Naročnina mesečno ^^ ^^^^ Ček. Ljub- 25 možem- ^^^г^Ш ^^ т ^^^^^ | jana eivo 40 — no- ^^^^^ ^^^^ p Ш Ш^Ш w 10.349 za ce- ^^^^^^ ^^Л Ш И ЈНН^ Ш^Ш 7563 Л Ш ^^ШкЛ ШШШ ИНШ Zagreb inozemstvo 120 Din ^^^ИИ Ш Ш ШН| Uredništvo je » шШЖшШ^Р ^^^^^ ЈШшШШШШ^^ф Uprava: K.opitar- Kopitarjevi lil. 6/111 jeva 6. telefon 2993 Telefoni nredništvai dnevna ainiba 2050 — nočna 2996, 2994 ia 2090 ■ Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Velika drama na Vzhoda Kar ee danee dogaja v Aziji, kjer ei je narod, lačen zemlje in kruha pa tudi časti in elave, v poldrugem letu osvojil ozemlje, večje ko Španija, Francija in Nemčija skupaj, je ogromnega pomena za svetovno zgodovino. Evropa, ki se vije v krčih najhujše moralne in gospodarske krize, je primorana, da ob pohodu japonekih otočanov na kitajsko celino igra vlogo brezmoč-nega gledalca, ki se morebiti še danes ne zaveda, kakšna usoda jo čaka, ko se bodo azijski narodi pod japonsko hegemonijo predramili iz svoje večstoletne dremavice. Še pred nekaj leti je obstojala takozvana rumena nevarnost v tem, da bi se zedinilo 450 milijonov Kitajcev, v katerih je Sunjatsen zbudil nacionalno zavest, ki se je pa razblinila in razbila ob navalu pacifističnih, ultraliberalnih in boljševiških idej. Danes pa imamo pred seboj naval drugega azijskega naroda, ki je pokazal, da si more politično in gospodarsko prvenstvo priboriti le narod, ki je ohranil svoje zdrave domovinske in plemenske pranagone, naj l>o tudi petkrat manj številen od kitajskega, katerega so ideje in pobude zapadne civilizacije oči-vidno le še bolj izkvarile. Sunjatsenovo zamisel o združitvi in osvoboditvi azijskih narodov je prevzel japonski nacionalizem, ki črpa svoje moči iz vira lastnega narodnega etosa, ki ga evropska civilizacija ni mogla predrugačiti. Evropa je dal« Japanu tehniko, znanstvene pripomočke, nekatere -unanje oblike življenja in gospodarskega proizvajanja, toda duša je ostala nedotaknjena, zdrava, prostora željna, bojevita in tvorna v pomenu čisto naravnih gonov in pogonov življenja. Veliki večini, ki se ne bavi z zemljepisjem, narodopisjem in statistiko, je gotovo neznano, da japonsko pleme šteje danes že 92 milijonov glav. Kljub visoki civilizaciji, ki v znanstvenem in tehničnem pogledu prav nič ne zaostaja za evropsko — v medicini, higijeni, na več poljih naravoslovnih ved, v ljudskem šolstvu in tudi drugod jo utegne celo prekašati — se japonski narod še ni okužil po onih teorijah, ki vidijo rešitev sodobnega socialnega in gospodarskega vprašanja v umetni regulaciji porodov. Zato je plodovitost Japoncev ostala nezmanjšana, tako da so v dobi od 1. 1925 — 19*50 zopet narastli za 7 milijonov duš ali za B% in bodo v par letih predstavljali stomilijonski narod. Preobrata v tem oziru se ni bati. zakaj Japonska baš v naših dneh doživlja poglobitev svojih narodnih sil na podlasi očetovskih tradicij. Tako zdravemu narodu je treba nove zemlje. zakaj na otočju, ki je po 40% svoje površine hribovito in neobdeljivo oziroma ne daje zadostnega pridelka, že danes pride na t kvadratni kilometer 150 jedcev. Japonska je danes najbolj gosto nnseljena država sveta. Japonsko otočje pa je tudi najbolj od vseh na svetu izpostavljeno elementarnim katastrofam vulkanskih pretresov in morskih poplav. Industrializacija je dosegla svoj višek, ki ga ni mogoče več prekoračiti; Japonska ima danes dve velemesti, ki štejeta nad 2 milijona prebivalcev in 28 velemest z več ko 100.000 prebivalci vsako. Ogromni industriji primanjkuje sirovin, ki ležijo v neprecenljivem bogatstvu v Mandžuriji in Mongoliji na kitajski celini pa v ruskem azijskem Primorju. V Koreji in na Formozi ter v manjših azijskih ozemljih, ki so pod japonsko oblastjo, je našla prostora in dela nekako '/» prebivalstva japonskega otočja in le 1% je naseljenega v tujini — na Kitajskem na Hava.ju. v severni Ameriki, v Braziliji, v Peruju in v Avstraliji. Povsod naleti japonski človek na trdovraten odpor domačega prebivalstva in znano je, da so Avstralci izdali geslo, da rajši vidijo, če ostane njihova dežela angleška pustinja, kakor da bi jo Japonci izpremenili v rajski vrt. In tako jc ta delavni, razprostranitve željni pa na mali prostor stisnjeni narod, ki si je tudi svojo današnjo domovino osvojil z mečem, podoben pre-nakurjenemu parnemu kotlu, ki rabi ventila, da se ne raz.leti. Osvajalni pohod na kontinent, na katerega so začeli japonski otočani misliti že pred sto leti, ne da bi jim uspelo več kakor osvojitev Koreje in nekaj točk v južni Mandžuriji, je bil danes zamišljen v največji izmeri in realiziran v obsegu, kakor tega najbrž ni slutila niti vojaška kasta, ki danes Japonsko diktatorično vlada. Ta japonski naval je sicer neposredno naperjen na Kitaj, od katerega je odtrgal vse severne mongolsko-mandžurske province, najbogatejši vir kitajske državne blagajne. Toda veliko hujše je zadel Rusijo, ne da bi bila počila med Japonci in Rusi ena sama puška. Po osvojitvi Mandžurije, po kateri je bila Rusija najbolj direktno, hitro in pripravno zvezana s svojo tihomorsko obaljo, je Rusija že danes politično odrezana od svoje Pomorske provin-cije. ki ee ne da več strateeično braniti in bo tudi gospodarsko postala za Rusijo brez pomena. Znano je. da Japonci že davno stremijo za neizmernimi lesnimi bogatstvi Ponmurja. za saha-linskimi rudami in nafto, za še neizsledenimi naravnimi bogatstvi Kamčatke pa za neomejeno eksnloatacijo ogromnega ribolovnega območja v.seta severnega Tihomorja, ki že danes daje nad en milijon zabojev lososovih in rakovičjih knnserv na leto. S Kitajem se bodo Japonci pogodili in si z njim lahko razdelili območje v Aziji, toda z Rusijo je mogoča samo borba do konca, ako se le-ta ne bo umaknila sama. Kar seveda ni verjetno — dasi so Sovjeti z neverjetno pasivnostjo gledali, kako so si Japonci njihove politične in gospodarske postojanke v Mandžuriji, ki so Rusijo stale milijarde rubljev in par sto tisoč ruskih življenj, igraje osvojili, ne da bi bili moskovski vlastodržci, ki so si še nedavno prisvajali hegemonijo vse Azije, genili z marincem. Toda to je šele prvi akt velike drame na . Vzhodu, drugi se začne, ko bo japonska konjenica nod geslom »Azija Azijceml« vjahala skozi »Velika vrata« v Peking... Dunajska vremenska napoved: Ne bo bistvene spremembe dosedanjega nezanesljivega vremena. Tudi na jugu aa bo mam« najbrže zopet poslabšalo. Temelji, predpogoji in sredstva za zbližanje z Bolgarijo „Veličastna stavba velike, ene Jugoslavije" Razveseljivi sklepi kongresa škofov bolgarske in jugoslovanske pravoslavne cerkve v Sofiji Bolgarski kralj Boris P. — Belgrad, 19. maja. Casnikarii so zre ii Zdi se, da se je pričelo «ia na^en« jugoslovanskem obzorju pojavljati več svetlobe, odkar so se od februarja meseca dogodile velike spremembe v naši državni politiki s preosnovano Malo zvezo in je prišla do veljave sveža aklivnosl tudi v smeri, ki smo si je že dolgo . eli, a šele • aJnji čas dočakali pod pritiskom okrepitve fašistične ideologije v Nemčiji. Kdor je pazno zasledoval, kako se je zadnja leta razvijali, vprašanje jugoslovanskih in bolgarskih medsebojnih odnošajev, je moral z veseljem opaziti prav zadnje mesece velik napredek, ki ga vidimo zlasti v tem, da je naš sofijski poslanik znal dobiti pot do bolgarske javnosti s tem, da je stopil v najožje stike z bolgarskim tiskom, ko je na čast bolgarskih časnikarjev priredil v aprilu oficijelni večer, na katerem je prišlo do lepih in upajmo tudi do plodonosnih vezi Kmalu nato je bolgarska časnikarska zveza v Sofiji za zahvalo priredila 3. maja v čast jugoslovanskemu poslaništvu slavnostni obed, na katerem je zopet padla marsikatera dobra in lepa misel o medsebojnem prijateljstvu. Ti dve dejstvi sta nam prva priča, da se iščejo nove poti v smeri, ki si jo vsak pravi Jugoslovan že davno iz srca želi, da se čim preje ustvari — v smeri namreč popolnega zbliža-nja z Bolgarijo v korist nas vseh, ki se prištevamo k družini južnih Slovanov. Cerkev nadalruje Še bolj značilen kot ta prvi oficijelni stik se pa nam zdi drugi pojav, ki zna doprinesti še veliko več h končnemu političnemu zbližanju. Je to obisk visokih cerkvenih knezov srbske pravoslavne cerkve, ki so ga napravili koncem preteklega meseca svojim verskim bratom v Sofiji Id se ž njimi več dni prijateljsko posvetovali o novih poteh zbližanja na verskocerkvenem, a tudi nn narodno političnem polju. Resolucije, ki so jih sprejeli in objavili, se nam zde zelo pomenljive za razvoj oele pravoslavnih cerkva na Balkanu, nego sploh za ves nadaljnji razvoi narodno in kuitur&opolitičnih stremljenj balkanskih narodov, v prvi vrsti srbsko-bolgarskih. Smisel obiska je bli v tem, da se najde potom pravoslavne vere, ki je ista in enaka pri Bolgarih kot pri Srbih, zveza ic most za trajen sporazum obeh bratskih narodov. Kolikor moremo presoditi je obisk popolnoma uspel, ker mu bo kmalu sledil protiobisk bolgarskih visokih cerkvenih krogov v Ohridu. Episkop Velimirovič se je izjavil, vrnivši se v Belgrad, da so se sporazumeli s predstavniki bolgarske pravoslavne cerkve v vseh vprašanjih in da med obema cerkvama ni niti pičice razlike. Poslanstvo srbskih cerkvenih zastopnikov )e imelo ta namen, da razprii strupene pline med dvema nafsorodnejšima narodoma v Evropi, da bi se vrnil med n|u dober duh in dobra volja. »Mi krepko verujemo, da bo prišlo tudi do političnega ekonomskega in kulturnega sporazuma. To pa vse zavisi od Boga in njegovega blagoslova.« »Srbska cerkev in cerkev bolgarska«, piše »Vreme« v Belgradu 12. t. m., »se bosta našli na ta način, da delata v popolnoma verski smeri in zbli-žujeta Srbe in Bolgare kot kristjane ene in iste cerkve, nehote na isti črti, ko bosta s svojim delom pospešili pomirjenje Srbov z Bolgari. S propagando ideje o vzajemnem delu bosta srbska in bolgarska cerkev pospešili, da se na Balkanu ustvari mirno sožitje kot osnova miru in blagostanfa v tem delu Evrope. — Mi mislimo, da balkanski narodi morajo uvideti, da je njihov državni in narodni obstoj v tesnem in iskrenem sodelovanju, ker je niihova nsoda skupna In ker bodo ali vsi svobodni ali pa ne bo nihče. Zgraditi to solidarnost v pozitivni obliki, to je naloga našega časa In če tudi cerkve pomagajo ustvariti to nalogo, to je le en časovni znak, ki se ga moramo veseliti in ki ga najtopleje pozdravljamo.« Bratje po krvi 'n veri Še bolj določno pa govori v »Pravdi« 16. t. m. o pomenu in namenu cerkvenega obiska v Sofiji eden izmed udeležencev samih, belgraiski nrnln-jerej Miiivo) Petrovič: Ako bi se posrečilo, pravi, da У v blliaji bodočnosti prUlo med Srbi in Bol- gari do zaželjene skupnosti, bi bilo to res veliko delo, veliko pred Bogom in ljudmi. Misel na združitev se je rodila svoje dni in živi med nami. Včasih zamre in se o nji ne čuje skoro nič, toda spet oživi, če ne v glavah državnikov, pa gotovo v naših srcih. Iz kolektivnih občutij pa se rodijo določne ideje, ki rastejo in se širijo, dokler ne rode svof I sad. In tako tudi ideja o združitvi Bolgarov in : Srbov. »Zakaj ne bi se mogli združiti,« tako se ' vprašajo mladi in stari, preprosti in učeni, pozvani in nepozvani. Ko gre za tako veliko misel, je pozvan vsakdo. In vrhunec veselja bi bil, ko bi mogli spojiti vsa svoja v zgodovini pridobljena bogastva in zgraditi veličastno zgradbo skupnosti. Na osnovi miru in bratske ljubezni Pod zastavo kriza Članek prote Milivoja M. Petroviča se nam zdi tako važen po svoji vsebini in dotikanju vprašanj, ki so na poti zbližanju in združitvi Bolgarov s Srbi oziroma Bolgarije z Jugoslavijo, da se k njemu še povrnemo. Kdor ve, da se je ravno preteklo leto prav v tem jasu pričela v bolgarskih revijah in v vsem dnevnem časopisju velika debata o možnosti združitve Bolgarije in Jugoslavije v eno politično enoto, integralno Jugoslavijo, kako oster je bil boj za to idejo in proti nji, bo z veseljem naglasil dejstvo, da je vprašanje napredovalo od takrat, da je tako državniško delo dobilo viden izraz v oiicijelnih stikih s časnikarji in v cerkvenih krogih v značilnih resolucijah, še bolj pa ob priznanju — dveh narodov. Zakaj resolucije, ki so jih sklenili srbski in bolgarski cerkveni zastopniki v rilskera samostanu po večdnevnih posvetovanjih (od 28. aprila do 3. maja) so pravi temelj za politično in kulturno delo v smeri popolnega zbližanja. Saj pravi prva med drugim, da je dolžnost cerkve, da se bori proti zlemu duhu povsod, posebno pa je naloga pravoslavne cerkve ▼ Bolgariji in Jugoslaviji. »Ker vidimo, da izhaja sedanje nepri-jateljsko in neprijazno razmerje med dvema narodoma iz ginevanja krščanskega duha, zato mislijo predstavniki dveh nacionalnih svetov, da se more voditi boljša politika med Bolgarijo in Jugoslavijo na osnovi premenjanega duha, duha soglasnosti in edinosti, mirne in bratske ljubezni med dvema narodoma.« Ime, jezik, knjiga, zavest, to so svetinje naroda Še določnejša pa je druga resolucija: Udeleženci tega sestanka so prepričani, da boste obe cerkvi radi ustvaritve tega vzvišenega cilja, blagoslovili, podprli in vzajemno storili vse, da se doseže gornji svetli Kristusov ideal, in da bosta oba-dva bratska naroda po zapovedi apostola Pavla drug drugega spoštovala in garantirala svoje cerkvene in narodne društvene ideale, pravice in koristi, ime, jezik, knjigo, narodno zavest in razvoj svojega naroda pri sebi in izven svojih meja.« Na tej, a le na tej osnovi se da resnično zgraditi veličastna stavba Velike Jugoslavije, ker na tej in samo na tej se dajo definitivno rešiti tudi ostala pereča vprašanja med srbskim in bolgarskim narodom. Smatramo, da so srbski cerkveni krogi storili odločilen korak, ki mora roditi prej ali slej to, za kar gre nam vsem: ustvariti na zdravem temelju res bratsko jugoslovansko politično skupnost, da bo končno zavladalo po tolikih stoletjih krvi — plodonosno kulturno sožitje v dobrobit Balkana in Evrope. Reševanje razoroz^lfene konference Mir ali vojna Poslanica predsednika Hendersona svetu Predsednik razoiožitvene konference Henderson Ženeva, 19. maja. AA. Predsednik razorožitveno konference Henderson. je danes ob otvoritvi seje podal sledečo izjavo; Danes stopi razorožit vena konferenca v naj-lcritičnejšo fazo svojega obstoja. Od današnjih dogodkov bo odvisen uapeh ali neuspeh dela, ki ga vrše že šestnajst mesecev delegacije več ko šestdesetih narodov. Razorožitev ali novo oboroževanje, konstruktivno sodelovanje ali pa medsebojno tekmovanje v rušenju, bodočnost miru in reda ali pa vojna in kaos v Evropi in na vsem svetu: evo, to so izbere. Iti se nam odpirajo. Ni ga naroda na svetu, ki bi mogel biti ravnodušen do izida konference. Vlade bodo v vsem, kar bodo storile za ohranitev miru in redukcijo oborožitve, deležne iskrene podpore svojih narodov, toda ali ae zavedajo velike odgovornosti, ki leži na njih, in ali bodo imele poguma, da se odločijo za drzne sklepe, ki so potrebni? Pred 14 leti .. . Pred štirinajstimi leti so s podpisom pakta Društva narodov sklenile dogovor, v katerem se odrekajo vojne kot sredstva za urejevanje sporov; takrat so bile sporazumne, da znižajo oborožbo. In pred petimi leti so se odrekle vojne kot političnega orožja. Ali so danes pripravljene izvršiti te obljube v praksi, ali hočejo dati novemu sistemu mesa in krvi na vsem svetu — ali pa bodo rajši pustile, da propade? Mislim, da bo velika večina vlad jiodprla novi kolektivni instrument za preprečitev vojne. Predsednik Roosevelt jim je pokazal pot, po kateri naj gredo, in jih pozval, naj sprejmejo britanski načrt konvencije o razorožitvi kot prvo etapo, to je, naj odpravijo vsa napadalna orožja in naj izjavijo, da ne bodo nikoli več navalili na ozemlje svojih sosedov. Upam, da se bodo vlade odzvale temu apelu in da bomo v enem ali dveh tednih postavili temelje prve razorožitveno konvencije, nakar bodo narodi krenili na pot, ki drži k trajnemu miru. Sef nemške delegacije na razorožitveni konferenci je imel nato velik govor, v katerem je izvajal: Dovolite mi riajprej, da se vam iskreno zahvalim za ljubeznive besede, ki ste jih blagovolili posvetiti Hitlerjevemu govoru. Splošni odbor je v zavesti, da je konferenca prišla na odločilno točko, smatral za potrebno, prekiniti posvetovanja, da počaka Hitlerjeve izjave o razorožitvenem vprašanju. Nemški delegat Nadolny govori Nemški kancler je zdaj orisal stališče Nemčije pred državnim zborom in svetovnim javnim mne. njem, in zastopništvo nemškega naroda je soglasno odobrilo njegovo deklaracijo. Glede splošnega zadržanja Nemčije nasproti razorožitvenemu problemu, zlasti nasproti sedanji fazi te konference, se lahko sklicujem na Hitlerjev govor, ki je jasno in nedvomno izrazil voljo Nemčije za sporazum in njeno iskreno željo po sodelovanju za dosego trajnega miru. Glede našega stališča do druge velike manifestacije, ki je prišla neposredno pred kanelerje-vim govorom, to je tolipomembne Rooseveltove poslanice, se prav tako lahko sklicujem nn pritrdilni odgovor, ki ga je dni Hindenburg, in na besede, ki je z njimi kancler sam izrazil svoje zadovoljstvo in svoj pristanek. Poslanice predsednika Združenih držav in govor nemškega kanclerja dokazujeta globoko prepričanje, da je potreba po splošni razorožitvi imperativna in dn brez nje ni moči jamčiti varnosti držav Nemški narod slejkoprej zahteva, da rodi ta konferenca dva uspeha: varnost z razorožitvijo držav, ki so hudo oborožene, in enakopravnost zn Nemčijo. Mislim dn ivuri britanski načrt temelj, na katerem bi ta problema mogla hiti rečena. Znto smem izjaviti v imenu svoje vlade, da epreimemo ta načrt, a ne samo kakor doslej za temelj razprav, temveč kot temelj bodoče konvencije same. Če bi bilo treba, da bi predlagali kakšne izpremembe, bodo le-te v skladu s tem našim novim zadržanjem. Mislim, da bo ta izjava pomenila v vaših očeh nov dokaz za duha zmernosti in pripravljenosti zn sporazum, v katerem bomo sodelovali zn ustvaritev konvencije. Drugi govorniki Za Nadolnvm je povzel besedo turški zastopnik Tevfik Ruždi Bej, za njim pa zastopnik Velike Britanije, ki je v imenu svoje vlade izrazil pristanek k Rooseveltovim predlogom. Velik« Britanija, je izjavil, je odločena vse storiti, da se doseže cilj, ki ga želi predsednik Zodinjenih držav. Prav lako, kakor RoceevelU je Velikn Britanija mnenja, da se mora razorožitev doseči po etapah. Naposled je britanski delegat vzol na znanje pristanek nemške delegacije na angleški načrt. Ta pristanek bo vrnil zaupanje, v tem zaupanju bo po mnogo lažje pripraviti drugo etapo razorožitve. Deklaracija nemškega kanclerja, je nadaljevnl Eden. je vlila novega pogum;! razorožitveni konferenci. Zalo smo hvaležni, da lahko z nemško delegacijo nadaljujemo razgovore o podrobnostih konvencija Odgovor našega kralja Rooseveltu Mestna Belgrad, 19. maja. AA. Nj. Vel. kralj je od- rovoril iz Niške Banje na poslanico predsednika USA Roo-sevelta s to-le brzojavko iz Niške banje: V tem času, polnem negotovosti in upravičenih bris je jugoslovanski narod, ne pozabljajoč velikih zaslug pokojnega predsedniku Wilsona za pravico in mir, z zadovoljstvom in nado sprejel poslanico Vaše ekscclence. Ta plemenita misel je močna podpora za mir in gospodarsko obnovo sveta. V imenu jugoslovanskega naroda, poln zaupanja z zadovoljstvom odgovarjam na poslanico Vaše ckscelence in se Hitlerjev govor v praksi Grd t&apad na Poljsko pridružujem tej plemeniti akciji, želeč ji mnogo uspeha. Aleksander. Odgovor Male zveze Belgrad, 19. maja. 1. Države Male zveze bodo poslalo ločeno odgovor na Rooseveltovo poslanico, vendar pa bo tekst odgovora popolnoma soglasen. Mala zveza bo v odgovoru izjavila, dn se pridružuje Rooseveltovi poslanici, vendar pa bo zahtevala [HKlrobnejša pojasnila glede razorožitve. Krakov, 19. maja. ž. Tukajšnji >Ilusiro\vani Kurjer Codzienny« ponatiskuje poročilo organa hi-tlerjevcev v Stiimi v vzhodni Prusiji »Weichsel-zeitung o poteku protipoljskih manifestacij, ki so bile v tem mestu. Glavni govornik je bil predsednik hitlerjevske organizacije, odvetnik dr. Schwen-dowius, ki je v nezaslišanem zasramovanju poljskega naroda in državo izjavil: Mi nimamo namena ponemčevati poljske manjšine v stiimiškem okraju, ampak hočemo namesto topa uničiti Poljsko in Poljake in to grožnjo bomo tudi izvršili. Po naravnih pravicah sme močnejši uničiti slabo,jšega in mladi narod narodno-sooialistične države bo uresničil svoje cilje v odnošajih s Poljaki. Govoreč o odnošaju ceu-tralne oblasti napram Vzhodni Pruski je Schwen-dowius izjavil, da Vzhodna Pruska ni nemška kolonija, temveč del nemške države, novi nemški pokret pa bo pričel i delom na vzhodu. Ne samo sedanji koridor in Gornja šlezija. temveč tudi ltiga in Rêvai, ki so bili nekdaj v nemški posesti bodo priključeni novi Nemčiji. Nemški narod si bo iivojeval novih kolonij, ki bodo pozneje priključene veliki nemški državi. Mi ne bomo držali križem rok, temveč sc bomo borili in zmagali in čeravno bomo mo- Italijansko-nemško sodelovanje Hitlerci bodo zasedli prva meste pred božjim prestolom rali kupiti to zmago s krvjo in življenji. Toda padli bodo zasedli prva mesta pred lMižjim prestolom, ker bodo okrepljeni s svetim ognjem položili svoja življenja na žrtvenik za svobodo nemškega naroda. Nam je popolnoma vseeno, kako bo o tem sodila bodočnost in zgodovina. Podedovati more samo Nemec Krakov, 19. maja ž. »Illustrovannv Kurjer Codzienny« komentira pred kratkim objavljeni zakon o nasledstvu v Nemčiji ter posebno napada § 2, ki nosi naslov: »Kmet« in ki pravi: Nepremično premoženje lahko podeduje samo oni kmet, ki je nemški državljan in nemške krvi. Za Nemca se bo smatral oni, katerega pradedje niso bili židovskega pokoljeaja. Potomci oseb, ki bodo sklepali neneinške zakonske zveze, bodo zu vedno izključeni od dedščine nepremičnin. Kakor je razvidno iz gornjega zakona, ee izrecno zahteva nemška Kri, vsi <1 rugi pa so izključeni od dedščine nepremičnin. Ker je s tem zakonom zelo oškodovana poljska narodna manjšina, zahteva list, da se ta zakon pošlje v pretres Zvezi narodov. Goring zopet v Rimu Rim, 19. maja. tg. Ministrski predsednik Goh-ring je danes popoldne zopet dospel z letalom v Rim v spremstvu svojih spremljevalcev, državnih podtajnikov Milcha in Bolleta. Nn letališču ga je pričakoval zrakoplovni minister Balbo z nekaterimi višjimi častniki. Na letališče je prišel tudi hes-senski princ, pri katerem bo Gohring zopet sta- . noval. Prišli so tudi zastopniki nemškega posla- j šintva. Za občinstvo je ta ponovni obisk Goh- j ringa v Rimu veliko presenečenje in zaenkrat o i Kulturni boj v Španiji vzroku tega potovanja tudi ni mogoče dobiti nobenih avtentičnih vesti. Tukajšnji časnikarski krogi vidijo v tem obisku zvezo zn nadaljevanje pogajanj o zračni zvezi med Rimom in Berlinom, pa ' tudi nadaljne splošne politične zveze z ozirom nn nastali mednarodni položaj po Hitlerjevi izjavi in pred obnovo razorožitvene konference. Smatra se za gotovo, da bo Mussolini sprejel Gôhringa že jutri zjutraj. Udarec na verske redove Madrid, 19. maja. Uporabljajoč tako zvano parlamentarno giljotino proti opoziciji republičanskih disidentov jo vlada odobrila z 289 glasovi proti 50 definitivno besedilo zakona o verskih rodovih, ki vse redovnike izključuje od pouka v šolah in obenem ukinja vse zasebno cerkveno šolstvo. Zakon zadene 700.000 učencev, od katerih 000.000 pripada verskim ljudskim šolam. Diskusija o tem zakonu je vzbudila veliko opozicijo in je bila tudi povod katoliškim manifestacijam po vsej Španiji, na katerih je ljudstvo protestiralo proti nameri vlade. Toda ne samo izrecno katoliški strankarji, ampak tudi opozioionaloi liberalnih levičarskih stranic so so izjavili proti temu zakonu. Zato jo vladala v narodni skupščini zelo napeta atmosfera. Republikanska opozicija Lcrrouxa i jo zbornico večinoma zapustila. Bivši minister Santiago Alba jo r svojem govoru izjavil, da jo proti temu zakonu zato, ker bo trpelo ljudsko šolstvo, ker redovnikov nc bo mogoče tako hitro nadomestiti i laičnimi močmi. Ker so ga socialistični poslanci, ki najbolj forsirajo protiversko tendenco vlade, napadli, je nastal velik šum in so nekateri socialistični poslanci hoteli govornika dejansko nar pasti. Napad pa se ni posrečil, ker so govornika branili mnogi poslanci. Splošno prepričanje je, da se ta zakon no bo izvedel, ker ljudstvo burno zahteva novih parlamentarnih volitev. Zbornična vladna stranka je komaj mogla sprejeti zakon in gotovo je, da se lio opozicija spremenila v obstrukcijo proti režimu, ki jc splošno obsovražen. Odgovor iz Pariza Pariz, 19. maja. tg. V francoskem senatu so razni senatorji izrazili mnenje, da bi bilo morda vendarle mogoče varčevati v vojaškem proračunu. Ministrski predsednik Daladier je nato pristavil še sledečo načelno opazko: »Morda, če bodo konference kljub težkočam, katerih ne podcenjujem, pa tudi ne precenjujem, prišle do rezultata, morda, če bodo narodi uvideli, da je skrajni čas, priti do pozitivnih oblik za istočasno razorožitev, morda bi bile potem redukcije glede oborožitvenega materiala mogoče, toda tudi samo potem. V sedanjem stanju bi bila iluzija, če bi kdo hotel, da bi se vojaške priprave tudi vršile samo bolj počasi. Šele jutri bomo vedeli, kako so drugi narodi pripravljeni k razorožitvi.« Japonci nočejo Pekinga Washington, 19. maja. ž. Japonski poslanik Debushi je obiskal državnega tajnika Hulla in mu izjavil, da Japonci no nameravajo zasesti Pekinga, marveč da se bodo japonsko čete v najkrajšem času umaknile od Velikega kitajskega ridu. Nanking, 19. maja. ž. Dopisnik Rcuterjevega urada poroča, da Japonci zelo počasi, toda neprestano napredujejo proti Pekingu in ogrožajo že samo mesto. Število mrtvih kitajskih vojakov v zadnjih dneh znaša 10.000. London, 19. maja. tg. Po zadnjih kitajskih vesteh prodirajo Japonci s treh strnni proti Pekingu. Mesto je od ure do uro bolj ogroženo. Pri svojem prodiranju so Japonci žo zasedli mesto Oijačan, okoli 40 milj pred Pekingom. Na severu so Japonci prodrli do strategično važnega mesta Mijun-šena. V Pekingu samem so danes obrambni topovi te morali nastopati proti japonskim letalom, ki so ie večkrat prikazala nad mestom. ■šanghaj, li». maja. AA. Neznanec je vrgel danes na postaji v Tientsinu bombo. Postaja je liiln nabito polna vojakov in vojnih beguncev, ki 'iežijo pred Japonci. Bomba je ubila in ranila nad 100 ljudi in povzročila strahovit požar. Stavba na Poljskem VarSaTa, 19. maja. tg. 3500 delavcev tovarne za umetno svilo v Tomasovu je danes zasedlo tovarno. Delavci so se branili stopiti v delo, niti niso sprejeli hrane, kakor so to v zadnjem času na Poljskem že večkrat z uspehom praklicirali delavci v raznih tovarnah. Usoda vohuna Belgrad. 19. maja. AA. Italijanski državljan Ro--emini je bi! obsojen zaradi vohunstva na 6 let težke ječe. Med prevozom v zapore pa je zavfil strup. Iti ga je imel skritega v obleki. Prepeljati un jja morali v hudem stanju v bolnišnico. Prav tisti dan, ko smo odgovarjali nekemu literatu na njegov napad na slovensko časnikarstvo, smo doživeli nov napad na slovensko časopisje, oziroma samo na »Slovenca«. Do tega napada jc prišlo v ljubljanskem občinskem svetu na javni seji. Vedeli smo že dolgo, da našemu listu sedanja občinska uprava ni naklonjena. Te ne- i naklonjenosti nismo povzročili mi, pač pa sedanja • občinska uprava, ki nikakor noče priznati, da je i kritika, kakor jo vodimo mi, pozitivna, da ni ! osebna, ni demagoška, pač pa vedno v korist mestne občine, torej izključno pozitivna in konstruktivna, Drugega načina pozitivne kritike si ne moremo predstavljati kakor take, ki jc v interesu splošnosti in mestne občine. Seveda pa nc moremo božati z rokavico raznih stvari, vendar pa smo bili vedno dovolj dostojni. Pouke o morali v kritiki odklanjamo, zakaj »Slovenec., jc vso svojo kritiko priobčil javno in možato in dovolj zmerno ter ni nasedal raznim govoricam, kar se o občinskem ; gospodarstvu šušlja po Ljubljani. Če bi priobčili kaj neresničnega, vemo, da nam »prijatelji slovenske žurnallstike«, kakor trdijo o sebi vodje ljubljanske občinske politike, da so, prav gotovo ne bi prizanesli s tiskovnimi pravdami. Nismo brez odgovornosti ne pred pravico ne pred javno moralo in tega bi se morali zavedati vsaj juristi v občinskem svetu! G. dr. Bohinjec jc govoril nekaj o anonimnosti kritike, češ, da jc nemoralna. Vemo, da jc dr. Bohinjec mislil najbrže vse mogoče prikrite in ne- i kontrolirane govorice in anonimne letake. To obsojamo tudi mi. Kdpr kaj trdi, kdor kaj kritizira, ; sc mora zavedati, da je le tedaj upravičen h kritiki, če je njegova kritika izpostavljena kontroli. Nc razumemo namigovanja dr. Bohinjca, ki je spravljal anonimne letake v zvezo z nekdanjimi boji med »klcrikalci in libcralci«. Če pa je g. dr. Bohinjec menil pod »anonimnostjo« »Slovenčevo« kritiko, jc v miselni zmoti. »Slovcnčeva« kritika ni anonimna. Vsaka številka je podpisana, za vsako jc uredništvo polno odgovorno. Podpisani pa so z imenom le tisti prispevki, ki izražajo le subjektiv-no mnenje avtorjev, ne pa tisti, ki predstavljajo mnenje vsega uredništva. Sploh se opaža v naši javnosti zadnje čase čudna zahteva, naj bodo članki poklicnih časnikarjev podpisani s polnim ime- ! nom. Ne samo, da jc to tehniško največkrat ne- : izvedljivo — saj pri nekaterih člankih uredništvo ; dostikrat kolektivno sodeluje —, pomenja ta zahteva tudi občutno ogrožanje tiskovne svobode in šc celo tiste, kolikor jo dandanes naše časopisje sploh še uživa. Napoleon III. je bil, ki je to danes nemogočo zahtevo celo uzakonil, pa je klavrno propadla. V našem javnem življenju pa bi podobna uvedba sploh onemogočila vsako javno kritiko in polemiko. Saj kako naj polemizira časnikar X. Y., | čigar družabni pomen in materijalno stanje nikakor ni pomembno, čeprav je polemike v vsej meri zmožen, osebno n. pr. z mestnim županom dr. Pucem! Nekaj drugega pa je, če polemizira »Slovenec« j kot pravna osebnost in kot celota z g. županom kot predstavnikom mestne občine. Opazke dr. Bohinjca o anonimnosti kritike so bile torej umestne , le v toliko, v kolikor so se nanašale na resnično zaplotništvo, niso pa bile umestne, če so se nana- : šale na našo kritiko ki jc bila javna in odkrita in j napisana s polno odgovornostjo. Nič ne de, če ni ; bil podpisan časnikar, ki je v članku le formuliral mnenje »Slovenca«! Sploh pa se moramo čuditi občinskemu svetu, da se je s tako silovitostjo spravil ravno na »Slovenca«. Saj so v nekem drugem listu izšli šc ostrejši napadi na občinsko upravo. Medtem, ko je bila naša kritika splošna in se je omejila le na principijelna stališča, se je ona druga spuščala v detajle in jc celo osebno napadala g, župana in in „Slovenec" druge voditelje občinske uprave. Kaj so se gg. občinski svetniki zbali onih drugih, da so zato tem bolj ogorčeno planili na nas, mesto da bi nam bili hvaležni, ker smo jih lojalno opozorili na napake? Kaj so morda zato tako udrihali po nas, da bi bolelo vsaj nekoliko tudi one druge? Še v drugem oziru so gg. občinski svetniki grešili proti svobodi tiska in svobodi poročanja. Naš poročevalec je bil na občinski seji izpostavljen stalno raznim apostrotom, ki pa niso bili vsi vljudni. Tudi gospodje občinski svetniki bi morali vedeti, da je oseba časnikarja brezpomembna in zato tudi nedotakljiva. Poročevalec, ki ga pošljemo na javno zborovanje ali na sejo, izpolnjuje le določeno misijo, naročeno od uredništva, ne pa svoje lastne. Sem in tja so se pripetili pri nas pred vojno primeri, da so bili poročevalci listov celo dejansko napadeni in vendar listi niso zato niti za las umaknili svojega stališča. Če ne pride eden, pride zanesljivo drugi in čc nasprotniki onemogočijo sploh vse poročevalce, potem imajo sami največjo škodo od tega. Na dve opazki, ki jih je izrekel g. Tavčar, pa moramo tu šc posebej odgovoriti. Kar je govoril o laži in perfidnosti »Slovcnca«, češ, da smo očitali g. županu pol milijona dohodkov na leto, je vse skonstruirano. »Slovenec« tega ni nikoli trdil. Vsaka laž se da prijeti, g. Tavčar pa jc moral priznati, »da sc «Slovenca» nc da nič prijeti«! Je to potem šc laž in perfidnost? O Mahrovi in Luckmannovi hiši smo že svoj čas dali odgovor g. županu in dolžnost g. Tavčarja jc bila, da ga je bral. Nismo nikoli nič trdili o kakem osebnem zaslužku, niti tiste ostrine kritike, kakor si jo je dovolil občinski svetnik dr. Pipen-bachcr, nismo uporabili. Trdili pa smo in še trdimo, da je bila Luckmannova hiša predrago kupljena, da je bila Mahrova hiša prvotno previsoko ocenjena in da je najemnina mestne elektrarne za prostore v Mahrovi hiši previsoka! Dopisa »Slovenske banke« in dr. Luckmanna pomenjata pač stališče dveh interesentov in g. župan ni napravil spretne poteze, ko se je skliceval na nju. Pripomniti pa moramo, da je vse obsodbe vreden neki poziv, iznešen na tej seji, ki bi ogrožal v materijami eksistenci več članov našega uredništva, seveda, ko bi se izvedel tako, kot si to predstavlja dotični gospod! Prav tako pušča'mo g. podžupana prof. Jarca v sladki iluziji, da sta v našem uredništvu dve »struji«. Samo ena je: za odločno javno kritiko mestnega gospodarstva, v kolikor se nam zdi primerno, pa tudi za popolno priznanje res pozitivnega in poštenega dela! Pozitivne kritike hočete gospodje? Imeli ste jo in jo šc imate. Se spomnite, kako ste hote ali nehote sledili naši kritiki o reševalnih vožnjah, proti kateri ste se borili celo z uradnimi podatki? Kako ste morali pred dvema tednoma slediti naši kritiki o pripuščanju uradnikov k računskim izpitom etc. etc.? Saj drugače tudi niste mogli! Ali sc spomnite, da smo v isti sapi, ko smo kritiziraU mestno gospodarstvo, sc zavzemali tudi za njegovo izboljšanje? Saj smo se potegnili celo za mestno pristavo, branili smo poklicno gasilstvo proti napadu, izrečenemu nanj v proračunski debati, in se je celo mestni gospodarski urad v svojem pojasnilu moral pridružiti našemu stališču, ker je bilo edino pravilno in v korist mestne občine. In od tega je komaj nekaj dnil Vsak drug občinski svet bi bil vesel tako lojalne, tako odkrite kritike, kakor je naša. Izjavljamo tudi sedaj, da bomo vedno grajali vsako znano nam nepravilnost v mestnem občinskem gospodarstvu, da bomo pa tudi vedno lojalno priznavali vsako pozitivno delo. Pravice do svobode kritike si pa ne damo vzeti, kljub vsem napadom na časnikarstvo vobče in na naš list posebej! Občinski odbornik dr. Pipenbacher nam piše Sveti oče prestopi prvič po 63 letih mejo vatikanske države »Osservatore Romano« oficielno sporoča, da bo sv. oče prestopil vatikansko mejo na Vncbohod, ko obišče baziliko sv. Janeza v Lateranu. S tem obnavlja papež nekdanjo tradicijo, ki je bila prekinjena I. 1870. Rim, 19. maja. tg. Kardinal Enrico Gasparri, nečak znanega bivšega kardinala, državnega tajnika Gasparrija, jo bil imenovan za predsednika vrhovnega sodišča v Vatikanu, na mesto umrlega kardinala Ceretija. Osebne vesti Belgrad, 19. maja. 1. Premeščen je k okrajnemu Bodišču v Radovljico pisarniški uradnik Anton Križnik. Napredovali so: v 8. [Kil. skup. Marija Rekar, knjigovodkinja pri apelacijskem sodišču v Ljubljani; v 9. pol. skup. Ferdinand Fabijan, kan-clist pri okrajnem sodišču v Škofji Loki, Rudolf Dečman, lcanclist pri okrožnem sodišču v Celju, in Josip Perenič, kanclist pri okrajnem sodišču v Kočevju. Upokojen jo Rudolf Knol, kanclist pri okrožnem sodišču v Novem mestu. V 6. pol. skup. je napredoval v finančnem ministrstvu dr. Miha Gabršček, dosedanji pristav. Upokojen je Anton Vodopiivec, višji davčni kontrolor 6. pol. skup. v Mariboru. Upokojena sta Marija Kralj, poštna uradnica 8 pol. skup. na poštnem uradu Ljubljana I. in Ivan Vrančič, praktični tehnik 9. pol. skup., pri dravskem poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Ljubljana, 19. maja. A A. Kr. bnns'ka uprava dravske banovine razpisuje mesto zdravnika-urad-niškega pripravnika v javni bolnišnici v Brcžicah. Prošnje se sprejemajo pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani, odd. L do 25. maja t. 1. Belgrad. 19. maja. Odlikovani so bili: z redom jugoslov. krone 5. stopnje Pavel Bolha, predsednik Zveze jugoslovanskih delavskih društev v Vestfaliji (Nemčija), z zlalo kolajno za državljanske zasluge Franjo Dobršck, podpredsednik isto Zveze, s srebrno kolajno za državljanske zasluge Ivan' Zupane, odposlanec naših delav. delegacij na Holandskem. Kanonik Šiška v Belgradu Belgrad, 19. maja. 1. Z današnjim jutranjim brzovlakom sta prispela v Belgrad kanonik Šiška in župnik Logar. Belgrad, 19. maja. 1. Radi priprav za prvi kongres slovanskih pravnikov, ki bo od 8. do 10. septembra v Bratislavi, bo prispel v Belgrad 25. t, m. znani bratislavski odvetnik in glavni tajnik pri-I pravljalncga odbora za ta kongres dr. Ciril Bar-žinka, ki bo potoval tudi v Solijo in sc bo na povratku v češkoslovaško ustavil še v Ljubljani in Zagrebu. Uslužbenci ljubljanskega magistrata so radi mojih izvajanj o njihovih plačah naperili proti meni v »Slovencu«, »Jutru« in »Slov, Narodu« bob-najoči ogenj; veliko groma in poka in — dima. Izstrelki, nabasani s pokvarjeno materijo, pa niso dosegli svojega namena in cilja. Nemogoče mi je, da bi vse kratke in dolgovezne zadevne ekspekto-racije na drobno analiziral. Tudi smatram to za nepotrebno. Konstatujem le: 1. Nisem »zagrešil« drugega kakor to, da sem branil čisto resnico. In to brez vsake psovkel To pa nekateri magistratni uslužbcnci sovražijo. Dokaz: njihovo skekanje in nastop proti meni. 2. Vse moje trditve glede njihovih plač slone na točnih, številčnih podatkih, kakor jih je prinesel »Slovenec« in »Pohod«. Ne morejo jih omajati ali modificirati druge navedbe ali falsifikati. Tako n. pr. si nekdo dovoli trditi, da so začetni prejemki mestnih poduradnikov itd. celo manjši kakor drž. zvaničnikov. Resnica je pa ta: začetek 19.800 Din in 12.480 Din; dif. 7320 ali 63%. Konec; 38.280 Din in 19,200 Din, dif. 19080 ali 99%. Služitelji III. kat. t. j. II. kat. drž. služ., začetek: 13.200 in 9.840 Din, dif. 3360 ali 34%; konec: 23.700 Din in 12.120 Din, dif. 11.580 ali 95%. Služitelji II. kat. t, j. drž. usl. I. kat., začetek: 14.400 Din in 12.120 Din, dif. 2280 ali 18%. Konec: 30.000 Din in 14.280; dif. 15.720 ali 110%. Toda »izenačenje naj se vrši navzgor«. Geni-jalna misell Spoštovani g. proponent je pa pozabil povedati, kje v naši domovini curlja zlati dež z neba ali kje se je odprla debela zlata žila in bruha čisto zlato v taki množini, da upravičeno vzkliknemo: »Oj zlati vek zdaj« vsem nam »pride«. Ko bo še to povedal, bomo kramljali prijateljski naprej. 3. Uradnik z letno plačo 88,200 Din bi v času bede in pomanjkanja ne smel imeti še 24.000 Din doklade, ki jo ministrska naredba izrečno prepoveduje. Take iu siične slučaje ljudstvo obsoja z znanim krepkim izrazom. 4. Vse početje nekaterih magistratnih uslužbencev je pa jasen dokaz, da občinski svet ljubljanski posluje pod občutnim terorjem dotičnih magislratovccv, ki se niti ne sramujejo javno nastopiti proli obč. odborniku, ki zvest položeni prisegi vestno izpolnjuje svoje dolžnosti v prid vsega ljublj. prebivalstva. Ta teror je tolik in tako drzen, da si upa udejstvovali se celo v občinski zbornici. Dokaz je zadnja proračunska seja, kjer sem bil deležen celo težke psovke (Sokol na papirju!) iz usl magistratnega uradnika. Teror se je izvajal nemoteno, ker g. župan ni čutil niti enkrat potrebe prisotne uradnike opozoriti na njihovo dolžnost. Jasno je, da si bodo obč. odborniki morali preskrbeti od drugod zagotovitev možnosti nemotenega izvrševanja svoje funkcije, kadarkoli bodo slutili nezadovoljnost obč. uslužbencev. Ko bi pa to bilo nemogoče, ne bo preostajalo drugo, kakor da obč, odborniki svoje nameravane govore koncipirajo In jih predlože terorističnemu odboru v rcccnzijo in odobritev. Brez aprobacije bi ee govor ne smel imeti. Kdor bi se temu ne pokoril, bi zapadel obiranju in anatomi. 5. Svojega delovanja r.e uravnavam po kakšni ipekulacijski kalkulaciji. Drage so mi рн simpatije dobrih. Teh sem bil v zadnjem času deležen od vseh slojev ljubljanskega prebivalstva — celo od nekaterih magistratnih uradnikov — v toliki meri, da antipatij niti ne občutim. Končno izražam prepričanje, da bo tudi pričujoča kampanja proti meni doživela isti sramotni debakel, kakor ga je pred kratkim podjetje, ki ga je proti meni inspiriral in vodil — brez legitimacije — tisti mestni uradnik, ki je konstatiral pri državnih (in s tem seveda tudi pri drugih skromno plačanih) uslužbencih stanje crkanja. Kraljica v Novem Novi, 19. maja. AA. Včeraj jc bilo vreme nekoliko lepše in je odšla kraljica Marija z otroci na peščino. Popoldne jc napravila kraljica z otroci izlet proti Selcu. Meširović v Pragi Praga, 19. maja. AA. ČTK poroča: Včeraj so svečano otvorili razstavo jugoslovanskega kiparja Mešlroviča. Svečani otvoritvi je prisostvovalo veliko število zelo uglednih osebnosti, med njimi člani vlade, diplomatski zbor, generaliteta, zastopniki cerkvcnih oblasti, umetniki in književniki, univerzitetni profesorji in novinarji. Meštrovič je bil predmet zelo toplega pozdrava. Otvoritveno svečanost so prenašali po praškem radiju. Minister KrofU, ki je nadomestoval zunanjega ministra Bcneša, je v svojem govoru izjavil, da je Meštrovi-čeva razstava začetek globljega kulturnega sodelovanja med državami Male antante, katere smotri so popolnoma pozitivni. Nato jc minister Krofta dodal, da bo prihodnji sestanek držav Male antante v Pragi uresničil te pozitivne smotre. Belgrajski procesi Belgrad, 19. maja. 1. Pred državnim sodiščem za zaščito države se bo 26. t. m. pričel procès proti 18 Primorcem in 2 Gorenjcema radi razširjanja komunizma. Obtoženci, ki bodo prispeli v Belgrad i 22. t. m., so bili aretirani lansko jesen v Ljubljani, ko je policija odkrila tudi tajno tiskarno za tiskanje in razmnoževanje komunističnih letakov. Obtoženi skupini se jc razen tega posrečilo vposta-viti kurirsko službo z dunajsko in praško komunistično centralo. Celotna organizacija, katere člani so sedaj v ljubljanskih zaporih, je štela okoli 34 oseb, Primorcev in domačinov. Radi manjših prestopkov je proti 6 osebam postopalo ljubljansko okrožno sodišče. V teku preiskave so bili trije izpuščeni iz preiskovalnega zapora ter izgnani iz države, in sicer dva v Italijo, eden pa v Češkoslo-! vaško. Pet osumljencev sc nahaja šc v preisko-I valnem zaporu, ostali pa pridejo 26. t. m. pred izredno sodišče za zaščito države v Belgradu. Vc-; čina obtožencev, med katerimi jc tudi ena ženska, j je bila včlanjena v društvu »Mlada Soča« v Ljubljani, ki je bilo seveda policijsko razpuščeno. Ob №0 letnici Timoške krajine Trboveljski slavčki doma Maribor, 19. maja. Danes dopoldne so se pripeljali na mariborsko postajo ob četrt na devet. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki tukajšnjih pevskih zborov, občinstva pa ш bilo, ker ni vedelo za prihod. Mladina je prispela v Maribor čila in zdrava, sunio malo zmučena in zaspana, ker je bila nočna vožnja čez Seminering naporna. Tam leži še sneg, pa radi mraza niso mogli spati. V domovino so dospeli vsi, razen dveh deklic, ki sta morali ostati na Češkem v bolnišnici radi angine. V Mariboru so počakali na osebni vlak proti Ljubljani, med čakanjem pa so šli k dobri gospej Vlahovičevi, ki jim je pripravila tečen zajutrek. Vsi so se že veselili na povratek domov, ko pa imajo toliko novic na srcu. V vagonih, ki so jim bili ua vsej turneji pravi dom. je izgledalo kakor v muzeju. Nešteto spominov so prineslij malčki domov iu raznih dobrot, s katerimi so jih obdarila dobra srca v tujini. Poleg tega pa še nešteto krasnih vencev, ki so dovoljno svedočili o uspehih, ki jih ni imelo na Češkem še nobeno naše pevsko društvo v taki meri. Trgovec s hran. knjižicami aretiran Zagreb, 19 .maja. Zagrebška policija se je odločila na podlagi dosedanje preiskave, odločno poseči v zadevo nedovoljenih špekulacij s hranilnimi knjižicami. Sedaj je zagrebška policija aretirala prvega trgovca Roberta Freuda, ki je na debelo kupčeval s hranilnimi knjižicami. Robert Freud ni kupčeval sam, temveč je imel več sodelavcev, od teh tudi nekaj v Ljubljani. Freud in jijegovi pomočniki so dajali na vlcžne knjižice posojila, knjižice samo pa so prodali in za veČino knjižic sedaj tudi ni znano, kje so. Dolžniki, ki bi sedaj radi Freudu in njegovim pomočnikom vrnili dolgove, zahtevajo knjižice nazaj, toda teh ui nikjer. Freud in njegovi tovariši pa ne morejo dolžnikom vrniti tudi drugih knjižic, kakor so se obvezali, ker nimajo denarja. Računali so namreč, da bodo hranilne knjižice padle na skrajno majhno ceno, na katero bi radi spravili s svojimi špekulacijami, da bi potem po smešni ceni ; • љ o ** Medtem, ko so že junaški boji »črnega Jurija«, ustanovitelja nuše dinastije Karadjordje-vičev, dali večjemu delu severne Srbije narodno in versko svobodo pred Turki, je morala ti-moška Krajina, to je ozemlje ob roki Timok. okrog most Negotin in Zaječar, še več let trpeti pod turškim jarmom Šele junaški upor L 1833 pod vodstvom narodnega vodje Veljka je priboril tudi tej pokrajini narodno in versko svobodo ter združitev s svobodno Srbijo. Geslo i vodje Veljka je bilo: »Glavo dam, Krajine ne I dam!« Pod tem geslom so letos slovesno pro-I slavili stoletnico svobodne timoške Krajine, ki i se je udeležil tudi kralj Aleksunder, ministrski I predsednik in drugi ministri, dalje mnogo gostov ' iz vee države ter velike množice ljudstva. Naši sliki nam kažeta kralja Aleksandra pri i proslavi (v ozadju člani vlade) ter zbor tiinoških i deklet v še lepših narodnih nošah, ko pričaku-' jejo kralja ter druge visoke goste. -nI o Trboveljski slavčki si osvamšo Triumfalna po i po Moravi in Sleziji SrCa posuta s cvetjem Brno. 15. maja 1933. Težko so se ločili naši Slavčki od prijaznega Olomouca, težko so se ločili od veeh svojih novih prijateljev in prijateljic, njihova s cvetjem posuta pot jih je vodila dalje v tretje največje, mesto Češkoslovaške v Moravsko Oetravo. Pred odhodom z Olomouca so položili še venec na mavzolej, pod katerim počiva 300 jugoslovanskih vojakov. Gosp. Adamič se je še posebej zahvalil predsedniku Čsl.-jug. lige g. dr. Vybiralu, ker je s tolmačenjem vsake pesmi zelo lepo izpopolnil program. Znano je namreč, da je g. dr. Vybiral prevedel v češčino že nešteto leposlovnih knjig g. Finžgarja in Iv. Preglja, kakor »Pod svobodnim solncem«, »Otroci solnca« itd. Največ posla pa je imel slavček Roškar Tone. Že takoj po matineji, ki se je vršila v gledališču in potem na kolodvoru so našega Slavčka obkolile male Hanakinje. Vsaka je hotela imeti od njega naslov. Seveda je tem številnim željam ugodil s tem, da je napisal cel blok naslovov in jih ponosno delil na desno in evo. Razumljivo je tudi, da so enako obteženi bili tudi drugi naši slavčki. Zvečer in v dežju so se pripeljali trboveljski slavčki v Moravsko Ostravo, kjer so največje železarne v srednji Evropi in ogromna ležišča črnega premoga. Mesto šteje 250.000 prebivalcev. Na kolodvoru jih je {»zdravil zastopnik Čsl.-jug. lige g. dr. Papiovšek, na kar jih je avtobus odpeljal v krasen dom »Sv. Ljudmile«. V jedilnici jih je že pričakovala bogato obložena miza z vsemi dobrotami tega sveta. Po večerji so šli slavčki v lepe udobne epalnice. Prihodnji dan sta bili dve matineji v dvorani Ljudskega doma, kjer jih je navdušeno pozdravilo nad 4000 mladine srednjih in ljudskih šol. Z balkona je padalo cvetje in nepopisno navdušenje in aplavz je prenehal še-le pri intonaciji naslednje pesmi. Popoldan eo si trboveljski slavčki v spremstvu g. dr. Papovška in gospe ing. Fiderhelove ogledali magistrat in se povzpeli na 82 m visoki razgledni stolp, kjer se jim je nudil diven pogled po celi Moravski Ostravi tja do Bohumina in češko-poljske meje. Nič drugega, kakor en sam »ah-a-a« je bilo slišati in skoro niso verjeli, da vidijo tudi del poljske države. Na koncertu zvečer pa so prejeli dva velika krasna venca, enega od članov Lige in drugega od odbora Čel.-jug. lige. Poleg tega so prejeli veliko košaro peciva, pomaranč, bonbonov, čokolade in drugih dobrot, toliko, da trboveljske slavčke že skrbi, kdaj bodo vse to pojedli. Po koncertu so se z avtobusom prepeljali v Narodni dom, kjer jim je bila prirejena poslovilna čajanka. Vedno jim je bil na razpolago lep avtobus, ki jih je vozil po obširnih in prometnih ulicah Moravske Ostrave. V nedeljo zjutraj je bila v kapeli doma »Sv. Ljudmile« sv. maša, pri kateri so trboveljski slavčki peli slovenske cerkvene pesmi ob »pretnljevanju g. E. Adamiča. Takoj pc sv. steži so sc odpeljali (wvii Brnu. kupili nove knjižice in s temi jiotolažili svoje dolžnike. Knjižice pa v ceni niso padle. Znani so primeri, da so prišli k Freudu in njegovim pomočnikom trgovci, ki so zahtevali na hranilne knjižice, glaseče se na 100.000 Din, posojila 10.0(10 Din Taki iskalci posojila so trdili, da ne potrebujejo več in tudi. če bi potrebovali, ne najamejo več posojila, ker ga potem ne bi mogli vrniti. Sedaj so ti ljudje prišli ob svoje hranilne knjižice. Ko so dolžniki pričeli zahtevati knjižice nazaj in vračati posojila, so bili Freud m njegovi pomočniki v skrajni zadregi: ali vrniti knjižice ali pa oditi v zapor. Po Zagrebu in drugod, tako tudi v Ljubljani in v Sloveniji se je pričela prava dirka za hranilnimi knjižicami, toda brezuspešno, ker kje naj dobe ti špekulant je hranilno knjižico za 100.000 Din za znesek 10 ali 20 tisoč Din. Povrh vsega pa denarja več imeli niso Na ta način je prišlo do aretacije Freuda in do drugih aretacij, katerim pa slede v kratkem še nove. Tri politične obravnave glavnemu mestu Morave. Med potjo so občudovali lepo obdelana polja bogato Mane. V nedeljo opoldne so trboveljski slavčki zdravi in veseli prispeli na glavni kolodvor, kjer jih je pozdravil za Čsl.-jug. ligo predsednik g. prof. ing. Vladimir Filkuka, za mesto Brno vrhovni ravnatelj g. Janik, za moravsko uči-teljstvo g. Brenek in za akademsko društvo »Jugoslavija« g. ing C. Franc Svetina. Vsi govorniki so povdarjali, da je nujno sodelovanje med našim narodom in Češkoslovaško, posebno na gospodarskem polju. V imenu trl>oveljskili slav-čkov je odgovoril skladatelj g. Adamič Emil. Nato so odšli naši slavčki na skupno kosilo, ki je bilo v pensionatu »Ivka«. Veselje, zadovoljstvo in brezmejna sreča je izžarevala iz slehernih oči. Toliko so videli lepega, velika mesta in zanimivosti, sklenilo se je toliko prijateljstev, da si vse to v mislih niti razporediti ne morejo. Zato pišejo naši slavčki dnevnike, da bodo potem, ko se vrnejo domov, lahko več dni pripovedovali svojim atekom. mamam, bratcem in sestricam o teh nepozabnih dnevih, ki so jih preživeli med brati Čehi. Zvečer ob 8 je bil v veliki dvorani Besednega doma koncert. Na odru jih je še enkrat pozdravil predsednik Čsl.-jug. lige g. prof. ing. VI. Filkuka, na kar je dirigentu g. Šuligoju izročil krasen venec. Akademsko društvo «Jugoslavija» pa jim je darovalo častni trak. Navdušenje je bilo nepopisno in aplavz tako buren, da so morali slavčki več pesmi, kakor E. Adamičevo »Uspavanko« in »Gor čez izaro«, ponoviti. Posebne simpatije je uživala solistinja Rezika Koritnikova, ki je dobila poleg cvetja tudi posebna darila. Ker se navdušenje ni poleglo, so Slavčki zapeli še »Oj Triglav moj dom«, kar je pa še povečalo aplavz. Da, kamorkoli se začuje slovenska pesem, povsod si osvoji srca, povsod si pridobi prijateljev in častilcev. Mi smo in moramo biti ponosni na našo slovensko pesem in trboveljski slavčki se tega dobro zavedajo, čutijo, in že po tišini, ki vlada med poslušalci, z vsakega obraza posebej čitajo, po odprtih ustih sodijo, da so si osvojili srca vseh in s tem dosegli popoln uspeh in priznanje. V ponedeljek sta bili dve matineji, ena dopoldne in druga popoldne. Na vsaki se je zbralo nad 2000 dijaštva s srednjih, meščanekih in ljudskih šol. Z galerij in dvorane so padali šopki nage-ljev in vrtnic, tako do je bil oder skoro pokrit s samim cvetjem. Dvorana je bila zelo lepo okrašena 6 palmami, v sredi jugosl. grb in jugoslovanska in češkoslovaška zastava. Po matineji so si trboveljski slavčki v spremstvu g. dr. Pospišila in slovenskih akademikov ogledali znanj grad Spielberg. kjer so pred nedavnim ječali in ob kruhu in vodi v večni temi gladovali zavedni Slovani kot politični osumljenci. Jutri zjutraj trboveljski slavčki zapustijo Brno ter se odpeljejo v Bratislavo. Med potjo v domovino imajo na Dunaju svoj poslednji koncert, na kar se vrnejo svojim mamicam v naročje, Pejre. Ljubljana, 19. iaja. Mali senat pod predsedstvom v. s. sv. g. Antona Mladiča je danes obravnaval kar tri politične zadeve. Trije obtoženci so se morali zagovarjati zaradi zločinstva po čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Dve razpravi sta bili tajni, ker sta bila obtoženca starejša mladoletnika. Iz sovraštva sta ga ovadila Neki mladoletni Ljubljančan |e prvi stopil pred senat. V rojstnem kraju na Perovcni pri Grosupljem je baje, kakor navaja obtožnica, govoril, da je vlada že čisto na koncu in da bo Slovenija sama za se in še druge slične besede Obtoženec, ki ga je branil odvetnik dr. Žitko, je odločno zanikal inkriminirane besede. Ovadila sta ga dva njegova sovražnika, ki sta že poprej grozila, da mu bosta že nekaj napravila. Mnoge priče so potrdile obtožen- j čevo nedolžnost. Razprava pa je tudi jasno ugo- i tovila, da ie bila izpovedba glavne obremenilne ! priče neverodostojna, da priča ni niti enkrat, niti pred orožniki niti pred preiskovalnim sodnikom in celo ne pri glavni razpravi govorila enako, marveč se je zapletala v nasprotja. To je tudi sodišče ugotovilo. Razprava je bila taina. Oproščen bivši župan France L u š i n a , 43 letni posestnik v Goste-čah pri Škofji loki, je bil obtožen zločina po čl. 3 zakona o zaščiti države. Na prav čuden način se je proti njemu splela intriga Neko nedeljo, nam-r č 29. januarja letos, je stal še pred mašo na cesti pred kapucinsko cerkvijo v Škofji loki. Možje so se razgovarjali. Mimo pa je šel služitelj banske uprave Kejžar in je ujel neke besede, ki jih je potem pravil drugim. Nekdo pa je Lušino pozneje ovadil politični oblasti. Po tej ovadbi naj bi bil Lu-šina govoril možem: »Ljudje so neumni. Demonstrirajo in protestirajo, ko pa je nam Italijan obljubil, da bo dal vse Slovence nam samim, da bomo imeli vse svoje poslance, samo denar bomo imeli eden.« Lušina je bil svoječasno župan občine Sore. »Ste res tako govorili?« je nagovoril predsednik obtoženca, ki je kratko odvrnil: »Ne. Kar sem povedal, pri tem ostanem.« In navajal je predsednik iz zapisnika, da so bili možje kakih 5 minut skupaj. Govorili so o gospodarskih težavah Priče Kejžarja sploh ne pozna. Obtoženec je čital v časopisih o enotni Sloveniji. Pripomnil ie, da bi postalo boljše, če bi mi dobili Primorsko s Trstom vred. Boltičev hlapec pa je vprašal: »Ali pod jugoslovansko krono?« Obtoženec je pritrdil: »Da.« Priča Valentin Kejžar je tudi na današnji razpravi vztrajal pri svoji izpovedbi ter ponovil besede, kakor jih naj bi bil čul pred cerkvijo. Stal jc nekaj korakov zadaj za obtožencem. Predsednik: »Tri druge priče povedo vse nekaj drugega!« Priča »a je trdil svoje. Jože K a 1 a n , posestnik iz Gosteč: »Pred cerkvijo smo čakali na mašo. Govorili smo o krizi in drugih težavah, kako se vse slabše prodaja Lušina pa je pripomnil, da je v časopisih bral. da bo boljše, zlasti če bi se Trst združil s Slovenijo. Lušina je še pristavil: »Kralj in denar ostaneta!« Predsednik je nato predočil pričino izjavo Kejžar-ju, ki je dejal: »Tako ni rekel. Točno vem.« Priča Peter J u g o v i c , Boltičev hlapec: »Bili smo pri gostilni Ziherl Govorili smo o gospodarskih težavah. Lušina je dejal, da bi bilo boljše za nas in državo, če bi dobili Trst. Vse bi bilo pod eno državo in jugoslovansko krono. Ni govoril, da demonstrirajo in protestirajo. Obtoženca je politični ekspozituri v Škofji loki ovadil neki Kalan iz Suhe. Državni tožilec je predlagal obsodbo v smislu obtožbe, dočim jc branilec dr. Miha Krek ple-diral za oprostitev Po daljšem posvetovanju je bil Lušina oproščen. Sledila je nato tretja razprava. Neki 19 leten kmečki fant je v začetku februarja letos v Šmartncm pri Litiji raztrosil letake, ki so vsebovali samo dva vzklika o federaciji in svobodi. Razprava je bila tajna. Obtoženec je priznal, da je trosil letake. Po čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi je bil obsojen na 40 dni strogega zapora. Državni tožilec in branilec sta prijavila proti sodbi priziv. Debata o pasjem plemena Fz:ava g. dr. Pogačnika Gosp. dr. Cepuder je pri obravnavi o »zadnjih ostankih pasjega plemena« insinuiral, češ, da se je ves proces proti prof. dr. Turku ineceniral v pisarni dr. Kreka in pri kaplanu dr, Pogačniku v Trnovem. Samo msinuirati je pač lahko, poceni in — varno! Če sem za dogodek na klasični gimnaziji res kmalu zvedel, sem pač procesa toliko kriv, kakor vsi ljudje iz ljubljanskih kavarn in gostiln, ki so med drugimi domačimi novicami tudi to premle-vali. Za tožbo sem pa zvedel šele post factum. Prašam, kaj bi rekel gosp. dr. Cepuder če bi mu jaz insinuiral, da je to obravnavo on insceniral. Dr. Pogačnik, trnovski кар1ал. Velik vlom na Primskovem Kranj, 19. maja. Vsa vas Primskovo je bila danes silno razburjena radi nočnega vloma v hišo posestnika in trgovca g. Franca Grudna, ki ima svojo domačijo ob cesti na Jezersko. Ob cesti na Jezersko nekako sredi vasi Primskovo ima enonadstropno hišo znani trgovec g. Gruden Franc. Mimo njegove trgovine prihaja polno ljudi iz bližnjih vasi, poleg tega pa je Primskovo samo precej obsežno po prebivalstvu, saj šteje skoro 1000 ljudi. Dobro uspeva Grudnova trgovina, poleg katere je še daleč okrog sloveča pekarija, kamor celo iz Kranja prihajajo ljudje po kruh. Od svojih sosedov na obeh straneh je Grudnova hiša oddaljena komaj 4 m. Vhod v trgovino je naravnost s ceste, za trgovskim lokalom je shramba oziroma pomožni prostor, za tem kuhinja in nato pekarija. Spijo pa Grudnovi deloma v prvem nadstropju. Usodna pozabljivost Pri Grudnovih denarja nikoli niso spravljali doma. Zoper vlom niso bili zavarovani, zato so ga dajali v hranilnico in jemali iz nje. — Le zadnje čase so gotovino hranili doma za pokritje večjih računov. V trgovini so imeli spravljeno kaseto, kjer je bilo drugekrati po največ par tisoč Din. To kaseto niso zvečer nikdar pustili v trgovini, marveč so jo vselej vzeli v stanovanje seboj. V četrtek zvečer pa je kaseta ostala v trgovini pod prodajno mizo. Po izrednem naključju je bilo včeraj zbranega denarja za plačilo v kaseti blizu 19 tisoč dinarjev in sicer. 3 tisočaki, 103 stotaki in približno za pet do šest tisoč Din srebrnega denarja. S tem denarjem so nameravali danes plačati razne račune. Vlomilec vdrl skozi okno Vlomilec, ki je moral vedeti, da je kaseta z denarjem v trgovini, je izbral za vhod v trgovino severno stran hiše z vrta soseda Zimanta. Ubil je zunanje okno, ga odprl, skrivil s krampom omrežje, rože, ki so bile na oknu in so segale skoro do vrha, je lepo zložil na vrtu na tla, notranje okno je bilo pa odprto in se je skozi skrivljeno omrežje splazil v pomožni prostor poleg trgovine. Tu jc poleg okna bilo 3 pare čevljev, katerih se ni dotaknil, marveč ie stopil v trgovino. Tam je pri pro- dajni mizi na pol odprl vse predale, v onem, ki je zaklenjen, ker je v njem denar, je pa pustil svoj ključek. Vlomilec je začel brskati pod prodajno mizo in zgrabil kaseto z denarjem vred. nakar jo je odkuril, ne da bi se dotaknil kake stvari v trgovini. Zgrešil je tudi ostali drobiž, za kakih 1300 Din, katerega pa mogoče ni hotel nositi s seboj. Vlom je bil izvršen med 10, ko so šli Grudnovi spat, in med 3, ko je ga. Grudnova vstala. Vlomilca ni slišal nihče. Ob 3 zjutraj je opazila vlom ga. Grudnova, ki je vstala, da bi šla peč kruh. Iz sobe je prišla v shrambo in začutila mrzel zrak, ki je prihajal skozi ubito okno. Stopila je k oknu in opazila, da tam ni več rož, da je omrežje skrivljeno in takoj ugotovila, da so ponoči imeli vlomilce v hiši. Stopila je v trgovino, kjer je bilo vse v najlepšem redu, takoj pa se je spomnila kasete. Poklicala ie moža, ki je takoj ugotovil, da je kaseta izginila. Po orožnike in detektiva Poklicali so na pomoč soseda, ki je hitel v Kranj po orožnike. Ti so prišli že ob 4 zjutraj na Primskovo. Iskali so sledove in našli neko sled po Zimantovem travniku. Zalo so zastražili vse prostore in dohod do vlomljenega okna, da ne bi ljudje pokvarili sledov. Ob 8 zjutraj je že prišel iz Ljubljane detektiv g. Podobnik s policijskim psom. Ves dopoldan se je vršilo marljivo izsledo-vanje. S psom so napravili več obhodov in je vselej krenil po cesti navzgor, nato pa h Kokri. Orožniki pa so prej našli sled po Zimantovem travniku G. Podobnik je vzel ludi prstne odtise. Ali je bil vlomilec samo eden ali več, se ne ve. Pravijo, da so morali biti trij» in sicer eden v galošah, drugi v gumijastih čevljih in tretji bos, ker je pustil nogavico na oknu Ne more se pa vedeti, ali so ti odtisi od vlomilcev ali drugih ljudi, ki so prišli v bližino. Več jasnosti bo morda prinesla preiskava. V teku dveh let je pri Grudnovih to žc drugi vlom. Leta 1931 meseca septembra so vlomilci vdrli v trgovino in odnesli par sto dinarjev drobiža iz predala kjer je denar. — Ta teden so pa vlomili tudi v Krcmžarievo trgovino na Lužah, kjer «o p« vlomilce prepodili. Ljubljanske vesti: Cene gor, plače dol Ukrepi Maloželezniške družbe Zvišane tramvajske cene Ljubljana, 19. maja. Uprava električne ceelne železnice sporoča, da se od 20. t. m. dalje zviša sedanja cena za prestopne vozne listke od 1 Din 50 par na 2 Din. Cena za vožnjo v Št. Vid na progi glavna pošta—Št. Vid ostane nespremenjena t. j. 3 Din, na progi Vič— glavna pošta do Št, Vida in obratno pa se zviša cena za 50 par t. j. na 3 Din 50 par. Znižane plače Medtem, ko na drugem mestu poročamo, da je Maloželezniška družba zvišala vozne cene na ljubljanskem tramvaju, so pa obenem з tem sklepom prejeli tramvajski uslužbenci tudi sporočilo, da jim bodo s prvim junijem reducirane plače. Maloželez-niška družba bo znižala mezde po le-toj lestvi: Mesečni zaslužili, ki presegajo 1200 Din, bodo reducirani za 5 %, mesečni zaslužki, ki presegajo 1500 Din, bodo reducirani za 10 /o, mesečni zaslužki, ki presegajo 2000 Din, bodo reducirani za 15 %. Obenem bodo znižane tudi dravinjske doklade za družinsko člane. Medtem, ko so do sednj tramvajski uslužbonci prejemali za vsakega družinskega člana po 150 Din doklade, bodo od 1. junija dalje prejemali samo po 100 Din mesečno za vsakega družinskega člana. Kakor čujemo, namerava tramvajska družba za letos tudi opustiti nabavo službenih oblek svojim uslužbencem. Kai bo danes? Drama; »Karel in Ana«. Red B. Opera: »Madame Butterfly«, Gostuje tenorist j'. Peter Burja. Red A. Kino Kodeljevo; Ob pol 9: »Srečni zakonci« (Stan Laurel, Oliver Hardyj in »Razporoka«. Nočno službo imata lekarni: mr. Kuralt, Go- sposvetska č. 4, in mr, Sušnik, Marijin trg. * 0 Poizkusne dušeslovne vaje. Na naši univerzi delajo poizkusne dušeslovne vaje, za katere bi bila potrebna tudi udeležba drugega občinstva. Udeleženci teh poizkusov bi ne bili poizkusne osebe, temveč samo opazovalci, ki naj bi beležili evoje vtise, katere bi v teku poizkusa dobili. Za uspeh poizkusov bi bila potrebna čim večja udeležba opazovalcev iz različnih stanov in starostnih dob. Zato naproša vodstvo podpisanega eeminarja vse, ki bi imeli za stvar zanimanje, da se oglase v filozofskem seminarju (univerza na Kongresnem trgu, I. nadstropje, soba št. 72) v dnevih od četrtka do sobote med 11 in 12 dopoldne ali pa med 6 in 7 zvečer. Ob tej priliki bo vsakemu vse potrebno pojasnjeno. Poizkusi pa se morejo vsled določene razporeditve dela na univerzi vršiti samo v teh časih: v ponedeljek od 18 do 19, v torek in soboto pa od 16 do 17. Začetek v soboto 20. t. m. V Ljubljani, dne 16. maja 1933, Vodstvo seminarja za filozofijo in eksperimentalno psihologijo na univerzi v Ljubljani. 0 Konvikt Notre Dame nudi stanovanje m vso oskrbo dijakinjam srednjih in strokovnih šol. Pojasnila daje: Predstojništvo Ubogih šolskih sester de Notre Dame, Ljubljana, I.angusova 16. Tramvajska proga: Vič — Stan in dom. Toplo povabi! sem strica Andreja, naj к S/amiču z manoi koraka; pripravljena tam nam čaka v vinski omaki pečenka govejat © Promenadni koncert v Zvezdi priredi v nedeljo 21. maja ob II dopoldne Združenje vojnih invalidov, krajevni odbor Ljubljana. Igra dravska divizijska godba. Prostovoljne prispevke pobirajo invalidi med koncertom. Odbor. 0 Nabiralna akcija zimskih oblačil krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani. V našo pisarno prihajajo prav pridno paketi, ki se jih ni moglo 18. t. m. oddati na nabiralne avtomobile. Dobrosrčno ljubljansko prebivalstvo najvljudneje prosimo, da pošlje po možnosti pakete v našo pisarno Wolfova ul. 12, dvorišče. Ako pa to ni mogoče, naj sc sporoči naši pisarni po dopisnici ali pa po telefonu št. 32-18. Po paket bomo poslali svojega pooblaščenca, ki se bo izkazal z našo legitimacijo. 0 Nabiralna akcija Rdečegn križa. — Krajevni odbor Rdečega križa je izvršil v četrtek. dne 18. t. m. nnbjralno akcijo zimskih oblačil. Kljub skrajno slabemu vremenu je bil uspeh akciji' povoljen. Iskreno zahvalo izrekamo vsem človekoljubnim sodclnvcem pri naši akciji, osobito pa lastnikom avtomobilom, ki so nam dali «vojn vozila brezplačno na razpolago, godbenikom društva Sloga, ki so s svojimi fnnfarami delali propagando zn akcijo, akademikom društva Jadran, stegu skavtov Kodeljevo, eainaritankam in samaritanom ter mestnim delavcem. Ljubljansko prebivalstvo je tudi pri tej priliki pokazalo svojo zlato srce. Vendar pn mnoge družine niso mogle oddati pripravljenih paketov, ker niso opazilo naših avtomobilov, oli pn ti niso dospeli v njihove ulice radi nastale plohe. Vljudno prosimo vse one, ki želijo še kaj darovati, dn pošljejo po možnosti svoje darove v našo pisnrno Wolfova 12, dvorišče, ali pa prijavijo svoj naslov, odarskih vprašanjih i širšega značaja. Na dnevnem redu je bil referat o denarnih razmerah z ozirom na delovanje , strokovne komisije pri ministrstvu trgovine in industrije ter zanimiva debata o sanaciji denarnega trga. Bilo je govora tudi o komunalni politiki; naglašalo sc je, da imajo pridobitni krogi z ozirom na svojo davčno moč premalo zastopnikov v občinskem svetu, končno se je razpravljalo šc o notranji izgraditvi marilior-skega gospodarskega predstavništva, ki naj bi zajelo vse pridobitne sloje mesta in okolice. □ Trgovina Mestnega električnega |>odjetja. o katere preselitvi smo žc poročali, se bo selila na Aleksandrovi cesti v nekdanjo šoštaričevo hišo št. 13. Preselitev jc bila nujna radi pomanjkanja uradnih prostorov v mestni hiši v Frančiškanski ulici, kamor pridejo sedaj Se mestna podjetja in pa radi trgovine same, ki pride tako na proinetiiejšo točko ter bo lažje dostopna. □ Mariborski inutoriklisti, včlanjeni v IV-runu, zdrčijo dne 4. in 5. junija na Bled in Bohinj. Odhod jc dne 4 junija ob 4.30 iz. Kralja Petra trga. □ Dražbe na dnevnem redu. Dne 30. junija bo na tukajšnjem okrajnem sodišču ob pol desetih nu sobi št. 27. dražba nepremičnin zem. knjiga k. o. [.obilic vi. št. 21. Gonilna vrednost posestva je Din 557.026.95. najmanjši ponudek pa Din 371.351. 30. — Dne 7. julija bo na istem sodišču dražba zemljišča iz mestnega področja in sicer zem. knjiga Grajska vrata. Orešje vi. št. 470, 469. 43, 73 in 74. Cenilna vrednost celega kompleksa je skupno 2.373.859.37. vrednost pritikline Din 18.430, najmanjši ponudek pa Din 1.397.313.14. Istega dne bo na omenjenem sodišču dražba zemljišča k. o. Pobrežje vi. št. 882. Cenilna vrednost Din 26.480, najmanjši ponudek Din 13.240. □ V muzeju bo v nedeljo 21. t. m. omito-loško zbirka vsled preurejevanja zaprta. Isti dan ob II. uri pa priredi Muzejsko društvo poljudno vodetvo po muzeju, v prvi vrsti po rimskih spomenikih. Vse občinstvo vljudno vabljeno!': □ Turistične avtobusne vožnje. Meslni avtobusni promet razglaša, da se pričnejo z današnjim dnevom vožnje na Reko in v Radvnnje do gostilne Hoste. Ob sobotah vozi avtobus na Reko ob 1550. ob nedeljah in praznikih nn ob 5.20 in 18. iz Glavnega trga. Odbor iz Reke ob 6.30 in 19. Za Radvanje vozi samo ob nedeljah in praznikih. C>lhod Maribor ?1. kol. 4.50, Glavni trg 5. 5.30 in 18.45. Od gostilne Hoste pa vozi ob 5.07. 5.47 in 19. Obenem se podaljša ob nedeljah in praznikih vožnja Maribor—Selnica do Fale i:i sicer: odhod Maribor. Glavni tre ob 7.00 in 18.7.0. Odhod Fala ob 7.45 in 18.50. □ Tablice za fijakerske vozove sc že dobijo. lastniki fijukerskih in polfijakeiskih vo/ nuj pridejo po evidenčne tablice med uradnimi urami na policijo, soba št. IS. □ Ce z ograjo stopnišča jo strmoglavil v Kejžarjevi ulici 7 letni Milanček Zavndlav. Padel je v znatno globino na cementni tlak ter zadobil zelo hude poškodbe na glavi. Prepeljali so ga n i rešilnem avtomobilu v bolnišnico. □ Dobro srce. Znesek 20 dinarjev jc daroval neimenovani dobrotnik pri tukajšnji upravi »Slovenca« za siromašno 80 letno starko. □ Nočno lekarniško službo vrši v prihodnjem tednu od 21. do 28. maja lekarna P. Alba-nožo na I'rankopanski ccsti. □ Odpri roke, odpri srce... 80 letna starka, rev na iu siromašna, je brez sredstev in pomoči. Priporoča se usmiljenim srcem za darilo \ denarju ali v blagu. Darila sprejemu uprava našega lista na koroški ccsti I. kjer jc na razpolago tudi naslov revne sirote. □ »Princezn Zlatu« se vprizori jutri po-|K>l• S to predstavo zaključijo Magdalcnci svojo letošnjo uspešno sezono. S to prireditvijo bodo pripravili prijeten nedeljski popoldan zlasti gajata za tem za nevesto ter pripeljeta v soIx> pred njo razne namestnike: korbiilčeca, korbiilčico. družico in na koncu šele pravo »sneho«. Nn slavnostno okrašeni svatbeni mizi stoji pletenik (kruh) s cvetjem okrašen, starešine molita nad skledo votle evangelij sv. Janeza, nevesta meče po sobi iz cule orehe in lešnike, potem pa svatje ,s spremljavo godca pojejo »Oče naš«, nakar f-e šele prične prava gostija. □ Svojevrsten srečolov. Jadranska straža v Mariboru priredi danes popoldne iu jutri v nedeljo cvetlični srečolov. Cvetlice so razstavljene v hiši banovinske hranilnice. Srečke so |>o dinarju. Sezajte pridno ))o njih! □ Ribe so bile po ceni. Včerajšnji trg je bil nenavadno dobro založen s sardelicumi in škombri, radi česar jo cena morskim dobrotam znatno padla. Sardelice, ki jih jc bilo 100 kg. so sc dobile po 12, škombri pn po 16, ko so se običajno sicer prodajali po 32. Ribe sv. Petra je bilo 5 kg po 28 Din, žabji kraki venec po 2 Din. □ Prva toča. Muhasto majsko vreme nam je prineslo včeraj dopoldne prvo letošnj o točo. Vsula se je med nalivom iz temnega oblaka ter padala precej na gosto. Ker pa je vmes deževalo. ni napravila kake znatne škode. □ Fantje se zbirajo. Včeraj so se pričeli letošnji nabori v Gambrinovi dvorani. Najavile so jih fantovske skupine s šopki na prsih in za klobukom. Začasno se vršijo nabori samo / mestno področje, pa potekajo radi tega mirneje in neopazno. Šele ko pride podeželska okolici na vrsto, postajajo šumni in glasni. O Slndek sad je žmohten. Prve letošnje črešnje so se včeraj jiojavilo nn trgu. Sladek sad jc v ceni žmnhten: 32 dinarjev Zahtevajo prodajalci za kilogram. — V tržnem ccniku, ki ga prinašajo splitski časopisi pa čitamo, da cc prodajajo v Splitu črešnje po 11 Din kg. V sovjetski varčujejo Prehrana ruskega delavca Če se v zadnjem letu boljševiki ponašajo, da so se delavske plače povišale za časa petletke kar za 67—70%, ne smemo pozabiti, da so med tem časom tudi cene živil v Rusiji zelo narasle. Poleg tega so poceni samo tista živila, ki jih delavec dobi na izkaznico. Toda teh živil je zelo malo in delavec jih lahko kupi samo v majhnih količinah. L. 1931 je na pr. dobival delavec proti izkaznici mesečno še 1 kg sladkorja na glavo. Danes dobi komaj 40 do 60 dkg na glavo. Cena tega sladkorja je nizka, saj ga delavec plača po 50—60 kopejk. Cena živil v nekontroliranih trgovinah je seveda neprimerno višja. Poleti lanskega leta si moral plačati v ten trgovinah 3 rublje za kg, v januarju 1933 že 15 rubljev, v marcu nič manj kakor 17.5 rubljev za kg. Ker se je porcija sladkorja, ki ga dobiva delavec na izkaznico, zmanjšala, je jasno, da je delavec primoran kupovati sladkor kakor druga živila po trgovskih cenah izven zadružnih prodajaln. To velja za kruh, mleko, maslo, jajca, meso. V Moskvi kakor tudi po vsej ostali Rusiji žirijo v znamenju varčevanja. Vsi so prisiljeni varčevati. Tako moraš varčevati tudi z električnim tokom. Če si preveč toka porabil, ga moraš plačati trikrat dražje. Prepovedana je tudi uporaba električnih priprav v domačem gospodinjstvu. Iz Har-kova poročajo, da tam posebno varčujejo in da ostane eden ali drugi del. V trgovinah »Torgsina« (Torgovlja s inostran-cami) ima kupec vsega na izbero, toda plačati mora Proslava Dev*ce Orleanst*?* z zlatom ali pa z inozemskimi valutami, ker je zlata kakor tudi inozemskih valut čedalje manj, spreje- , ma sedaj Torgsin tudi srebro v zameno za blago. ! Za en kilogram srebra zaračunajo 12 zlatih rubljev, trgovska cena srebra v resnici znaša 17 zlatih rubljev. Jasno je ,da ima pri tem »Torgsin« prav lep dobiček. V prodajalnah Torgsina lahko kupiš prvovrstno finsko maslo, estonsko slanino, ribje konzerve m klobase, kakor tudi najfinejši francoski puder in parfem. Torgsin ima v zalogi tudi gramofonske plošče z »Jazzi«, ki stanejo seveda 300 do 500% več kakor kje v Parizu. Obstojijo štiri kategorije izkaznic za živila. S kruhom je na pr. takole: 800 g kruha prejme delavec prve kategorije, to je na težkem delu; 200 g prejme najnižja kategorija nameščencev in slug, enako se razdeli krompir, to je 12, oziroma 6 kg na mesec, maslo za prvo kategorijo in za otroke 200 g, margarine ali masti ter pol litra bučnega olja. Zdroba prejme prva kategorija 2 kg, druga kategorija 1 kg, tretja in četrta kategorija pa pol kilograma na mesec. Sladkorja bi morala dobiti prva kategorija 1 kg (v resnici pa ga prejme samo 600 g) in 600 g (v resnici 300—400 g) za zadnji dve kategoriji na mesec. Mesa se razdeli na 1 kg za prvi dve kategoriji mesečno, zelja dobi 1 kg vsak delavec na mesec. Poleg tega delavec kupi na izkaznico lahko še ribe, ostala živila pa mora kupiti v trgo-, vini. V trgovini stane 1 kg svinjine 45 rubljev in 1 kg gosi 220 rubljev. Izučen delavec prejme na mesec 150—250 rubljev plače. Knjigovodja zasluži 220 rubljev, strojepiska 90—120 rubljev, šofer 300 îubljev, inženjer 200—400 rubljev. Brezmotorno le lat o so pripregli navadnemu V sredo sta prileteli na letališče Bourget pri Parizu dve zanimivi letali švicarsko letalo, ki ga je vodil pilot Guholz, je vleklo za seboj drugo, in sicer brezmotorno letalo, ki ga je vodil Švicar Viljem Farmer, star 28 let. Letalca ; sta se dvignila iz Curilia ob 15.28 in preletela 1 razdaljo 500 kilometrov do Bourgeta v 5 urah. Motorno letalo je vleklo s 140 m dolgim kablom 1 brezmotorno letalo za seboj. Ko sta letali pri- ; leteli nnd letališče v Bourgetu, je prvi letalec J s posebno pripravo odpe! vrv in se sam spustil na tla. Brezmotorno letalo je še nekaj časa krožilo nad letališčem in se potem samo spustilo na tla. Holosalen spomenik de*a Gandi se vrača iz ječe v družbi svojih somišljenikov. Vlada ga je izpustila, ker se je bala, da bi umrl v ječi radi gladovne stavke. Gandi j e med poslom shujšal za 6 kg; tudi doma se še vedno posti, do bi na ta način prisilil Angleže, da izpustijo 10.000 aretiranih upornikov. Avstrija priznava vse zapovedane praznike Dne 1. junija stopi v Avstriji v veljavo zakon, ki priznava zapovedane cerkvene praznike, ki ne padejo na nedeljo. Zakon nosi datum 27. januarja 1933. Do njega je prišlo na pobudo krščanskih so-cialcev, posebno pa gospe Kapral. Tudi država bo torej odslej priznala te-le cerkvene praznike; novo leto, Sv. trije kralji, velikonočni ponedeljek, vnebohod, binkoštni ponedeljek, praznik Sv. rešnjega telesa, št. Peter in Pavel, vnebovzetje, Vsi sveti, brezmadežno spočetje, božič, sv. Štefan in praznik farnega patrona. Praznika sv. Jožefa ni med naštetimi. V Avstriji ni praznik sv. Jožefa zapovedan v vseh škofijah. V nekaterih drugih je zopet farni patron; zaradi tega ga niso všteli med priznane praznike. Gre za 13 praznikov, ki jih sedaj tudi država priznava in ki postanejo prazniki tudi za vse delavstvo. Avstrijski industrijci so se precej upirali novemu zakonu, češ, da se konkurenčna moč avstrijske industrije v primeri z inozemsko z njimi zmanjša. Iste razloge je navedla tudi trgovska zbornica na Dunaju. Socialisti so ugovarjali, da bodo delavci radi teh praznikov manj zaslužili. Kljub tem oviram je zakon prodrl in stopi v veljavo 1. junija. Splošno se dejanski položaj ne bo izpre-menil mnogo, ker so v Avstriji itak obhajali večino navedenih praznikov; kljub temu je zakon velikega pomena, ker šele z njim ustvari priznano pravno stanje. Če bodo morda nekateri delavci tu pa tam nekoliko manj zaslužili, bo pa zato tem več dela tudi za druge, ki so brez posla. Velika kača straši po Parizu V smislu mirovne pogodbe je bila v ozemlju Kupen-Malmf*ly taiko polegli jena meja, da reže gostilno, ki jo vidiš na slilki, na dvoje. Gostilničar s svojo točilnico še v Belgiji, med tem ko je gost na nemških tleh. Takšnih primerov je tudi mnogo na meji med Jugoslavijo in Italijo V nedeljo so v Parizu slavili obletnico Devici Orleanske ob njenem spomeniku. Tudi vlada se je udeležila te slovesnosti: v sredi ministrski predsednik Daladier. poleg njega notranji minister Chautemps. S piščalko so odganiali časnikarje V zadnjem času časnikarji vedno nadlegujejo MacDonalda z vprašanjem, kako je z njegovim zdravjem. Ministrski predsednik se je tega večnega povpraševanja že naveličal in je sklenil prav pošteno potegniti novinarje in vse radovedneže. Ti so v zadnjem času opazili, da je angleški ministrski predsednik na vseh javnih sejah nekako izmučen, da se vedno utrujeno eesede na svoj stol in včasih tudi nekam čudno vzdihne. tako da mu iz grla kar zapiska. Toda njegovi prijatelji mu kar niso dali miru in so na vsak način hoteli vedeti, kakšna bolezen se ga je lotila. Tedaj je Mnc.lJonald povlekel izpod telovnika majhno piščalko, ki je zapiskala. ako si nanjo pritisnil. MacDonald je torej vsa k rat, ko se je čutil bolnega, pritisnil nn piščalko, ki jo je nosil |>od telovnikom in ki je tedaj globoko vzdihnila. Najmanjši rotacijski stroj na svetu, ki ga je izdelalo Deka ameriška tvrdka za svetovno raz- | stavo v Chicagu. Stroj tiska popolnoma v redu list, seveda izredno majhnega formata. Angleški prestolonaslednik se je te dni dvignil s svojim novim letalom »Wickers Wia-stra«. ki je prav udobno opravljen. V njem je prostora za 10 oseb. Kljub temu vozi letalo z brzino 160 milj na uro. Notranjost letala je urejena tako, da to brnenje vijnka in motorja prav nič ne moti in da lahko govoriš s sosedom čisto tiho. Na strehi je pritrjenih 10 padal, ki ti pridejo v roko s«mo, če pritisneš na poseben gumb. Prvič je prestolonaslednik letel e tem letalom iz Windsorja v Cardiff. Vojni spomini Lloyda Georgea Te dni je izšla prva knjiga vojnih spominov bivšega angleškega predsednika Lloyda Georgea. Lloyd George popisuje mednarodni položaj, ki je lastal v trenutku, ko sta Avstrija in Nemčija napovedali vojno, odnosno, ko je Anglija napovedala vojno Nemčiji. Lloyd George je mnenja, da bi Nemčija takrat prav gotovo sprejela mirovne pogoje, ako bi Anglija takrat razpolagala z močno armado. Za človeka usodni koraki Takole se igrata na svojevrstnem toboganu nečaka kacinskega emirja, v času. ko se njihov stric po. gaja z Anglijo glede ureditve svoje države.. »Danes sem se tehtal. Pomisli, kar 80 kilogramov tehtam.< »Toliko? Bržkone nisi slekel debele suknje.< »Seveda sem jo, le v rokah sem jo držal.c Nepričakovana dediščina, po več letih pomanjkanja, me je iz dostojnega človeka spremenila v tirana. Poiskal sem si tovarišije, kakršne posebno lahko najdeš, ako imaš denar, popival sem, ostajal z doma tudi po več dni, za dom in družino pa se nisem menil. Malokdaj sem bil trezen. Potrpežljiva in ljubezniva žena je mirno in vdano prenašala moje vedenje, dokler se nisem nekoč tako daleč spozabil, da sem jo udaril. Naslednji dan je izginila in s seboj odvedla oba otroka. Padal sem vedno bolj globoko, sodišče je izreklo sodbo ločitve zakona. Danes — danes sem osamljen in propadel človek. Večkrat vidim v sanjah ljubeznivo ženo, po sobi hodi tiho in prepeva ono, meni tako ljubo pesem, otroka mi posedata po kolenih, ves sem srečen. Ko pa se po takih sanjah prebudim, se počutim še bolj nesrečnega in zapuščenega. Ona, dobra žena je že pod zemljo, otroka pa sta si ustvarila svoji družini, tako sem zvedel od drugih ljudi. Otroka sta seveda že davno pozabila, da se nahaja nekje tak človek, ki se mu pravi oče. Kriv temu pa sem sum in to je najhujše. Kako hudo sem kaznovan za tedanje moje lahkomISljeno življenje. Angleški prcsfo^onas^edn k let« Spretni natakar, ki mu noben fizikalni zakon ne «pravi krožnikov iz ravnotežja. V Berlinu bodo v najkrajšem času pričeli graditi spomenik dela. Predlog so seveda stavili narodni socialisti, in sicer nadzornik industrijskih etrokoviih organizacij Engel. Spomenik bo stal lep milijonček mark in bo imel kar tri nadstropja. Postavili ga bodo na največji trg v Berlinu, bržkone na trg Rudolfa Hitlerja, ki se je prej nazival kanclerjev trg. Denar za spomenik bodo pobirali z javnim podpisovanjem. Tisti, ki se bo hotel narodnim socialistom čim bolj prikupiti, bo več dal. Na vrhu spomenika bo stala postava nemškega delavca, okoli nje pa bodo zbrani kipi nemškega učenjaka, kmeta, rudarja, vojaka tretjega kraljestva iu nemške matere z otrokom. Hitler forej ne zaostaja za Mussolini jem, ki producira sjiomenike nn debelo: poleg h 'a bo berlinski še kolosalen. Cynthia Mosley, žena angleškega fašističnega voditelja Ozvalda Mosleva in hčerka bivšega podkralja Indije lorda Ćurzona, je med operacijo slepiču umrla. Do 1. 1951 je bila poslanka v delavski stranki, a je iz nje i/stopila, ker je hotela tudi politično ostati zvesta svojemu možu. V Parizu se zadnje dni zelo razburjajo, ker je ušla iz nekega majhnega cirkusa v 16. okraju velika kača, dolga tri metre. Pravijo, da je kača pobegnila, ker ni našla v svoji kletki mleka ob določeni tiri. Bila jc bržkone lačna. Dejstvo je, da je »Sibilnc, kn! or se je kača imenovala^.iç v cirkusu, požrla dva zajčka in jo nato popihala. Seveda so Purižani. posebno Parižanke prav ▼ strahu radi kače. Gospodinje pridno preiskujejo stanovanja, ali morda nc živi pošastna žival zavita v klopčič. tam kje pod posteljo. Policija je razpisala nagrado 500 frankov za tistega, ki jo ujame. Doslej se še ni posrečilo ujeti kače. Kmeiski dolgovi Državni denar Kakor smo že poročali (13. t. m.), obstojata 7,a sanacijo kreditnih razmer in sploh ozdravitev našega gospodarstva dva najbolj verjetna predloga: predlog dr. Belina o izločitvi bankovcev po 100 Din in proglasitev za državni denar ter predlog, za katerega se zavzamejo nekatere organizacije denarnih zavodov, avtor tega predloga pa je Dušan N. PlavšiC, bivši pomočnik finančnega ministra. Da seznanimo naše čitatelje tudi z detajli tega drugega predloga, navajamo nekatere podrobnosti iz manuskripta tega predloga >za sanacijo nase finančne in gospodarske krize«. V uvodu pravi pisec, da je bila naša splošna gospodarska kriza posebno poostrena zaradi nastale finančno krize. Nato razpravlja o imlitiki Narodne banko, o padcu dinarja, izvozu kapitala itd. Smatra, da je za oživljenje prometa in gospodarstva sploh treba dati gospodarstvu novih sredstev z uvedbo novega zasilnega plačilnega sredstva. To ee da izvršiti v zvezi z razdolžitvijo kmeta. Z ozirom na 7 milijard kmelskih dolgov znaša delež bank okoli 3.5 milijarde. Za definitivno razdolžitev ikmeta bi bilo troba 4 milijarde dinarjev. To ogromno vsoto da lahko samo država. Izvedba bi bila v glavneim tale: država, odn. Priv. agrarna banka ali Drž. hip. banka bi postala edini upnik zadolženih kmetov. Vse terjatve bi se preknjižile na državo. Na podlagi teh vknjiženih terjatev bi izdala država protivrednost v državnih bankovcih ali bonih ali kakor jih že hočete imenovati. Ti bankovci bi predstavljali brezobrestno posojilo države in tudi kmet ne bi več plačeval obresti. Posojilo bi se amortiziralo letno s 4% in 1% za upravne stroške. Plačila amortizacije bi se vršila istočasno z davki. Vsako leto bi se potegnilo nekaj teh novčanic iz prometa. V svoji vrednosti bi moral . ta denar bdli isto kot bankovci Narodne banke, | elužiti prav tako kot plačilno sredstvo, torej še t za razdolžitev več Ikot srebrni denar, ki ga morajo sprejemati samo državne blagajne v neomejenih količinah. Da bi bila manipulacija lažja, bi so moral ta denar, ki bi drugače lahko bil podoben bankovcem Narodne banke, (iskati v drugih barvah in bi se moral glasiti na drugo vsote, n. pr. 20, 50, 500 Diu. Tako bi dobili dve valuti v denarnem prometu, kakor jih je imela svojčas Avstrija. (Op. ur.: Toda kasneje je Avstrija to popravila in uvedla enotno veljavo zaradi slabili izkušenj.) Zaradi novih bankovcev bi mogla Narodna banka izvesti de-flacijo, t. j. dobiti nazaj kredite itd. Avtor predloga računa celo z možnostjo, da bi ве del teh bankovcev v začetku celo tezavriral, toda lo prehodno, dokler se ne vrne zaupanje. Končno pravi avtor, da novi denar no bi imel inflacijskih posledic. Zlasti prnvi, ker lahko Narodna banka potegne iz prometa velike vsote ali pa država izda nove delne obveznice na podlagi svojo generalne obveznice in tako potegne iz prometa del novih bankovcev. V ostalem ponavljamo svoja izvajanja o tej zamisli, kakor smo jih navedli že 13. I. m., ker gre za nov denar, obstoja nevarnost, da ga bodo ljudje drugače cenili kot bankovce Narodne banke in bo to povzročilo nadaljnje tezavriranje bankovcev Narodne banke, večjo hitrost obtoka novih bankovcev in s leni njegove posledice na dvig cen. Iakužnje, ki so jih doživele države s tako dvojno valuto, so že dovolj doživele in ni treba z velikimi žrtvami ponavljati eksperimentov, posebno. Iker je danes poleg novih sredstev treba izpolniti tudi druge predpogoje, ki naj bi učvrstili zaupanje sploh v naš sistem lako javnega kot zasebnega gospodarstva. K predlogu je pripomniti še to, da imamo sicer danes nekaj podobnega z novimi bankovci, katere so izdale federalne rezervne banke po bančni krizi. Toda na eni strani jo teh bankovcev še malo v prometu, na drugi strani pa je zaupanje v Ameriki še vedno dobro ohranjeno. Lov za morilcem Mil\hoviéem Belgrad, 19. maja. Dosedanje iskanje in ves lov za morilcem Ni-kolom MiljkoviČem, sokrivcem zločinskega ravnatelja Markoviča, je bil brezuspešen. Znano je le to, da je MilHtovič pobegnil v Liko in da ee sedaj skriva v gorah Velebila. Sedaj jo doguano, da je Miljkovič pobegnil iz Belgrada najprej v Split, kjer so ga videli pet dni po zločinu, nato jo odšel v ši-benik, od tam dalje v Gradino, od tam v Kistanj in Žegar iu iz Žegarja v samostan Krupo. V Žegarju jo šo celo predrzno vprašal orožnika, kod vodi pot v Krupo. Orožnik je potnika pozdravil in zahteval legitimacijo od njega. Miljkovič mu je pokazal neko legitimacijo z imenom: »Despot Nikoli?, trgovski agent iz Novega Seda.« Orožnik mu je nato pokazal pot. Miljkovič se je oglasil v samostanu Ivrupi, kjer je predstojniku pripovedoval, da jo razočaran, ker ga je zapustila nevesta in da ee boji, da ne bi izvršil samoumor. Predstojnik samostana ga je vprašal, zakaj ni obrit. Miljkovič jo odgovoril, da je v žalosti na to pozabil. Miljkovič je ostal v samostanu tri dni, 'ko pa so so približali orožniki, da bi ga ujeli, jih je ob pravem času opazil in pobegnil. Pobegnil je v smeri proti mestu Gračacu. Iz Gračaca so ga ljudje opazili iti proti Gospiču. Po poti ga je zajel vihar, ljudem se je izdajal za Petra Perkoviča. Pripovedoval je, da je drvar, toda kmetom ee je čudno zdelo, d« ima drvar roke brez žuljev in pa svileno srajco. Obleko pa je imel vso blatno in zamazano. Na tej poti ga je 11. t m. pri vasi Lovincu pred Gospičeun opazil neki stražnik ob železniški progi. Zklical je nad njim: »Stoji Kdo si? Streljal bomlc Begunec je odgovoril: »Nikar ne streljaj, jaz sem Miljkovič!« Stražnik je izpustil puško, toda tisti trenotok je Miljkovič skočil čez progo in izginil v bližnjem gozdu. V Liki je bil organiziran pravi lov za MiljkoviČem. Alarmirani so bili vsi orožniki iz bližnjih okrajev, vsi utražniki in gozdni čuvaji, ki so obkolili ves Volebit in ga preiskovali od vznožja do vrha. Toda Miljkovič se jim je zual skriti in najbrž še sedaj tava po planjavah Velebita. Medtem pa bolgrajska policija preiskuje še nadalje zločin nad trgovcem Stanjkovičem in pa tudi druge zločine, za katere suini belgrajska javnost, da sta jih izvršila Markovič in Miljkovič. Nepojasnjena je še skrivnost trgovca Josipa Fincija, ki je pred 5 leti neznanokam izginit. O tem trgovcu jo bilo znano, da je imel pri sebi 200.000 Din. Žo od začetka jo bila policija prepričana, da je postal Josip Finci žrtev roparskega umora. Njegova gospa sedaj sluti, da je njen pokojni mož postal žrtev Markoviča in Miljkoviča, s katerima jo imel, kakor je njej znano, površne poslovne zveze. Sport HAŠK V LJUBLJANI Velika fuzija v petrolejski široki Družba Vacuum Oil Company, d. d. v Zagrebu sklicuje svoj izredni občni zbor za 1. junij ob 9. Na dnevnem redu je sklepanje o prenehanju družbe zaradi fuzije z družbo Jugoslovanska Standard Oil kompanija, d. d. Zagreb. Sedaj delujejo v Jugoslaviji tri velike petro-lejake družbe, ki eo se še do nedavnega pečale skoraj izključno s trgovino. Leta 1927 si je zgradila prva svojo rafinerijo v Capragu Anglo-jugoslo-vanska d. d. za rafiniranje in promet s petrolejem in drugimi bituniinoziiimi prozvodi. Leta 1927 prevzame Jsl. Standard Oil Company rafinerijo v Bro-du (z nakupom Danice, d. d.). Družba Vacuum Oil Company pa se je pečala samo s trgovino. Pri Standardu in Vacuumu je bil udeležen ameriški kapital (Standard Oil Co., New Jersey in Vacuum Oil Co., New York). S fuzijo bodo torej posli obeh ameriških družb združeni in bo talko tudi Vacuum Oil Co. prišla do rafinerije in s tem do industrialnega udejstvovanja. Saj je še pred nedavnim V. O. C. nameravala zgraditi lastno rafinerijo. Iz uvodne vesti je razvidno, da bo Standard Oil Company enostavno prevzela glavnico V. O. C. Po ▼IStni glavnico spada Standard Oil Co. med največje družbe v državi, pri glavnici 175 milj. ima višjo glavnico pri nas lo še Trboveljska (z 200 milijoni), Jugoel. združena banka z 185 milj. in Narodna banka (180 milj. Din). Standard Oil Company je izkazala za leto 1930 čistega dobička 20.1, 1931 pa 14.8 milj. Din pri bilančni vsoti 253 milj. (1930 326.0 milj.) in investicijah 68.8 (71.1) milj. Din. Vacuum Oil Company je imela glavnico 48 milj., čistega dobička 1931 3.0 (1930 1.6) milj. pri bilančni vsoti 72.0 (69.8) milj. Din. Kaže, da najbrž Standard Oil ne bo zvišala glavnice ali pa saj samo v manjši meri. Organizacija vlagateljev v Zagrebu. V Zagrebu se je osnovalo Društvo vlagateljev denarnih zavodov, čigar pravila je savska banska uprava že odobrila. Društvo že vabi na svoj ustanovni občni zbor, ki bo 1. junija ob 4 popoldne v Zagrebu, Praška ulica 8-1, levo. Prisilna organizacija denarnih zavodov savske banovine. V smislu zakona o obrtih se sedanja organizacija bank v Zagrebu izpremeni v prisilno organizacijo bank pod imenom: Združenje denarnih zavodov savsike banovine v Zagrebu. Ustanovni občni zbor bo 31. maja 1933. Odtok zlata iz Švice. V drugem tednu meseca maja jo švic. Narodna banka izgubila za 145 milj. frankov zlata. Zlati zaklad je padel na 2190 milj. frankov. V enem mesecu je odtok dosegel 350 milj. frankov. Avstrija prepovedala poslovanje nekaterih vrst hranilnic. Prepovedano jo poslovanje taikih zavodov, ki zbirajo premoženje s plačili kolektivnih varčevalcev v ta namesn, da dajejo kredite ali posojila posameznim varčevalcem po gotovem načrtu. Takih zadrug je v Avstriji okoli 30 z 8 do 10.000 člani. Najbrž stavbne hranilnice niso prizadete. 1'ozavriranje zlata v USA. Od 8. marca do 11. maja se je vrnilo v emisijske banke 776.1 milj. dolarjev tezavriranega zlata. Računajo pa, da je zlata tezavriranega še 063.8 milj. dolarjev. Kaj je i mešetarji na zagrebški blagovni borzi? Zagrebški listi pišejo, da je odstopilo vseh šest mešetarjev na blagovnem oddelku zagrebške borze. Borza Denar Dne 19. maja. V današnjem prometu se je zopet učvrstil Berlin, nadalje še New York, neizpremenjeni so ostali tečaji lo pri Bruslju, Curihu in Pragi, dočim so ostale devize bile nižje kot včeraj. Avstrijski šiling se je danes učvrstil in je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.75—8.90, na zagrebški po 8.825 in na belgrajski 8.75. — Grški boni so notirali v Zagrebu 42—43, v Belgradu 42.75 (zaključek 42.75). Ljubljana. Amsterdam 2307.63—2318.99, Berlin 1344.58—1355.38, Bruselj 799.41—803.35, London 193.04—195.24, Curih 1108.35-4113.85. New York 4947.15—4975.41, Pariz 225.82—226.94, Praga 170.90 do 171.76, Trst 298.51—300.91. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.911 Din. Curih. Pariz 20.375, I/ondon 17.515, New York 449. Bruselj 72.10, Milan 26.975, Madrid 44.225, Amsterdam 208.20, Berlin 121.40, Dunaj 73.31 (57), Stockholm 90. Oslo 89, Kopcnhagen 78, Ргат.т 15.42, Varšava 58.05, Atene 2.94, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Prijazna tendenca za državne papirje traja dalje ... I ...i: .Ir. i/uiri ii чпКо1л*»1 11 (Utinn ... «___• t. zagrebški borzi znašal komaj: 200 kom. vojne škode ! in 2000 dol. 7% Bler. posojila. Čvrsta je postala tudi tendenca za delnice Na- j rodne banke in Priv. agrarne banke. V ponedeljek , je Narodna banka notirala v Belgradu 3725—3800, | danes pa 3850 bi, nadalje je notirala Priv. agrarna j banka v ponedeljek v Zagrebu 205—210, danes pa > 223—228, v Belgradu v ponedeljek 210—213, danes I že 228—231. Zaključenih je bilo tudi 40 delnic ; Trboveljske. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 43.50 do 45, agrarji 24.50—26, vojna škoda 197.50—199 (198), 0% begi. obv. 32—33, 8% Bler. pos. 34—30. 7% Bler. pos. 32—33.50 (32.50), 7% pos. DHB 43 do 45. — Delnice: Narodna banka 3750—3900, Priv. agr. banka 223—228, Šečerana Osjek 140 do I 150 (zaklj. 140), Impeks 50 den., Trboveljska 160 do 163* (160). Belgrad. Narodna banka 3850 bi., Priv. agrarna banka 228—231 (232, 228), 7% inv. pos. 15-40.50 (46, 45.50), agrarji 26.50 bi. (27, 26.75), vojna škoda 199—200 (200, 198), 6% bogi. obvez. 32.25—32.75 (32.50), 7% Bler. pos. 33—33.50 (33), 7% pos. Drž. hip. banke 44 bi. Dunaj. Don. sav. jadrali. 58.15, Mundus 52.50, Alpine 12.80, Trboveljska 15.52. Žitni tr« Položaj na žitnem trgu je popolnoma neizpre-menjen in tudi cene se drže. Danes je bila zaključena prekmurska pšenica po 238, franko Srbo-bran 79 kg 1 % 237.50, bč. 76 kg 222.50, baranjska 78 kg 227.50. za koruzo so zahtevali ban. postaja 64, bč. postaja 65. Ponudba je v koruzi majhna, dočim je izvoz za nemški račun znaten. Moka stane po kakovosti 355—365, pa se slabo prodaja. V splošnem se opaža rezerviranost. Novi Sad. Vse je neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 44 vagonov. Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor, srem. ban. 210—212.50, gbč., ban. polisjo 212.50—215, bč. potiska 215—217.50. Fižol: bč. uzans 95—100. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. - Promet: 45 vagonov. Budimpešta. Tendenca: slaba, za koruzo stalna. Promet: slab. Pšenica: junij 11.33—11.53, zaklj. 11.39—11.40; oktober 11.03—10.75, zaklj. 10.09 do 10.70. Rž; junij 0.05—0.58, zaklj. 0.55—6.58; oktober 7.15—7.25. zaklj. 7.22—7.24. Koruza: maj 7.23, zaklj. 7.22—7.24; julij 7.30—7.35, zaklj. 7.34—7.35. Chicago. Pšenica: julij 72, september 73.125, december 74.75. Koruza: julij 40.125, september 47.875, december 49.375. Oves: julij 25.025, september 26. Rž: julij 50.125, september 56.875. december 58.75. Živina Mariborski svinjski sejem dno 19. maja 1933. Na današnji svinjski sejem je bila pripeljana 301 svinja. Cone so bile sledeče: mladi prašički 5—6 tednov stari 110—120 Din, 7—9 tednov stari 180 do 210 Din. 3—4 mesece stari 250—350 Din, 5—7 mesecev stari 450—550 Din, 8—10 mesecev stari 650 do 680 Din. eno loto stari 750—850 Din. Kilogram žive leže 7.50—8 Din, kilogram mrtve teže 10.50 do 12 Din. Prodanih je bilo 216 komadov. Hmelj Savinjska dolina. Stanje hmeljskih nasadov je zelo neenakomerno; v nekaterih se hmelj prvič in deloma žo drugič privezuje, v nekaterih pa je zopet rastlina še precej zaostala v razvoju. Vlage ima sedaj hmelj dovolj in bi bilo želeti bolj toplega in suhsga vremena. Peronospore ni opaziti, pač pn v nekaterih nasadih hmeljski bolhaSi povzročajo mnogo škode; obrambna dela so v teku. — Za hmelj starejših letnikov je precej zanimanja, vendar se nudijo le razmeroma nizke cene. Poleg letnika 1932 je tudi letnik 1931 že večinoma rzprodan po 10—20 Din za kilogram, dočim zn starejše letnike še ni povpraševanja._ (»Slov. hmeljar .) Ljutomer Deset let v bolniški postelji jc ležal g. Franc Dolamič na Kamcnščaku. Preteklo sredo ga je Bog rešil zemeljskega življenja. Bil je svojčas zabaven in dobrovoljen pevce. Naj pri Bogu uživa plačilo. Deževni majnik nc obeta nič razveseljivega. Gorica je pognala, a pravijo, da je grozdni nastavek letos izredno slab, da si preroki ne obetajo dobre vinske letine. Prihodnji teden se bo začelo s škropljenjem. Sadno drevje je sicer cvetelo, a predolgo in v mrzlem deževnem vremenu. Zato sc je strašno razmnožil cvetoder in v kali uničil letošnji sadni pridelek. Tako upamo, da bo cena lanskemu vinskemu pridelku začela rasti in sc utrjevati. Krasna so pa žitna rpolja. Pričakujejo solnca za cvct. Kran* Koncert Glasbene Matice bo danes zvečer ob pol 9 in ne ob 8, kot je bilo javljcno- da morejo ljudje âc v ccrkcv k зшагшсаш. Jutri nastopi v ligjnem »ekmovanju HAŠK proti enajstorici ASK Primorja. Za to tekmo vlada izredno veliko zanimanje, saj je znano, da ima HAŠK najboljše tehnično moštvo v državi in tudi kombinatorno ga noben klub v Jugoslaviji ne do-I sega. Svojo igro, ki je takorekoč na višku, je spojiolnil še v toliko, da je odločnejša, kar je tein-I bolj potrebno, saj jo moral preje svoj trud radi ! izredno fino in lepo igro mnogokrat poplačati z i neuspehom, ki običajno ni odgovarjal poteku igre. : Brez dvoma nam bodo simpatični IlaSkovcd zaigrali t tako, kakor smo jih že večkrat videli in kakršne I igro si vsi pravi športniki in prijatelji nogometa I tudi želijo. Primorje bo moralo zastaviti vse sile, da bo , doseglo vsaj kolikor toliko ugoden rezultat. Iz ; sebe bo moralo dati vse znanje in pokazati veliko i voljo, če se bo hotelo izkazati, da zasluži naslov slovenskega reprezentanta. Lani je proti isti enajstorici dosegel na svojem igrišču zelo časten rezultat, saj mu jo IIAŠK podlegel z rezultatom 5:3. lotos so mu pa točke še veliko bolj potrebne. Naj že bo kakorkoli, eno namreč želimo, da nam za- igra tako, da bo jutrišnja tekma res pravi športni užitek in pa propaganda za naš nogomet. CRAC0WIA : ILIRIJA Nočne tekmo so postale v zadnjem času izredno privlačne. Posebno v poletnem času, ko gledalci iu igralci največ trpe zaradi solnčne pripeke, so prinesle te vrste prireditve hvalevredno spremembo. Dobra stran nočnih tekem je, da se lahko vrše tudi ob delavnikih, v času, ko ni nikdo zaposlen in je na ta način obisk vsakomur omogočen. Moderna tehnična sredstva omogočujejo, da se tudi tekme pri umetni razsvetljavi vrše brezhibno in povsem regularno. V tekoči sezoni se nam obeta večje število nočnih tekom. Prva taka tekma bo v soboto, dne 27. maja na igrišču Ilirije. Ilirija je pridobila v ta namen večkratnega prvaka Poljske, Cracovvio, ki bo v tem času na turneji ]>o Avstriji in Jugoslaviji. Zahteve odličnega gosta niso bile majhne, navzlic temu pa se Ilirija ni ustrašila še nadaljnje velike finančne žrtve, ki jih zahtevajo nočne prireditve. Že tekma sama ob nenavadni uri je velika atrakcija, renomo gostujočega moštva pa bo zanimanje še povečalo. Poljska reprezentanca je na jako dobrem glasu in ji je morala kloniti tudi naša državna enajstorica. V državnem teamu je vedno skoro polovico igralcev Craeovvie, domala vsi njeni igralci so že ope-tovano nastopali v reprezentančnem dresu Poljske. Ilirija, ki se sicer ne more hvaliti, da se je v prvenstvenih tekmah dobro odrezala, je običajno v prijateljskih nastopih, posebno pa v borbi z mednarodnimi nasprotniki, dostojno reprezentirala naš nogomet. Tako je proti renomiranemu moštvu dunajskega Rapida izvojevala nadvse časten rezul-I tat in bo sigurno zastavila vse sile, da bo ludi ! prvo srečanje s (Poljaki srečno zaključila. O rezultatih Cracowie in o poljskem nogometu, ki je pri nas le malo znan. bomo še poročali. Tudi o načinu razsvetljave, ki jo že sedaj : pripravlja Ilirija pod neumornim vodslovm svo-■ jega predsednika ing. Bloudka, bomo šo spregovorili. Gostovanje poljskih nogometašev bo vsekakor prvovrsten športni dogodek. PROPAGANDI LAHKO ATLETSKI MEETING ASK PHIMORJA Danes popoldne ob 10 in jutri dopoldne ob 9 jiriredi ASK Primorje na svojem igrišču propa-gandnii lahkoatletski meeting za verificirane in ne-verificirano atlete kot nekak generalni pregled tekmovalcev za državno prvenstvo za moštva. Tekmovanje jo zamišljeno kot višeboj in sicer: a) ju-niorji do 16 leta; b) juniorji do 18 leta; c) seniorji. Junlorji do 16 leta morajo nastopiti v treh disciplinah, ostali pa v štirih disciplinah. Vsi atleti, ki se hočejo plasirati v višeboju, morajo nastopiti v štafeti, ki se v klasifikaciji ne šteje. Klasifikacija se vrši po tabeli za desetoboj. Tekmovalci si lahko izberejo discipline, v katerih nameravajo tekmovati; tekmovalci pa, ki so v minulih tekmovanjih za državno prvenstvo za moštva dosegli minimum v petih ali šestih disciplinah, lahko tekmujejo, vendar samo v dveh disciplinah, v katerih so dosegli minimum. Ostali dve disciplini pa smeta biti samo oni, v katerih tekmovalec še n:i dosegel minimuma. Prvi trije v vsaki disciplini si pribore plakete. — Prijave do soboto na klubski naslov: Tavčarjeva ul. 1 ; sprejemajo so pa tudi do pol ure pred pričetkom tekmovanja. Prijavnine ni. Program : Sobota, dne 20. maja ob 17: Juniorji do 10 lota; 100 m, skok v daljavo, skok v višino; juniorji do 18 lela; 100 ni, skok v daljavo, skok v višino; seniorji: 100 m, skok v daljavo, met krogle, met diska, skok v višino, 400 m, 800 m. Nedelja, dne 21. maja ob 9 dopoldne: • Juniorji do 10 leta: 200 m in 4x100 m: juniorji do 18 lota: 200 ni, troskolt. 1000 m, 4x100 m in skok ob palici; seniorji: 200 in, troskok. met kopja, 4x100 m, 1500 m, palica. Tekmovanjo bo vsekakor zelo zanimivo, saj je to prva večja atletska prireditev to sezone, po-I leg toga pa sodelujeta oba domnea kluba Ilirija in Primorje, ki pošljeta na start poleg svojih novincev tudi žo preizkušene tekmovalce. Vstopnina propagandna. Sodniški zlior za propagandni meeting Primorja danes in jutri. Za meeting, ki se prične danes ob 10, jutri pa ob 9 dopoldne (sodniki morajo biti vselej pol ure preje na igrišču), je določen naslednji sodniški zbor: Voditelj tekmovanja g. Griiiilcld; vrhovni sodnik: geoui. Čerue; reditelj starta: Goliič; glavni sodnik za skoke in mete: Celi; sodniki za skoke in mete: Gnidovec, Mihel, Cimperman; sodniki na cilju in časomerilci: Vidic, Sancin S., Gorjanc, Keber. Fr. Kuhelj, Kermavner, Windisch; zapisnikarja: Pevalek in Megušar! števec krogov: Mihel; 6tarter za teke: Luin; starter za skoke in meto: Windisch (Luin); službeni nadzornik tekališča: geom. Cerne, Vidic; glavni reditelj: Vončina, poročevalec za tisk: Cok; zdravnik: dr. Prodan; oglnševalec: Raič Dušan. Sestanek sodnikov danes ob 15.30, jutri ob 8.30. SK Ilirija. Upravni odbor sklicuje za ponedeljek ob 20 v Prešernovo sobo pri Novem svetu širši članski sestanek nogometne sekcije. Na ta sestanek so vabljeni vsi aktivni nogometaši, predvsem pa prosi upravni odbor za udeležbo vse bivše igralce in prijatelje nogometne sekcije. Upravni odbor želi na tem sestanku poročati o prevzemu jxwlov po zadnjem občnem zboru in o sedanjem položaju kluba, predvsem pa slišati mnenje članstva, kako naj se reorganizira delo v nogometni sekciji. Sestanek bo imel značaj diskusijskega večera. — Upravni odbor. PtUP Glasbena šola Glasbene Matice v Ptuja. V sredo, dne 17. maja t. 1. ob 17 popoldne se je vršila javna produkcija gojencev glasbene šole, katera nas je izredno zadovoljila. Spored je obsegal 32 točk, tako da so igrali vsi letniki od I. do VI. raz} reda in so pokazali prav lepe zmožnosti in še precejšnje obvladanje tehnične strani igre. Spored sc je stopnjeval po letnikih tako, da so višji razredi pokazali v svojih točkah na glasovirju prav lepe uspehe. Gojenci na gosli so nastopili posamezno s spremljavo na glasovirju, v tcrcetu in kvintetu in so pokazali prav lepe uspehe. Cela prireditev je dokaz, da sc nahaja vodstvo naše Glasbene Matice v izredno veščih rokah. Da uživa Glasbena Matica splošno simpatijo, je pokazalo tokrat tudi ptujsko občinstvo, ki je napolnilo dvorano in je s tem pokazalo, da zna cenili veliko, srčno in kulturno delo Glasbene Maticc v Ptuju. Slovenskii Bistrica Za koncert »Slov. pevskega društva Maribor«, ki bo danes popoldne v župnijski cerkvi, kjer se bo predvajal znamenit Haydnov oratorij »Sedem besed Jezusovih na križu«, vlada veliko zanimanje. Skoraj vse vstopnice so že razprodane. V Laporju so v noči od torka na sredo vloindi neznani vlomilci v trgovino Šiler. Odnesli so poleg raznega blaga tudi 300 Din gotovine. Orožniki so tatovom na sledu. Litija Članstvo SPD Litija-Zagorjc sc obvešča, da sc bo vršil dne 21. t. m. ob 11 na Sv. Gori občni zbor društva z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor. Zadruga »Zasavska koča« r. z. z o. z. v Litiji sklicuje svoj redni občni zbor na 21. t. m. na Sv. Goro z začetkom ob 11. Dnevni red: odobritev letnega računa, volitev načelstva in nadzorstva in slučajnosti. frofirami Rcidio-Linbtlana » Sobota. 20. maja: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesli 13.00 Cas, plošče 17.0« Salonski kvintet 18.00 Iz našega narodopisja (Viktor Piniat) 18.30 Angleščina (ga. Ortliaber) 19.00 Pedagogika in kultura (dr. Gogala) 19.30 Počitnice pod platneno streho (Mirosl. Zor) 20.00 Harmonika solo, g. Magister 20.30 Samospevi ge. Repovš-Kranjčeve 21.15 Pevski zbor P. H. Sattnerja iz Most pri Ljubljani 22.00 Čas, poročila, snlonski kvintet. Nedelja, 21. maja: 8,15 Poročila — 8.30 Gimnastika (M. Doboviek) — 9.00 Božja postava (dr. R. Tominec) — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz št. peterske cerkve — 10.00 Ljubljanska pokopališča (Rudolf Doetal) — 10.30 Naša zakonodaja in njene naloge (dr. Bajič) — 11.00 Fantje na vasi, vmes harmonika solo, g. Kokalj — 12.00 Čas, plošče — 15.00 Uredimo našo živinorejo (g. Jamnik) — 15.30 Šramel kvartet: Kramar — 16.30 PloSče — 17.00 Fr. Levstik; »Juntez«, igrajo člani nar. gledališča — 20.00 Koncert orkestra Triglav« — 21.30 Poročila — 21.45 Jazz »Zarje« — 22.30 Plošče. Drugi program* » Nedelja, 21. maja: Zagreb: 20.00 Koncert dudaškega tria, prenos iz Prage — Milano: 20.30 »Liberia«, opera (Gior-dano) — London: 22.05 Koncert komorne glasbe — Stuttgart: 20.00 Pester koncert — Leipzig: 20.00 ■ Prepovedana ljubezen«, opera (Wagner) — Suisse Romande: 21.00 Solistovski koncert — Beograd: 20.15 Koncert Tadio orkestra ob epremljevanju ksilofona — Rim: 20.15 Vokalni koncert 20.45 Večer izbrane glasbe — Langcnberg: 20.15 Večerni koncert radio orkestra — Praga: 19.55 Koncert voia-ike godbe — Dunaj: 20.00 Pester večer MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka besede Din i*—j ieitflovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjil znesek sa mali oglas Dta it*—. Mali ogtoi м plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega na čaja м račune enokolonska 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2*94. Z» pismene odgovore glede malih oglasov treba prfloilV znamko. Hlapec vstrajen, polten, zmožen poljedelskega in vinogradniškega dela, išče službo pri poštenih ljudeh. Vajen tudi konj. Nastopi 17. junija. - Naslov r upravi »Slovenca« pod »t. 5687. (a) Kmečki fant itar 25 let — vojaščine prost — išče kakršnokoli službo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5696. (a) Trgovski pomočnik mešane stroke, z znanjem nemščine in srbohrvaščine, vesten in zanesljiv, želi premeniti službo. Cenjene dopise na upravo »Slovenca« pod »Poštenost zajamčena« 5701. (a) шш\ Vrtnarski vajenec star 15 let, se želi izučiti vrtnarstva. Naslov pove uprava »Slovenca« pod zn. »Vrtnarski vajenec« Zastopnike proti fiksumu in proviziji v vseh krajih bivše mariborske oblasti sprejme »Anker«, splošna zavarovalna družba, generalni zastop Maribor — Jurčičeva ulica 8/1. (b) Pouk II Šoferska šola L Gaberščik, bivši komisar za šoferske Izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica. Motorno kolo znamke B.S.A., 350 ccm, dobro ohranjeno, prodam, tudi za hranilno knjižico popularnega zavoda. Na ogled pri G. Skedlnu — mehaniku, Novo mesto. 1 [22Q35B Ct avto svoi sturi p roda i ai аГ motorja bi znebi/ se rad bri kuoctv ti тпчџо pritene Slovenčev na/manj? insérai Stanovanja ODDAJO: Enosobno stanovanje Modna konfekcija! Najboljši nakupi A. Pre-sker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam oudi » veliki izbiri oaiugodneie ш naiceneie tvrdka Kari 1 Posestva št. 5688. (v) Trgovskega vajenca z dežele, ki ie vajen dela, zdravega, močnega, iz poštene hiše, z dobrimi šolskimi spričevali, takoj sprejme Plementaš Jožef, Hišo prodam za gotovino. Vi-trgovec, Planin a"*p r i" Še v'- Pavska ulica 8- Kolezija. niči. (v) v podpritličju se poceni prelog Liubliana Židov odda v Stepanji vasi št. ska uhca b Star trfl tli 123. (č) - Vino lastnega pridelka, žlahtnih vrst, prodaja 10 litrov in več, po vinogradnih cenah Sušnik, Ljubljana, Zaloška. (1) Šest kavarniških marmornatih miz - železna stojala poceni naprodaj. Maga-ziner, Meljska 29, Maribor. (1) Droben oglas v •Slovencu« posestvo ti hitro proda; če te ne x gotovim denarjem pač kupca ti s kniiiim da. ilužbodobe Čevljar ki obvlada delo na »do-plerici« (Doppelmaschine) — se išče. Tovarna Ant. Krisper, Zgor. Šiška 5. b (J Mestna hranilnica v Radovljici razpisuje mesto upravnika za svoje nove naprave, veščega upravljanja javnih kopališč in parkov Podrobnejši podatki se dobe v uradnih urah pri razpiso-valki. Prošnje je vložiti do 10. junija t. 1. Nastop službe takoj. (b) Išče se samski hišnik ki zna samostojno oskrbovati zelenjadni vrt. — Natančneje se poizve pri upravi obče državne bol-lišnice v Ljubljani, kjer ie vložiti event. ponudbo do 25. t. m. (b) I n Licitacija perila, obleke, stolov, peči — v soboto 20. t. m. ob 9 na Glavnem trgu v Mariboru. (1) Žensko kolo močno, kupim. Ponudbe >u.>>,..>,> ... „U. III, UVVVU1 na upravo »Slovenca« prodam Dvorakova ulica pod »Kolo« 5649. (k) 3/jt leyQ (i) Čajno maslo tedensko 50 kg, rabim od 15. junija do 10. sept. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 5648. (k) Nekaj koles rabljeni in novih, ooceni Kupimo takoj proti gotovini: venecijan-ko na 4 žage. cirkular in stucer, kompletno prenes-ljivo, rabljeno, a v popolnoma dobrem stanju. Ponudbe poslati na Električno i industrijsko društvo, Vel Gradište. (k) 1ШВШШ1 Prodam avto znamke Vermorel, odprt, štirisedežen, tudi za vlož-no knjigo Ljubljanske kreditne banke A. Lečnik, Celje. (f) Ign. Žargi, Ljubljana, Sv. Petra cesta 11, priporoča veliko izbiro belih otroških obleke, ro-kavičk, nogavic, venčkov in pajčolanov — po zelo nizkih cenah. (1) Debele lu^ifiastoptpnbp kupite najceneje pri trvdki A. VOLK, LJUBLJANA Krslji'vu cesta Zi. Samuel Lover: 23 СГ 2 O T: » 3 J ae Г "i-izt K» Гб £ oS-ô S" C'5 o. T Б S-B »3. < e r' » N, K n ^ B N o ? — S' ^ 2 < e (Л SI T3 ■ o — з crSf a iS.?-- » »O? f < !=.< ro rt л « и N S® s" 9 =: ' O 33 S 5S- ~ O & o Jk И NSô ■ " „ B 3 J- s 3 Î3 — -o a-S NJ r, ; O 3' i 3S-o* yS g- S s'. 5 1 » s ■ Г5 « И5 gS-T « mč. -, cr B — 3 8 9 S" 5 S-5 S K c n 3 O" Ш o. "" R.' iem BOTOT zobne paste v tubah na ičetko zadošča aaenkrat BOTOT PASTA Je kompaktna in vrhu-tega izvrstna in ekonomična v uporabi Letovlščarli! Hotel PENSION RAJH v Ormožu ob Dravi celodnevna oskrba (pension) Din 35"—, znana prvovrstna kuhinja, na novo ureiene sobe s tekočo vodo, z lepimi terasami, vrl Na razpolago klavir, biljard in kegljišče, ob Dravi lepo prosto kopališče. — Se priporoča tudi obiskovalcem znanega zdravnika drja. Majer i ča. I Sprememba voznega reda pri avloprometni družbi „Bistra" Od 15. maja na progi Lukovica—Moravče: Odhod zjutraj iz Ljubljane ob nedeljah in praznikih ob 8 namesto dosedaj ob 8.45; isto na progi Kamnik— Mengeš—Ljubljana: Dnevno zjutraj iz Kamnika ob 7.40 namesto dosedaj ob 7.50. Glavno zastopstvo dobre, renomirane tovarne se odda. Izurjenim, resnim gospodom se nudi izvan-redna prilika za sigurno življenjsko eksistenco Poleg plače tudi delež na obratu. Samo resni interesenti z najboljšimi referencami in ki razpolagajo s kapitalom ca Din 60.000.—, na i pošljejo oferte. po možnosti v nemškem jeziku, s prepisi spričeval m sliko na: »Se-riOse Ttttigkeit 13.201« na Annoncen-Expedi-tion Piras, Praa 11. Bredovska 1. Kupimo takoi Ia SfrOinO litino v komadih, ki se dajo lahko razbiti, po ceni Din 80-— za 100 kg franko vagon Ljubljana. - Ponudbe z navedbo količine nasloviti na Sirolne tovarne In livarne d. d. L|ubl|ana Najtoplejše kopališče Dravske banovine CATEZKE TOPLICE pri Brežicah so odprte od 14. maja t. I. Radioaktivna terma 50°C zdravi revmatizem, išias in ženske bolezni. V predsezoni popustil — Zahtevajte prospekte! FOTOAPARATI svetovnih tvr<№ £eiss-v.on, Rodenitock i: VoigttSuder, WeHa, Certo itd. Ima veeno v zalogi fototrsovina iugosëovanske knlisarne v Liubliani, Ms!'.o Iteva t. S krepi kri, živce in apetitl Odraslim In otrokom I Za popolno okrepitev otrok 5 velike steklenice, za odrasle 3 do 6 steklenic. У apotekah pol Ilira Din 35'-. — Po pošli razpošilja laboratorii .Alga"* Sušak. 3 stekl. Din 110 -, 6 stekl. Din 220'- in eno zaslon], 12 slekl. Din 440'- in dve zastonj (Odobreno od min. Boeijstne politike ta narodno*» xdr&vja S. Br. 4787 St. mare« 1Ш Ze vsa zavarovanja pride v poštev ie Vzafemna zavarovalnica Lfublfana v lastni palači oh Miklošičevi in Masarykovi r«eti ZAVARUJE: 1. požar. 2. vtom, nezgode, jamstvo, kasko. steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas« Zavarujte »ebe in svoje Imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici. Znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je naš predobri mož, oče, ded, tast itd. Ivan Poljanec podobar v četrtek 18. maja, star 79 let, lepo vdan in pripravljen umrl. K večnemu počitku ga bomo peljali v soboto 20. maja ob 16 z Vidovdanske ceste št. 9 k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 19. maja 1933. Marija, žena; Ivan, župnik, sin; Amalija por. Bajuk, Marija por. Kolbezen, hčeri; Bajuk in Kolbezen, zeta; Božidar, Marko, Marija, Jože, Peter in Marko, vnuki — in ostalo sorodstvo. • M RORY O'MORE Irski ljudski roman. »Snoči sem videl starega moža, ki je šel k reki po vodo z vozom, v katerega je bil vprežen osel. Mož je bil tako rdeč in rejen kakor kak župan. Voz in sod slu bila lepo pobarvana, in voznik, ki je šel zadovoljen poleg osla. se je opiral na palico. Ali misliš, da bi la mož postal upornik? Nikoli 1« »Na mali zeleni trati za vasjo je igralo nekaj dečkov kriket. Imeli so svojo kroglo in tolkače. Kjer kmet lahko kupi svojim otrokom igrače, tam ni revščine! Otroci sami so bili zelo skrbni, zakaj med igro so odložili plašče in klobuke ter jih zložili na kup malo vstran. In kako dobro so bili oblečeni!« »To ni dežela za revolucijo, o tem sem trdno prepričan. Jih je nekaj na Angleškem, ki z navdušenjem kličejo zoro svobode in žele, da bi njen sij videli vsi narodi, a teh je malo. Po vsem, kar sem videl, se ne čudim.« »Tone ima prav in zato ponavljam: da bi se Angleška uprla, ni upati.« »Prihodnji teden pojdem še na Irsko. Iz vsega tega, kar vidim, nam tamkajšnje razmere obetajo več. To pismo vzamem s seboj v Dublin, kjer ga bom oddal našemu švedskemu prijatelju, da vam ga prinese.« »Ko bom zbral novih opazovanj, vam jih sporočim. H. D. L.« Dasi je bilo, kakor se vidi iz tega pisma, de Lacijevo navdušenje za revolucijo velikansko, ga vendar ni gnalo tako daleč, da bi veroval v nemogoče. Videl je in vedel, da Angleška ni za prevrat, ker njeno ljudstvo živi preveč udobno, da bi to udobnost vrglo proč za državljansko vojno. De Lacy je bil zanesljiv odposlanec v stvari, ki jo je prevzel, in se od svojih predsodkov ni dal zapeljati. Videl je, da je nemogoče Angleško pripraviti do revolucije. In je tu^i dokazal, zakaj ne. Mirno je opazoval ter presojal. Vse nade republikancev so se zaradi urejenosti in napredka Angleške popolnoma izjalovile. Na Irskem pa je de Lacy videl, da siromaštvo in krivica revoluciji pot kar utirata. VII. poglavje : Mož paragrafov in zdravja. »Bil je mož, deželi drag.« De Lacijeva vročina je še vedno divjala, še vedno se mu je hledlo. Vdova tnu je vedno iznova prinašala žganja, a z vso svojo iznajdljivostjo ga ni mogla pripraviti, da bi pil, še tako zmešano z vodo. Kakšenkrat, kadar je ubogi trpin klical po pijači, je priihtela s posodo, polno svojega priljubljenega zdravila in upala, da bo prevelika žeja bolnika vendarle zapeljala, da bo pil, ne da bi se prej prepričal, kakšna je pijača. »Tu, dragi, glejte, kaj sem vam prinesla! Kar izpijte, kar vse izpijte!« mu je prigovarjala. In ubogi Lacy je koprneče segel po posodi in že odprl usta, da bi pil. Ko pa je zaduhal žganje, je pijačo zavrnil. Naposled mu je iz golega usmiljenja in brez upa, da mu bo s tem pomagala, dala piti sirotke. To pa je izpil s tistim divjem poželenjem, ki ga pozna le vrvčični ali pa žejni v puščavi. Po materinem naročilu je prinesel Rory iz vasi zdravila tako hitro kakor je le mogel. »Koga, mislite, da sem danes videl pri Mc Garry-u, ko sem šel po zdravila?« je dejal Rory, ko se je vrnil. »Koga pač? je radovedno vprašala mati. »Sweenija.« »Ali res, Sweenija?« »Da, nikogar drugega.« »Da ga ni srain hoditi tja, tega umazanega tatu! Njegov oče je bil lekarnar, in namesto da bi se sin držal poštenega posla svojega očeta, se norčuje iz njega in postane jezičen dohtar; da bi ga Bog kaznovali Namesto, da bi zdravil ljudi in jim pomagal v njihovih težavah, jim samo škoduje in pobere vse, kar imajo, tako da jim ne ostane nič, še srajca ne, kaj šele streha I Njegov oče je zdravil izpuščaje, on jih pa dela, kakor sem že rekla, da ga ni sram, še hoditi v lekarno, sam pa je prekanjen odvetnik, ki odira ljudi, in ki je na vse zadnje še zatajil svojo sveto vero in šel k protestantom! Oh, ta capin ca-pinski!« Vdova je ogorčeno naštevala vse Sweenijeve grehe, končala pa z najtežjim, da je prestopil k protestantom. V njenih očeh je bil to zločin. Ce bi kdo oropal vso Irsko, bi se v njenih očeh ne pregrešil tako, kakor se je pregrešil Sweeriy, ker je prestopil v protestantsko vero. Sweeny je namreč po daljšem premišljevanju in pre-udarjanju pustil lekarno in lekarništvo, zdravila in zdravilstvo ter se posvetil odvetništvu zato, ker je videl, da oče od lekarne ni imel nobenega dobička. Kako bi ga pa tudi imel? Ce je ljudstvo tako revno, da si ne more kupiti niti kruha, kako naj si kupi šele dragih zdravil? In zato se je mlajši Sweeny rajši obrnil k paragrafom, ki so zabava za tiste, kateri kaj imajo, da lahko izgube. Ljudje boljših, to se pravi, bogatejših slojev so pa bili na Irskem po večini protestanti. In ker je mislil, da bi mu to koristilo in pridobilo zaupanje klijentov, je prestopil k protestantom. Od svojega očeta je pobral nekaj besed lekarnarske latinščine. To je zmešal s svojim narečjem. In s to mešanico je slepil ljudi. Dasi ni imel pojma o zdravniški vedi, in dasi je bil v vsakem pogledu neumen kakor osel, je bil pa vendarle toliko predrzen, da je nastopal kot ma zač in dajal svojim odvetniškim klijentom tudi brez, plačne zdravniške nasvete. Igral je vlogo zdravnika je opravljal vohunske posle. Tako je namreč ljudi lahko izpraševal o raznih razmerah. Ker je bil vrh tega še zvit in predrzen, se je kakopak ljudem zdel celo razborit in učen. Redkokdaj je napisal recept, za to je bil preveč oprezen. Da bi se temu izognil, je klijentom nasvetoval kakšno tako zdravilo, ki ni ne pomagalo, ne škodovalo. Take recepte je nosil vedno s seboj, da je potrebnemu lahko takoj postregel in seveda tudi tako zaračunal, da je vrglo to masten dobiček. /a »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel čei. Izdajatelj: iraa Rakove«. Urednik: Fnune Krem žar