Fosatrezna številka 10 vinarjev.
siev.2ii.
if Llnmiani, v petek, is. septembra к
Leto XLIV.
= Velja po pošti: —
Za oelo lelo naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo celoletno . „ 29 ■ — za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej . . K 24'— >« en meseo „ . . „ 2'— У opravi prejeman mesečno „ 1*80
e Sobotna izdaja: =
ia oelo leto......K 7'—
la Nemčijo oeloletno . „ 9'— ia ostalo inozemstvo . „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 31 т za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru.
■ Poslano: ■
Enostolpna pttitvrstapo 60 vin.
Izhaja vsak dan, izv.emši ne. delje in praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga vozni red
nar Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6,111. Bokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma ee ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
UpravnIStvo je v Kopitarjevi allol St. 6. — Račun poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
titalsM napad no Trst in Poreč, - M boli v Karpatih. -
Bolmi zasedli Kaoalo.
шт\ ob Somml vnovič odbiti.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta 14. sep, Rakovszky.
Za Арропујет je govoril poslanec lfudske stranke Rakovszky, ki očita Tiszi, da se hoče s skrajšanjem zasedanja in zaprtimi odpravljenimi delegacijami izogniti vsemu, kar bi moglo ščititi vprašanje krivde in napak. Ministrski predsednik ne sme prevzeti vse odgovornosti za Buriana, ta mora priti osebno na odgovor, Burian je zaupnikom izjavil, da ni posvečen v stanje vojaških zadev. Danes pa pravi v razgovoru, da je vedel za vse, da je na rumunsko vojno napoved računal z gotovostjo. Tisza pa govori o presenečenju. Kdo naj to razume? Eno je gotovo: Za Sedmograško se ni nihče brigal. Pri nas je vrhovno armadno vodstvo država v državi. Pri naših sovražnikih bi se lahko učili. Pred bitko ob reki Marnl so na Francoskem ustrelili dva generala.
Grof Tisza izjavlja, da bo Burian že primerno odgovoril, odločno pa graja, da Rakovszky tako izrablja zaupne podatke, Tisza ni nikdar olepšaval neugodnih dogodkov, toda tako z veseljem opisovati napake ni v korist deželi. Rakovszky ne premisli, da je tako govorjenje sedaj zastrupljanje.
Rakovszky odgovori, da Tisza ne sme govoriti neresnice na račun opozicije. Če se govori o zastrupljanju, tedaj to delajo tisti, ki uradno lažejo. (Desnica hrumi, levica pritrjuje.)
Ogri v armadi in krvave izgube.
Urmanczy se pritožuje, češ da se z Ogri postopa krivično, V novih vojaških oblekah je odpravljena razlika med ogrskimi in avstrijskimi uniformami. Ogrske črnovojnike vtikajo v avstrijske polke in ogrske čete imajo večje izgube kakor avstrijske.
Tisza odgovori, da nove obleke odgovarjajo modernim zahtevam, pač pa je tako pri skupni armadi in honvedu razlika v obleki. Trditev o vtikanju ogrskih črnovojnikov v .avstrijske čete more sloneti le na zmoti. Svoj čas se je vpoklica-valo res v škodo Ogrski. Tisza se je takoj oglasil, in sedaj se kliče v razmerju s številom prebivalstva. Glede krvavih izgub pa mora po dosedanjih podatkih izjaviti, ^av.so avstnjske krvave izgube nekoliko večje kakor ogrske. Že danes je napačno mnenje širokih krogov, da so ogrske krvave izgube in posebno madžarske ka-korsižebodi sorazmerno višje kakor avstrijske. Prav dobro vemo, da se prav znaten del avstrijskih čet bori s prvovrstno hrabrostjo in da je imel izredno krvave izgube. Tisza ni pristaš samostojne ogrske armade in zato ne more ustreči tozadevni želji.
Sedmograški begunci.
Poslanec U g r o n se pritožuje, ker so v Budimpešto došle take sedmograške begunce, ki še niso bili nikdar potrjeni, pozvali na vojna dela. Tisza pravi, da bo ta stvar kmalu rešena.
Tisza in Rakovszky se prerekata.
Tisza očita Rakovszkyju, cla se je pečal s stvarjo, ki ne spada v javnost in to obžaluje in pristavlja, da se to, kar je povedal pl. Rakovszky, ne krije z dejstvi.
Poslanec pl. Rakovszkv pravi, da ni storil nič drugega, kakor da je popravil Burianovo izjavo, češ da mu je opozicija dajala nasvete, on je pa mislil s svojo glavo. Če zunanji minister spravlja na navaden način stvari v javnost, mora pač dovoliti, da odgovore list i, ki so prizadeti.
Govor grofa Mihaela Karolyija O delegacijah
sodi govornik, da so se preživele. Po pogodbi se mora ustavno vladati na Ogrskem in v Avstriji; če tega ni, določa zopet vsaka država za se svoje stvari. Арропу-jev predlog ima pač ta smisel, da se Ogrska pripravlja, da se tudi dejansko posluži svoje pravice do samoodločevanja. Ogrska se noče vmešavati v avstrijske notranje zadeve, a okolnost, ker v Avstriji ne posluje parlament, ne more povzročiti, da bi važnih zadev na Ogrskem ne kontrolirali. Sklicanje delegacij je potrebno, ker mora hiti parlament poučen tudi o tistih pogodbah, ki so se sklenile med monarhijo in Nemčijo, oziroma o ureditvi balkanskih zadev.
Armadne zadeve.
S strategičnega vidika je velevažno, da se nahajajo vojaške zadeve v zaupnih rokah; s političnega vidika je pa nevarno, če zunanji minister sam izjavlja, da ga naše lastno vodstvo o nekaterih akcijah ni poučilo. Kako more v takih okolnostih na primer poznati pravi trenutek za varstvo naših koristi glede na vprašanje miru. Glede na vojno upravo se mora postaviti Ogrska prej ko mogoče na lastne noge; armada se mora postaviti na narodni temelj.
Proti zunanjemu ministru.
Govornik graja nato delovanje zunanjega ministra. Ogri ne bodo nikdar pozabili, da sta ministrski predsednik in zunanji minister pustila Sedmograško brez varstva.
Grof Serenyi
je povedal, da je iz vladne stranke zato izstopil, ker je smatral ministrski predsednik vprašanje o sklicanju delegaicij za strankarsko vprašanje. Pritrjuje Anrlrassy-ju, ki trdi, da se Avstrijci upravičeno pritožujejo, ker Tisza ni nastopil za poslovanje delegacij. Glede na zunanjo politiko je rekel: V zunanji poHtiki so se storile napake. Krivci morajo zato odstopiti ne glede na to, če so hote ali nehote storili napake, Ministrski predsednik s fino gesto lahko pomiri vso monarhijo. Če bi bil iz-premenil vlado, bi prišlo tudi med strankami do miru. Mar misli Tisza, da bodo ostale današnje razmere v zbornici in med strankami?
Po vojski sedanjih strank ne bo več. Ljudje se ne bodo zadovoljili samo s splošno volivno pravico. Potrebne so gospodarske in socijalne preosnove. Osredotočiti se morajo vse sile. Obžaluje, ker se osredotočenje ni posrečilo. Produkcijo bi se lahko zvišalo za 1 miljardo kron, tako bi Ogrska najlažje od vseh dežel prenesla vojne stroške. Toda priti morata druga vlada in zbornica, ki se ne bosta pečali z državnim pravom, ampak s socialnimi in gospodarskimi reformami.
Kallav
zahteva, naj se pokličejo na odgovor vsi, ki niso pravočasno ukrenili izpraznitve ob rumunski meji.
Gieswein
se jc zavzemal za trajen mir. Velike važnosti je, da bi bil zunanji minister v trajnem stiku s parlamentom.
Serenyi
pravi, da je zveza z Bolgarijo zasluga grofa Bercbtolda in ne sedanje« r zunanjega ministra.
Teodor Baithyanyi
nasprotuje srednjeevropski združitvi, ker bi bila nevarna ogrski gospodarski neodvisnosti in gospodarski bodočnosti dežele. Antipatije v Avstriji proti Ogrski je zakrivila ogrska vlada, ki jc slabo reševala vprašanja aprovizacije.
Drugi vzrok pa je ta, da Tiszi pripisujejo krivdo, da ni delegacij. Če bi imel resno voljo, bi jih že davno imeli. Glede zunanje politike pravi, da se je vedno bal zveze z Nemčijo, ker nosi v sebi panger-manske težnje in sili proti vzhodu.
M a n g r a (Tiszov Rumun): >Pansla-vizma se nc bojite?« Batthyanyi: Tudi tega, pa tudi demokratizma. Mi Madžari si želimo le to, da naša dežela ostane cela in po krvavih žrtvah pričakujemo, da se resnično izpopolni naše narodno življenje. Govornik da nato duška svojim simpatijam za Poljake in je proti novi delitvi Poljske. Nato našteje napake zunanjega ministra in vojnega vodstva in zahteva, da odstopijo zunanji in vojni minister in Tisza.
Prihodnja seja jutri.
XXX Tisza in Apponyi o pismih.
B-adimpešta, 14. septembra. (K. u.) »Pesti Hirlap« prinaša Tiszova in Appo-nyjeva pisma glede koncentracijske vlade. 20. maja 1915 piše Tisza Арропуји, da je poročal vladarju, da jc opozicija za koncentracijski kabinet, v katerem bi sicer lahko ostal tudi Tisza, toda ne na čelu. Tisza piše glede sebe, da se z ozirom na interese dežele in monarhije ne more odpovedati predsedništvu. 22. maja odgo-. varja Apponyi: če ostane Tisza, ostane tudi sedanji kurz, in Tisza bi pritiskal na bodočo politiko. Duhovi se ne bi pomirili in tudi navdušenje ne bi bilo večje. Še tisti dan odgovori Tisza, da mu je žal, ker je opozicija proti ponudbi. Prevzame pa odgovornost za dosedanjo politiko in ogrski vpliv na zunanjega ministra.
Biiriasi o miru.
Be-lin, 13. septembra. Dopisniku »Associated Press« je izjavil zunanji minister baron Burian, da monarhija nikakor še nc misli končati vojne. Sicer bi pozdravili mir, pa ne takšnega, kakor bi ga nam radi narekovali naši sovražniki.
Dokler sovražniki še hočejo imeti kos monarhije in nato prežijo, na mir ni mogoče misliti. Rumuniji ogrske zemlje nikdar nismo ponudili, ker smo se pri Italiji naučili, da smatrajo tako ponudbe le za slabost. Tudi nas ni presenetila vojna napoved Rumunije, pač pa to, da se je tako naglo odločila.

P If
U 11 i
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 14. septembra. Uradno se razglaša:
Odbili so več napadov sovražnika zahodno in vzhodno od Nagy-Sseben.
Na ostalih delih bojne črte se ni nič zgodilo,
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla, V Karpatih se zopet iinto vojskujejo. Po obširni pripravi s topovi, ki se je zvišala do bobnečega ognja, je naskočil sovražnik naše postojanke na Smoirecu, Ludovi in na Capulu; krvavo smo rja odbili. V dolini Cibo se še bijejo,
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Položaj se ni izpremenil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Berlin. H, septembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta marša 1 a princ a Leopolda Bavarskega. Foložaj se ui izpremenil.
Bojna črta generala konje*
niče nadvojvode Karla.
V	Karpatih se je izjalovil ruski na« skakovalni poizkus na Capulu; zahodno od Capula se še bijejo.
Na Sedmograškem nobenih važnih dogodkov.
Prvi generalni kvartirni mojster: Ludendorff.
' RUSKO URADNO POROČILO.
Petrogratl, 13. septembra. Uradno: Pri Rigi in ob reki Dernja-Oktjrte(?) je znatno narastlo delovanje sovražnih letalcev. Južno od .Tezupola je naš ogenj preprečil poizkus sovražnika, da bi prekoračil Bistrico. V gozdnih Karpatih je sovražnik ob gornjem teku Črnega Če-remoša brezuspešno napadel višine, ki smo jih osvojili. V Vzhodnem morju je naše brodovje 9. septembra zvečer z učinkom obstreljevalo sovražne ribiške parniko v morski ožini Irben.
Boji na rusko-rumunski bojni črti.
V	okolici Hermannstadta ni bilo od dneva, ko smo izpraznili mesto, nobenih posebnih bojev. Rumunske patrulje so prišle v mesto, pa so jih avstrijske patrulje zopet prepodile. Včeraj so prešli Rumuni čez železniško progo na obeh straneh Hermannstadta k napadu in so naleteli na nemške čete. Rumuni so bili povsod odbiti.
V	gozdnih Karpatih, kjer so Rusi predvčerajšnjim napadli na širini 60 km, se nadaljujejo srditi boji. Včeraj so Rusi pričeli s sipajočim ognjem, ki je trajal več ur. Nato so sledili pehotni napadi z množicami v odseku od Zlate Bistrice do Smotreca. Posebno naše postojanke na Capulu, ob Cimbroslavi Velki, v dolini Cibo, pri Ludovi in ob Smotrecu so tvorile glavne napadalne točke. Ali kljub mogočni artiljerijski pripravi in globokovrstnim pehotnim napadom so bila vsa podjetja brezuspešna. Samo v dolini Cibo je ruski pritisk nekoliko uspel. Tu smo svojo črto pomaknili nekoliko nazaj. Ruski napadi v gozdnih Karpatih, ki imajo namen, pomagati Rumunom in napasti Sedmograško za hrbtom, trajajo že 14 dni. General Lešicki je na svojem južnem krilu zbral znatne sile, katere še vedno dovažajo. Kljub temu ruski napori niso uspeli in vsi prehodi so v naših rokah. Računati pa moramo, da bodo Rusi nadaljevali svoje napore, ker še vedno zbirajo svoje sile v Karpatih. Opaža se pa, da ponehava rusko napadalno delovanje v vzhodni Galiciji, kjer so se vršili le zmerni topniški boji.
Ruskc-rumunska bojna črta strnjena.
Haag, 14. septembra. Reuter javlja iz Petrograda: Izvedli so zvezo med levim ruskim in desnim rumunskim krilom.
Interniranja v Rumuniji.
Stockholm, li. septembra. List »Ru-skoe Vedomosti« poroča, da bodo več tisoč v Rumuniji ostalih Nemcev, Turkov in Bolgarov internirali v Šipoti, med tem ko boelo že prej internirane Avstrice in Ogre poslali v južno Molda-vijo.
Rusi se boje zime v Karpatih.
Stockholm, 14. septembra. Veliko članov ruskega vrhovnega vojnega vodstva se je izrazilo prpti novi vojski pozimi v Karpatih in hočejo izsiliti, da se prebije avstrijska bojna črta še pred zimo.
Izpraznitev Haliča.
Lvov, 14. septembra. »Gazeta Wie-czorna« poroča iz Ilaliča, da o radi bližine bojišča mesto v popolnem miru in redu izpraznili. Med 4000 prebivalci jih je ostalo v mestu le približno 1000. Ljudje, ki so ostali v mestu, so se že tako navadili gromenja topov, da delajo mirno, kot tla bi ne bil boj lako blizu mosta.
Stiirmer poslanik?
Stockholm, 14. septembra. (Kor. ur.) V petrograjskih birokratskih krogih sc z največjo odločnostjo trdi, da bo Stiirmer v najkrajšem času zapustil svoje mesto in in prevzel rusko poslaništvo na londonskem dvoru.
Naslednik višjega prokuralorja Sablerja.
Petrograd, 14. septembra. (Kor. ur.) Uradno se poroča: Nikolaj Bajev, član pri-sedništva v naučnem ministrstvu, je imenovan za višjega prokuratorja svetega sinoda.
Pomanjkanje kave na Finskem.
Kodanj, 14. septembra. (Kor. urad.) »Journal Tidende« poroča iz Stockholma: S Finskega dohajajo pritožbe, da zelo primanjkuje kave. Švedska namreč zadržuje 10 milijonov kg za Finsko določene kave zato, ker Anglija zadržuje Švedski določeno kavo.
Rusija sili Čehe v pravoslavje.
Žsneva, 14. septembra. Pariški »La Crois« ostro obsoja, ker je sv. sinod sklenil, da vse ruske Čehe.po potrebi tudi z ljubeznivo silo prisili v pravoslavje. V Moskvi je odsek s dalekosež-nimi pooblastili. Francoski katoličani pravijo, da si bo Rusija na ta način prav gotovo končno nakopala sovraštvo večine češkega naroda.
„VreflDi" sinovi slarm Rimljanov.
Musolini jc pisal pred rumunsko vojno napovedjo v listu Popolo d' Italia«: ; Nehajmo že vendar končno imenovati Rumune naš bratski narod. To niso Romani, čeprav se hvalijo s tem plemenitim imenom. To je mišmaš barbarskih pra-narodov, ki so jih podjarmili Rimljani, s Slovani, Pečenegi, Hazari, Avari, Tatari, Mongolci, Huni, Turki in Grki, in potem si lahko mislimo, kakšna sodrga je nastala iz tega. Rumun je še danes barbar in manjvreden individij, ki v splošno zasmehovanje Francozov po opičje posnema Pa-rižane in rad v kalnem lovi, kjer ni nobene nevarnosti, kateri se, če le mogoče, izogne. To je pokazal že 1913.«
Ko je Rumunija napovedala vojsko, je pa isti gospod Musolini v istem listu »Popolo d' Italia« pisal takole: -Rumuni so sedaj najsijajnejše dokazali, da so vredni sinovi starih Rimljanov, od katerih pravtako izvirajo, kot mi sami. So tedaj naši najbližji bratje, ki so se sedaj z njim lastnim pogumom in odločnostjo priklopili boju latinskega in slovanskega plemena proti germanskemu, z drugimi besedami, boju za svobodo, omiko in pravico proti pruskemu tiranstvu, samovladi, barbarstvu in samoljubju. Pač ni bilo drugega pričakovati od naroda, ki ima čast, da pripada latinskemu plemenu, ki je nekoč obvladovalo svet.«
Iz tega različnega pisanja pred in po rumunski vojni napovedi moramo sklepati, da je le tisti vreden sin starih Rimljanov, ki zagreši grdo, zahrbtno izdajstvo, No, stari Rimljani bi se g. Musoliniju prav lepo zahvalili za la poklon.
Bolgari v vojski.
BOLGARSKO URADNO POROČILO, Letalni napad na Soiijo.
Sofija, 14. septembra. (Koresp. urad.) ; Agence tel. Bulgare«: Danes zjutraj sta prileteli z juga nad Soiijo dve sovražni letali, ki sta vrgli devet malih bomb; škoda ni velika. Letali sta nato zbežali proti severu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, li. septembra. Veliki glavni
stan:
Vojna skupina maršala pl. Mackensena.
V Dobrudži prodirajo nemške, bolgarske in turške čete med uspešnimi boji dalje.
Macedonsko bojišče.
Boji so se poojstrili na obeh straneh Ostrovskega jezera, na moglenski bojni črti in vzhodno od Vardarja.
Severno od Ceganske Planine, ob Kukurusu in ob Kovilu smo odbili močne sovražne napade.
Bolgarske čete so zasedle E a v a 1 o.
Prvi generalni kvartirni mojster: Ludendorff.
Trajanov nasip.
Soiija, 14. septembra. Po porazu ru-munskih in ruskih čet v južni Dobrudži, po predoru na treh črtah in po padcu trdnjav Tutrakana in Silistre ostane sovražniku kot obrambna črta le še črta Černa-voda—Medžidije—Konstanca,
Ta črta je za Rumune velike važnosti. Pri Černivodi jc edin železen most čez Donavo in Konstanca je najvažnejše rumunsko pristanišče ob Črnem morju. Jezeri Černavoda in Korasta segata do mesta Medžidije, tako da se fronta med Donavo in Črnim morjem skrajša za približno
20 km. Obrambna črta tu ne znaša več kot 30 km.
Uničen vojni načrt četverozveze.
Rotterdam, 14. septembra. »Manche-ster Guardian« piše: Nemško-bolgarska ofenziva namerava prekucniti vojni načrl četverozveze in ogroža Bukarešt. Rumuni so nameravali napadati na severu in pri Oršovi, Bolgarijo pa prepustiti Rusom. Sever so si izbrali za to, da osvoje Seamo-graško in da podpirajo vpad Rusov na Ogrsko; s prebitjem pri Oršovi- so nameravali odrezati železnico v Belgrad. Drzno Mackensenovo napredovanje in zavzetje Tutrakana in Silistre je Rumunijo prisililo, da je izpremenila načrt, ker so bile proti Bolgarom poslane ruske sile preslabe,
Sporazum nadzoruje operacije Rumu-nov.
Kodanj, 14. septembra. Neuspeh rumunskega orožja v Dobrudži in tr-dovratnost, s katero zasleduje Rumunija svoj ofenzivni načrt na Sedmogra-škem, sta provzročili, da se je z Rumu-jo temeljito posvetovalo rusko višje poveljstvo. Na posvetu so bili navzoči tudi zastopniki Francije, Anglije in Italije, ki so zelo odločno nastopili proti sedanjemu nastopu Rumunije. Sklenili so, da odpotuje gen. Ivanov v rumunski glavni stan z vsemi pooblastili in prisili Rumunijo, da bo izvajala vojaške operacije v okviru skupnih sklepov.
Preosnova rumunskega vojnega vod« stva,
Bern, 14. septembra. Iz Bukarešta se javlja: Neuspeh Rumunov v Dobrudži je povzročil popolno izpremembo v rumunskem vonjem vodstvu. General Avarescu je postal poveljnik 3. armade; za načelnika generalnega štaba so mu pridelii generala Christeseua. Za poveljnika 2. armade je imenovan general Crainiceanu; general Georgescu, poveljnik dobrudške armade, je odstavljen in imenovan za vojaškega at'ašeja v Londonu.
Rumunske grozovitosti.
Sofija, 14. septembra. (K. u.) Agence Bulgare: Vsi zastopniki nevtralnih držav v Sofiji so uradno povabljeni, da se udeleže preiskave rumunskih grozovitosti.
Soiija. 11. septembra. (K. u.) Agence Bulgare: Rumunske grozovitosti nad bolgarskim prebivalstvom v Dobrudži so povzročili po celi deželi največje ogorčenje, ki gre tako daleč, da se zahteva naj se čele, ki uganjajo taka grozodejstva, postavijo izven zakona, in se naj temu primerno postopa ž njimi. Bolgarsko prebivalstvo je prešinje-no globoke žalosti nad usodo svojih bratov. Vlada bo takoj pod zagrozitvijo z represalijami pozvala rumunsko vlado, da takoj spusti na svobodo Bolgare, ki so bili odvedeni na rumunsko ozemlje.
Solunske čete ne morejo pomagati Ru-munom.
Bern, 14. septembra. (K. u.) Herve piše o padcu Silistre: Med tem ko je skoraj brez izjeme vse francosko časopisje prepričevalo Francoze, da padec Tutrakana ni važen, so napredovali Bolgari na desnem bregu Donave in vzeli Silistro, Varali bi Rumune, če bi jim obetali, da jih bodo solunske čete otele iz sedanjega neugodnega položaja.
Odstop bolgarskega notranjega ministra.
Sofija, 8. septembra. (K. u. Zakasnelo.) Minister notranjih stvari je ponudil svoj odstop, da zopet nastopi službo v armadi, kjer je podpolkovnik. Kralj je sprejel odstop in podelil ministru veliki križ civilnega zaslužnega reda. Notranje ministrstvo bo vodil notranji minister Rado-slavov.
Mlnislrsko kriza na mm.
Kdo bo novi ministrski predsednik na Grškem?
Lugano, 14. septembra. (K. u.) Francoski listi pravijo, da bo Zaimisov naslednik najbrže Dimitra - Kopulos, zunanji minister pa Dragumis. V vlado stopi tudi sedanji rimski poslanik Ko-romilas. Atenski dopisnik pariškega »Journala« objavlja izjavo Dimitra Ko-pulosa, ki pravi, da Grška sedaj mora nastopiti na strani entente, ker sicer mora biti le nevtralna prav do konca vojne.
Berlin, 14. septembra. »Tageblatt« piše: Dimitra Kopulos, 45 let star, je bil večkrat pravosodni minister v Venizelo-sovem kabinetu. Kasneje se je spri in ustanovil lastno stranko naprednjakov in je še danes nasprotnik Venizelosa, če ne celo sovražnik, nikakor pa ni mož entente. Je odličen advokat, vesten in zvest kralju.
Grška kriza še ni rešena.
Atene, 13. septembra. (Kor. urad,) »Agence Havas« poroča: Kabinetno vprašanje še ni rešeno. Danes ni bilo posvetovanj.
Sestava nove grške armade.
Lugano, 14. septembra. (Kor. urad.) »Corriere della sera« javlja iz Aten, da se nadaljuje spor glede na sestavo nove vlade; tudi boj proti četverozvezi se nadaljuje.
Pariz, 14. septembra. (K. u.) 'Temps« piše nezaupljivo glede na grško ministrsko izpremembo: Kralj misli očividno na tako vlado, v kateri bi bili bivši Venizelisti, ki so postali nasprotniki Venizelosa. Isti list imenuje Dimitrakopulosa, ki bi se sicer skliceval sempatja nasproti ententi, a bi le zavzel stališče dvorne stranke. Na poziv Venizelosa kralj niti ne misli, — »Petit Parisien« pravi, da je Dimitrakopulos zadnja leta ostro nastopil proti Venizelosu in da se je zato težko sprijazniti ž njim.
Francoska zbornica in grška politika,
Lugano, 14. septembra, (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« javlja iz Pariza, da je zbornična komisija za zunanjo politiko govorila o položaju Grške in je soglasno podala mnenje, da naj se ententa ne vmešava v notranje grške zadeve, pač pa ne more mirno gledati grške zunanje politike, intrig in dejstev, ki bi ob začetku ofenzive iz Soluna in ko je nastopila zelo važna stranka na Balkanu, znala spraviti v nevarnost varnost ententinih čel. Komisija je mnenja, da niso več na mestu diplomatična pogajanja, ki sovražniku samo daiejo nova sredstva za zavlačevanje.
Predaja 4. grškega armadnega zbora.
Berlin, 14. septembra. »Vossische Ztg.« javlja: Častnike 4. grškega zbora, ki so se podali v nemško varstvo, bodo spremljalo njih rodbine, da ne bodo umrle za lakoto. Ime generala, ki poveljuje 4. grškemu armadnemu zboru, ni znano.
Drobne grške vesti,
»Matin« poroča, da kralj noče sprejeti Zaimisove demisije, ta pa vstraja pri svoji volji. Ententa si želi ministrstvo Dimitra Kopulos-Dragumis.
Polkovnik Mazarakjg, član mace-donskega vstaškega odbora, je pisal kralju odprto pismo, da bodo narodno voljo uveljavili preko vseh ovir in da bodo s polkovnikom Christodulosom pregnali dednega sovražnika in Grški zopet pridobili del Macedonije.
Glede naclaljnega prodiranja Bolgarov je Zaimis odgovoril ententi, da je grško ozemlje odprto obema strankama. Nevtralna Grška se Bolgarom ne bo upirala z orožjem.
Avstrijski izgnanci in baron Sclienk so prišli do bolgarskih prednjih straž.
Iz Amsterdama poročajo, da grška vlada kliče 8 letnikov rezervistov, ki niso bili mobilizirani. »Vossische Zeitung- poroča iz Londona, da je ententa zelo nezaupljiva glede grške mobilizacije, ker je večina grške armade istih misli kakor kralj. Ententa hoče mobilizacijo prepovedati, pač pa izbrati sebi prijazne čete in jih kot prostovoljce prepeljati v Solun.
V Pireju je sedaj 75 ententinih vojnih ladij.
Govori se, da ne bodo razpustili samo zvez rezervistov, ampak tudi Venizelosove četaše.
Venizelosovi listi poročajo, da iz dežele spravljajo v Atene močne čete, da vzdržijo mir in red.
Ententa je grški vladi garantirala za osebno varnost poslanikov osrednjih držav, toda brzojavne zveze s svojimi vladami nimajo več.
»Dreptatea« poroča, da je Venize-los oficijelno pooblaščen študirati dopise med grško in zunanjimi vladami.
smila.
Iz srbske armade.
Geni. 14. septembra. Uradna poročila o delovanju solunske armade javljajo navadno le o bojih s topovi. Če se kdaj izvede kak napad pehote, se ga skoraj izključno udeleže le Srbi. Srbski zbor je edina skupina Sarrailove armade, ki se je dozdaj res vojskovala z Bolgari. O Angležih, Francozih, Italijanih, Rusih in o Senegalcih se ne čuje niti besedica. Srbska armada šteje komaj 60.000 mož; večinoma zadnjega poziva v starosti 35 do 45 let in taki, ki niso bili prejšnje čase potrjeni; vsi drugi za orožje sposobni Srbi so mrtvi. Ka Krfu samo so jih pokopali 14.000; umrli so na posledicah strašnega trpljenja med umikanjem srbske armade. Pač pa preplavljajo Atene srbski dezer-terji. V vseh atenskih kavarnah je videti srbske častnike, ki se branijo vrniti na bojišče,
Pretep v srbski skupščini.
Ženeva, 14. septembra. Iz Rima poročajo, da je bila prva srbska skupščina na Krfu zelo burna. Na koncu so se stepli. Današnji »Eclair« pravi, da so te vesti pretirane.Pri srbskih poslancih je razburjenje pač umljivo. Pašič je odločno zavrnil vse ugovore.
Narotfiie „Slovenci"
Vojska z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 14. septembra. Uradno se razglaša:
Sovražni topniški ogenj na Kraško planoto se je znatno pomnožil.
V	Tirolah so naše čete čistile dalje ozemlje Porama; ob osvojitvi neke \d-šinske postojanko so ujele 44 alpinov, med njimi 2 častnika, in zaplenile 1 strojno puško kakor tudi znatne zaloge.
Naše postojanke na Pasanskem grebenu se nahajajo pod trajnim ognjem topništva.
Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Hofer, fml.
LAŠKI NAPAD NA TRST IN NA POREČ.
Dunaj, 14. septembra. Uradno so razglaša:
Sovražna skupina letal, 18 Gapro-nijev, je 13. septembra popoldne v varstvu treh obrambnih letal napadla Trst. Da podpirajo napad, se je nahajalo v zalivu 6 sovražnih torpedovk in 2 motorna čolna. Vrgli so veliko bomb, a povzročili so le malo škode, vojaške pa nobene. Kolikor je znano, je bil en mož lahko ranjen. Linijski ladjin poročnik Baniield Je prisilil v zračnem boju eno sovražno brambno letalo, da se je moralo spustiti doli in umakniti za sovražno črte. Lastna letala in obrambne baterije so zadevale sovražne torpedovke.
Istočasno je priplula sovražna skupina letal nad Poreč, kjer je vrgla približno 20 bomb. Druge škode ni, kakor da je uničena neka koča.
Poveljstvo mornarice.
Izpred Gorice.
Goriško, dne 13, sept. 1916.
V	nedeljo zvečer je prišlo v goriških predmestjih, posebno v t. zv. »R a f u t u«, katerega še vedno držijo naši, do ostrih spopadov pehote. Lahi so imeli velike izgube. Kakor stoji sedaj položaj, ne kaže Lahom drugače, kakor poizkušati iti naprej, če bo šlo, ali pa prepustiti Gorico zopet našim.
Drugače te dni dalje mirno. Delovanje letalcev po navadi.
Veliki načrti Italijanov.
Bern, 14. septembra. ; Echo de Pariš« poroča iz Milana: Na Tridentinskem in ob Soči bo le še malo časa mirno. Nek visok častnik je izjavil našemu poročevalcu, da hoče italijansko vojno vodstvo žc v bližnjem času uresničiti izredno drzne načrte. Če se bo posrečilo to sijajno idejo spretno uresničiti, bomo, je dejal, vzeli Avstrijcem eno glavnih obrambnih točk. Izvedba tega načrta je poverjena vojvodi Aosta, ki je z zavzetjem Gorice dokazal, da je eden najzmožnejšm voditeljev armade. Brez njegove hladnokrvne odločnosti bi bila Gorica še danes v sovražnih rokah.
Palazzo di Venezia.
Lugano, 14. septembra, Italija je zavrnila protest, češ, da je žaljiv. (Čudno, šele po 14 dneh. In vendar jc Italija že 1. 1866. v mirovni pogodbi priznala, da je palazzo di Venezia last Avstro-Ogrske. — Op. ur.)
Italijani prodirajo v Epiru.
Ženeva, 14. septembra. (K. u.) Švicarski listi' poročajo iz Pariza, da Italijani v Epiru neprestano prodirajo.
Boji na zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO,
Berlin, 14. septembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala bavarskega kraljeviča Ruprehta.
V	bitki ob Somme na obeh straneh topniški boj največje besnosti.
Krvavo so odbili ponovne močne sovražne napade med Ginchy in Somme in na več točkah Južno od reke.
Pri protisunkih smo pridobivali deloma ozemlje.
Privedli so ujetnike in plen.
Bojna črta nemškega cesarje v i č a.
Na desnem bregu Moze so se razvili med od časa do časa zelo živahnim streljanjem v odseku Thiaumont— gozd Chapitre zahodno od soteske Sou« villo boji pehote.
Prvi generalni kvartirni mojster: Ludendorff.
Eksplozija v Вауоппе.
Pariz, 14. septembra. (Kor. ur.) V tovarni smodnika v Вауоппс se je zgodila eksplozija, ki je provzročila veliko škodo. Ubiti sta dve, ranjenih je nad 20 oseb,
Španska.
Nova vlada na španskem.
Ženeva, 14. septembra. Pariški listi Doročajo iz Madrida, da misli prosto-
voljno odstopiti Romanones. Vlado bi sestavil Maura in sicer koncetracijsko vlado. Romanones bi Mauro podfijrai pri dobrohotni nevtralnosti do entente.
Španski državni zbor sklican.
Bern, 14. septembra. (Kor. ur.) Lijon-ski »Progress« poroča iz San Sebastiana: Španski kralj je podpisal odlok, s katerim se je sklical španski državni zbor 27. septembra. Ministrski predsednik grof Romanones je izjavil: Sklicanje državnega zbora dokazuje, da se v notranji politiki ni nič izpremenilo, kar tudi Maurov govor jasno dokazuje. Kralj se je predvčerajšnjim po-vrsti posvetoval s francoskim in z angleškim veleposlanikom. Narodnega ministrstva ne bodo sestavili, kakor se je prvotno nameravalo.
Razno poročilo.
Državni vojni svet v Nemčiji.
Narodnoliberalna stranka v Nemčiji bo na svoji konferenci razpravljala o predlogu, da naj se osnuje državni vojni svet, ki bi bil v pomoč in za nadzorstvo vodilnim državnikom. Polmesečnik »Das freie Wort« predlaga ustanovitev diplomatične-ga državnega sveta, v katerem bi sedele vse bistre glave vseh različnih poklicev in stanove in ne samo diplomati in državniki po poklicu. Značilno za razpoloženje iz časa vojne izkušnje in žrtev.
Amerika in trgovski podvodniki.
Berlin, 14. septembra. (K. u.) \Volff iz Newyorka: >Evening World« pravi v uvodniku, da Amerika ne bo izpremenila svojega pametnega stališča. Trgovski čoln je trgovski čoln, pa naj vozi nad ali pod vodo, Anglija pač nc more pričakovati, da bo Amerika zakonito trgovino odganjala od svojih obal samo zato, da varuje angleške živce.
Dnevne novice.
+ Za dom, za cesarja! Na dolomitski fronti je te dni kot junak preminil kadet Edvard P r e s k e r, sin višjega revidenta državnih železnic g. Ivana Preskerja v Ljubljani. Dokončal je bil študije na drž. višji realki v Gorici in bil komaj 20 let star. Poveljnik vojnega oddelka, ki mu je pripadal pokojnik, major pl. R., je v imenu celokupnega častniškega zbora naslovil na junakovega Očeta pismo, v katerem pravi med drugim: »Vašega mladega, pogumno odločnega sina je vzelo. Vršeč svojo dolžnost, je padel, zadet od sovražne krogle, ko se mu je bilo pravkar posrečilo, z največjo, vzgledno hrabrostjo odbiti sovražni napad. Padel je, zadet v glavo, ne da bi trpel, ne da bi se sploh zavedel, da je poškodovan. Mi izgubimo v njem odličnega tovariša, enega najhrabrejših častnikov, vzor zvestega izvrševanja dolžnosti in požrtvovalnosti. V Maistatu poleg Nieder-dorfa v Pusterski dolini bomo svojemu nepozabnemu tovarišu priredili vredno po-kojišče na tamošnjem vojaškem pokopališču sredi njegovega padlega moštva.«
Nemški kancler pri cesarju. »Frankfurter Zeitung« poroča, da sta govorila o političnih in vojaških vprašanjih vzhoda od Rige do Bospora.
-j- Groia Stiirgkha jc zaslišal cesar 13, t. m. v avdienci.
+ Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 14. septembra 1916. Navzoči: Deželni glavar dr. šusteršič in deželni odborniki dr. Lanipe, dr. Pegan in dr. Triller. — Glede na začetek šolskega leta in na tesni gmotni položaj ljucl-skošolskega in meščanskega učitelj-stva se sklene: Vojne drag. podpore, ki so se nameravale izplačati šelo 1. novembra t. I., se izplačajo izjemoma že 1. oktobra 1916 in sicer v istem obsegu in isti izmeri, kakor se je dovolilo z dnem 1. julija t. 1. Vpošteti so vsi ljud-skošolski in meščanski učitelji. — V olajšanje preskrbovanja ljubljanskega prebivalstva z mlekom se načeloma sklene ustanoviti v ljubljanski okolici deželno mlekarno. — Ustanovi se fond za vojne domove, v katerega prispeva dežela — proti naknadni odobritvi deželnega zbora — 50.000 K kot »temeljni kamen«. Javnost, zlasti občine se po-zovejo k udeležbi odn. prispevanju. Sestavi so organizacijski načrt in regula-tiv. Posebna naloga je, obvarovati o b-stoječe domove v vojni službi na-hajajočih se posestnikov pred propadom. Ustanovi se poseben deželni urad za vojne domove in deželni glavar se* pooblasti, da tozadevno vse potrebno odredi.
-f O zborovanju nemško - narodne zveze dne 13. t. m. se bo izdalo poročilo, ki bo izvajalo, da jc poročal načelnik dr, GroB o delovanju načelstva. Posebna pozornost se je obračala na preskrbo z živili. Delalo se je na to, da bi se boljše uredila dobava živil z Ogrskega, Skupno s krščansko-socialno stranko se je zahtevalo, naj sc ustanovi urad za to in, če mo-
goče, naj se za to določi ena sama oseba. Dalje so se zahtevale boljše plače stalnim nastavljencem: aktivnim in vpokojenim uradnikom, ker sedanje draginjske do-klade ne zadoščajo. Skupno s krščansko-socialno stranko je izročilo načelstvo vladi spomenico o pokritju obrestovanja vojnih posojil. Zahtevalo se je, da ne smejo novi davki zadeti le širokih ljudskih plasti, marveč posebno premožne sloje. Nove po vladi izdane postave o davkih so to le deloma vpoštevale. Nemška narodna zveza je na svojem zborovanju nastopila za to, naj se skliče tako državni zbor kakor tudi delegacije, ker to zahteva korist domovine in prebivalstva. Glede na cenzuro je zavzela nemško narodna zveza stališče, da se mora, kar je samoobsebi umljivo, vsaka vojaška zadeva strogo cenzurirati; a sedanje omejitve svobode časopisja so naravnost škodljive. Zahtevalo sc je, naj se skrbi za odškodnine po vojski prizadetim pokrajinam, posebno na Koroškem, in naj se to hitro izvede. Dalje so zahtevali primerne draginjske doklade državnim uradnikom in penzionistom, okrepitev obrtnega stanu in ustanovitev enotnega pre-skrbovalnega urada,
-f Novi nuncij v Avstro-Ogrski bo postal, kakor poroča »Osservatore Romano«, dosedanji nadškof verellski, mon-signor Teodor Valfredi Borzo z naslovom trapecuntski nadškof,
+ Osebna vest. Naslov in značaj dvornega svetnika je dobil predsednik okrožne sodnije v Celju Albert Ko-t z i a n.
-f- Kasacijski sodni dvor o porotnih sodiščih. Kasacijski sodni dvor je razsodil, da ni kompetenten presojati, če je suspendiranje porotnih sodišč nepostavno.
-f Umrl je dunajski vseučiliški profesor dr. Josip Pollak.
—	Prestavljeni so na južni železnici: Adjunkta Josip Jenko iz Velikovca v Pre-ding-Wieselsdorf in Franc Škof iz Zidanega mosta v Ljubljano, juž. kolodvor; asistenti Viljem Gorjup iz Divače v Trst, Franc Šir-celj iz Langenwanga v Gor. Dravograd in Julij Ramšak iz Celja v Puntigam.
—	Konec poletnega časa. Ogrski trgovski minister je z ozirom na odredbo ogrske vlade glede na poletni čas zapove-dal, da naj železniška ravnateljstva store vse potrebno, da se v noči od 30. septembra na 1. oktober zopet vpelje v železniškem obratu srednjeevropejski čas,
Dopolnilne skušnje za enoletno pre-zenčno službo med vojno se bodo vršile vsak mesec, razen v septembru na sledečih kadetnicah in vojaških višjih realkah; Dunaj, Praga, Gradec, Brno, Karlovec in nekterih drugih ogrskih in severnih mestih. Prošnje se vlagajo na vojaško poveljstvo, v čegar območju prosilec stalno prebiva. Če je prosilec v aktivni službi, tedaj naj prosi pri vojaškem poveljstvu, v čegar območju aktivno služi. Kdor ne bi delal skušnje v nemščini (kot glavnem jeziku), tedaj ga bodo odkazali npr. za slovenščino v Maribor. Skušnje se prično vsak drugi pondeljek v mesecu in traiajo dva dni. Prosilci v aktivni službi dobijo tridnevni dopust. Vožnja ni všteta. Dobijo vse pristojbine in na željo tudi erarično stanovanje. Vsakdo naj prinese s seboj vpoklicno povelje voiaškega ooveljstva.
—	Naše planinske koče. Slovensko Planinsko Društvo naznanja, da bo turistovska koča ob izviru Kamniške Bistrice oskrbovana tudi jeseni in pozimi in dobro preskrbljena z vsemi živili in pijačo. — Kamniška koča na Kamniškem sedlu se bocle oskrbovala še do 2. oktobra in je z vsem preskrbljena. — Koča na Veliki Planini nad Kamnikom je otvorjena in oskrbovana do 2. oktobra in dobro preskrbljena z vsemi živili in pijačo. Sedaj v početku jeseni so najlepši izleti na tej planinski postojanki......
—	Odlikovani slovenski letalec. Srebrni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je sprejel c. kr. strojni mojster pri vojni mornarici g. Maks Lebštok, doma iz Kamnika. Odlikovanje je dobil za požrtvovalno delovanje v zraku in na vodi.
Umrla vojaka. V ruskem ujetništvu je umrl 30 let star Jožef C e m i č, edini sin posestnika na Pristavi pri Leskovcu in v bolnici usmiljenih bratov na Dunaju je umrl 25 let star Alojzij Ž i b e r t iz Straže sv. Valentina.
Državno milo. Za celo državo dobimo enotno vojno milo (žajfo) kg na debelo 3 K 20 vin., na drobno 3 K 60 vin. Cena je res precej nizka v primeri s sedanjimi cenami.
Laneno seme je zaplenjeno, Prodajati se sme samo centrali za mast in olje 100 kilogramov 100 K.
—	Iz italijanskega ujetništva so se nam oglasili sledeči Slovenci, ki so bili ujeti dne 8., 9. in 10. avgusta ob Soči in na Sabotinu: Iz Kranjskega: Srša Franc, V -zel Matevž, Rupnik Ivan in Humar Martin; iz Istre; Gustin Anton, NacinoviČ Josip, Ritoša, Haška, Petran in Gumič; Primorci: Rucioii Germek in Stare Franc, oba iz občine Tomaj na Krasu in Budal Josip, iz goriške okolice; vsi navedeni so služili pii črnovoj. sap. baonu št.3 3, — Gržeiič
Frar\c, 2. ogr. pp., Podgorje, Kozina, Istra. — Trebižan Alojzij, Ferluga Ivan, Rojac Ivan, Vičič Josip, Žigon Andrej in Kenda Josip, vsi od Baukomp. št. 201/14. — Jako-min Anton, 37, dom, p,, 7, s., iz Istre.
—	Povodenj na Dolenjskem. Vsled dolgotrajnega deževja je nastopila po poljih Dolenje vasi in skozi pri Kočevju silna povodenj. V Kočevju so bile kar ulice zalite. Sadeži; krompir, repa, koruza, cela polja pod vodo. Krompir gnije,
—	Orjaški rožmarin. Posestnik Simon-čič, po domače Dobrovoljec, v Mihovem pri Št, Jerneju na Dolenjskem ima na svojem vrtu pred hišo rožmarinov grm, kakršnega menda nima nihče v naših krajih. Visok je čez poldrugi meter, širok v premeru skoro tri metre, obseg debla pri tleh pa pol metra. Grm je lepo gost; ima več vršičkov. Rožmarin je na prodaj,
—	Umrl je v Zadru višji finančni svetnik Pavel Ljubičič,
—	Strašen potres na vznožju Kor-alpe. — 21 oseb mrtvih, V okolici kraja Ober-Pichlinga ob vznožju Koralpe na Štajerskem se je ponoči na 7. t. m, strašno stresla zemlja; tresenje je trajalo štiri sekunde. V Ober-Pichlingu se je podrlo več hiš; 21 oseb je mrtvih.
—	»Avstrijska zveza za boj proti tuberkulozi«, o koje namenih smo na drugem mestu obširno poročali, prejela je v kratkem času svojega obstanka naslednje izdatne prispevke: Od Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva 100.000 K, od nadvojvode Friderika in nadvojvodinje Izabele 50.000 K, od nadvojvode Fran Salvatorja in nadvojvodinje Valerije 2000 K, od nadvojvodinje Marije Annunciate 500 K, od nadvojvodinje Marije Terezije 200 K, od avstro-ogrske banke (prvi obrok) 1,000.000 K, od avstrijske družbe Man-nesmannovili cevi 110.000 K, od zavarovalne družbe »Assicurazioni Generali« 100.000 K, od zavarovalnice proti delavskim nezgodam na Nižje Avstrijskem 50.000 K, od zavarovalne družbe »Riunione adriatica di Sicurtž« v Trstu 50.000 K, od zavarovalne družbe »Phč-nix« 50.000 K, od zavarovalnice proti delavskim nezgodam v Pragi 50.000 K, od zavarovalne družbe »Donau« 25.000 kron, od Prve avstrijske splošne zavarovalnice proti nezgodam 20.000 K, od zavarovalnice za življenje in rente 20.000 K, od »Galicije«, delniško nafta-družbe, 20.000 K, od baronice Clarice Rotschild 15.000 K, ocl »Poldi-Hiitte«, tvornice litega jekla, 10.000 K, od c. kr. priv. družbe Gizcla 10.000 K itd. Prav tako številni in izdatni so prispevki privatnikov. »Avstrijska zveza za boj proti tuberkulozi« razpolaga tako razven z izdatnimi sredstvi, ki jili je dala država na razpolago, z zbirko v znesku 3,864.440 K. Ta zbirka dosegla sc je v kratkem času ocl ustanovitve zveze dne 22. maja t. 1. pa do 26. julija.
—	Razredna loterija. 100.000 K je zadela štev. 12.406; 40.000 K štev. 38.123 K; 10.000 K št. 35,647; po 5000 K št. 7836, 32.3S5 in 37.502.
—	Albanske šole je otvorila avstrijska vojna uprava v okrožju Mitrovica v Srbiji.
—	Šolska vodstva naj blagovolijo na znanje vzeti, da je v Katoliški bukvami založen > Dnevnik« le enovrsten sedaj, kar se je uravnalo na željo vseh slovenskih gg. okrajnih šolskih nadzornikov že lansko šolsko leto. Za poročila glede učil in knjižnice je na razpolago tiskovina št. 230 in 231 (zadnja za gg. nadzornike).
TuUerkuloze.
i.
Tuberkuloza, to zavratno in nevarno zlo, je ena najpogostnejših in najraz'Sirje-nejših bolezni človeškega rodu. Prav kakor kuga se razprostira čez mesta in dežele, popade mlade in stare, ubožne in bogate, visoko stoječe in priproste ljudi. Ena sedmina vseh smrtnih slučajev gre tuberkulozi na rovaš.
Najbolje v nevarnosti so slabo rejeni, od dela upehani in v nezdravih odnosa jih živeči ljudje; oni so prva žrtev bacila tuberkuloze, povzročitelja lc bolezni.
Prav to je tudi vzrok, zakaj se v voj-skinih časih pomnoži število tuberkuloznih obolenj. Mnogi sc bodo iz vojske vrnili s to boleznijo in siccr taki, ki so zdravi odšli na bojno polje in ki so si v vojski nakopali tuberkulozo kakor taki, ki sc jih jc že prej lotila kal bolezni, pri ka»erih se jc pa tuberkuloza stoprav v vojski očitno razvila. Napor in pomanjkanje, ki jih povzroča vojska, nereanost in nesnaga, ki se tu pa tam pojavlja, silno pospešuje razširjanje tuberkuloze.
K sreči jc tuberkuloza ozdravljiva. Celo za tuberkulozo težko obolelli, ki so jih svoj čas smatrali za izgubljene, so v stanu ozdraveti, če sc jih pravočasno odveže dela in napora in nastani v zdraviliščih, kjer se skozi nekaj mesecev v čistem solrč-natem zraku, pri popolnem telesnem in duševnem pokoju skrbno hranijo in zdravniško oskrbujejo. Tuberkulozne torej lahko rešimo. Žali Bog so razmere take, cla so imeli doslej le premožni bolniki priliko
ozdraveti, dočim so bili nepremožni prepuščeni svoji žalostni usodi. Ali je to pravično? Ali je človeško in dostojno?
Ne in še enkrat ne.
Vsakomur, ki ima nesrečo, biti tuberkulozen, bi morala biti dana prilika, da ozdravi. Radi tega je tudi vsakdo dolžan, pripomoči k rešitvi tuberkuloznih.
Na koga pa naj bi se bolj obračala naša skrb, kakor na one nesrečnike, ki so si v vojski nakopali bolezen, na vračajoče se vojščake? Zanje, ki so za nas trpeli in prelivali kri, bije naše srce.
Rešitev tuberkuloznih pa ni le sveta dolžnost napram našim bližnjikom, s katero odplačamo dolg svoje hvaležnosti, ona je marveč tudi v lastnem interesu vsakega posameznika. Ne le ljubezen do bližnjih, tudi zdravo samoljubje nam veleva rešitev tuberkuloznih, kajti tuberkuloza je silno nalezljiva bolezen! Jetičniki so nam vsem trajno nevarni; z bacili, ki se nahajajo v njih izmečkih, in ki prehajajo potom teh v zrak, okužujejo druge ljudi s tuberkulozo, Osobito mali in najmanjši otroci so vedno v nevarnosti, da zapadejo tuberkulozi, dokler se jetičniki prosto gibljejo in izvršujejo svoj poklic. Koliko otrok umre za škrufu-loznimi obolenji žlez in kosti, za vnetjem možganske mrene, porebrnice in potrebuš-nice, ne da bi si večina ljudi bila na jasnem, da so vsa ta obolenja le posebna vrsta tuberkuloze, povzročena po okužbi z bacil' iz pljuč tuberkuloznih bolnikov.
Če torej tuberkuloznim omogočimo, da ozdravijo, ne varujemo le sami sebe, temveč tudi svoj} otroke in vnuke.
In ravno sedaj je čas, poseči vmes in preprečiti, da vračajoči se tuberkulozni vojaki ne zanesejo gorja v svoje rodbine! Odvrniti je treba nevarnost, ki preti po tuberkuloznih vojakih in ob enem poskrbeti, da ti ozdravijo in zopet pridobijo svojo delazmožnost. Država se mora postaviti na čelo te akcije in vsakdo mora sodelovati. S tem poskrbimo tudi za bodočnost naše domovine, ki je toliko časa zaostajala v boju proti tuberkulozi. Sedaj hočemo pred vsem rešiti in ozdraviti naše vojake in ko bodo li ozdravljeni, ostanejo nam v vojski ustanovljene naprave kot važen pripomoček za bodočnost in za čas miru.
Dr. Crusius.
ШШШ novice.
lj 50ietnico lekarniškega poklica praz« nuje danes g. GabrijelPiccoli, c. in kr. in papežev dvorni založnik. 15. septembra 1866. je vstopil kot praktikant v stričevo lekarno v Rovinju, kasneje je prevzel lekarno »Pri Angelu«, ki jo šc danes vodi vestno in uspešno. G. G, Piccoli jc mož človekoljubnega srca, ki s polnimi rokami daje, kjerkoli treba omiliti bedo in bol. Samo v vojnem času je daroval nad 21.000 kron v človekoljubne svrhe. Zato mu ob 501etnici čestitamo kot vrlemu someščanu,
lj Iz trgovskih krogov. Trgovci z moko nam sporočajo: Nikakor ne moremo trpeti, da bi se vsa krivda pomanjkanja moke vrgla na trgovce in mokarje. Če je dovoz moke adel do 30%, je vendar samo ob sebi umljivo, da tudi mi dobimo komaj 30% tiste množine, s katero bi lahko zadovoljili vse ljudi- Mestna aprovizacija lahko pokaže s številkami, koliko je vsakih 14 dni izdanih nakaznic za moko in koliko so dobili trgovci in mokarji zadnjih in predzadnjih 14 dni pšenične moke. Potem se bo razvidelo, da ni naša krivda, če jc na tisoče ljudi ostalo brez moke. Trgovci ne zadržujemo moke. Ako bi jo zadrževali, bi jo morali imeti že precej vagonov. Če bomo dobili toliko moke, kolikor je nakaznic za moko, bodo prišli vsi ljudje do množine moke, katera jim gre.
lj Občinstvo naj pomaga pri revizij! razdeljevanja moke! Piše se nam. vsak naj si natančno zapiše, koliko je s< pri novem razdeljevanju moke dobil nu e v prodajalnici. Te zapiske naj magistrat primerja z množino v prodajalne oddane moke. Že sedaj naj se ostro izvrši ta kontrola!
lj Zatekla se je lovska psica svetlo-rujavc barve (nemško-kratkodlakc pasme), Čuje dozdevno na klic »Flora«. Nahaja sc: Spodnja Šiška, Nova ulica št. 183.
Izgubila se jc zlata damska ura od Bleda čez Radoljico. Odda naj sc proti nagradi Kolodvorska ul. št. 31 (Lampret), Ljubljana.
Primorske novice.
Vprašanje o goriškem veleposeilvu.
Zc parkrat so nastopili goriški veleposestniki pri deputacijah. Toda, bili so le zastopniki italijanskega veleposestniškega društva. Kakor sc šo spominjam iz prejšnjih časov, jc obstojalo na Goriškem tudi slove n-s k o veleposestniško društvo. Vsaj slovenski goriški posestniki volijo v deželni zbor goriški — ravnotako kakor laški — tri poslance. Kako pride do tega, da lc laški veleposestniki nastopajo in govorijo. Kaj jo temu vzrok in kdo nam reši to vprašanje?
Ponovno se poživljajo vse občinske uprave evakuiranih občin na Goriškem,
da tekom osmih dni naznanijo deželnemu odboru goriškemu, sedaj na Dunaju (I. Parlament), svoj sedanji sedež. Občinske uprave, ki bi temu pozivu nc zadostile, ne bodo sprejete v novi predlog na c. kr. vlado za izplačilo predujmov v svrho plačevanja občinskih uslužbencev in v svrho nadaljevanja s tekočo javno upravo.
Budal Marija, hči Franceta Budala, posestnika v Gorici, stanujoča v Via Vogel št. 9, mati neznano kje, oče pa sedaj pri vojakih, je dne 14, septembra 1916 v tukajšnji deželni bolnišnici umrla. Pogreb bu dne 19. septembra 1916 ob poldrugi uri popoldne. Sorodniki se s tem vabijo, da se zglase pri Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani.
Imenovanje. Voditelju tržaškega redarstvenega ravnateljstva, gospodu vladnemu svetniku dr. Antonu Mah-kovcu je cesar podelil naslov dvornega svetnika.
Padel je na bojišču sodrug D o-c e t iz Pulja. Bil je zastopnik istrske socialne demokracije v strankinem vodstvu.
Iz Pazina poročajo: Te dni je obiskal Pazin presvetli gospod škof krški dr. Mahnič. Govori se, da se vrše pogajanja radi prodaje novega, a ne še dovršenega »Dijaškega doma«.
— Iz ruskega ujetništva nam piše sani-teteni podčastnik 97. pp. Ivan Mahnič, da je v ujetništvu že od 19. februarja 1915 in da od takrat ni v nikaki zvezi s svojimi starši. Nahaja se v veliki bedi in revščini ter prosi svoje starše, naj mu pošljejo brzojavno denar. Njegov naslov; Ivan Mahnič, sanitarni podčastnik 97. pp., vojenopleni, Okolotok, Narodni dom, Tambov, Rusija.
Trgatev na Goriškem. Nekateri so na Goriškem že v zadnjih dneh pričeli s trgatvijo.
Slovenska trgovska šola v Trstu s pravico javnosti. Vpisovanje se bo vršilo v šolskih prostorih v ulici Stadion št. 21, I. nadstr., dne 16. in 18. septembra od 9. do 11. dop. in ocl 3. clo 5. pop. Učencem se je zglasiti v spremstvu staršev ozir. njih namestnikov, ali jim je pa prinesti njih pismeno dovoljenje. Nanovo vstopajoči učenci morajo prinesti s seboj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o cepljenju koz in o očeh. Onim, ki zadnje leto niso obiskovali šole. je prinesti vrhutega nravstveno spričevalo, izdano ocl županstva ali policije. V pripravljalni tečaj vstopijo lahko učenci, ki so dopolnili 13. leto in dokažejo z zadnjim šolskim spričevalom zadostno precl-izobrazbo. V prvi tečaj se sprejemajo vsaj 14 let stari absolventi meščanskih in nižjih srednjih šol ter pripravljalnih tečajev na trgovskih šolah. Tisti učenci, ki nimajo te predizobrazbe, se morajo podvreči sprejemnemu izpitu, s katerim naj dokažejo, da jim bo mogoče s pridom slediti pouku. V drugi tečaj vstopijo lahko absolventi prvega letnika dvorazrednih trgovskih šol; drugim je delati izpit čez učno snov prvega letnika. Absolventje šole dobe po dovršenih naukih odhoclno spričevalo, ki nadomešča predpisano učno dobo v kaki trgovski obrti in jim po S 20. 1. odst. b) brambnega zakona z dne 5. julija 1912, drž. zakonika št. 118 daje pravico clo dveletne vojaške službe, eventuelno z naknadnim izpitom do enoletnega prostovoljstva. Vsi učenci plačajo pri vstopu prispevek za učila v znesku 4 K, nanovo vstopajoči vrhutega 5 K vstopnine. Šolnina znaša za I. in II. letnik 200 K letno, za pripravljalni tečaj pa 80 K. Revnejši učenci se lahko deloma ali popolnoma opro-ste plačevanja šolnine. Šolnina se plačuje ali v enakih dveh semestralnih ali 10 mesečnih obrokih. Sprejemni in ponavljalni izpiti se bodo vršili 19. in
20.	septembra ocl 8. zjutraj naprej. Dne
21.	septembra ob 8. zjutraj bo skupna otvoritvena sv. maša. Reden pouk se prične dne 22. septembra ob 8. zjutraj. Ako se oglasi vsaj 20 učenk, se otvori prvi tečaj dvorazredne dekliške trgovske šole. V slučaju, cla se to število ne doseže, se uvrste dotične učenke, kakor v minulem šolskem letu, kot hospitantke v deški tečaj. Glede pogojev za sprejem učenk v I. tečaj kakor tucli glede denarnih prispevkov velja isto, kar je zgoraj omenjeno za deško šolo. Učenke se ne oproščajo plačevanja šolnine. Za zunanje učence (učenke) preskrbuje ravnateljstvo primerna stanovanja in prosi vse tiste družine, ki imajo zdrava in zračna stanovanja s hrano za dijake, da to javijo vsak dan med 10. in 11. uro dop. v Tržaški posojilnici in hranilnici pri ravnatelju ustmeno ali pismeno. V pojasnilo bodi povedano, da je Slovenska trgovska šola v Trstu dnevna šola pocl nadzorstvom državnih šolskih organov in je ni zamenjati z večernimi trgovskimi tečaji. Nadaljno informacijo
se dobivajo pri ravnateljstvu v pred-poldunskih urah. — Ravnateljstvo.
Vojaške vesli.
Odlikovanje. Stotnik generalnega štaba Anton Lokar jc dobil od bolgarskega kralja bolgarski vojni križ. Odlikovani je dodeljen bolgarski armadi v Dobrudži in je sin g. nadučitelja v pok. Ivana Lokarja iz Ljubljane.
Odlikovanja. V drugič je dobil ponovno najvišje zahvalno priznanje nadporočnik 18. pp. Josip Breznik. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik dr. phil. Franc Vapotič, pri letalski stot. št. 12, nadporočnik dr. jur. Ivan Suman, pri div. mun. parku, nadporočnik Robert Korbar, pri železniškem pov. v Temešvaru, in poročnik 18. d. pp. Franc Koren pri želez, postaj, pov. v Holmu. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: poročnik Knapič Ervin in inft. Komar Ivan, oba pri 55. pp., nadlovec 8. lov. baona. Tratnik Anton in praporščak 17, pp. Deklcva Maks. — V drugič sta dobila srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste tit. četovodja 8. lov. baona. Bencdičič Mihael in tit. četovodja 7. pp. Gorencl Dominik. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil narednik 97. pp. Sokol Anton. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili; infanterista 17. pp. Košmerl Franc in Roje Franc, topničarji 3. gor. top. p. Fabjan Ivan, Čeh Ivan, Vidrih Maks, Geišt Franc in Trolp Peter, pionirji 3. pion. baona Kvas Josip, Drofenig Vinko, Jazbec Josip in Schlaf Jurij.
Odlikovanja pri 5. dragonskem polku. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili dragonci: Jošt Anton, Žerjav Jakob, Znidarič Franc, Flach Franc, Mcister Franc, Hable Josip, Kiesewetter Viljem, Maleček Vcncel, Marktl Jurij, Scnegačnik Anton, Steinbaucr Ivan. Schittl Josip, Robič Matija, Gracej Ivan, Ferenc Alojzij, Lešek Jakob, Sonaja Anton, Vidovič Ivan, Giebitz Josip, Soline Jakob, Sols Alojzij, Varhanik Ivan, Vomela Franc, Verbovšek Anton, Pibernik Jakob in Berdogac Peter.
Odlikovanja pri 20. lovskem bataljonu. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: enolet. prost. patr. vodja Jazbinšek Franc, patr, vodja Grimm Josip, lovci Napotnik Ivan, Grah Franc, Manhart Venccl, Šuran Simon, Lcgiša Anton in Bon Karel, podlovca Bužan Peter in Raspotič Peter.
Iz seznama izgub. Lovec Zupan Ivan, 1. lov, baon., ujet; lovci Čaudck Josip, Izgoršek Franc, 4. s., Jerman Ivan, Lampret Ivan, Marinšek Josip, Matekovič Jurij, Oblak Edvard, Ogrinc Andrej, Pirnat Franc, 3. s., Rcpnik Andrej, Schobcr Josip, 2. s., Škofič Blaž, Slabanja Valentin, Stibelj Josip, Stupnikar Franc, Tančer Anton, Tomazin Ivan, Turk Josip, Vidic Franc in Zupane Franc, patruljni vodja Žagar Josip in podlovcc Vidic Franc, 3. s., vsi od 7. lov. baona., ujeti. — Ujeti so od 20. lov. baona.: lovci Brelih Franc, Ccrkvenik Josip, Ivan-čič Primož, 1. s., Kranjc Josip, Mandel Nikolaj, Mogole Ivan, 3. s., Remič Anton, 4. s., Ronko Ivan, 2. s., Žgavcc Ivan, 4. s., Zlobko Franc, 2. s. Lovec Petkovec Ivan, 2. s., 20. lov. baon., mrtev. — Tren-ski vojak 3. tren. div. Mcrhar Franc, ujet. — Inf. Marenk Ivan, 4. dom. pp., 2. s., mrtev. — Četovodja Novak Karel, 154. črnovoj. baon., 3. s., ujet.
Gospodarstvo.
»Lončarska zadruga« se je ustanovila v D o -lenji vasi pri Ribnici. Pristopili so takoj vsi lončarji dotenjevaške in ribniške doline. Zadruga ima predvsem namen skupne dobave sirovin kot tudi posredovanje oddaje lončarske robe, da se obdrži in dvigne za Kranjsko važna domača obrt lončarija, ki je v zadnjem času začela padati in je nevarnost, da se sčasoma opusti. Za obstoj in napredek imenovane obrti bo zadruga, upamo, velike koristi. Z dobavo sirovin, posebno svinca, kotlo-vine itd., se je pričelo takoj, pri čemer je bil zadrugi izdatno v pomoč Obrtnopospeševalni zavod v Ljubljani. — Zadrugi načeluje deželni poslanec g. K. Škulj. Naročila lončarske robe in peči naj se naslavljajo; > Lončarska zadruga« v Dolenji vasi pri Ribnici.
Mlade delavne vole siva pasme, starejše breie telice in plemenske bike vseh pasem zamenja v večjem števiiu za klavno živino »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani *. Živinorejci, ki imajo starejše, težke vole, se poživljajo, da jih oddajo »Kranjskemu deželnemu mestu za dobavo klavne živine«, da dobe mesto njih mlade, čvrste, delavne vole. Živinorejci ogledajo si lahko vsako soboto dopoldne delavne vole v Ljubljani ter jih tu tudi lahko prevzamejo. Klavno živino pa lahko obenem oddajo v Ljubljani ali pa pri prihodnji vojaški dobavi, ki se vrši v njih okraju. Baš na tak način se zamenjavajo breje telice in plemenski biki. »Kranjsko deželno mesto pa tudi proda omenjeno živino živinorejcem, če nimajo klavne živine v zameno. Živinorejci naj se oglase za pojasnila, preden si ogledajo živino, v centrali ».Kranjskega deželnega mesta« v Ljubljani, Turjaški trg št. 1, osebno ali pa pismeno.
Čevlji z lesenimi podplati. Spričo občutnega pomanjkanja usnja za podplate zadobivajo čevlji z lesenimi podplati vedno večji praktični pomen. Kupčijski interesentje na Kranjskem lahko dobe pri trgovski in obrtniški zbornici seznam firm, ki izdelujejo lesene čevlje in čevlje z lesenimi podplati v Avstro-Ogrski. Čevlje z lesenimi podplati razprodaja tudi > Lederbeschaffungsgcsellschaft m. b. H.« na Dunaju, Hegclgassc 13. Vodja Obrtnopospeše-valnega zavoda na Štajerskem je izumil podplate iz lesa, ki so vpogliivi. Taki podplati sc naročajo pri »Wirtschaftsabteilung des Stciermarkischen Ge-■u erbefiirderungsinstitutes« v Gradcu. Vpogljiv podplat le vrste je kupčijskim interesentom na vpogled v pharni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Wast in olje na karte. Spodnjeavstrijsko na-mestništvo je uvedlo mast in olje na karte. Na-redba stopi v veljavo dne 17. septembra. Vsaka oseba dobi 100 gramov surovega masla ali 120 gramov maščobnih izdelkov, ali pa 144 gramov surove maščobe ali olja na teden. Delavstvo s težjimi deli 150 gramov maščobnih produktov ali pa 180 gramov surove maščobe na teden.
Rdeti m.
Iz št. Petra na Krasu se nam poroča: Tukajšnja podružnica Rdečega križa« dosedaj ni stopila s svojim poslovnim poročilom pred javnost, deluje pa žc od izbruha vojne na tihem, toda vztrajno v blagor našim bolnim in ranjenim junaškim branite-ljera mile nam Avstrije zoper hinavske in klete sovrage. — Podružnica jc v letih 1914. do 1916. imela dohodkov 7940 K, izdatkov pa 6328 K. Ti dohodki so se po neumornem trudu podružničnega odbora — načeluje mu velezaslužni g. c. kr. poštni oskrbnik Ivan Čeme — nabrali' s prostovoljnimi prispevki, prireditvami veselic itd. Vzdržuje sp hnlniSnica, v katero jc bilo dosedaj sprejetih do 10.000 bolnikov in ranjencev; nabavil sc jc bolnišnični inventar, kupili so se ltirtirgični instrumenti,
obvezila in zdravila ter plačevalo stanovanje in hrana za zaposleno usmiljcnko — vse to pa iz lastne moči, brez najmanjšega prispevka s strani osrednjega odbora »Rdečega križa« v Ljubljani. Ravno nasprotno: šentpeterska podružnica jc ljubljanski centrali poslala 300 K za vojni zaklad. — In nc zadosti temu! Izročilo se jc odseku »Rdečega križa« za preskrbovanje mineralnih voda na Dunaju nad 3000 praznih stcklenic, nabralo mnogo perila, gorke zimske spodnje obleke, živeža, sadja in drugih potrebščin. S pomočjo posebnega zaklada so se delila krepčila mnogoštevilnim ranjencem in bolnikom, ki so se mimo Št. Petra na Krasu vozili v druge kraje. Značilno za delovanje podružničnega odbora je dejstvo, da je teden »Rdečega križa« v malem kraju Št. Peter na Krasu dal čistih 2282 K in se je razpečalo spominskih listov za 480 K. — Gospoda načelnika Ivana Černeta so posebno krepko podpirali člani odbora g. Karol M e -hor.a, ga. Olga KrižajeVa, g. Fran Sever in njegova gospa Marija, ki so si izborne zasluge stekli pri okrepčevalni akciji in raznih prireditvah na korist »Rdečemu križu«. — Dolžnost vestnega poročevalca je tudi, da pred vsemi podružničnimi dobrotniki omeni g. kolodvorskega re-stavraterja Matijo Dolničarja, ki je v svoji plemenitosti dosedaj na blagu in denarju sam daroval veliko vsoto nad 3500 K, in g. c. in kr. nad-poročnika Karola Мауегја, ki je samo v vojaških krogih — pri gg. častnikih in pri moštvu jastne stotnije — nabral izredno vsoto 1300 K. Ta dva zgleda domoljubne požrtvovalnosti bodita v spodbudo najširšim krogom, da pri najmanjši priliki ne pozabijo »Rdečega križa«, naših bolnih in ranjenih junakov, ki so za dom in cesarja darovali najdražje na svetu — zdravje in krepke svoje ude.
Glasba.
Svetogorski Materi božji. Besede in napev (za mešani zbor) zložil Janko Leban. Z nemškim in slovenskim besedilom je izšla ta preprosta pesmica, ki jc v formi dobra, v invcnciji vsakdanja, pa bo vsled melodijoznosti, ki je otrok čuvstvo-vanja v Liedertafclstilu zlasti v drugem delu, mnogim zborom zelo ugajala. Nemški prevod sc zdi do-jiaj boljši, nego slovenski original. Skladbica ne kaže ordinariatovega odobrenja — znamenje, da je skladatelj za cerkveno rabo ni namenil. Kimovec.
pr ОШШ ali ЕШНК11Ш
se sprejme na stanovanje in hrano, event. tudi brez hrane. Klavir na razpolago. Kje, pove iz prijaznosti uprava Slovenca.
poštenih staršev z dve in tričetrtletno prakso želi vstopiti v kako trgovino z mešanim blagom. Najrajši kje na deželi. Cenjene ponudbe pod „Moč" 2191 na upravo Slovenca.
ki ima veselje do modistovske obrti in zna nekoliko šivati se sprejme. Modni salon Alojzija Vivod - Mozetič, Pred 2175	škofijo 21, II. nadstopje.
Radi preselitve se proda
M
v kateri se nahaja gostilna in trgovina ter več stanovanj. Ohrestuje se dobro. Prevzame se lahko takoj. Več v Spod. šiški, Celovška cesta 22.	2101
Suhe gssisg?9 Шт med,
po vzorcu kupuje tvrdka
Maks Lavrenčič, Gradec, Etisabethstrasse 22.
Kupujem ŽdOd
Ponudbe pod J. Vod6 2162 na upravo tega lista.
Orožnik
v pokoju, vojaščine trajno prost, samec, z večletno pisarniško prakso, sprejme proti primerni plači naj si bode ka-koršnokoli službo. Ponudbe sprejema ===== uprava lista pod št. 2182 ,
Prazne vreče
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trg. firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupuje po najvišjih dnevnih cenah
suhe gobe.
1Ш1Ш1|11||||||111111111111111111Ш111111111111П11111Н|111Ш1|||1||||1111ПППШП1Ш|
Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in Janež ter sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina
Anton Kolenc, Celje.
Isto tako tudi vsako množino raznovrstnih praznih sodov in vreč.
■llllllllllIlllllIllllllllllItllllllllllUlIlIllllIllilllllllllllllllllllllllllMIlllllIIIIIIII*
Deželni odbor Kranjski vzame v svrho nastanitve c. kr. deželne komisije za agrarske operacije v najem
s 7 do 8 sobami. Pismene ponudbe obsegajoče natančen naslov, letno najemnino in termin oddaje stanovanja, je nasloviti na »Deželni stavbni urad v Ljubljani.«
(tepke) za kuhanje množino mf* kupi -ш
Veležganjarna sadja
Homer & Co.
I.JU3LJANA.
2115
opozarja cenj. občinstvo tega mesta, da lahko odproda spodnjenavedeno blago po nižjerazvidnih cenah in se blago lahko pošilja v poštnih paketih do 10 kg tudi po povzetju, cene se razumejo netto brez poštnih stroškov:
pavoma, stara ...... po K 450 kg
„ nova........ „ б-— „
voina, bela
vcEna, barvasta . pletenine, fine
po K 5-50 kg 4-—
n n т	,i
„ 6-50 „ odeje, sukno, flaneie, preproge.
Vzorci na razpolago.
via Betvedere 7, Trst.
vpisuje ves september vsak fe od IZ. do 3. ure pop. v Sodni ul. Iti
Začetek šolskega leta in otvoritev dnevnih kurzov ter kurzov za jezike dne 2. oktobra 1910. ob 8. uri zjutraj. — Večerni tečaji za kontoriste, kontoristinje, prodajalke, vajence, vajenlce itd. otvorijo se tudi dne 2. okt. 1910 ter se vrši vpisovanje v te kurze ves september vsak dan ob vsakem dnevnem času. — Šolnina zmerna. —	2009
2139 (l
Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se prične šolsko leto 1916/1 < dne 18. septembra in sicer samo v naslednjih oddelkih:
a)	Strokovna šola za lesno In kamneno kiparstvo,
b)	Ženska obrtna šola z oddelki za šivanje perila, izdelovanje oblek in umetno vezenje,
c)	Javna risarska in modelirska šola.
Vpisovanje y oddelka a) in b) se vrši IS. in 17. soplembra. Za vstop se zahteva starost
14 let in dovršena ljudska šola v oddelek c) se vpisuje y nedeljo, Vt, septembra. Nntančneja pojasnila daje
V Ljubljani, dne 5. septembra 1016.	c. kr. ravnateljstvo.