CAR BESEDE MOJE
Literarno glasilo učencev OŠ Ljudski vrt
V
y
Leto 2001/2002
AR BESEDE MOJE
Literarno glasilo učencev OŠ Ljudski vrt, Ptuj
STX-v » o
April 2002
Drage bralke in bralci literarnega glasila Čar besede moje!
V deželi je spet pomlad. In spet je zacvetela otroška beseda - tokrat že v sedmi številki literarnega glasila učencev Čar besede moje. Glasilo izide enkrat letno, v pomladnem času, ko je vse sveže, ko iz nedrij zemlje kipi novo življenje, polno pričakovanja, polno pisanih barv, veselja in radoživosti. In takšna je tudi otroška beseda, zapisana in narisana.
E. Roosevelt je dejala: »Prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj.« In prepričana sem, da boste vse bralke in bralci očarani nad bogastvom otroških sanj, ki so izpovedane v pričujočih pesmih, besedilih in risbah.
Čestitam vsem ustvarjalcem k njihovim izdelkom in se hkrati zahvaljujem tudi mentoricam, še posebej Ireni Pukšič, Sonji Dežman in Mateji Šafranko, ki so omogočile, da so otroške besede dobile svoj čar v glasilu.
Naša sodobnost ni najbolj naklonjena prijaznosti in lepi besedi, vse preveč je krutih zgodb in nasilja in zato me še toliko bolj veseli, da lahko vsem bralkam in bralcem poklonimo nekaj lepega in prijaznega z željo, da se dotakne tudi vseh nas in nas popelje v svet, kakršnega si želimo in ki ga bomo zmogli uresničiti le, če se bomo tudi sami dovolj potrudili.
Prijetno branje vam želim.
Tatjana Vaupotič, ravnateljica
3
BESEDA
Ko se beseda v pesem izlije in v milo poezijo spremeni, takrat poetov žar čustev zagori.
Potrto srce ponovno zaboli, grenke solze iz oči polzijo, mladim dekletom se svet podira, fantje težave imajo še neznanega vira.
Ravnokar se nekaj dogaja, beseda pri besedi obstane, da kakšna nova pesmica nastane.
ANJA DANGUBIČ, 7. c
ZVEZDA
Ko noč se spusti,
nebo zagori,
vse zvezde veter ohladi.
Le ena se vso noč blešči.
Tako močno blešči, da ji enake na nebu ni.
Pri odprtem oknu dekle sloni, gleda v nebo in željo svojo zvezdi govori.
O zvezda goreča, povej, kje moja je sreča?
Povej in razjasni mi glavo:
Ali našla bom ljubezen pravo?
ANJA DANGUBIČ. 7. c
SANJE
Ko zvečer v topli postelji ležim, v čudoviti svet sanj poletim.
Sanjam, da sem ptica, ki pod milim nebom leti, le svobode med oblaki si želi.
Na belem oblaku po nebu potuje, saj ve, da sanjski svet jo varuje.
Ko svetlo nebo osvetli še zadnjo goro in oblaček bel izgine, takrat ptico temna noč prime.
Moje sanje se končujejo, a nič zato,
saj se že naslednjo noč nadaljujejo.
ANJA DANGUBIČ. 7. c
PISMA ZA PTICE UČENCEV 1. A
Dragi ptički!
V šoli smo se učili o pticah. Dogovorili smo se, da vam bomo pomagali. V šolo smo prinesli dve hišici. Zbrati moramo samo še hrano. Jaz sem vam prinesla proseno kašo. Sedaj vas vabim na pojedino.
Vaša prijateljica Sara
Drage sinice!
Novembra smo se preselili v novo hišo. Tudi vam smo postavili hišico. Vanjo smo nasuli semena. V začetku ste bile prestrašene. Ko ste nas spoznale, ste rade prihajale k nam. Poleg vas nas obiskujejo še grlice in vrabci. Želim vam prijetno in toplo pomlad!
Lep pozdrav od Urbana
Drage ptičke!
Zunaj je zima. Upam, da niste lačne. Vsak dan vam natrosim zrnje. Vesela sem, da vse pozobljete. Skoraj bo pomlad. Takrat si boste lahko same poiskale hrano. Uničile boste vse škodljivce v našem sadovnjaku. Za to vam bom zelo hvaležna.
Lepo vas pozdravlja Anja
Drage ptičke!
Čeprav bo letos huda zima, se nikar ne bojte. Vso zimo vam bom nastavljala ptičje pogače. Moja krmilnica ima rdečo streho in oranžne stene. Obešena je na ograjo.
Lep pozdrav od Staše
Dragi ptički!
Sporočam vam, da sem naredila ptičjo
hišico. Natrosila sem zrnje. Vabim vas na gostijo, ki bo 14.2.2002. Veselim se vašega petja. Težko vas čakam.
Lep pozdrav!
Eva
SNEŽENI MOŽ V HIŠI
Zunaj sneži. Tina, Peter in Mihaela so delali snežaka. Ko se je zvečerilo, so odšli noter. Snežaka je zazeblo. Sklenil je, da se bo pogrel. Ko je stopil v sobo, se je pri peči pogrel in se stopil.
ANA FURST, 1. c
LEP DAN NA SNEGU
Samo za tri dni smo šli v Kranjsko Goro. Vozili smo se približno tri ure. Stanovali smo v hotelu Alpina. Sobe so bile lepo urejene. Po večerji, ko sva se z bratrancem Žanom najedla, sva se šla igrat. Ko so se najedli tudi drugi, so prišli po naju. Sli smo ven, prižgali bakle in se z njimi sprehodili po mestu. Naslednje jutro smo se smučali. Šla sem na vlečnico in se spustila po zelo strmem in hitrem bregu. Vsi so se zelo bali, da bom padla, tako da niso uspeli niti snemati. Popoldan smo se kopali in utrujeni odšli na večerjo. Tretji dan smo po zajtrku odšli domov. Tako so se končale moje najljubše počitnice. Bilo je zelo lepo.
SNEŽINKE
Na snegu sedim in se veselim, gledam snežinke, debelinke.
Vse nekam hitijo, da zemljo okrasijo.
V belino narave otroci smo šli, da zabave na snegu nihče ne zamudi.
LARA PETEK. 4. a
SNEŽAK
Zima se smeje.
Na hribu mož stoji z loncem na glavi in metlo v rokah.
Ko sonce posije, se žarkov zboji, saj se lahko raztopi.
SMUČANJE NA AREHU
Bila je lepa, sončna nedelja, ko smo se z atijem in Aljažem odločili, da gremo smučat. S seboj sem vzel smuči in smučarsko desko. Vožnja do Areha je hitro minila. Najprej sem se odločil za smučanje. Šlo mi je kar dobro. Velikokrat sem prevozil progo, vmes pa kdaj pa kdaj pristal tudi v snegu. Pa nič zato, saj vsaka šola nekaj stane. Ko sem se naveličal smučanja, sem odložil smuči in šel po desko. Izbral sem srednje težko progo, saj mi deskanje še ne gre tako dobro kot smučanje. Vedno, ko sem pripeljal do konca proge brez padca, sem se razveselil. Ko smo bili vsi utrujeni, smo se okrepčali s čajem in pico ter se odpravili domov. Ker sem zelo užival na snegu, si želim še veliko tako lepih dni.
UROŠ ŠEGULA, 3. a
DOBILA SEM SESTRICO
Nekega popoldneva, natančneje 14. 1. 2001, je moja mamica začutila, da se bo rodil dojenček. Očka jo je odpeljal v porodnišnico, mene pa je moral pustiti pri babici. Ob 15:09 sem prejela čudovito novico. Po telefonu mi je očka povedal, da sem dobila sestrico. Prišel je pome in me odpeljal v bolnišnico. Moja mamica mi je sestrico položila v naročje. Očka naju je fotografiral. Nato sva z očkom odšla domov. Od veselja nisem mogla zaspati. Potem pa sem le zaspala, saj me je pomirjala misel na sestrico.
MOJCA BRGLEZ, 2. a
SNEZAK
Ker je lep in sončen dan, snežak Miha je bolan.
Na glavi mu klobuk stoji, zeleni šal mu vrat krasi.
V	ustih pipo si drži,
ob tem pa kislo se smeji.
V	roki pravo metlo ima, čeprav pometati ne zna.
NEVA POHERC. 3. b
SREČA
Sreča je prišla na obisk.
Ta lepa gospa,
ki s seboj nosi veselje,
dobroto in še lepoto.
Ko pa v noč odide, njen obisk ljudem še vedno srca greje.
LARISA ŠEGULA. 3. b
GLASBA
Glasba potuje sfeozi doline.
Gre skozi mesto, vse tja do Nine.
Nina posluša in se sprašuje, le kje ta lepa glasba domuje.
To le jaz vem.
In tudi vam povem.
V majhni skrinjici, ki v moji sobi stanuje.
MOJCA PREJAC, 2. a
DOGODEKV GLEDALIŠČU
Ko sem bila stara tri leta, sem bila v gledališču. Gledala sem predstavo, v kateri sta igrala dedek in njegova vnukinja Buli. Buli je bila do dedka zelo nesramna. Ko je dedek zbolel in umrl, sem začela jokati.
Po končani predstavi je dedek vstal in z Buli odšel za zaveso. Začeli smo ploskati. Spet sta oba igralca prišla na oder in se priklonila.
To je dogodek mojega desetletja.
OLGA JERKOVIČ, 3. c
HIŠA BANKA
Zdravo. Sem hiša banka. Včeraj me je obiskala starejša gospa in vame vložila nekaj denarja. Gospa, ki je bila za pultom, je denar shranila v poseben predal. Na žalost me je ponoči obiskal ropar in mi vzel nekaj denarja. Zato sedaj nisem več tako nadišavljena z njim. Toda veliko ljudi bo še prišlo, saj tako je bilo včeraj, lani in predlani.
ALEN ŠMID in MATEVŽ STEINER, 2. a


HIŠA KINO	OSEBA, KI JO IMAM RAD
Sem hiša kino. Jutri bo film Titanic. Prav gotovo bodo vsi sedeži zasedeni. Ko bo filma konec, bodo odšli obiskovalci domov, jaz pa bom žalostna zaradi tal, zapackanih s kokicami. Ko bom počivala, me bodo čistilke očistile.
Čez nekaj dni pa bo na sporedu film z naslovom Kokoške na begu. In vse se bo ponovilo.
MATEJA ZORKO in SARA ROJKO, 2. a
Mihaela Sagadin, 1. c
Opisal vam bom svojega brata Aljaža, ki je deset let starejši od mene. Star je dvajset let. Zelo me ima rad in tudi jaz ga imam. Aljaž (ali Aljo) ima kratke lase, visok je meter devetinosemdeset. Študira v Mariboru in dela v gostilni Kolnkišta. Redkokdaj se skregava. Če se že, to ne traja dolgo. Ima svoj avto, zato se dostikrat kam odpeljeva. Mami, ati, Aljo in jaz se dobro razumemo. Včasih ga učim igrati kitaro, on pa mene vse ostalo. Pogosto si izposojava drug od drugega stvari, ki jih rabiva. Vedno, ko kam odpotuje, mi kaj kupi. Je dobrega srca, skoraj vedno vesel. Ima punco. Aljaž je zelo prijazen do vseh. Mislim, da imam kul brata.
MIHA NOVAK, 4. c
HIŠA GLEDALIŠČE
Sem hiša gledališče. Danes imam predstavo Princeska in čarodej. Poglejte, moja usta se že odpirajo, čez njih stopa množica ljudi. V mojem trebuhu čakajo ljudje na predstavo. Vsi tiho sedijo, nihče ne kiha ali kašlja. Kmalu se bo začela predstava. Luči se bodo ugasnile in predstava se bo začela. Na žalost pa tudi kmalu končala. In takrat bodo vsi odšli domov, jaz pa bom ostala sama.
TATJANA ŠUČUR in SAŠA ŠULIGOJ, 2. a
NACETOVA
TORBA
Dober dan!
Sem Nacetova šolska torba. Prvič sem Naceta srečala v trgovini, ko me je kupil. Odnesel me je domov, me vsem razkazoval in nosil po stanovanju. Počasi me je polnil s šolskimi potrebščinami. Oba sva komaj dočakala prvi dan šole, ko me Nace naloži na rami. Pustolovščina se je začela. Nova učiteljica, novi sošolci in sošolke, novi zvezki, novi copati, nova rumena rutica in midva. Nace je začel risati, pisati črke A, I, N in številke. Čeprav sem bila vsak dan težja, je bilo lepo. Danes pozna Nace že vse črke in številke. Zna tudi računati do 20. Rad gre v šolo, kjer vsak dan izve nekaj novega. To je super! In jaz? No ja, včasih me kam vrže in tam obležim. Danes pa sem mu napisala celo domačo nalogo!
OSEBA, KI JO IMAM RADA
Poznava se že od rojstva. Od takrat sva prijateljici in zato sem se odločila, da jo bom opisala, ne pa imenovala. Petega decembra praznuje svoj rojstni dan. Na ta dan je mihlavževo, zato na ulicah srečamo parklje, ki se jih ona zelo boji. Vedno je nasmejana in dobre volje. Kadar jo pogledam, se ji na obrazu razteza širok nasmeh. Obožuje ples, še bolj pa petje. Želi postati pevka. Včasih rada nagaja, a to le za zabavo. V vsem sva si podobni. Sva tudi. sosedi. Veliko se druživa, pa tudi v šolo hodiva skupaj. Sva zelo dobri prijateljici in upam, da bo tako tudi ostalo.
SANJA ČOPIČ, 4. c
OSEBA, KI JO IMAM RAD
Opisal bom bratranca Aleša, saj je moj dober prijatelj. Imam ga rad. Izbral pa sem ga zato, ker se z njim tudi dobro razumem. Do njega čutim nekaj, kar do drugih ne morem. Upam, da on čuti enako. Ima temnorjave lase in rjave oči. Je zelo velik ter rad igra in spremlja šport. Ima približno petinsedemdeset kilogramov, kar seveda pomeni, da veliko poje. Je dobrosrčen, saj mi pomaga pri vseh težavah, v katere se zapletem. Ko sem bil majhen, me je pazil in mi zagotavljal varnost. Hvaležen mu bom še zelo dolgo. Zelo sem vesel, da ga imam, saj brez njega ne bi tako dobro živel.
DAN KRAJNC. 4. c
Teodor Polič, 3. b
PALČKI
Pred davnimi, davnimi časi je živela družina palčkov. Očetu je bilo ime Max, mami pa Mini. Prvi otrok je bil Bimbo, drugi Bamo, tretji Bambi, četrti Bimba in peti Bamba. Nekega dne so se šli Bambi, Bimbo in Bamba igrat v gozd.
Cisto so pozabili, kaj jim je naročila mama in zašli daleč v gozd. Minila je ena ura, minile so tri, palčkov pa ni bilo od nikoder. Mama jih je začela klicati: »Otroci, otroci! Kje ste!« Mama je poznala gozd, zato je odšla daleč vanj. V votlini je zagledala otroke. Namesto hudih besed jim je rekla: »Pohitite, mrači se že!« Mama in otroci so odhiteli domov.
SARA PLAJNŠEK, 3. a
VESOLJSKA PRAVLJICA
Niko Megla. 6. a
Nekje v temnem vesolju je pred sto leti nastal planet, od nas oddaljen milijon svetlobnih let. Na planetu je bilo vse modro: drevesa, trava, hiše, ljudje in živali.
Na tem planetu je živel najpogumnejši deček v vsem vesolju, Pogumno Srce. Njegova mama Kamnina in oče Ogenj sta bila nanj zelo ponosna. Na svojem planetu Pogumno Srce ni mogel najti nobenega prijatelja, zato se je odločil, da pojde na potovanje po velikem vesolju. Seveda sta bila mati in oče proti, saj je v vesolju nanj prežalo veliko nevarnosti. Med njimi sta bila najbolj nevarna dvorepi galaksijski zmaj in desetoka baterija.
Pogumno Srce je vedel, da od staršev privoljenja ne bo dobil, zato se je ponoči skrivaj splazil ven in se s svetlobno raketo podal v skrivnostno vesolje. Ko je prepotoval že kar nekaj svetlobnih let, je ugledal škrlatno zelen, vijoličen in črn planet, imenovan Skilata noga. Odločil se je, da bo pristal. Oblika planeta je bila podobna škornju. Na planetu je kmalu spoznal prelepo dekle Magnetno Obleko. Toda Magnetna Obleka je imela fanta Lesa. Ker seje Pogumno Srce v Magnetno Obleko zaljubil, ga je Les začel preganjati in ustrahovati. Pogumno Srce pa se je spomnil čudežnega predmeta, ki mu
ga je za srečo podarila prapraprapra-praprababica. To je bil bos navadne vrvice, bi se je v robah prave osebe spremenil v čisto zlato. S čudežno močjo vrvice so se lahbo izpolnile vse želje razen ene: nibomur nisi mogel zaželeti smrti. Pogumno Srce je Lesu podaril vrvico. Ker se je tudi Magnetna Obleba zaljubila v Pogumno Srce, se je odločila, da se z njim vrne na planet. Na poti ju je napadel dvorepi galabsijsbi zmaj, bi je bruhal strupene pline. Pogumno Srce je zmaja v boju ubil in z Magnetno Oblebo sta nadaljevala pot. Ko sta srečno prispela na planet, so prebivalci Pogumno Srce nagradili za junaštvo in mu ponudili prestol. Pogumnemu Srcu in Magnetni Oblebi se je bmalu rodilo velibo otrob. Sedaj vsi srečno živijo že več tisoč let.
NINA JANČIČ, 5. a
Luka Emeršič, 3. c
BILO JE TAKO...
Ko sem se v peteb ob petih vrnil domov s treninga, sem odšel v stanovanje, ne da bi pospravil bolo v hlet.
Tam sem se najprej umil in nato pojedel slastno večerjo, bi mi jo je pripravila mama. Ob osmih zvečer, bo sem bil že zaspan, sem se z užitbom zlebnil na bavč in prižgal televizijo. Gledal sem film Smrtonosno orožje. Ko je bilo najbolj napeto, pa pridrvi v sobo oče in reče: »Kolo si pustil zunaj. Taboj ga pojdi pospravit!« »Res moram?« ga nejevoljno vprašam. »Seveda! In to sedaj taboj!« mi odvrne.
Žalosten se spravim ven in nato v temačno blet. Sbušam prižgati luč, toda trud je zaman: luč ne dela. Kaj je zdaj to? Bojim se iti naprej. Kaj če bdo pride in me ugrabi ter odpelje v tujo državo? Tedaj zaslišim odpiranje vrat. Prestrašen sem tabo bot še niboli. Kaj bo z mano, se v mislih sprašujem. Nato zaslišim: »Kje si?« Ne vem, ali naj odgovorim ali naj ostanem tiho. Nato še enbrat zaslišim ta glas. Ves prestrašen vprašam: »Kdo je?« Nato zaslišim: »Luba, zabaj nimaš prižgane luči? In bje si tabo dolgo?« Tedaj prepoznam mamin glas in veselo odvrnem: »Taboj pridem.«
Hitro sem pospravil bolo in odšel gor.
NOGOMET Z ZEMLJO
Nekega sončnega jutra sem odletel v vesolje s kartonsko škatlo. Kar naenkrat sem bil milijone in milijone kilometrov oddaljen od Zemlje in na poti proti Marsu. Nenadoma sem zaslišal nek šum. Tik ob meni je stala Zemlja in me prosila, naj z njo igram nogomet. Res je bila videti kot nogometna žoga. Zazdelo se mi je celo, da so na njej vsi podpisi igralcev slovenske reprezentance. Zemlji sem z veseljem ustregel. Z njo sem dajal gole in se počutil kot Zahovič.
Na vsem lepem pa se je Zemlja spet povečala ... in tedaj sem zaslišal: »Hej, zamudil boš šolo!«
LUKA ŠKOVRLJ, 3. b
PRIHAJA POMLAD
Jaz zavriskam juhuhu, glej, pomlad je tu.
Sonce sneg je ves pobralo, mrzlo zimo je pregnalo.
Ptice se že vračajo, vrabci žvrgolijo,
Mihci, Mojce skačejo vsi se veselijo.
Pustne maske rajajo, na kurenta ne pozabljajo, da z njim pomlad v deželo veselo privabijo.
MIŠKA PIKA PRIPOVEDUJE 0 SVOJEM NEVARNEM ŽIVLJENJU
Vsak dan, ko se zbudim, grem v hladilnik poiskat nekaj slastnega za zajtrk. Ko stopim iz svoje hišice v mačjo dnevno sobo, zagledam mačko, ki se ob pogledu name že oblizuje. Ne pusti mi do hladilnika, saj se boji, da bom popila mleko. Tudi mačka je zjutraj lačna, zato me hoče uloviti in pojesti. Na srečo ji to doslej še ni uspelo, ker se ponavadi spotakne ob likalnik, jaz pa ji pobegnem.
To se dogaja vsako jutro. Včeraj pa ni bilo tako. Ko me je lovila, sem ji na glavo prevrnila steklenico vina. Vino je steklo po mački, nekaj kapljic pa tudi v njena usta. Postala je pijana. Začela je hoditi sem ter tja in se zaletavati v steno. Tedaj sem se ustrašila, da bi mi pijana mačka podrla hišico. Zal se je to res zgodilo.
Tako sem se morala odseliti in si poiskati drugi dom.
LARISA ŠEGULA, 3. b
ZMAJ 06NJENK0
Nekoč je v čmi, vlažni votlini pod ptujskim gradom živel zmaj Ognjenko. Vsake toliko časa je prihajal iz votline in strašil ljudi. Najraje pa je strašil poredne otroke.
Ko je prišla zima, je Ognjenko zbolel.
V'

Bolelo ga je grlo in močno je kašljal. Tedaj se je okrog votline slišalo močno bobnenje. Nihče si ni upal približati votlini in ptujskemu gradu. Ljudje so se spraševali, kaj to pomeni. Kmalu pa se je nekdo domislil, da je zbolel zmaj. Med seboj so se posvetovali, kako mu pomagati. Pred votlino so mu nastavili Angal S in sirup proti pokašljevanju.
Ko je zmaj oždčatel, je bil ljudem zelo hvaležen. Nikoli več ni strašil otrok in odraslih.
TADEJA KOSI. 3. b
JAZ OBLAK
Nekega poletnega jutra sem se prebudila. Obetal se je ... Joj, pozabila sem vam povedati, kako mi je ime. Sem Daša. Kdo pa sem? Oblaček.
Sedaj pa lahko nadaljujem. Obetal se je torej sončen dan. Mamico sem vprašala, ali se lahko grem igrat z drugimi oblački. Takoj mi je dovolila. Bilo nas je deset oblačkov: pet punc in pet fantov. Lovili smo se do kosila.
Po kosilu smo se spet zbrali, toda sedaj smo se skrivali. Nenadoma je začelo deževati. Mamica me je poklicala domov. Ko me je vprašala, zakaj dežuje, sem ji povedal po pravici: »Z Ajdo sva se med skrivanjem zaleteli.«
In tako dan ni bil več sončen.
DAŠA GRDINA. 3. c
DEDEK DAR
Nekega večera sem skozi okno gledal zvezde. Bilo jih je vedno več. Nenadoma je z ene od njih priletel dedek, majhen kot pika na papirju. Sedel je na okno in me vprašal, kaj je moj dar. Odgovoril sem mu, da znam lepo risati, vendar se vedno zmotim. Dedek Dar mi je dal risbo, ki sem jo moral tako dolgo risati, dokler ni bila popolna. Od tedaj se pri risanju nikoli več ne zmotim.
NIKO ŠIMENC, 3. c
OBISKAL ME JE DEDEK DAR
Nekoč, ko sem bila sama, sem v sobi gledala televizijo. Na sporedu so bila poročila. Naenkrat se je zabliskalo in iz televizije je skočil starček po imenu Dar. Dar je obljubil, da bo zame nekaj storil. Ker sem vedno rada risala, a mi nikoli ni uspelo narisati losove glave, mi je Dar podaril čarobni list. Ko si nanj kaj narisal, si vedno narisal lepo. Od takrat lepo rišem.
SARA PETERŠIČ, 3. c
V'

VEVERICA BINCA PRAZNUJE
Bil je zelo pomemben dan. Binca je praznovala deveti rojstni dan. Pri hrastu je pripravila vse za zabavo. Povabila je dedba Marba, ježa Toneta, lisico Darjo, srnico Nino in njeno sestrico Nibo.
Ko so vsi prišli b hrastu, so veverici Binci dali darila. Dedeb ji je bupil torto, jež svinčnib, lisica čevlje, srnica zalogo lešnibov Niba pa bošaro in mišbo za pusta. Živali so sedle za mizo. Zelo so se najedle. Potem so se igrale sbrivalnice.
Ko je bil že večer, so se morale živali odpraviti domov. Veverici Binci je ta dan ostal v lepem spominu.
TINA TURNŠEK. 2. b
LISICA IN MEDVED
Lisičba in medved sta bila dobra prijatelja. Ko je prišla zima, je medved šel spat, lisičba pa je čabala na pomlad. Februarja je šla lisičba spat b medvedu. Ko se je zbudila, je bila zunaj že pomlad. Tedaj se je spomnila, da mora zbuditi medveda. Stopila je do medvedove postelje in zabričala: »Medved, zbudi se!« Medved je odprl oči in zazehal. Pretegnil je svoje ude in ugotovil, da je zelooooo lačen. Zato sta se prijatelja odpravila isbat hrano.
RENE TEŽAK, 2. a
VEVERIČIN ROJSTNI DAN
Veverica Binca bo danes imela rojstni dan. Vabila je poslala zajcu, mišbi, ščinbavcu, polhu in ježu. Praznovali bodo vvelibem grmičevju ob gozdu. Dopoldan je z dedbom šla nabupovat. Doma je mama spebla torto z lešnibi. Binca je pogledala na uro in vzblibnila: »Ojej, čez pol ure bodo že prišli.«
Ko so gosti prišli, so ji čestitali za rojstni dan in ji dali darila. Zajec je predlagal, da bi se igrali sbrivalnice. Čas je hitro mineval.
Vsem živalim, posebej pa veverici Binci, je ta dan ostal v lepem spominu.
ALJAŽ KOTNIK, 2. b
Dina Sberlovnife, 2. c
\/
Ana Tepeš, 1. b
MOJA PSIČKA ARSA
Moji psički je ime Arsa. Stara je leto in pol. Je črne barve, na prsih pa ima belo liso. Okrog vratu ima ovratnico. Velika je pol metra. Je meso in kruh. Rada se igra s kostjo in travo. Oglaša se hav hav. Pripeta je na verigi.
RIBICA
Moji ribici je bilo ime Rdeča kapica. Dobila sem jo od atija in mamice. Bila je majhna. Bila je oranžne in bele barve, na glavi pa je imela rdečo kapico. Živela je v akvariju. Rada je jedla ribjo hrano.
Bila je zelo lepa, zato je ne bom nikoli pozabila.
KATARINA MENONI, 2. b

BESEDE MOJE -
V GOZDU
Lep dan, bo sonce sije,
bo v gozd grem na sprehod. Za mano tudi Pibi pride in sbupaj greva na pohod.
Nabirava listje, gobe, borovnice in še mah, nato zvečer vesele volje odpraviva se spat.
OPIS ŽIVALI
Mojemu psu je ime Ari. Dobil sem ga v dar. Hranim ga s pasjo hrano. Rad teba in se sprehaja. Ari je zelo velib črnorjav nemšbi ovčar. Je hud, a tudi prijazen pes. Star je dve leti. Rad se igra.
TADEJ PETROVIČ. 3.
JERNEJ MLAKAR. 2. b
CE BI MARTIN KRPAN ŽIVEL DANES
(domišljijski spis)
Sprehajala sem se po gozdu in premišljevala o junakih iz knjige. Nenadoma zagledam Martina Krpana z njegovo kobilico.
»Kaj pa ti tukaj?« ga vprašam. »Ne tovoriš več soli?«
»Kje pa! Le kdo še potrebuje sol iz našega morja?«
»Res je soli na pretek v veleblagovnicah in drugih trgovinah, pa še poceni je! In danes jo prevažajo s tovornjaki.«
»Moja kobilica je res odveč,« žalostno pripomni Krpan.
»Te ne mika, da bi spet videl Dunaj?« ga vprašam.
»Seveda me. saj so me vedno mikali daljni kraji. Toda cesarjev ni več in mojih močnih rok nihče ne potrebuje, pa tudi Brdavsov ni več,« odvrne Krpan.
»To drži! Toda sedaj so na svetu hujši sovražniki, nevarnejši od Brdavsa. To so kriminalci, prekupčevalci mamil in drugi. Ti ogrožajo poštene in nedolžne ljudi,« potrto rečem.
»Je to mogoče? Potem pa mi ne bo dolgčas. Z veseljem jih bom pomagal loviti, da bodo lahko ljudje spet varno živeli,« poreče Krpan. liVerjamem ti, Krpan. Prebrisan, iznajdljiv in pogumen si tako, da bi lahko postal drugi James Bond. Ne le Dunaj, vsako mesto bi te bilo veselo.«
»Kdo pa nadomešča cesarje?« na vse lepem zanima Krpana.
»Vlada in parlament. K njim pojdi,« mu odgovorim.
»Samo mesarico si še nabrusim, vzamem kij in kobilico in grem na pot,« se veseli Krpan.
>Vse to je nepotrebno. Potrebuješ orožje, avtomobil in računalnik,« ga razočaram. »Ojoj, to je pa zapleteno!« mi reče Krpan. »Znašel se boš, saj si domiseln in brihten, ne le močan!«
»Že prav, že prav, le nekaj časa potrebujem, da se seznanim z vsemi temi novostmi,« reče in že odhiti.
»Bravo, vso srečo ti želim, Krpan! Prepričana sem, da boš uspel!« zavpijem za njim. Minilo je nekaj časa od najinega srečanja, ko sem na televizijskih poročilih slišala, da se je na Dunaju pojavil Martin Krpan. Postal je strah in trepet vseh kriminalcev. Z neverjetno domiselnostjo mu je uspevalo, da jih je kar precej ujel na delu. Njegovi sodelavci so postali že ljubosumni in nevoščljivi, a so vseeno sodelovali z njim, da bi tudi oni bili deležni slave.
Nisem bila preveč presenečena. Poklicala sem Krpana po telefonu. Zanimalo meje, kako je lahko tako hitro uspel in zaslovel. Bil je zelo kratek: »To je pa zelo dolga zgodba, drugič se bova o tem podrobno pogovorila. Sedaj pa se mi mudi, na sledi smo dmgim teroristom«
»Čestitam in na svidenje!« mu uspem še reči, predenje odložil slušalko.
Srečna sem, da je Martinu Krpanu uspelo spraviti nepridiprave v zapor, saj bo zdaj naše življenje bolj varno in srečno.
KRPANOVA POT DOMOV
Martin Krpan je z Dunaja krenil na Vrh pri Sveti Trojici. Na svoji kobilici je prejezdil veliko krajev in doživel veliko zanimivih doživetij.
Tega dne je bil za njim dolg dan, pa še mračilo se je. Odločil se je, da si poišče zavetje, kjer bo lahko zaspal. Po dolgi uri iskanja je našel votlino. Zjutraj ga je zbudila dnevna svetloba. Ko je vstal, se je razgledal po gozdu in v bližini opazil hišo. Šel je pogledat, ali kdo v njej živi. Potrkal je, čeprav so bila vrata odprta. Martin je vstopil. Notranjost je bila zelo skromna, vendar lepa in čista. V tem trenutku je vstopila neka ženska.
Začudeno in jezno je vprašala: »Kdo si? In kaj delaš v mojem domu?«
»Jaz sem Martin Krpan. Vrata so bila odprta, zato sem kar vstopil. Oprosti, saj bom šel,« je odvrnil Martin.
»A ti si torej tisti Krpan, ki se je bojeval z mojim bratom Brdavsom! Veš, z Brdavsom se nikoli nisva imela rada. Bolje rečeno: sovražila sva se!« je odgovorila ženska.
»Kako pa je tebi ime?« je bil radoveden Martin.
»Marija,« je odvrnila ženska, tokrat z bolj prijaznim glasom in nadaljevala: »Kolikor vem, se vračaš na Sveto Trojico. Če želiš, lahko tukaj ostaneš kakšen dan. Prostora je več kot dovolj.«
»Z veseljem, če le ne bom v nadlego,« je odvrnil Martin.
Pozneje mu je Marija pokazala vse
skrivne kotičke gozda, saj je v njem odraščala. Imela sta se čudovito. Pogovarjala sta se o prav vsem in Martin je prvič imel občutek, da ga nekdo razume. Dan je minil, kot bi pihnil. Zvečer je Marija Martinu pripravila dobro večerjo. Zjutraj pa se je moral Martin posloviti.
Miha Nadižar, 4. d
»Žal se moram vrniti domov. Hvala za vse, bar si naredila zame. Hvala tudi za včerajšnji čudoviti dan!« je rebel Martin. »Pogrešala te bom, Martin. Obišči me še baj. Morda pa te pridem jaz obisbat na Sveto Trojico,« je žalostno dejala Marija. Ob slovesu ji je Martin obljubil, da se bosta bmalu spet videla. In res se je tabo tudi zgodilo. Ob njunem ponovnem srečanju se je Marija odločila, da ostane pri Martinu. Kmalu sta se poročila in srečno živela do bonca življenja.
TAJA SENČAR, 6. c
KRPANOVA POT DOMOV
(domišljijsbispis)
Ko je Krpan odšel sbozi vrata, je minister Gregor spregovoril: »Gospod cesar, prosim, da smem spremljati Krpana.« Cesar se je zamislil in odgovoril: »Prav, toda vrni se čez dva dni. In glej, da mu ne boš v nadlego.«
Minister Gregor je odhitel z dvora in ujel Krpana, bo je ta ravno hotel sesti na svojo bobilico.
»No, baj je, magister?« je vprašal Krpan Gregorja.
»Martin, jaz bi te rad spremljal. Hočem, da postaneva prijatelja. Mislim, da je zdaj tudi priložnost, da si ogledam deželo Kranjsbo. Predlagam, da potujeva s bočijo, vaša bobilica pa nas naj spremlja.«
Krpan se je strinjal in odpravila sta se v bočijo.
»No, bova bar tiho?« je vprašal Martin Gregorja.
»Kaj pa naj rečem? Ti začni govoriti,« je odvrnil Gregor.
Krpan je začel pripovedovati o svojem življenju. Gregor ga je poslušal, nato pa zaspal. Ko je Krpan to opazil, je tudi sam zatisnil oči. Naenbrat pa ... BUM! BUM! Minister in Martin sta bila v trenutbu budna. Pogledala sta sbozi obno in opazila, da nista več na tleh.
Njuno bočijo je držala v robah velibanba in bričala: »Kateri od vaju je zmagoviti Krpan, bi mi je ubil moža?«
Krpan je pomolil glavo iz bočije in pogumno rebel: »Jaz sem Krpan!« Minister Gregor pa se je od strahu onesvestil.
Velibanba Beba je z dvema prstoma prijela Krpana in si ga ogledovala.
»Torej, ti si Krpan! Kabo si si drznil ubiti Brdavsa! Zmečbala te bom!« je zagrozila. Tedaj pa jo Krpan močno ugrizne in Beba ga spusti.
»No, baj je, vdova Brdavsova, bar spravi se sedaj name!« je Krpan zabričal.
V trenutbu, bo je Beba sboraj pohodila Krpana, pa se je zbudil dolgonogi minister Gregor in v Bebino glavo zalučal sabljo. Beba je v luži brvi mrtva obležala.
»Tabo, z Brdavsi sva opravila,« sta rebla Krpan in Gregor, si segla v robe in se s pošbodovano bočijo odpravila do Krpanovega doma.
Od tabrat sta Krpan in Gregor najboljša prijatelja in se redno obisbujeta.
NASTJA ČEH, 6. c
JAZSEMSIAMSKAMUCA
Pozdravljeni!
Sem siamska mačka Berta. V tej zgodbi vam bom opisala svoje vsakdanje življenje. Zjutraj se zbudim približno ob desetih. Potem sledi zajtrk z Wiskas hrano ali ribami. Ko se dobro najem, mi umijejo zobe z zobno ščetko za ljudi in me počešejo. Nato grem gledat tisto čudno žival z imenom televizija. Ko se naveličam, pozvoni zvonec in pridejo otroci iz šole. Tedaj se začne zame prava mora. Nekaj časa me otroci mečejo po zraku kot žogo, nato me peljejo na sprehod in me spustijo, da tekam po parku. Ponavadi jim pobegnem k svojemu ljubčku Hajniju. Hajni mi vedno prinese rože, srček ali bonbonjero. Zato ga imam tako rada. Ko pride večer, takoj zaspim.
Upam, da vam med branjem ni bilo dolgčas. Mijav, mijav, mijav!
NUŠA DOVEČAR, 4. b
JAZ SIAMSKI MUC
Ko sem bil star dve (seveda mačji) leti, sem živel v trgovini z malimi živalmi. Na izbiro nisem imel nič kaj dosti hrane, zato sem si zaželel, da bi me kdo kupil. Toda bil sem drag, saj sem bil čistokrven muc z zelo lepo dlako. Vsak si me ni mogel privoščiti, zato sem se neke noči odločil pobegniti. Hotel sem narediti načrt
pobega, bo se je oglasil papagaj: »Res si zmešan! Iz trgovine še nihče ni pobegnil.« Ob teh besedah sem pomislil, da ima mogoče prav, zato sem o pobegu nehal razmišljati.
Minevali so meseci in jaz sem rastel. Skoraj sem že izgubil upanje, da se bo kaj spremenilo, ko se je nekega dne zunaj zaslišalo močno brnenje avtomobila. Sprva sem mislil, da so prišli iskat blagajničarko, bi je ravno zaključila svoje delo. Vendar ne! Prišli so po nakupih. Kupili so, kaj mislite koga? Mene, MENE! Odpeljali so me v moj novi dom. Ta družina je bila zelo bogata, prijazna. Vse je bilo v najlepšem redu. Moje sanje so se končno uresničile, sem si rekel, ko sem šel spat v svojo novo posteljo. Zjutraj sem se zbudil zelo zgodaj. Vedel sem, da mi bodo tega dne izbrali ime. Ko je res napočil ta trenutek, so se pogovarjali in pogovarjali, vendar ustreznega imena niso našli. Po dveh dneh sem slišal že toliko imen, da nisem več vedel, kdo sem.
Tretjega dne pa je nekdo vzkliknil: »Kakšno srečo smo imeli, da smo kupili tega mačka!«
»Kaj si rekel? Srečo? Kaj pa, če bi mu bilo ime Srečko?«
»Mijav, mijav,« sem se oglasil, zato so mislili, da je ime Srečko tudi meni všeč.
Priredili so mi zabavo in mi nakupili veliko, veliko hrane in tudi mačjih igrač. Tedaj sem pomislil, kolikokrat sem lačen gledal hrano na policah v trgovini, pa mi je bila nedosegljiva. Sedaj pa je imam na pretek! Dobesedno kopam se lahko v njej.
No, to je zdaj moje lepo življenje v novem domu. Vas kaj mika? Mijav, mijav, mmrrr, mmrrr...
SAŠA VELIČKOVIČ, 4. b
KAJ PA MOREM
Kaj pa morem, če si nekaj želim.
Po tem hrepenim, toda ne dobim.
Želim si psa, prijatelja ob sebi, ki v srce srečo največjo bi mi dal.
Jaz bi mu dala vse, on bi srečo vračal in s tem ves trud za naju oba poplačal.
Ko bi žalostna bila, prijatelj bi začutil, in me vdano potolažil, dokler bi žalost ne minila.
ANA BRENČIČ, 4. b
Niko Šimenc. 3. c
SANJALA SEM
Nekega sobotnega dopoldneva sem bila sama doma. Nisem vedela, kaj naj počnem. V moji glavi se je začel vrteti dolgčas. Dežne kaplje, ki so udarjale ob okno, so bile kot nežna glasba, ki me je počasi zazibala v sen.
Začelo se je. Sanjala sem, da sem sredi noči ob polni luni vstala in gledala v noč. V svetlobi luninega sija sem zagledala majhno piko, ki se je iz trenutka v trenutek večala. Počasi je dobila glavo, trup in krila. Velik bel ptič je zajadral mimo uličnih svetilk Volkmerjeve ulice, v kateri sem živela in nato naravnost v mojo sobo.
»Se me spomniš, Kaja?« je vprašal beli ptič. Bil je eden izmed galebov, ki smo jim prejšnji dan ob Dravi metali kruh.
»Pojdi z menoj, popeljem te okoli sveta,« je nadaljeval galeb. Najprej sem ga nezaupljivo pogledala, nato pa se mu počasi približala.
»Ne boj se. Obiskala bova živali iz Azije, Avstralije, vzhodne Evrope, Afrike, Severne in Južne Amerike. Tudi one bi te rade spoznale,« me je pomiril.
In tako sva poletela najprej preko puste azijske celine do gozda, kjer sva pristala na majhni jasi. Skozi nasad bambusa je prilomastila družina pande.
»Počasi bodo posekali ves bambus in nikamor več se ne bomo mogli zateči. Saj veš, da se hranimo samo z zelenimi bambusovimi vršički,« je zagodrnjal veliki panda. »Pridi, Kaja. V Avstraliji naju pričakuje koala Mibu,« me je priganjal
galeb.
V Avstraliji mi je koala povedala o evkaliptusih, ki jih je zaradi krčenja gozdov vse manj, zato pa koalam, ki se prehranjujejo samo s to vrsto dreves, grozi izumrtje.
Na vzhodu Evrope naju je pričakala sova, ki mi je podrobno opisala škodljivost kislega dežja, v Afriki pa mi je boa konstruktor povedala o tem, kako jim ljudje slačijo kože in iz njih izdelujejo torbice in čevlje. V Južni Ameriki me je pričakala žirafa Zola, v Severni Ameriki pa rjavi medved grizli. Tudi on se je pritožil zaradi tamkajšnjega onesnaževanja okolja.
Najino potovanje se je bližalo koncu in galeb me je odpeljal nazaj v domačo sobo. »Ti si naše zadnje upanje,« mi je rekel galeb, nato pa odprhutal nazaj proti luni in oblakom, ki so počasi dobivali rožnat pridih jutranje zarje.
Sanje so bile vse preveč resnične, da bi jih pozabila. Zato sem se odločila, da nekaj ukrenem. Poklicala sem prijatelje in skupaj smo organizirali čistilno akcijo. V mojih očeh se je iskrilo sporočilo: SKUPAJ LAHKO REŠIMO SVET!
KAJA JAKOLIČ. 4. b
OCI
Le za hip poglej me v oči in nežno dotakni se mojih dlani.
Povej mi:
Kakšne so moje oči?
Kaj se v teh črnih pikah iskri?
Se skozi njih
res vidi do dna srca?
Ali tvoj pogled res lahko globine moje duše spozna?
Kaj vidiš
v teh črnih očeh?
Marje to veselje, žalost ali otroški smeh?
Zakaj tako debelo gledaš moje oči?
Nežno me poglej in zaupaj mi.
Marši želiš moje misli razumeti, ali pa me hočeš le prijazno objeti?
Ne govori, le za trenutek postoj, prosim, glej me v oči in bodi z menoj.

POMLAD
PESEM
Poglej, prišla je, tufeaj je. V vsej svoji lepoti, tabo čudovita, neponovljiva, enbratna, tabo brasna, sveža in sijoča.
Tabo veiiba, globoba, tabo nesbončna, tabo zelo zelena.
Nobena stvar na tem svetu ni tabo lepa. Pomlad.
Noben slibar ne zmore naslibati tabo nesbončno zelene trave in tabo nedoumljivo lepega rumenega sonca. Tabo rada jo opazujem.
Pomlad.
In ne sprašujem, zabaj je prišla.
Morda zato, da bi me osrečila.
Nibar mi ne pojasnjuj, zabaj je tu.
Ne poučuj me o letnih časih, o zvezdah, planetih, bometih, osoncu in luni.
Ne bi te razumela.
Saj sem vendar še otrob.
To je moja prva pomlad.
Tabo lepa, čudovita, da je ne bom pozabila tudi, bo bo za mano že petdeset tabih.
Pozabljen svet in drug planet.
Kaže poti, solze obriše z oči.
Kot plamen v viharju se bori, da ne ugasne in onemi.
In bo je srce ljubilo zaman, spet me peljala je v čarobni svet sanj.
In bo grenbi trenutbi so mi strli srce, se tudi ona moje nesreče zave.
pomladi.
PETRA RAŠL.-B.|:
Mi vedno novo upanje d|je,
na brilih sanj
ponese v tuje me bj$JEfe-
Kot naj večjo sbrhmos^*' jo sbrivam pred Ijhdmi in ona bot zvezi mi sveti v temi.
Kot prva ljubi v srcu gori, ^ vedno je z map^ in me ne zapustjf

NAUČIL SEM GA VOZITI KOLO
(odlomek iz knjige Jaz in moj bratec)
Ko je bil Matic še čisto majhen, se je vozil s triciklom. Pri štirih letih je že divjal z malo večjim kolesom, kije imelo ob straneh dve majhni pomožni kolesi.
Nekega dne se je na Maticovem kolesu eno od pomožnih koles pokvarilo. Jaz, ki sem bil starejši in zato tudi pametnejši, sem mu poskušal kolo popraviti. Kolo sem popravil tako, da sem s pomočjo atijevega orodja odstranil obe pomožni kolesi. S takšnim kolesom se Matic sam ni mogel več voziti. Nekako sem ga prepričal, da je vseeno sedel na kolo, jaz pa sem držal kolo od zadaj in mu pomagal pri vožnji.
Nekaj časa sem ga potiskal, nato pa sem kolo izpustil. Matic se ni mogel obdržati na kolesu, zato je padel. Srečo sem imel, da ni začel kričati. Ponovno sva poskusila. Pri naslednjem poskusu se je Matic že uspel obdržati na kolesu in prevozil je nekaj metrov. Oba sva se razveselila, ker sva ugotovila, da se je Matic naučil voziti kolo. Poklicala sva mamico in atija ter jima pokazala, kako se Matic vozi s kolesom. Skupaj smo se veselili najinega uspeha.
MIHA ŠIREC. 4. a
ČUDOVITI VEČER
(odlomek iz knjige Izgubljeni v pragozdu)
»Smo že v Kopru?« v spanju vpraša Ana. »Ja, smo že!« veselo zakliče Matic in skoči iz avta. Sel je pozdravit vse štiri: teto Anito, strica Maksa in seveda Majo ter psa Murija. Nato sta tako naredila še Domen in Ana. »Pa so se začele počitnice v Kopru! Komaj čakam plažo, pesek, morje in vse drugo!« vzklikne Ana.
»Ne veseli se prehitro,« reče Maja. »Verjetno se bomo lahko kopali, mogoče pa tudi ne. Vse je odvisno dveh stvari. To sta vreme in starši,« še doda, prime Anin kovček in ga odnese v sobo.
Otroci, pes in mačka so stopili v hišo in se začeli pogovarjati o načrtu za naslednje dni in noči.
Ko je Matic predlagal, da bi šli prvo noč v pragozd, se je Ana zgrozila: »Ne grem ponoči v gozd, še manj pa v pragozd. V njem je lani izginil nek znan profesor, ki ga nikoli več niso videli. Pa še to, tam baje straši. V ta pragozd res ne grem.«
»Prav,« reče Domen, »boječka si, toliko da veš. Maja, Muri, Matic in jaz gremo sami. Mogoče bomo vendarle našli kakšno sled za profesorjem.«
»Ne, ne in ne,« reče Ana. »Poleg tega pa nisem boječka, kot ti praviš. Boš že videl, samo naj pride pravi čas.«
Nato so se zmenili, da se bodo ob enajstih zbrali pri hišnih vratih. Maja je še prosila, naj ne divjajo po stopnicah, ker se Muri rad nastavlja.
ŽIVA BRGLEZ. 4. a
TRIJE PRIJATELJI IN MAŠA
(odlomek iz knjige)
Maša iz Kranja je bila dvanajstletna deklica z dolgimi svetlorjavimi lasmi in z modrimi očmi. Živela je z mamo. očetom in bratom Borisom. Njena babica in dedek sta živela v Novem mestu, tete in strici pa v Ljubljani. Le redko so se obiskovali.
Nekega dne. bil je torek, je bila Maša že zgodaj v šoli. Pred poukom se je učila matematiko. Ta predmet je imela rada, prav tako je rada še dodatno vadila, kadar je bilo to potrebno. Tretjo uro so pisali test. Ko je zazvonil zvonec za konec pouka, sta prišla ponjo starša. Povedala sta ji nekaj, česar se je zelo razveselila. Čez poletne počitnice bo namreč odšla v obmorsko mesto Portorož k svoji nekdanji varuški. Pri njej bo preživela tri tedne počitnic. Varuška je bila zelo prijazna, poleg tega pa bodo ravno takrat tam še trije otroci. Prav to je Mašo najbolj razveselilo...
JANA VIDRIH. 4. a
HANA IN ZMAJ DIRENDAJ
(odlomek)
Nekoč je živela deklica z imenom Hana. Ker je bila zelo majhna, so jo vsi klicali Hanika. Bila je zelo pridna deklica. Vsak dan je mami prinesla vodo iz vodnjaka, pometala kuhinjo, stekla po sveže mleko za kašo.
Nekega lepega dne, ko je zajemala vodo iz vodnjaka, se je na dnu vedra nekaj zasvetilo. Bil je zlat ključek. Tekala je po hiši od podstrešja do kleti, po dvorišču in zlezla celo v kokošnjak. Vsa vrata so bila velika, ključek pa majhen. Vsa obupana je sedla pod drevo na koncu vrta. »Mmmmrrrr,« je predel muc in švignil mimo nje.
»Hej, muc!« je zaklicala Hana, a muc je že izginil v grmovju. Odgrnila je vejo grma in zagledala majhna vrata. Prijela je ključek in ga vtaknila v ključavnico. Dvakrat ga je obrnila in vrata so se odprla. Bila je tako majhna, da je zlahka zlezla skozi.
Tam je bil svet popolnoma drugačen. Trava je bila močno zelena, vmes pa so cvetele pisane, dišeče rože. Hanika je po vsem tem hodila kot po debeli preprogi. Prišla je do potočka in se spomnila, da je žejna. Napila se je in sedla na skalo, da si odpočije. Skoraj je zaspala, ko se je skala začela premikati. Vsa prestrašena je skočila na noge in se obrnila. Zagledala je dvoje velikih, začudenih oči.

BESEDE MOJE ■
»Zafeaj me motiš, feo spim?« je zaslišala. Čudno bitje se je zravnalo. Bilo je večje od Hanibe, celo večje od drevesa ob potoku. »Oh, oprosti, skala. Nisem vedela, da te motim. Hotela sem si samo malo odpočiti.« »Skala? Misliš, da sem skala? Žališ me! Jaz sem vendar zmaj Direndaj, zadnji od spoštovane družine zmajev Direndajev iz dežele Ničerije. Kdo si pa ti?«
»Haniba, Krušnikova Hanika. Pravzaprav sem Hana, toda mami in očka me kličeta Hanika.«
SARA MERNIK. 4. a
HAIKU
Majhni, srednji in veliki, vsepovsod samo dežniki.
V starem gozdu blizu jase sedem mladih jurčkov rase.
Zlate krošnje, šum dreves, v vetru rahlem listov ples.
Ribnik, kakor solza čist, v vodi tone rdečkast list.
Polheh v duplu tolst, kosmat, v suho listje leže spat.
DAVID KUKOVEC. 4. a
NEPRIČAKOVAN
DOSEŽEK
(odlomek)
Bilo je mrzlo deževno popoldne, ko se je rodil naš junak. Bilje pravi korenjak, težak štiri kilograme in dolg petinpetdeset centimetrov. Imel je nežen, prijeten obraz in zelo močna pljuča. Po šestih dneh je naš korenjak spoznal svoj novi dom in pokazal, kdo bo od zdaj naprej glavni pri hiši. Včasih se je tako drl na vsa usta, da je na vrata prišla pozvonit soseda Murnova. Zanimalo jo je, kaj se dogaja. Ker je bila vedno tako radovedna, so jo klicali gospa Hudomušnica. Ampak mlada starša to ni motilo. Rekla sta ji. naj se kar navadi na novo glasbo. Korenjaku so dali ime Jure, ker pa je bil mali »knedeljček«, so ga ljubkovalno klicali Medek.
SAŠA VELIČKOVIČ. 4. b
Nastja Breg, 3. d
LUCI
Ko noč se spusti, nešteto luči zažari.
Ulice so razsvetljene, a vse zapuščene.
Le mi domov gremo, fejer nas čaka naš hov hov.
LARA PETEK, 4. a
JEŽEK B1NČEK IŠČE OZIMNICO
Ježek Binček se je odločil, da gre iskat ozimnico. Prišel je v gozd, srečal medveda in ga vprašal: »Ali mogoče veš, kje raste hruška?«
»Ja,« je rekel medved. »Na drugi strani jase,« je še dodal.
Ježek Binček se je odpravil na drugo stran jase pod hruško. Ko je prišel na konec jase, je zagledal na drevesu lepo rumeno hruško. Toda kako priti do nje, je razmišljal ježek Binček. Prosil je drevo, če mu lahko kako pomaga. Prav takrat je mimo prišumel veter in potresel hruško. Lepa rumena hruška je padla ježku naravnost na bodice. Zahvalil se je za prekrasno hruško in se odpravil proti domu. Hruško je shranil v shrambo ter se pripravil na zimsko spanje.
PLES
Na reki Dravi začel se je ples, ptički prišli so in zdaj gre zares.
Veliki in mladi, pa tudi stari podili labodi so se po vodni dvorani.
Pisane račke ob strani so stale, gledale ptičke v plesni ekstazi.
Najlepša bila je golobica, kakor otroška dlan majhna ptica.
Vsi prosijo golobico za ples, a ta jim odvrne:»Brž stran, z mano bo plesal pisan fazan.«
GREGA SIMONIČ, 4. a
NEJC SAKELŠEK, 4. a
SKRIVNOSTNO SONCE
(odlomek)
Nekega jutra se je pokazalo lepo rumeno sonce. Njegovi žarki so bili zelo močni. Otroci so jih občudovali. To pa ni bilo navadno sonce. Imelo je oči, noge, roke, usta, nos in lase. Otroci so samo začudeno strmeli vanj. Prišli so tudi drugi ljudje in tudi oni občudovali sonce. Na nebu ni bilo niti najmanjšega oblačka. Nebo je bilo jasno, bot še nikoli.
ANJA ŽLENDER. 4. b
V 1
E.Jr
Nejc Sahelšeb. 4. a
ZMAJ, KI SO SE GA VSI BALI
(odlomek)
Nekoč je živel zmaj, ki so se ga vsi bali. Ta zmaj je bil zelo žalosten, ker so vsi bežali od njega. Živel jev veliki skalnati votlini. Po hrano je hodil v gozd, bruhal je ogenj in letal po zraku. Ko je prišel v mesto, so vsi ljudje bežali od njega. Le en človek, ime mu je bilo Niko, je bil pogumen in se ga ni bal.
Nekega dne ga je zmaj vprašal: »Kaj pa ti? Se me ne bojiš?«
Niko mu je odgovoril: »Nisem vedel, da še živijo zmaji.«
»No, saj sem zadnji na svetu,« je žalostno odgovoril zmaj.
»Kako pa ti je ime?«
»Nimam imena.«
»Koliko si star?« je spet zanimalo Nika. »Star sem tristo osemindvajset let. Koliko pa si ti, Niko?«
Niko je odgovoril: »Star sem trinajst let.« Nato sta skupaj odšla v zmajevo votlino.
MATEVŽ LIBER KAZIMIR. 4. b
V'
SPREHODI IN HARRY POTTER
(odlomek iz knjige Max, bernski planšarski pes)
Zadnjič sva se z mojo lastnico sprehajala po mestu. Ko sem veselo ovohaval vse vogale in pozdravljal mimoidoče prijatelje, seje moja lastnica naenkrat ustavila pred velikim plakatom. Na njem sem zagledal nekega mulca, ki je v roki držal belega ptiča. »Vau, Harryja Potterja pa moram nujno videti!« je vzkliknila vsa navdušena in vesela moja lastnica. Na hitro me je potegnila za seboj do drugega plakata in prepričljivo rekla: »Joj, Gospodar prstanov je zakon. Tudi ta film si moram ogledati «
Jaz pa sem se spraševal, kaj neki je tako privlačnega v teh filmih, da jih je treba nujno videti. Po mojem je pa že bolje iti na sprehod, se dodobra natekati po travniku in se poditi za kakšnim bolj ali manj boječim mačkom.
Na poti domov je moja lastnica svoji prijateljici (ki sva jo povsem slučajno srečala) razlagala, kako dobra sta filma Harry Potter in Gospodar prstanov.
»Človek bi se kar potopil v njun sanjski in pravljični svet,« je zavzdihnila moja lastnica. »In kakšna faca je Harry, saj premaga veliko zlo, ki grozi celemu svetu!« je dodala. Ves čas sem pozorno poslušal in počasi dojel, da bi si tudi jaz moral ogledati tega fantiča Harryja. Morda bi se naučil celo čarati. Le kaj bi porekla moja lastnica, če bi nekega dne namesto psa postal čarovnik in z okna dnevne sobe poletel na metli?
ANA BRENČIČ. 4. b
PTUJ
Ptuj je zakladnica tisočerih vrat.
Tu so prebivali grofje, cesarji in mešetarji, kraljične, spletične in gospodične. Ustnice nasmejane in razigrane nam pesem staro pojo, kako nekoč je bilo. Juhej, juhej, res zanimivo je bilo, saj pesem odmeva, da lepo je bilo.
MAJA KOCMUT. 4. d
/ Maja Veselič. 4. d
g _	v
PTUJSKI GRAŠČAKI MAGISTRALE
Ko so na ptujskem gradu živeli graščaki, so bili pravi časi.
Imeli so pujse, kobile in krave, da ne bi ostali brez hrane prave.
So plesali, jedli in pili, da so se zidovi trosili.
Ptujski graščaki bili so pravi vojščaki, so konje jahali in vse bitke zmagovali.
MIHA NADIŽAR. 4. d
SVET
To je velik naš planet, pravimo mu Zemlja, Svet.
Se po vesolju sam vrti okoli svoje in sonca osi.
Greje ga prelepo sonce, ki že išče svoje konce, se počasi bo ohladilo.
Zemljo v sneg in mraz zavilo.
Na planetu že Zemljan živi, za Marsovca prostora ni, smo ljudje mi bistre glave in zelo nespametne narave.
Upam, da še dolgo vsi, skupaj srečni bi bili, da ljubezni bi nastajale, nova življenja porajale.
NINA ZUPANIČ, 4. d
Največja radost je življenje,
A zanj veliko je potrebno narediti, Se boriti.
Tudi kdaj pa kdaj komu odpustiti. Jezo skoraj je za vedno treba skriti, A veselje in smeh si prisvojiti.
Brez volje
Res nikdar ne bodimo.
Edino s tem se še vedrimo, da Glasno se med seboj pogovorimo.
NASTJA BREG. 4. d
Kocmut Maja. 4. d

GRAJSKE STOPNICE
Prelepe bamnite
stopnice zavite,
peljejo v čudežni grad,
tam ni nesreče,
tam ni bolezni,
tam je še zmeraj pomlad.
Ptički prelepi z zlatimi kljunčki so pesmico milo zapeli, ker srce princese bi radi za princa ogreli.
Jaz pa povzpnem se do grajske dvorane, kjer princesa sedi, veselo novico povem ji, da princ še vedno živi.
Princesa vsa srečna zahvali se mi in za nagrado dragulj mi podari.
Še danes ga nosim in spomin mi bledi na kamnite stopnice, ki sploh jih več ni.
N/

NA MORJU
Jaz na morju bi živela, tam hišco bi imela, kjer dosti morske vode je in tam vedno veselo je.
Sem na Ptuj pa v šolo bi hodila, z raketo bi se pripodila, v razredu bi pristala in s sošolci klepetala.
Popoldan pa nazaj v vodo, kjer plava se lepo.
NINA PIHLER. 5. b
Z BALONOM OKROG SVETA
Daleč grem, daleč, tja preko sveta, tja, kjer je vse kakor pravljica.
Kaj mi bo avto, motorje odveč, rajši z balonom prejadram ves svet.
Vidim naravo, vidim vsa mesta, vidim gozdove, širne kot presta.
Reke, jezera, potoki in morja, vse nas obdaja kot živa obzorja.
Na jugu je toplo, na severu sneg, ob ekvatorju vroče, na Antarktiki led.
A ko se vrnem, mi dolgčas bo spet.
Zakaj se ne obrnem in daleč grem v svet?
KATARINA LOTRIČ, 5. b
besede moje
SREČA
Sreča je o poteča, a včasih tudi boleča.
A ko jo v roke dobiš, je ne izpustiš.
Srečen je konec pri zgodbah, srečno življenje ni greh.
To je bila moja pesem o sreči, ki jo želi vsem ljudem.
NEVA RADEJ. 5. c
SREČA
Sreča je, če imaš prijatelje, če ti ni hudo in ti je lepo.
Srečen si, ko greš na izlet z družino in čutiš prav posebno toplino.
Tudi, ko sonce sije in ni oblačno nebo, ko v šoli dobiš dobro oceno, si srečen zelo.
Srečen si tudi zaradi drugih stvari in vsak, ki srečo deli, si jo zlahka pridobi.
TINA MURKO, 5. c
PROŠNJA
Oj ljubi fant, pomagaj.
Kaj naj naredim, da v šoli spet bo pravi red in mir, kot si želim?
Kaj naj naredim, da prijatelji bi bili vedno mi vsi?
TOMAŽ ROJKO. 4. a
SREDNJEVEŠKI PISAR ZA RAČUNALNIKOM
Srednjeveški pisar se pred računalnikom začudi,
kaj vse se mu na ekranu naenkrat ponudi. Črke v besede hitro skupaj zletijo, da se pisarju oči zaiskrijo.
Pesnitev bi svojo stoletja kracal, če ne bi računalnik pomoč mu poslal.
MOJCA PRAPROTNIK, 5. c
SANJALA SEM ...
(domišljijski spis)
Sanjala sem, da sem se zbudila na planetu Mars. Opisala vam bom, kaj se je tam dogajalo.
Nekega jutra sem se zbudila na nekem planetu. Zazdelo se mi je, da je to planet Mars, saj smo se v šestem razredu pogovarjali o planetih. No, pa nazaj k dogajanju. Ko sem se zbudila, sem ob sebi zagledala sedem vesoljčkov. Bili so zelo čudni. Govorili so jezik, ki ga nisem razumela. Z vesoljčki smo postali dobri prijatelji. Od tedaj smo se tudi obiskovali. Nekega dne, ko sem jih obiskala, sem jih našla pri peki velike torte. Vprašala sem jih, za koga jo pečejo. Eden izmed vesoljčkov mi je odgovoril: »Zate. Kaj si pozabila, da imaš danes rojstni dan?« Nisem vedela, od kod vedo, da praznujem tretjega maja. Zato so mi pokazali dolge, popisane liste, na katerih so bili podatki o
vseh ljudeh in tudi njihova prihodnost. Torta je bila kmalu pečena. Ko smo jo skupaj razrezali in jedli, me je iz sanj prebudila budilka. Zbujena sem se spraševala, ali so sanje lahko kdaj uresničijo. Mislim, da se ne morejo. Ali pač?
PATRICIJA KOSI. 4. c
TO SEM JAZ
Sem Blaž Vidovič. Vsi mi pravijo, da dobro pojem. Na proslavi sem pel pesem Sanjam. Počutil sem se kot Adi Smolar. Malo me je bilo strah. Imam tri svoje plesalke, ki jim je ime Mihaela, Ana in Barbara. Učiteljici rad zapojem pesem Naj pada zdaj dež.
BLAŽ VIDOVIČ, 1. c
TULIPAN
V siju pomladanskega močnega sonca, tam na gredi ob ograji tulipan cveti.
Mimo pa čebela leta, glej, usedla se je nanj. Cvetni prah je že pobrala, pravkar se odpravlja stran.
NAŠ RAZRED
V našem razredu je veliko učencev. Nekaj je dečkov, nekaj pa deklic. Imamo lepe klopi in stole. Z zidov se nam smejijo črke. Po tabli pišemo račune. Naš razred je urejen.
ALEN ŠEŠO. 1. c
VESOLJE
Polet v vesolje je zelo zanimiv, zabaven ter razburljiv.
Ko poletiš tja gor v nebo, zaslišiš glas iz daljav ter si misliš, da to vesoljci so.
Ko greš še malo naprej, zavpiješ na ves glas:
»Glej, vesoljci so tu!«
Potem bo si zvezde ogledaš, v daljavo zbežiš, saj v vesolje lažje letiš.
LEA SUŠEK, 4. d
NINO GALUN. 4. c

MOJE PRVO POTOVANJE Z LETALOM
(odlomek iz knjige Potovanje po Črni Gori)
Po vseh mojih dolgoletnih željah in prepričevanjih in z mamino privolitvijo sva se z babico odločila, da bova odpotovala v Črno Goro.
Nekega julijskega dne sva se odpravila do ljubljanskega letališča. Ko sva prispela na Brnik, sva oddala prtljago in se odpravila proti letalu. Prvič sem od blizu videl potniško letalo. Na letalskem trupu je z veliki črkami pisalo MONTENEGRO AIRLINES. Ojej! Srce mi je bilo tako močno, da se mi je zdelo, da ga vsi okrog mene slišijo. Dobesedno prilepil sem se na sedež številka 8. Vse dogajanje okrog mene mi je bilo neznano. Po zvočniku nam je stevardesa dala navodila, kako se moramo na letalu obnašati. Ko smo poleteli, mi je od strahu trepetalo celo telo. Najbolj sem se bal pogledati skozi okno. Poletje trajal eno uro na 9.000 metrih visoko. Rahla slabost v trebuhu mi je dala vedeti, da se bliža pristanek.
Ko sem začutil, da so se kolesa dotaknila tal, sem si globoko oddahnil.
TOMI BLAŽ VALENKO, 4. D
TRI VILE IN KONJIČEK JAKA
(odlomek iz knjige)
Minila so tri leta. Vile Lili, Fifi in Bibi ter konjiček Jaka so postali veliki prijatelji. Nekega dne je Jaka potožil Lili, da pogreša svojo mamo.
Lili je šepnila svojima prijateljicama: Bibi, Fifi, zakaj ne bi poiskale Jakove mame?« »To je dobra ideja,« so se vse tri strinjale.
Bibi je predlagala, kako bi najhitreje našle Jakovo mamo.
»Kako?« sta bili Lili in Fifi radovedni.
»Saj znamo čarati!« je odvrnila.
Potem so s svojimi čarobnimi palicami pričarale karto, ki jim bo pomagala pri iskanju. Na pot so prijateljice vzele tudi konjička Jaka. Minili so trije dnevi. Lili, Fifi, Bibi in Jaka so bili že zelo lačni, predvsem pa žejni. Ko je Jaka zavohal reko, so vsi štirje pohiteli k vodi. Ne boste verjeli, kaj so tam zagledali! Bila je Jakova mama.
Jaka jo je takoj spoznal in na ves glas zavpil: »Mami!«
Jaka in njegova mama sta se močno objela.
Na uho mu je tiho zašepetala: »Kdo so te vile?«
»To so moje najboljše prijateljice,« je ponosno dejal Jaka in Fifi, Bibi ter Lili predstavil svoji mami.
ŽIVA SABO. 4. a
N/
BESEDA UREDNICE
Sreča je,
bo beseda besedo najde in si podata robe za druženje in za stavbe -njune lepe otrobe.
Tone Pavček
Zdi se, da je današnji svet bolj ranljiv bot neboč. Če pa opazujemo brezsbrbno igro naših otrob, če prisluhnemo njihovim besedam in prepoznavamo njihove naslibane podobe, ugotovimo, da so srečni, sposobni, enbratni.
In vendar, ali smo jim dovolj blizu? Noben človeb, ne star in ne mlad, ne sme biti osamljen in nerazumljen.
V naši šoli se trudimo, da učenci ob učenju razvijajo tudi svoje ustvarjalne sposobnosti. Z njihovimi prispevbi je ob pomoči učiteljic nastalo tudi letošnje literarno glasilo Čar besede moje. Vsem se bot urednica zahvaljujem za sodelovanje.
Med pisanjem naslednjih vrstic pa se počutim še posebej počaščeno. Sboraj istočasno s sedmo številbo literarnega glasila bo izšla tudi samostojna bnjiga Tomaža Rojba, učenca 4. a naše šole. Njegova Veliba pustolovščina, bot je naslovil svojo prvo bnjigo, dobazuje, da otroci sbrivajo v sebi velibo domišljije in domiselnosti. To je dobazal ne samo Tomaž, ampab tudi drugi četrtošolci, bo so pisali svoje prve bnjige.
Na vse učence, bi radi berejo in z veseljem libovno ter literarno izpovedujejo svoje sanje, smo učitelji naše šole zelo ponosni.
Irena Pukšič




‘	. <;' Jv b<-. -.
^1-,' ^
y	-■
f#I
&





■ x "	^ ,
.l„Sv.V.v/#^Vvr
| '-< V.
#.V - i:W.A
/
';..^cr-
i.;'''f' J.|,«S.V ’"' ■	: r-;
.	-	,	^ '■■\Zi :C- v z"-'"'
;'v%6i;".‘ iv, V č'v‘<V v-,‘, ’,
. ; „ '4 ^'	; r ,	'
'h /	,	■	'	, .....
tr^ X :jS '	• ' f f> V P	.
Šr V ..	, t V 'V?.-
*	, ;f ^:V':	..f.«U •.< V ■-	' b » ; ' ■ . ‘
’-Sf ' ,	*.	;
• v
I:

; X«.,
X’
k,;	,.8Vi|^.- >
?r’'1 •■••' ^ -.»
'.....r V- b ■■	. . .
'	.L; v '	,
-	,	-	> A,#
|Xx,v^	'*x;x y
^ - xv * /:sfS vX*;
£ i v v4>''


i':;V
',<ff
■'eX''

\.
' :X,:,
jr	- - xv
^4jL■v/-.	*/ <.y /t *xr ,.	.	X„>
P'v.';:y i, >;y-r-	■
X X-' X,xsv
5%
A
sir:
;;r	Xv ,
.**//**. ^1-__________
B
.

/v Mojca Praprotnik. 5. c

KAZALO
Uvodna beseda ravnateljice.............2
Beseda ............................... 4
Zvezda................................ 4
Sanje .................................4
Pisma za ptice učencev 1. a............5
Sneženi mož v hiši.....................5
Lep dan na snegu.......................5
Snežinke...............................6
Snežak ................................6
Smučanje na Arehu......................6
Snežak................................ 7
Sreča..................................7
Dobila sem sestrico....................7
Glasba.................................8
Dogodek v gledališču...................8
Hiša banka.............................8
Hiša kino..............................9
Hiša gledališče........................9
Oseba, ki jo imam rad..................9
Nacetova torba....................... 10
Oseba, ki jo imam rada...............11
Oseba, ki jo omam rad................11
Palčki............................... 12
Vesoljska pravljica.................. 12
Bilo je tako......................... 13
Nogomet z zemljo..................... 14
Prihaja pomlad....................... 14
Miška pika pripoveduje o svojem nevarnem
življenju ........................... 14
Zmaj Ognjenko........................ 14
Dedek Dar............................ 15
Jaz oblak............................ 15
Obiskal me je dedek Dar.............. 15
Veverica Binca praznuje.............. 16
Lisica in medved..................... 16
Veveričin rojstni dan................ 16
Moja psička Arsa..................... 17
Ribica............................... 17
V gozdu.............................. 18
Opis živali.......................... 18
Če bi Martin Krpan živel danes....... 19
Krpanova pot domov....................20
Krpanova pot domov....................21
Jaz sem siamska muca..................22
Jaz siamski muc.......................22
Kaj pa morem..........................23
Sanjala sem...........................23
Oči...................................24
Pomlad .............................. 25
Pesem.................................25
Naučil sem ga voziti kolo.............26
Čudoviti večer........................26
Trije prijatelji in Maša..............27
Hana in zmaj Direndaj.................27
Haiku ............................... 28
Nepričakovan dosežek..................28
Luči..................................29
Ples ................................ 29
Ježek Binčefc išče ozimnico...........29
Skrivnostno sonce ................... 30
Sprehodi in Harry Potter..............32
Ptuj ................................ 33
Orfejev spomenik......................33
Ptujski graščaki......................34
Svet..................................34
Magistrale............................34
Grajske stopnice......................35
Na morju..............................36
Z balonom okrog sveta.................36
Sreča.................................37
Prošnja...............................37
Srednjeveški pisar....................37
Sreča.................................37
Sanjala sem...........................37
To sem jaz............................38
Tulipan...............................38
Naš razred............................38
Vesolje ............................. 38
Moje prvo potovanje z letalom.........39
Tri vile in konjiček Jaka.............40
Beseda urednice.......................41
Urednica: Irena Pubšič
Naslovnica: Nina Vučinič in Maruša Žagar, 3. c Izdajateljica: OŠ Ljudski vrt, Ptuj
Oblikovanje in tisk: Grafično oblikovanje Štrakl, Sv. Trojica Naklada: 200 izvodov April, 2002
UDK37.014.77
ČAR BESEDE MOJE. Literarno glasilo učencev OŠ Ljudski vrt, Ptuj. 1 izd. Ptuj 2002.
v
y