Leop. Podlogar Iz zgodovine kranjskih trgov 9. Mokronog. (Nadaljevanje.) Mokronoška okolica (kakor Radeška) je spadala v 11. stoletju h Karantanski marki, ki se je razprostirala mcd Savo in Dravo. L. 1016. je bila last Seliških gospodov. (Breže-Seliče = Fricsach- Zeltschach). Iz tega rodu je bila tudi blažena Hema, grofica krška. Imenuje se krška grofica po Krški grofiji z glavnim gradom Seliče. Njenemu dedu ali pradedu Svetopolku je dal cesar Arnulf (888 do 899) okrožje Breže in Rrško grofijo. Rojstvo Hemino stavijo poročila navadno v leto 983. V mladosti je bila zgled krščanske dcvice, odliku-joča se v žlahtnih čednostih. Zasnubil jo je mejni grof v Savinjski marki, Viljem po imenu. Njegov ded je bil Volkun, ki je imel poleg prostranih koroških zemljišč v last še tudi okolico rajhenburško in krško. Vsa ta posestva so se potem združila v rokah zakonske dvojice grofa Viljema in Hcme.1 Nekako okoli leta 1016. pa je izgubila Hema svojega soproga Viljema, Pobožni grof se je namreč napravil po zgledu mnogih kristjanov na božjo pot v Rim. V prcprosti spokorni romarski obleki je hodil peš, brcz spremstva. V Rimu je opravil svojo pobožnost, počastil sv, očeta in se vrnil proti domu. Ko je bil že v svoji grofiji, ga je pa napadla huda * bolezen in v par dnevih spravila s sveta. Pobožna grofica Hema se je poslej pečala le bolj z vzgojo svojih sinov, s pobožnimi vajami in vršila obilo dobrih del. Zgraditi je dala na svoje stroške tudi cclo vrsto cerkva. Plemenita grofica v tem oziru ni pozabila tudi svojih podložnikov na Dolenjskem. Dala je podreti staro leseno ali slabo zidano cerkev sve- tega Ruperta, kjer je bila takrat že duhovnija za dolino ob Mirni kot misijonska postaja. Po dolini Mirne se jc raztegalo posestvo Seliškth, središčc je bilo Škrljevo. Tu so stanovali Seliški grofje, kadar so pri-hajali v naše kraje. Od tu jim ni bilo daleč v Celje, v središče Savinjske marke. Iz Savinjske doline so prihajali čez most nad sedanjim Zidanim mostorn na desni breg Save in od tukaj dalje ob Savi do vode Mirne, od koder je vodila cesta čez hribe blizu Novega grada na Mokronog in mimo Škrljevega na Trebnje, kjer sc je strnila z glavno cesto proti _ Ljubljani. f Leta 1036, se je uprl Adalbert Eppensteinec cesarju Konradu II., ker mu je odvzel koroško vojvodstvo leta 1035. in naklonil Konradu II. Frankovskerau. Na čelu cesarske stranke sta stala Viljem II. in Hartvik. sinova grofice Heme. Njima podložni rudarji okoli Brež in Selišč so bili "pa privrženci Adalbertovi. V boju, ki se je vnel, sta padla oba brata. Ko je Hema zvedela o smrti svojih sinov, je hitela iz dolenjih krajev (iz Dolenjskc) domov. Mudila se je takrat na Škrljevem ali v Mokronošken! ft ' Prim.: Schumi, Archiv II. 36. gradu. Pot, po kateri je hitela leta 1036. domov, je vodila iz Tfebnjega skozi Ljubljano, Kranj in Ljubelj na Koroško. Po smrti mladih grofov je postala Hema lastnica vsega posestva. Ker ni imela dedičev, je naklonila vse ogromno premoženje dobrodelnim namenom. Napravila je dvc vcliki ustanovi, ki sta bili za ccrkveno življenje med Slovenci izredne važnosti. Z volilom grofinje Hemc je bil ustanovljen sloveči benediktinski samostan v Admontu na Štajerskem. Tega je ustanovil solnograški nadškof Gebhard leta 1074. po smrti groiice Hemc. Še večjega pomena je pa postala poznejc druga njena ustanova, nunski samostan v Krki na Koroškcm. Cerkev Matere božje in samostan v Krki je posvetil 15. avgusta 1043. — na Veliki Šmaren — solnograški nadškof Balduin. Grofinja Hema je isti dan sama sprejela redovno obleko. Prej je pa izročila samostanu vse premoženje, kar ga ji je še preostalo, med drugimi Škrljevo v dolini Mirne na Dolenjskem. Grofinja Hema je umrla 29. junija 1045, v krškem samostanu. Ka-sneje je bila uvrščena med blažene, ter jo ljudstvo še danes časti, po Gorenjskem posebno v fudarskih krajih, po Dolenjskem pa živi v spo-minu ljudstva okoli Šent Ruperta in Mokronoga. Pripovedujejo namreč, da je Hema ustanovila v Mokronogu ženski samostan, ki so ga pozneje , 6dpravili. A to ni verjetno.2 V Mokronoškem gradu so hranili dolgo časa tudi neki šolen, češ, da ga je nosila blažena Hema. Ta šolen so stro-kovnjaki pregledali in mu prišteli poznejšo dobo. Tudi ni bila to noša naših in sosednjih avstrijskih krajev, ampak noša gizdavih Benečank iz 16. stoletja.3 Nunski samostan v Krki je bil za razvoj cerkvenih razmer na Slo-venskem posebno važen. V darilni listini, s katero je grofica Heraa po-delila svoje premoženje novemu samostanu, je sicer prepovedala, po-rabiti je za svetne namene, vendar je pustila solnograškemu nadškofu prostost, da sme po svoji previdnosti porabiti darovana zemljišča za kakšno drugo cerkveno ustanovo. Solnograški metropolit Gebhard je namreč želel ustanoviti v prostrani nadškofiji posebno škofijo za Slovcnce. Valvasor pove — kakor že omenjeno — da je ustanovila Hema v mokronoškem gradu nunski samostan, ki je bil pozneje odpravljen. Stvar je bila pa drugačna.. V Mokronogu ni bilo nikdar nunskega samostana, pač pa se je pozneje dogodek z nunskim samostanom na Krki prenesel na Mokronog. Leta 1066. se jc hotel namreč ccsar Henrik IV. (1056—1106) iznebiti svoje soproge Berte. Na svojo stran je pridobil mogunskega nadškofa Siegfrieda in krški satnostan z bogatimi darovnicami. Nadškof naj bi izposloval za protiuslugo v Rimu dovoljenjer da sme odsloviti svojo ženo in vzeti drugo; prednica krškega samostana Himmzila pa je bila pripravljena cesarico Berto kot jetnico sprejeti v samostan in jo tam obdržat! ao smrti kakor v zaporu. Solnograški nadškof Gebhard in papež Aleksander sta bila radi tega nad prednico po pravici razjarjena. Takoj po smrti prednice si je nadškof izprosil pri cesarju tn papežu dovoljenje, da se posluži pravice, dane mu od darovnice grofice Heme, da sme porabiti samostansko premoženje v drug cerkveni namen, namreč za ustanovitev nove škofije. Ko je dovoljenje prišlo, je šel Gcbhard v Krko in 2. maja 1072, slovesno posvetil in umestil prvega krškega škofa Guntherja. Samostan, ustanovljen 1043., je bil pa leta 1072. odpravljen. Mokronog je leta 1072. s trgom vred prešel v last krških škofov. Odtod pravljica, v kateri je le toliko zgodovinske resnice, da je bil Mokronog — grad in trg — last nunskega samostana v Krki, ki pa je iz ravno omenjenega vzroka prešel leta 1072. v last krških škofov. (Konec.)