SKUPŠČINA OBČINE
LJUBLJANAŠIŠKA
IZVRŠNISVET
Ljubljana, dne 22. 4.1980
INFORMACIJA 
O PRIPRAVAH NA GRADNJO AVTOCESTE A 1, NAKLO-LJUBLJANA, NA PODROCJU OBCINE LJUBLJANA-SlŠKA
Izvršni svet občinske skupščine je na svoji seji dne 22. 4. 1980 obravnaval ,,lnformacijo republiške skupnosti za ceste o pripravah za gradnjo avtoceste A 1, Naklo—Ljubljana in sklenil, da se le-ta posreduje delegatom v skrajšani obliki. Izvršni svet je pri tej odlo-čitvi sledil pobudi, ki je bila sprejeta na seji predsednikov skup-ščine in zborov ter podatkom, da so ta vprašanja že obravnavale nekatere temeljne delegacije v pripravah za zasedanje SO.
Skupščina mesta Ljubljana je 29. 3. 1979 po predhodnji široki javni razpravi in s soglasjem vseh petih občinskih skupščin sprejela:
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za potek avtocest in regionalnih cest po varianti skozi Šentvid ali takoimenovani ,,U" varianti. ,,U" varianta določa izpeljavc avtocest slovenskega cestne-ga križa mimo Ljubljane tako, da potekata gorenjski in štajerski krak v smeri sever — jug, vsak po svoji strani obrobja Ljubljane približno vzporedno. Križanje obeh krakov pa se izvede na južnem obrobju Ljubljane v razcepih: Kozarje in Malenca. Trasa med obema razcepoma, imenovana južna obvoznica, pa je skupna za obe omenjeni cesti. Na severni strani Ljubljane, v ožjem območju mesta, pa oba vertikalna kraka, (gorenjskega in štajerskega) pove-žemo z visoko zmogljivo cestno prečko, poimenovano severno ob-voznico. Zaradi razmeroma gostih priključkov, severna obvoznica prevzema in razdeljuje promet iz bližnje in daljnje okolice. Priklju-čuje se na oba avtocestna kraka s priključkom oziroma razcepom v Zadobrovi in Podutiku.
Gorenjski krak avtocestnega ,,U" sistema predstavlja gorenjsko avtocesto A 1, Naklo—Ljubljana, katere predmet jeta informacija.
Nekaj nujnih podatkov o avtocesti A 1, Naklo—Ljubljana, (odsek Vodice—Sentvid—Podutik).
r Za priključkom letališča Brnik poteka avtocesta A 1 v loku proti jugu, dalje poteka ob robu rezervata letališča, skozi vodiške gmajne in se pri km 17.6 do 18.3 spusti skozi 11 m globok usek na vodiško polje. Na tej ravnicikriža krajevno cesto Torovo — Vodice in regionalno cesto R—314 Škofja Loka — Vodice — Moste. V km 19.2 je lociran priključek Vodice, ki je izveden v obliki trombe. Dovozna cesta se z nivojskim križiščem priključuje na regionalno cesto R-323 Šmartno-Vodice-Brnik-Cerklje-Zanjivec. V okviru tega projekta je urejeno tudi nivojsko križanje obeh regionalnih cest R-314 in R-323. Od tu dalje avtocesta A 1 poteka proti jugu na zahodnem robu naselij Repnje in Skaručna. V km 23.3 je loci-rana čelna cestninska postaja Povodje.
Trasa avtoceste se pri Šmartnem pod Šmarno goro s krivino R—1500 obrne proti jugozahodu in prečka obstoječo cesto Šmart-no Gameljne na sredi med zazidavama Šmartnega in Gamelj. Lo-kalno cesto bo potrebno deviirati in speljati v nadvozu preko avto-ceste. Na deviiacijo se bo navezal tudi priključek Šmartno v obliki ,,polovične deteljice". V km 26.4 bo speljana preko avtoceste de-viiacija poljske poti v nadvozu.
Reko Savo prečka avtocesta z mostom dolžine 190 m pod kotom 655° cca 200 m vzhodno od naselja Brod in se zopet obrne s krivino R—1500 proti jugu. V km 28.1 prečka avtocesto de-viiacija Nemške ceste v nadvozu. Na to deviiacijo se navezuje tudi priključek Vižmarje, ki je projektiran v obliki ,,polovične de-teljice".
Med deviiacijo Nemške ceste in železniško progo Ljubljana-Je-senice se prične avtocesta širiti zaradi priključka na Celovško cesto, ki je predviden tako, da se kot štiripasovna cesta odcepi iz sredine avtoceste in se prične že pred železniškim podvozom dvigati glede na niveleti obeh polovic avtoceste z vzponom 3.944 %.
Objekt pod železniško progo, ki je oddaljen cca 100 m (vzhod-no) od postajnega poslopja Vižmarje, je zasnovan kot tridelni okvir, ki se nadaljuje še izven območja železniške postaje in igrišče TVD Partizan Šentvid.
,,Priključek avtoceste na Celovško cesto, ki izhaja iz sredine avtoceste, je upravičen s tem, da zahteva minimalna rušenja oko-liških objektov, nudi optimalno protihrupno zaščito blij ijega na-selja, pogojuje enostavno križišče na Celovški cesti (I. fa;a), poleg tega pa omogoča, da sta obe predorske cevi v Šentviškem hribu že na začetku dovolj narazen, kar je glede na geološke razmere (pol-trdi škrilavci) iz gradbenih razlogov nujno."
Priključevanje avtoceste na Celovško cesto v Šentvidu je predvi-deno tako, da bosta zgrajeni obe rampi, ki bosta vodili promet z gorenjske avtoceste, neposredno \z predorske cevi navzgor do ni-voja sedanje Celovške ceste. Predorske cevi bosta zgrajeni pod vso Celovško cesto vse do začetka brežin hriba. Avtocesta nadalje po-teka v predoru pod šentviškim hribom. Trasa je konstruirana tako, da je njena primarna smer, smer nadaljevanja proti razcepu v Ko-sezah, izstop na Celovško cesto pa je sekundarnega pomena in zato časovno za daljinski promet obsolutno omejen.
Podatki opriključkih
Na odseku avtoceste, ki poteka po teritoriju občine Ljublja-na-Šiška so štirje značajni priključki in sicer:
1.  Vodice v km 19.2            .
2.  Šmartno v km 25.8                                                 ;
3.  Vižmarje v km 28.1
4.  Celovška cesta v km 29.0
Priključka Šmartno in Vižmarje sta projektirana v obliki ,,polo-vične deteljice", Celovška cesta pa kot ,,polovični diamant", ven-dar tako, da se priključna rampa odcepi \z sredine avtoceste.
Priključek Vodice je izveden v obliki trombe, kjer se naselje Vodice z nadvozom in priključnimi rampami navezuje na avto-cesto. Na območju priključka je predvidena vstopna in izstopna cestninska postaja.
Priključek Šmartno je izveden v obliki pplovične deteljice in služi za prometno navezavo območja Tacen, Šmartno in Gameljne na avtocestni sistem. Istočasno bo objekt služil za povezavo naselij Gameljne—Tacen—Vižmarje in bo izveden kot nadvoz.
Priključek Vižmarje je izveden v obliki polovične deteljice s priključki Nemške ceste, ki v nadvozu prečka avtocesto. Ta priklju-ček služi prometni navezavi območja, ki leži severovzhodno od železniške proge oz. postaje Vižmarje.
Priključek Celovške ceste je izveden v obliki polovičnega dia-manta s priključnimi rampami na Celovško cesto, ki v nivoju terena prečka avtocesto, katera se nadaljuje s podvozom pod Šentviškim hribom proti Kosezam. V prvi fazi poteka promet preko semafori-ziranega priključka na Celovško cesto.
Način gradnje gorenjskega kraka ,,U" sistema ali avtoceste A—1, Naklo—Ljubljana
,,Na osnovi finančnega programa RSC-ja in izdelane študije upravičenosti se je odločilo za etapno gradnjo avtoceste Kranj— Ljubljana. Etapno gradnjo so predvsem narekovale omejena finanč-na sredstva in možnost začasne ureditve prometa po rekonstruirani Celovški cesti, ki omogoča ustrezne prometne razmere za obdobje do naslednjega planskega obdobja.
Glede na to se postavlja vprašanje, kdaj je smiselno in potrebno nadaljevati gradnjo avtoceste s predorom skozi Šentviški hrib do razcepa v Kosezah. Iz shem prometnih obremenitev izhaja, da bi bilo ekonomsko upravičeno nadaljevati z gradnjo avtoceste že v prihodnjih petih letih. Glede na to, da bo predor Karavanke zgrajen predvidoma v letu 1985 in da bo tedaj na voljo gradbena operativa, ki bo angažirana v predoru, bi bilo gospodarno in potrebno za-posliti vse razpoložljive kapacitete, ki v karavanškem predoru še ne bodo amortizirane, pri gradnji kateregakoli drugega predora. Pre-dor skozi Šentviški hrib je torej objekt, ki je tako časovno, kot operativno tehnično na voljo za nadaljnjo gradnjo. Razcep v Ko-sezah je konstruiran in bo tudi v prihodnjem letu zgrajen tako, da bo možno nadaljevati z gradnjo odseka avtoceste proti Sentvidu, ne da bi bil promet na obvoznici kakorkoli moten. Prav tako ne bo motena zazidava sosesk in ostalih objektov, ki jih predvideva urba-nistični načrt v njegovem ožjem območju (nakupovalni center.)
Republiška skupnost za ceste si bo tako kakor je doslej skladno s sprejetim dogovorom o izgradnji Transjugoslovanske avtoceste, dajala prednost njeni gradnji, zastavila vse sile za to, da bo v plan 1985-1990 vnešen odsek avtoceste Šentvid-Koseze, kot odsek z najvišjo prioriteto. V tem smislu bo dotlej oskrbela vso potrebno dokumentacijo, sprožila upravne postopke in pridobila zemljišče za gradnjo.
Gradnja avtoceste A-1, Naklo— Ljubljana se bo začela leta 1980 in bo predvidoma končana leta 1982.
Izvršni svet občinske skupščine je ob obravnavi celotne infor-macije ugotovil, da načrt gradnje delno odstopa od sprejetega odlo-ka in pravilnika o gradnji ,,U" sistema. Glede na fazno gradnjo avtoceste Kranj-Ljubljana do Šentvida in s priključkom na Celov-ško cesto se prometna ureditev v Šentvidu, na Celovški cesti, na Obvozni cesti mimo KŠ Dravlje, KS Komandant Stane in KS Ko-seze bistveno spremeni.
Bodoče obremenitve — po izgradnji gorenjske avtoceste
Z vključitvijo novega cestnega odseka — avtocestna povezava Naklo-Ljubljana, bo prišlo do nove prerazporeditve prpmeta. Večji del daljinskega prometa se bo preusmeril na avtocesto, na obstoječi vpadnici pa bo ostal predvideni promet, ki se nanjo pri-ključuje na relaciji od Jeperce do Šentvida ter relativno majhen del daljinskega prometa, ki iz kakršnihkoli razlogov ne bo koristil nove avtoceste. Zato pa bo nova avtocesta prevzela tudi del prometa, ki do sedaj ni obremenjeval gorenjske vpadnice; to je predvsem promet z letališča Brnik, ki se bos ceste Brnik—Trzin—Ljubljana preselil na gorenjsko avtocesto.
Na podlagi tega in prometne študije katero je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, TOZD Urbanizem je pričakovati, da bo v letu 1985 obremenjevalo Celovško cesto dnevno 52.200 vozil in sicer:
—   15.800 vozil iz smeri Medvode-Ljubljana,
—   14.700 vozil iz smeri Brnik—Ljubljana,
—  21.700 vozil iz stanovanjskih sosesk iz območja Gunclje, Viž-marje, Šentvid, Dravlje itd.
Prometna študija za leto 2000 pa pove, da bo na Celovški cesti tedaj dnevno od 50-60.000 vozil.
V letošnjem letu je bilo v cilju boljše obojestranske informira-nosti (RSC — občina) organiziranih že vrsto sestankov. Občinski organi so RSC-ju posredovali vrsto pobud s katerimi so želeli do-seči čimboljšo rešitev, predvsem za prometno ureditev v tem delu občine. Krajevne skupnosti in krajani, ki so sedaj že seznanjeni z fazno gradnjo avtoceste in njenimi posledicami, odklanjajo take rešitve. Najbolj so pri tem prizadeti krajani Šentvida in enega dela KS Dravlje (predvsem tisti del nove soseske, ki meji na bodočo obvozno cesto).
Izvršni svet na podlagi do sedaj zbranih informacij in podatkov ter stališč RSC in drugih organov, ki so odgovorni za realizacijo programa izgradnje cest meni, da bo tudi v prihodnjem obdobju zelo težko doseči nefazno izgradnjo avtoceste Naklo—Ljubljana. Glede na te ugotovitve, izvršni svet predlaga, da se je treba zavze-mati za maksimalno zaščito krajanov, ki bodo v času preusmerje-nega prometa po Celovški cesti ogroženi s povečanim hrupom, večjemu onesnaževanju okolja itd. Poleg tega izvršni svet predlaga, da je treba doseči maksimalna zagotovila, da bo do nadaljnje grad-nje avtoceste čimkrajši časovni razmak. V tem smislu izvršni svet predlaga:
1.  Republiška skupnost za ceste mora občinski skupščini posre-dovati zagotovila:
a) da bo v obdobju od 1980 do 1983 oskrbela vso potrebno tehnično    dokumentacijo,    začela    upravne   postopke   in pridobila  zemljišče  za gradnjo odseka avtoceste  A—1, od Sentvida do Kosez oz. priključka na obvozno cesto. •;• b) da bo pravočasno poskrbela finančna sredstva, '   c) da bo začela z gradnjo predora v Šentvidu najkasneje v treh mesecih po končanih delih na Karavanškem predoru.
2.  Republiška skupnost mora dati  zagotovilo, da bodo vprvifazi r   gradnje avtoceste A-1, Naklo—Ljubljana_ zgrajene predorske
cevi pod Celovško cesto do začetka brežin Šentviškega hriba.
3.  Republiška skupnost za ceste mora dati zagotovilo, da bo v Kosezah oz. Podutiku, že v prvi fazi gradnje avtoceste A—1
: zgrajen priključek za avtocesto v taki izvedbi, da kasneje od gradnje odseka avtoceste Šentvid—Koseze ne bo oviral prometa na obvozni cesti, gradnjo stanovanjskega naselja Podutik in grad-njo nakupovalnega centra Koseze—Podutik.
4.  Republiška skupnost za ceste se obvezuje, da bo po dograditvi avtoceste  A-1   Naklo— Ljubljana,  vzpostavila regionalno cesto Vižmarje—Brod—Šmartno—Vodice v prvotno stanje.
S temi zahtevki oz. zagotovili RSC se seznani Izvršni svetSocia-listične republike Slovenije in se ga zaprosi, da jih verificira.
Izvršni svet