jiatnfezna "St6villra 20*??Warfgv; JlBV. 131. sas Velja po poŠti: s ■a oelo leto naprej.. K 40-— aa aa meaec „ .. „ 3.50 n Nemčijooeloletno. „ «•_ sa oatalo Inozemstvo. „ 30 — V Ljubljani na domi Sa aelo leto aapre].. K 36-— aa ei mesec „ .. k 3-— Vapravl prajaman meiaeao,, 2-se wt Sobotna Izdaja: s la oelo lato.....e 8 — aa Nemčijo oeloletno. „ 10 — saaatatoiaoaematvo. „ IJ — MT Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. fl/IH. Bokopiai se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne mm sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. = teto M Veliki možje o ederalizatiji Avstrije. Narcdba o okrožni razdelitvi na Če-fkem nas spominja na prizadevanja Rie-gerja, Palackega in Schuselke, da bi se rešilo narodnostno vprašanje v Avstriji na podlagi federalizacije celokupne države. V svojem govoru dne 16. aprila 1861. je rekel Rieger v češkem deželnem zboru: »Vzeti nas morate take, kakršni smo. Zahtevam, da se s češkim plemenom ena-jko ravna. Tudi mi hočemo veliko Avstrijo. Tisti pa, ki dele Avstrijo v dva dela, so v mojih očeh samo Maloavstrijci. Ustvariti hočemo okvir, ki bo za vse prikladen; mi hočemo grb kraljevine Češke. Kdor je proti temu, je naš nasprotnik. Branili bi se proti temu, da bi postopali Z nami kakor s francoskimi departe-menti.« Odbor, čigar razprav so se udeleževali Palacky, Rieger, Pražak, Goluchow-aki, Jurij Lubomirski in škof Strossmayer, je formuliral federalističen program Čehov in drugih slovanskih strank. Točka 6. predlaga skupno ustavo za celo državo, ki naj bi vsakemu plemenu zajamčila možnost popolnega razvoja njegove narodnosti. Ptfleg deželnih zborov naj delujejo generalni in kronovinski zbori s celokupnim zastopstvom vsakega zgodovin-»ko-političnega naroda na čelu. Generalni zbori naj v vseh vprašanjih izvršujejo avtonomijo teh državnopravnih individuali-tet in skupim Samo v oktoberskem diplo-jnu izrecno navedene državne zadeve naj ,ae prepuste zakonodaji celokupne države in njeni eksekutivi. Kot državno zastopstvo naj posluje kongres, sestavljen iz zastopstev- kronskih ozemelj ali državnopravnih skupin, le-ta pa zopet iz izvoljenih zastopnikov posameznih deželnih zborov. S tem bi bila zagotovljena popolnoma avtonomija in svoboda Nemcev na Češkem, ne da bi bila v nevarnosti zveznost a kraljevino Češko in zveznost kraljevine Češke a celokupno državo. Schuselka je postavil za to vodilno bačelo: »Avstrija je krona iz kron, prestol iz prestolov, država držav,« V svojem delu »Francu Deaku« piše Schuselka, da se mora dati naravnemu, zgodovinskemu federalizmu na podlagi občine, okraja ter okrožja in dežele organično sestavljene avtonomije prednost pred parlamentarno nalepotičenim absolutizmom. Zastopstvo tega federalizma v eksekutivi hoče Schuselka tako izvesti, da bo- , di vsaka državnopravna skupina v držav- I nem ministrstvu zastopana po dvornem Političen list za slovenski narod. Enostolpna peUtvrsta (72 mm ilroka ln 3 mm viioka ali n]a prostor) za enkrat . . . . po 50 v aa dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih prlmerei popust po donovoro. Ob sobotah dvojni tarif. g—m Poslano: r ..—-a Enostolpna petltvrsta K t -Ishaja vsak dan Izvzemši ne-delje In praznike, ob 3. nrl pop, Bedna letna priloga voani rei Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št a. — Bačnn poštne hranilnloe avstrijske št 24.797, ograke 26.S11 hosn.-hero. št. 7563. — Upravnlšfeega telefona št 50 kanclerju, ki je za zadeve svojega kronskega ozemlja odgovoren svojemu generalnemu deželnemu zboru. Za posamezne glavne stroke njegovega delokroga mu stoje ob strani podkanclerji. Ne samo deželne skupine, ampak tudi posamezne dežele imajo svoja deželna ministrstva in deželne vlade, ki jih predlaga dvorni kancler in so odgovorne svojemu deželnemu zboru. Nad vse zanimivo je, kako.je mislil o tem federalizmu Bismarck — ki pač ni bil slabši, morda pa boljši Nemec, nego gospod K. H. Wolff. Izrazil se je nasproti takratnemu poslaniku Severno-nemške zveze na Dunaju, gospodu pl. Schweinitzu tako-le: »Unitar-no-ustavne Avstrije ne smatram za življenje sposobno. Posebno zato ne, ker državni zbor ministrskih kriz ne rešuje iz lastne moči, marveč skuša odgovornost za to enostavno naprtiti kroni. Samo tri možnosti so. Ali se ustava kot »konsti-tucijonalna mumija« konservira — z izdatno uporabo § 14. — ali pa se je treba vrniti k čistemu absolutizmu. Tretja možnost bi bila le federalizacija po velikih narodnih skupinah; Nemška Avstrija, Češko, Galicija itd. Zadnja rešitev bi pome-njala močno Avstrijo, vsekakor bi se seveda Ogri proti taki rešitvi z vso silo upirali.« Vse, kar je Bismarck vnaprej povedal, se je zgodilo. Prej ko slej gre za vprašanje, ali naj imamo krparijo na dozdevno-ustavni ali absolutistični podlagi ob veseli pritrditvi ogrske oligarhije ali pa m o-čno Avstrijo na federalističnem t e m e 1 j u , pri čemer bi tvegali nevoljo gospodujoče klike na Ogrskem. Če Avstrija zbere svoje moči, d a uredi svoj bodoči ustroj po svojih lastnih interesih, potem med tremi možnostmi, ki jih je označil Bismarck, ni težko voliti. Nauki svetovne vojne pritiskajo z veliko silo, da se odločilni korak za ozdravljenje Avstrije stori čim 'preje in odločneje, (Po »Information«.) SM oe Brili ob Kolpi. Nameravani tabor v Metliki je vlada zabranila. Dovoljen je bil samo pozdrav pred mestno hišo v Metliki. Odmevi versailiskepa sklepa. Korespondenčni urad poroča: Rotterdam, 9. junija. »Times« pišejo v uvodniku: Izjave o poljskem, češkoslovaškem in jugoslovanskem narodu, glede katerih so se britanski, francoski in italijanski minister zedinili v Versaillesu, ne morejo veljati kot zadnja bseda zaveznikov, Razmeroma zadovoljica je izjava o Poljakih, mnogo manj pa enostavno naznanilo, da sc zavezniške vlade pridružujejo Lansingovemu zadnjemu zatrdilu, da goji ameriška vlada nasproti narodnim stremljenjem Čehov-Slovakov in Jugoslovanov največjo simpatijo; čeprav pomenja ta izjava veliko izpremembo v stališču Združenih držav nasproti Avstriji-Ogrski, vendar ne gre tako daleč, kakor mišljenje, ki so ga francoska, angleška in italijanska vlada nasproti Čeho-Slovakom in Jugoslovanom že dale spoznati. Zato je opravičeno vprašanje, zakaj versaillska izjava glede teh narodov ne gre tako daleč kakor prejšnje besede in dejanja evropskih zaveznikov, in to v trenotku, ko mora vsaka vlada vedeti, da bi bila odkrita izjava največje vojaške in politične važnosti. l Nemški podkancler o poglobitvi zveze med Avstrijo in Nemčijo, Namestnik nemškega kanclerja pl. Payer je izjavil poročevalcu »Neue Freie Presse«; Pričakujem, da se bo storilo na obeh straneh vse, da se kmalu zaključijo pogajanja med Avstrijo-Ogrsko in Nemčijo o zvezi, ker bo pospešil zaključek tudi mir in ne bodo mogli sovražniki računati z našo neslogo; tudi pri mirovnih pogajanjih bomo močnejši. Po zgodovini smo navezani eden na drugega. Zasledujemo skupne kulturne naloge; vojaško zvezani smo takorekoč nepremagljivi. Marsikatere skrbi ne bo v Avstriji-Ogrski, ki je raz-drapana po narodnih sporih, če bo vsakdo vedel, da stoji ob strani zvesti zaveznik. Dosedanja oblika zveze ne zadošča, ker kratkotrajna ne sme biti odvisna doba zveze od trenutnih občutkov. Postati mora življenjska skupnost tako notranja, da bo stvarna misel na ločitev izključena. Težišče zvezi mora biti gospodarska skupnost, kar je mogoče, ker so obstoječe meje bolj zgodovinske kakor gospodarske. Ugodnosti bodo še večje, če se v kakršnikoli obliki pridružijo gospodarsko tudi Poljska in severne obrobne države in v rahlejši obliki tudi Rumunij a, Bolgarija in morebiti tudi Turčija. Meje, ki ločijo posamezne dežele, morajo prej ko mogoče pasti, če tudi tu in tam le korak za korakom, Navadne trgovinske zveze ne zadostujejo, ker nočemo ostati zvezani lc gospodarsko, marveč tudi politično in vojaško. Polagoma morajo izginiti carinska meje, približati se mora tudi postavodaja posebno glede na trgovino in obrt in a ozirom na delavsko varstvo in skrb za delavstvo. Gotovi indirektni davki morajo biti enotni; železnice, vodne ceste in prometna sredstva morajo v vseh smereh služiti skupnim koristim. V vojaškem oziru morajo zvezane države v varstvo enako prispevati, potrebna je enotna izobrazba, oborožitev in uprava zalog. Vprašanje Poljske se more rešiti Ie skupno z rešitvijo nemškega-avstrijskega-ogrskega vpra-nja. V katerikoli obliki naj išče in dobi bodoča Poljska svojo zvezo z osrednjimi •velesilami to stoji: lažje ji bo ob trajni politični, gospodarski in vojaški strnjenosti, kakor če ostane sedanje stanje ali če bi grozila celo možnost bodoče ločitve. Velikopotezno in hitro se mora doseči rešitev. Če se pusti strokovnjakom prevelik vpliv, se lahko pogajanja zavlečejo, dokler ne bo prepozno. Zadostovalo bo, če se zedinimo začasno o najvažnejših vidikih in o glavnih vprašanjih, a ne začasno, marveč končnoveljavno. Poslušalce bodo seveda prizadeli, toda vprašati se morajo tako hitro, da razvoja reči v celoti ne bodo zadržavali, - Grof Burian o pogajanjih z Nemčijo, C. in kr. zunanji minister grof Burian je izjavil nasproti nekemu časnikarju med drugim: Ob sebi se razume, da bomo govorili tudi o nerešenih vprašanjih med obe-ma zaveznikoma, do zaključka pa te razprave ne bodo mogle dovesti. Gre, kakoi znano, za poglobitev zveze v politični, go-spodarski in vojaški smeri, V vprašanji prehrane je kazal grof Burian veliko zaupanje in rekel, da smo najhujši čas pre-magali in da smo za kratke tedne do žotve pokriti. Večeri Spisal vseuč. prof. Maryan Moravvski, S. J. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Štele. (Dalje.) L c r o y. Uklonim se tej res filozofični razlagi ideje previdnosti, ki je do danes še nisem čul. Razumem, da se da s tega vidika znanost z religijo spraviti. — Pa vendar je ena točka, ki mi kvari to celoto; ravno tista, od katere Vi, g. Deville, abstrahjrate: od izredne božje intervencije. Ko bi to bile izjemne zahteve nekaterih religij, bi bil zadovoljen s tem, da jih pustimo na stran, toda včeraj smo dejali, da se skoraj vse religije sklicujejo na kaka nadnaravna dejstva, na razodetja iz neba. Posebno krščanstvo, ki nam je najbližje, na katerega moramo misliti, kadarkoli izgovorimo besedo religija, —- je polno čudežev in razodetij, o katerih trdi, da so zgodovinsko resnična, ki jim pa zgodovinska kritika z ^enanom in toliko drugimi učenjaki ocne-a pravico do obstanka. To je antinomi-, ki je po moji sodbi ni mogoče niti pu-ti ob strani, kadar se govori o religiji, .ti je razrešiti 8 pomočjo razlikovanja i Ko bi imeli drugo filozofijo, bi ne videli ttika!»e nemožnosti v tem, da Bog, če hoče razveseliti človeški rod glede najvažnejših resnic, navdahne posebno nekatere liudi; in da jih obda z znamenii svoje mo- drosti in moči, ki so vzvišena nad navadne reči, boteč s tem dokazati njihovo po« slaništvo pred vsem človeštvom. To bi na bilo zanikanje vzročnosti in reda v sve» tu, ampak samo priznanje, da je nad na« ravnimi činitelji še višji vzrok, in da mo« rajo biti nad zakoni in cilji narave še vi« šji zakoni in cilji. Dokler človek stoji na temelju ateisti« čne filozofije, tako dolgo se njegov duh vpira nadnaravnim pojavom; ti so zanj na« kaj tujega, brezumnega; zato jim mora na« sprotovati in jih vsaj tako zavijati, da za« briše vsak sled nadnaravnosti — če bi prav imela nastati iz tega karikatura ka< kor je Renanov Jezus. — Šele ko se člo« vek dvigne do teističnega pojmovanja sve« ta, postane, splošno rečeno, sposoben, da opazi v gotovih zgodovinskih dejstvih nad« naravni značaj, ki jim je vtisnjen, prst bo« žji, ki mu kaže, da je tu Bog objavil sva« jo resnico ali voljo. H a i n b e r g, Dobro; znanosti same po sebi ne nasprotujejo verskemu pojmovanju sveta; vse zavisi od svetovnega naziranja ali filozofije, s katero se kdo posveti znanosti. Toda to verskega vprašanja šc ne reši in nas privede do vprašanja: katere filozofije naj se držimo? Kaj more privesti razum k temu, cla bi rajši opazoval svet s stališča teizma, kakor monizma, panteizma ali kakega drugega sistem^? p™mi proil pollskemn pomožnemu zboru. 8. t. m. sc je na ekspozituri vojnega sodišča c. in kr. 7. gen. poveljstva v Mar-maros-Szigetu začela glavna razprava v pravdi proti obtožencem razpuŠčenega poljskega pomožnega zbora. Na prodiog zagovornikov je pristojni poveljnik odredil, da se razprava vrši javno. Pr«dlog braniteljev, da bi »e glavna razprava vršila v poljskem jeziku, je vojno sodišč« odklonilo. Med poslušalci so navzoči «ksce-lence Glabinski, Jaworski, knez Andrej Lubomirski, veliki župan v Marrliaros-Szigetu pl. Bolgar, justični referent major-avditor Hamel kot zastopnik 7. gen. poveljstva, ogrski poslanec Abraham in drugi. Razprava se vrši v sodnem poslopju. Obtožencev je 112, med njimi 88 častnikov, ki so razen enega vsi v zaporu. Prvi dan se je prebrala obtožnica, ki dolži obtožence zločina proti vojni moči države, v vojnem času, brez sporazuma s sovražnikom, izvršenega z nedovoljenim nagovarjanjem, ubegom, kovarstvom, puntonl, uporom, tatvino in javnim nasiljem. Po prečitanju obtožnice v navzočnosti vseh' obtožencev so začeli zaslišavati enega jglavnih obtožencev, legijskega stotnika in-.itendanta dr. Romana Goreckega. Gorecki se ne čuti krivega. Opisuje, kako so nastale in se razvijale poljske legije, katerim pripisuje v prvi vrsti politični značaj. Potem se sklicuje na akt 5. novembra leta 1916 in na manifest z dne 12. septembra 1917 o ustanovitvi regentskega sveta za kraljevino Poljsko in naglaša nevoljo poljskega naroda vsled priklopitve Holma in Podolja Ukrajini. Nato nastale govorice o razpustu poljskih legij, o odpustu poljske ivlade in odstopu regentskega sveta so spravile legionarje v nevzdržljivo razmerje s poljsko javnostjo in v nasprotje z njihovimi vojaškimi dolžnostmi. — Ob 2. uri popoldne so zaslišavanje Goreckega prekinili do drugega dne. 0 poMoi do škofa v političnih stvareh Pod tem naslovom je prinesla »Vzajemnost« članek, ki je bil namenjen samo duhovnikom in zato objavljen v stanovskem glasilu duhovnikov, Včeraj me je pa nekdo opozoril, da se je oglasil proti tistemu članku psevdonimen pisec v sobotni »Resnici«. Ker jc spravil vprašanje v širšo javnost, zato mu moram v političnem časniku odgovarjati. Najprej naj pribijem, da zdaj ni več dvoma, aH sc suče razpor na Kranjskem le okoli taktično-političnih ali okrog cerkve-no-političnih stvari. Uradni odlok škofov z dne 1. junija 1918, št. 2091, proglaša stvar za cerkveno-politično. Izjavlja namreč, *da sc -Slovenska katoliška zveza« ne more in nc sme imenovati »katoliška«, ker sc ne samo ne strinja s cer-kvcno-polit i č n i m i navodili škofovimi, ampak jim naravnost nasprotuje.« ln da bi duhovniki — pa tudi katoliški la-jiki — v cerkvenopolitičnih zadevah ne bili dolžni pokorščine svojemu škofu, tega menda ne bo nihče trdil, kdor ve, kaj je škof. Toda psevdonimni člankar v »Resnici« drzno trdi, da ->škof takega ukaza do sedaj še niso dali, ampak izrazili le svoje želje in nasvete«. K temu naj pripomnim tri stvari: 1. Dobremu duhovniku je utemeljena želja škofova povelje. 2. Če naš škof v tej prežalostni zadevi tako obzirno nastopa, bi ravno ta očetovska obzirnost morala vplivati na vse duhovnike, da bi s celim srcem sprejeli navodila svojega nadpastirja. 3. Vendar pa smo prejeli v glavni točki razdora naročilo, ne le željo. V listu »O razdoru S. L. S.« z dne 24, novembra 1917, ki ga je prinesel lanski Škofijski Hat kot prilogo, berem te-le škofove besede: »Vsem naročam, da našo S. L. S. vzdržimo, naj ne propade, poskrbimo za novo načelnlštvo; v»i jej zvesti ostanimo.« Tudi »navadni dušni pastir«, kakor se imenuje člankar v »Resnici«, bi moral vedeti, da je naročilo »m a n d a t u m«, in da tvorijo »mandata »piseopi« vir posebnega cerkvenega prava (fontem iuris eccl. particularis). In resnično: ko bi bili takrat vsi duhovniki obrnili hrbet onim, ki so proglasili S. L, S. za razrušeno, pa ubogali svojega ikofa, kakor so blH dolini ga ubogati, bi razpora že davno več ne bilo. Toliko, da si moj psevdonimni nasprotnik ne bo slepil vesti, da gre samo za »taktični-politična« vprašanja in samo za »želje« škofove. Zdaj pa k »pomanjkljivostim, ki jih je zasledil v mojem članku«! Najprej naj razodenem Resničarju to skrivnost, da je moj članek zato tako kratek in lapidaren, ker je le ponatis referata pri shodu duhovnikov, ki ga je bil sklical prelat Kalan v soglasju s škofom. Gospodje so me prosili, naj bo poročilo kolikor mogoče kratko, ker je bil program shoda obsežen. Zato sem citiral le, kolikor je bilo neobhodno potrebno, da sem izrazil cerkvenopravna določila o tem vprašanju. Da sem pa tudi znanstvenosti zadostil, sem pri vseh citatih brez izjeme navedel vire, da jih vsakdo lahko kontrolira. Ker pa moj premodri kritik zahteva, da mu razložim, kar sem citiral iz okrožnice Pija X. o modernizmu, v zvezi z dotično tvarino v okrožnici, mu prav rad ustrežem. Stavek, ki sem ga navedel, sicer nikakor ni iztrgan iz konteksta, ampak ima sam zase čisto določen pomen. Pij X. našteva, kaj vse hočejo modernisti reformirati, in pravi, da hočejo reformirati tudi cerkveno oblast v poli tičnem in socijalnem oziru, tako da bi se ne vtikala v civilne odre d-b e, ampak se jim le prilagodila. Prejšnji stavek v okrožnici govori o tem, kako hočejo modernisti reformirati rimske kon-gregacije; naslednji pa o tem, kako hočejo spremeniti katoliški nauk o pasivnih in aktivnih čednostih po nauku »amerika-nizma.« Torej ni v nobeni zvezi z mojim citatom ne stavek pred njim, ne stavek za njim. Zato sem imel pravico, citirati ga samostojno, ravno tako, kakor lahko reče vsak, da nam četrta božja zapoved zapoveduje pokorščino do predstojnikov, brez ozira na to, kaj pravi tretja in peta zapoved božja. Toda Resničarju to ne zadostuje. Zato naj navedem doslovno še oni odstavek iz teoretičnega dela okrožnice, ki govori obširneje o isti stvari. Kako pridejo modernisti do zaključka, da je to »zloraba cerkvene oblasti, če hoče pod kakršnokoli pretvezo predpisa vati državljanu, kako naj ravna,« razlaga Pij X. takole: »Pri tem rabijo prav ista pravila, kakor smo jih navedli zgoraj za vero in vedo. Tam je bil govor o predmetih, tukaj o ciljih. Kakor smo torej videli, da sta si glede predmeta tuji druga drugi vera in veda, tako sta si tuji država in Cerkev zaradi ciljev, ki jih zasledujeta, ona časnega, ta duhovnega. Pač je bilo prej dovoljeno časno podrejevati duhovnemu; smelo se je govoriti o mešanih zadevah, v katerih je bila Cerkev gospodo-valka in kraljica, ker se je namreč trdilo, da je Cerkev neposredno ustanovil Bog kot začetnik nadnaravnega reda, Te na- Deville. Začeli smo s tem, da. naš čas ne stavi nasproti religiji filozofije, ampak znanost in šlo jc za to, ali stoji moderna znanost res v nasprotju z religijo. Vprašanje o volitvi filozofije je veliko kakor morje in jaz ga nikakor ne mislim izčrpati, Vendar se mi pa zdi, da že površen pogled v z-godovino človeškega mišljenja v 19. veku zadostuje, da nas opozori na dve glavni smeri. Na eni strani, kakor ste že omenili proti Taine-u, si slede filozofični sistemi, katerih vsak naslednji razdira vse, kar je prejšnji postavil, do temeljev: najprvo skrajni materializem, ki se razširja iz Anglije in Francoske; potem goljufivi idealizem nemških učiteljev; in za tem zopet materializem, ki se je hitro prelevil v pozitivizem; danes zopet reakcija proti ma-terializmu, priznanje, da mora biti nekaj za tem, kar vidimo, — Na drugi strani gre teizem, ki je klasičen kot filozofija kakor večen kot religija, svojo pot sredi teh skrajnih menjajočih smeri; vsaka izmed r.jih se mu proti svoji volji klanja ravno s tem, da zanika nasprotno skrajnost; on pa sc bogati z vsem, kar one dobrega najdejo. Že ta zunanji pogled na filozofične smeri je zelo poučen. Kadar pa se hoče človek zamisliti sam vase in mimo, daleč od zunanje borbe in prost notraniih strasti, nrimeria na eni strani teistični svetovni nazor, na drugi svetovni nazor brez Boga — in pomisli, kaj bolj odgovarja celi njegovi naravi, razumu, srcu ter mpralnemu in estetičnemu čuvstvu, ne more dolgo dvomiti, na kateri strani mora iskati resnice. Moj prijatelj, Karel Secrčtan, je opravičeno rekal, da jc preizkusno sredstvo vsake filozofije — ne le, kar se tiče njene koristi, ampak tudi resnice — moralni nauk, ki iz nje sledi. Vsak sistem, ki vede k zanikanju moralnosti, moramo zavreči: nc lc za to, ker jc slab, ampak zato, ker je lažnjiv; absurdno je namreč, da bi obstojalo nasprotstvo med resnico in dobroto; moralna dolžnost, ki temelji v vesti, je ravno tako neomajna kakor zakoni mišljenja, na katere razum zida stavbo znanosti, In če sodimo s tega stališča, ali se more kaka filozofija v resnici obdržati razen one, ki priznava osebnega Boga, prosto voljo, človekovo odgovornost, razliko med slabim in dobrim, ki je oprta na absolutnem? H a i n b e r g. Ali mislite, da te opazke že dado odgovor na vprašanje, katero filozofijo naj si izberemo? Deville. Sodim, da dajo vsaj zadostno pedsta vo, da se orijentiramo in praktično izberemo kakor zahteva življenje. uke pa zdaj filozofi in zgodovinarji zame-tajo. Država se mora torej ločiti od Cerkve, kakor tudi katoličan od državljana, Zato ima vsak katoličan, ker fe tudi državljan, pravico in dolžnost, delati za to, kar je po njegovem mnenju v državno korist, tako da se ne zmeni pri tem za cerkveno oblast, da prezira njene želje, nasvete in zapovedi, celo zaničuje njene ukore. Način delovanja pod kakršnokoli pretvezo predpisovati državljanu je zloraba cerkvene oblasti, ki sc mora na vso moč odklanjati.1. Torej je po izvajanjih Pija X, modernizem, če kdo vsled različnih ciljev Cerkve in države trdi, da je bilo samo nekdaj dovoljeno podrejevati časno duhovnemu, takrat, ko se je še učilo, da je Cerkev naravnost od Boga, kar so pa zdaj filozofi in zgodovinarji ovrgli; modernizem, če kdo {iravi, da je treba v katoliškem državljanu očiti katoličana in državljana ali v katoliškem politiku katoličana in politika; modernizem, če kdo poudarja, da se katoličanu kot politiku ni treba v političnih stvareh zmeniti za želje (po besedah Pije-vih tudi za same želje!), za nasvete in ukaze in ukore cerkvene oblasti; modernizem, če kdo trdi, da je zloraba cerkvene oblasti, pod kakršnokoli pretvezo predpisovati politiku pot njegovega ravnanja. Resnično: oni kratki citat, ki ^m ga jaz navedel v svojem članku prav zato, ker je kratek, je jako mil v primeri s to živo sliko modernista-politika! V tem ogledalu naj se ogledajo Resničarji, kateri še mislijo, da je njihovo politično ravnanje in v tem oziru njih razmerje do zakonite cerkvene oblasti »v popolnem soglasju s ka-noničnim pravom«! Toda pisec v »Fesnici«, ki se je podpisal: Anti-Modernist, pravi, da ta Pijeva okrožnica po 6. kanonu novega cerkvenega zakonika nič več ne veže, in pristavi v oklepaju: fCf. Congr. s. Officii, die 22. Mar-tii 1918). Vsled 6. točke v 6. kanonu so res mislili nekateri kanonisti, da disciplinarni predpisi proti modernizmu nič več ne vežejo. Toda na tozadevno vprašanje je odgovorila rimska kongregacija z odlokom z dne 22. marca 1918 ravno nasprotno, da namreč še vežejo.* Dokler ne bo Apostolski Sedež drugače odločil, mora biti v vsaki škofiji svet, imenovan »Consilium a vigilantia«, ki po naukih in navodilih Pijtve okrožnice o modernizmu pazi, da se ne pojavi v škofiji kaj modernističnega. Zato mi je čisto neumevno, kako se more sklicevati pisec v »Resnici« z a svojo trditev na ta odlok, ki govori naravnost proti njemu. Ali ga ni bral, ampak samo dotični datum odkod prepisal? Ali ga ni razumel? Toda čisto nemogoče je, da bi ga bil razumel tako, kakor se nanj sklicuje. Ali je hotel javnost naravnost varati? V vsakem slučaju more kaj takega storiti le, kdor se skriva za spev-donimni plot. Samo tak človek pa more tudi biti tako drzen, da si upa zapisati stavek: »Dr. Zore bi moral navesti celi stavek iz okrožnice in ne samo prve manjše polovice, ker le tedaj bi mogel čitatelj njegovega članka spoznati, katere sestanke duhovnikov je Pij X. prepovedal.« Za kateri moj stavek zahteva, da bi ga bil navedel celega? Za sledečega: -»Duhovskih sestankov naj škofje v prihodnje ne dopuščajo. Ako pa jih dovolijo, tedaj le pod tem pogojem, da se na njih ne obravnava nič takega, kar tiče škofov ali Apostolskega Sedeža.«® Tako daleč sem stavek citiral; kaj se poleg tega na duhovskih sestankih ne sme obravnavati, sem kot nepotrebno izpustil. Nepotrebno za to, ker zahteva že prvi glavni stavek sploh škofovo dovoljenje za duhov-ske sestanke. Drugi izraža pogoje, pod katerimi more škof dovoliti take se- stanke, ako jih sploh hoče dovoliti; ln izmed teh pogojev sem samo za zgled imenoval enega, ki ga je shod 8. aprila konkretno prekršil. Dotični shod s svojimi resolucijami je bil torej iz teh dveh vzrokov gotovo proti cerkvenemu pravu: 1. ker ni nihče imel škofovega dovoljenja, kakor je sploh dr. Šusteršič večkrat'skliceval duhovnike brez dovoljenja škofovega; 2. ker se je na njem govorilo o stvari, ki se dotika škofovske oolasti, da so namreč duhovniki in kat. lajiki dolini škofu pokorščino samo v verskih zadevah, ne pa v političnih, če pa razlaga Resničar dotično resolucijo tako, da ti varujejo pristaši »Resnice« svobodo v politiki le v toliko, v kolikor je zajamčena po cerkvenih zakonih, potem naj ve, da ni nikjer cerkvenih zakonov, ki bi jamčili svobodo takega početja, kakor je bil shod 8. aprila s s v o -jimi znanimi r e s ol u c i j a mi 1 Še manj pa je v cerkvenem pravu duhovnikom zajamčena svoboda, tako VO-četje potem v časniku zagovarjati. Novi cerkveni zakonik določno prepoveduj« duhovnikom pisati v časnike brez škofovega; dovoljenja.' Kljub temu misli pisec v »Resnici«, da bi bilo treba šele v Rim vprašati, ali je duhovniku res prepovedano, v nasprotju z g o t o v i m i intencljaml svojega škofa pisati v časnik, kakor je »Resnica«!! t Svoj članek pa krona s pozivom, razložim v »Vzajemnosti« cerkvenopravno razmerje kaplana do župnika zlasti z ozirom na oni k&non cerkvenega zakonika, ki pravi, da je kaplan podrejen župniku. O, »Anti-Modernist«, ali zveni iz tega poziva revolucijonarna misel, da 1« župnik več kot škof, in da j|« kaplan dolžan pokorščino sv o. jemu župniku tudi v stvareh, t katerih je župnik v nasprotju • svojim škofom?! Dr. Zorfe. 1 »In hoc autem eisdem plane regulis utun-tur, quae supra pro scientia atque fide suntallatae. Ibi de o b i e c t i s sermo erat, heic de finibus. Sicut igitur r a t i o n e obiecti fidem ac scientiam extraneas ab invicem vidimus: sic Status et Eccle-sia alter ab altera extranea sunt ob fines quos persequuntur, temporalem ille, haec spiritualem. Licuit profeeto alias temporale spirituali subilci; licuit de mixtis quaestionibus sermonem interseri, in quibus Ecclesia ut domina ac regina intererat, quia nempe Ecclesia a Deo, sine medio, ut ordinis supernaturalis est auetor, instituta ferebatur. Sed iam haec a philosophis atque historicis respuun-tur, Status ergo ab Ecclesia dissociandus, sicut etiam catholicus a cive. Quamobrcm catholicus quilibet quia etiara clvis, ius atque officium ha-bet, Ecclesiae auetoritate ncglecta, eius optatis, consiliis praeceptisque posthabitis, spretis imrao reprehensionibus, ca persequendi quae civitatis utilitati conducere arbitretur. Viam ad agendum civi praeseribere praetextu quolibet, abusus eccli-siasticae poteetatis est, toto nisi reiciendus.« ' »Praescriptioncs praedictas, ob serpentes in praesenti niodernisticos crrores latas, natura qul-dem sua, temporarias esse ac transitorlas, ideoque in Codicem Juris Canonici rcferri non potuisse; aliunde tamen, cum virus M o d c r n i s m i dif-fundi ininime ccssaverit, eas in pleno suo roborc manere debere usquedum hac super re Apostolica Scdcs aliter statuerit.« ' »Saccrdotum convcntus Episcopi in poste-rum haberi ne siverint, nisi rarissime. Quod si si-verint, ea tantum lege sinant, ut nulla fiat rerum tractatio, quae ad Episcopos Sedemve Apostoli-cani pertinent.« Namesto treh pik (...), ki bi označevale, da stavek ni končan, jc v Vzajemnosti« vsled tiskovnega pogreška ena sama, ki torej na videz zaznamuje konec stavka. Bilka nu Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 10. junija. Uradno i Bojna skupina kraljeviča Ru« p r e t a. Topovski boj je oživel med Arratom in Albertom, južno od Somme in ob Avri. Živahno poizvedovanje se je nadaljevalo. Bojna skupina nemškega c«* s a r j e v i Č a. S krepkim napadom smo včeraj vtlrll * višinsko ozemlje jugozahodno od Noyona. Zahodno od Matza smo vzeli pri Mortt«-merju in Orvillersu francoske postojank« in prodrli Čez Cuvilly in Ricqueboury. Vzhodno od Matza smo osvojili viSfne pn Guryju. Kljub žilavemu sovražnemu odporu si je priborila pehota pot skozi ricqu«* bourške in lamottske gozde in je vrgla sovražnika čez Bourmont-Mareul nazaj. Jul» no in jugovzhodno od Lassignyja smo vdrl! daleč v gozd Thiescourt, Odbili smo siln« protinapade Francozov. Ugrabili smo približno 8000 ujetnikov in zaplenili mnogo topov . Na črti od Oise do Reimsa se položaj ni spremenil. V krajevnih bojih severno od Aisne, severozahodno od Chateaux? Thierryja in pri Vrignyju smo ugrabili mnogo ujetnikov. Včeraj smo sestrelili 36 sovražnih letal in 6 pritrjenih zrakoplovov. Poročnik Kroll je priboril svojo 27. in 28., poročnik Udet svojo 27., poročnik Kirstein svojo 23. zračno zmago. Berlin, 10. junija, zvečer. Uradno. V boju z novimi francoskimi četami, kater« so privedli, smo napredovali. Ludendorff. Novi uspehi pri Noyonu. Berlin, 10. junija. Wolff. Sovražnika smo 9, t. m. iznova napadli jugozahodno od Noyona. Po močni pripravi s topovi ponoči od 9. na 10, junija jc nastopila pehota na celi črti med Montdidierjem in Noyonom in naskočila. S kratkim bojem so vzeli Orvillers in z naskokom Morte-mer. Skoraj celi francoski 113. polk je uničen ali pa ujet. Biermont so vzeli ob 8. uri zjutraj, opoldne se že poroča o bogatem plenu, posebno o topovih. Sunek gre čez Mortemer in Orvillers. Cuvilly in Riquebourg smo vzeli, Sovražno postojanko smo vzeli tudi vzhodno od Matza in osvojili z naskokom višine pri Cury'u. Mo reuilu in Thiescourtu. Boji pri Meterenu in Merrisu. Berlin, 10. junija. Wo!ff. S Filtrskega se naknadno poroča, da sta napadla 7. t. m. opoldne dva sovražna odd<"'ka 4 Can. 1386. § 1.: Velantur clerlci saeculares sine consensu suorum Ordinarlorum, religlosi vero sine licentia sui Superioris maioris et Ordinarii loci, libros quoquc, qui de rebus prolans traetent, edere, et ia diariis, foliis vel libellis periodici« senberc vel eadem moderari. Dokler se duhovnik zaveda, da piše v soglasju z intencijami svojega škofa v liste, ki jih škof odobrava, gotovo lahko presumira škofovo dovoljenje. Drugače pa je, če piše v list, ki je v nasprotju s svojim škofom. Tam ne more biti govora »dc bona fide« ali »de licentia praesumpta«. presenetljivo med Mfterenom in Merri-som. Odbili so ju z velikimi izgubami za nju. Zvečer istega dne so obstreljevali v obliki udarcev tudi naše postojanke severno cd Alberta, obstreljevanju je sledil napad na črto Beaumont-Hamel do 1 km iužno od vasi, Sovražnik jc vdrl le na nekaterih točkah mimogrede v naše naj-prednejše jarke. Vse postojanke trdno držimo. Preobrat v Franciji? Gcneva, 10. junija. »L' homme libre«, glasilo ministrskega predsednika Clemen-ceaua, je objavilo zanimiv članek o morebitnih možnostih miru. List je do zdaj po Clemenceauovih navodilih odklanjal brezpogojno vse nemške mirovne pogoje, a v omenjenem članku izvaja med drugim: »Pripravljeni smo, da poslušamo, kaj hoče Nemčija od nas in kakšni pogoji nemške vlade so v zvezi z nalogo blaznosti in njenih napadalnih načrtov. Naše roke so čiste, nedolžni smo na krvi, ki se je prelila. Naša reč jc pravična, a pripravljeni smo, da poslušamo, kakšne pogoje nam stavi Nemčija.« Boji z Američani. — Boj z ameriško divizijo, Berlin, 10. junija. Wolff. Na bojni črti od Chateaua - Thierryja proti jugozahodu je 7 t m. prvič napadla neka ameriška divizija'. Žarišče boja je bilo v bellauskem gozdu. Neki nemški polk je vrgel sovražnika z ročnimi granatami in z bodalci. Ker so kljub temu deli ameriške divizije še večkrat v več valih naskakovali, jih je s fronte in z obeh kril obsipaval najučinkovitejše osredotočen ogenj strojnic in^ arti-Ijcrije. Množice Američanov so obležale v gostih gručah mrtve pred bellauskim gozdom. Položaj v Parizu. Geni, 10. junija. Poročila iz Pariza pripravljajo prebivalstvo na potrebo, da morajo zapustiti Pariz prebivalci, ki niso vojaki, in pravijo, da je vprašanje nujno, čim bolj se bližajo mestu Nemci, če ga tudi ne zasedejo. Delavci bodo zapustili mesto prvi, ker premeste armadne delav-aice drugam. Žena, otrok in starcev samo ob sebi umljivo ne izpostavijo obstreljevanju. Boji pri Noyonu, Berlin, 10. junija, (K. u.) Wolff: Velika zmaga nemškega cesarjeviča, ki je zopet razbila znaten del bojne sile in bojnih sredstev sporazuma, je obenem razkosala in popolnoma razdrobila Fochovo manev-rlrno armado. Ko se je pričela bitka ob Aisni, je bilo zapletenih v boj na fronti 27, majnika 8 sovražnih divizij. Ko se je razširil napad, se je zapletlo v kratkem Času še 7 divizij v postojankah v bitko. Uspehi, ki so bili od dne do dne večji, so dosegli, da je moral vreči francoski poveljnik še 35 divizij v bojno črto. V celoti je bilo prisiljenih 50 sovražnih divizij, da so nastopile tam, kjer je hotelo nemško vodstvo. Angleški porazi so prisilili Francoze, da so poslali svoje čete v bojno črto na obeh straneh Somme na Flanderskem, vsled česar se je najnevarnejše oslabila francoska fronta, kar je zakrivilo tako težki poraz Francozov med Aisne in Mar-no, kakor tudi novi poraz, katerega so doživeli Francozi 9. t. m. zopet na fronti od Montdidierja do Noyona. Boji z Ilijani. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 10. junija. Uradno: Sovražne sunke pm Capo Sile in proti nekaterim točkam beneške bojne črte smo, enako kakor prejšnje dni, popolnoma odbili. Neka naša letalska skupina je z bombami napadla italijanska letališča pri Tre-visu in pri Montebellunu in je večkrat zadela. Topovski ogenj, ki ga namerja sovražnik že več časa na kraje, ki leže za našo črto pri Piavi, povzroča vsaki dan žrtve med italijanskimi državljani. Zračni napad na Brindisi. Dnnaj, 10. junija. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Skupina naših pomorskih letal je napadla zjutraj 9, junija vojno pristanišče Brindisi, dasi so ga branili s silnim zapiralnim ognjem. Opazovalo in dognalo se je, da so naši zadeli neko letalno lopo, ki je zgorela, dvakrat so zadeli postranska poslopja, ki so se podrla; zadeli so bencinsko skladišče, iz katerega so švigali visoki plameni; težki bombi sta zadeli arzenal, dve premogovski lopi, 32 jih je padlo v ozemlju arzenala; zadela je ena bomba krov neke angleške brzokrižarke, vrste Liver-pool: močna eksplozija je posledica. V zadnjem tednu mesca majnika so sestrelili avstrijski-ogrski letalci v zračnem boju štiri sovražna letala, enega je pa uničila neka obrambna baterija. Mrli sporni Geneva, 9. junija. (K. «■) Včeraj objavljeno pariško poročilo o sklepih, ki h ie sklenil 3. junija vojni svet v Versaillesu, ni popolnoma točno. Uradno poročilo »Ha- uiutMl&ui N.a j*aiasku4as.^ »wua t. L v Versaillesu ministrskih predsednikov treh zveznih dežela: Francije, Velike Britanije in Italije se je doseglo soglasje o sledeči izjavi: Poljska: Ustanovitev enotne in neodvisne poljske države s prostim prihodom k morju tvori med pogoji trajnemu in pravičnemu miru in gospoastvu pravice v Evropi en pogoj. Čehi, Slovaki, Jugoslovani: Zvezne vlade so vzele z zadovoljstvom na znanje izjavo, katero jc podal državni tajnik Združenih držav in goje željo, da se ji pridružijo in izražajo ob tej priliki svoje živahne simpatije svobodoljubnim narodnim stremljenjem češko-slo-Vaških in jugoslovanskih narodov. Pohorska volna proti Kw\Mm. . Amsterdam, 10. junija. (K. u.) »Times« poročajo iz Washingtona: Namestni tajnik mornarice Franklin Roosevclt je izjavil: Vodstvo ameriške mornarice je obvestilo še koncem meseca majnika vse ladje in obrežne baterije, da se bodo najbrže pripeljali sovražni podmorski čolni na obal Atlantskega oceana, Tajništvo mornarice je odposlalo svarilo prej, ko je kaj slišalo o napadih podmorskih čolnov, Parnild in jadrnice na morju in v pristaniščih so po-fvar7?l J^mic, ki vozijo počasi in nimajo brezžičnih aparatov, niso mogli posvariti, Gre vsaj za dva podmorska čolna. Vladni krogi deloma sodijo, da je en podmornik bojni čoln, drugi pa vozi zaloge in pripada podmorniški vrsti »Deutschlanda«. Pod-morniki uničujejo večinoma ladje s topovskim ognjem in z bombami; le v dveh slučajih so napadli s torpedi. Položili so tudi več min, dve so že odstranili. Rotterdam, 10. junija. Poročila angleških in ameriških časopisov dokazujejo kakšen udarec so zadali nemški pedmor-niki sporazumovi vojski ob ameriški obali. Ko so prišli prvi podmorniki, je sicer izjavil ameriški mornariški minister Daniels, da Združene države nc prenehajo pošiljati armad v Evropo, toda dva dni pozneje so morali že zapreti pristanišča. Odposlane vojne ladje in letalci niso odkrili niti sledu podmornikov. Razpisane nagrade niso dosegle ničesar. Zahodne velesile trdo čutijo, ker je ravno zdaj izostal ameriški uvoz. Sonnino je sprejel včeraj v Rimu ameriškega veleposlanika in trdi se, da je povedal Američan, da Amerika vsled nemških podmornikov ne more pošiljati čet čez ocean. Tukajšnji listi poročajo, da sta izjavila tudi ameriški veleposlanik v Parizu in v Londonu, naj zdaj od Amerike ne pričakujejo pomoči, Wiison o šieriii mm ciiji Washington, 9. (Reuter.) Predsednik Wilson je sprejel skupino mehikanskih časnikarjev, ki potujejo po Združenih državah, in izrazil svoje obžalovanje, da jc mehikansko ljudstvo stališče Združenih držav napram Mehiki tako malo razumelo, čeprav je bilo odkrito prijateljsko in je vedno zasledovalo načelo, da notranje zadeve Mehike Združenih držav nič ne brigajo. Čete, ki so jih poslale Združene države, so imele le namen Mehiki pomagati proti Lewisu, ki je onemogočil red v notranjih zadevah Mehike. Gotovi vplivi, očividno od strani Nemcev v Mehiki, so postavili dejanske razmere v čisto napačno luč. Sedaj je vsekako za nekaj časa — in upam, da ta čas ne bo kratek — upliv Združenih držav nekoliko prevladujoč v svetovnih zadevah, ker so narodi, ki so manj mogočni kakor nekateri največjih narodov, prišli do prepričanja, da odkrito težimo po nesebičnih uslugah in da jih hočemo storiti enake mogočnim narodnostim sveta, S ponosom gledam v prihodnji čas, ki bo, kakor upam, prišel, ko bomo mogli očitno dokazati, da od uspeha te vojske ne-le ničesar ne želimo, ampak da ne bi tudi ničesar ne sprejeli, Ena največjih težav je bila prepričati evropske narode, da Združene države ne zahtevajo za sebe ničesar in da niso začele vojske zato, da dosežejo kakršnekoli gmotne, teri-torijalne ali trgovske ugodnosti ali kaj drugega podobnega. ———— ■——— — - Politične novice. Vsi za parlament. Z Dunaja, 10. t. m.: V poslanski zbornici so bili danes mnenja, da jc postalo sklicanje parlamenta v bližnjih dneh zelo verjetno. Pogajanja med strankami in ministrskim predsednikom so dobro napredovala in vidi se, da tudi Čehi in Jugoslovani ne gredo za tem, da bi parlament razbili. Poslanec dr. Korošec, ki jc bil v soboto v imenu Jugoslovanskega kluba pri ministrskem predsedniku, se jc o sestanku državnega zbora izrazil zelo nadepolno !n je rekel, da želi tudi krona, da se zbornica zopet snide. -!- Seidler razpusti zbornico? Dunaj, 10. junija. V kuloarjih jc krožila danes med slovanskimi poslanci vest, da ima dr. Seidler dekret za razpustitev zbornice že v žepu, da razpusti zbornico v trenutku, ko bi hrupna obstrukciia hotela nreorečiti razprave, + Poljsko zborovanje v Krakovu. Krakovsko zborovanje parlamentarne komisije Poljskega kluba je veljalo novi razvrstitvi strank v parlamentu in sestavi večine za ohranitev parlamenta. Vladi so očitali, da je sklenila brestovski mir, a izpolnila ni nobene zahteve Poljskega kluba. Posebno pa co ji očitali, da je sklenila na Dunaju z Ukrajinci tajne pogodbe, s katerimi se jc zavezala, da izvede delitev Galicije najkasneje'do konca julija. Poleg te radikalne smeri, ki je nasprotna Seidlerje-vemu kabinetu, se je pa pokazalo tudi na-gnenje do sprave, ki so ga v prvi vrsti zastopali varšavski gostje, ki so se sklicevali pri tem na sedanje politične razmere. + Grobarji hrvatske ustave. Pod tem naslovom se bavi mažarska revija »Uj Nemzedek« z znanimi aferami v hrvatskem saboru in z odkritji bana Mihaloviča o Frankovcih. Nadalje se v tem članku očita predsedstvu sabora in vladi, da je dovolila govoriti v saboru ravno za časa potovanja kraljevega para v Sofijo o grozodejstvih Bolgarov. List brani stranko prava in trdi, da so imeli prav, ko so zahtevali odpravo ustave na Hrvatskem, nato pa nadaljuje: »Namen teh odkritij je jasen. Napačna politika ogrskih vlad in hrvatskih banov jc dosedaj uničila unionistično stranko, a sedaj jc treba uničiti še stranko prava in potem je koalicija edina možnost na Hrvatskem, potem se bo uresničila Jugoslavija, četudi se Madžari postavijo °na glavo.« Končno poziva list bana, naj mu razjasni vprašanje Pasičeve listine, barona Nikoliča, naj pove, zakaj ni dementirar.a vest o paktu s Korošcem. Nadalje vprašuje hrvatsko vlado in poročevalski urad, po kakšnih načelih sestavlja svoja poročila, ki jih pošilja v Pešto. — Frankovci so torej dobili med Madžari vnete zaveznike. -j- Hrvatski sabor sc sestane šc koncem tega meseca. Pri tej priliki mislijo podaljšati mandate poslancev do na šest mc-scccv po vojski. -1- »Nemške čete naj vkorakajo na Češko,« »Arbeiterzeitung« piše: »Kakšen duh vlada med nemškimi nacionalci, priča sledeča vest: »PrejSnji teden sla govorila na Volkstagu v Litomcricah tudi poslanca Kraus in Wichtel. Kakor poroča »Rum-burger Zeitung«, da je poslancc Kraus izvajal: »Proti Čehom, tem sovražnikom države, je treba samo takega sredstva, kakor sta ga vporabile nemška in avstrijska armada na Ukrajini: nemška armada naj vkoraka na Češko. Tedaj bo vprašanje prehrane čisto drugače urejeno in preskrbljeni bomo za prihodnje leto z živili. Pesi. W i c h t e 1 je očital Čehom velcizdajalska stremljenja in je na-glašal: »Na Češkem nc bo preje miru, d o k 1 e r n c vkoraka v deželo nemška armada. Čehi so notranji sovražniki in z njimi je treba ravno tako ravnati kot z zunanjimi sovražniki.« -+• Preprečena pot ogrskega policijskega komisarja na češki shod. V Morav-skem Hradišču se je vršil politični shod, katerega se je udeležilo tudi mnogo ogrskih Slovakov, da manifestirajo za neodvisnost Slovakov. Ogrska vlada jc o tem zvedela in poslala v Ogrsko Hradišče policijskega nadkomisarja. Na obmejni postaji Wiarapasz je neki sprevodnik spoznal policijskega nadkomisarja in mu ni dovolil, da bi se peljal naprej. Nadkomi-sar je hotel nato nadaljevati vožnjo s pomožnim vlakom. Postajenačelnik mu pa tudi tega ni dovolil, kljub temu, da se je legitimiral, da potuje po naročilu ogrske vlade. Nazadnje se je hotel peljati s tovornim vlakom, a tudi to ni šlo. Medtem je pa nadkomisar zamudil zvezo in se jc moral vrniti, ne da bi kaj opravil. Češko časopisje poziva sedaj poslance, naj Seidlerja vprašajo, če je on dovolil, da smejo češke shode na Moravskem kontrolirati ogrski policijski uradniki. Šlezijska narodna manifestacija. ' Dne 2. junija se je vršil v Nošovicah pri Fridku velik javen shod podbezkidskega šlezijskega prebivalstva. Shod je bil nepričakovano navdušena manifestacija velikega okrožja dvajsetih občin v okolici te-šinski. Prišli so ljudje tudi iz češkopoljskih obmejnih krajev, iz Tošinovic in iz Dom-bratic. Govorila sta državna poslanca \Vitt in Pavlok in češki shod je tu demonstriral za pravice češkoslovaškega naroda, v prvi vrsti za samostojno češkoslovaško državo. Poslanec Witt (soc, demokrat) je govoril o političnem položaju, pojasnil početek trokraljeve deklaracije in potrebo češkoslovaške države kakor edino sredstvo proti nemškim aspiracijam. Nastopil je proti Czerninovi politiki in proti »okroirkam«, posebno pa še proti poglobitvi nemško-avstrijske zveze brez vednosti udeleženih avstrijskih narodov. Kazal je na kričeče razmere današnje šlezijske dežele, — Agrarni poslancc Pavlok je govoril zlasti o kulturnih potrebah v Fridku in okolici, o zanemarjenem češkem šolstvu, o dvojnem vladnem vatlu, o nasilni germanizaciji in propadanju narodnega življenja v Te-šinu, proti čemur je treba nastopiti z vsemi silami. Naposled je prebral rcsolucijo, v kateri češko prebivalstvo v Beskidih do-3 odločno protestira proti delitvi češkega kraljestva, hvali državnopravno deklaracijo, kakor tudi druge slovesne izjave češkega naroda in obeta, da bo vztrajalo v boju za samostojno češko-slovaško državo. 1 o končani prisegi je množica za-pela narodno himno, nakar se je krasno uspeh navdušujoči shod razšel + »Volkstag« na Dunaju'. V r.cdcljo, n » !'-m' SC vrši na Duna'u v ProstoriH mestne hise ze napovedani volkstag vseh nemških strank. Zborovanje bo vodil žu. pan dr. Weiskirchner. Govorili bodo med drugimi tudi dr. Egcr iz Ljubljane o jugo-slovanskem vprašanju, dalje Angerer, Wo f, Kuschak, dr. Mataja, dr. Titta in poslanec Paclicr. - In nam prepovedujejo shod za shodom z ničevimi pretvezami! -r iroii tridentinskemu škofu. Nem-skonacionalne stranke so poslale v soboto k ministrskemu predsedniku dr. pl, oeidlcrju svoje zastopnike. V zadevi nedavno oojavljenega pastirskega pisma tri, dentinskega škofa dr. Endrizzija, ki je ta-cas interniran v Heiligenkreuzu, je posL Krak v imenu nemških Tirolcev zahteval, nai tridentinske škofovske stolice v bodoče nc zasede več laški škof, ki daje koristim svojih italijanskih soplemenjakoV vedno prednost pred vsemi drugimi. r Spor med županom v Bccnu in tirolskim namestnikom. Iz Bočna ooročajd,; da jc med tirolskim namestnikom grofom Meranom in občinskim zastopom v I3ocnu nastal resen spor. Namestnik je namreč pozval k sebi župana dr. Perathonerja in mu očital, da jo premalo patrijetičen m oa nc deluje za vojno posojilo. Dr. Pera-tnoner, ki je star 70 let, je opozarjal na svoje 241etno županovanje in na dejstvo, da je mesto Boccn podpisalo 3,500.000 K vojnega posojila, torej polovico občinskega premoženja. Končno jc župan zahteval od namestnika zadoščenje, hi mu ga pa namestnik ni hote! dati. Nato je dr" Pcralho« ner hotel odstopili kot ir.pan, vendar tega m storil, cla ne bi prišel r.a njegovo mesto vlačim komisar. Občinski svet v Bocnu jo soglasno odobril stališče župana in odJoč-i no zavrnil obdo.'iitve namestnika. + Volilna pravica na Poljskem. I* Varšave poročajo 10. t. m.: Poljski regent-' ski svet jc odobril sklep ministrskega sveta, iičoč se sklicanja državnega sveta, ki sc slovesno otvori 22. t. m. Načrt za de-želriozborsko volilno pravico vsebuje splošno, enako, tajno in direktno volilno pravico z gotovimi lastnostmi proporca. Vsak volilni okraj voli po več poslancev na podlagi velilnih imenikov. Aktivno volilno pravico ima vsak državljan, ki jc dopolnil 25. leto, pasivno pa vsak, ki jc dopolnil 30. leto starosti. Načrt volilnega reda za senat (zgo rnjo zbornico) določa, ua mora biti polovica članov izvoljenih, polovica pa imenovanih, Poljaki proti vladi. Krakov, 10. ju* nija. (Kor. ^ ur.) Parlamentarna komisija Poljskega kluba je sprejela danes po dva« dnevnem posvetovanju več sklepov, v katerih sc pooblašča Poljsko kolo, naj prič-nc pogajanja s parlamentarnimi skupinami glede_ nedeljivosti Galicije. Poljsko kolo se nahaja v opoziciji proti sedanji vladi in zahteva takojšnje sklicanje parlamenta. Nadalje naroča parlamentarna komisija predsednišivu Kola, naj skliče že v pri-hodnjih dneh plenarno sejo Kola v svrho volitve predsednika Kola. -f Otvorif ev poljskega državnega sveta. Poljski reventski svet je potrdil sklep ministrskega sveta o vpoklicu državnega sveta, katerega bodo 22. t. mest slovesno otvorili. Načrt volilnega reda ža deželni zbor je sestavljen po načelih splošne, enake, tajne in direktne volilne pravice s proporčnim načinom volitev. Aktivno volilno pravico dobe vsi državljani a končanim 25. letom, pasivno s končanim 30. letom, V senat bodo polovico senatorjev volili, drugo pa imenovali. Predsednik turške zbornice na Dn* naju. Dunaj, 10. junija. Včeraj jc povabil zbornični predsednik or. CroB predsednika turške zbornice Adil Beya, ki se je mudil na Dunaju na večerjo, katere so se ude- s svojimi grožnjami in pripravami, da bi zadržala poraz entente. Ko bo svojo novo armado opremila in izvežbala, bo morala spet pričeti zgubljeno vojsko in jo bo prav tako zgubila kaker orjaSka Rusija, Vendar pa hitimo, da na vsakem bojišču prehitimo Amerikance, tudi na bojišč:f financ. Naši vojaki bodo gotovo storili svoje, vršimo pa tudi mi svojo prvo in nujuo dolžnost: Jodpisujmo S pncnuln 5 ■»■■»■MM mm /»scffts ma3?xrT*i*mBR3rf^mvzer ležili tudi turški poslanik Husejn Hilmi paša, ministrski predsednik, predsednik gosposke zbornice kakor vsi podpredsedniki, + Poznanjski Poljaki iztrgali Nemcem državnozborski mandat. Poljaki na Nemškem zaznamujejo velik uspeh. Dne 6, t. m. so se vršile v glivicko-lublineckem okraju nadomestne volitve za nemško zbornico po umrlem poslancu-Nemcu Warla (cen-trum). Mandat je bil trdna nemška posest. Šele leta 1907. so si priborili prvič Poljaki mandat, ko je bil izvoljen duhovnik Jankovvski. Toda leta 1912. je s par glasovi zopet prešel mandat v nemške roke. Toda sedaj so vkljub vsem nasilnostim od nemške strani zmagali Poljaki. Izvoljen je poslanec Korfany (Poljak) s 12.500 glasovi proti skupnemu kandidatu nemških strank dr. Nahlertu (centrum), ki je ostal z 8000 glasovi v manjšini. Poznanjske Nemce je ta volitev zelo razburila. Pri poznanjskih Poljakih se je samozavest zelo dvignila. Nemške stranke pripisujejo ena drugi krivdo poraza. -f Oddaja premoženja v Nemčiji. Glavni odsek nemškega državnega zbora jc razpravljal o Grolbcnovem predlogu o davku na lastnino. Leta 1918 naj bi znašal vojni davek na dohodke in premoženje fizičnih oseb in sicer od letnega dohoda 20 tisoč mark 5 do 20, od pomnožene vsote dohodka med vojsko od 5 do 20 odstotkov, od premoženja, ki znaša vsaj 20.000 mark, jI do 3 odstotke. Državni zakladni tajnik Ije izjavil, da se zvezni svet ne upira želji enkratne oddaje premoženja fizičnih oseb, nikakor pa ne pritrjuje dohodninskemu davku. Ker so pritrjevali tajniku govorniki vseh strank, sc bo dobila pot sporazuma med zveznim svetom in državnim zborom. , -f Zasebna mirovna pogajanja v Švici. Iz Berna poroča 10. t. m. korespondenčni iurad: List »Daily Mail« je nedavno poročal, da je po naročilu nemškega državnega leonelerja profesor dr. Quidde naznanil v gvici živečemu ameriškemu profesorju He-ronu nemške mirovne pogoje in da jih je ta ogorčeno odklonil. Časooisje sporazuma ^e otvorilo na to poročilo kompanijo proti takozvanim nemškim mirovnim stremlje-• njem. Znani inozemski pacifist dr. de Iony van Bcek en Donk je izjavil, da jc on pod-vzel iniciativo za ta razgovor, da je bil zraven in da je zahteval Heron sam strogo zaupnost za predpogoj razgovoru. Quidde mu ni dal nikdar nobenega naročila, marveč je govoril ž njim o stanju vprašanja kot zasebnik. -f- Dunajski »Abend« je začel 10. t. m. po daljšem prestanku zopet izhajati pod naslovom »Der neue Abcnd«. Dne¥fte novici. — Knezoškol dr. Jeglič častni občan Vrhnike. Občinski svet Vrhnike je izvolil v rvoji seji dne 9. t, m. knezoškofa dr. Ant. Jegliča za častnega občana. Hkrati je črtal dr. Šusteršiča in dr. Lampeta iz seznama svojih častnih občanov. — Vojaška odlikovanja. Vitežki križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo in z meči je dobil major generalnega štaba Rudolf Lukanc pl. Savenburg. — Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil stotnik generalnega štaba Ferdinand Janež. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil nadporočnik avditor 27. črnovojniške-ga okrajnega poveljstva Ivan Vuk. — Vitežki križec Franc Josipovega reda z vojno dekoracijo in meči je dobil domobran. intendant nekega strelskega divizijskega poveljstva Franc Beuk. — Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila vojni kurat 153. črnovoj. baona Franc Letonja in vojni kurat 10. črnovoj. baona Bogdan Lendovšek. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik rač. vodja 2. gor. str. p. Ivan Pibernik. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nadporočnik-avditor dr. Franc Ži-her, pri nekem vojnem sodišču. — Za polkovnika je imenovan podpolkovnik 3. težkega topniškega polka Vladimir Pirnat. — Dr. Krekova akademija r.a Rakeku, V proslavo majniške deklaracije bo na Rakeku v nedeljo, dne 16. t. m., ob 3. uri popoldne akademija v prostorih Slov. kat. izobraževalnega društva s sledečim sporedom: govor, petje, igra dr. Kreka »Tri sestre«. Zabavni del z godbo in šaljivo loterijo se vrši po predstavi v prostorih restavracije A. Domicelj. Čisti dobiček pripade po polovici v prid Krekovemu domu in oslepelim slovenskim vojakom. — Umrl je posestnik in krojaški mdj-ster v št. Vidu nad Ljubljano g. Anton Jo-van, brat ravnatelja vojnožitnega zavoda g. Janka Jovana. Pri vojakih si jc nakopal hudo bolezen, kateri je sedaj podlegel. Zapušča vdovo in tri otročiče. — Dolenja vas pri Ribnici. Preteklo nedeljo se je otvorila novozgrajena ccsta, ki veže vas Prigorica s Hribom in farno cerkvijo. Prej je vodila ozka, mestoma neprehodna steza, zdaj se širi 2 in pol do 3 metre široka cesta. Bila je zelo potrebna. Več posestnikov, posebno gospodarski odbor Dolenjevasi, so odstopili potrebni svet brezplačno, vse stroške pa je pokrila s prostovoljnimi doneski vas Prigorica. Za zgradbo ima glavne zasluge deželni posla« nec Škulj, ki jc cesto ob obili udeležbi izročil prometu. Ob otvoritvi je bila cesta okinčana z več slavoloki in lepimi napisi, med katerimi je blestel: »Krasila boš Jugoslavijo!« — Iz kočevskega okraja. Menda ni kmalu kje tako ostre kontrole kot je v našem okraju. Kontrole, kjer naj ljudstvo trpi. Pride znani Verderber in mimogrede zapleni posamniku 100 kg žita, pošlje voz in ga odpelje-; pozneje se uradno dokaže, da je v prvi sapi polovico preveč zaplenil, uradno se konštatira, da je kmetu vse eno treba pustiti za seme tudi nekaj prosa. Če se ljudje pritožijo proti županu, da moko napačno deli, tedaj znani Verderber ne preišče županovih manipulacij, marveč preišče kmeta, ki se je pritožil in ga pritisne v rekvizicijo. To je uradniška modrost, ki mora ljudstvu imponirati. Če je mlinar morda kaj prekršil, se mu zapleni cel voz moke, da trpi do 50 kmetov in kajžarjev, da gre le moka Kočevarjem v mesto. — Grozni so prizori, ki se dan za dnem odigravajo na postajah od Kočevja do Dobrepolj. Revam, ki so dva dni daleč prišle po polič moke, se jemlje neizprosno. Ko je pa ljudstvu treba kaj nakloniti, kje pa so takrat razni oficijali in komisarji, se ljudstvo vprašuje. Pri nas so občine, ki še danes niso dobile sena plačanega nad eno leto. Koliko je kmetov, ki dodatne vsote od 17 do 23 K niso dobili! Kje so pa revizije glede razdeljevanja usnja! Baje trgovska zbornica daje usnje po zmernih cenah, kdo to čuti pri nas! Kje je kontrola tu? Po kaščah, po mlinih večne kontrole; tako so v velikolaškem okraju kaznovani prav vsi mlinarji vsled tega ali onega prestopka, v celem sodnem okraju morda dve izjemi. Vprašamo, komu so te revizije v korist? Skupnosti silno malo. Pobrigajte se vi, kontrolorji in revizorji pa nadzorniki in kako se že zovejo z oblastjo nad ljudstvom obdarjeni ljudje tudi enkrat za neplačano seno in usnje v naših občinah. — Nesreča pri vežbanju z ročnimi granatami. Iz Inomosta poročajo: Poročnik cesarskih lovcev Sicgfried Frenner je poučeval vojake, kako naj rabijo ročne granate. Vsled nesrečnega slučaja se je vžgala vrvica pri granati. Poročnik je takoj spoznal, da bo v par minutah sledila eksplozija. Prijel je ročno granato in tekel proti izhodu barake, da bi granata raz-počila na prostem. V tem trenotku pa je stotnik zagledal stotnijo vojakov, kl so korakali nasproti. Hitro je dal povelje: »Na tla! Ročna granata!« Vojaki so Bicer sledili povelju, ali v naslednjem trenutku je gr^iata razpočila in ranila 9 mož omenjene stotnije. Poročnik Frenner sam je bil tako ranjen, da je še isti dan umrl. Tudi od ranjenih vojakov sta dva že umrla. — Vabilo na občni zbor društva »Misijonska zveza« dne 17. junija ob pol 5. popoldne v prostorih »Dobrodelnosti«. — Koča na Kamniškem sedlu odprta. Slovensko planinsko društvo naznanja, da je njegova Kamniška koča n a K a m-niškem sedlu že otvorjena in oskrbovana. Pot je lepa, brez snega, flora se razvija in vsak dan višje pomiče; cvete že tudi sleč (rhododendron), avrikule itd., in ker je že tudi toplo vreme, je priporočati izlet na to po svojem razgledu in lahkem pristopu znano točko. Koča je oskrbljena z dobro pijačo in za potrebo tudi z jestvi-nami, dobi se vedno čaj in druge tople pijače. Priporoča se pa, da jemljejo turisti kruh s seboj. \ — Nemški poštarji v Sarajevu. Listi poročajo: Minuli teden se je mudil v Sarajevu predsednik državne zveze nemških poštarjev Pavel Pogačnik, da tam govori svojim tovarišem, ki se jih je zbralo do 60, višjih in nižjih, o njihovih potrebah in zahtevah zlasti v narodnem oziru. Teh 60 nemških' poštarjev naj tvori mostnico za nemški most do Balkana. Mi pa naj bi se ne smeli ganiti! — Vojne ujetnike, ki se vračajo iz Rusije prosi Jožefa Sluga, Begunje 103 pri Rakeku, da bi ji naznanili, ako bi kaj vedeli o njenem soprogu Jakobu Sluga, ki jc služil pri K. k. Lir. 5 III. v Pulju. Zadnjič je pisal 14. marca 1915 iz Galicije — vojna pošta 48. Najbrže je bil v Galiciji vjet in odpeljan v Rusijo. — Krušni izgredi v Lvovu. Iz Lvova poročajo: Vsled pomanjkanja kruha je na posameznih cestah prišlo do nemirov, med katerimi so vplenili nekatere trgovine, med njimi trgovino za obleko, last dunajske tvrdke Kolin. .Policija in vojaštvo sta zopet napravila red in pri tem zaprla celo vrsto demonstrantov. — Demonstracije in izgredi v Lvovu. ! Kakor poročajo lvovski listi, je prišlo dne 7. t. m. v Lvovu do demonstracij in izgredov. Vzrok: aprovizacija. Množica je udrla v prodajalne z živili in plenila. Več oseb je ranjenih. — Vprašanje vojnih ujetnikov v Rusiji. Vojno ministrstvo poroča uradno, da jc dovolila ruska vlada po dolgotrajnih pogajanjih odpotovati v Rusijo komisiji za preskrbo vojnih ujetnikov, ki bo poslovala tam, dokler jih bodo zamenjavali. Odposlanstvo je odpotovalo 2. t. m. z Dunaja, Vodi ga generalni major Krejči. Položaj se bo vojnim ujetnikom kljub izrednim težavam izboljšaj in ujetniki se bodo vračali hitrejše domov, kakor dozdaj. Dopisi v zadevah vojnih ujetnikov naj sc prejkoslej pošiljajo c. in kr. vojnemu ministrstvu (10. oddelek). — Hranilni in posojilni konsorcij I. spi. urad. društva Avstro-Ogrske v Ljubljani je kot poslovalnica za vojnoposojilna zavarovanja razposlal na vse c. kr. davčne urade tozadevne prospekte, ter se isti naprošajo, da jih namenu primerno oddajo oblastnijam in interesiranim strankam v njih okolišu, — Umrla je v Splitu Marta Katuranič-Šore, stara 103 leta. — Huda slana je v občini Dragi uničila po vsej dolini fižol, krompir, koruzo itd. Skoda je velikanska. Uboga občina, ki je že tako brez živeža, gleda s strahom v prihodnjost. In sedaj jc vse uničeno, Jeseni naj nam še vlada kaj rekvirira, potem bomo čisto uničeni. — Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v četrtek, dne 13. junija t. 1. ob 4, uri popoldne v zborničnih prostorih (Beethovnova ulica 10, I. nadstropje) redno javno sejo z naslednjim redom: 1, Predložitev zapisnika zadnje seje; 2. Naznanila predsedstva; 3. Naznanila tajništva; 4. Volitev predsednika, podpredsednika, pro '.ornega predsednika ln treh računskih pregledovalcev; 5. Zbornični račun za 1. 1917; 6, Prošnje za podpore: a) avstr. družbe Rdečega križa; b) slovenskega odbora za preskrbo invalidov; c) Odilijinega zavoda za slepce; 7. Perso-nalije; 8. Tajna seja, — Stavka stavcev v Varšavi traja dalje. Diference med stavkujočimi in med lastniki tiskaren so še tako velike, da je malo upanja, da bi se stavka v bližnjem času končala. Nasprotno pa se je med uredniki in izdajatelji listov dosegel sporazum. — Visoka starost. V mestu Cagliari na Sardiniji je umrl profesor bogoslovja Polla, star 105 let. Polla je bil še malo pred smrtjo duševno in telesno čil. — Prodaja posestva ob avstrijski Rivieri. Pod tem naslovom poročajo nemški listi: Julija se bo v nekem pristaniškem mestu avstrijskega dela Kvarnera, ki je izhodišče graške železnice, prodalo potom dražbe 8000 štirijaških sežnjev obsegajoče zemljiško posestvo. Cena za štiri-jaški seženj znaša baje 100 K. Ako hočejo interesirani nemški krogi preprečiti, da bi prišlo posestvo v slovanske roke, se jim priporoča, da stvari posvete pozornost. — Vojna pošta. Občinstvo se vnovič opozarja, da je treba vojnopoštne zavitke dobro zatvoriti in vedno tudi označiti vsebino in da je v lastnem interesu priporočljivo, da se vloži v pošiljatev razven predpisanega naslova tudi natančen seznam vsebine. --———----—--jr— - Liublianske novice. lj Težko obolel. Kakor nam poročajo iz Gorice, je tam težko obolel znani odvetnik dr. P a v 1 e t i č , ki se je v mestu mudil po opravkih. Zadela ga je kap. Prenesti so ga morali v bolnišnico. (Dr. Pa-vletič je po izbruhu vojske z Italijo pribe-žal v Ljubljano, kjer je vodil pisarno dr. Šusteršiča. Dr. Pavletiču, ki ga je vse cenilo kot odvetnika in spoštovalo kot človeka, želimo, da bi čim prej okreval. ( lj Za črnovojniškega sodnega prakti-kanta jc imenovan tit. desetnik z enoletnimi prostovoljskimi znaki 2. gor. strelskega polka dr. jur. Ivan Mazek. lj Poročil se je danes g. Ernest Lah z gdčno. Heleno Bajde. lj Smrtna kosa. Umrl je dne 10. t. m. g. Franc Saller, deželni računski nadofi- C 'al ljV Deželna zadruga dimnikarjev na Kranjskem v Ljubljani je vsled draginjskih razmer zvišala maksimalne cene dne 15. julija 1908 št. 15.502 in sicer pavšalirana dela za 30 odstotkov in štedilnike za 50 odstotkov, nočno delo v gostilnah in restavracijah po delu in obsegu. Stalerske novice. š Slana, Od Velike Nedelje poročajo: Po dravski dolini je 5, t. m. zjutraj huda slana uničila ves fižol, buče in cclo koruzo. Koliko je napravila škode rži in pšenici, se bo pokazalo šele v par dneh, Vinogradom, ki krasno kažejo, jc zaenkrat prizanesla. Tudi iz raznih drugih krajih po-1 ročajo o veliki škodi, ki jo je napravila slana. š Vroča kri, V Eggcnbcrgu je tam konfinirani Italijan Giovanni Venutti, oče 6 otrok, z nožem zabodel v trebuh 421et-no Antonijo Budua, ki mu je gospodinjila. Tudi budua ima 6 otrok, njen mož je pogrešan že od začetka vojske. Ženo so prepeljali v bolnišnico, vroček-vnega Italijana pa v zapor, v i Promet na piogi Spielleld-Ljutomer. Na progi Spielfeld-Ljutomer so zveze že itak zelo neugodne, poleg tega pa vlaki ne čakajo na brzovlak glavne proge, če ima le količkaj zamude. Vsled tega morajo potniki pogosto 7 do 8 lir čakati na zvezo; š V pijanosti okraden. Posestnik Rok Pilko iz Kamenika jc v družbi vlačuge Cecilije Kunst v neki gostilni na Grobelnem tako dolgo popiva), da je pri mizi zaspaL Na to priliko je Kunst čakala. Vzela je Pilku iz žepa listnico, v kateri je bilo 3200 kron in se izgubila. Tatico so še isti dan prijeli in izročili okrajnemu sodišču v Rogatcu, š Goljufija, h Konjic poročajo: Orožniki so aretirali superarbitriranega črno-vojnika Huberta Santschitza iz Konjic, ker je nekemu trafikantu v Celju izvabil tobak in denar, češ da mu bo poceni dobavil živila. Tobak je Santschitz prodal natakaricam v Konjicah, ki so ga zmešale z nadomestkom in prodajale cigarete po 20 v. Škode je okoli 1000 kron. š Iz strahu pred smrtjo vsled lakote se je v Brucku na Muri (Gornje Štajersko) obesil delavec Johann Handler. Storoške norice. k Celovški cenzor se uči od ljubljanskega. Čudom smo gledali na veliko belo liso v »Slovencu«, napravljeno od ljubljanskega g. cenzorja z rdečim svinčnikom (ali pa je bil morda moder?) v poročilu o slovenskem taboru v Družmirju pri Šoštanju, ki je bil od visoke vlade sicer prepovedan, pa je vendar privabil toliko svetlo uniformiranih uradnikov, orožnikov in vojakov, ne vštevši tisoče slovenskih obiskovalcev, ki so vkljub vsemu in vsemu temu prišli ter se brez govorov navdušili za našo sveto stvar. Mariborska »Straža« nam je potem pa neovirano poročala, kako se je vse lepo in dostojno zvršilo. A glej, celovški »Mir« zopet ne sme poročati resnice, ter ima v zadnji številki 23. prav do pike isto belo liso, kakor se je ž njo prej pobahal »Slovenec«. Iz tega sledi, da celovški g. cenzor pridno prebira »Slovenca«, kar mu je gotovo le na korist, našemu listu pa na čast, in da pridno posnema zglede, ki mu jih daje ljubljanski cenzor, naš ljubi koroški rojak g. dr. M. Skubl. Sledi iz tega pa tudi, kako potrebna nam je zjedinjena Jugoslavija žc zato, da bo poskrbljeno, da nam cenzura, dqkler nam je milostno nebo še pusti, ne bo v Celovcu in Ljubljani neusmiljeno črtala tega, kar je v Mariboru in Trstu dovoljeno, k Jugoslovanska »Hetze«, kriče zopet »Fr. Stimmen« št. 126. Kaj se je zopet zgodilo groznega? Ta čedni list je staknil, da se prodajajo na Kranjskem (ali samo tam?) razglednico s podobo pokojnega dr. Kreka in načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca s primernimi napisi. Zlasti napis na dr, Koroščevi razglednici jih vznemirja, ker se glasi; >Dvignite glave, ker približuje sc vaše odrešenje.« Pravi, da to razume vsakdo, hvala jugoslovanski »hujskariji«, in nadaljuje: »Tako se na jugu monarhije nekaznovano goji odkrita v e 1 e i z d a j a v velikem in malem«, ter dostavlja: »Und der Herr in seiner Huld, sieht auch diesen mit Ge-duld...« Tako list, ki je črtal iz svojega besednjaka besedo »Kaisertreu«!! — Povemo ljudem okrog »Fr. St,« samo, da res hočemo biti »odrešeni«, namreč nemških valpetov in raznih todlnov, ki mašijo list« te baže! k O pokojnem K, Linhartu, ki jc svoj čas šemaril pri volitvah tudi na Koroškem za Nemce, so prinesli razni nemški listi komunike, kakor je bil doposlan o njegovi smrti iz Ptuja, in v katerem proglašajo, da je po svetu zaslovel po zadnji avdijenci pri cesarju. Dočim drugi listi pišejo, da jc bil voditelj »der kaisertreuen Stajerc-Slove-nen« (cesarju zvestih Štajerčevih Slovencev), so celovške »Freie Stimmen« po-tvorilc besedo »kaisertreu« v »heimattrcu«. Kateri »domovini« naj bi bil Linhart, potem, ko je zatajil svojo mater, zvest, nc bomo raziskovali. Pribijemo samo, da glasilo koroških vsenemcev za besedo • kai-sertreu« nima več prostora, dočim ovaja Jugoslovane številko za številko z velc-izdajalci! k Umrl jc dne 3. t. m. na Lcšah pri Prevaljah odličen slovenski kmet Jož. M e t a r n i k na bolezni, ki si jo jc bil nakopal v vojni. Bil je tudi občinski odbornik. — V Prevaljah je preminul vrli 15letni Maks Bezjak, sin ugledne družice. — V Šmarjeti pri Telcnbergu so umrli posestnik Urb. Schwarz vsled bolezni, nakopane na vojnem polju, 781etni Jur. Osvald in 81-letna H. Jesc. - - V ŽopraČah pri Vrbi jc umrl ugleden posestnik Hcnr. Vurcer, star 56 let. N. p. v m,! k Židje se pridno razširjajo po nemškem Koroškem. Ne samo okrog Vrbskcga jezera jih je vse polno, tudi v Špitalu so si kupili že dvoje večjih posestev. Dopisnik koroškega dnevnika v svoji naivnosti zahteva, naj »volkstagi« bolj energično varujejo arično posestveno stanje. Ali siromak nc ve, da so te prireditve samo podlo hujskanje zoper Jugoslovane? Najvarnejša zastava miru Je popolen uspeh. 8, vojnega posojila l»IIUIUIIIIIIIIIII)llllllimilllllll)IIIIIIIIIIIIIIIHIIll»M'lin»Hllim..mrm,iii!t k Razno. V Tvrdaničih pri Vrbi so začeli kopati premog, ki ga bodo spravljali po žični železnici preko Drave v Podrož-čico. — V »nemški« Vrbi ob jezeru letos zelo pospešujejo prihod letoviščarjev, kajpak ponajveč Židov. Domačini pa stradajo. —-Po nekaterih višje ležečih krajih je minuli teden slana napravila občutne škode. k Nezgode. V Leitgebovi parni žagi v Sinčivasi je prišel 141etni sin nekega delavca med jermene, ki so ga zdrobili tako, da je bil na mestu mrtev. — Dne 1. junija je pogorel na Djekšah p. d, Vrhovnikov skedenj. Živino so rešili, zgorela pa je vsa oprava, orodje in stroji, poslom obleka in 90 K denarja. Škoda znatna. — Ko je vozil steljo iz gozda, se je ponesrečil 421etni posestnik Al. Skuk, p. d. Pahtev v Poto-čah pri Libeličah, Ob cestnem bregu se je prevrnil težki voz na njega. Ko ga je prišla iskat žena in sosedje, so ga morali potegniti mrtvega izpod voza. Primorske novice. p Iz Bovca nam poročajo: Vrnili so se skoraj vsi begunci v svojo domovino. Med tem je g. Strausgitl otvoril gostilno in kavarno. Napis nad vrati je sledeči: »Grand Cafe Flitsch«, Zraven tega stoji v lokalu samem poziv: »Es wird ersucht, soiort zu bezahlen!« Kako pridemo mi do tega? Zahtevamo slovenski napis in upamo, da se bo to v kratkem zgodilo. p Ribolov v Kvarneru. Ribiškemu društvu »Nekton« na Reki bo dala vlada 400.000 K brezobrestnega posojila za nabavo novih ladij, ki jih že grade. Sprejeli so tip danske ribiške ladje, ki so ga primerno izpremenili. Ribiške ladje bo spremljala večja ladja, ki bo urejena tako, da bo mogla na mestu izyršiti vse manjše poprave na ribiških čolnih. Razen tega bo na njej ledenica, kamor bodo sproti spravljali nalovljene ribe. p Brzovlak Reka-Budimpešta začne 15. t, m. zopet voziti. p »Reška družba za industrijo in nepremičnine« se je ustanovila te dni na Reki z glavnico 1,500.000 kron. Za družbo stoji budimpeštanska hipotekama banka, p Goriškim beguncem v pomoč. Dekliška Marijina družba v Sv. Ivanu pri Trstu je nabrala znesek 135 K za goriške begunce in ta znesek poslala Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani. Bog povrni! Prosvefa. pr »Neue siidslavische Rundschau«. Prva številka imenovane revije je izšla v založbi »Hermes« v Zagrebu. Urejuje dr. N. Krekovič, Cena ccloletno 32 K; izhaja dvakrat na mesec. pr Lužiško-srbska literatura. Naši najmanjši slovanski bratje — Lužiški Srbi — ki so svoje dni pripadali k češki kroni, morajo tudi plačevati krvavi davek sedanje svetovne vojske. Njih narodno življenje je bilo jako zatirano. Adolf Černy je napisal o tem sestavek v »Narodu« z dne 27. grudna 1917 pod naslovom: Lužiški Srbi v vojski. Narodni duh je bil sicer zatiran, a ne zatrt. O tem priča nepričakovana vztrajnost lužiških literatov, ki pridno delajo vkljub težki vojni dobi. Vkljub temu, da jim jc vojska vzela mnogo literatov in kljub temu, da je število časnikov in časopisov padlo na pičlo številko, vendar ne obupavajo. Častno se bojujejo na polju duhovne kulture. Njih »Srbske nowiny« in pa »Katholski posol« se dobro držita. Tudi Časopis Matice lužiške, ki ga ureja znani učenjak dr. A. Muka, govori in priča o srbskolužiški narodni prosveti, V zakasneli številki z 1. 1916. beremo Mu-kov članek »K stoletnici Jana Arnošta Smolerja«, čigar jubilej ni mogel biti dostojno praznovan — m delo profesorja Kapraserja »Povestnica Gorenje in Dolenje Lužice za časa češke vlade«. Ravno izšli zvezek z 1. 1917 je prinesel dragocen r Lastni životopis I. A. Smolerja,* ki ga je ivdat Adolf Černy. Smolerjev životopis zaiemliiv ker so v njem opisani Iuži->,ko-Si kulturni stiki. O hUlU vztraf. nosti in neupogljivosti priča tudi to, da so se v današnji kruti dobi lotili velikega podjetja, t. j. izdajanja »Nemško-lužiškega slovarja«, ki ga vodi Rezak. Od 1. 1916. so izšli do danes trije zvezki do črke G. To je najboljši lužiški odgovor na nemško nasilje in prezirljivost. I Nemci in mlačni Lužičanjc se morejo seznaniti s pristno lužiško-srbsko govorico! Narodno gospodarstvo. g Informacije pri trgovski ln obrtniški zbornici. Interesentje dobe pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani pojasnila o ministrski odredbi z dne 13. maja 1918, drž. zak. št. 173, zadevajoč uravnavo prometa s cunjami; o novih ravnalnih cenah za čebelni med avstrijskega izvora; o ravnalnih cenah za ogrske salame, ki jih oddaja avstrijska osrednja nakupna družba; o ravnalnih cenah za inozemski sir; o razmerah na svetovnem trgu za svilo leta J917; o zopetnem pridelovanju naravnega indiga v Indiji; o premembi razglasa že-lezninske komisije z dne 28. aprila 1917, zadevajoči dolžnost prijave za zaloge železa (od 1. junija dalje je treba prijaviti vso zalogo v ministrski odredbi z dne 9. avgusta 1917, drž. zak št. 336 označene želez-mne, brez razločka množine); o neki ho-landski banki, ki se ponuja za nakup avstrijskih in ogrskih državnih papirjev (svariloI); o mednarodnih letnih semnjih v Amsterdamu. Informacije je le pri krajših poročilih mogoče dati tudi pismeno. g Pomanjkanje otrobov. Po mlinih manjka žita in zato je zmanjkalo tudi otrobov. Deželno mesto za krmila ne more tedaj zaenkrat ugoditi vsestranskim in obilnim naročilom na otrobi, ki prihajajo od občin in drugih odjemalcev. Oddaja pa sedaj melasfto krmo za konje, govejo živino in prašiče, in k 1 e j n o moko za prašiče. g Prodaja letošnjega sena je po novi naredbi brez vednosti županstva in brez dovoljenja prepovedana. Kdor hoče tedaj seno prodajati drugim strankam ali ga kupovati, se mora zglasiti pred vsem pri županstvu dotične občine. Za prodajo do 5 q sena, ki ostane v domači občini, daje potrebno dovoljenje županstvo, za večje množine pa in za seno, ki gre iz dotične občine v druge kraje, je treba dovoljenja, ki ga daje potom županstva deželna poslovalnica za suho krmo (do sedaj deželno mesto za krmila, oddelek za seno in slamo). g Kuponi ruskih državnih papirjev. Nova ukrajinska vlada je izdala 4. maja t. I. oklic, da sprejemajo državne blagajne kupone nekaterih ruskih novih in starih dolgov v plačilo. Opozarjamo na to lastnike ruskih državnih papirjev, katerim dosedaj ni bila dana prilika^ da bi svoje kupone vnovčili. Inkaso preskrbi in pojasnila daje Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. g Železo raznih proiilov za obrtnike ter pločevino bo skušal preskrbeti Zavod za pospeševanje obrti na svoj račun. Da bo dobil za svojo vlogo potrebno podlago, naj priglasijo Zavodu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 22 obrtniki, ki si drugim potom ne morejo preskrbeti tega materijala, natančno najmanjše množine, ki jih rabijo za dobo treh mesecev s popisom kakovosti. Obenem naj navedejo na priglasu število svojih delavcev, pomočnikov, vajencev itd., kar naj potrdi pristojno županstvo. V priglasu naj se tudi navede, ali se rabi materijal za stavbene ali poljedelske namene o;.iroma koliko za vsako vrsto dela. Priglasi naj se pošljejo najkasneje do 17. t. m., na poznejše priglase se zavod ne bo več oziral in tudi ne odgovarjal na dopise. a Krompir na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo krompir v sredo, dne 12. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: od 8. do 9. ure štev, 1 do 160, od 9. do 10. ure štev, 161 do 320, od 10. do 11. ure štev, 321 do konca. Vsaka oseba dobi 3 kg, kilogram stane 50 vinarjev. a Sir na rumene izkaznice D. Stranke z rumcr'ui izkaznicami D prejmejo sir v Četrtek, c 13. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski ti. Določen je tale red: od 2, 3. štev, 1 o 200, od 3. do 4. štev, 201 do 400, od - o 5. štev. 401 do konca. Stranke dobe za vsako osebo približno Vi kg sira, ki stane 1 K 50 vin. a Meso n« zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo meso v sredo, dne 12. t. m. v cerkvi sv. Jožefa po znižani ceni. Določen je ta-le red: od 9. do pol 10. št. 1 do 200, od pol 10. do 10. št. 201 do 400, od 10. do pol 11. št. I 401 do 600, od pol 11. do 11. št. 601 do | 800; popoldne od pol 2. do 2. št. 801 do 1000, od 2. do pol 3. št. 1001 do 1200, ocl pol 3. do 3. št. 1201 do 1400, od 3. do pol 4. št. 1401 do 1600, od pol 4. do 4. št. 1601 i da 1800, od 4. do pol 5. št. 1801 do 2000, od pol 5. do 5. št. 2001 do 2200, od 5. do pol 6. št. 2201 d0 konca. Stranke, ki bi morale priti takoj po kosilu na vrsto, so prišle zadnjič okoli pol 6. ure p0 meso. To so večinoma tiste stranke, ki se hodijo v pisarno pritoževat, da vsled nerednosti uslužbencev ne dobe pravočasno mesa. Upozarjamo, naj se vse stranke drže točno predpisanega reda. Kdor ne bo prišel ob pravem času, ne bo dobil mesa. a Kislo zelje za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo kislo zelje na nakazila za mast v sredo, dne 12. junija popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: od pol 2. do pol 3. štev. 1 do 400, od pul 3. do pol 4. štev. 401 do 800, od pol 4. do pol 5. štev. 801 do 1200, od pol 5. do pol 6. štev, 1201 do konca. Stranke, ki se kka?e-jo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo 1 kg po 80 vinarjev, vsi drugi po 2 kroni. Stranke dobe za vsako osebo po 2 kilograma zelja. a Kislo zelje za VII. okraj. Stranke VII. okraja prejmejo kislo zelje na nakazila za mast v četrtek dne 13. t. m. dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 8 .do 9. ure št. 1 do 400, od 9. do 10. ure št. 401 do 800, od 10. do 11. ure št. 801 do konca. Stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije plačajo kilogram po 80 vin., vse druge pa po 2 K. Stranke dobe za vsako osebo po 2 kg zelja. a Kislo zelje za VIII. in IX. okraj. Stranke VIII. in IX. okraja prejmejo kislo zelje nu nakazila za mast v četrtek, dne 13, t, m. popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: VIII. okraj: od 2. do 3. ure št. 1 do 400, od 3. do 4. ure št. 401 do konca. IX. okraj; od 4. do 5. ure. Stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 80 v,, vsi drugi po 2 K. Stranke dobe za vsako osebo 2 kg. Izgubljeno in najdene. ~~~ Zgubljeno. Na postaji v Celju je zgubil begunec Cijan Franc, bivajoč na Rečici ob Savinji, dne 5. t. m. zvečer, predno se je odpeljal osebni vlak proti Ljubljani, listnico s srednjo svoto denarja, v kateri se je nahajala tudi majhna knjižica z raznimi papirji. Ker so ti papirji za imenovanega velike osebne važnosti, prosi, naj mu jih pošteni najditelj pošlje na naslov, ki je na papirjih. Denar si lahko obdrži za nagrado. Izgubljeno. Ludoviku Cundru, posestniku v Mali vasi št. 16 na Ježici, je ušel danes ponoči osel. Kdor ga najde, naj ga odda lastniku proti odškodnini nazaj. Zgubila se je včeraj opoldne na potu od hiše g. Kubelka na Poljanski cesti do mestne aprovizacije na isti cesti vsota papirnatega denarja v znesku 60 K. Odda naj se znesek našemu upravništvo. Izgubila se je denarnica, ki vsebuje 37 K, nekaj poštnih recepisov in znamk, v soboto popoldne okrog 6. ure od trgovine Štakul skozi Zvezdo, Gosposko ulico na Turjaški trg. Pošten najditelj naj vrne denarnico proti nagradi Turjaški trg 5. II. Borovi Poslali društvu »Dobrodelnost (Konec.) Moser Agnes, prednica, Postojna, 20 K; dr. Pi ir.e Franc, Ljubljana, 20 K; Porenta Ivan, Domžale, 4 krone; Toplak Franc, kaplan, Mislinja, 20 K; V. Scagnctti, Ljubljana, 25 K; Černe Terezija, Gorje, 10 K; dediči Avg. Jagodica, Ljubljana, 300 K; dr. Fabijan Janez, Ljubljana, 5 K; Turk Ivan, Lož pri Rakeku, 5 K; Lah Milan, Lož, 5 K; dekliška Marijina družba, Škofja Loka, 10 K; Anžič Anton, Škofja Loka, 10 K; Kunaver Janez, župnik, Golo, 20 K; Lunder Alojzij, kaplan, Čermošnjice, 10 K: Kranjc Zora, Črnomelj. 2 K; Vurkeljc Jernej, župnik, Sv. Vid na Planini, 20 K; Ambrožič Josip, kaplan, Polhovgradec. 10 K; Sajovic Minka, Šer.t-urška gora, 4 K; Košnik Angela, Cerklje, 6 K; Golmajer Josip, župnik, Vače, 40 K,- F. Pazdera, Ljubljana, 10 K; Ž.igan Franc, Črni vrh, 10 K; Breznik Štefan, Plibcrk, 6 K; Fr. Zupane, Lanco-vo, 5 K; Teršan Jakob, Ljubljana, 10 K; Dornik Ivan, Podliom, 10 K; župni urad Prežganje, 50 kron; Lončar Fran, Sp. Koseze, 10'K; Poljak Martin, župnik, Sostro pri Ljubljani, 85 K; Šittelkopf Anton, Lipa nad Vrbo, 25 K; Pcrschc Aloizij, Ljubljana, 50 K; Dekleva Franp, Slavina, 20 K; Stubelj Leopold, vikar, Veliki Dol, 10 K; Hranilnica in posojilnica, Pliskovica, 10 K; Smukavc Marija, Cešnjica, 30 K; Rupar Matevž, Št. Vid. 10 K; Frlan Ivan, 5 K; Modic Gregor, Sv. Gregor, 4 K; Žagar Franjo, Markovec, 200 K; Bor-štnar Jovp, Sv. Križ, 20 K; Dim Alojzij, Gradec, 20 K; Slabe Ivan, Gorcnjavas, 10 K; Starman Marija, Gorcnjavas, 5 K: Šašclj Milko, župnik, Klanec, 20 K; Skomina Marica, Dornberg, 5 K; Fortunat Matevž, Dol. Novake, 15 K; Kranjc Matilda, Rotdorf, 10 K; Kavčič Ivan, Idrija, 20 K; Kanduč Ivan, Idrija, 2 K; Noč Mihael, Javornik, 10 K; Peter Šterk, Ljubljana, 10 K; Mestna hranilnica ljubljanska, 500 K; Jovan Janko, Ljubljana, 10 K; Marčan Andrej, Ljubljana, 200 K; Be-zenšek Jurij, župnik, Čadram, 50 K; Tcnenlc Rudolf, Ljubljana, 10 K; dr. Matija Lavrenčič, Podgrad, 10 K; Gruden, Podgrad, 5 K; Neimenovana, Sv. Križ-Tomaj, 50 K; Škerbineg Jožefa, Schloss-berg, 5 K; dr. Snoj Andrej, Idrija, 10 K; družina Simona Kcmpcrle, Hudajužna, 30 K; Mavrič Josip, St. Mihael, 2 K; Kramer Vinko, župnik, Sp, Sv. Kungota, 3 K; Ostri Franc, kaplan, Križevci, 10 K: Gobec Gašper, Sv. Jurij ob juž. žel., 2 K; Ševar Terezija, Radek, 40 K; Čopič Anton, Pulj, 10 K; Čcrman Gašpar, škofja Loka, 40 K; Pczdir Ivan, Brezovica, 10 K; Stefin, Lokavec, 3 K; Paulič Peter, kaplan, lloče, 2 K; Barbisch Marija, Inomost, 5 K; Marvin Terezija, Zapotok, ; 10 K; Kranjcc Frančišek, Šmarje pri Ajdovščini, I 10 K; lupni urad, Duplje, 30 K; KunliC Iv«a, 1 dekan, Cerkno, 10 K; Uranšek Fran, Žvabek, 11 kron; Mahnič Josip, Boh. Bistrica, 2 K; zbirka župlianov, Smlednik, 230 K; zbirka župljanov Lu-čine, 25 K; Kindlman Jakob, župnik, Klošter, 2 kroni; Baloh Ivan, župnik, Zagorje, 4 K; Jenko Mate), Mirna, 8 K; Kline Anton, Gorenje polje, 30 K; Požlep Anton, Ljubljana, 30 K; Bizjak Jo-sip, Loka-Zidanmost, 2 K; Gregorič Neža, Zame-škp, 6 K; dr, Samsa, Št. Vid nad Ljubljano, 4 krone; dr, Ivan Janežič, Ljubljana, 10 K; Jakil Andre), Rupa, 200 K; Knez Leopold, Krško, 50 kron; Porenta Gašpar, Št. Vid nad Ljubljano, 10 kron; Polak A., Semič, 6 K; dr. Mavricij Rus, Liubljana, 10 K; Dcbcvec Ivanka, Slavinje, 5 K; Udovič Franc, Gor. Ponikve, 5 K; župni urad, Ja-vor, 20 K; Božoč Vida, Zagozdac, 5 K; Valen-tinčič Ignacij, dekan, Komen, 20 K; družina Fur-lanich, Dekani, 10 K; Ig. Saunig. Kor. Bela, 10 K; Torkar Nikolaj, Hudajužna, 4 K; Potočnik Ivana, Krnca, 5 K; Sagaj Alojzij, kaplan, St. Janž na Dravskem pqlju, 10 K; župni urad Kokra, 6 K Sepcc Ivan, Gor. Jezero, 10 K; Medved Andrej', Godovič, 10 K; Černe Ludovik, Ljubljana, 20 K; Gajpcršič Justa, Verdela, 3 K; Sattler Franc, Šraihel pri Pliberku, 4 K; Klembas Marija, Toplice pri Zagorju, 10 K; Korn Teodor, Ljubljana, 10 kron; Karel Planinšek, Ljubljana, 20 K; Rabusa Ivan, kaplan, Videm, 2 K; knezoškofijski župni urad Stranice, 26.75 K; župnijski urad Dev. Marije, Vurberg, 50 K; Kurent Andrej, Višnjagora, 2 K; Javornik Josip, Žalna, 100 K; F. S. Škrabar, Višnjagora, 50 K; Gale Josip, Ravnobrdo, 3 K; Robežnik Ivan, Vič pri Ljubljani, 25 K; Vilar M., Dob, 20 K; Spacal Marija, Podpeč, 4 K; F. Vršič, kaplan, Sv. Tomaž pri Ormožu, 20 K; Kete Janko, kaplan, Ljubljana, 5 K; Mattanovich Avgusta, Ljubljana, 3 K; Crebotnjak Ivana, grad Križ pri Kamniku, 6 K; J. Zakošek, župnik, šmiklavž nad-Laškim, 20 K; Brezovar Ivan, duh., Šmartno pri Litiji, 20 K; Knez Franc, Št. Rupert, 20 K; Stok Pavla, Povir, 10 K; dr. Jankovič 1'ranc, Kozje, 20 kron; Krašovec Franc, Vrhnika, 10 K; Jcrina Van-da, Vrhnika, 10 K: Zupanič Jakob, Gotovlje, 2C kron; Kušljan Justi, Št. Jernej, 5 K; Gorup Jožef, Šepulje, 10 K; Aljančič Anica, Bistrica, 10 K; Sila Matija, dekan, Toinaj, 10 K; Hranilnica ir posojilnici, Velikovec, 50 K; Pehani Franc, Žužemberk, 5 K; cistcrcijanski samostan, Zalična, 10 K; Leban Anion, Zatična, 10 K; Pire Janez, Kompolje, 5 K; Hrast Jožcia, Žičc, 10 K; Pučnik Anton, kaplan, Novaccrkev, 20 K; Turk Ivan, Gaberje, 10 K; župni urad Klana, 10 K; Piki Jurij, Griže, 5 K; Nagelj Ivan, župnik, Št. Ilj ob ftDravi, 6 K; Kuhar Artton, Rečica na Paki, 10 K; Demšar Franc, Čcšnjica, 100 K; Tolar Janez, Za-iilrg, 10 K; okrajna sodnija Podgrad, 199 K; Ant. Stacul, Ljubljana, 50 K: Zadružna zveza v Ljubljani 100 K; J. Knez, Ljubljana, 200 K; Matija Zcmljlč, Sv. Tom-ž pri Ormožu, 5 K Jožef Mi-slej, Sutomore, Dalmacija, 5 K; dr. Jakob Ukmar katehet, Trst, 5 K; J. Sclih, župnik, Sv. Kuni. gunda, 20 K; Katoliško delavsko društvo, Sv. Ku-nigunda, 20 K; Ivan Hrašovic, Škoija Loka, 50 kron; Ana Jerič. Skale, 6 K; Franc Gnjczda, Se-gatti-Krnica, 5 K; Katarina Jež, Veliki Dol, 10 kron; Marjana Dcmovšek, Repnje, 20 K; Marjet« f.eleznikar, P.cpnje, 1 K. Kaj varuje Vas in Vaše pred stisko v bcdocuosti? To Vam pove naš prospekt o vojno-posojilncm zavarovanju, ki se radevcilje dopošilja. Glavna poslovalnica -/\nker< , Gradee, R-uibergasse 20. Priporočamo tvrdko Tovarniška zaloga šivalnih stro|ev, njih posameznih delov, igel in olja, ter potrebščin za šivilji in druzega galanterijskega blaga. Šivalni -troji raznih r.istemov in oprem na razpo ligo, šc garantirano staro blago. Sv. Petra nasip št. V blizu frančiškanskega mostu, levo ob vodi, 3. hiša. Prodam Pfš večina družbe sv, Mohorja od leta 1871.'naprej. Naslov pove uprava lista pod štev. 1993. Zahvale. Za mnogobrojne dokaze prijateljskega soCu' tvovanja povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene hčere oziroma sestre in nečakinje AN 3S ter za povccm častno spremstvo k njej zadnjemu počitku izreka svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem nam \c-ledragim udeležencem globoko žalujoča rodbina: OMEJčEVA, 'lužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je naš priljubljeni oče, blagorodni gospod Franc Saller deželni računski nadoficijal v p. danes dopoldne, ob pol 11. uri po dolgem bolehanju, previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb 3e vrši dne 12. junija 1913 iz tukajšnje deželne bolnicc ob pol 6. uri popoldne na pokopališče 1; Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja in pobožne molitve. Sv. maše za rajnega sc bodo da-rovajc v raznih ccrkvah. , V LJubljani, dne 10. junija 1918. Pater Friderik Saller, sin. Alcantara Saller, samostanska učiteljica, hči. Vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku našo preljubo soprogo, pre-skrbno sestro in predobro svakinjo, gospo Merilo Marieli m. Mir ki so poklonili cvetlice in ki so nas tolažili v veliki bolečini, sc prav lepo zahvalimo. V Tržiču, dne 10. junija 1918. Matija Marinček, c. kr. notar, rodbini: Lončarjeva in , ravnatelja Dolenca. Zahvala. Begunci iz okraja Amstetten sc iz vsega Srca zahvaljujemo preč. gospodu Jožeiu Vodo-pivcu, ki se je eno leto trudil za nas. Žalostnega srca smo sc poslovili od njega, ki nam je bil tu v tujini naš dobrotnik in tolažnik. Ostali mu bo-demo hvaležni za vedno. Ljubi Bog mu stotero poplačaj in božji blagoslov naj ga spremlja na njegovem domu in sploh na vseh potih njegovega življenja. V Aschbacbu. dne 6. junija 1918. J. F. v imenu vseh. ERNEST LAH HELENA LAH roj. BAJDE poročena. Ljubljana, 11. junija 1918. jpospodična, vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi službe kot par* jprodalaika t mestu ali na deželi. — Naslovi sc prosijo na upravo iSlovenca« pod štev. »2005 A. U.« ■ , .■ —---- 1 " Išče se poštena begunska rodbina (3 delavne moči) za manjše posestvo na Gorenjskem. — Kje pove upravništvo lista pod št. 2006. m in sin Sposobna za vsako delo, pri hiši. ki nima gospodarja. — Naslov pove uprava lista pod štev. 1998. Pir Šivilja ki gre na dom, Jff" »Sče dela. "»L Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod St. 1997. Kupim in plačam za za sl^ltlaMice K 80"—, za 1987 Stare zamašite za steklenice nezdrobljene K 40 — za kg in jih prevzamem po povzetju brez predidočega vpraševanja. Za žoke plačujem do K 10-— za komad. Na ponudbo se odgovori takoj, eventuelno brzojavno. Proda se 17 mesecev staro fnr žrehe Naslov: Ana Planinšek, Litija štev. 69. Kupi se pes-oiuaj Naslov pove uprava lista pod št. 1992. £*pp CerltvertiC« Tpffi srednje starosti, prost vojaščine, z dobrimi spri čevali, oženjen in brez otrok, želi zopet nastopiti službo pri fari ali podružnici na deželi. — Ponudbe prosi na upravo »Slovenca* pod št. 1991 Po mestu krožijo govorice, da kupujem hišo za 21.000 kron. Tistemu, ki to dokaže, izplačam drage volje 500 kron. Obenem pa resno svarim vsakogar, da bom sodnijsko postopala proti vsem raznašakem takih zlobno zavitih laži. MARIJA VOVK, GLINCE 173. ___,_'____ Išče sc za takojšnji nastop zanesljiv par. e enim ali dvema večjima otrokoma na kmetijo za samostojno opravljanje vseli potrebnih del. — Trajna služba pod zelo ugodnimi pogoji. — Ponudbe na: Jos. Divjak, Ribnica na Dolenjskem. liiiiiJli p mestu Csljn Visoko nagrado dobi, kdor preskrb ali odstopi mirni stranki moderno stanovanje od 3 do 5 sob s pritiklinaini. — Eventuelno se tudi kupi manjša hiša ali vila Naslov pri upravništvu lista pod Stev. 1972. Kneza Auersperga TERMALNO KOPALIŠČE Železniška postaja: Straža-Toplice. — Sezona od 1. maja do 1. oktobra. BOGATI RADIOAKTIVNI VRELCI. 37"« naravne toplote. Odlično učinkujoči pri revml, trganju, neuralgijah (ischias), eksudatih itd. Bazeni, posebne kopeli, močvirne kopeli, elektroterapija, masaža, Lepa lega, gozdov bogata okolica, sobe za tujce, restavracija. — Prospekti in pojasnila brez-plačno pri KOPALIŠKEM RAVNATELJSTVU. Nadomestilo irstiia za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23.—. Preprodajalci dobe popust pri naročbi .celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—. Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vr&te. Izvozno podjetje M. Jiinkcr v Zagrebu štev. 39, Petrinjska ulica 3., III., telelon 23-27. Dobri brivski in Mm aparati I.a britev iz srebro-jekla K 3-50, 4, 5; varnostni ttnvskt npnrnii, poniklani K 3, 5, zn. »Per/ekt« s (i rezili K 10, 20; dvo ez. res.rezila lucat K 5, 6. Ia lasestrižnl aparati K 11, 12. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN. KONRAD, izvozna tvrdka, Brfls št. 1755, Češko. 111 Povečane slike da naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki fotografiji prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 34a. Ugodna lega blizu kolodvora. Vodovod in električna razsvetliva. Cena 220.0C0 kron. Kupujem: les za jame od 12 cm naprej mehak okrogel les, [na nt, smrekovo lubje \ lansko in čreslo I letošnje, kostanjev les \ od 10 cm hrastov les J naprej, Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino in navedbo roka za oddajo, VINKO V ABIC, Žalec 9, Južno štajersko. Kulantno poslovanje. TakojSnje plačilo proti duplilcatom. za sode ii dobro suhe, za okoli 3 hI močne sode želimo hnpitl v večjih množinah. — Ponudbe v nemščini sc prosijo na tvrdko: Gebriider Reiscte Kufstein. Uprava »P.ealitatcn Markt«, Gradec, Hamracr-lin&jase 6 (4115). GARJE srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6city v Ljubljani, zraven rotovža. 1212 Naznanilo. Staroznana * jlzusli restavrocija SC1IDI Mnisliaira, Gradišče 2 je zopet v polnem obratu in otvorjena za p. n. goste. Izborna kuhinja po meščanskih cenah. Pivo- in vinotoč tudi čez dan in tudi čez ulico. — Velik senčnat vrt. — Velespoštovanjcin JOSIPINA SCHMIDT, restavraterka. ročni Mini mlini Naši originalni s predelrobilnikom, z regulacijo za lino mletjo in grobo drobljenje vsakega sadeža z izmenljivimi specialno irjenimi stanovitnimi mlevnimi ploščami, prekašajo vse druge izdelke. Za vsak mlin se jamči. Model I z zamahnjakom, poprijemalcem, lijem in ročico, zmelje na uro okoli 25 kg K 160-—. Model II s polžem (namesto poprijemalco) lijem in ročico, zmelje na uro okoli 20 kg K 120—. Model III z ročnim zamahnjakom brez polža, zmelje na uro okoli 15 kg K 95-—. Poštnine prosto ako se pošljo denar naprej (pri povzetju so zaračuna poštnina) pošilja razpečevalnlca kmetijskih slrojov GUSTAV TINTNER, Dunaj III., Neullnggasse 26,130. - Zastopniki se iščejo. zatro čudovito naglo swr nr mr- S&tsffMC6 Vzorčna steklenica K , velika steklenica K 16-—, brizgalnica K 2-—. Vsa naročila naj se naslavljajo naravnost na Apotheko »zur Holfncng* p« mm. Da netajte denarja! Ha Kvarite obi i raznimi viinimi lamini! Nudim Vam ediuo zajamčeno dobro, trpein« in blagu neškodljivo iz najstarejše in največje tovarne za barve. Na stotine priznalnili pisem vsakemu na razpolago. Ra.spošil*ain samo 1. orste v sledečih barvah: črna, modra, temno zelena, rdeča, temno rdeča, vljolčasta, siva, rujava in rumena. — Da se napravi temno modra, se d& polovico črne, polovico modre. Na zahtevo slovensko navodilo. 100 zavojev 50 kron. 500 zavojev po 45 kron za 100 zavojev. 1000 zavojev po 40 kron za 100 i a >«4*' Poštnine prosto pošilja 1921 Rudolf CoiiC tfrMka sprejema po originalnih pogojih ter daje tozadeona po§asni!a Podružnica c. ir. pri«. avstriisHesa Mitu® zavoda n trgovino in obrt y Liiji. 1898 Ljudska posojilnica reg. zadruga z um. zavezo v Ljubljani sprejema prijaoe na 5S -osmo 51 j2 °|0 avstrijsko vojno posojilo 55 po obiaDlIenih pogojih, tako da stane nominalnih H IOO-: I. davka prosto 5V|. amortizacijsko državno posojilo K 9fl'54. II. davKa presto 5VI« ton 1. septembra 1923 cdpovetfljive državne zakladnice K 9550. Lastniki osmega vojnega posojila bodo imeli prednost pred vsemi drugimi pri naknpu predmetov, KI jih bo vojna uprava koncem vojne proUala.^ Piačalo^elaoSe a tenTvojnlm posojilom po podplšni ceni. ..... ~ ..... sar* Vrednostni papirji avstrijskega vojnega posojila so sprejmejo v brezplačno shrambo In opravo, m £iubljanska kreditna banka v £jubljani in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju kot oficijelno subskripcljsko mesto sprejema prijave na UM. ausfriishu vralira posulilu po originalnih pogojih: I. davka prosto 5'U% amort. drž. posojilo a 9154%. II. davka proste 5 l/s % odpovedljive drž. zakladnice a 95.50 %. Tiskovine za prijavo in pojasnila so strankam brezplačno na razpolago pri naših blagajnah. irOuflSflaOB priporočam po znano n zkih canah svojo zalogo zvezd vseh vrst rokavic čepic brllantine pori ovojnih gnmnš znakov pudra potiepejev usnjenih gamaš rož za čep'ce Instrumentov za med. obvez vojaškega sukna ovratnikov nohte redov egai. sukna vseh toaletnih In parlumov sabelj gumbov vseh vrst galanterijskih ogledal bajonetov in prltiklin predmetov brivskih aparatov mečev zgoiovlj. uniform glavnikov potnih kupel dežnih plaščev krtač -necessatrejev pasov kožuhastih vreč mila ročnih kovčekov čepic kožuhov vseh vrst zobne paste velikih ln malih 3133 SploSnl zanod za uniformiranje RUDOLF BODENM1ILLER , Stari trg 8.