. smuško prvenstvo mariborske podzveze ZFO
Kakor je bilo javljeno v »Slovencu« in odsekom v posebni okrožnici, bodo v soboto, 6. in v nedeljo, 7. januarja pri Sv. Lovrencu na Pohorju smučarske tekme za prvenstvo mariborske fantovske podzveze. Po dosedanjih prijavah sodeč bo udeležba tekmovalcev mnogo večja kot na lanskih tekmah. Razen tekmovalcev pa bo prišlo k Svetemu Lovrencu veliko število /naših članov-netek-movalcev, ki bodo kot gledal« prisostvovali borbam naših fantov za prvenstvd na belih poljanah. Spored tekem je naslednji:
Sobota, 6. januarja: Ob 8 sveta maša. Ob 9 žrebanje startnih številk. Ob pol 10 tek na 5 km za začetnike in
mladce. Ob pol 3 smuk za člane.
Nedelja, 7. januarja: Ob 8 sveta maša. Ob 9 slalom za člane. Ob pol 3 patrolni tek na 10 km za odse-
kovna moštva. Ob 5 razglasitev rezultatov in razdelitev daril.
Pozivamo vse naše člane-smučarje, da se tekem polnoštevilno udeleže. Vsak naš smučar mora tekmovati! Prijavite se takoj pri svojih odsekih, odseki pa naj pošljejo pismene prijave na naslov podzveze. Ustmene prijave se sprejemajo do začetka žrebanja tudi pri Sv. Lovrencu. Vse naše člane netekmovalce pa vabimo, da se udeleže izleta k Sv. Lovrencu. Kdor more, naj pride že v soboto, vsi drugi pa v nedeljo na glavni dan tekem. Podrobna navodila bomo objavili vsak dan sproti v »Slovencu«, zasledujte jih in se po njih ravnajte I
Smuške tekne zagorskega okrožja ZFO
Zagorsko Fantovsko okroije priredi v začetku januarja 1940 v Zagorju smučarske tekme. Tekme so namenjene predvsem članom zagorskega okrožja, zelo dobrodošli pa nam bodo tudi bratje iz drugih okrožij kot tekmovalci izven konkurence. Zaradi trenutno neugodnih snežnih prilik objavimo dan tekem naknadno. Pač pa prosimo vse tekmovalce (tudi one izven konkurence) za takojšnje prijave, ki jih je poslati na »KO Zagorje ob Savi«.
Ob prihodu sovjetske vojske v Lwow
Spomini poljskega pisatelja očividca
Znan!
iski pisatelj Zygmunt Nowa-Kowski je "srečno prebil obroč sedanje sovjetske meje na Poljskem in prišel v Pariz, kjer je zastopniku švicarskega dnevnika »Journal de Oenčve« opisal spomine na prihod sovjetske vojske v Lwow, ki ga je sam opazoval na lastne oči. To pripovedovanje nam najbolj verno kaže, kako se je Sovjetska Rusija predstavila sosednjemu slovanskemu narodu, ko je stopila na tla zahodne evropske kulturč. Nowakowski pripoveduje o sovjetski vojski:
»So majhni, umazani, razcapani, kakor da so «e zadnjič preoblekli že pred leti. Sami Kunguzi, Kirgizi, Samoiedi in drugi Mongoli lokavih oči. Prišli so s skrajnih koncev Sibirije, z Urala, s severa, s svojih step, s tajge, divji, otožni, revni in topi. Nedoumljiva Azijal
Puške jim vise preko ramen na motvozih, ob nogah jih opletajo cunje. Ce jih vprašate, čemu so prišli sem, vam bodo odgovorili, ker je vojska z Germani.
22. septembra opoldne je bila zmešnjava, da se Bogu usmili. Presenečenja so prišla do viška, ko je prebivalstvo videlo po ulicah korakati neko patruljo. Bili so trije vojaki rdeče armade. Za njimi se iz daljave čuje ropot tankov in topov. Vojakom se nekam mudi, tečejo v diru, puške imajo naperjene naprej, kakor da nekaj naskaku-jejo. Droben dež j>rši izpod neba in po ulicah brije ledena sapa. Pa jim je kljub temu vroče, težko sopihajo, kakor da jim primanjkuje sape. Nad mesto lega težka megla, ki zapira razgled. Ozračje je kakor pred nevihto, zraka primanjkuje.
Včeraj so še nemški bombniki bučali nad mestom. Komaj je nekaj ur od tega, okrog polnoči, ko je še deževalo na mesto krogel iz strojnic, ki so na gosto padale po ulicah, trgih, hišah in cerkvah. Lwow se je takrat še branil, boril se je in odbijal napade. Prebivalstvo je še upalo...
Nenadoma pa so Nemci utihnili. Sedaj že ni slišati drugega kot korake rdeče vojske. Sunek z nožem v hrbet.
Nihče si ni mogel misliti, da bi mogli priti. Toda sedaj so tu in že gomaze po vseh ulicah Lwowa in se raztekajo na vse strani.
Prebivalstvo presenečeno gleda te »osvojeval-ce«, toda oni so še bolj presenečeni! Videti so popolnoma iz sebe, strme od začudenja, ker takega mesta v takimi ulicami in trgovinami še svoj živ dan niso videli! In takih žensk! Predvsem nje gledajo z žalostno izbuljenimi očmi. Kakor da jih je nekaj prikovalo v tla, se ustavljajo sredi ulice in strme in gledajo lepe obleke, nogavice, čevlje in klobuke in vse, česar ženska v Sovjetski Rusiji nima, kjer je ženska zanemarjena, lačna in slabo oblečena, kakor so tudi oni sami, kakor so revne ulice v Moskvi in vsa Rusija. Isto je pred izložbami trgovin, v restavracijah in gostilnah, ob pogledu na servijelo, namizni nož, predvsem pa vilice, s katerimi ne vedo kaj početi. Mogel si videti navadne vojake in višje častnike — toda kako bi jih prav za prav ločil — kako so kupovali
notese (beležnice) in svinčnike, po deset notesov
in pet svinčnikov eden! Kupili so vse: moške io
ženske srajce vsako mero, nogavice, steznike, kom-bineže vseh barv. Najbolj pa so segali po zapest-nih urah; marsikdo je kupil kar dve, za vsako
so segali po zapest-
zapestje po eno...
Nato se nadaljuje ekspedicija v neznano: v restavracije. Pred obleganjem so bili vsekakor slabo oskrbovani. Treba jih je bilo videti, te Mongole, kako so z vilicami v roki strmeli v meso na krožniku! In kakšni manevri z nožem! Naročajo vse vprek, kakor nanese: pivo, čaj, žganje, dve porciji pečenke, močnato jed in juho na en mah, in spet znova: pivo, čaj, žganje... Vse naročajo na en mah, ker se boje, da ne bi kaj zmanjkalo. Kakor otroci, umazani, revni in lačni otroci.
Toda tisti, ki so prišli za njimi, niso več tako zanemarjeni, niti tako sestradani: to je druga vojska, vojska »tovarišev komisarjev«, vojska GPU in Čeka in vohuni. Z njimi je pridrlo v mesto nasilje, trajna grožnja, ovaduštvo, tisto »skolom po glavi«. Z njihovimi visokodonečimi praznimi besedami, z letaki v kričečih barvah, z napisi je Lwow, ki je bil dotlej bel in rdeč, r>ostal popolnoma rdeč.
Ti komisarji in ovaduhi imajo polne roke dela. Delajo kakor da jim gori za petami. V petih odsekih so že odpravili veleposestva, srednja in celo majhna zemljiška jjosestva. Nenadoma vsega tega ni bilo več. Zemljo, živino, vso nepremično imovino so (kakor pravijo) razdelili med kmete. Večje in majhne dvorce so zažgali, lastnike pa v tej žalostni noči pognali, v sami srajci in bose... Seveda da so se pri tem tudi marsikje zaleteli, tudi marsikak kmet je bil ob streho, toda kdo bi se razburjal zaradi takih malenkosti!
Ko so ti komisarji prišli v Lwow, so naenkrat izgubili svojo gorečnost. To mesto, natrpano beguncev iz vse Poljske, jim je seglo čez glavo, presega njihove organizatorične talente, njihovo znanje in izkušnje. Toda ustavili so se le za malo časa.
Kmalu so šli tudi tu na delo. Vprašanje Lwo-wa, ki je nekdaj imel 200.000 prebivalcev, z begunci pa je nenadoma zrastel na pol milijona, je zelo zapleteno. Toda njim je stvar enostavna. Je preveč ljudi? Prav. Nekaj jih je torej treba zapreti. Nekaj uspeha bo vsekakor — z ozirom na pomanjkanje hrane in pomanjkanje stanovanj. Najprej je bil aretiran mestni župan, nato njegova zena, nato njegov šofer. S celo tropo so jih odpeljali v ječe in potem ni bilo nič več slišati o njin. Isto se je zgodilo z zemljiškimi posestniki in člani imenitnejših družin. Aretirali so jih vse vprek, z univerzitetnim profesorjem, z ravnateljem banke, z vojaki rdeče vojske. Izginili so... Odpeljali so jih bogve kam. Prvo vojsko je zamenjala druga. Pa tudi na nje je prišla vrsta, častniki in vojaki so bili aretirani. Sedaj sestavljajo tretjo vojsko. In tako dalje. Vse brez glave, brez načrta, brez smisla.
Pa je minil šele prvi dan. V naslednjih so boljševiki poprijeli z večjim ognjem. Za prvimi aretacijami so hitro sledile druge... Rdeči obroč čimdalje tesneje oklepa mesto...«.
Italijansko civilno letalstvo je odprlo novo progo Rim—Rio de Janeiro, po kateri so prva letala odletela dne 21. decembra 1939. V vodstvu te proge je tudi Mussolinijev sin Bruno Mussolini. Na sliki ga vidimo (v sredi s kožuhovinastim ovratnikom) med ostalim moštvom kratko pred odletom
prvega letala.
Kljub strogemu gradbenemu nadzorstvu se je v Bukarešti podrla petnadstropna stanovanjska hiša, ker je gradbenik skušal napraviti dobiček s tem, da je izigraval gradbene predpise. Tik preden je bila stavba dokončana, se je sesula, ko so se V spodnja tri nadstropja najemniki že vselili.
Nerešeno vprašanje učiteljev kontraktualcev
Po svetovni vojni je usoda odcepila najza-vednejši del Slovenije in del Hrvatske od naše skupne jugoslovanske domovine. Učiteljstvo teh pokrajin je vztrajalo na svojih mestih vse dotlej, dokler jih ni prisilila višja sila, da so morali zapustiti rodno grudo m se izseliti k rodnim bratom v Jugoslavijo.
Po mednarodnem pravu sme vsaka država sprejeti katerega koli političnega begunca. A da smo se mi zatekli k rodnim bratom, to je popolnoma naraven proces, o katerem je nepotrebna vsaka debata. Prvi učitelji emigranti, ki so prišli v Jugoslavijo, so bili sprejeti kot pravi bratje. Bili so nameščeni na taka mesta, ki so si jih zaslužili jx) službeni dobi in s svojo sposobnostjo. Ta bratska gesta od strani naših prosvetnih čini-teljev je delovala kot balzam na vse tisto učiteljstvo, ki je še nadalje do skrajnosti vztrajalo na svojih mestih v zasedenem ozemlju ali nekje v notranjosti Italije. Tudi zakon o narodnih šolah iz 1. 1929 je s svojim čl. 166. priznaval vsem emigrantom vsa leta v inozemstvu in tuzemstvu za napredovanje in pokojnino.
Ne vemo pa iz kakšnih razlogov nam ni bil naklonjen zakonodavec s finančnim zakonom za 1. 1932-33, s katerim je tedanje in sedanje kon-traktualce prav hudo zadel, bodisi v finančnem, bodisi v moralnem pogledu. Od tedaj se čutimo zapostavljene kot manjvredni. Imamo občutek, da se je nase bratstvo ohladilo, da smo državljani neke posebne kategorije z enakimi dolžnostmi, a ne enakimi pravicami s tovariši, ki so slučajno rojeni v mejah sedanje Jugoslavije. Boli nas tudi dejstvo, da ravno tisti, ki smo prišli med zadnjimi iz zasedenega ozemlja, t. j. tisti, ki smo največ žrtvovali za naš narod, smo najbolj prizadeti pri štetju službene dobe. Vsi tisti, ki nas je doletel fin. zak. iz leta 1932-33, smo j>rizadeti v napredovanju za 1, 2 in celo več skupin, a za pokojnino smo izgubili od enega do deset let ta celo več!
Zanimivo je tudi dejstvo, da se nam službena doba v inozemstvu priznava za napredovanje in penzijo, medtem ko se nam kontraktualna doba v skupni domovini ne priznava po L 1932. To se pravi, da so vsa kontraktualna oziroma dnevni-čarska leta po 1. 1932 popolnoma izgubljena. Poleg tega je treba pripomniti, da kontraktualci ves čas kontraktualne službene dobe ne uživajo nobenih povišic plač, niti doklad za otroke, niti stanarine, ne kuriva, kot uživajo to ostali učitelji. Pač pa so bili deležni občutnega znižanja že itak skromnih dohodkov.
Imamo med emigranti učitelje z družinami po 1, 2 in več otrok, ki so po 14 do 19 letih službe še vedno kontraktualci oziroma dnevničarji z mesečno plačo 750 din. In ravno ti so največ žrtvovali za domovino, ... ,.	~ -t ,' * * v* . *. y v
Naj omenimo Se žalostno dejstvo, da smo danes učitelji emigranti prizadeti za nad 450 let. Mi smo ta leta odslužili, a se nam ne priznavajo, niti smo bili plačani za to dobo, kot so bili plačani drugi tovariši. Pa pomislimo, da se ta neprijazna doba (četudi ni nobenega zadržka za priznanje) stopnjuje iz leta v leto in da s tem trpimo veliko
Lov z letalom
24
»Stari Briti, imeli, so jih za skladišča,< ga pouči Tim.
»Kaj misliš, da so jih skopali v tistih davnih časih?«
»Zgodovinarji tako trdijo,« odvrne Tim.
*Na nekaterih krajih jih je vse polno.«
»Torej je Red luknjo odkril in jo uporabil.«
»Najbrž. A glej, glej, kaj je to?«
Dospela sta do precejšnje sobe izsekane v živo skalo, in v luči svetilke zagledala skladovnice sodčkov in manjših zabojev, zloženih ob stenah. Jock je hitro stopil bliže in strmel v skladovnice.
»Jock, prav si povedal: Red ima tukaj skladišče za vsakovrstno uporabno blago.«
Jock pa zmaje z glavo. »To vendar ni oropano blago, vtihotapljcno je, tobak in špirit, saj ti nos pove, ne?«
»Tudi moj nos tako govori, kajpada,« odvrne Tim. »A zakaj bi ne bil Red tihotapcc? Ima lanšo in pogosto slišimo, da tihotapijo med našo obalo in celino.«
Jock sam je že začel dvomiti nad Redom, a vendar se je te misli otepal. »Ne morem si misliti, da bi Red bil tihotanec.«
»No, kdo pa je večji zločinec: tihotapec ali ropar? Iz svojega Reda bi rad naredil angela.«
»To ne, a imam ga skorajda rad. Saj morda imaš ti prav in je to njegovo blago. A rajši ižčiva smaragde!«
To pa ni bila lahka stvar. Zabojev je bilo mnogo, bili so dobro zabiti in še prevezani. A Jock je k sreči imel pri sebi nož z nožnico, našel je pa tudi staro dleto, da je z njim pulil žeblie. Vkljub vsemu pa je minila cela ura, preden stn vse odprli^ in tobaka je ležalo pn tleh za celo trafiko. Smaragdov pa le nista
našla in Jock je razočaran zleknil razboljeni
hrbet.
»Tukaj jih ni in bojim se, da sva prepozna; Marko je bil tu in jih je odnesel.«
»Jaz sem pa drugih misli. Red je pretkan človek, zato svojim ljudem ne pušča, da bi ga okradli. »Zato menim, da so smaragdi v votlini ob morju.«
»Če je tako, potem pa kar tja!«
Vrnila sta se torej po hodniku zopet do navpičnega rova. Ko je Tim prišel do navpičnega rova, je obstal kot vkopan in čudno vik-nil: »Ali!«
»Kaj pa je?«
»Lestve ni nikjer!«
»Kaj? Saj to je vendar nemogoče!«
»Kar sam poglej!« odvrne Tim in z lučjo posveti po rovu navzgor. Res: o lestvi ne duha ne sluha! Fanta sta buljila gori v rov in od groze molčala.
»Nekdo nama samo nagaja, najbrž Finch,« pride Tim zopet do sape.
»Ni verjetno.«
»Kdo pa drugi?«
»Kaj pa kmet Grdogled?«
Tim je pomislil in prebledel.
»Torej misliš, da je iz Rodove tolpe?«
»To mislim, da je kmet tihotapec, Red pa pozna to skrivališče in ga uporablja, kadar ga potrebuje.«
»Torej se je po tvojem Red pred sinočnjim tnkaj skrival?«
»Da in tudi smaragde je pustil tu.«
»Ali jih je potem Grdogled ukradel?«
»Mogoče, še verjetneje pa Marko.«
»Potem lestve ni izmaknil Marko. Kajti ?e je bil pred nama tukaj, jo je z dragulji takoj pobrisal.«
»Saj tudi ne mislim, da bi jo bil Marko,
Grdogled jo je.«
»Rng usmili, ali naj tukaj ostaneva? Saj — saj bi od lakote umrla!«
Jock pa ga je prijateljsko udaril po rami in rekel: »Bratec, pogum! Saj ni tako hudo. Finch ve, kam sva odšla in ne bo naju zapustil.«
»Žal mi je, Jock, a vendar me ni sram priznati, da me je res groza. Ven splezati ne moreva, so stene previsoke. Kako bo Finch našel najino luknjo, pa tudi ne vem.«
'	Hude ure.
»Meni se zdi, da naju hoče tukaj pustiti,« reče Tim, »ali da naravnost povem: prepričan sem o tem.«
Jock se je od strani ozrl na svojega tovariša. Tim je bil bled ko stena in zaskrbljen, gledal pa je tako. du ni Jocku čisto nič ugajal. Saj je bil vendar kot lev pogumen, kadar se je bilo boriti in uren kot blisk, če je bil v zagati, čakanja pa ni prenesel.
Že tri ure so pretekle, odkar sta bila jetnika v rovu davnih dedov, a lezla so tako počasi, kakor da so trije trdni. Jock si nikoli ne bi mislil, da more biti čas tako dolg. Storil je vse mogoče, da ne bi Tim preveč tuhtal: govoril je, pripovedoval zgodbe, mu na vse načine dajal poguma, a Tim mu je komaj odgovarjal. Jocku samemu ni bilo nič kaj prijetno okoli srca, saj je vedel, da njune stvari slabo stojijo. Finch bo iskal kamnolom ne pa luknjo v zemlji, in ko ga ne bo našel, pojde k votlini ob morju.
»Ta zverina naju bo pustila v tej luknji, dokler od lakote ne umrjeva!« je Tim togotno zavpil. »Kar poglej ga v obraz, pa boš videl, da je vsega zmožen!«
Jocku je bilo pa zdaj že dosti. .
»Veš kaj, Tim, nisem vedel, da si tak strahopetec.«
Tim pa je plani! pokonci in oči so ma žarele.
materialno škodo, ki bo čez nekaj let presegala pol milijona din! To ogromno škodo trpimo samo zaradi naše zavednosti in ljubezni do nfroda!
Za vse naše nacionalno in stanovsko delo pa zahtevamo samo to, da se tudi prizna, kar se priznava ostalemu učiteljstvu.	Prizadeti.
Ne kupujte mačka v vrefi!
Ne pijte kisle vode. ne da bi pazili, katera pfjete 1
Vaše zdravje je toliko vredno, da zahtevate
Radijsko
•isto s rdečimi srd,
našo najboljSo mineralno vodo,
Izrecno v orginainlh steklenicah I
Iz Julijske Krajine
544 kvintalov kave so pretihotapili. V letih 1935 in 1936 je večja skupina trgovcev, mešetarjev in šoferjev pretihotapila iz državnih skladišč v Mestrah pri Benetkah, v Genovi in v Trstu 544 kvintalov kave. Država je utrpela nad 850.000 lir škode na carini. Tihotapsko tolpo je vodil reki carinski podinšpektor, ki je j>o odkritju sleparskega početja zbežal najprej v Švico, potem v Francijo, od tam pa v Španijo, kjer se je javil med italijanske prostovoljce v španski vojni, pa 60 ga izsledili in zaprli. Pretekli teden 6e je pred tržaškim sodiščem vršila proti čedni družbi večdnevna razprava. Državni pravdnik je zahteval za V6e obtožence skupaj 57 let strogega zapora in 14 milijonov lir globe, za glavnega krivca samega — carinskega nadzornika pa 24 let ječe in 5 milijonov denarne kasni. Sodišče je prisodilo prvemu obtožencu 10 let ječe in plačilo 4 miljonov globe. Drugi poglavitni »družabniki« bodo sedeli po tri leta in plačali globe, ki gredo v milijone.
Za zboljšanje zdravstvenih prilik na Goriškem. Poročali smo, da je goriški prefekt dr. Cavani imel v Vipavi daljše posvetovanje z zdravniki in živino-zdravniki vipavskega in idrijskega okraja, na katerem 6o določili smernice, po katerih naj bi se skrbelo za podvig zdravstvenih razmer v deželi Sličtri, vsekakor potrebni in hvalevredni sestanki, na katerih je g. prefekt podal svoja navodila, so 6e vršili potem še pri Sv. Luciji, v Kanalu in v Gradiški za Furlanijo. V Gorici 6e je te dni na pobudo prefekture obdržal tečaj za občinske sluge in čuvaje, pri katerem so strokovnjaki predavali in pojasnjevali občinskim nameščencem, kako je treba skrbeti za higieno v domovih, stanovanjih, šolah, družinah in v vseh življenjskih prilikah, kako se je mogoče varovati raznih škodljivih mrčes in kako naj se gradijo in čistijo hlevi, gnojne jame in razne druge gospodarske naprave, da bodo zdrav-stvepo neoporečne.
Vipava. Naš župan g. Vin cen ci j Ghermandi je podal ostavko. Začasno ga bo nadomestoval pre-fekturni komisar g. Cesare Caso. Uradno poročajo, da je g. Ghermandi odstopil iz zdravstvenih vzto-kov. G. prefekt mu je izrekel zahvalo za uspešno delo, ki ga je izvršil za občinsko upiavo.
»Kaj? Strahopetec? Kaj misliš s tem reči?« je zavpil.
»Natančno to, kar beseda pomeni,« odvrne Jock trdovratno. »Prav ves čas, kar v tej luknji tičiva, samo stokaš.«
»Kajti vendar pride na misel! Saj sem iz-pregovoril komaj nekaj besed!«
»To je res, a sedel si kakor kup nesreče in v obraz si kakor obešenec. Ali to ni stokanje? Morda pa celo misliš, da se meni še dobro zdi, ker ne smem v tem v hladu in tišini malo od-počiti?«
Jeza je Timu izginila z obličja, nekaj časa je molčal in zrl v Jockn, nato pa čisto mirno rekel: »Jock, prav imaš, res sem strahopetec samo da do danes tega nisem vedel. Hvala ti lepa, da si me opozoril.«
Tedaj je pa tudi Jock vstal: »Bratec, kaj meniš, da jaz nisem strahopetec? Ni me sram priznati, da sem kar trd od strahu.«
Timu se je obraz potegnil od velikega presenečenja.
»Jock, kaj praviš? Ti da se bojiš? Ne verjamem.«
Jock pa se je nasmehnil. »Hitro bi mi verjel, če bi mi videl v srce. Istega mnenja sem kakor ti, da je namreč kmet dvignil lestvo. Finchu pa je povedal, da naju ni bilo semkaj ali pa da sva že odšla. Ne mislim, da bi naju morda hotel za vodno pustiti v tej luknji, pač pa naju bo zadrževal dotlej, dokler ne spravi utihotapljenih stvari drugam ali pa bova tako lačna, da bo z nama storil, kar bo hotel.«
Tim pa je z nova vzplamtel. »Hočeš reči da mu bova morala priseči, da molčiva o vsem kar sva videla, ne?«
»Da, prav to mislim.«
»No, tega ne dočaka!«
»Morda pa le. Ko te bo mučila žeja, bo storil za požirek vode ne vem kuj.«
»Ali si ti že bil kdaj hudo žejen?«

SLON SAMBO
(215) Ves strt je mož odšel spet iomov. Niti čez uro ne, pa je bil pri njem že poseben sultanov sel z ukazom, naj ta dva fanta takoj zapre v najvišji stolp mesta. Sultan ni maral, da bi njegovi pod-ložniki zvedeli, kakšen da je. Njun gostitelj sam ju je odvedel v stolp.
Srečno novo leto ieli trgovska hiša
»LAMA«
Maribor, Jurfiieva ulica 4
Srečno novo leto ieli tvrdka
Jakob Lah
trgovina, konfekcija, Maribor, Glavni trg 2
(216) Le težko so se dala odpreti z železjem okovana vrata. Za njima so jih zaklenili in še za-pahnili z močnim zapahom. »Od tu pa pač nikoli več ne prideva,« je zastokal Filip, in isto je menil Jan. Edino, s čimer sta se še mogla kratkočasiti, je bilo to, da sta mogla gledati skozi okna visokega stolpa.
Mali oglasi
lužbeiičejoJ| Pouk
II
Trgovska pomočnica
ISče službe v trgovini na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštenje« St. 32.
54 letni samec
bi Sel kot noSnl čuvaj aH paznik. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Zvest« 20102
so lahko brezplačno nauči krojenja ter Izpopolni v finem šivanju. Naslov v upravi »Slovenca« št. 34.
Kupimo
Samostojna gospodična
Išče službo v boljši go-ftllnl aH restavraciji. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 20.255.	(a
Trgovsko zastopstvo
sprejmem v manufaktur-nl ali kaki drugI stroki. Vpeljan sem v Sloveniji in delu Hrvatske banov, ponudbe upravi »Slov.« pod »Zastopnik« št. 20217.
ilužbodobci
Frizerka
dobra moč, se sprejme takoj. — Salon »Vena«, Gradišče 4.
Pekovskega pomočnika
stalnega, mlajših let, za skupnega delavca, išče pekarna v Ormožu, hiš, štev. 66.
Vzgojiteljico
zmožno nemščine, sprejme k dvema dečkoma. -Ponudbe na J. Trltuno vič, odvetnik, Beograd. Pašičeva ul. 10.
Sirarskega mojstra
samostojnega, s prakso za izdelovanje trapistov-skega tn eldamskega sira, sprejmemo takoj. Prednost imajo Izdeloval ci ementalskega sira. Ponudbe na: Svajcarska sirana, Sombor.
Mlajša šivilja

Krompir
po din 1.26 nudi Sever & Komp., LJubljana. (1
Zaklane purane, kokoške
pitane, očiščene, zaboji po 10 kg 140 din; sveža jajca, zajamčena, 720 komadov 760 din - franko prevoz - razpošilja G. Drechsler, Tuzla.
Kupim
rabljene šampanjske steklenice. Justina Gajšek, Ljubljana, Vodmatska 3.
Vsakovrstno ZlaiO
srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah
A.BoiK, Ljubljana Frančiškanska ulica 3.
ieheeeesi
Tovorni avto
najmanj 5 ton, ki mora biti v brezhibnem stanju, ki se ga more preurediti na pogon z lesnim pil nom, kupimo. Naslov ' upravi »Slov.« št. 19942.
Dvignite ponudbe v upravi »Slovenca«
Agllen 16935 Delo in plača Dobra gospodinja Dobro srce Elektrostrojl Gorenjsko 19965 Gotovina 18972 Pridna 20283 Rabljen Simpatična Srečno življenje Starejša Takoj 20309 Takoj denar 19499 Ugledna prihodnost Velik zaslužek 450.000
Krasna štajerska jabolka
»kanada« in »voščenka« zopet na zalogi v trgovini
MARTINC
Ljubljana, Tyrševa c. 17
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14 Ljubljana.
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 6 telefon 20-59
Inženirja agronomije
z vsaj 6 letno prakso, izkušenega v poljedelstvu po možnosti tudi v gojenju oljnatih rastlin, sprejmemo takoj za naš oddelek oljaric. Delo: jeseni in čez zimo propaganda in organizacija kontrahiranja oljnatih rastlin, posebno ricinusa; pomladi in poleti obiskovanje nasadov radi organiziranja za pobijanje škodljivcev, uvajame proizvajalcev, opravki s semenskimi akcijami itd. — Plača dobra, za delo na terenu pristojna dnevnica s povračilom potnih stroškov. Potrebno je znanje nemščine. — Podatke o študijah, praksi in navedbo referenc poslati najkasneje do 20. januarja 1940 na »PRIZAD« Beograd, p. p. 454
VINA
Vam nndi
Centralna vinarna v Ljubljani
t svoji posodi najugodneje TELEFON STE V. 25-73
Den^v*
Hranilne knjižice
3°/o obveznice
ln druge vrednostne papirje kupuje tn plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova ceBta 40
Lepo vilo ali pension
na Gorenjskem, 1 uro do Radovljice ln 2 url peš do Bleda, 11 sob, garaže, gospodarsko poslopje ter elektrika ln vodovod — takoj prodamo. Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod šifro »Pension« 19956
Vhajfem
ODDAJO:
Pension z gostilno
v lepem prometnem kraju Gorenjske, v neposredni bližini Bleda, oddamo najem s 1. majem 1940. Ponudbe v upravo »SI.« pod šitro »Pension« 19955
JUGOSLAVIJA
Največja domača delniška zavarovalna družba.
Zavaruje: življenje, požar, vlomsko tatvino, jamstvo, nezgode, transport steklo, točo, avtomobile, živino. Lastne palače in zgradbe v Ljubljani, Aleksandrova cesta 11 in Gosposvetska cesta 4 in še 15 palač in zgradb v Beogradu, Zagrebu, Osijeku, Petrovgradu itd. Pojasnila daje ravnateljstvo za dravsko banovino v Ljubljani, Aleksandrova cesta 11 in vse njegove podružnice in krajevna zastopstva.
+
Sporočamo, da je
Katarina Trontelj
iz Loč št. 2 po domače »Vrjakova mati«
previdena s tolažili svete vere, zaspala v Gospodu 1. januarja 1940, v
starosti 73 let. Pogreb bo v sredo, 3. januarja ob 9 na farnem pokopališču v Žalni. Žalna - Lnče, 1. januarja 1940.
ŽALUJOČI DOMAČI
Gumbnite, gumbe, pllse,
monograme, entel, ažur 'ino <n bttro izvrši
Matek & Mikeš
ubljana. Frančiškanska ulica
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Čitajte in širite »Slovenca«!
+
Umrla je ljubljena hčerka
Malka Gobec
dijakinja 2. r. mešč. šole pri Sv. Jakobu
Pogreb bo v četrtek, dne 4. januarja, ob Štirih popoldne iz splošne bolnišnice v Ljubljani.
Ljubljana, dne 3. januarja 1940. Žalujoča mati in sestrica
Zahvala
Sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mojo rajno soprogo
Terezino
obilno obdarili z venci in šopki ter jo spremili na zadnji poti, mene pa ustmeno ali pismeno tolažili, izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 2. januarja 1940.
Dr. Ivan Tertnik
profesor v pokoju
Mineralno oije težho dobivate? Pomagajte si sami!
Obnavljajte porabljeno motorno olje!
„REGENTOL"
aparat regeneriranje (obnavljanie) porabljenega olja Vam nudi ogromne prihranke. NE FILTRIRANJE — AM''AK KEGF.NERIRANJE 1 ZA USPEH JAMČIMO! Zahtevajte ponudbe, prospekte ali demonstriranje.
Samoprodaja: DESIDER E1SLER, Beograd Vojv. Gligora, br. 15 Tel. 419-49
Težkim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena mama, omama, teta in svakinja, gospa
Roza Hoffmann roj. Urbas
dne 1. januarja 1940 po daljšem bolehanju v 74. letu starosti
mirno in Bogu vdano umrla.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 3. januarja, ob štirih popoldne izpred hiše žalosti Resljeva cesta 12 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 2. januarja 1940.
Žalujoče rodbine: Hoffmann—Sajovie
Umrla nam je danes v 78. letu starosti naša dobra mama, sestra, babica in prababica, gospa
Neža Olip
K zadnjemu počitku jo bomo spremili v četrtek, dne 4. januarja 19-10, ob treh popoldne iz hiše žalosti v Radovljici, Podmesto 41. Radovljica, dne 2. januarja 1940.
Marija Pernuš, Neža Černigoj, Agata Zore, Marjana Pernuš — hčere; dr. Janko Olip, Pavel Olip, sinova — in ostalo sorodstvo
Zapustila nas je po hudem trpljenju danes, 2. januarja ob pol 11, v 73. letu starosti, naša predobra sestra, svakinja, teta, gospa
Marija Cukjati roj. Koželj
K zadnjemu počitku jo bomo spremili v četrtek, dne 4. januarja 1940, ob 2 popoldne iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti.
Maša zadušnica se bo darovala v petek ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Spodnji Šiški.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1940.
Žalujoči ostali
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
ll»Bil4NA
ljubljanske ceste v letu 1939
Z veliko Ljubljano je nastopilo za mesto težko ! vprašanje, kako urediti ogromno množino vseh ljubljanskih ulic tako, da bodo vsi zadovoljni in da tudi mestna blagajna ne bo preveč trpela. Mestna občina se je naloge lotila v vso resnostjo in tako vidimo, da s« leto za letom tlakuj« v Ljubljani vedno več ulic. Ne 6memo pa prezreti, da je vprav tlakovanje ulic in ce6t izredno drago. Ce primerjamo tlakovano površino zadnjega leta s tlakom, ki je bil položen v prejšnjih letih, vidimo lep napredek. Lami je bilo namreč položenega 6580 kv. metrov trajnega tlaka, predlanskim pa le 3200 kv. metrov. Trakovanih je bilo lani še enkrat več kvadratnih metrov kakor pa predlanskim in skoraij desetkrat več kakor leta 1936. Poleg tega je bil velik del na novo tlakovanih cest in tudi precej cest s starim tlakom zalitih z asfaltom, kar se je prav dobro obneslo. Posebno ugodno se pozna ta novoet pri vožnji. Vpoštevanja vredno pa je tudi zmanjšanje prahu na vseh cestah, ki imajo rege med kockami zalite z asfaltom.
Pogumen korak naprej pa je napravila ljubljanska občina, ko se je lotila lahkih tlakov in površinske prevleke. Napravljenih je bilo več raz ličnih poskusov za tak način utrjevanja cest. S pra-meksiranjem 68 je prav dobro obneslo in bo občina prihodnje leto še v veaji meri spramedcsirala ali na podoben enačin utrjevala manj obremenjene prometne žile v mestu. V preteklem letu je bilo sprameksiranih okrog 7000 kv. metrov, pri čemer moramo vpoštevati, da je občina surovine morala nakupiti. Za prihodnje leto pa bo že na razpolago katran, ki ga je mestna plinarna začela izdelovati v destilarni v Mostah. Z uporabo tega katrana bo prav lahko odstraniti prah na manij obremenjenih cestah, prav tako pa bo cestišče toliko utajeno, da ob slabem vremenu ne bo blata. V novem letu torej lahko pričakujemo, da bodo ljubljanske ulice pridobile še mnogo več in da bo tudi v cestnem vprašanju Ljubljana kmalu dohitela to, kar je v zadnjem desetletju zamudila.
Zvišanje cen v kavarnah
Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani nam pošilja:
Pod ležo razmer, v katerih žive naši gostinski podjetniki, so s 1. januanjem tudi ljubljanski ka-varnarji delno podražili cene in sicer predvsem kavi in nekaterim drugim pijačam. To malenkostno zvišanje cen za 50 par nikakor ne gre v korist samih kavarnarjev, saj ga opravičuje že samo zvišanje cen življenjskih potrebščin, zlasti tistih, ki jih kavarnarji največ porabijo. Kljub temu malenkostnemu zvišanju pa so cene v ljubljanskih kavarnah skoraij pri vseh predmetih za 1.50 din cenejše kakor v Zagrebu ali Belgradu.
Ljubljanski kavarnarji so prepričani, da bo naša javnost vpoštevala težavne razmere, v katerih žive, zlasti pa njihovo 6krb za veliko število uslužbenstva po vseh ljubljanskih kavarnah, ki jim kavarnarji poleg drugega dajejo tudi hrano. Kavarnarji torej ne iščejo dobička pri tem zvišanju, pač pa morajo spričo povišanja davščin in cen splošnih življenjskih potrebščin najti ravnovesje med sedaj nastalimi razmerami in prejšnjimi. Mimogrede omenjamo, da so se podražile cene mleku od 1.80 na 2.25 do 2.50 din, surovemu maslu od 22 do 28 na 34 do 42 din, jajcem od 0.70 na 1.50 do 1.75 din, smetani od 17 na 23 do 25 din, kavi od 75 na 90 do 120 din, čaju od 120 na 200 din, kakau in čokoladi od 34 na 48 din, pa tudi V6em ostalim živilom, potrebnim za prehrano kavarniškega osebja.
Ljubljanski kavarnarji so se med zadnjimi odločili, da za malenkostnih 50 par zvišajo cene. V času, ko so se vsi stanovi borili za zvišanje mesečnih prejemkov in njihovo prilagoditev splošni podražitvi cen življenjskih potrebščin, so še vztrajali pri starih cenah, čeprav jim je razlika med starimi in novimi cenami spričo stari* cen v lokalih povzročala težke izgube. Če so 6e vsi stanovi borili za zvišanje prejemkov in če je vsem stanovom bila celo pri oblastvih priznana upravičenost njihovih zahtev, 60 čisto zanesljivo na malenkostno povišanje cen upravičeni tudi gostinski podjetniki, ki so že itak z najrazličnejšimi davščinami preobloženi.
Združenje gostinskih podjetij prosi javnost, da vpošteva upravičene razloge, ki so ga napotili do sklepa za delno zvišanje cen v kavarnah in ne smatra, da gre prebitek, ki 6e pojavlja spričo tega zvišanja v 06ebni prid kavarnarjem, pač pa so to malenkostno zvišanje zahtevale žal tako izpreme-njene življenjske razmere. Nemogočo je, da bi kavarnarji, ki so jim zvišali cene vsem najbolj potrebnim živilom, vztrajali pri 6tarih cenah.
BALON FRANC
modno krojaštvo za gospode in dame
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 10
1 Ljubljanska bolnišnica v letu 1939. Zaključek leta je za ljubljansko bolnišnico, ki ima v glavnem prav toliko prostora kakor 1. 1895., ko je bila zgrajena, z vsakim letom bolj žalosten. Že nekaj let narašča število bolnikov, ki jih mora bolnišnica sprejeti pod svojo streho, z naravnost neverjetno stanovitnostjo, čeprav ostane število postelj približno isto. Tako je prišlo v preteklem letu v bolnišnico po zdravje 34.500 bolnikov. Zadnji bolnik je prispel že na Silvestrov večer in je preživel silvestrovanje v bolnišnici. V 1. 1938. je bolnišnica sprejela le 31.419 bolnikov in je torej število v zadnjem letu sprejetih bolnikov poskočilo za več kakor za 3000. L. 1937. pa je bolnišnica sprejela 30.985 bolnikov. Če vpoštevamo. da je statistika pokazala že za 1. 1938. tako veliko število oskrbnih dni, da ni bila niti en dan v letu niti ena sama postelja prazna, ampak da je bilo 3% vseh postelj skozi vse leto zasedenih v dvoje, potem bo letos statistika še bolj neugodna. Pri vsej stiski, ki vladn v ljubljanski bolnišnici, je seveda najhujše prizadet kirurgični oddelek, ki vsako leto mora sprejeti približno polovico vseh bolnikov. Tudi letos je obdržal ta sloves, saj je bilo na njem 17.300 bolnikov. Mislimo, da je ta številka bolj zgovorna kakor vsako drugo dokazovanje in da zato prizidek kirurgičnega oddelka, ki čaka že od 1. 1937. na dograditev in opremo, res ne sme čakati še eno leto.
1 Karla Bulovčeva razstavlja. Na ev. Tri Kralje, 6 januarja bo v Jakopičevem paviljonu otvoritev razstave del Karle Bulovčeve-Mrak. To bo gotovo ena najzanimivejših tovrstnih prireditev, saj je Bulovčeva večjo kolekcijo svoijh del razstavila zadnjič pred desetimi leti. V tem razdobju je pa sicer razstavljala v Zagrebu, Pragi, Parizu, Londonu in Rimu. In to z velikim, uspehi. To pot nam bo predvsem pokazala razvoj sv0)e nsbe, dasirav-no bodo razstavliena iu<u ne.ka.era k,parSKa deia
Zanimivo je tudi, da bo na dan otvontve ob U
govoril o njenih delih In njenem umetniškem razvoju njen mož dramatik Ivan Mrak. V«e ljubitelje naš« likovne umetnosti že danes opozarjamo na to zanimivo prireditev.
1 Moderne pletenine, Karničnik, Nebotičnik.
1 Za meitne reveže je poslala 1000 din od 6Vojih prihrankov gdč. Edita Skubec, modna trgovina T. E g e r s Sv. Petra c. pa 200 din in g. Joeip Šelovin, zastopnik tvornice Dugaresa je za novoletnico poslal 200 din, a g. Anton Ko-v a č i č , tovarnar peči v Viški ulici 3, je daroval 100 din mesto venca pok. inž. Babniku, mestna vrtnarija pa je v znamenje tega darila na krsto položila preprost venec. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu pod-piranih.
1 Rezervne oficirje in v*e one hiine posestnike, ki se zanimajo za predavanje »Protiletalska zaščita z organizacijskega, pravnega in finančnega vidika«, ki ga bo imel g. dr. Fran Ogrin, višji svetnik kraljevske banske uprave, vabimo, da se ga pclnoštevilno udeleže v petek, dne 5. januarja t. 1. ob 20. uri v dvorani Udruženja jugoslovanskih in-žeftjerjev in arhitektov »Zvezda«, II. nadstropje. Uprava pododbora Udruženja rezervnih oficirjev v Ljubljani.
1 Upokojeno učiteljstvo ima 6voj družabni sestanek vsaki prvi četrtek v mesecu ob 4 popoldne pri Novem svetu — Prešernova soba. Vabljeni vsi stanovski tovariši(ce).
1 Velik promet na železnici. Ker sta se tudi Silvestrova nedelja in praznik novega leta tako lepo držala skupaj, je šlo iz Ljubljane precej več izletnikov, kakor smo mogli pričakovati. Kljub hudemu mrazu so bili vsi vlaki na Gorenjsko nabito polni in železničarji ta dva praznika zares niso praznovali, ampak pošteno garali. Zaradi lepšega pa jih je še neusmiljeno mučil mraz. Samo ljubljanska glavna postaja in postaja v Šiški sta na Silvestrovo odpravili 17.000 ljudi, na novega leta dan pa 14.000 ljudi.
1 V Ljubljani umrli od 22. decembra do 28. decembra 1939. Pour Karol, 73 let, uradnik hranilnice drav. banovine, liranilniška ul. 4, Metelko Janez, 80 let, postrešček. Japljeva ul. 2, Zdešar Neža, roj. Baraga, vdova delavca, Vi-dovdanska cesta 9, Tertnik Terezija, roj. Pe-nica, 79 let, žena profesorja in hišna posest-nica, Dalmatinova ulica 11, Negode Marija, roj. Jurkič, 79 let, žena kamnoseškega mojstra, Sv. Petra cesta 47, Slapar Alojzij, 4t let, policijski podnadzornik. Sv. Jerneja uiica 53, Košca Marija, roj. Zicher, /6 let, vdova žel. nadsprev. v p., Friškovec št. 1, Megu.šar Ivan, 43 let. posestnik in lesni trgovec, Resljeva cesta 16, Cu-zak Janez, 80 let, posestnik in mesarski mojster, Poljanska cesta 42, Babšek Ana, roj. Čer-ne, 77 let, zasebnica, Ižanska cesta 373, Rešek Vinko, 44 let, mestni dclavec, Sv. Florijana ulica 13.
1 Film »Sercnada ljubezni« v kinu Unionu
nudi gledalcem izreden, nepozaben užitek. O tem so se prepričali vsi mnogoštevilni posetniki kina Uniona, ki so gledali film čez praznike in so z navdušenjem hvalili najnovejši film Jeanette Mac-Donaldove. Ves film preveva metod iozna muzika in sijajno pptje popularne Jeanette MacDonaldove, ki povsem upravičeno zasluži priimek »kraljice petja«. Razkpšje, s katerim je opremljeno to filmsko delo, je tako fantastično, da si kaj takega človek niti v snu ne more predstavljati. Skratka »Se-renada ljubezni« je užitek za uho in oko in zato naj ne bo Ljubljančana, ki bi si tega lepega filma ne ogledal. Predvajan bo le še par dni.
i Skromna policijska kronika. Na Silvestrovo in na novega leta dan policija ni imela mnogo dela. V novoletni noči je pokazala veliko razumevanje nasproti vsem tistim, ki eo se ob vinu poslovili do starega leta in v rožicah prestopili, v novo, tako da zaradi tega ni bilo treba veliko posredovati. Pač pa sta bila med prazniki vendarle aretirana dva, in sicer A. V., 26 letni šofer brez stalnega bivališča, doma iz Zagradca na Dolenjskem, za katerim je novomeško sodišče izdalo tiralico, drugi pa je bil 48 letni J. Z., trgovec s sadjem, kateri je bil zasledovan zaradi goljufije
1 Kolesarski tat se je ujel. Nekako 6redi decembra je policija prijela starega znanca, 30 letnega delavca Franca Marolta iz Ribnega pri Radovljici, ko je prodajal kolo. Ta se je izkazal s potrebnimi listinami, iz katerih je bito razvidno, da je kolo last nekega F. M. v Slovenjem Gradcu, ki mu }e baje kolo odstopil. Na policiji so najprej ugotovili, da se podatki knjižice ne ujemajo s kolesom. Zato so vprašali v Slovenj Gradec, odkoder je orožništvo sporočilo, da so bile listine pravemc lastniku ukradene. Ker ima pa kolo evidenčno številko 2—156.208—24, je bilo jasno, da je kolo najbrž iz dravograjskega okraja. Tovarniška številka kolesa je 338.749. Kolo nima znamke. Prav verjetno je, da je bilo kolo odneseno pri kakem vlomu.
1 Kožo kune zlatice je hotel prodati. Delavec J. P. je pred Silvestrom skušal prodati pri krznar-ju že lepo ustrojeno, 800 din vredno kožo kune zlatice. Ker so pa krznarji v takih nnkupih zelo previdni, je še pred sklenjeno kupčijo posegel vmes stražnik in jo preprečil. Starejši maloletni grešnik je povedal, da mu jo je dal v prodajo tovariš S. Š., ki je sluga pri nekem krznarju v Ljubljani. Zato bosta romala oba v zapor.
Duhovščina čestita svojemu škofu
Maribor, 2. januarja.
Včeraj, 1. januarja je sprejel prevzvišeni la-vantinski vladika dr. Ivan Jožef Tomažič člane mariborskega stolnega kapilja, ki so mu prišli v imenu lavantinske duhovščine čestitat za 6rečno novo leto. Mariborska duhovščina se je pridružila stolnemu kapitlju. V imenu lavantinske duhovšične je govoril stolni prošt dr. Maksimilijan Vraber in poudarjal, da naj bi tisto dobro seme, ki smo ga vse-jali v preteklem letu na mariborskem Mladinskem taboru in na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani, posebno v tem letu rodilo kar največ sadov v čast Božjo, v korist sv. Cerkve in v veselje Prevzvi-šenega.
Na te čestitke je Prevzvišeni odgovoril, da naj »z Bogom začnemo vsako delo«, kot nam to naroča Slomšek, potem pa se bodo te novoletne čestitke tudi nam izpolnile. Kdor ima zaupanje v Boga, temu se ni treba bati bodočnosti, naj prinaša karkoli. Vedno bo močan in bo premagal ovire, da bo mogel služiti Bogu, narodu in državi. Zato prosi predvsem ljubega Boga, ki edini bo tudi sodnik naših dejanj, katera bomo izvriili v novem letu 1940., naj nam da moči, da vsak na svojem mestu izvrši vse, kar le more izvršiti v čast Božjo, korist našega naroda in ugled naše
drŽTu ' teh besedah ss je lavantinaki vladika ie dolg ozadržal v krogu svoje duhovščine.
Vsi, ki Se niste videli In sliSall našega lepega filma in uživali pri krasnem petju Cprpnaila lilltl^vnfe ,e®ncW*1,10C DOnOM-Ote, si morate danes ogle-
MTCIlutlu IJUUCilll Ob lb" 19 "net2*"5prORram kino UNION tel. 22-21
Ves film preveva krasno petje, 7 novih šlagerjev in arje iz »Bobenre« in »Madome Butterfly«
Najnovejša poročila
Vzroki finskega uspeha
Helsinki, 2. jan. AA. Ilavas: Zmaga, ki so jo Finci izvojevuli pri Suomisalmiju je rezultat dobro pripravljenega načrta od strani vojaških oblasti na tem področju. Finci so ča-kuli na napad vse dotlej, dokler sovjetske čete niso bile zuposlene pri Kantajaerviju. Posrečilo se jim je poprej desorganizirati zaledje
sovjetskih čet in razdvojiti sovjetske oddelke. Sovjetske čete so se borile tri dni, četrti dan pa je Fincem prinesel zmago. Nekaj tisoč sovjetskih vojakov je obležalo na bojišču, veliko število pa se jih je izgubilo v gozdovih, kjer jih preganjajo finske smučarske patrole.
Na severnem Finskem mirno
Helsinki, 2. jan. AA. Reuter: Po poročilih, ki jih je objavil list Sanomat iz Ilelsinkiju, so boji nu bojiščih pri Salli in Petsami na severnem Finskem prekinjeni zaradi silnega mraza, ki je zavladal v teh pokrajinah. Vojaške operacije na področju 1'etsama so po poročilih istega lista omejene samo na patrolna ogledovanja, in sicer zaradi nizke temperature —22 stopinj Celzija. Na tem delu se finska bojna črta razteza celo do norveške meje. Strateško važna cesta, ki vodi iz Rovanienija do Ledenega morja je zelo težko poškodovana. Poškodovale so jo finske čete, ki so preganjale ruske oddelke, ki so se umikali, številni znani finski smučarji služijo kot prostovoljci v oddelkih, ki se vojskujejo proti Sovjetom. Med njimi je tudi znani finski smučarski prvak Ven imen.
Mesečna bilanca napada na Finsko
Italijansko časopisje poroča, da je po oceni nevtralnih vojaških opazovalcev v prvem mesecu napada na Finsko utrpela sovjetska vojna sila na vseh bojiščih hude izgube, ne da bi dosegla kakršenkoli pomemben uspeh. Tako smatrajo, tla so Sovjeti na finskih bojiščih izgubili 100.000 mož, ki so bili ubiti in ranjeni ali pa so zmrznili. Polog tega so izgubili 300 tankov, 230 letal in ogromno drugega vojaškega materiala. Po sodbi opazovalcev so si izgube Sovjetov napram izgubam Fincev v razmerju 11 : 1. Nekateri pa celo poročajo, da je razmerje obojestranskih izgub še bolj neugodno za sovjetsko vojsko in poročajo celo o razmerju 40 :1.
Rusfia-Estonlfa
Helsinki, 2. jan. A A. Ilavas: Odnošaji med Sovjetsko Rusijo in Estonijo po poročilih lista Svenska Presšen niso dobri. Sta'in je prepričal generala Lajdonerja, piše omenjeni list, da Sovjetska Rusija ne želi zaplesti Estonije v vojno, dočim je estonska vlada malo prepričana, da bi lahko obdržala nevtralnost. Danes je možno ugotoviti, da se Sovjeti prizadevajo, kako bi izzvali težave med Finsko in Estonijo. Položaj Estonije je tale: Pogodba med Sovjetsko Rusijo in Estonijo določa pomoč samo v primeru, če je ena od obeh držav podpisnic napadena od kake velesile. Vojna proti Finski ne predvideva pomoči. Sovjeti se prizadevajo torej, da bi od Estonije dobili s pomočjo izzivanj ono, česar ne morejo dobiti s pogodbami. Sovjeti niso zadovoljni z letališči, ki jih imajo v Estoniji, ter bi želeli izkoristiti vse estonsko ozemlje za svoje letalske operacije. Kar se tiče usode Estonije, je treba poudariti, da ni preveč rožnata. Sovjeti zares
žele ustvariti prepričanje^ da nimajo pred očmi i je Ei
jim j	...
na. Na drugi strani bi se Estonija rada izog-
sovjetizacije Estonske. Estonci pa računajo s tem, da jim je ta sovjetizaci j a ski
<omj neizbež-
nila vojni.
Ruska cenzura
Moskva, 2. jan. AA. Reuter: _ Sovjetska vlada je izdala ukaz o cenzuriranju vseh pisem, ki prihajajo iz tujine v Sovjetsko Rusijo. Razen tega so poostreni tudi predpisi o cenzuriranju brzojavnih poročil, ki jih iz Sovjetske Rusije pošiljajo tuji dopisniki listov in agencij.
Zanimivo srečanje v zraku
London, 2. jan. AA. Reuter- Poročilo angleškega letalskega poveljstva pravi: Danes so se letala nad Severnim morjem pridno udej-sivovala. Danes popoldne je v bližini neinške obale eskadrila treh angleških bombnikov naletela na skupino 12 nemških letal tipa Mes-serschmitt za dolge polete. Pri spopadu med angleškimi in nemškimi letalci ja bilo eno letalo vrste Meserschmitt .zbito na tla. V zraku se je vžgalo in padlo v morje, dočim sta bili drugi dve letali prisiljeni spustiti se. Vse kaže, da se ti aparati lahko smatrajo za izgubljene. Eden od treh angleških bombnikov je pristal nepoškodovan na svojem letališču, drugi pa je bil.pri spopadu sestreljen, o tretjem pa ni nobenih poročil.
Žrtev mine
Stockholm, 2. jan, AA Reuter: šele zdaj se je zvedelo, da je te dni švedska ladja »Larh Magnus Troselc (1955 ton) v bližini angleške obale zadela na mino in se potopila. Večino posadke, ki je štela 22 mornarjev, je vzela na krov neka norveška ladja.
A|ax v Montevideu
New Vork, 2. jan. AA. Reuter: Tukajšnji radio poroču iz Montevidca, da je danes priplula v tamkajšnje pristanišče angleška kri-žarka »Ajux«, ki se je svojčas udeležila pomorske bitke v ustju reke La Plnte. >Ajaxc je od urugvajskih pomorskih oblasti zahtevala in tudi dobila dovoljenje, da sme ostati 24 ur v pristanišču Montevideo. da se preskrbi z gorivom in živili.
- ""'J*. ..........J« "'"J^l ... J." J^	1I.UUV.
potres. Včerajšnji dan je prebil v Tokatu, odkoder je na ljudstvo prizadetih krajev naslovil
Nemški glas o angleških trgovskih naporih
Berlin, 2. jan. A A. DNB: Deutscher Dienst komentiru nedavno izjuvo angleškega ministru Hudsonn o angleški zunanji trgovini ter pravi, da je ta izjava še en dokaz, da gre Velika Britanija za tem, kako bi preprečila tudi dobavo blaga iz nevtralnih držav v Nemčijo. Velika Britanija želi za vsako ceno pokupiti vse izvozno blago nevtralnih držav, toda kljub vsem svojim prizadevanjem ne bo mogla dalj časa kupovali vsega blaga iz nevtralnih držav. Razen tega list smatra, da iina angleški nakup prehodni značaj in da nevtralne države nimajo interesa na tem, da bi postali gospodarski do-minioni Velike Britanije.
Večerno poročilo z zahodnega bojišča
Pariz, 2. jan. AA. Uradno poročilo vrhovnega poveljstva od 2. januarja zvečer se glasi: Oddelki, ki vzdržujejo zvezo, opravljajo redno svoj posel. Delno se obnavlja delavnost letalstva.
Povodenj v Turčiji
Ankara, 2. januarja. AA. Ilavas: Povodnjl v zahodnem delu Anatolije so zasegle vse kraje od Izmiru (Smirne) do Adapusara ter pomenijo pruvo narodno nesrečo. Po nekaterih krajih, kakor n. pr. v vasi Mustafi Kemalu iti niti ene hiše, v katero ne bi bila vdrla voda. Številne družine se niso mogle pruvočasno umakniti pred katastrofo in zdaj na strehah svojih hiš v največjem mrazu in polni groze pričakujejo pomoč Oddelki pionirjev in vojaštva se prizadevajo z nadčloveškimi napori, da bi rešili prebivalstvo. Po dosedaj zbranih podatkih je utonilo okoli 1000 ljudi.
Predsednik turške republike lsmet Ineni še dalje obiskuje kraje, ki jih je prizadel
jrebil v Tc prizadetih kra poslanico, v kateri bodri narod in mu zagotavlja pomoč vlade in vsega turškega naroda. Državni poglavar je danes prispel v Malatijo.
Zasedanje ameriškega kongresa
Washington, 2. jan. AA. Ameriški kongres se bo jutri spet sestal. Rooseveltovo poslanico, ki jo bo predložil na skupni seji predstavniškega doma bodo prenašali po radiu. Prevladuje mnenje, da bo Ilooseveltova poslanica predvsem vsebovala ugotovitev, da je treba okrepiti narodno obrambo z ozirom na sedanje razmere na svetu. Mislijo, da bo Roosevelt priporočil, naj se za ameriško vojsko in mornarico porabi začenši s 1. julijem t. 1 vsota nad 2 milijardi dolar. Kakor poročajo bo Roosevelt predlagal, da se znatno zmanjšajo ostali državni izdatki.
Drobne novice
Washington, 2. jan. A A. Ilavas: V izjavi, ki jo je dal časnikarjem, je ameriški zununji minister Cordel IIull dejal, da se osebno prav nič ne poteguje za kandidaturo pri prihodnjih predsedniških volitvah. IIull je končno izjavil, da so neutemeljene vse vesti, češ da je Roosevelt njega izbral za svojega naslednika v Beli hiši.
Dublin, 2. jan. AA. Reuter: Policija je doslej našla večino municije, ki je bila ukradena v skladišču »Fenix<. V teku minule noči so našli v okolici Dublina čez 200 zabojev streliva v skupni teži 7 do 8 ton.
Rim, 2. jun. AA. Ilavas: »Gazetta di Vene-zia«, ki je najstarejši italijanski list, izhaja že 200 let.
Danedin, 2. jan. AA. Reuter: Admiral Byrd je s svojo ladjo odplul danes iz Danedina proti Južnemu tečaju.
Bukarešta, 2. jan. AA. Reuter: Plovba na romunskem delu Donave je ustavljena od Thurnseverina do Suline. Pojavile so se namreč ledene plošče. Poleg tega javljajo, da snežni zameti na mnogih krajih ovirajo železniški promet.
Rim, 2. jan. c. Štefani objavlja, da so v Bolcanu zaključili vse popise tistih Nemcev, ki so se odločili za odhod v Nemčijo. Štefani dodaja, da bodo v nekaj dneh objavili izide popisov tistih Nemcev, ki bodo zapustili Južno Tirolsko.
Sava pri Litiji
Dne 6. jan. uprizori Prosvetno društvo zanimivo igro »Učiteljica«. Začetek ob pol 3 popoldne 7. jan. se igra ponovi po deseti sv. maši. Dne 17. dec. smo imeli tudi pri nas božičnico z bogatim sporedom in igrico »Božična pošta«. Obdarovani so bili vsi šolarji. — V PonoviČah je sezidan že transformator. Zato upamo, da bomo dobili kmalu tudi pri nas električno luč, da se ne bodo le Kresničani hvalili z njo.
Jegličev akademski dom
bo spomenik slovenskemu vladikl.
Vsi zavedni Slovenci darujte v ta
namen I
KULTURNI OBZORNIK
Pogovor z ravnateljem madžarskega Narodnega
gledališča
Prejšnji teden se je mudil v Ljubljani dr. Antal N 6 m e t h , višji vladni svetnik, dramaturg in višji režiser madžarskega radia, privatni docent za gledališko vedo na budimpeštanski univerzi in ravnatelj madžarskega narodnega gledališča.
Dr. Nčmeth se je kljub svoji mladosti že močno uveljavil v današnjem gledališkem svetu. Njegovi stiki z .lami izvirajo iz jeseni 1939, ko sem začel pripravljati izdajo Madachevega misterija »Tragedija človeka« v slovenskem prevodu prof. V. Novaka. V dr. Nemethu smo našli nad vse uslužnega prijatelja, ki nam je preskrbel izredno obširno gradivo in z največjim zanimanjem spremlja naša prizadevanja, da se ta biser madžarske in svetovne dramatike izda v slovenskem prevodu ter sprayi na deske našega Narodnega gledališča. Prevod je toliko kot pripravljen in tudi vodstvo našega Narodnega gledališča, ki že dolgo misli na uprizoritev »Tragedije človeka«, se je bo lotilo, kakor hitro bo mogoče.
Ob bivanju dr. Nčmetha v Ljubljani sem se pozanimal tudi za madžarsko gledališče na splošnem in sem zaprosil za razgovor o tem.
Z velikim zanimanjem sem prebiral posebno madžarsko številko revije »Theater der Welt« oktobra 1937, ki je bila posvečena stoletnici madžarskega Narodnega gledališča. Vem, da je madžarska gledališka umetnost izredno visoka. Našo širšo javnost pa bi gotovo zanimalo, če bi nam povedali, kam segajo korenine madžarske gledališke tradicije?
Nocoj slavite Slovenci 150-letnico prve slovenske dramske predstave. Približno v isti čas segajo tudi začetki madžarskega narodnega gledališča. Zanimalo Vas bo, če Vam povem, da se madžarsko gledališče v narodnem jeziku ni začelo z misteriji, ampak s šolsko dramo, in sicer najprej na reformiranih šolah. Le-te so začele uprizarjati s svojimi gojenci-dijaki igre v madžarskem jeziku v nasprotju s katoliškimi zavodi, jezuitskimi in drugimi, ki so doslej igrali v latinščini. Tako je nastalo madžarsko gledališče. V dobi narodnega preporoda je imelo gledališče važno vlogo. Gledali smo v njem svetišče madžarskega jezika.
»Ali je imel narod kot tak kakšen vpliv ali delež pri razvoju Vašega gledališča?«
Prav za prav ne. Pozabiti ne smete, da je bila razdelitev naroda v kaste na Madžarskem morda hujša kot kje v Indiji. Šolsko gledališče in njegova nadaljnja razvojna oblika sta bila izraz plemstva. To gledališče ni imelo nikakega neposrednega stika z ostalim narodom. Pač pa lahko rečem, da so prihajali madžarski folklorni elementi v njem do izraza v sublimirani, destilirani obliki. Več pa ne. Ko se je začel konec preteklega stoletja širiti internacionalizem po vseh evropskih književnostih, se je pojavilo pri nas med drugim tudi izrazito folkloristično pobarvano gledališče kot reakcija proti internacionalizmu.
»Ali je madžarsko gledališče doživelo kakšne tuje vplive in kateri so bili najmočnejši?«
Madžarsko gledališče izkazuje tuj vpliv samo v dveh smereh. Prvi vpliv predstavlja francoska drama. Toda ne klasična in romantična drama,
marveč salonska, družabna drama, ki ni doživela nikjer drugje tako dovršenega podajanja, kakor pri nas. Drugi vpliv, če moremo tako govoriti, je pa Shakespeare. Tudi Shakespeare ni doživel nikjer drugje tako velikega odziva kakor pri nas. Saj beleži Narodno gledališče, doslej nad 1000 predstav njegovih del. Oba ta dva tuja vpliva sta šla po-čenši s koncem minulega stoletja vzporedno in vzajemno, ne da bi drug drugega motila.
»Kakšno občinstvo imate?«
Naše občinstvo je zelo izbirčno. Oovorim seveda kot ravnatelj Narodnega gledališča. Zakaj v Budimpešti iniamo deset gledališč, ki imajo vsako svoje občinstvo. Občinstvo, ki zahaja v komedijsko gledališče, bo težko zašlo kdaj k nam in obratno. Naše občinstvo zahteva oblikovno dovršenost. Avanguardistični poskusi so pri nas vnaprej obsojeni na neuspeh. Ekspresionizem pri nas ni mogel dobiti tal. Naše gledališče zahteva neko stabilnost, neko vidno zvezanost z življenjem, kar ni ravno realizem, toda mu je v neki meri sorodno.
»Ali velja isto za občinstvo v provinci? Kolikor vem, velja za Budimpešto isto, kar velja za Pariz, da je namreč Francija Pariz in Pariz Francija—?«
S to razliko, da je Budimpešta isto kot Madžarska, toda Madžarska ni isto kot Budimpešta. Za provinco torej gornje ne drži.
»Ali imate tudi kaj ljudskih odrov?«
Imamo jih kakih 300, kjer igrajo kmetje, delavci, obrtniki itd. Toda seveda samo kot ljubitelji.
»Katera tuja dela so imela v zadnjih letih pri Vas največji uspeh?«
To je težko povedati. Rekel sem Vam že, da ima Shakespeare vedno uspeh. Tako smo igrali »Sen kresne noči« pod milim nebom na Margare-tinem otoku 26 krat pred razprodanimi vrstami, to je, pred 3000 gledalci vsakokrat. Kot zanimivost naj Vam navedem moj drzni poskus, spraviti na oder Beethovnovo »Misso solemnis«, ki je doživela v dveh mesecih 12 predstav pred razprodano hišo.
»Znano mi je, da inscenirate najrajši r ciklih. Na čem delate sedaj?«
Sedaj insceniram v Narodnem gledališču Sha-kespearejev ciklus. Kot prvi naslednji pride na vrsto 10. februarja »Hamlet«.
»Imate dobre igralce?«
Ce bi teh ne imel, bi ne mogel ustvarjati. Lahko rečem, da imam odlične igralce. Naj navedem samo igralko Gizi Bajor, ki se lahko uspešno kosa s kakšno Gaby Morlay.
»Kaj sodite o našem gledališču, kolikor ste ga nocoj spoznali?«
Kolikor sem mogel spoznati pri tej kratki igri, ki jo je Vaš režiser pravilno postavil v realističnem stilu in odgovarjajoči sceni, imate nekaj odličnih igralcev. Škoda, da pogrešate na odru samem skoraj vsakršno moderno tehnično opremo.
»Upam, da bodo sedaj navezani stiki ostaji še zanaprej med nami...«
To pa prav gotovo, Ce prej ne, se vidimo, ko bo vaše Narodno gledališče igralo »Tragedijo človeka«. Prav rad bom tudi sestavil seznam del, ki bi prišla v poštev tudi v vašem gledališču, da jih prevedete. Isto sem obljubil tudi g. prof. Ko-blarju za vaš radio. Tam bomo sploh poskusili izvesti izmenjavo. Zdi se mi, da bi prišla radio-fonska obdelava »Hlapca Jerneja« tudi za naš radio zelo v poštev. Tako bo najnovejše madžarsko-slovensko prijateljstvo rodilo lahko vidne in koristne sadove.	Niko Kuret.
Knjiga o Poljski
Pri Jugoslovanski knjigarni je izšla za božič majhna knjižica (na 68 straneh) o Poljski, njuni zgodovini in njenem delu, ki so jo po najnovejših poljskih virih sestavili dr. Tine Debeljak, dr. Rudolf Mole in univ. prof. dr. Fr. Štele. Knjiga je namenjena širšemu občinstvu ter ima namen pokazati našim ljudem zgodovino tega slovanskega naroda, ki je preživljal nekoč v zgodovini najslavnejše dni, pa je zopet po lastni neprevidnosti in napadalnosti drugih postal že večkrat v zgodovini plen sovražnih sil, toda je še vedno »vstal od mrtvih«. V času, ko je Poljska stala in še stoji v ospredju svetovnega zanimanja, so sestavljalci napisali kratek potek slave in propada Poljske ter podčrtali tudi značaj njihovega duha. Za praznik miru pa je prišla knjižica na knjižni trg, gotovo z željo, da bi blagoslovljeni mir tudi to deželo zajel in jo dvignil v nekdanjo slavo.
Kot uvod v knjigo je T. Debeljak prevedel začetne verze iz najpopularnejšega poljskega literarnega dela, Mickievviczevega »Pana Tadeuša«, ki se začenjajo z znanimi verzi, ki jih je pri nas populariziral Ivan Cankar: Domovina, ti si kakor zdravje! Koliko si vredna, listi le spoznal je, ki te je izgubil.. Po tem časovnem uvodu v brošuro je T. Debeljak na nekaj straneh podal zgodovino Stare Poljske od vstopa v zgodovino preko slavnih dob kraljev iz rodu Piastov in Jagieloncev, do Poljske kot volivnega kraljestva, v katerem je dobilo nadvlado plemstvo, »šlahta« in pripeljalo državo na rob propada. Dr. R. Mole nadaljuje zgodovino propada Poljske pod Saši ter natančneje popisuje napore za rešitev države (ustava 3. maja), kakor tudi vse tri tragične delitve države. V naslednjem poglavju podaja junaške borbe Poljakov v boju za svobodo, ko so se zaman upirali 1. 1830, 1. 1846, 1863; ter njihovo trpljenje pod tremi »za-boramk: Nemškim, Ruskim in Avstrijskim, kjer so imeli še največ svobode, kupljene seveda na račun drugih slovanskih rodov v Avstriji. Dr. Štele je podal v kratkih besedah zadnjo borbo za osvoboditev (Obnovljena Poljska) do lastne države »Republike Poljske«. Isti je očrtal tudi ruskega duha v kulturi preteklosti ter skušal sintetično zajeti poljskega ustvarjajočega duha v letih samostojnosti in svobode zadnjih dvajset let. Z zgoščenimi podatki o bivši Republiki Poljski, ki se tičejo obsega, prebivalstva in glavnih mest, ter z omenitvijo sedanjega stanja poljske državnosti (v Angersu) je zaključena ta brošuriea, kateri je T. Debeljak za sklepno besedo dodal v prevodu še izjave raznih pomembnih ljudi o Poljski, njeni tragični zgodovini in junaškem duhu. Tako Mnnta-lumbertovo zanimivo mnenje, ki ga je napisni ob emigraciji pred sto leti v »Consolationes«, potem pismo prvega predsednika vlade, danes osemdeset-letnega svetovnega mojstra pianista in enega največjih poljskih domoljubov, Ignacija Paderewske-qa, kakor ga je narodu pisal v prvih septembrskih )„>» irrao lor Unn^nn nrelen in tonel ffovor
llllcu ICIH	---- r-- ' , . i l*
sedanjega papeža Pija XII., ki ga je imel na polj-
ske begunce 1. X. 1939. Ta epilog nadomestuje kakršne koli druge uvode in sklepe.
Knjižica, ki stane samo 22 din, je namenjena vsem, ki bi se v kratkem radi informirali o zgodovini in duhu Poljske, ki zdaj zopet deli usodo svoje največje ponižanosti, obenem pa tudi — in to predvsem — slovenskim prosvetnim društvom po našem podeželju, ki potrebujejo predavanj« Upajmo, da bo v tem pogledu veliko pripomogla k poznavanju slovanskih zemelj med našim narodom.	td
Fra Gašpar Bujas: Sa svjetiljkom n rukama.
Pesmi. Str. 64.
Z letnico 1940 so izšle v Šibeniku pod gornjim naslovom pesmi fra G. Bujasa, profesorja frančiškanske gimnazije v Sinju (Dalmacija). S to zbirko se je avtor pridružil lepi vrsti mladih in izrazito duhovnih — religioznih hrvatskih lirikov kot so Jerolim Komer, Ivo Lendič, Aleksander Kokič in drugi, ki so že izdali po eno ali več knjig svojih pesmi. Mogoče se bo komu zdelo nekoliko nenavadno ali nekoliko pozno, da človek pri 33 letih (Bujas se je rodil 6. januarja 1906 v Šibeniku) prihaja šele s prvo knjigo svojih pesmi; zato pa je Bujasova zbirka urejena z mnogo večjo skrbjo kot so po navadi prve knjige mladih pesnikov, in iz nje diha zrelost, umirjenost in resnoba doživljanja in izražanja. Poleg tega pa moramo takoj poudariti, da Bujas tudi doslej ni bil morda neznan ali nepriznan med mlajšim katoliškim pesniškim rodom na Hrvatskem. Nikakor ne, saj srečujemo njegove pesmi že dobrih deset let v skoraj vseh hrvatskih katoliških lejx>slovnih in na-l>ožnih listih, zbornikih in koledarjih. Kazen tega je napisal tudi nekaj povesti, črtic in feljtonov ter ocenil par pesniških zbirk. Dalje je objavil letos v makarski »Novi reviji« zanimivo razpravo »Ka-tolička Crkva i naša narodna poezija«, ki je izšla tudi v posebni knjižici.
V knjigi »Sa svjetiljkom u rukama«, ki jo je izdal avtor na nagovarjanje svojih prijateljev, kakor izvemo iz kratke bio- bibliografije na koncu knjige, je zbranih 36 pesmi. Bujasova duhovna lirika je zelo umirjena in skoraj ne pozna omamnih plamenov strasti, niti vrtoglavih prepadov greha ali strašnih trenutkov negotovosti in dvoma. Nasprotno, pesnik dostikrat govori z zavestjo, kot bi bil že za zmeraj. dobojeval vse duševne boje, kar prehaja tu in tam že v nekakšno samovšečnost in slabi nekatere njegovih najlepših pesmi. Kako lepa je n. pr. tretja kitica »U čekanju«:
Nema ni majčice drage, oca, brata in seke, u tuzi da lijeka i pokoja dadu.
Dodji, Utjeho najbolja, s peharom balsama rajskog srcu mi mladiil
Koliko slabša pa je druga kitica iste pesmi, ali tretja kitica »U službi oltara«. Pa tudi tedaj kadar govori o strasteh in skušnjavah (Napast), rabi vse preveč konvencjonalne podobe in obrabljene besede. Edina izjema je pesem »U kušnja-ninr< ki spada med najboljše stvari cele zbirke. Mnogo bolj doživeta in pristna je Bujasova pesem
Fotografija tedna:
Thorwald Stauning
danski ministrski predsednik
Sredi evropskih diplomatskih in vojaških za-pletljajev stoji Danska na zelo izpostavljeni točki nekako pozabljena, v svojem miru in skrbeh, kako bi si ga ohranila čimdalj. Njeno usodo vodijo
Trije vodilni danski možje pa niso ne to ne ono, tudi se nobeden ne piše Jensen, Olsen ali Rasmus-sen, ampak imajo nekoliko tuje zveneče imena: Stauning, Steinke in Munch.
Stauning je danski ministrski predsednik, Steinke pravosodni minister in Munch zunanji minister. Munch, sicer profesor filozofije, je najbolj znana osebnost upadle Zveze narodov in konferenc severnih nevtralnih držav v Oslu; Steinke je »bodoči mož« Danske, njen pravosodni minister in goreč nasprotnik vsake tuje propagande, ki zahaja k njim čez mejo.
Thorvvald Stauning pa je 66 let star in že 10 let nepretrgoma ministrski predsednik in je med evropskimi ministri s tem rekordom na drugem mestu, prvi za Mussolinijem. Na Danskem ga imenujejo »očak severa«, pač zaradi njegove lepe, dolge brade, ki je že vsa bela. Je voditelj danske socialno demokratske stranke, ki je že skoro 20 let nepretrgoma vladna stranka — sama znamenja severnega miru in uravnovešenosti na zunaj in znotraj. Nekdaj je zvijal cigarete v neki tobačni tovarni, kjer se je tudi navzel ljubezni do dobrega, močnega tobaka, ki še danes izdaja njegov nekdanji posel. Sicer je naravnost fanatičen za svoj program, toda v govorih in ukrepih je zelo umerjen, da ne bi svoji domovini nakopal kakega nepotrebnega sovražnika. Spretno in oprezno že dolgo vrsto let vodi državo v hudih in dobrih dneh; srečno je prebrodil gospodarske in finančne težave zadnjih let, ki tudi Danski niso ostale prihranjene. Danes more s ponosom gledati na svoje delo: Danska živi v miru in je notranje urejena, dosegla je zavidanja vredno
Angleški vojak je prišel na božični dopust in preden stopi med svoje, si da očistiti čevlje, da se iznebi blata s fronte.
stopnjo blagostanja. Z vojno pa je tudi nad Dansko prišla težka mora, ki jo teži kot mnogo ostalih nevtralnih držav. In prvič po 10 letih je tisti Stauningov mir, ki je prišel že skoro v pregovor, omajan in s skrbjo gleda kot državnik v negotovo bodočnost. Nove razmere so tudi njegovo ime povzdignile iz ozadja in ga postavile pred evropsko javnost — z Dansko vred, o kateri se govori in piše samo takrat, kadar v zgradbi severne Evrope kaj zaškriplje.
ŠPORT
ammmmnmmmmmmmmmmmmm
šport čez novo leto
Najskromnejša v športnem pogledu sta bila zadnja nedelja in novo leto. Pri nas ni bilo športnih tekem, čeravno je bilo vreme kot nalašč za take prireditve. Je pa razumljivo, kajti nogomet in drugi letni športi počivajo ob tem času, za smučarske tekme pa je še nekoliko prezgodaj, ker so tekmovalci šele dobro pričeli trenirati. Zato si pa oglejmo nogometne tekme izven mej Slovenije in izven države.
Bata : Ujprst 2:2 (2:0).
Szieged : Žak 4:0 (1:0).
Vitez : Radnilki 1:1.
Gradjanski : Zagreb 20:0!
ITALIJANSKO PRVENSTVO
Juvenlus : Venezia 1:0 (0:0).
Bologna : Napoli 1:1 (,1:0).
Nova : Liguria 1:1 (1:0).
Lazio : Ambrosiana 1:1 (0:1).
Milano : Roma 3:0 (1:0).
Genova : Triestina 1:0 (0:0).
Rari : Torino 2:2 (1:1).
Na prvenstveni tabeli vodi še vedno Bologna z 18 točkami. Sledijo Lazio 16 točk, Ambrosiana 16 točk, Milano 15 točk, Genova 15 točk in Triestina s 14 točkami.
Popovič, boksarski prvak države v srednji kategoriji
V Belgradu sta se borila za prvenstvo države v srednji kategoriji boksarja S. Jakšič in Popovič. Borba se je vršila v dvanajstih kolih ter je nepričakovano zmagal po točkah Popovič, ki si je od dvanajstih rund osvojil devet. Popovič je bil vseskozi boljši ter je svojo zmago popolnoma zaslužil, četudi je 2000 gledalcev prav do konca računalo, da bo le Jaksič premagal svojega nasprotnika s knock-autom. Vendar pravijo Zagrebčani, da je Jaksič še vedno državni prvak, ker dvoboj ni bil prijavljen vrhovni drž. zvezi, ki ima svoj sedež še vedno v Zagrebu.
Športni drobiž
Usoda XII. olimpijskih iger še ni končno-veljavno zapečatena, kakor poročajo iz Helsinkov. Finci namreč še niso vrnili mednarodnemu olimpijskemu odboru mandata za izvedbo iger, temveč bodo šele meseca januarja ali februarja napravili končnoveljavne sklepe v tem pogledu. (Z ozirom na svetovno politično situacijo in glede na vojno med Sovjetijo in Finsko je toliko kot gotovo, da olimpijskih iger letos ne bo na Finskem in tudi drugje ne. Kdaj in kje bodo prihodnje olimpijske igre, pa danes še ne vemo. Op. ur.)
tedaj, kadar poje o tihi sreči, a katero pričakuje Gospoda m o neskaljenem miru v varstvu nebeškega Očeta ter ob njegovem oltarju. Iz takih občutij v duhu sv. Frančiška je privrelo nekaj njegovih najboljših in najznačilnejših pesmi (Con-fiteor, Gospodnji dolazak, U tjelovsko jutro, Pjes-
mn? • 1'u'1? ,<lvorova in vse tr> Pesmi iz ciklusa »1 nptih«). Ko je sam občutil srečo božje bližine, žalu.jp za onimi nesrečnimi brati in sestrami, ki blodijo daleč od Gospoda, in prosi za izgubljenega prijatelja, da bi se čist vrnil v Kristusovo svetišče.
Prav tako lepi in nežni so preprosti stihi, v katerih se pesnik spominja svoje mladosti in svojih srečanj z Gospodom v prvem obhajilu in o božičnih praznikih, ki jih je preživel ob mehki materini roki in ob njeni topli besedi. Iz spomina pa mu ni šlo tudi materino trpljenje med vojsko, ko so očeta skrivali Karpati, doma pa je sto skrbi in bolečin prebadalo srca naših mater. Prav tako ima Bujas oko in srce za očetove skrbi] kar je izrazil v prelepi pesmi »Molitva za iik> jega oca«. Tiha lepota skalnate dalmatinske pokrajine je navdihnila nekaj lepih pesmi. V ciklusu »Život za planinom« (pet pesmi) je ustvaril Bujas lepe podobe iz skromnega življenja tamkajšnjega malega človeka, ki me živo spominjajo svežih pokrajinskih slik velikega hrvatskega slikarja o. Celestina Medoviča, ki je bil doma iz Kune na otoku Pelješcu (1857—1919).
Motivi Bujasove lirike, kakor smo videli, niso posebno raznovrstni. Tudi po obliki se Bujasova pesem ne loči od drugih sodobnih lirikov; ima tudi nekaj sonetov, ki dovolj gladko tečejo. Po vsem tem lahko rečemo, da je Bujasova zbirka, kateri je lepo naslovno podobo narisala s. L. Grgec, z nekaterimi svojimi najboljšimi pesmimi zelo pozitiven prispevek k sodobni duhovni liriki na Hrvatskem.	Jože Gregorič.
Italija upa na novo nogometno reprezentanco
ia svetovno prvenstvo, pravi zvezni kapitan Pozzo, ki je v tem pogledu velik optimist. On namreč ne smatra zadnjih neuspehov proti Švici in Nemčiji tragičnim in pravi med drugim tudi tole:
»Imam namreč dovolj materiala, da sestavim novo, močno enajstorico. Puricelli bo lahko nadomestil Piolo in Šansone bo postal nov Meazza. Pa tudi za krila imamo danes celo šumo prvovrstnih igralcev na razpolago. Do naslednjega prvenstva sveta imamo toliko časa, da lahko spravim na noge tako enajstorico, ki bo enakovredna oni iz zadnjih dveh svetovnih prvenstev. Naše geslo je: Delati I Vse drugo pride samo od sebe.«
Nemška smučarska prvenstva bodo letos okrnjena. Dne 17. in 18. februarja bodo v Ruhpoldin-gu nemška smučarska prvenstva v klasičnih disciplinah, vendar brez teka na 50 km ter štafet. Prvenstvo v alpskih disciplinah pa bodo 9. in 10. marca pri Sv. Antonu na Arlberškem.
Belgijski prvaki v umetnem drsanju. V An-tverpnu so imeli Belgijci svoja prvenstva v umetnem drsanju in so postali za letos tile prvaki: pri moških Bierre Baugniet, pri ženskah Betty Hendrick ter v parih Suzane Diskeuve-Edmond Verbustel.
Vesti športnih zvez, klubov In društev
SK Planina (smutarski odsek bo v nedeljo, 7. t. m. v okviru »klubskega dne« izvedla za svoje člane-tekmovalce majhno tekmo. V to svrho bo danes ob 7 zvečer v starešinski sobi Akademskega doma članski sestanek za vse člane tega odseka.
Z F 0
Note za proste vaje za leti 1940 in 1941
Note za proste vaje članov, mladcev in naraščaja za leti 1940 in 1941 so ravnokar izšle in se dobe pri Zvezi fantovskih odsekov v Ljubljani. Kompozicije so prirejene za klavir in se lahko uporabljajo tudi za harmonij. Izvod stane 10 din. Skladbe za godbo na pihala izidejo tekom meseca februarja.
II. smuško prvenstvo mariborske podzveze ZFO
Kakor je bilo javljeno v »Slovencu« in odsekom v posebni okrožnici, bodo v soboto, 6. in v nedeljo, 7. januarja pri Sv. Lovrencu na Pohorju smučarske tekme za prvenstvo mariborske fantovske podzveze. Po dosedanjih prijavah sodeč bo udeležba tekmovalcev mnogo večja kot na lanskih tekmah. Razen tekmovalcev pa bo prišlo k Svetemu Lovrencu veliko število naših članov-netek-movalcev, ki bodo kot gledalci prisostvovali borbam naših fantov za prvenstvo na belih poljanah. Spored tekem je naslednji:
Sobota, 6. januarja: Ob 8 sveta maša. Ob 9 žrebanje startnih številk. Ob pol 10 tek na 5 km za začetnike in
mladce. Ob pol 3 smuk za člane.
Nedelja, 7. januarja: Ob 8 sveta maša. Ob 9 slalom za člane. Ob pol 3 patrolni tek na 10 km za odse-
iiovna moštva. Ob 5 razglasitev rezultatov in razdelitev daril.
Pozivamo vse naše člane-smučarje, da se tekem polnoštevilno udeleže. Vsak naš smučar mora tekmovati! Prijavite se takoj pri svojih odsekih, odseki pa naj pošljejV) pismene prijave na naslov podzveze. Ustmene prijave se sprejemajo do začetka žrebanja tudi pri Sv. Lovrencu. Vse naše člane netekmovalce pa vabimo, da se udeleže izleta k Sv. Lovrencu. Kdor more, naj pride že v soboto, vsi drugi pa v nedeljo na glavni dan tekem. Podrobna navodila bomo objavili vsak dan sproti v »Slovencu«, zasledujte jih in se po njih ravnajte!
Smuške tekme zagorskega okrožja ZFO
Zagorsko Fantovsko okroije priredi v začetku januarja 1940 v Zagorju smučarske tekme. Tekme so namenjene predvsem Članom zagorskega okrožja, zelo dobrodošli pa nam bodo tudi bratje iz drugih okrožij kot tekmovalci izven konkurence. Zaradi trenutno neugodnih snežnih prilik objavimo dan tekem naknadno. Pač pa prosimo vse tekmovalec (tudi one izven konkurence) za takojšnje prijave, ki jih je poslati na »FO Zagorje ob Savi«.