Štev. 189
Posamezna številka 20 stotink
V Trstu, v nedeljo 19. septembra 1920
Posamezna številka 20 stotink

Izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Urediištvo: ulica r Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. - Dopisi naj se	J '
nlštvu. — Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastr Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na
i L 32.— in celo leto L 60.-- — Telefon uredništva in uprave	.-ol.



EDINOST
Posamezne številne v Trstu lo okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v žirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stol; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 1 — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57.
s nepremcsillua fronta
Po požaru, ki ga je povzročila fašistovska bruhal in ob katerem je zgorel naš penosni »Narodni dom , eno med na^epšimi poslopji tržaškega mesla, se je postil tržaških Slove-nov nekak obup. Mnogi so namreč začeli mislili in govoriti, da je z Narodnim domom zgorelo tudi tržaško Slovenstvo, da ie prišel dan, tdi pričakovan od naših nasprotnikov, ko se nam bo iahko zaklicalo: »Ščavi, requ:e;catis in pace!«
Ni prlrebno posebej naglas ali, da .je takšno <pojmo\ari;e in mišljenje škodljivo in zraven tega ludi fgavo. T<xla predvsem je treba podudarili. dal je to stališče tudi velikan ska zmota. Narodni dom je bil sicer simbol slovenstva in njegbve kulturne delavnosti na tukačlšnjlfa tleli, prava trdnjava v naši naročali borbi za spas in Obstcrj našega fc'.i'a Ln žitja. Vendr ipa ie bil le trdnjava lic več. Z izgubo te Irdrjave nas je doletela tako velikanska nesreča radi tega, !ker ie bito v nie$ radi pogreško v naših vodenih krogov skoncentr'rano vse, iker smo do -sedaj ustvarili :n imeli.
Ta pogrešek raših odločilnih krogov je bil ka'ip:da usodepeln, ali ne m.0Te se reci, da je nepopravljiv. Vsak'ai nesreča ima svojo dobro in slabo stran in tako ie tudi z našo naredno nesrečo, ki ncjsi-je zadela dne 13. juVja it. 'I. Dobra- stran v tej nesreči je ta, ker nam je dokazala, da je biia politika > Narodnih demov« pravzaprav nesrečno izbrana in zctnćšljena. Nesrečna največ Tadi. tega. ker je, kakc-r je biCo rečeno, ta-koreikoč zatpettovafia in m e.mrl a naše tiarodr.e kulturne delavce, da zbjejso- vse sveče moči v tej edini trdnjavi, s feaitcc© se bo a'V; sijajno zmagalo a'lr -častno propadlo1.
V veliki Vojrb, -ki nam je še viem v ncprl-ief-Ticm spominu, smo videli, da so trdnjave padaie in <e zopet dvigale, ne da bi b'da imele kaikega odločilnega vpliva na azid splošnih operacij. 1*o 'e pa zato, ker trdnjave tudi rtu&o postav-1 ere za -to, da fco. bHo z njimi združeno življenje ali sm-it cel-o boreče se armade. Ravne nasprotno! Najznamenitejši strategi ipravi-jo, da so trdnjave za to, da j:h napadalec zavzame.
Y	z m'slu tega cilja armadno vodstvo 'fcurV: ne zabija v kako trdn avo cele razipo-Iož^ive v:i>ke, temveč 1: nezna.'.en del, ki je vsalj -teoretično že v naprej obsojen na smrt, to se pravi, da se bo mora! žrtvovali za višje cilje in višje koristi, ki jih "ma cekikupna boreča se armada.
To ve-V^aj tudi o našem bivšem Narodnem comu; bil je sezidan, da ga enkrat sovražnik zavzame, da bo sežgani To se je že i! bog tudi zgodilo, a nesreCa je hoteJa, da je bilo vse tam, r. a mes to samici naj potrebne ;š; h nrl po nni'h -moči. In vendar naša fronta tri b la nikakor zlomljena*, temveč se drži in' klvubufie ter bo kljuto-vala, samo ak^ bo vsak »vojake zares na slojem mestu, aiko se ne najde noben -begunec, neben dezerter, noben izdcfniik slover. tkega rodu, s!ovcn-:ke kulture, slovenskega življenja, 7. eno besedo vsega tistega, kar zaznamujemo kratko z besedo: naša slovenščina. Dokazati, ila ta fronti zares obstoji in pokazat?, -kje in 'l.akšna je, to je gkm* namen naseidnVm vr-«t:cam
Marsikdo si bo mislil, da hočemo reči naše Sclstvo, češ da ie lo ona naša nepremo;^I;iva [ r>la, o ka'eri govorimo v naslovu. Kdo drugi l>o spet pom'Jil na naša dična in tnunogcibr.cfjna kulturna društva, ki1 so bila in bodo neš ponos in naša slava. Povsem prirodno in kv^Ino je, ti a .-e p ivi de na to. nri-sel, eJ'i Črn se začne glob T«
0	tem razmišljati, se pride obvezno do zaključka', da niso njt>! šele niti dnušiva naši neosvejni p ložaji, naša nepremagljiva fronta, ki jo imamo v mislih. ŠoV--a in društva/a fronta .le 'kajpada mnogo močnejša kot trdnjave Narednih domov z do gneče napolnjeno »posa'iko«. Toda ta fonta je zelo dbču'ljiva, kak'or nam je do-
1	azala zasedbena vladavina v Julijskem Pri-iiiorju. Šole se dajo zapreti, diruštva razpustiti in razgnati in tedaj bo za trote, ki so zidali na hapačni-h teorijah naše narodne obrambne načrte, zopet vsega iloonec, vse izgubljeno.
K ~coi stvar ne 6toji tako. Na8 ram požgejo \ >e Narodne desne, naj nam zaprejo vse šele, nai nam razpudVijo vsa društva, z en»o besedo naj nam napravijo, kar hočejo, klujb vsemu temu nam ne morejo .priti do živega, -dokler ham ostane nedotaknjena ona temel,V.a osnova, cd katere je z««res odvij.-no žh-Jj-enie ali smrt raSe slovenščine, t. -j. slovenska družina. Ve-r:ga slovenskih družin »slovenskih cgnj'ič, slo-venakih domav, evo elementi one neoremaglji-
e fronte, »k# nas more in mora reŠćA: od vseh raših so\ ražnlkov, nepr^aieljev v.-ega, kar je inašega in kar nam -je svelio.
\ naših d'o>edar<}ih Darodnih borbah se la resnica ni posebno vpcštevala. S to ugoto-^l >1 o seveda ne mislimo nikakor omalovaže-
: . dela ln za-'ug naših izkušen h narodnih bor' tel ev. Saj bi bil takšen poizkus ludi smeten, k l j ti najpraviLi so s>: tokšne očitne sponi 3-r.ike ru našem -kultaimem pcJ u, ki bi lahko pre\p Li tudi najzlobieiŠe kričače. Naj- bo le xlo\ i 'crx> naglasiti, da bi bil uspeh mnogo n.nogo večji, ko bi £e bil naš narodni odpor p. ...tavil v samem zadetku na pravilno pcdla^o, <. ik der bi se bilo krenilo od >zroka k posledici In r^e nasproti od posledice k vzroka.
Dm oJjeno e namreč mislili in trditi da so naši vodite j' ali z3dnj h 30—40 let ua siališču, La so Na.odn: dom', šoJe in druslva edina sred-Klva za ohranitev naše narodnosti oa tek tleh.
V	o pa je, kar se pravi .'skati vzroke tam, kjer immo opravili le s ptasled csmš. Dokazano je !?rp.v.č, da ni naš Naredni ^oin, da niso naše
da niso maša društva ne samo poslovenila i .benega Italijana, temveč da niso rešila tudi rebenega mlačnega Sl.o-.enca cd neizjogibne noredne >5mrli v vsem času, odkar smo si postavili te sicer blagoieine ustanove. To pa je p nsem prirodno, kajti Narodni detn, slovenska-šola :n slovensko društvo so ie mrtve stvari
za vse tiste, ki se niso naučili slovenski misliti, čutnti in govorili' dccna v družiinii, še preden se jim ie sanjati moglo, kaj je Na<rcdni dom«, kaj je šola in kaj je društvo.
Na drugi strani pa nam dokazujejo dve zadnji pokc]jen;i našega plemena, da ni v stanu razn^roditi nebena tuja šola tistega, ki Je dobil slovensko družinsko izobrazbo, če se smem tako izrazili. V-itL, kar nas sedaj živ? in deluje, smo dobili našo tzobrazbo po rtujerednih šolah., .'n vendar se laihko reče, da niso te ŠoJe odtujile od slovenskega ~ naroda nitr XA % našega pokofjen-ja. 0 vseh listah pa, ki so obrnili plašč, •se da dokazati, da se to ni zgodbo vs.led šolske, temveč edino le vsled družinske izobrazbe, ki ni bila slovenska.
Rodi tega se torej da reči, da je bila naša dosedanja triktika napačna, ali vsa) nepopolna. S tem da srno obračali vso svojo paž^'jo na Narcidine deme, šole in društva, smo zanemarjali p-opagando v druž:ni. Na trseče slovan kih družin ;je šSo rakom ž\n'žgat ravno, ko se jej naiš Narciini dom najponosneje začel dvigati in imponirati-, vzlic temu da je naše šolstvo delalo svojo dolžnost in kljub temu, da se je r.aša društvena organizaoja bila razvita kot rr.alo-kje druged. To pa radi lega, ker za družino ni rešitve izven nje, in proti vcSiji družinskega oče'.a '"n družinske matere ne pomaga nič noben Narodni dom, nobena šola, nobeno društvo, .kakor na drugi strani ne zmorejo proti tej večji ravno tako nič v$i »fašistic cele It ah je, ve>3 aparat krivične nam uprave, z eno besedo nobena moč na tem svetu.
Vršimo .torej .propagando v slovenski družini, ohranimo to nepremagljivo Srondo, ka-lero ne bo mogel osvojiti noiben sovražnik, naj pride odkoder hc5e. V tej propaganda ?e vscik zaveden Slovenec obenem narodni vojrlk, \sak ima ijxj enega ali več prisjeleljev aV. tovarišev, ki so oženjeni in >ki Inra.jo famSii'K), kakcir on. Obiščite jtih, povetie jim kol prigatelj?, kaj so napravili, ako so v	slovects-ko družiao
■fiprojeli "tuj jezik namesto svojega domačega. Povejte feJkšnim morda neprostovođinim morilcem slovenskega naroda, da delajo oni več škedie slovenskemu r.arodu, ket so >o v stanu napraviti vsi laški > faiis>ti* iAupaj!
Mnogo je družin, ki so odpravile slovenski družirjjki ^ezik in vpeljale v svojo hišo jezik »fašistov«. Znacie so n*Ji cele «ulroe, kjer so vse družine brez "izjeme slovenske, Jca.ter:h otroci pa brez izjeme ne znajo siovens&E. Imaon znanca S.lcvenca, ki je ikot tcikšen še preveč »zaveden rker ihtra utarvaido kriti »t1 pi-tol temu, cm emu in trel emu. ZJrr,:ič je imel •spnavitij v ZECTe^o radi takšne gcrečcosii celo družbo. Zgodiio se je, da me je ta znanec povabil v svojo hišo, kar sem rad -prejel. Cm smo "prišli blizu njegovega star.ovatr.ja, mu ;e pr skakal nasproti nj-egov 5—6lelnl sln,Iek. Prijel ga je po očetovski in pvrve bese-ie s'o bife: rE mama<, dove la xe?« Farilič Je odgovori/ .da je »a časa:«.
Šla vva :n predilavrl me ji je: »Ti presen t o mio amlco X.«
Ko sem .;e posla v^al od tega kričača - prijatelja, sem mu rekel na glavnih vratih: »Še eno •besedo prl'atelr.«	. '
—	-Kaj takšnega? <
—	Veš; da si ti pravzaprav največji fašist« v TrSilini«
—	»Kako- Lo?« —
—	>Do sedaj niso fašdisti ulbiili še nobenega SLovenca, kolikor mi je znano, a Ti s| ubil enega!«
—	»Katerega, za božio voljo?«
—	»Tega-le, sem rekel, pokazavši na njegovega sinčka, ki me ^e prišei z olji m spremi do vrat, »in koIiikCT otrok boš še imel, toliko SPovencev boš še ubil... Mari ni«ii hujši kirt najhujši fašist?«
Nisem ga hotel dalje mučiti ter sem se poslovil rekoč, da bomo o tem še (govorili ...
Tako ;e v mnogih, ipremnog'h družinah. Slovenska družina pa, ki je brcnila slovenski Jezik iz hiše, je prava grobnica, kjer počivajo ostanki slovenskih otrok, ki so jih umerili lastni starši. Ni dovol), da otroci znaijo par besed s'jovensikr, ki jih rabijo za! silo, ko pride mlekarje a v hišo, temveč mora slovetnski jezik biti družin ki jezik, kailcor ?s bilo rečeno. Zraven tega morajo stanjša uoi'i- otroke z mladega, da so otroci slovenskih staršev, da so SlovencL Dober slovenski družinski oče, dobra slovenska družinska mati bi morala vsalk dam, ko se igra v intimnosti tve-je diruž'.ne s svojimi nvalčki, porabiti pcj?-iko, in 'jim ipoveda'td, da so Slovenci.
Takšne družine bi bile prave slovenske družine, trdni sklepil v verig: rtr še n-opremaglcve fronite. Proti c'i-okoni, ki so im'e1;i slovensko družinsko vzgojo, ne zmorejo latlke Šole nič, kaJccr so slovenske brez pomena za ti.te, <ki so izdajaJtikL sferši deli Ia»ško družiisko vzgojo. Ne saoxo t-eiesna, temveč tudi natodina useda slovenskih otrok je eduio le v rcCaaih slo\en^jkl'h sliaršev. Samo oni in »"tace druigi Lahko n?:prav!'vD od njih Slo .ence ate Lahe, do-čim zrcrfctrejio šoile, društva ioi druge ug t a nove, s katerimi se mla.ina pozneje seznani delo stai.šev samo potrditi, nikakor pa uničiti!
Tu, v d/užini, je treba torej delati. Slovenski starši, v-1 pa napravice svojo dolžnosti in dokažite, da slo-ji'te višje k'ot div.;i narodi di\7e Afrike. Ti namreč učijo svoje otroke svoja div-jašlka narečja ter ne brcajo SMoTega jezika, da-slravno je divjaški, iz svoje družine in, hiše, kcJkor delajo mnogi slovenski stariši z našo lopo ^ovenščlno.
In tii divjaki' držijo svojo frenito. Kako da bi •e m) tržaški Stoveoci ne megli! Na&i naredili nas.protniki se baihajjo, da nas »e lažje pcifcujčiti nego te divjake. Samo naši starši, naše družine laluko dokažejo, da so lo le (prazne bakar j je.
Poiiticus.
Z rusbo-pol]sketo bojišča
Kova poljsko ofenzive »roti Rusiji
Poljaki zavzeli Luck ▼ Voliniji
VARŠAVA, 17. Poročilo glavnega štaba z dne 15. t. m. pravi, da so poljske čete v društvu z ukrajinsko vojsko prekoračile Dnjester in zavzele Mikalovski in Bolszovsko ter so zajele 300 mož. Vzhodno od Vladimirja Volinskega nadaljujejo Poljaki svoje napredovanje. Severovzhodno od Kovcla so zasedli naši oddelki Kamino in Kas-pilszi ter so zajeli 1000 mož in 500 voz. Poročilo z dne 16. t. m. javlja, da se poljsko napredovanje severno od Dnjestra nadaljuje. Pri Lucku so Poljaki zlomili sovražnikov odpor ter so zavzeli Luck.
Mm\ imm in se umika!
CARIGRAD, 16. Neko poročilo Vrangelove vlade pravi: Boljševiško odposlanstvo, ki je imelo svoj sedež v Brest Litovskem {!,)), je objavilo v Londonu vest, da so naše čete pretrpele v Kuba-nu poraz. Vlada Južne Rusije izjavlja, da je ta vest gola izmišljotina. Naš čete, ki so se bile izkrcale v kubanskem kraj , so se v začetku avgusta zares umeknile na sever tauridskega polotoka iz strateških razlogov. Kljub temu ne samo da niso pretrpele nikakega poraza, temveč so popolnoma potolkle dve rdeči diviziji in so zajele več ko 60C0 mož, 8 topov in nekoliko tucatov strojnic. Kubanski Kozaki, ki so se pridružili našim, so povečali naše število dva in pol krat.
Poljsko - litvinska pogajanja so se začela
KOVNO, 17. V Kalvariji so se začela pogajanja med Poljaki in Litovci za določitev provizorne meje med obema sosednima državama.
Sporazum med ruskim in poljskim Rdečim
križem
BEROLIN, 17. Delegati ruskega in poljskega Rdečega križa so sklenili sporazum glede poljskih in ruskih civilnih ujetnikov.
Romunija želi živeti prijateljski z Rušilo
BUKAREŠT, 17. Romunski ministrski predsednik Avarescu je poslal čičerinu, ruskemu poverjeniku za vnanje stvari, brzojavko, ki je z ozirom na bodočo romunsko vnanjo politiko zelo važna, a z ozirom na priključitev Romunske k »Mali en-tenti« popolnoma razumljiva. Brzojavka pravi: »Ro-muneiska vlada želi vzpostaviti stoletne vezi dobrega sosedstva med Romunsko in Rusijo na čim trdnejših podlagah. Jaz Vam bom sporočil brca: odlašanja moje mnenje o načinu dosege cilja, ki ga želimo eni in drugi.
Rusija noče sprejeti odposlanstva grnzinskih delavcev
T1FLIS. 16. Kirof, sovjetski zastopnik v Tiflisu, jc obvestil gruzinskega ministra za zunanje zadeve, da moskovska vlada ne more pustiti na svoje ozemlje gruzinskega delavskega odposlanstva, ki namerava odpotovati, da izvidi položaj v Rusiji. Odklonitev dovoljenja, ki ga jc gruzinska vlada uradno prosila in nanje pričakovala odgovor, jc napravila v Ti£lisu neprijeten vtis. Domači listi pišejo rnzsrjeno o tej rad=vi. Kirof meni, da Je odklonitev posledica sovražnega držanja gruzinske vlade nasproti sovjetski Rusiji.
Po dogovoru Sforza - Tusar. — Trst in čehoslavija
PRAGA, 18. Češkoslovaškim listom poročajo iz Kodanjn, da je vprašal neki dopisnik lista »Ber-lingskc Tidcnde« grofa Sforzo o pomenu njegovega svidenja . s Tusarjcm v Benetkah. Z ozirom na to svidenje je grof Sforza zagotovil dopisnika, da ni nič bolj prirodnega kot dobri od-nošaji med Italijo in Čehoslavijo, rekoč, da je tržaško pristanišče popolnoma na razpolago Čeho-slavijL
Odstop predsednike? francoske reoutiiike Besctianeln
Njegov naslednik bo najbrže ministrski predsednik Millerand
PARIZ, 17. *Le Tempsc pravi, da razklada De-schanclovo odstopno pismo z ganljivimi besedami razloge, ki so ga prisilili, da se odreče nadaljne-mu opravljanju visoke službe, katero mu jc bilo poverilo narodno predstavništvo.
Glasom neke vesti ageneje Havas so prišli včeraj poslanci v večjem številu v bourbonsko palačo. Skoraj vsi izražajo svojo naklonjenost za kandidaturo ministrskega predsednika Millcranda. Iz svojih volilnih okrajev so prinesli s seboj vtisk, da si želi javno mnenje Millerandovo izvolitev. Izjavljajo, da se Millerandovo odklonitev nima smatrati za nepreklično ter upajo, da ga bodo vplivne osebe, ki so poklicane govoriti v imenu parlamentarnih skupin, pregovorile. Ako bi pa Millerand končno odklonil, ne bi imel noben drugi kandidat mnogo pristašev v obeh zbornicah in plenarna seja od 22. t. m. v luksemburški palači ne bi mogla določiti kandidata z veliko večino. Poslanci bi predvsem želeli združiti na ime izvoljenega kar največje število glasov, da bi mu dali neoporečno oblast, ki je bolj kot nikoli potrebna državnemu poglavarju.
Jonnart je šel danes popoldne v bourbonsko palačo obiskat predsednika poslanske zbornice Zatem jc šel tudi k ministrskemu predsedniku Millerandu, s katerim je imel pogovor.
Konferenca med angleškimi rudarji in vlado oftžena
LONDON, 18. Po konferenci s Sir Robertom Hor-ne je imel izvršilni odbor rudarjev zasebno sej-), ki je trajala več ko eno uro. Po seji so se napotili odposlanci v razna rudarska središča, da se posvetujejo z rudarji. Reuterjeva agencija pravt, da so uradni krogi kljub držaniu rudarjev na včera-nji konfcrenci optimisti ter upajo, da se bo dosegel sporazum.
Na včeranji konferenci med izvršilnim odborom in predsednikom »Board ol Trade« je ta-le nagla-šal, da se bodo s povečanjem proizvajanja zvišale avtomatično tudi plače. Smille, predsednik rudarske zveze, je izjavil kategorično, da nočejo rudarji razpravljati o nobenem vladnem predlogu, dokler se ne sprejme njihova zahteva po zviša nju plač za dva šilinga na dan. Po odgoditvi konference ie bilo sklenjeno, da se skliče tudi seja trojne zveze (rudarji, železničarji, pomorci).
Po9ol«jo med italijanskimi kovinskimi delavci ii industrijski
MILAN, 18. Včeraj so se začela pogajanja med zastopniki kovinskih delavcev in industrijalci. Pogajajoči stranki se morajo boriti z raznimi ovirami, toda že sedaj se da predvidevati, da bodo morali industrijalci popustiti v vseh važnejših vprašanjih, ki so že popustili v najvažnejšem vprašanju: delav-
ski kontroli v tvornicah. To zadnje vprašanje ne bo medtem tako kmalu rešeno, kajti Giolitti je odklonil socijalistično zahtevo po takojšnjem sklicanju zbornice. Položaj v zasedenih tvornicah |e še vedno neizpremenjen. Delavci delajo sami in po svoji volji. Po raznih mestih je bilo zasedenih veliko, doslej nezasedenih tvornic.
Nemiri na Hrvatskem in niiii pravi vzrok
ZAGREB, 16. Kdkcir javlja iz v. eh kraijev, ki-er 90 >sc vršiti -doslej nem'iri, vlada seda[ popoten mir in "red. Kmetje preklLijajo Radića in Efe-go-vio politiko, k> iih je prsMra'.a talko d-al-leč. Da iti iprišlo n-a poenoč vejastvo om napravico red, 'biiio -bi id'ošlo med zavednimi: kmeti in dlobrovcJjci na eni sirani in upr>rnjki na' drugi strani -do krvoprelltja, katerega ipcišledice bi se ne d,a?e precenita. Vst?ya hrvatskih sel'jailvOiv •bi bila lahko poslala nevarna, ko bi b£'a na-•siUojp'.Iia nenoidiao in bi ne bito že vts-e zatraženo. Vse te nemire so .povzrcičfi: irazrn tuji agenti. Med prebivaistvettn se fie širila vetst, da so Madžari že vkorakali v Osjek in da so se 1110-ccde naše -obmejne čete [pomakniti daleč nazaij. Preko Drave so se širili letaki v kailierih se pozivljai 1-U'dii'tvci na vstajo proti Srbiji-. V Madžarski sauni se skriva mnogo agentov, ki niso ničesar drugega, nego Hcirthynevt pri-staiši in iki v najtesnejši zvezi z Radičevci in zejedni-čarji skupno nastopajo proti države*. Jasno s'T'.ko O teh idogod'kih je dala 'ikup^čina zzsitedničarjev v Grubišr-';em pcCjta, kjer se je sklepajo o mad-
žairski propagandi.
Zasedanje Zveze narodov
Poljsko - litovski spor. — Irsko vprašanje
PARIZ, 17. Svet Zveze naiodov se je sestal danes na privatni seji ob 17, da pregleda prošnjo poljske vlade, ki jo je predložila o zadnjih incidentih med poljskimi in litovskimi četami na meji
med obema državama. Prisotni so bili: Padcrew-ski, poljski odposlanec in Woldomar, litovski odposlance. Belgijski zastopnik Hymans je čital poročilo o tem vprašanju. Paderewski in Woldomar sta podala svetu potrebna pojasnla.
LONDON, 17. Reuterjeva agencija jc obveščena, da se glasi poročilo odbora, ki ga je imenovala Zveza narodov za proučavanje irskega vprašanja, v zmislu, da je to vprašanje bistveno mednarodno prirode in da spada v področje Zveze narodov.
Je o grozoviti eksploziji bombe v Mevu-Vorku
NEW - YORK, 17. Števlo mrtvih radi eksplozije v Wall Street znaša 33, med katerimi 3 ženske. Materijalna škoda se ccni na 1 milijon dolarjev. Vsi ranjeni mislijo, da je imela bomba, ki se je razpoč-ila, uro, da bi se razpok izvršil ravno ob določenem času. Po izpovedbah očividcev sc jc bomba nahajala v avtomobilu, ki se jc ustavil blizu troloarja. Osebe, ki so sc nahajale v atomo-bilu, so šle liilro proč. Kmalu potlej sc jc bomba razpoČila.
Shod nemških neodvisnih in večinskih socijalistov
BEROLIN, 17. Shod neodvisne socijalistične stranke je sklican za 12. oktobra v Haile. Skoraj ob istem času se bo vršil shod večinskih socija-listov v Kassclu. Državni zbor se sestane 18. oktobra in torej je predvideti, da bodo imeli sklepi, ki bodo sprejeti na obeh shodih, vpliv na preureditev ministrstva.
Ogrski ministrski predsednik ozdravel
BUDIMPEŠTA, 17. Ministrski predsednik Tcleki je ozdravel. Minister za trgovino Kubinck je bil vsled tega oproščen začasne službe ministrskega predsednika.
Francozi so udušili upor v Siriji
PARIZ, 17. Iz Bejruta poročajo: Kolona, ki jo je bil poslal general Gouraud na pot za v D«-miask, da se bojuje proti vstašem, je izpolnila svojo nalogo. Ubila je 300 mož in zajela nekoliko topov in strojnic. Vsled teh dogodkov so prišle do generla Gouranda številne prošnje za udajo.
Saint-germainska pogodba je dala Italijanom kanalsko dolino na Koroškem, ki je po večini sloven ska. Kanalska gre skoro paralelno z Ziljsko do lino ter se razteza od Pontaflja do Vrat. Razvodje doline je približno sredi doKne, tako da teče prot Podkloštru Žilica (Schlitaa), proti Pontebbi pa Bela (Fella). Kanalska dolina je okoli 30 km dolga in obsega župnije: Pontafelj, Lipaljo vas, Lužice, Na-borjet, Ukve, Ovčjo vas, Žabnice, Trbiž, Kokovc in Vrata. Od teh so samoslovenske Lipalia va> (370 prebivalcev). Ukve (580), Ovčja vas (380), Žabnice (880), Vrata (650); druge župnije pa so nemške, a v vseh prebiva večje ali manje število Slovencev.
Minuli teden sem izlelel v Kanalsko dolino, kjer sem imel ropet priliko, v live ti se v ynemštvo< in »slovenstvo« teh vasi. Zanimalo bo, če seznanimo se z narodnostmi razmerami v Kanalščini vse Slovence, ki se niso še seznanili s temi kraji in prilikami, ki vladajo ondod nad 50 let in vsled katerih se v našem ondotnem ljudstvu sploh še ni vzbudil pravi narodni čut.
Žabnice.
Vlak, ki gre iz Trsta, te pripelje čez Videm in preko Pontebbe v šestih urah v Pontafelj, prvo kanalsko občino; odtod vozi vlak eno uro do Žnb-nic. Lukamatija se ustavi in pred seboj zagledaš lepo vas z dvema cerkvama. To so Žabnice. Poglej postajo! Na njenem pročelju sc blesti napis: »Cam-porosso«; ker pa je to obenem postaja za romarsko pot na Višarje, je dodano »Monte santo di Lussari.« Pojdi v vas! Na levi zagledaš veliko in lepo hišo z nadpisom »Gasthaus zur Post,« spodaj na desno pa »R. R. Poste«. To je rojstna hiša naših rojakov, bratov dr. Ehrlich, koroških duhovnikov, od katerih deluje eden v pasu A, drugi pa je član pariške delcgacije. Pojdi naprej! Na desno stoji krasno poslopje, na katerem je napisano »Župniščc-Pfarrhof.« Ta in pa tabla nad bližnjo gostilno sla edina slovenska napisa v Žabnicah; vsi drugi napisi na javnih in privatnih poslopjih so izključno nemški; in teh našteješ vsaj petnajst. A prebivalstvo je vse slovensko, ako odštejemo k večjemu devet nemškeh družin.
Na levo in desno nizke hiše, a lepe, snažne, vse čisto prebeljene. In vse v slogu, kakršnjega srečuješ na Gorenjskem. Za vsakega okna te pozdravljajo cvetlice v lončkih. Povsod občuduješ snago in nekak umetniški okus v stavbah in pritiklinah.
»Volksschulc«. Kaj pa je ta napis? Ljudska šola, trorazrednica. Kako se poučuje? Vse nemški. Kdo so učitelji? Nemci in slovenski renegati. A duh, ki preveva učiteljstvo in ves pouk, je šulferanjski. S tem je vse povedano. Otroci se ne nauče niti slovenskega alfabeta in ko dovrše šolo, znajo le nemški pisati in brati. In veronauk? To je edini predmet, ki se poučuje v slovenskem jeziku; to pa je zasluga kateheta. V Žabnicah župnikuje frančiškan pater Pij Žankar, za našo pravično stvar velezaslu-žen gospod. Med veronaukom napiše na tablo slovenske črke (č, š, i.) in nauči otroke za silo slovensko brati. Pa kaj če to: 2 uri na teden, ko u-čitelj v 20 urah vse sproti podira.
V bližini šole je župna cerkev. Sedmo zvečer bije in nato zvoni k blagoslovu. Vstopim v cerkev. Milo se mi stori, ko začujem slovensko pesem »Blagoslovi Jezus pričujoče,* litanije, molitve, in verniki lepo odgovarjajo. Vsi napisi v cerkvi so slovenski. Cerkovnik mi je povedal, da se pridi-guje le slovenski. Blagoslov se konča. Stopim iz cerkve, ki jo obdaja pokopališče. Lepi spominski nagrobniki, ki pa imajo vsi, razun dveh, nemške napise. Smo pač zunaj cerkve in izven družine. Slovenski jezik se čuje le v hiši in v cerkvi Drugod je vse nemško. To je koroški »pravh*. Tudi otroci me pozdravljajo. »Gutn toki« Saj jih jc tako naučil njih gospod »Ierer«; pa je tudi fino in nobel.
Pred cerkvijo se vstavim. Deklice, ki so opravile spoved, se zbirajo pred cerkvijo. Grem med nje. »Dober večer, deklice«. — »Bog daj«. — »Ali ste Slovenke?« »Ja, gospod, smo Suovenke«. — Ali hodite v šolo?« »Dro« (da). Kdo vas uči? »M* mamo IerercoP« pravi Mojca (Marica). »Mi pa mamo lererja,« odgovarja temnolasa Zala. Kje pa ste bili zdaj? »Pri vešper« (večernice). Danes je so bota, kam pojdete jutri? »Julr gremo k masi.« AH znate kaj slovenskih pesmi? »Nemšk znemo, suo-venje pa ne znamo.« Zakaj pa ne pojete slovenski? »Naša stara mate znajo suovenje pesme, ml pa ne. Lererca nas vuči samo nemške«. Mojca, kdo ti je naredil lo obleko? »Šivilja« (torej domač izraz v kanalski dolini!) Cerkovnika in organista,
ki je mimo šel, sem ustavil in povedal mi jc, da e je kot Kranjec tudi on izpočetka čudil, da nc pojo dekleta, ne fantje. Šola goji le nemško pesem, !c šolarske napeve, domača pesem je izvenela in Izginila. Uboge deklice, ko bi čuk>. kako naše deklice na Goriškem in Tržaškem lepo slovenski prepevajo. Deklice, tudi šoli odrastle, niso nikoli videle ne čule o »Edinosti,« »Mladiki,« »Slraži«; Ic celovški »Mir* so že videle, a sedaj ne more k njim, ker izhaja v coni A; pač pa poznajo nemške liste in zlasti »Arbcitcrwille«.
Izvedel sem tudi, da mlajši rod sploh ne zna slovenski čitati, ampak samo nemški, dočim so imeli verniki pred 20 leti še samo slovenske molitvenike. To je uspeh koroškega šolstva. Pred 60 leti so 1-meii koroški Slovenci še nad 50 slovenskih šol, tih pred svetovno vojfto pa la č« iri. Vse slov»*nbko šole so nam germanizirali; slednjič so šolski svet za slovenski del dežele združili z nemškrm in tako smo prišli na Koroškem do enotne šole, seveda nemške. Kako je bilo nekdaj v Žabnicah, nam pove »liber memorabilium* te župnije iz lcla 1853* ^Prebivalci Žabnic so vsi brez izjeme SlovcncT. Učni jezik v cerkvi je slovenski, pravtako tudi v šoli, kjer se poučuje nekoliko tudi nemški jezik.* Župnik Ferčnik je napisal 1889 v spominski knjigi: ,>Preje se je pozdravljalo v Žabnicah le slovenski, od 1876—1888, ko so gradili železnico, čujem tudi nemške pozdrave.«
V občini se uradujc nemški, razpravni jezik v sejal je le nemški. Veselice, ki se v občini prirejajo, so tajč in pravtako vsi lepaki. To jc koroški »pravh« in ta jc nobel in fajn, slovenski jezik si jim vidi zelo »paucrski =.
Koroški učitelji.
Zanimal sem sc za delovanje koroških učiteljev. Kakor že rečeno, so vsi Nemci ali nemškutarji, rc-negali; tudi oni so produkt nemških šol, nemških učiteljišč v Celovcu in Beljaku. Kako znajo taki učitelji germanizirali, je razvidno iz naslednjega slučaja. V neki vasi je služboval učitelj, ki je po večini slovenski govoril. Ko je ta gospod šel v pokoj, jc prevzel šolsko vodstvo učitelj Roblvk, koroški renegat. V prvem šolskem letu je nastavil učitelja, ki je za silo znal slovenski, tako, da je otrokom lažje nemščino v glavo ubijal; v drugem razredu si je smela učiteljica le izjemoma s slovenščino pomagati; v tretjem razredu pa, kjer poučuje on, ne spregovori pricipijelno več nobene slovenske besede in otroci sc morajo varovati vsake slovenske besede. Vrhu tega znajo otroci le v gotici pisati, tako, da jim je latinica, v kateri mi Slovenci pišemo, le težave dela. Roblek je ustanovit v popolnoma slovenski vasi nemški »Gesangsvc-rein«. Dasi zna dobro slovenski, ne spregovori načeloma z vaščani nobene slovenske besede. Tudt starka in otrok morata nemški govoriti, če hočeta občevati ž njim. Seveda so šolske knjige in spričevala vsa nemška. Tako je šola največ kriva po-nemtevanja naših vasi.
Potujčevanje.
Drugi činitelj potujćevanja so narodno-mešane poroke. Družina, ki se je v nji samo slovensko govorilo, se ponemči, ako pristopi zet ali nevesta nemške narodnosti. V Žabnidah je trgovec, v čegar družini se je vs«lej občevalo slovenski. Starejši sin je priženil gornještajersko dekle, ki je službovalo v vasi. Stopil sem v trgovino in sem prosil razglednic iz domačega kraja. Mlada gospa me ni razumela in je hiteLa po taščo. V tej hiši se govori sedaj nemški — radi neveste. Otroci novega zakona bodo Nemci. »Kako rod za rodom giac, to povest je domovine,« je pel naš pesnik. Čudno, kaj ne! Ena oseba se ne uda desetim, marveč desetorica se more pokoriti eni osebi.
Tretji činitelj potujčevanja je uradništvo in sploh ves vladni aparat. Pred italijansko zasedbo so bili vsi železniški uradniki trdi Nemci ali Ncmčurji; na slovensko vprašanje nisi dobfl voznice, temveO sramotilen odgovor; včasih te je dal uradnik cele aretirati. Uradništvo je širilo nemški jezik in nem. ski duh.
Nemški tisk jc tudi mnogo pripomogel k razna« rpdovanju našt-ga ljudstva. Nemci so nas slovenskih šol oropali, mlajši rod čita rajši nemški in tako so se razširile po kanalski dolini nemški časniki. Pred vojno je bilo na Vratih 26 udov Mohorjeve družbe, a lc trije naročniki tednika »Mir,« a nemških listov je mrgolelo po občini.
Četrti činitelj germanizacije našega ljudstva H socijalna demokracija, kakor se dejanski uveljavlja. Koroški Slovenec, ki pravi, da je intcrnacijonalcn, je samoposebi tudi nemškular; bere »-Arbeitor-
Sfcsafe
4DDKMT« U*r.
V Trstu, dne 19. septembra 1920«
tvillc« h» govori tad! dana t Miki. T* f« ki ?e ne da zanikati.
Miflftaj« ljudstva.
Ljudstvo ćuti še vcdao a vstri jsko-ec miko. Lahov ne marajo in v slučaju plebiscita bi nihče ne glasoval za Italijo; lc majhen odstotek za Jugoslavijo, a skoro vsi za Nemlko Avstrijo, dnsi jim je znana revščina v Avstrijski državi. Kanalci so pač »tajč-frajndlih.« nemščina je nobel; zato nemški govore in tudi piSejo; to je koroški ?>pc&vh«. Imenitno jim je povedal pater Pij: * Slovenci ste, pa nočete bit'; Nemci bi radi bli, pa nc morete bit'; Lahi nočete bit', pa morate hrt «.
Nikar pa ne mislite, da je to nemško-avstrijsko mižljenje Kanalcev kdo ve kako trdno. Ko bi bila Jugoslavija zasedla te kraje, bi ti kraji na mah zadobili slovensko lice, vse bi slovensko govorilo in Bosna bi bila mirna. V nekaj letih bi ne bilo o nemštvu ne duha ne sluha. Tukajšnje nemškutar-stvo je umetna tvorba. To je delo pokojne Avstrije, ki je znala po učitelju in po časniku dopovedati korotanskemu Slovencu, da je on Korošec, ne pa Slovenec, da so Kranjci tujci. Zato pravijo Kanaici, da »Krancov« ne marajo. 'Iz Kranjskega še vreme ne pride dobro.«
Kako je s slovenstvom?
Kdo pa drži pokoncu slovenstvo, kar ga je se? Dom in cerkev. To sta stebra našega jezika ne le v Kanalski dolini, marveč po vsem Koroškem vob-čc. Doma govore starfi in otroci slovenski. Tej tradiciji se imamo zahvaliti, da še ni izumrla slovenska govorica v Kanalski dolini. Otroci hodijo fiicer v nemške šole, a nemičiso rabijo le v občevanju z učiteljem, na Železnici, v mestu, z Nemci na občini, s'cer pa govore le svoj rodni jezik.
Drugi činitelj, ki mu gre zasluga, da se je slovenski jezik v dobršni meri ohranil, je naša duhovščina. Slovenski pridigujejo, slovenski molijo, slovenski predavajo veronauk v šoli, slovenski govore v uradu in na poti. V tem duhu vzgajajo tudi ljudstvo. Ne menijo se za vabe. ne za grožnje, ne za preganjanje. Vzvišen zgled nam nudi župnik v Ukvah, gospod KcbaSka. To vam jc vzor duhovnika, pravi asket. V Ukvah jc iupanoval nemšku-tar. Župnik jc sestavljal vse uradne spise v slovenskem ježku in med temi ludi slovenski dopisoval župaastvu. županstvo pa uraduje vse ;-.tajč,« das> so Ukve popolnoma slovenska obema. Župan j* dopise župnega urada vračal in župnika naznanjal. Gospod Kukačka se ni zmenil za to, kakor sc n» brigal na stroge ukaze višjih oblasti, ki so mu za-povedalc nemSko uradovaujc. Zato so ga preganjati in vlačili po ječah; slednjič so ga prisili, da jc resigniral na župnijo in je sedaj v pasu A. Nc da sc opisali, kaj vse je moral gcppod Kukačka pretr-peti skozi dolgo vrsto let. Pred svojim cdhodom je napisal v spominski knjigi sledeče besede, ki sem jih prevedel iz latinskega izvirnika v naš jezik: t23. majnika je župnik zavžil sv. hostijo iz monstrance; popoldne je zapustil župnijo vsled preganjanja po županu. Bog mu (županu) odpusti vsa preganjanja in vse krivice, ki jih ji storil lastnemu župniku za časa vsega njegovega dušnega pastirovanja«. Ako človek čuje pripovedovati, kako svet je bil ta duhovnik, na drugi strani pa, kako je moral zaradi svojega narodnega značaja trpeti, in neznansko trpeti, sc človek težko vzdrži solz.
Drug zgled značajnoga nastopa nam nudi drug župnik, ki ga nočem imenovati. Županstvo in druge oblasti so ga založile na glavarstvu, da piše matice v slovenskem jeziku. Ker niso opomini nič pomagali, je prišel v občino sam glavar, trd Nemec. Govoril je z županom, nalo je stopil v žup-nišče. »Prišel sem, da vpogledam v matice^. Župnik: »Da, gospod, glavar. Kot privatni osebi vam knjige rad pokažem, a kot uradna oseba po zakonu nimate pravi<*<> let>ntrr*\irati hnfi^c.i G Iđ v ar se jc razhudil: »O jaz sem danes tu uradna oseba.« Župnik: j Da, v občini ste uradna oseba, toda v župnero uradu sem uradna oseba edinole jaz; vi pa ste privatna oseba pravtako kakor vsakdo drug, ki stop* v moj urad.« In ko se je glavar še bolj razjaril in zapoveda! ne vem kakšno vojno, je odšel. Rojaki, za tak nastop se je hotelo poguma, zares kremenitega značaja, zakaj župnik je imel proti sebi vse oblasti, prosvetne in politične, glavar« sivo, škofijslvo, županstvo, orožništvo, učiteljstvo, vsa društva v občini, vse časopisje, vso fakinažo. zase pa prav nikogar v občini.
Na Vratih.
Na Vratih župnikuje g. Jakob Kalau. Šola jc že 4U let nemška, prej je bila še slovenska; zalo pite starejši rod še slovenski. S par izjemami sc govori v vseh hišah slovenski; naravno je torej, da jc gospod župnik vselej slovenski pridigoval, dasi je ljudstvo j»tajčlrajndlih«. Civilne, in za časa avstrijsko-italijanske vojne tudi vojaške oblasti so ga prezirale in sovražile zaradi njegove naredna zavednosti. Vojaški štacijski poveljnik ie dal poklical: župnika in mu dejal: »Vi pridigujetc slovenski, a občina je nemška.« Gospod Kalan nalo s svojim gromovitim glasom: Ni res, občina je slovsnska in zato slovenski pridigujem.« Poveljnik: »Odslej pa morate nemški pridigovali*. Gospod župnik: -Ker je ta zahteva proti božji in cerkveni zapovedi, nc morem ubogati.« Na veliki četrtek so župnika u-klenili in ga odvedli v Trbiž, kjer so ga z nekim pijancem vred zaprti v temno luknjo. Ko so kasnefe prišli Italijani, ga je vojaštvo zopet sovražilo. Vraška župnija je vsled premirnc črte razdeljena: en del spada še tosfran črte. ccrkev je tudi še na naši strani, drugi del pa s šolo jc že v Nemški Avstriji. Nekoč jc nekaj metrov preko črte stanujoča žena zaklicala gospoda župnika in ga prosila, na} pride previditi umirajočega moža. Ker je bila sila. se jc župnik odpravil in storil svojo dolžnost kot dušni pastir. Zato je moral (ker je prekoračil črtof okušati -svobodo« v Sardiniji celih pet mesecev. Rojaki, to so možje, ki se jim mora človek v spo-
Itovanju k las jati. To m kremeaiti značaji, ki ri-■njo	d* naroda samo na j—iliii. uiptl
tudi v dcjaafu in to ob najtežjih priBkah in naf-hvjiih bojih!	(Dalje prih.)
KfaftU Hajko.
Sodobno sadjalno upratasle
Objavljamo ta članek, čeravno sc ne m-ore-mo str!.rj>a s pisateljem v vseh njegovih izvajar Vb. — Ured.
rScc:>'tK> vprafam)e — fo ;c dejstvo vsega ekonomičnega 2n družabnega, Tnrjte:C;clnega in mer* !n-cga zfe, ki ga. vći'uno vedno in povsod, če se ozremo -ia luksus bogattr.ov aH na stisko preleLaircevt čc opažu;emo ži\!-ier.r« v mestu aM na deželi, na cest: ali5 na hiši... Socijalno vprafefflje, t-o pomeni danes nemir -in v.ezado-vc$ncst, hrepmenje in rtrah, upanje in obup, urpljenj« in sovraštvo risečev, milijonov.-* Tako Ma'saryk, veJ Ikan, por: ti 1: tn Elozof, v svojih izvajanjih. Ni treba .prevelike razumnosti in duha, da s® uvjtdi današnje socialno zk>, ki tlači *n mori vse Soveštvo. Povsod, cd zahoda <Lo vzfocdia ćn cd severa tio iug3', >e kažejo rste »Cike prevlečene s	in kvrjo
zatiranih dn aafcoriščainih razredov. N'!kiei* pravice, ir*k*«r vzajemne ijtebez^ia, povsod se vi-jejo struge krv?, strjene že in mlade. Vzroki tega zla teicfo daleč faza j v zgcdbvdfti -človeštva, v razvoju družbe.
Tamelj prvctr> č!cvenk*.i družbi je .b!5i vzajemnost. Čut TZi skupno t je bil a'uo asrz\ht. Edt'ina scciia'na rsafika na primitivni stopnji je bilo suženjstvo, ki je <J<cr.eir> na zaroojevarA zmagi. V teku česa so se nujno, z rasfcčoi izo-brrzfcr, razvili razni pcikilci oziroma razredi, ki so cktbeJi* predvsem za ce. Tako v::"r«r»of da se s črisom stcpn^.uije razrešil -JrJii, vovTaštvct, ki fe orsc^!r> danes s vej vif?k. Posledice tega občui mrf p-teebro ir./1. dair.es, v nicdern? demokrat' -ki debi. KVo* -te plani h so pretv^U v beenest Taz;.*t^ecSh. Ves svei1 <bč'ul;j niih raz-<iražem>stf novo p-eleče ^cc ic'ro zlo; vendar ttrc^očrj'kil nočejo izprcv'ieii srv cj?h na^vncal?. Prc'et3Tcr, prežeifa s svrjim novim soc>!n.Yn redčili, 6d bi zr..9č.:l č'c.-.cštvu revo ictbs rob-stva *in	v3, v'd:jo v tem r>je vJrešen e.
Res 72, n.ji'tm t.i' b:fo to v odrešenje, t.^da cVtfgS-m bi bila v s.užeT," itvo In zcipclri k;.'vični s-ac-ljial-ui red. Zrij ve' trmmr; cr ltlcnjatr na \f-.cj črti frvič dantEŠrV sooTcfni red in dru^'č onega, o ka.erean sanjorjo prcietarci v pretežni večini.
GJivni Tzrck te.ga neznosnega socijailiiega slanja leži v razvoju ipvcditkc.'je. Z rjenim raz-vcij^m se mnržii'o atmsde 7. "zCal^rcev, fz'ič-r.i'h kakor t«d$ dtuše\rjh, za-k"!! ves >vet sloni pravzaprav ns« prcdivkcijn, to je, na onem de-lovar'u, k." mu je namen pri-doKvanie ^osrpc-dta'rs^-.'h dobrih. Glavna scctjalna oin 'e!ja pra tem £:bal dela Jv-ripitai!. Trda k?plt«'l izvira pred vsem iz deia, tore j s ta d do in kop'tal ne-razdruii/.Va. Če hočemio, in to nior-acno-, pravično -urediti scclšo&o vprašanj.?, moramo v po i 'vrsta urediti produkcijo t. j. urediti mo-r?rmO pri razmerje med delc.m in kapitalom, alt kiar temu odgovarja, med delavcem ki de-!cdaiaicem. S rravično u redi i vi produkcije .bomo odpomcgli večini proJetarrijata.
Kakor že rečeno, ie na imen produkcije pr«-dotivanje go<p:idars,krh dobrn, pri kaleri igrata gla\no td:go de!o ;*n kapital, delavec in delodajalec, ki sla tesno navezana drug na drugega. Delavec pripomore delodajalcu s svoj.m delom diai kapčtaLa (tu se moramo oznati še na dnUige činntelje n. pr. špefcu'ac'jc tri.) in delodajalec s svojim kapitalom delavcu do dela. Produkcija brez enega teh faktorjev je nemogoča. Delavci «e dobro zavedajo s veje važne uloge in firpdnoma upravičeno je, če zahtevajo SAOj deLež na »dcbloku, ki 5.0 ga s svetim delem prisjužilii. iVVoreb.itlem. ugcvor s strar-ii dteiodajafcev, češ, da so eni > svetim kapitalom pripcmogli delavcem do deja, d> eksistence sploh in da radi tega ne pr zuavajo zahtev de'avcev, plitev in nezodcsien zakaj pomniti j'2 treba, da .izvira kapital v prvi vrsti iz de'.a, nlkaikor fia ne delo iz kapricia. Delo je toTei prvo, primarno r'n kapi'ic.i ;ekunda;oo. Bvlj verjetnci je, da bi v slučaja, če bi delodajalci odpovedali vsntko delo deiavcem, delavci na roko prijeh zopet za delo, si s tem pri-služ 4i kapčt^, postali tako otensm pc djetni-ki, kakor »pa da bi v ličnem đlnčaju delodajalci pr;:7ex' za delo, oziroma, da bi samo s svojim kapi'takm vzdrževali prcdtrkcio, kar pa ie nen-:rgočc. Zahteve delavcev po deležu na dcblčku, v IkciiScor so oni s svcjiai delom prisluži!;, 190 torej upravičene.
Kako pa naj se preuredi razmer?« ned delavcem in del:dajaicem pri produkciji? — Vsem. iavnim podjietn-kjcm, najdbo državnim ali privatnim, silosi na čelu dšrektcniij, sestoječ 13 enakega s levila' zatitopn:kcv Ustnika po-dieta in delavcev. Ta dareZ.t-crj nadzoruje delovanje pod>etja, deloma sAaine mezde is» deleže delavcev na dobičku, W se na^ ba r»vnalr
po vijtrf mezde m 90 cuMnc^iti Itet^tafa (dobiSkm) cd dala. Pramce dedavccv in last* ■Cfcov bi varovali posebni drtnui zakoni. Za rcševMMje spbT®v med delavci m delodajalci t j. v <SreJck-cčyu aii zm. eveni. pritožbe m j bi se osnov<ak> skspao državno aačelaćitvo, se-stoječe iz enakega itevila državnih uradnikov, za^opniUccv por^jetaj m delavcev. To načelni-itvo naj bi bćlo vrfeovna ćnStsnca.
Pota do te rešttve 90:
1.	Delodajalec uv'da upra\xčenc>t delavskih za^vlev ter potom direktnih pogajanj z dzlav-ci iiredi to vprašaoje. (Malo verjetnol.
2.	Delavci si priborijo te pravice v parlamentu. Dolžnost vlade in parla^entar k<i mora ekibeti za blagor vseh državljanov, je, da za-sfgura delavcem potom narecb in zakenov njihove pravice.
3.	Skrajno in zadnje sredstvo je revolucij 1. Toda v tem »1 tečaju ji mtore babi edl^i cilr tn namea prejšnji način tjredetve produkcije 07:-j resna socrjaJinega sreda. Vse drugo so izrod k; j pobesnelo«!i in fciHepr■est1, sanje, ki se nc : da=o uresničita- Imeti pa se mora pred očmi in j dobre uva£#vaiti dejstvo, da je cd pravične u-redetve produkcije azir. scci£a!aega reia zasi-gtc-an izkrvavelemu človeštvu crrr In red ter upanje v bcis^o bodočnost.
Z ureditvi jo prcdiJccLje bi v pi vi vrsti odpc -mogli socajaiaenitt zta. V njej tiči koren:na današnje stopnja socialnega stanja in pri njej bo tceba torej začeti z reformami, če se bc Lu u-s t varil a sccjalna pravica, se fco morala ustva-r'Jlu tudi drugod, Tazmere bedo v to sč3iie. Toda začeti bo treba pri produ&ciro.
Tu je bilo pcefeno samo oktestfe tega vpra-šanra, kratki namigi, kafco lo rediti, zajkoj če bi ho t eli to obšiTteio predelat: bi razprave nara-stle v debele knjige. V to so pa predvsem poklicani državnrka in vedeči politiki, kojim je mar za dcbrofcit in procvrt člcnreš'va. V svrho nadaljnega obravnavanja tega perečega vprašanja pa bodii to dovdj.
O zastavah
(Dcps.)
Ped pek. A-V5.tr'jo je bilo <i!icije!no strogo dcločeino, ka.ko da imajo rr.zobeSati zastave pr,vcdom krke tiavEc«rt». fRezervatni ukaz o-rožmškega poveljstva v Trs^bu, Iti pa je gotovo slcne! na pcdlag: višjih ukrepov in določeb). Glar-rm le odredt>e brl bilo raizdbešatii, ako se (a imel dcjboT/rcIii (kfJc pcsaUriičea objeMt: v tredi državno, to je, črno-žcJocf na desni bclo-rdečo, in na levi strani' ^ovenisko troactnaco. Ko pa so sie razofcešale zasftavte ,ptD» ul:cah, je lahko \ihra£a s strehe ai- ckna črno-žolta, na nasprotni strani pa obe ostali adii tirdi papeževa. Črnožcvto smlo zavrgli, ker Avstrije ni več. ItaAijamskai trikolora se je smatrala kot znr*k izdajstva in iredent zma In .>e bila prepovedana. Vneti praporščaki so morali hod ti v Ita-Vj-c, da so tam daijaii oddušfca- goreči ljubezni do te za-iitave. Aii, značilno fe, da je mnogoteri teh navdušencev tostran starh meja poslal ^diie untertan-igste Huldigttng zu den Stufen des Trones Sein<»r Majestat -des Kaš-sers« — .na eni -drugi si. ajii ra so vpili na vse grlo »Viva ItalCa«! in jadakovali Tadi zatiranja vsled Vodje tistega, ki je isedei na onem prestolu.
Slovenc i na zasedenem ozemlju imamo svojo narodno trcbojn^co — ki naj se ne zamenjuje z državno, torej brez ozira, kakšno- bo i-mela država SHS. Zavedamo se sacer, da smo bra'lje po Tcdu in krvi, če nas usoda loči jn pestavi mejo med nas, si ne bomo pod njihovo zastavo prisvajali nj^iove slave.
Pod zastavo se pa dogajajo tudi skrumbe. Bit sem n. pr. priča, kaiko je neki stctfark za-redbene vogeke sledil svojemu oddelku, ki je nc^il zastavo. Dva ob cesti mtLrno s ličje ča va-ščana nista :<nela klcbui:a/ in se nista odkrilo pred zatstavo. Zato <ju je oni častnr.k — oklofu-tal! Isti stotnik pa je pozneje nažio narodno za-stavo dal saeti in odstramti narodne znake. Da, tudi are tac ;fe so slediie, ker »o prizadet: prigovarjate, da je to njihova narodna, "in ne fcrka državna z-efeifava, da je njšhotva .Jcr t ter da H j'an re smeli zabrar.jati izražti:; čuiftev s tem zrakom. Ali ni tu 'eni často'k šel preko meje? Ed'tno le vojakiu je vsled prisege naloženo, da mora1 s vejo z;aista\TO ščititi in $* izkaza'va.ti časti. Nihče drugi ni cbvezan v take čine.
Ni-hče pa ne sme vrSti najsilia na zastavi, ki e Icg'/.'men naređen znak. Tako nasrne je dvojen greh. V prvo tvori kazan,ivo dejanje petem poškodovan>a tuje lastnine. V drugo da povzroča taiko isa& Jjo prsadetemu tudi m'o raino ikodo, je atentat na moralno dobrjno, torej bat škoda ni povračilva.
ALi, ta m'C'.afečna stran more imeti in ima v resnici- često daJekoeežne posledice. ALi so te posledice večfe, aK manfe — to je odvisno od duševnega razpoloženja pifaadetčli- Če se ti zavedlo svoje močf če se čistijo pcsefcno zadete v svojem ponosu: more nastalo razbur-
jeaje tudi prlupeti, more priti 6c. hude reak-cJJr So pa tudi čeragi, ki ostajam mirni v neposredni tiižfBB, ker se zavedajo, da se jim ratare pač zastava	aM aarodaega čuta
da jfm ne more neti oikdof
Ktka raje to: na siferani trsiii, ki se jim gedi krSvica, m'r un sanarprenLagovanje, temelječe v mOraF^ni zavesti, na cnr drugi strani pa — nasilje. Res jc s:cer, da je armadno poveljstvo prepovedalo raibo narednih zna-kov na zasedenem ozemlju. Pc-i-em pa nej bi prepoved veljaia! za — vse ennko. Temu pa ni talko: le naže trcfcc'n'cc in naš: neredint znak'1 so .prepoveda-j. Vcraška upravat naj nam veruje, da s tem ne pcanrja duhov! Ko rcnafo v It«a)M?i kaik naređen, državen ali' dinastičen prazmfk, .ie tu re >	aparat — cd najvi-
šjega <5c6:l<c janstvenaka pa do zar'tnje^a sl-u^e
—	na deju, da bo razobešanj-a r.Sa!rjamske za-stove crm ofcdlneje trdi1 od strani oiiviflnega prebivalstva. Na drug': s^rarl pa se aaoi .'-to-časn^ streha« zabranjuje razobessnje na^e naredne zreiave ob jiaših domačih naccdn h prilikah. Iz te dvtofbe mere pa nastaja — in le čuditi -'3	da meredajitt: o. ni tel-i niso še, a£'i pa n::čejo čzpeznati tega — mo,alična Skoda ravno za stvar, ki so ii eni tako goreče udaJrti, Sn pa da trdovratno vztraja,jo v zmoli', da tej stvarc koristijo s sNfC^m posbcpccjem. Kdor i;ma te nekoliko pojma o psilai, o dušev-nosti, zavednega in samozavednega ljudstva, bo umed, da ne micre pnitč dia zboljšanja v raz-pcifoženiu, če se to Ivcdstvo čutu zadelo na tako občutljivi strani. Razvnema >e jeza, za-grenevajo se čustva.
In vendar čujemo dan na dan od strani državnikov z:)trdO!ici, da delujejo zai pomi'irjenje med latinskim -in jugctsL'o\ cnskim svetem, ču-jen:tO oblastnike tudi v naših krajih, kako da hrepene, da bi pn &lo do pa.Tj'x;er ja eteh plemen na '»jam ceecriVu — do ir/rnega	. inja! Is S velemodrš gc^sprdja pa oe r»3EU;miajO, kaJco se le -cdiiaJjujejio cd baje zaželjene^a cilja s tem, da «ie tako ner-edno in brez prntrebe za-devfjjejo ob traijic.'je, šege, ob&čaje, čustva ijaid-stva, in nffegove sveti'nre. Zate- j«'m — če res ne vedo še tega — kličemo vnovič s 'tega i mesta: narodni znai<i, v prvi vrsti pa naše za- j stave, so zavednemu narodu našemu svetinja, spojena nerazdiuzno s srcem in dušo njegovo. J Zastava naša mora vihrati ob poti, ki naj dovede do pomirjenja, do narodne tolerance, do cilja, ki baje hrepene po njem oblsj'.niki! Za-branijevanije ta njegove zastave je našemu ijurf-stvu le znak, da beseda o moru ćn spra-\-i ni
—	iskrena.
Živila oprovizaciisKe Komisija
za teden cd 20. do 25. sepLembra 1920.
(Prešč;pne se štev. 23 nove živilske izkaznice.) Na odmerek:
Testenine: 60 dilig po 190 ;kg; Sladkor: 10 d^g po 6 liir kg; Olje: 20 c!. po 8'30 liter. Posestniki ubožniških izkaznic imajo pravico samo do nakupovanja sladkorja.
ŠoisKe vesti
OKOLIŠKE LJUDSKE ŠOLE. Nadomestna vpisovanja za iolsko leto 1920 - 1921 bodo 21., 22. in 23. t. m. od 9 do 12. Pouk začne 1. oktobra ob 8 in po!.
VPISOVANJE V SLOVENSKE MESTNE LJUDSKE ŠOLE. Naznanja se, da se vrii vpisovanje na vseh slovenskih mestnih ljudskih iolah dne 21., 22. in 23. t. m. za one iolodolžne otroke, ki se niso že vpisali letos meseca julija. Redni pouk se prične dne 1. oktrobra ob 8 in pol.
SLOVENSKE ŠOLE V GORICI. Goriiki mestni magistrat je včeraj v soboto objavil aa lepakih, da sc letos otvorijo slovenske ljudske iole v Gorici. Starši naj se javijo v ulici delle scuole (bivša gimnazija) 23., 24. ali 25. septembra. Potrebne listine preskrbi goriiki mestni magistrat.
vesti
Zaplemba. Včerajšnje izdanje našega lista je cenzura zaplenila radi uvodnega članka in dopisa iz Divače. To je pri nas prvi primer zaplembe, odkar je ccnzura — odpravljena.
Vernikom na znanje. Z ozirom na vest., objavljeno v »Edinosti« št. 188 z dne 18 t. m. pod naslovom »Vernikom na znanje« smo naprošeni, da objavimo naslednje: »Podpisani jc od presv. g. škofa pooblaščen, da se mora služba božja za slovenske vernike v Trstu vršili v polnem obsegu kakor dosedaj ker da je škof. ordinarijat pri tozadevnih oblastih že napravil potrebire korake, da naj preprečijo vsak neied in izgred v cerkvi; upanje je torej, da bode izključena nevarnost za življenje vernikov oz. duhovnika. — Trst, 18. 9. 1920. — Z odličnim spoštovanjem Ivan Slavec, gen. vikar.
Par besed k dogodku v cerkvi sv. Antona Novega. Prejeli smo: Gospod urednik! Vest o atentatu na slovenskega duhovnika in vernike v cerkvi
sv. Antona Novega ni mere čisto nič razburilo« Čudim se le, da so nam ti »kavalirji« dozdaj pri«* zanesli vsaj v cerkvi. Kdor pozna malo razmero ▼ Italiji, oziroma čita kak katoliški časopis iz kraljestva, ve, da taki dogodki v Italiji nfso redki; da so, bi rekel, nekaj skoraj vsakdanjega. Bog varuj, da bi kaj takega pripisoval italijanskemu narodu kot takemu, toda žal, v sebi ima mnogo izrodkov in sam trpi na tem. Izlasti v večih mestih, nc gra nobena cerkvena proccsija iz cerkve, da ni v nevarnosti, da bo napadena in razpršena \ Riniti samem menda ni nobene procesije po ulicah žo 50 let, odkar je italijanska armada zavzela Rim. Tudi v manjših mestih ni kaj redkega, da taki *ka-valirji«, kakor so se izkazali v cerkvi sv. Antona, motijo procesije na ta ali drug način. Da vdirajo tudi v cerkve med službo božjo, ni tudi nič posebnega. Tako sem čital letos v nekem floren-tinskem cerkvenem časopisu, da je v nekem mestecu blizu Florence — torej v središču italijansko kulture — trinajst mladičev, oboroženih z revolverji in palicami vdrlo dne t. #aja t. 1. v U . >.šnjo župno cerkev, ki jc bila polna vernikov, večinama žensk in otrok. Ti »kavalirji« so začeli glasno sramotiti govornika — župnika, zlostavljali žensko in otroke, streljati proti oltarjem in podobam. Nastala jc v cerkvi silna panika, več žensk in otrok je bilo poškodovanih. Karabinjerji so prišli na lice mesta, ko so »kavalirji« že odnesli pete; vendaf jc kazenska oblast iztaknila vse in jih spravila v luknjo. Pozneje se jc, kakor sem čital, vršila v Flo-renci kazenska razprava in vsi izgredniki so biil obsojeni, seveda po zaslugi. V* nekem drugem kraju so pa taki ^kavalirji« naleteli na odpor vernikov. Pridrlo jih je tudi nekaj v cerkev med službo božjo, oboroženi so bili z revoverji in palicami ter začeti razsajati, a slabo so naleteli; navzoči moški — kmetje iz tamošnje okolice so napravili sami au'
da se, iztrgali so izgrednikom revolverje in palice ter jih kar v cerkvi, na licu mesta, neusmiljeno pretepli; enemu da so tako prebili roki, da jič» bo težko več rabil; vse razgrajače so morali prepeljati v bolnišnico. A oblast ni poklicala predse ni izvršilcev pravice ni razgrajače, baje jc menila: Chi ga vu, ga vu! — Čital sem. da so letos tati t kavalirji« na več krajih v Toskani motili izlasti procesije Sv. Reš. Telesa. Pa saj še mrtveci niso varni pred kulturo omenjenih »kavalirjev <. Par zgodovinskih reminiscencl Papež Pij IX, ki je umr! leta 1878, si je odločil svoj grob v cerkvi sv. Lovrenca izven rimskega mestnega ozidja, ki se nahaja tik rimskega pokopališča »Campo Verano«. Če se nc motim jc bilo možno krsto prepeljati fz ccrkvc sv. Petra, kjer se je nahaiala provizorično, v _ccrkev sv. Lovrenca, še le leta 18R1. Sprevod jc mora.1 preko vsega mesta Rima. Določili so, da se bo sprevod vršil v prvih ponoćnih urah. Mrtvaški voz s krsto mrtvega papeža so v kočijah sprejemali kardinali, druge razne visoke osebe it vsi diplomatje, akreditirani pri sv. Stolici. Ko se jc spored približal reki Tiberi, so ga »kavalrji* napadli, hoteli krsto z vso silo strgati z mrtvaškega voza in jo vreči v Tibcro. Komaj, komaj da je policija to preprečila. Tak čin jc menda višek kulture! Papež Leon XIII. si je izbral svoj grob v la-teranski baziliki, kjer so mu žc postavili krasen spomenik, toda njegovo truplo počiva provizorično še vedno v cerkvi sv. Petra, ker si ne upajo prepeljati krste, boječ sc izgredov, kakor so se dogodili ob prepeljanju krste Pija IX. Tako se godi v središču katoličanstva in glavnem mestvj zedinjt-ne Italije! — Potemtakem se nikar nc čudite dogodku v cerkvi sv. Antona Novega. — X.
Tržaška posojlnica in hranilnica. Via Torre Bianca 39. L, poživlja vse lastnike hranilnih in deležnih knjižic, tc slednje bodisi, da kaj c 1 • ••;jo, ali ne, da se čimpreje zgiase v uradu »n p os sabo knjLIice, ker jc to v korist vcakemu po . er-niku. S tem prihranijo zavodu mnogo dela, - < ni sebi pa nepotrebne stroške. Priglase naj se ? si, kateri ie niso kojižic oddali in nazaj dobili.
Tartifi! V novinah, polemikah, debatah je česlo čitati o »lartifih^ in »tarliferijah . Tartifc — fo jo ime, ki je je dal slavni francoski piscc veseloiger Moličre glavni osebi v veseloigri istega imena. To jc bil prototip svetohlicstva, hinavščine — prav! lopov. Od tedaj sc neiskreni zavratni in hinavski ljudje označajo z besedo »tartifi^ in njihovi čin} s tartiferijami. Moliere je žvel in pisal v 17. stoletju, umrl je v letu 1673. Od tedaj, ko jc Moliere ustvaril tip »Tartifa«, so minula torej blizu 3 stoletja. Ali rod Tartifov ni izumrl — živi dalje v nc-številnih eksemplarih med vsemi narodi in vseh deželah sveta. Ali — morda nikjer nima tako izrazitih predstaviteljev kakor ravno med našimi tukajšnjimi narodnimi in poltčnimi nasprotniki — od včerajšnjega in današnjega dne, brez razlike, v kakem socijalncm položaju se nahajajo. Nikd r pa ni prišla tartiferija do tolikega razmaha, kakor v današnjih dneh — spričo dogodkov, ki se odigravajo sedaj, spričo položaja, ki se nahaja v njeni naš živelj na zasedenem ozemlju, posebno pa v tem našem mestu. Položaj našega ljudstva moremo izčrpno označiti z besedama: Golgota — Kalvarija. A kaj vidimo? Oni, ki nalagajo našemu ljudstvu težki križ, so nedolžna jagnjela; oni pa, ki nosijo križ, so volkovi, nevarni ubogim jagnjetom, zagre-pjaječi jim življenje; zločinci, ki se z drzno roko dotikajo njihovih pravic — izzivajoč nemire in nerede. Karkoli se je v teh dveh letih zasedbe dogodilo in se še dogaja na tem ozemlju grdega, za evropsko civilizacijo sramotnega — vse to izziva naše pleme v njegovih zločinskih, divjaških nagonih. Tako trde dan za dnem sodobni naši — Tr-tifi. Drastičen primer smo doživeli ravno tc dni. . cerkvi se je pripetil gnusen, nezaslišan dogodek, kakršnega menda ne beleži zgodovina tega mesta. A kdo je krivec? Morda tisti, ki jc vdrl v cerkev, ki je oskrunil sveto mesto in ki jc s tem krvavo užalil najsvetejša čutstva tisočev prebivalstva tega mesta?! Morda tisti, ki jc — kakor smo včeraj za-
PODLISTEK
Branka.
Avgust Šenoa. — Posl. M. C—č.
(48)
rKaj,- je zakJicol srdi-to, jc-!i mežno, da ie krščena duša hujša cd zveri? Saj -ka> takega ne b: stcrila niti h "ett£'. Na bc!j ga je razljutio anonimno prsme, kjer je 11t> rečeno, cb jc Branka huda pristašica ženske emancipacije, a pri tem še hujša prijateljica moškega spo3a, kar da kaže cb vsaki priLki odkrito :n preko vsake mere, tako, da so previdni ljudje morali pco>\ :<riti in jo opozor?ti, da ie učiteljica, ki ji treba pristonosti in čednosti.
Best£ae ir.female*-* :'e planil duhovnik, vzel omot in ga vrgel v predel sveje ormare; »slavna vlada debi odgovor po ispraše vranjih, pak spojimo več tega in nadejam se, da bo dotlej očitn:h dekazov, da so vse to pisPtri pri vrednem učitelju Šiiiču; ali, vso stvar povem tudi grofu, ker to je v resnici zioba preko vse mere.
• • •
Nekega lepega, ali precej soparnega prpolu-dneva se je spustil grol Beiiza* ® svejega gradu s pužko na rasni ter je na .podnosio brda kremi
v tisto lepo in prece> zeteno ve&ko šumo, ki se vzhodno razpre str ra od Janševa po gričih. Šuma je bila hrastova, ne visoka, marveč samo srednja stebla, ki pa je vendar Madr.o zavetje pred p cvetno «r pa-r>co tembci i, ker je na nekaterih «*est'.h tekla vcidlaj iz živili izviitoov, ki r'so usahnili niti v najbolj vročem poletju. Grof u e je zavlekel v šumo, al v prvem hipu se mu je ustavila noga. Kot čarclma pesem so mu nslete'i sa uho iz gozda vedeti zvci'c mlad h :asrrh grk združarjoč se lepo in rkladno. Beli z ar ie cdlečil iti napreč, ctfi previdno, da jc nccpažen opazova5 vse; in <to se mu je res pcsrečrlo. Stisnjenemu za vsekim grm-ovjem ;e jc odprl njegovim očem hkrttu čuden prizor. Pcid ncigami sc mu je §.VJa' <v šumi mala čistino, ki je rastlo na nji ibv.jno šucnsiko cvetje, a sredi te čistke je skakal preko maha bister potoč-"č, solnce pa jc s svaStn zdaibom prodiralo sk.cz i gesto p rep Ve t eno vejevje bras tja. Na blo-du kraj ptctcč.ča' je vdelal čmooka deklica, jedra in	Svo'jc bojne !ase ^e počejiaja na
tilnik; lahko', pcl«rx» krilo iz rožinatega mu-slina je p!avai!o riz Sadnega telesa, na črnem trakiu ckolo vratu je vfce1 pripcost križec a pied njo v travi sta ležala klobuk in pesma,-rica. Naokrog pa fe sedel ma!L trep vaikih o-tročajev, dete m* dektfc, deloma dečkov, živih veselih obrazov, itfstrH* oči, a vse bilo en čisto, da f» bilo mS%& gleda*. Mnoge de*5šce so
si b le od pobega cve^a epletfe venec, ki so st ga natakn^e na glavico. Belizar nj mogel daiic, marveč se Je stisnil, poslušal in gledial pazno ves ta prizor. Mžada gcspica -redi otroškega kroga je pravrdTgala roko ter označala svoji celici tašit p«yni, a vsa itesta mala m'Šja očesa so biva pobožno uprta v »jen kazaiec, dočim sc se av&leca sire k o cidpŠTalia, pak jo o-rilo, da je bilo prava m'i'ina. Mala družba je pevala prekrasno Mifiaaovjevo »Lepo našo dcOTOvrno«, aH čudovito f-kl?iaoi; ile tu pa tam ;-e kak gJasič od žfvega zanosa skočil v^je <cd ostet h čn zapeval ostreje. Bila je to res -divna sl^ka, ti mali slovesni cbrszi; <!etk5 razigrani zibaloč glave na ramenih, adeklice sramežljive :.n držeč se raflvno kot sveče, a med njimi tisti inle&genln; cbraz, obsevan od smeha zado-vc! >tva, ti&<to pircdiirno cmo cfleo, fci je pazilo na vsako glavico, kakor pazi pastir na milo svoje jagnje. Za učite&co ste sedeli da*e deklici, pletoči velik ^nec od zelenega fr's&ja. Ko sta ga spletli do koncas, ste se priplazili na prstih do učiteljice in p položili veoec na j?avo. Grofu Belizarju se je (zdelo, da je prenesen v neiki drug vrlinski svet, v tisti sen letne noči1, ko se Titara^a mudi z Oberoncm v krogu malih duliov v čarobni dobravi, le da sv biki Obe-rona. Stične slike m videl še nikdar v s većem življenju in zato se aa mogei nraJcniti z mesca; zato je ostal v svo:-etn s4crivalčšču kaiocr da
vkopan, uitr ni smel ip-av <?ahn:tr, bofeč se, da bi šuštenje lćst^a ms^lo pokvar'br in uničiti vso to sliko. Pe;em je obmiclknila in kaikcir čebele so doleteli otročiči k uč'tel.'ci, vzklikajoč na ves glas:
»Je-lt bilo dobro, gcspica, je—li bilo dobro, a': bi še posltotšaK?^
-Ne treba, otročiči, dobro ste peli., samo daj-te tudi na izpitu tako.«
»O, draga gospica!« je rekel ml-ad bistrook dečko, *še lepše bomo peli; tu smo v Strm? pod vedrim nebem, se ne čule tako močno glas, v šoli pa «mo pod streho, rtam se bo vse rušilo cd našega petja.« Učiteliica ie sedaj potegnila iz rute ve!.'k kolač, ga začela razkrajati na kese tako, da je vsako dete dcbjjo svoj del; potem je potegnila iz žepa stekleno čašo ćn jo nudila prvenru deteru, rekši:
»Tu vam je časa, otroci mc;M, napite sc iepio tu iz potoka, vam bo v zdravje.«
Mali so se najedli* in napifi veseJega zadovli-nega obraza, pehafioč se za bašo, skakajoč, ali vse v šaiM, brez nika-ke ne?podcbnosti, d se je gref Belizar izza svojega grma nara\n.cct čucW tej ljubki čednopt.i in slogi. Tedaj je zaklicala Branka tistemu malemu dečku mišjih Oči:
.»Hodi sem, Jakec, o čem **te pevali?« »O domov .'ni.«
r>A orosim te, Uft je to diiin>\ina?«
Mali je uprl svcije drobne oči v uo teliico rekel:
isZemja, kier sem se rodiifi?«
»A ta zemlTa, kako se imenuje?«
Tedaj fo skočMe vse mlade glavice kot ptičice v grezda in za^čel'e l 1'cati v en glas:
» H rv^tskat z emij a.«
»Ali je ta zemlja saino Jalšcvo, kier ste se \i redili?*
vNe, ne,-* jc zaklical od zadej belolas deč<%o; »tudi Zagreb hr\t<:ska zemlja, tam je svc i kralj in ban « — a po!cg n'ega se je oglasi mal mračen svat in rekel: Tudi Krekina jc Hrvatska in Pregrada.«
. A zakai?" se $e obrniJa Branka do lepega, črnega dekletca', ki je stalo pred njo.
Ker tu rrcbh'ajo ljudje, ki govore hrvatski, ki so Hrvat;e,t jc cdgovorilo dokletcc sramežljivo, »in povsed je Hrvatska, kjer se hrvatski govori, cd ra< Tja do gora-.«
»Povej m:> ti« je vprašala učiteljica, »l?ubiš«
'-mvino s\-cjo in zskar jo ljubiš?«
Ljubim jo, ker sem tti postal, ker žive tu mr s stari cd davnine, ker sem tu m<»gc! najti prave zaščite, kjer sc moj Jezik govori.«
»A ka<ko boš kazal to s vero ljubezen.«
sKo bom člcvek pošten in vreden, nc b;mi delal samo za-?e, marveč tudi za domo-
vino.«
(Dalfej
V Trate« I f. »«p«e«bra liML
»EDINOST« it«r. lti>
stru
beležili z žalostjo — z brutalno silo tisočem vzkra-til zmožnost, da bi iskali pomirjenja in tolažbe ▼ verskem življenju?! Kaj Še? Ni kriv tisti, ki je ▼ cerkvi streljal, tam nahajajoče se na divjaški način motil v pobožnosli in molitvi in ki je zlostavljal propovednika, ko je gvoril evangeljske beseed miru in morale. Krivi so tisti, ki so molili, kriv je duhovnik, ki je vršil svojo vzvišeno dolžnost. Krivi so napadeni, in ne tisti, ki so napadli. ... Tako tolmačijo oni drugi. Rod Tartifov Se ni izumrl; še živ! v — krasnih ckscmplarh.
Posledice zadnje splošne stavke. Ob priliki zadnje splošne stavke v zasedenem ozemlju, so — ka-Kor znano — nekatere kategorije dclavcev, oziroma posamezni člani teh kategorij, včlanjenih v Delavsko zbornico, delali vkljub proglasitvi splošne stavke. Predsnočnjim jc imel glavni svet Delavske zbornicc sejo, na kateri se je razpravljalo o potrebnih ukrepih proti delavcem, ki so na tak način kršili disciplino. Sklenilo se je, izključti iz zbcrnice te le organizacijo: Zvezo brivskih pomoč-nkov, krajevni odsek zveze natakarjev, zvezo uradnikov in pomočnikov, zvezo bančnh uradnikov in zavarovalnih družb.
Lovi na Krasu. Prejeli smo: Pod tem naslovom jc izšla v ^Edinosti«, dne 14. t. m. notica, katera zah. teva pojasnila, zakaj niso še plačane nagrade oddanih lovov v sežanskem okraju. Res nekam čudne so razmere, v katerih živimo. Dnevno človek čuje pritožbe, čita dekrete, potem zopet nič. Upal je, da se vse to prekliče — in Bog vedi kako sc vsa ta zmes obrača in obrne, da v resnici Človek pride do zaključka, da je vse to nenaravno — ter nekoristno. Meseca junija so šli lovi na Krasu na dražbo. Sestala sc jc petorica slovenskih Iovccv in je sklenila vzeti v zakup lov v davčni občini Sežana; ker pa jc število do dneva dražbe narastlo na približno 16 lovcev, se je odločilo vzeti morda še kak drugi lov v sosednih občinah. Dražba je izpadla tako. da smo vzeli v zakup love davčne občine Sežana, Utovlje. Sv. Križ. Veliki Repen, Povir in Merče, to pa z ozirom na lo, ker so se prijavili nekateri občirarji — da bi tudi oni radi; pristopili k lovskemu društvu. To se je vzelo na : znanje in se je določilo da število lovcev nc sni« j presegati 25. To je edina gola resnica! Takoj na lo ; ,c začelo gorje in grmenje iz vseh strani neba — vsi naši nasprotniki lovov so postali vclcpatrijotl (pred 3 novembrom 1918 so bili vcleavslrijci). Nas to ne razburja in tudi naša naloga ni, da bi mi taksirali te »kameleone* — s tem naj se bavi politična oblast. Sedaj k jedru! Dne 24 junija t. 1. je izšel v tržaškem listu :Era nuova* št. 406 članek pod imenom r Caccia politica*. ki je vsem mero-dajniin krogom zmešal možgane — jih prestrašil, da 25 slovenskih Iovccv bo pregnalo celo italijansko armado, da smo v zvezi z Jugoslavijo in drugo podobno. Vsak trezen človek, Italijan ali Ju-gosIoVcn, bi lahko na prvi pogled sprevidel, da Je to samo manever — ter slabo informiranje tukajšnjih oblasti, ki so seveda kakor muha šle na ta sladkor — ter takoj dale ostre predpise, ukrenile preiskave in slično. Minuli so trije meseci — vse je mirovalo — mislili smo, di je vsega konec. Tc dni pa dobimo dekrete — »Ah to so pa zelo točni.« — smo dejali. Toda ojoj, kaj smo čitali! »Decre-tiamo — caccic annullate!« ter da pojdejo lovi ponovno na dražbo. In tudi še sedaj ni dovolj! Hcčc se celo, da smo če nova dražba lovov nc dosege istega zneska, za katerega je bil zadnjič nam slovenskim lovcem zakup lovov oddan, odgovorni zs diferenco in to za dobo 8 let! Hvala lepa za tako darilo! Prosimo le gospode, naj bolje preštudirajo Lovski zakon« z dne 15 feb. 1896 L. S. BI. 26 — ter nc delajo takih neumnosti, s katerimi bodo občinam nagromadili nepotrebne stroške in škode. Resnica jc — in to poudarjamo — da bi sc kaj takega pod vlado g. civ. komisarja De Suni gotovo ne zgodilo — ker je bil preresen, da bi pripisoval kako važnost perfidnim noticam v laških listih, humorisličnem listu, ki ni vreden, da ga imenujemo — še manje pa anonimnim ovadbam, ki so pečat najpodlejšega sredstva. Smatramo, da se smejo tudi Slovcnci baviti z lovom, ker bi drugače morali zahtevati, naj plačujejo davke samo oni, ki smelo delajo, kar hočejo. Vedite, da je eden teh »kaprijonov« izjavil: Da je provokacija, če sc v Sežani govori slovccskil Mi sc bomo o zado""! Sc Informirali, ter o priliki poročali.
Kdo ga pogreša? Dne 7. sept. tega lela so dobili železniški čuvaji v tunelu pod Meliščcm pri Štanjelu truplo močno poškodovanega, nepoznanega mrtveca, z razbito lobanjo, z odtrgano nogo, sivo-rjavo oblečenega s sivim klobukom. V žepu je imel mrtvec listič, ki kaže. da je nesrečnež na Opčinah obedoval za 7 lir. Denarja jc imel pri sebi samo 1 liro in nekaj drobiža. Kdo je bil. odkod je prišel, kam jc šel, kako in zakaj je umrl, nikdo nc ve! Njegovo truplo je bilo pokopano na pokopališču v Štanjelu.	_
Uradne vesti
Predujmi i»a račun vojne odškodnine. Tukajšnji
generalni civilni komisarijal nam je poslal: Kreditni zavodi v .fuliiskem Primorju, člani zveznega kreditnega zavoda za povzdigo Benečij, ki so po-obiaččeni dajati predujme na vojno odškodnino, so že začc-li razvjati blagodejno delovanje. Z velikim
zadoščenjem se radi lega lahko gleda na številke o Izvršenih operacijah do 30. junija t. 1. Deželni hipotečni zavod v Gorici jc dovolil 704 predujme v znesku 15.660.880 lir. državni zadružni kreditni *avod v Trstu 319 v znesku 2.492.150 Ur in islrski hipotečni zavod 10 operacij za 337.2GO lir. Skupaj jc bilo torej anticipiranih v pr\em polletju tekočega leta 18 milijonov in 427.150 lir. Tc številke dokazujejo, da se obnovitveno delovanje, ki je bilo prepuščeno rečerim zavodom, skrbno in praktično izvršuje in radi tega je dovoljeno upanje, da se bo nadaljevalo v razmerju, ki bo vedno bolj odgovarjalo polrebam prebivalcev, ki so bili oškodovani po vojni.
Društvene vesti
Tržaško kolesarsko društvo ►Balkan- ima danes.
v nedeljo, 19. sept., ob 10. uri predp. redni občni
zber v prostorih svetivanskega »Narodnega doma* Vsak član naj sc ga gotovo udeleži.
Iz ftriaSkesa živlienia
Originalen človek. Sinoči jc prišel iskat pomoči •nai rešilno postajo z ogriznjeno roko zelo originalen č!o\ ek po imenu Rikard Senalduci.
-Ali vos jc vgriznil kak pes?* \praša zdravnik.
-Ne. ne, gospod zdravnik « Kdo drug vas jc moral tako vgriznili, mogoče kuka stekla mačka?«
Mož je na lo vprašanje zrl v tla, ni vedel, aH bi odgovoril ali molčal. Slednjič si je dal toliko poguma, da je odgovoril:
•..Gospod zdravnik, hud sem bil radi nekega prepira, pa sem v jezi — sam sebe vgriznil.«
Zdravnik mu je obvezal rane ter ga prijazno odslovil.
Ker fe ime! predolg rož. Sinoči ob 18 se je vračal z dela z vrčkom v roki po ulici Giuseppe Ca-prin Peter G. Sel je mimo orožnikov, kateri so ga preiskali. Ubogi Peter je imel v žepih ilico... viiice in precej dolg ... nož. Vse te tri stvari so mu služile da je opoldne z njimi jedel svoje borne kosiice. Orožniki si niso dali lega dopovedati, namesto da bi šel ubogi delavec večerjet jc šel v... zarcr
»Vinski brat«, kiM?cU»^ji nmSL Včeraf se je zbudil v mestni bolnišnici neki 30Uiai Viktor Suizzamiglio. stanujoč v ulici Scussa it. 4. Revež
ni vedel, kako jo prišel v bolnišnico ter povpraševal bolniške strežnike:
»Za božjo voljo, kaj pa delam jaz tukaj?«
»Preteklo noč so vas pripeljali sem — mu odgovori eden izmed strežnikov — ker so vas našli ranjenega.«
^Ranjenega?« je vprašal začudeno možakar. Prijel se jc za talnik, kjer je imel rano.
»Saj sem res ranjen, kje so roe pa ranili?«
»Ravno smo vas hoteli mi vprašati, kje da ste se ranili. Gotovo ste bili pijani?«
»Da, da, bil sem pijan, ali vendar bi mcgel čutiti, kje da sem sc ranil.«
»Ste sc mogoče kje prepirali, in so vas po tem nabili?«
»Nc vem, se ne spominjam več.«
Možakar se je obrnil na postelji v stran ter sladko ... zaspal.
Velika tatvina. Med odsotnostjo lastnika restavracije ^Castello di Trieste«, Ivana Lorenzelti. so vdrli neznani tatovi v njegovo stanovanje, ki se nahaja v ulici Valdirivo št. 27. S ponarejenimi ključi so odprli blagajno, ter so jo skoraj popolnoma izpraznili. Iz blagajne so odnesli za 60C0 lir, razne zlatenine, 3500 lir v gotovini, šahovo igro od slonove kosti, vredno 15.000 lir. z zbirko raznih znamk vrednih 10.000 lir, dve preprogi vredni 1500 lir in petit blazin vrednih 200 lir. Lastnik trpi 36.000 lir škode. O tatovih ni ne duha nc sluha.
Igo Gruden: *)
Barkovije
Kot bi pred burjo se v zavetje skrile na bregu ptice, — v bregu bele hišo na paštne, kjer od morja veter ibšc, • " med trte so in oljke cc spustile.
Pred njimi Barkovljankc razgrnile so bele srajcc... v solncu malo više nad latniki po oknih nagelj rdi šc — za koga roke so ga tja \ sadile?
Mož v plavžih škedenjskih ves dan se trudi v tržaški Inki žaklje fant prenaša, dekle na Rdečem mosiu rože nudi:
iz Rarkovlj, kjer moj jezik ne ugaša, ker izdajic dojile niso grude, zajeda v Trst se kri in zemlja naša.
Kriška dekleta
Razcvcle nageljne in I ubije bele na tesnih nednii, ki gorko kipijo; široko krila zidana Šumijo kot grešne misli mimo bi hitele:
Križanke srečam v lica zagorele, kjer ob nedeljah godci se glasijo; do mraka po briarju se vrtijo, zvečer domov hitijo zakasnele.
Med tednom videl rem jih mreže plesti, ko v kriškem portu stale so čakaje, v rešetih ribe v Nabrežino nesli,
hitel sem Z njimi v Trstu do poslaje, a ko sem v noči srečal jih po mesti, takrat nad njimi jokal bi najraje.
*) Prinašamo ta dva soneta našega nabrežinske-ga rojaka, ki pričala o njegovi lepi ustvarjajoči sili. Gruden izda v kratkem zbirko svojih pesmi, ki obetajo biti lep prispevek k naši lirični poeziji.
Ženski vesfnik
ŽENSKA IN MODA.
Kakor sc cvetb'ca odene z lepim oblačilom in se v svoji krasoti obrača proti solncu. tako hrepeni ženska, kot lep del stvarstva, po lepem, izvl-šenem in popolnem. Njena obleka in vse kar fe ž nto v dotiki, izraža njena čustva, njeno notranjost. Cvetice sc razveseliš, omamlja te njena pestrost, a tudi ob pogledu na okusno oblečeno žensko se ti razveseli oko. razveseli srce. Iz nje diha
njena notranjost, njena misel, njeno bistvo.
Ženska ljubi lepo obleko iz ljubezni do lepote in tudi, ker jo uči narava sama ljubiti lepo. Ako ima pri tem druge namene, ako je v vobliki potratna in si kopiči omaro z novimi toaletami le zato. da vzbuja pozornost, greši zoper samo sebe.
Nova obleka ni lc zato potrebna, ker jc stara obrabljena; z novo obleko nam zginejo stari, obrabljeni nazori, stari, žalostni in veseli spomini. Živimo z novim življenjem obnovljeni, ker tako zahteva duh časa.
Okus ženske jc v bistvu zdrav, le moda ga je pokvarila, popačila. Ona ženska, ki se stroga o-blači po modi, zgubila je svoj lastni okus. Oblači se po navodilih, podrejena je okusu drugih. Samo« stojna ženska nc bo nikdar obračala modnih listov s tisto vnetostjo, kakor jo opazuje pri ženskah, ki so po duhu plitve. Ne rečeni da vse, ker sc to godi češče pri mnogih iz nepredarjenesti in lalikomišljcnosti.
Narava ne ljubi stare obleke in človek jo nehote posnema. Njen otrok je pač. A pri tem ni narava nikdar potratna, ženska se v tej točki ne strinja vedno ž njo. Le enkrat v letu pokaže narava vso svojo lepoto in krasoto. A ženska? Koliko nas je, žal, ki tu nc poznamo mere! Vsak nosi modni list — in teh je na izbero — prinaša kaj novega, kar je treba posnemati. Koliko nepotrebnega denarja se zavrže na ta način! Čemu taka potralnost, ki fe lc izraz nezdravega ukusa? »Lepa obleka neredi človeka,« pravijo, a »gizdavost in potralnost« kaže človeka, ki ne zna delati razločka med lepim in neokusnim, med potrebnim in nepoiiebnim.
Žene, dekleta, pokažimo, da znamo biti razsodne in trezne! Vse, kar se zapravlja za nepotrebni lu-ksus, porabimo raje v dobre namene Tako bomo pokazale svetu, da smo tu kot prinašalke dobrega in lepega. Posnemajmo naravo — hodile bomo pravo pot.	f
Bergsonova teorija smešnega. (Dalje). — Ivan Zoreč: Ljubka. Ko* potopisa. (Dalj«). — Pastuikin:
Dva vlaka. — Marija Kmetova: Brez til (Konec).
—	Lucijan Marija Skerjanc: Glasbeni pregled. (Konec). — Rad. Pcterlin-Petruška: Večer na polju.
—	Ivan Albrecht: Tomi je ve Tin« mlada leta. (Dalje). — Igo Gruden: Sedela v solncu si. — Dr. Avgust Žigon: Korytkova pogodba z Blaznikom iz leta 1838. (Dalje). — Franjo Roš: Sredi polj. — Marija Kmetova: Bosna. — Književna poročila: A-škerčeva čitanka. (J. A. G.) — Gangl Engclbert: Zbrani spisi za mladino. (A. Funtek). — Marko Senjanin, slovenski Robinzon. (Pavel V. Brežnik). Ivan AndriČ: Put Alije Gjcrzclega. flvan Zoreč).
—	Ševič Milan: Obrazovanje učitelja i dečja knjiga. (K. Ozvald). — Sagadin Štefan: Naš sadašnji u-stavni položaj. (Lconid Pitamic). — Kronika: XVIL umetnostna razstava v Ljubljani. (K. Dobida.) — Naši prevodi. — Nove knjige.
Gledališka revija »Ma&ka.« Pododbor Udruženja gledaliških igralcev SHS v Ljubljani bo izhajal začenši s 1. oktobrom 1920. gledališko revijo »Maska,« ki bo izhajala dvakrat na mesec. Prinašala bo strokovne članke iz gledališke umetnosti, novosti in kritike iz dramatične literature, satire iz gledališkega življenja, slike gledaliških umetnikov in komedijografov, insccnacij itd. Naročnina znaša za člane: letno 120 K. polletno 70 K, četrtletno 35 K, za nečlane: letno 140 K, oziroma 75 in 40 K. Posamezna številka 8 K. Naroča se pri pododboru Udruženja igralcev SHS v Ljubljanu
Slovanska Šolska Malica. Po smrti dosedanjega predsednika, ravnatelja Schreibcrja, je izvoljen za predsednika Slovenske Matice profesor Ljudevit Pivko, za podpredsednika je izvoljen o-krajni šolski nadzornik Ljudevit Cernej, tajnik o-stane prof. dr. Kovačič, a blagajnik cadučitelj Jakob Dimnik. Na izrednem občnem zboru dne 27. avgusta v Mariboru so bili izvoljeni v odbor_ kot odborniki-namestniki vseučiliški prof. dr. Kare? Ozvald, višji šolski nadzornik Pavel Flere. »Slov. Šolska Matica« izda za leto 1920 poleg Letopisa z bogaio pedagoško in kulturno-historično vsebino sledeči društveni publikaciji: Fink ».Posebno uko-slovjc slovenskega učnega jezika« in dr. Sehnaup-Pivkovo »Telovadbo« po Tyršovcra sistemu. Članarina znaša 20 K naleto.
Knjiievnost In umetnost
»Ljubljanski Zvon« štev. 5 ima tole vsebino: Stano Kosovel: Internacija. — Ivo Šorli: Gospa Silvija. Povest. (Dalje). — Dr. Avgust Žigon: Ko-rytkova pogodba z Blaznikom iz leta 1838. (Prispevek k Prešernovi literarni zapuščeni.) — Milan Fabjančič: Eksplozija duš. — Miran Jarc: Pri oknu. — Lucijan Marija škerjanc: Glasbeni pregled. — Janko Samec: Pradedov dom. — Ivan Zoreč: Ljubica. Kos potopisa. — Franjo Roi: Življenje. — France Veber: Bergsonova Teorija smešnega. (Dalje.) — Ivan Albrecht: Tomijeve Tine mlada leta. (Dalje). — Marija Kmetova: Brez taL (Dalje). — Miran Jare: V maju. — Književna poročila: Župančič Oton: V zarji Vidove. (J. A. G. — Antilo-gija novije srpske lirike. (Miran Jarc). — William Shakespeare: Kralj Lear. (J. M.) — Giuseppe Maz-zini: Dužnosti čovekove Dr. Iš.) — Markič Mihaeli Izpopolnjena in izenostavljena ailogistika. (Dalje. Fr. Veber). — Kronika: Društvo slovenskijl lepo-slovcev. (R. P. P.) — Nove knjige. Vsebina 6. itev. Vojeslav Moć: Iz »Suinjevih sonetov.« — Franjo Roš: Potovanje. — Ivo Sorli: Gospa Silvija. Povest. (Dalje). — Miran Jarc: Uvodna. — France Veber:
Odprto
B. cev. Faustu Cavalife civ. Vm. v Postojni.
V Senožečah, 14. sept. 1920.
Dolžan sem javno t tratiti svojo avtoriteto, proti kateri so napej-jene nekatere Vase uradne izjave.
Pene v no ste cdtbili nekemu uglednemu gospodu razne prošnje z motivacijami, ki žal . o ni"ro osebo ter iana'o v sebi tendenco razdirati moje dušno-pastirsko delovanje, zasejati: ©d,tu.'C!K>?t pri mnog'h ž-upV-anih.
Prvi motiv. Očitali ste gospodu, da ,je v prilaznom razmerju z menoj.
Vprašam Vas, kakšnega nečastnega -dejan'a me morete obdclžitl, da br uglednemu mož-u bila nedopustno z menoj biti v prijateljskem stiku? Ncd deset let službujem v postojnskem okraju. Informacije desetih lei so Vam na razpolago! Zahtevam dekazov!
Drugi motiv: Izjavili ste, da sem rmel v cerkvi govore, sovražne italijanski oblasti.
Govoril sem res o Rintu in Neronu, ki je križal sv. Petra in preganjal toristja-ne, kar ie bivši ' marescialo < smatral za nevarnopclllične govore; toda, c-d Vas, gospod -komisar, u-paau, da ne idemtiiicirate Neronove vlade s sedanjo, italijansko!
Tudi ®em v cerkvi vedno govoril slovenski, za kar so me zaprli v Vi« Tigor za pet tednov, a so me končno izpustili, ne da bi videl sodišča, ker krivica in bedastoča }e bila jasna, kar je goitovo tudi Vam.
V	cerkvi sem tudi protestiral, ker so vojaki brez dovoljenja vdrli v cerkev M. B. v Senožečah; na poveljstvo in na ci\. komesarijat sem se obrnil brez uspeha.
V	cerkvi je bil mesece konjski hlev. Od o-ptrave ni ostalo drugega, nego goli dragoceni marmornati altar knezov Pere jev. Tudi pied župno cerkvijo je stajo vse poletje 50 koa:. K službi božji so morali ljudje ho i*.tč po en meter ozkem prostoru, na ena sirarni sto konjskih kopit, na drugi meter globok jnek. Hoditi v cerkev je bilo smrtno nevarno. To je bilo v interesu človeka, ki mu -gospod komisar zaupa. Smrad konjskega gnoja je vdiial v cerkev. — Namesto v cerkvi, bi imeli lahko kc*i;e v hle vih zapuščene graščine, ki so bili navadno prazni; namesto pred župno cerkvi.o bi bili konji lahko na prostranem, z drevesi zasenčenem zgornjem trgu. Sploh se je kazala sovražnost cerkvi.
Vprašam Va~, ali je brl reikurz vložen 24. aipri-ako takega poč'-iji nisem odobraval?!
Dalje sean \e motal upret' Vašemu odlc.ku glede pokop a.cn. S cerkven.m denarjem kupljeno leta 182!., cerkveno potr.ene od mi-nislrsiva 10. YlL 1H0U st. 15247, si župiai lasti upravo pokopališča in ovira župniku upravljanje. In Vi ste b*evi man:> odloČili, da je to pokopališče obč'nsko. Obenem sle popolnoma nedosledno dali podpisanemu ukor, češ da je pokopališče v slabem stanju.
Vprašam Vas, je bil rekurz vložen 24. aprila lanskega leta (— do danes ie ni reSenl) znamenje sovražnosti proli italijanski oblasti?
Tretji motiv, s katerim ste prošnjo zavrnili, je bil očitek, da je bil oni gospod član -Narodnega odbora« ob času irazsu&a avstrijske armade in katerega s>ein jaz osnova1!.
Vprašam Vas, gospod komesar, kot zastopnika javnega reda, je-li biLo to sovražnost proti dtal janslci oblasti, ako smo poskrbeli za kolikor možni red, da se je orožje od ljudi pobralo v zaprt prostor, -taiko da ni bilo niti ene nesreče! Tako zbrano orožje so italijanski vojak: brez truda zasegli. O dohodkih m stro-ških sem sam vodil točen račun ter ga ob raz-pu&iu odbora izročil županstvu kakor tudi o drugih 5000 K. Imam čiste roke: nisem s t ničesar prisvojil, ne kupil, ne prodal.
Z odkritim čelom Vas pOZroljem, da uveJete preiskavo.
Četrti Vaš moti v. Gospod je Brmpaticiral « ^klerikalno/ stranko. — Mnenja sem, da javni fankdfonarji stavijo v iewmo»t sveto avtoriteto in avtoriteto oblasti, Id #o zastopajo, ako posegajo v etrankArake sadbeve, lo jih ne razu-afccjo.
Sj£ch ran pa prepcifcaa, da ost v Vaših nv>
iivacijaii pcoti moji osebfi ichaja od nesrečne iofortbM>)c>
S tam, do sem v vesh oatenjemh težavah
iskal odpomoči pri oblastvu — četudi brez u-speha — senc jasno pokazal, da aisem proti abtactvaj nisam »c anarkUt, ae aiktUst
NI aoTrtžca oMastra svoboden državljan, ki sabtera, da javni fuakcijoaarji pravično vrše •vojo oblast, tako, da ne pade nanje niti svm-n;"a pristranosti ali celo intrigantstva.
Z odl!čci?in spoštovanjem:
Ivan Ribar, župnik.
Narod, otresi se pravdanja! Prejeli smo: Ena največjih htb našega naroda je pravdar-stvo. Prišle so vam v navzkrižje dve tri ženice, sprle so; se radi kaike malenkost:, pa hajd z besedami druga na drugo, dokler se nekega dne ne pojavifo na sodni ji rad.: razžal'enja časti. Ker pa inavcdino ena ne nrcloi drugi, pa so kar po tri tožbe s par odvelr."1:!, br"m:tc.Vi, katerih -delo stane v današnji h oasih mmogo denarja. NekoPko cdteičnos'" cd strani moških glav bi meglo preprečiti ves ta nepotrebni trošek,	?e, žal, tuidil meogo moških, ki
se radi prepi'rov in sličniii malenkosti vlačijo po sodaiijah. — Mno-go denarja tratil naše ljudstvo radi tailvOimcTKA^ncga »motenja poses>ttj-. pa tudi drug h nialopomemfcnc«In to se dogaja, žal, največkrat med sosed-:, sorodniki, a ččs:o celo med brćilii, k? bi c«ct£!': živeti med sebej v naj jkrcdmejšem miru. Če ie prišel mor-d.?. .prašič na posest drtvfeija; ter ije pa«rlcra»t z rilcem z a ril v tra<vo, ali, če so morda kek-eši pokljuvale nekoliko zelen'afve, že je trn cenitev, kii rfo 'Izvršujejo na poziv lasbcr&a domači izvedenci, čemur sledi pravda, ki stane često stotine Kr. Če je -Jedo pokosil drugemu riek-chiko {trave, \čaerh de nekoKko Jcentnuetrbv preko meje, zopet tožba, ikl se zvršire ce!o s tisoči tro-ikov, tako da cb^telj: takih ljudi radi laikih »zabav trpe pcimankain.je na hr.~.ni in obleki. Saj pravi znani rek, da oni, ki ie pravdo dobi/l, c-^taj-e v srajci, eni pa, ki jo j« izgubil, v Adamovi opravi.
Neki odve>;n:k je svetoval nekemu prav-darju — je že mnogo pctrasiM — -naj odneha cd pravde, in naj, se pomiri s svojim seprav-darjem, na kar je ocgovoril povsem mirno: »Vi zahajate večkrat v Trst in druga večja mesta, da se tacn zabavate, zahajate v gledalaca :n druga zabavišča, in treba, da za take zabave nekcLk.o zaslužite, dočim je za nas zabava, če gremo k sedmini, kjer tudi mi kaj čujemo io se naučimo!« — Ta modrijan e končno vse svoje petra?čl, tako da je po l-clii-k'h »naukih« ostal na beraški pal ci. Kako na^j pridemo v c\cm temu z!u? Z dobro vcfjo — povsem -lahko. Ženskam po naravi (vsaj mnogim) rad prehitro teče jezik, ter bi možje slo-r!i temu konec s tem, da preprečijo r.jfhova zbr-danja šc o pravem času, ne pa da še podpirajo v laki zbadlji'vcstr. Kar pa se tiče dru-g:h resne ših pravd, bi se dalo tudi odptomoč«. V vsaki vasi so izobrazerejše In izkušenejše osebe, iz katerh naj bi si pravda rji izbrali dva: po enega za vsako stran. V pprcneru, da se ta dvojica ne strinja, potem bi odločitev prepustili tref;*: osebi, im veljalo naj bi, kar bi ta odločita. G'-be v denarju bi mogle obstajati v tem, da bi tisti, ki je kaj prekršil plačal gobovo svoto na koristi kaike naše dobrotvorne u-stanovc, (Saj so te dandanes tako potrebne). Istega dne, ko bi bi ia tai »cibrambni 5icd« — •kakor bi ga imenovali — izrekel svojo odločitev, bi si miorali nasprotniki podati roko v po-mLcjerre, da vhcidoče ne bodo nastajate brez potrebne in za njtfh v materialnem pogledu talko šk'C'dlvve .pravde. — Smčljan. — Buzet.
Iz Drezsice. Z drevesa je padci 19letni mladenič Anton Krajne iz Drežnice št. 2 pri Kobaridu in sV je pri padcu zlomil tilnik. 11 tednov se ie reve2 mučil na smrtni postelji in jc 14 septembra v Gospodu zaspal. Družni iskreno sožalje. N. p. v m.
Iz Kozine. Po Šestletnem prisiljenem mirovanju so se tudi pri nas zopet oprijeli dela. Dne S. t. m. je priredilo »Pevsko in bralno društvo« veselico, ki je naravnost sijajno uspela. Prihitelo je veliko Število ljudi iz blžnjih in daljnih vasi, celo z Opčin. Prireditelji veselice so se trudili, da svoje uloge častno izpolnijo. Posebna hvala gre »Dramatičnemu odseku* z Opčin za njegove zasluge. Tudi tamburaški zbor pod vodstvom g. Vinka Dobrile jc izvršil svojo nalogo nad vse hvalevredno. Pevo-vodja jurist g. Rapotec zasluži vse priznanje. Kratko: takega uspeha ni pričakoval nihče, in Kozinci so lahko ponosni na svoje delovanje za društveni in kulturni napredek. Pri prireditvi so bile častno zastopane tudi kozinska dekleta. Vsem sodelujočim društvom in obiskovalcem naše veselice prisrčna hvala! — Francinov.
Gospodarstvo
Vinogradarima prijođem berbe:
(Dopis iz Istre.)
Brzim se korakom (približuje ovogodišnja berba. Uctpće je ova godina izvanredna. Svi piodovi dozrijevaju racije te ćemo tako imati i trgartbu groždja 15 dana prije od prošlih godina. Svuda se nadaiu pios^ednšci vinograda povc-ijnom plodu u pogledu kolrčine i kakvoće. Napose su vinogradi sa američkom lozom u zemSja ilova.čc.j krcati groždjem. Želimo .svima, ,koii su se -trudili tekom -godine oko loze, da bi takodjer sretno spravili groždje.
Rad vinogradara: je dvovrstaa. Prvi sastoji u obraduvarvju loze u vinorgadiana. Taj je mato ne već dovršen. Trgatba sili berba spada više k drugom dijehi, to jest k pripravljanju vina. Tvrdimo, da je talj posao delikatniji od pavoga, jer zahtijeva više umnog rada. Pripraviti dobro vino je stvar znan>a. Mnogi vinograd vri Tade cjelu godinu Oko. loza, a kad bi se napokon imali okoristiti plodovima, lakoumno barataj« sa grožd-Jem te — zgotavljaju loše vino. Za. sve takove ie taj čl-aaak napose napisan. Škoditi pako ceće, ako ga pročitaju, »i onima, koji ne spadaju u njihovo kodo.
Preporučamo najprije svim našim vinogradarima, da ne trgah« preiano. Kod na>, u tred-njcj Istri se to čini maine svake godine. Zato se groždie slabo prodaje, fer ima premalo *la-dora, a vino biva prekiselo. Jeseni, i ajeo je vrijeme Uadno, dobije groždje više siadora u par dana nego prve u par sedmica. Dok nema oblćmo #ožrf?e 15 stopanja sladora, se ne bi smijete trgati što stadfe groždje, to će jate biti vino — i od toga je ovisna i cijena.
U berbi izbiraj grozdje. Što je zeleno, p;jes-Ofivo tti suho, ostavi na lozi te poberi posebice; neto. bude to za domaće piće iti poluvino. Ne trgaj po daždu in u vefikdp već tada, kad
je groždie suho. Za prevažana« groždja n« rabi fcload badanj a, koji zadava j u po kiselom kupu-. zu ili repi. Mnogi $u ai time pokvarili vioo. Navia&tito su fine vrste grožd>a kao n. pr. bur« guzidac, taamiLnac, rutaadac, nvaJvazlja atd. veoma osjetljive.
Drug?, još važnifi posao če u pivnici ili konobi. Na to naši vinogradari premalo paze. Nesnaga ie mnogogdje gospodarica. Pi%Tiaca za vino neka bude cista i po mogućnosti cdi-jcLjanđ cd one, gdje se drži ktrpuz, dii*umpir ild. Prije nego do vezeš groždije, očisti zidove, naibolio bi bilo, de ih pobčjeliš —, dobro pazi, da budu čiste brente, mastihrea, li;ci a osobino bačve. Nemoj štediti vode ni sode! Vodom samom teško se očisti posudj'c. Pr\-i put trebaj uvi<jek isprati vodem, u kc;oj j-e kuhala soda, zatim o'titom vodom. Ako je bilo pesudje plcsnjivo, br dobro bi'o, ako se dedaje votS nekoiiko sumporne k/sel.'tne, n. pr. na 20 1. vede >ednu csmin-fai if'tra kiseline. Teško je popraviti bačve, kcc'e zaidavGi?u p> octu. Još ie na^bol>c. ako ćh ispaCi'š farnem i ctešeš ttnutra	,\ko (e
drvo bršliivo, misu bačve više piorabne. Pazi;, da ne r^.biš b.ršl/ivih c komtih -čepova!
Potmgano groždie smasu »to prs;«. Izmjeri m: II, koiiko ima ^tadora, te ćeš po tome mat*, kc^ko će biti aiikoh-oSai u vinu. Ra«č»Hv> se obično ncš;o \iše od polovice.
Mošta nc drži predugo .pod dropom. Za bi'-;c!o će \iho bdti dosta 36 do 48 -sati. Crno grozdje cmrvi j m ešaj u bačv: više puta na. dan, dok dob'^e lijepu crmi baiu. Nemc^ nikad previše napuniti bačve sa <amaš4enam gro£d$em. Vala da pres,tia;c ružni obič*F, jer se mast, kad zavrije, proljeva ;vpod dropa po fbaičvi na tlo. ! Dužina dajge pesud^a ti kaže, fc-pftjo \isrko smi-j je	dav-p. Kcd odt-ečiš mošt, stisni dre p
čGni prije, da nc ahiapJv Bač^c ne nairjeva^ 55 aioštiero na puno, već pusti praznu 10 do 15 cm. Ako bi bila bačva sos\i;em puna. prcV.pffiviili će ti moš!; kad bi bila previše prazna, kvarilo bi se vino. U s'kičaiju, da fiem.^š drt.-ta iririfrta, potraži manjui bač\-u ili ga kupi c.ok^' vvo, da napuniš prašino. Začepi zatim sve dfcitle, cl.'ik vTije burno, \Teo:com, pnocvn pjeHka, čir posebnom spraivrcm iz vta-ida ili pi-c^CA-'.no, kort se na£-je vodom, d-a vrir'e — Jrail.o kaže — > lcrcz \ cdu«. Tekom \Tenia. nc >an*'Ce bot'. mošt u iziravnom dobicajij 5a zrekom, jer bi sc gebo affltobcl. U to doba d.rž.i kcnobit t-cjf<!u, je, ako ima zrak 16 stapa u"a t-cipi-ne. A.ko ra>-■stujpi hladnije jeme, zatvara*j A-rcta i pcorrj.re <> prtozra<či po d.am?. Čim pnije i prai lni e zavije mošt, — tim boiše oe biti \ino-. Kad s.vrša pnvo fciurno vrenje, se	tviičve <nap«un'ti
zdrav"m m-l-td*m \čncsn. Pcs!.'t;e ic^-a će \-reli v'r.o tChio 3oš kak^-iJi 15 do 20 dena, zato se fcrčve re stnr'ju tvndo zače^."'!;1; mogli ti popucati cbruči t Lsteći vi?m\
Dopis prCoii'smc n«fioc[t!ko prekasno, a&i ipak još uvijek pr3\io«dicfcirjo bar za neko'e '■•(tairske krajeve, kc.'ma ga naan jeruism-o.
• * m
Praški semenj za vzctcc. Ker obiskuje praški semenj za vzorce ogromno število nekupujoičihe pcsetiuikov, ije b Lo -.klor-^eio, da bo Siemenj odprt v bodeče za tc gCoda'-oe le ob cedefiah. Glavni dnevi senutja bodo ti-le: 21. t. ra. z.d grafično obrt -in pap.V, 23. t. m. za les.no obpt, sleklo, porcelan, lojičarslvo, giumbc, dragul'e, sčetc, tehniične priprave in tkaimo obrl; 24. t. m. za tkalno obrt, preproge, čipke in vezen ne, c/blečeniino, perilo, obloke, klobuke, je Ivine, sis'fkor, med in sad Je, komservc, iiiker-e in druge pijače. 25. t. m. stavbi uska obrt m lončarstvo, kovinarstvo, elektrotehnikci, s5rovu>ne, orodje in InstrunienU vsake vrsie; 27. t. m. kemična industrija, farcijr-ki in kozmetični, preparati, olja, milo, firnež, gume itd.
Tržaška kmetijska družba sporoča:
Cena superfosfata 15/17 .'e vsled vinilne odredbe določena na L 36 za 100 kg, fresko tovarna v ItaJiji. Franko Trst v sikfcldiiSču stane L 44 za 100 kg. Doti se tudii pri ^ledeo h km«-'tijsklh društvih: v Vipavi, na Slatpu, v Ajdovščini, v Dobravljah, v PtedgcajtJi pri Ilirski Bi-•s-trsoi, v Hotedržici pri Lcigcitcu, v Sežani ter v Bermoii pri Pazinu. Kdor ga }e narcičiJ, naj taiko) plača* in ga dvigne.
Rdeči sladkor po L 13 kg naij se tudi lakoj dvfigne, ker je že pni kraiiu. Kdor ne bi mogel dobki sladlkojja v .pravom času, naij shrajaii tro-pčme tako, kakcir bi »hotel kuhati, žgan e, to >e naj Jih s hi sne dobro ter »po vrhu priH-ne dej človice, dokicr prjde drugi sladkor.
Modra galica, tri.e in drevesa ter semena r.al se tudi še tejkem tega tedna naj-oči'io pri. Tržaški kmeli;s!\i družbi v Trstu, V-a Fabio Filzi 10.
	Tečaji;	
	Trst, n,	septembra 1920.
Jadranska banka		490.—
Cosulich		511.50
Dalmatia		365 —
Gerolimich		1930—
Libera Triestlna		683.—
LIoyd		2140.—
Lussino		2300. -
Martinolich		343—
Occania		488,—
Premada		454 -
Tripcovih		502.50
Ampelea		625.-
Cement Dalmatia		360,—
Cement Spalato		430.—
Krka		535.—
Tuja valuta na tržaškem trgu:
ptembra 1920. 825— 8'50 8'40— 8'75
36'- 37'—
49*- 81'—
47'- 47'50
Trst, 1"' se
Neprepcčatene krone avstrijsko - nemške krone
češkoslovaške krone
uinar)i le\i
marke dolarji
francoski franki švicarski franki angleški funti, papirnati angleški funti, zlati rublji napoleoni
3850— 39*50
23'- 23'10
153*—153*50
376'-380 —
81'- 81*50
103'-104'—
26'- 27 -
83'- 84'—
Jittoslooenl, zbirajte pridno za Tiskovni sklad „Edinosti" t
Stran IV.
•EDINOST« štev. 189.
X Trsta, *e 19. scprt****« f*J0.
Za tiskovni sklad „Edinosti"
V družbi gospodarja miljonarja »Muhe« v Št. Petru na Krasu so darovali Mica, Tončka, Fani in Mara po 5 L, Petelin zakikirikal z 20imi, Kos zapel s 5Lmi, Stare Franc se postaral za 5, Legiša špegal 5, Rafael Milavec se obril z lOimi, Košak Jernej se skošatil s 5imi in Kovač Franc skoval Je 2,Kovačič in Rcbec sta poravnala prepir » 30imi,vsi so dodali le »Muhe« ni b" lo, gospod Li-povž, ker ni pišk na Dilcah jedu L 25. Pepl, Franc in Vlado še L 5, ob priliki svatbe gdč. Pep-ca Gorju p in g. Franca Zabrič v Šepuljah nabrano L 76. Darovali so po L 5: Ant. Gorjup, Jos. Gorjup, Pepca Zabrič, Anton Turk št. 9, Anton Turk št. 6, Franc Sonc, Tončka Macarol; Josip Zabrič L 4, Drag. Turk L 3; po L 2: Antonija Dujc, Ivan Orel, N. N., Marija Turk, Mirko Turk, Tončka Zabrič; po L 1: Fran Vitez. Viktor Macarol, Franc Macarol. Viktor Čefuta, Peter Gec, Franc Macarol, Marija Jerman, Anton Orel, Alojzija Žerjal, Albina Macarol, Karolina Vitez, Zofi Vitez, Štefanija PoČ-kar. Maks Kobal, Ivanka Vitez, Zofija Štoka, Ivan Ček. Rafael Počkar, Marija Kariž, Alojzij Ozbič. Do sedaj izkazanih L 9556"80, v današnjem izkazu L 208; skupaj L 9764'80.
Za Doucrelce HarođneyG doma
Ivan Turk, Klanec L 5, Lenardon, Sv. Ivan 5 dinarjev. Do sedaj izkazanih L 603580, 1 dinar in 15 jgsl. kron,- skupaj L 6040*80, 6 dinarjev in 15 jgsl. kron.
Zakopana strojno p sika
Meseca julija, leta 1920 po Kristosovem rojstvu se je vršila naslednja zgodba v Lokvi pri Divači.
Lokavski brigadir, poveljnik ondotne oroiniške postaje, ni ravno najbolj brihten človek na zemlji. Ko jc bog delil talente, mu je z malo žlico vlival v glavo. Mesto možganske zmožnosti pa ima moč, saj je na deželi vsak brigadir majhen bog. Da dokazuje svoje sposobnosti, patruljira zvečer po vasi, cborožen z majhno puško in velikim strahom, spremljan po dveh podložnih mu orožnikov. Tedaj je vsa Lokev njegova. Samozavestno stopa po občini kakor petelin po gnojišču, ko zagleda podložne mu kokoši. Razhudene lokavske kokoši pa so hotele slednjič pokazati petelinu.
Nekega dne dobi vsemogočni gospod brigadir pismo s približno sledečim besedilom: »Karo še-njor karbinerl A Lokva lumera 180 ke diži po domače veča kaža de Trebeč že una mašingver ke ga portado i bolševiki de Rusja in kominčar 1919. Kvešto mašingver že in kužina, ?? metro de šoto 1a tera. Bižrmja tanto kopat raa la prego šenjor karbiner ke no diži a nešun ko go rni skrito kve-šta letera.ot Pismo je bilo brez podpisa in navzlic temu je v svoji čudoviti brihtnosti vzel gospod brigadir to pismo resno na znanje.
Ker je gospod brigadir eden tistih redkih italijanskih srečnikov, ki je imel priliko naučiti se vseh 24 črk alfabeta, je pismo prebral in vse razumel, razun najvažnejše besede »mašingver*. Pisec je bržkone nalašč rabil to besedo v tujščini, da bi tako prisilil gospoda brigadirja, da si poHče tolmača in bi na ta način vas izvedela za vsebino pisma. In tako se je tudi zgodilo.
Gospod brigadir je šel v občinsko pisarno, oborožen razen s puško in strahom tudi s pismom. Gospod tajnik prebere pismo, se nasmeje in raz-tolmači besedo »mašingver-*. Ko je izustil tajnik mašingver-mitragliatrice«, so se brigadirju zajezili lasje in je opomnil orožniku — spremljevalcu: j V idiš, kaj imajo skrito, per Dio!-* In ko mu je tajnik pripomnil, da ga je hotel pisec le šaljivo za-noriti, jc brigadir odgovoril: ^Ne, ne. bo že res«.
To je bilo zanj! Po njegovi glavi so švigale visoke iuisli. Kako slaven sin Italije postanem. Vse mi bo občudovalo in sam kralj me bo odlikoval, da sem v tako važni postojanki blizu meje razkril veliko zaroto. Kolumb, ki je Ameriko odkril, se lahko skrije pred mano. Zdaj sem samo brigadir, a ker se brigam za tako važne stvari, mc bodo gotovo povzdignili najmanj v maršala in tedaj si bom često privoščeval kozarček maršale. Še eno iako razkritje, pa bom imel pravico do kakega odličnega mesta v generalnem štabu. Ne vemo, ali jc pri tem mislil na Katorno ali na Hccntorfa.
Takoj sc jc podal gospod brigadir na oiožniško postajo, sklical konfcrenco vseh orožnikov, ki zadevo premotrili iz vseh vidikov in niso pozabil! "gledati stvari iz političnega in strateškega stališča. Brigadir si je sestavil kratko predavanje in se je je naučil na pamet, da bi je govoril pred lastnikom zapuščene Trebčeve hiše.
Gospod brigadir je stopil pred Trebčevega Karla in je izustil svoj pomembni govor: »Vi ste Karel Ban. Vi imate staro hišico, ki je zapuščena. Pokažite mi to hišico, da jo preiščem.« Ko si je nato brigadir ogledal inkrimirano hišico, oddaljeno od sedanie Trebčeve domačije kakih 40 metrov in k» ima le en prostor, je odšel, da izvrS: vse potiebne priprave. Vsa kosama je bila takoj pokonci. Mrak je legel na vas, krdelo orožnikov si je naložilo na rame motike, kopače in drugo orodje. Zastopan: so bili v tej važni ekspediciji vsakovrstni specialisti: pešci, topničarji, inženirji in zlasti vseh vrst pijonirji. Vse to je bilo potrebno, zakaj strojna puška je bila pol metra globoko v zemlji.
Ragaci, alegri e koražo, ke paura no manka. To pot gre za važno stvar, gre za ugled naše patrije. Nocoj izkopljejo prvo strojno puško; kdo ve, koliko jih še bodo! Ta lokovska gadja zalega, strojne puške si skriva! Eh. lokavski tički, gospod brigadir vam že pokaže! Boste spoznali, da ni dobre z njim grozdja zobati.
Gospod brigadir je naredil ves načrt. Krdelo orožnikov je že pred staro hišico. Pst, tiho! Pred hišo straža.
Delo se prične. Povelje leti za poveljem. Alegri ragaci! Pridno mahajo z motikami in navdušeno bijejo s kopači. Gre za ogroženo domovino. Prvih deset ccntimctrov jc šlo dobro, ker so kopali grušč, ki so ga bili nanosili nekoč ondi stanujoči vojaki, da sa zravnali poševna tla hišice.
Toda mala hiša je bila sezidana na živi steni. Skopali so ves grušč; sedaj so prišli do stene, žive stene. Bati duro! Bij, tolči! Na desno in levo, zdaj v tem, zdaj v onem kolu. Pot lije po čelih bolj močno ko na Fajtovcm hribu. Kako neki ne: smo sredi meseca julija in že dva meseca sc niso oblaki zjokali. Coraggio, ragazzi! Avanti! Tolci! Bij! Raz-bi\ aj! Streljaj! Avanti ragaci. Ne gre pa nc gre naprej. Povsod živa stena.
Kaj sedaj? Strojnica je brez dvoma pod kuhinjo, saj jc pismo jasno, saj stoji črno na belem. Morda pridemo do nje, če kopljemo od zunaj pod zidovi. Ragaci. vsi ven! Poskusite kopati okrog hiše!
Ej. kako čvrsto mahajo s kopači in motikam* okoli hiše. Človeku se je zdelo, da okopavajo krompir, da bi lepše rastel.
Kaj neki kopljejo?* so si šepetali vaščani, ki jih je navadno nočno delo vzbudilo. »Ko da bi krompir okopavali. Morda mislijo, da bo bajta zrast-a in presegla Muhovo in Gusteljnovo hišo« ie menil hudomušni Franc Murccv.
Ni šio in ni šlo. Povsod živa stena. Kaj pa sedaj? Kaj sc zgodi? Domoljubni orožniki so si natovoril! \s- crnd'c na rame in tiho, tiho so izginili v ko-
ro jc že vsa vas vedela, kaj se jc go-cLuu i/, vu^io noč v Trebčevi stari hišici. To je
bilo smehal Gospoda brigadirja niso videli ne tisti dan ne tri haslednje dni. Najbrže je imel kurje oko na levi nogi in ni mogel iz hiše. Lokavci pa so hodili kakor na božjo pot na oglede v staro zapušč eno Trebčevino. »Salament,« je del kompare Danijelov, ki je prišel h Kar lin i na pol litra »fantje znajo pa dobro kopatL Kdo ve, če bi prišli k meni na žornado, zdaj ko ne morem in ne morem dobiti delavcev; anti ne bodo dragi?« »Kaj dragi« odgovori Frane Murcev, »zastonj pridejo; saj Je Karlo Trebčev dejal, da mu niso nič rajtali.«
Par dni kasneje so nekateri Lokavci videli na pošti odprto pismo z približno temle besedilom: »Karo (pa ne preložki! šenjor karbiner. Mi ga tante njive e onji ano mi čor delavce na žornado, ma tanto pagar Šoldi. Ma perke mi ga vedo, ke tuo ragaci far dobro kopat šcnca šoldi, mi ti ua allro gver in duve kanoni un metro soto la tera e kuži špero mi kc ti mi far skopat tuta njiva per niente, mi kuži pršparat trkaj žornade. Karo kar-boner, mi ti ga vojo ben, perke ti žc un fejst fant. Adijo.«
Podpisa ni bilo; bržkone je bil pisec pozabil se podpisati. Tudi nam ni znano, ali jc dobil odgovor na pismo. Ko prihodnjič zopet izletimo od nas v Lokev, bom žc poprašal Lokavce, kaj in kako se je stvar končala in če bo zgodba luštna, bom nadaljeval. Lokavci so pravi tički. Ti ga pihnejo! Kaj „»•?	Scžanec.
To in ono
Idiosikrasija preti mačkam je predmet prelistavanja britainskih zdr-avr/.kovf kakor poroča. »Briftish Medica? Jaumail*: Ka<kor znano, i.e dosti ljude, daj celo prijateljev živali, 'ki se p«1 ma-čke gabišo. O leni priča.jo tudi premnogi dcikazi v svetovni zgodovini. Ko se je Napoleon po bilki pri Vagramu nastanil v Schobrunmi, se je naimah zaslišal iz n-je^ove sobe kir.c ara pomoč. Straže so prihitele »itn mašne ce.sarja s potegnjenim tenkim mečem proti mački, kri je Askaiat svoj kotiček za postetfsio preprogo; Napoleon se ?e od grozo tako tresel, da kjs matfte <n£<Li enkTait zadel. — Tudi angleškemu voi^ki^a-oidji Lordu Robert.in, k* je bil neka* časa najvišji vojaški šef v Indiji", so mo-raif zapoditi dzpred oči vse tnačfce. Poročevalec zgoraij navedenega lista, dj\ We;«r Mitchell, )e Osebno tpoanai 31 iiudi, kaiterim fie na.vzo5nc.st ma&ke, pa če	niitii vedeli niso in je nr-so
sgžeS:, zinacHla čudne občutke -ter pravi, 'da cb-tutljviimi ljudem že sam dotik z mačko lahko povoreča težko bolezen, ne le naiduho, ampaik ibutdi 2ačast»o oslepeksst, histerične <krče itd. Gujino je, <da kažejo mačke baš do ljudi, katerim se gafoiio, veliko nagnjenje in si prizadevajo i>ai razne načine, d.a bii se jim prikupne.
Kako se varujemo strele. Izkuselovec poao-ča: V 50 letih nisem nikdar našel bukve, v ka«-t-ero bi bila treščila strela. Tudi nemški pregovor pravi, da mora človek ob nevihti bežati pred hrasti in smrekama, iskaitii- bukev. Pod 'bule včflo je človek varen pred strelo, drugače pa pod nobenimi drugim d-revescan, posebno če stoji na samem. Kdor <je ob (nevihti' blizu gozda, naj se zalteče vanj, toda me oib rob, ampak v .sredo goščave in ituidi tu naš ne sfcojfi tnk ob deblih. Kogar pa zaloti; nevihta .na planemi, kjer nobenega zavetja, naj leže pcdolgem na tla in počaka ddkler se električna napetost v ozračju ne izravna in nevihta poježe.
Število poiop^aih vojnih žrtev v češkoslovaški republiki. Kakor se da pašne ti po »No-v*, Dobi«, čaraaio na ČeškosSovaišfcem 250 tisoč voij-nith grobov. Od iteh iilh pride na. Češko deželo 30 fasoč, na Moravo in Šlesko 80.000, ma Slovaško pa 120.000. Domačih: vojakov je pokopanih v Čehih 30.000, Ru.ov 2000, Francozov pa samo 10. Večina ,je umrla za tuberkulozo in pa po taborih.
Car Ljcmn. Luefcvfk Forest, izboren poznavalec Tusk'ih političnih ćn socijalnih Tozmer, piše v >Matrnu«: »Že davno sem footel razja-»da .je dčktaibura prelet ari ja ta v Rusiji sam o anekdota, dc^bra' za izvozno propagando. Katko bi mef£>a biti v Rusij-i diktatura, ko tam prcile-tari.lata spVch ni. Na sto Rusov pride koma} en tovarniški delajvec. Drugi so zemlje delci, nasprotniki bcljševizma. Sila boljševizma izvira z i>Une, da je Rušila v njem dobila znova vladno formo za ka!:ero ie najjlepša označba: carlzem. Zopet ima dvor in d-ostojamstveivjke, na dvoru se sprejemajo luj.ci, za (katere je vedno pripravljena dobra postrežba1 pa če dežela trpi lakoto. Zopet ima polno uradništva, .ki ie predrzno rn po večini nemško, splch je tako, 'kakor prej. V armadi Ce obnov!;er.a disciplina kar najstrožje. Delavcem, izvzemši one, k-i 90 po&tSfil pnoletarski- aristokrate, se g~'di jako **sjbo. Po tovarnah so nastale tsfcavke, ker pTimankuje živil, volitev .ni, povsod vla;d.a moč, sMa, carizem. Carska cenzura n: bila nlkidar še tako nasilna. Jed'tna razlika med piejžn/lm in sedenjim oarizmofln ^e .ta, da naši' napredni listi ne pravdo, da take čednos.ti obsoiaio \$ado, ki -jih ima. •Pre!' se je pisalo v Parizu tako.«
Resnica o Dunaju. Na Bunajju izhaja j oor polj-siki list	Wiedemdci« piše: Za A vrtnja bi
be'o vselkako bolj zdravo, navsezadnje tiu.dn za tako okrašeno kakor je, če b: Duna}a re bila To meste, vajeno pr'jetro in laliko živeti na račun dela- in denar "a vseh dežel, ki- so j'h svoj čas dobili Habsburgovci .v svojo posest, a de;a revajeno in prripa-dOo, berači "dasnes; brez sramu p- celi E\Topi ?n Amer''kr in hinavske^ trdi, češ, da se mu dela/ krivica, 'ker ne more cd konca 1918. 'etna več kakor pijavka izsesavati krvi- Pollakom, Čeh oni in Slovencem.
Znamenje našega časa. Pod tem naslovom :e prinesel v Plziru rzbajaječi dnevnik »Č. D.« nasledilo dnevnih notico: V neki tuikajšn^i gc-sLl'-rnci je biLo videl; te dni na vratih naslednji nap!s: Daiu-im ibrcz spremstva gospodov je v tep preipovedan. Izvestno je mnogo hodilo tja.
Otežkočeno sklepanje zakotiov v Angliji V
Angliji! ie število sklenjenih zakonov zelo padle., ker so se prbto;bine za sklepanje zakonov povišaEe 20 do 60 odštet kov in morata plačati ženin .in nevesta 22 do 25 funtov šteriin-gov, ako se hočeta poročiti.
Bilardni rekord ▼ Angliji. Angleški bilarisit W. Sm'th ie ustvaril te dni v Londonu mov rekord na ibllardu. Dosegel je pri bilardiranju po vrsti brez vsalke napake 785 .točk in je premagal rekord, katerega je bil dosegel 4'. 1914. Reece, ki Se dosegel pri bilardiranju 744 točk.
Ivanka Jelen Ivan Florenin
poročena Trst, 19. septembra 1920
(165)
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Elfca hu vogal al. lazzini. — Lotu palača.
Delniika glavnica In rezervni zaklad K Č. SI. 225,000.«»
Izvršuje kfilaiftas vse banto in nenjaliitHi transakcije.
-- Uradna ura o«l 9-13----
MALI OGLASI
se računajo po 26 stotink beseda. — Najauiajia pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stetiak beseda Najmanji« pristojbina L 4—. Kdor išče službo plača polovično ceno.
PRAŠIČKI ameriške pasme, 1 molzna krava se prodajo v Rakinovcu št. 860, stara openska cesta.	262
MLAĐ, vpokojen državni uslužbenec želi nastopit! službo pri kaki tvrdki, banki ali kaj sličnega. Naslov pove uprava.	263
KUPUJEM vreče in cunje. Babič, Molin grande St. 20.	269
ZA ZLATO, srebro in krone plača najvišje cene Pertot, urar. Ulica S. Francesco št. 15. II. 264
2 NOVI POROČNI POSTELJI iz trdega leaa, nove vzmeti, 2 nočni omarici se prodajo po nizki ceni v ulici Massimo d'Azeglio 3. I. desno. 265
FOTOGRAF A. JERKIč, Trst, nI. Roma 24. Gorica it. 36 na dToriiču.	P 711
Prodajalna
monifakturnegii Naga
. BarkovUe, Riviera štev. 83.
Velika izbera perila, fustanja, nogovic, robcev in drobnarine.
CENE ZMERNE. V™
SSS
JOSIP STRUCKEL
Trst, vojsl Via Nuova«S. Cates-ina.
Val ka izbera vsakovrstnega blaga za moške in Žen®ke. — U'aga za suknje. Zamet, ba:hr.nt, svile, etamia ter raznih predmetov za okr > oblek. Vsa po zuLžaaih konkurenčnih ce^il;.
JADRANSKA BANKA
Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,000.000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle.
Sprejema vloge
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3*/iV a v baneogiro prometu po 8 '/,.
Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejem* po posabno ugodnih pogojih, ki sc pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajnjo : ula Cassa d) Rfsparmlo, ul. S. Nlcolo
Telefon : štev. 1403, 1791. J6T-J Bl&gajna pasSuje od 9 do 13


DIVAN, 4 naslonjači, mizica, obrobljeno zrcalo za j L 20C0. Corso Garibaldi 33, vrata 4	26<S
STEKLENA OMARA, miza. 6 stolic, etagere Lir 1200. Barriera 29. I.	267
LAKIRANO, novo kuhinjsko pohištvo L 1100., otroSki voziček L 35. Corso Garibaldi 33. I.. vrata 4.	268
KMETIJA v Rojanu, hiša, 3000 sežnjev obdelanega zemljišča, vinograd in gozd »e proda tako; za Lir 40,000. Via Industria 10. HI. Malis. 270
PRODA SE hišica z malim vrtom. Voda, plin, lep razgled. Stanovanje takoj prosto. Naslov pri upravi.	271
IZREDNA PRILIKA! Proda se dve popolni postelji. Solitario 1, skladišče, od 9-11. 263
DRVA, bukova in hrastova, kupuje franko vagon, uradna teža nakladalne postaje, tvrdka Žnideršič & zeta, H. Bistrica. (156)
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah. Urar Albert Povh, ulica Mazzini 46.	204
MODISTKA se priporoča cenj. damam v mestu in v okolici. Ulica Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vrtu).	212
Javno ljudsko Knjižnica o Iia&rsžinl
priredi	(167)
v nedeljo, dne 26. septembra
s plesom
Št. 2971/20.
Oglas dražbe.
Ono 28. septembra t. I. se oddajo ponovno v zakup potom javne dražbe pri podpisanem komisarjatu LOVI tu doli imenovanih občin za celoletno dobo :
Sežana,	vsklicna	cena Lir 3000
Križ,	* * „	1000
Utovlje,	* * „	800
Veiikirepen	„ „ *	1200
Povir,	„ » »	950
Varščina (20*/# vsklicne cene) je položiti najkasneje do 9. ure.
SEŽANA, 17. septembra 1920.	(164)
Civilni komisar: GUGLIELMO.
TfgaMrli
v Trstu
registrovana zadr, z neomejenim jamstvom
nL Cesire Bottisti (prej Stadion) št. 21
sprejema hranilne uloge
od L 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
t2 O -
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Doje posojila
po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1.
opremo, štirikolesni uoziceR, ose za L 2800 — proda(,61)
žiipnnstg o Mstgriitf, Istra,
i LjuUljGnsKn Kreditna ^anlia
m Podružnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
Poiraluice:
Celje, Boroslj!, Gorica, Sarajevo, Split. Trst, Maribor DelniJKa glavnica žn rezerve: K 50.089.000
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na
hranilne knjižice proti 3S V nhmto™ na žiro-račune proti 3'/, »BiEaiuvanju
Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice.
Tel. št. 5-i 8. Blagajna je odprta od 9-13.
T,
PELLEGRINO CiHCELLI


Trst - ulica Malcanton št\>. 9 - Trst
(Hiša ustanovljena leta 1828)
KOŽE in USNJE za ženske in moške.
Bo* in Chcvreau*, lak, podlage in vsakrvrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah	Postrežba točna.
Edino mazilo	E<ŽSno masi!o
ki ohranjuje usnje in ga vsdrJuje mehko. Skladišče v Trstu, ulica Torre klanca štev. 12 - TeieTon š ev. 10
ffcP H FP Stnj za Šivanj! in vezanu pravi mm\ bzhcj rlMil Seidel & Neumann in d^aa ,Singer* Gast & Gasser
Bo t« 1	ta tr bTčl Tvrd,ca ustanovljen 1. 1873
Mebaničn t delavnica za vaalcu FRANCESCO BEDHflR poprivliaoja.	rp^^ Campuail« 19
DREOSS1 & C.-Trst
Trg Oberdan štev. 1.
Telefon: Prot",j>""14-67
Brzojavke : DREOSSI, Trst. Poštno hran. lačun 11—55
□ □
ZALOOA:
Stanovanje SO—II
(20)
Železnin, kovin in kuhinjskih potrebščin. — Orodje in poljske potrebščine. — Ogrodje za vrata, okna in pohištvo. — Verige,
žeblji, železna žica.
Plošče iz litega železa za ognjišča. — Velika zaloga v to stroko spadajoče drobnarije. — Kuhalniki in štedilniki na petrolej. — Lesene grablje, srpi in kose ter zajamčeni brusni kam m.
ŠIRITE .EDINOST'
„CROAM"
ZavorovolM zadruga v Zagreba.
Ustanovljena leta 1884.
P0WUVMDDl.UV3t0i0l.ILB.
prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju in streli in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbitju.
Sposobni krajevni zastopniki in akviza-torji se sprejemajo po najugodnejših pogojih.
iii .J
Najboljše mazilo za Čevlje
Podružnica g Trstu, ul. del Toio a 10. — Telefon 31-72