fctiim.it pi»>aiin v guivviai ib—mmna* IZHAJA VSAK TOK MK, CETKTLK IN SOBOTO. Ceuu posamezni številki Din laO. TRGOVSKI LIST Časopis xa trgovino, industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za J/4 leta lo Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 13. februarja 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 19. Vinarski kongres v Beogradu. Dne 4. t. m. se je sestal v Beograda pripravljalni odbor za to prireditev. Po odposlancih so bili zastopani: Vi-nogradski savez Negotin, Vinarsko društvo za Dravsko banovino, Vino-gradsika sekcija poljoprivrednega društva Vršac, Ud raženj e gornjebač-kih vinogradara Subotica, Udruženje vinogradara Sremski Karlovci, Zup-ski vinogradari, Savez srbskih zem-Ijoradn iških zadrug Novi Sad, Kmetijska družba Ljubljana, Zadružni savez Split, Zadružna matica Split, Zemaljsko gospodarsko veče Split, Savez hrvatskih vinogradara i vočara Zagreb, Centrala udruženja veletrgovcev vina Beograd. Pismeno so svoj pristanek za kongres dali Vino-gradarsko udruženje Šibenik, Zadružna zveza Ljubljana in Štajerska sdjarska zadruga Maribor. Iz Slovenije sta se udeležila konference gg. inž. Lah, ravnatelj Kmetijske družbe in Lovro Petovar. Po celodnevni razpravi se je soglasno določilo, da se vrši prvi jugoslovanski vinarski kongres dne 9. ni are a t. 1. ob 10. uri po sledečem vsporedu: .1. Poročilo o občem stanju vino-gradarstva v državi. 2. Bolezni in škodljivci vinske trte ter pokončavanje istih. 3. Izvoiz vina in grozdja. 4. Brezalkoholna uporaba grozdja. 5. Konzum vina v državi. 6. Vinski zakon. 7. Organizacija glavnega saveza vi-nogradarjev in sadjarjev Kraljevine Jugoslavije . 8. Resolucija. Strokovne referate so prevzeli poleg drugih odlični strokovnjaki gg. ravnatelj Žmavc, kmetijski šef v pokoju Stanko Ožamič, ter profesor Krajtner. O organizaciji glavnega sa- veza vinogradarjev je prevzel poročilo g. Lovro Petovar. Po dolgotrajnih večmesečnih pogajanjih in razpravah bo končno vendar prišlo do te velepomembne prireditve. V celi Srbiji nimajo pomembnejših vinogradarskih organizacij. Srbsko ipoljoprivredno društvo, v katerem vodstvu žal ni praktikov vinogradarske stroke, stoji pa nekako nerazumljivo ob strani. Trebalo je dobiti kontakta z srbskim vinogradnikom direktno. To se je vse izvršilo tako, da bodo na kongresu zastopane vse vinogradarske pokrajine naše države. Na predkonferencah se je že vse dognalo 'in črtalo, kar bi zamoglo v eni ali drugi pokrajini vzbuditi nesoglasje, tako, da bode nastop soglasen. Namen kongresa je, da doženemo, naše stanje v celi državi, da konsta-tiramo kaj bi moglo naš obstoj /asi-gurati, ter da po kongresu tam izvoljena deputacija zaprosi na vseh merodajnih mestih, da se »pravice-■nim željam ugodi. Drugi dan po konferenci se je deputacija pripravljalnega odbora oglasila v pristojnih ministrstvih ter zaprosila za podporo te prireditve. Povsod zlasti pa v notranjem ministrstvu je zadobila zagotovilo, da se bode prireditvi šlo v vsakem oziru na roko. Potrebno je, da ae tudi iz Dravske banovine udeleži čim več interesentov tega velevažnega kongresa. — vsakdo, ki ima z vinom za opraviti, pa naj si bode vinogradnik, trgovec ali gostilničar, kateri hoče vinogra-darstvu v resnici dobro, lahko na tem kongresu sodeluje. Trdno sem pa uverjen, da bodo tudi oblasti svojim strokovnjakom omogočile se kongresa udeležiti. Zaprošeno je za popust na železnicah in sem trdno uverjen, da bode tudi ta prošnja ugodno rešena. l^ovro Petovar. Občni zbor Gremija trgovcev v Liubllani. IZVOZ NAŠEGA KROMPIRJA V AVSTRIJO. Poljedelsko ministrstvo je bilo obveščeno, da pripravil ja avstrijska vlada zakon o prepovedi uvoza krompirja iz držav, v katerih je razširjen rak na krompirju. Ker je kmetijska kontrolna postaja v Topčideru na zahtevo ministrstva izjavila, da v naši državi ni take nalezljive bolezni, je ministrstvo izvedlo korake, da se naša država pod nobenim Pogojem ne da v seznam držav, v kate-atrot« razšlrien rak na krompirju. Minilo Dofiftri»iSJranil1 del ■!e sedai obvesti- S?°“rstvo’ ?a,ie 1X1 kr seznamu rinav, v katerih . JJV rak na krompirju. arsirjen LJUBLJANSKA PODRUŽNICA BEO GRADSKE ZADRUGE. Beogradska Zadruga, ena vodilnih in najstarejših beograjskih bank, bo otvo-rila pomladi podružnico v Zagrebu. — Bližnji občni zbor Zavoda se ho pečal z vprašanjem ustanovitve več novih podružnic. Poleg Zagreba prideta v poštev 1^'di Ljubljana in Sarajevo. Beogradska ^adruga, ustanovljena leta 1882, razpo-®ga z glavnico 20 milijonov dinarjev. Njen poslovni promet v letu 1928 je do-figel vsoto 28 milijard dinarjev. NAKUP SEMEN V INOZEMSTVU. V svrho obnovitve makove kulture v Vardarski banovini je nakupil jugoslovanski generalni konzulat v Carigradu večjo množino makovega semena v Turčiji. Del tega semena bo uporabila poljedelska vzorčna in selekcijska (izbirna) štacija v Skoplju na svojem posestvu, večji del bodo pa oddali kmetom po vsej banovini. — Jugoslovanski konzulat v Kairi (Egi,pet) je poslal poljedelskemu ministrstvu bombaževa semena, ki jih bodo porabili tudi v Vardarski banovini; zaenkrat bodo delali samo uradne poizkuse, in če se bodo ti posrečili, bodo v naslednjih letih razdeljevali semena med prebivalstvo. — Slednjič so v Ameriki in v Egiptu naročili tudi semena ameriškega sladkega krompirja, ki mu pravimo batata. AVSTRIJSKA NARODNA BANKA ZOPET ZNIŽALA OBRESTNO MERO. 'Od 11. t. m. velja v Avstriji obrestna mera 6!4%; dosedanja obrestna mera ,. v veljavi od 25. januarja da- je. ^ nižanje je posledica olajšanih raz-mei na mednarodnem denarnem trgu. 1 ariz°m sta prišla Berlin in Varšava, za njima London, nato Newyork in drugi ameriški kraji, sedaj Dunaj in ni še videti konca. Tudi položaj Narodne banke same je dovolil znižanje. V torek dne 11. februarja t. I. se je vršil v sejni dvorani Zbornice za TOJ redni občni zbor O remija trgovcev v Ljubljani. Zbor je otvoril ob pol 9. uri zvečer načelnik gremija g. Ivan Gregorc, ki je po formalni ugotovitvi sklepčnosti z iskrenimi besedami pozdravil predsednika Zbornice za TOl g. Ivana Jelačina ml. in tajnika dr. I. Plessa, podpredsednika Zveze trgovskih gremijev g. Jos. J. Kavčiča, zastopnika Trgovskega bolniškega društva g. Ivana Jelačina st., zastopnika Društva trgovskih potnikov za Slovenijo g. Kroka, ravnatelja gremijalne šole g. Gruma ter zastopnika pomočniškega zbora g. Me lice rja in Štreklja. Za overovatelja zapisnika jo nato imenoval gg. Antona Schusterja in I. Spreitzerja. Spominjajoč se velikega državnega akta Nj. Vel. Kralja predlaga načelnik g. Gregorc, da se pošlje udanostna brzojavka Nj. Veličanstvu Kralju Aleksandru I., nadalje udanostne pozdrave predsedniku ministrskega sveta g. generalu P. Živko vicu, ministru trgovine in industrije g. J. Demetrovieu in ministru šum in rud g. dr. A. Korošcu. Načelstveno poročilo. Načelnik g. Gregorc poda nato obširno in zelo zanimivo poročilo gremijal-iiega načelstva, iz katerega posnemamo, da trgovstvo z zadoščenjem ugotavlja, da je bila z manifestom Nj. Vel. kralja odstranjena strankarska politika, ki je grozila upropasliti naše gospodarstvo. Daši ni mogoče položaja čez noč spremeniti tako, kakor si trgovstvo želi, vendar se je marsikaj zboljšalo. Gospodarstvo je dobilo nov polet ter upanje v boljšo in zdravo bodočnost, ki ga slovenski gospodarski krogi niso nikdar izgubili. Trgovske organizacije čaka še •mnogo dela ter naporov. V preteklem letu je bila uveljavljena cela vrsta novih in važnih zakonov. Sklenjeni sta bili trgovski pogodbi s Francijo, Španijo, v pripravi pa so še drugi važni zakoni, predvsem nov obrtni zakon in nov zakon o carinski tarifi. Naloga organizacije trgovcev je, da k tem zakonskim projektom stavi pravočasno predloge in skuša uveljaviti svoje zahteve v interesu zaščite posameznih strok. Poleg tega mora gremij posvečati vso pozornost komunalni politiki, vprašanju socijalnega zavarovanja, davčnemu vprašanju, vzgoji trgovskega naraščaja in prometnim razmeram. Načelstveno poročilo nadalje ugotavlja, da se nekateri člani premalo zanimajo za delo organizacije, čeprav je nujno potrebno, da je vsak trgovec poučen o najvažnejših določilih zakonov, ki ga morajo interesirati. Na koncu svojega poročila se je načelnik g. Gregorc zahvalil vsem članom gremija, ki so zadostili sklepu lanskega občnega zbora glede prispevka 500.000 Din za gradbo »Trgovskega doma« odnosno gremijalne šole. Posebno zahvalo je izrekel tudi vsem funkcijonarjem naše Zbornice za 101, posebno pa nestorju organizatorjev trgovstva predsedniku trgovskega društva »Merkur« dr. Windischerju za ustanovitev ljudske univerze trgovstva. Na koncu je izrazil nado, da se bo drugo leto občni zbor lahko vršil že v lastnem domu. S čustvi pijetete se spominja g. načelnik v svojih besedah tudi v prošlem letu umrlih tovarišev iz vrst trgovstva in iz vrst pomočništva. Zbor je počastil njih spomin s trikratnim slava klicem. Pred prehodom na dnevni red je predsednik g. I. Jelačin ml. pozdravil občni zbor v imenu Zbornice za TOL Uvo- doma je govoril o gremijalnih občnih zborih, ki so se vršili pred 7, 8 in 9 loti. Bili so to mogočni zbori, katerih se moramo vedno z zadovoljstvom in zadoščenjem spominjati. Živeli smo tedaj v silnih perturbacijah, trgovstvo je vznemirjala nesigurna valuta, računati je moralo s stalnimi spremembami carinske tarife in drugih uvoznih in izvoznih predpisov. Tudi bi si ne želeli nikdar nazaj davčne prakse, pod katero je zlasti slovensko trgovstvo tako močno trpelo. Če so se tudi vse te razmere ublažile in če živimo danes že v dobi normalizacije, imamo v svojem programu vendar še toliko važnih problemov, da je indiferentnost ljubljanskega trgovstva, ki se kaže v posebni luči baš v tem, da v tako neznatnem številu poseča stanovske zbore, skoro nepojmljiva. Na programu ljubljanskega obč. sveta je regulacija Ljubljanice, pogaja se za 30 do 40 milijonsko posojilo, velike važnosti je za ljubljansko trgovstvo preureditev kolodvora, zgradba carinarnice, zgraditev podvoza na Dunajski cesti, obsežen načrt za tlakovanje cest itd. Vse to so problemi, ki morajo nujno interesirati vsakega ljubljanskega trgovca. Občinski h v el je pokazal najresnejšo voljo za sodelovanje z zastopniki ljubljanskega trgovstva. pa se te ugodne prilike nikakor ne bi smelo opustiti. Zbornični predsednik g. Ivan Jelačin ml. omenja, da je trgovski dom že od jeseni pod streho, da so stroški za vsa dovršena dela popolnoma poravnani in da se delo tiormalno nadaljuje. Pričakovati je, da bo zgradba dovršena koncem letošnjega poletja, tako da pride Uidi Gremij trgovcev v kratkem času pod lastno streho. Zbornični predsednik zagotavlja, da zasleduje zbornica budno vsako akcijo gremija in da bo tudi v bo-boče gremiju z vsemi svojimi pripomočki rade volje na razpolago. V imenu Zveze trgovskih gremijev je pozdravil zbor podpredsednik Jos. J. K a v č i č. Žigosal je uvodoma mrtvilo, ki se opaža tako na današnjem zboru ljubljanskega gremija, kakor tudi na drugih naših zborih. Članstvo se premalo udeležuje skupnih akcij stanovskih organizacij, ne kaže zadostnega zanimanja za skupno delo, zato pa v neinformiranosti in v nepoznanju težav takega dela neupravičeno kritizira vodilne funkcijonar-je. Toda resnih delavcev taka kritika ne more vznemirjati, njih tudi take težave ne morejo premakniti od začrtane poti. Pričakovati je, omenja nadalje g. Kavčič, da bo novi obrtni zakon pripomogel k ozdravljenju razmer tudi v naših vrstah. V načrtu tega zakona je predvidena obligatornost ne -samo gremijalnih organizacij, ampak tudi obligatornost pripadanja gremijalnih organizacij k Zvezam gremijev. S tem bi se omogočilo rešitev zlasti perečega problema obveznega zavarovanja samostojnih trgovcev. Poleg tega problema, ki ga namerava rešiti Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo, je zlasti važno, da vse gremijalne organizacije izvedejo sklep Zveze trgovskih gremijev za uvedbo vajenskih preizkušenj. Vprašanje strokovno dobro usposobljenega naraščaja je.živ-Ijenske važnosti za našo trgovino, pa je zato vzgoji vajencev posvečati največjo pozornost. Ob koncu svojih izvajanji je. omenili g. .1. Kavčič pohvalno inicijativo predsednika trgovskega društva »Merkur« g. dr. Frana Windischerja pri ustanovitvi ljudske univerze z rednimi predavanji za trgovce. nameščence in njih prijatelje. Obrtno pospeševanje v Sloveniji. (Konec.) Zbornica je ustanovitev zavoda za pospeševanje obrta 'sklenila na plenarni seji dne 27. junija 1928 v spoznanju, da državna naprava za pospeševanje obrla ne zadošča in da treba z večjimi sredstvi in v obilnejšem Obsegu začeti z delom za povzdi-go naše obrtnosti« Glasom tozadevnega razpravnega zapisnika vsebujejo pravila določbo, da se po možnosti in potrebi ustanovi ekspozitura zavoda v Mariboru. Po prvotnem načrtu naj bi zavod pomagale vzdrževati obe oblastni samoupravi ter občine Ljubljana, Maribor in Ce'lje, ki bi po svojih zastopnikih soodločevale v zavodovem kuratoriju, medtem ko bi zbornično zastopstvo v ikuratorijm štelo 4 člane obrtnega in po 2 člana industrijskega in trgovskega odseka. Ker odgovori povabljenih korporacij niso bili zadovoljivi, je bil na plenarni seji dne 15. oktobra 1929 predložen spremenjen načrt, po katerem naj bi zbornično obrtno-pospeševalno delo vodil zbornični obrtni odsek s pritegnitvijo 2 zastopnikov industrijskega in 1 zastopnika trgovskega odseka. Pri tem je menda doslej tudi ostalo. Zbornica je doslej — ne vštevši podpore 200.000 Din za obrtne nadaljevalne šole — votirala za obrtno-pospeševalne namene: v proračunu za 1928 100.000 Din, za 1929 200.000 Din, a za tekoče leto 450.000 Din. Priredila je lansko leto 3 tečaje za mizarsko luženje, 4 tečaje za avto-gensko varenje in 1 tečaj za zadružne funkcijonarje. V tekočem letu je razpisanih že sedaj 7 zborničnih tečajev v knjigovodstvu in kalkulaciji, sobnem in črkoalikarstvu, mizarskem luženju ter avtogenskem varenju. Ker seveda tudi obe obstoječi drž. odnosno banski instituciji ne počivata in je v breme banovinskega proračuna samo v področju mariborske sekcije v tekočem letu že sedaj zasiguranih 6 čevljarskih in 4 krojaški prikrojevalni tečaji, smemo za bližnjo bodočnost v obrtno-pospeše-valnem delu pričakovati razmah, s kakoršnim se ne morejo ponašati niti naprednejše države, kakoršen je pa prav v Sloveniji, ki je nujno navezana na dohodek iz obrtne in industrijske produkcije, živi jenskega pomena. Interesirani mariborski gospodar- ski krogi se potegujejo za to, da bi se v Mariboru ustanovila posebna zbornična obrtno - pospeševalna poslovalnica. Izplačilo prispevkov mariborske mestne občine je vezano na pogoj ustanovitve take poslovalnice; pričakovati je, da se bosta odzvali s trajnimi prispevki tudi občini Celje in Ptuj. Obrtništvo in trgovstvo visoko ceni dobro obrtno-posepeševalno delo in v pravem pomenu besede hrepeni po napredku in zboljšanju strokovne 'in splošne naobrazbe. V prošlem šolskem letu je navzlic ne bas razveseljivim ekonomskim prilikam samo v bivši mariborski oblasti iz lastnih sredstev prispevalo za obrtne in trgovske nadaljevalne šole preko 160.000 Din. Na kratek poziv mariborske obrtno - pospeševalne sekcije 27 organizacijam so bile pri sekciji tekom 14 dni prijavljene 'zahteve po 39 poučnih tečajih. Na področju te sekcije deluje nad 150 obrniških in trgovskih organizacij. Kako bi izgleda! seznam prijav, ako bi se bila dala vsem organizacijam prilika izjave in bi se pomen obrtnega pospeševanja med članstvom primerno raztolmačil! To so glasni dokazi velike potrebe in nujnosti obrtno - pospeševalnega dela. Konkurenca državne in privatne inicijative v tako plemenitem delu ne sme in ne more lahko škodovati. V namenu državnih obrtno-pospeševal-nih institucij je tudi združevanje drž. obrtnega pospeševanja z enakim delovanjem avtonomnih činiteljev. Po mojem mnenju ni torej prav nobenega zadržka, da organi državnih naprav vodijo tudi obrtno-pospeševalne prireditve trgovsko-obrtne zbornice, četudi pod zbornično firmo; tako sodelovanje je celo njihova dolžnost. Taka kooperacija bo koristila stvari sami, bo služila namenu državnih obrtno-pospeševalnih naprav, obenem pa tudi olajšala in pocenila eno naj-ikoristnejših zborničnih akcij. Ne dvomim, da je obrtno pospeševanje tudi v banovinskem proračunu primerno upoštevano, ki bo obstoječim zavodom omogočil večjo aktivnost. Na razpolago so pa tudi znatni avtonomni krediti. Na prizadetih faktorjih je, da se ti krediti izrabijo koristno in plodonosno brez vsake ozkosrčnosti. Pozval je vse člane, da se v obilnem številu udeležijo zanimivih in lepih večerov »Merkurja«, kjer bodo vsekdar prijateljsko in gostoljubno sprejeti. Načelnik gremija g. Gregorc se zahvali govornikoma za bodrilne besede in prosi, da izrečeta Zbornici za TOI, odnosno Zvezi trgovskih gremijev, za njiju podporo najtoplejšo zahvalo. Poročilo tajnika. Sledilo je nato zanimivo, z interesntni-mi podatki podprto poročilo gremijal-nega tajnika g- Lojzeta Š m u c a. Poročilo priobčimo v prihodnji številki našega lista. Poročilo o računskem zaključku je podal društveni blagajnik g. Ivan Železnikar. Dasi so udeleženci zbora dobili tiskano obrazložitev zaključka, je gosp. Železnikar še posebej pojasnil vsako postavko letnega obračuna. Za ločno njegovo denarno poslovanje je dobil na predlog revizijskega poročila pregledovalcev računov gg. Jurija Verovška in Milana Skaberneta zasluženi absolu-torij. Agilni in vzorni blagajnik se ni mogel ob koncu svojega poročila premagati, da ne bi žigosal prazno govoričenje onih, ki ne znajo ceniti požrtvovalnega dela društvenih funkoijonarjev. Sledilo je poročilo o proračunu za leto 1930. Poročal je blagajnik g. Ivan Železnikar. Proračun Izkazuje: na dohodkih .... Din 100.000'— na stroških...................Din 211.000'— primnakljaj...............Din 111.000’— Stroški greinijalnega proračuna obstojijo iz naslednjih postavk: 1. Upravni stroški .... Din 50.000 — 2. Račun prispevkov . . . Din 20.000-— 3. Račun podpor (»Merkur- ju« in podpora brezposelnim trg. pomčnikoin) Din 10.000-— 4. Plače gremijalnem osebju Din 79.000-— Božična nagrada . . . Din 6.650-— 5. Nepredvideni stroški . . Din 45.000-— Skupaj Din 211.450-— Po obrazložitvi vsake posamezne postavke je bil na predlog blagajnika g. Železnikarja proračun gremija soglasno odobren. Samostojni predlogi. Zbornični predsednik g. Ivan Jelačin govori o važnosti železniške zveze Slovenije z morjem in poda historijat kočevske proge. Na njegov predlog je bilo z glasnim odobravanjem sklenjeno, da pošlje gremij trgovcev na vse merodajne faktorje utemeljeno spomenico z zahtevo, da pride čimprej do zgraditve že davno odobrene kočevske zveze s Su-šakom. Soglasno je bil sprejet tudi predlog g. Ivana Jelačina ml., ki se tiče pospešitve položitve drugega tira na progi Zidani most—Zagreb. Na predlog g. Verbiča se je soglasno sklenilo, da zastavi gremij ves svoj vpliv na to, da se v gremijalnem okolišu odpravi kvarni običaj dajanja koledarjev kot novoletno darilo odjemalcem. Z dajanjem takih daril se pospešuje nereelno konkurenco, pa je v interesu ohranitve zdravih razmer v trgovini take običaje odpraviti. Soglasno sta bila tudi sprejeta dva predloga gremijalnega načelstva, katera je prečital tajnik g. Lojze Šmuc. Tičeta se odprave vodenja trošarinskih registrov in odpravo nabavnih knjižic za sol. Načelnik gremija g. Ivan Gregorc se nato zahvali vsem navzočim za udeležbo in sodelovanje ter prosi za podporo pri težkem delu, ki ga ima vršiti gre-mijalno načelstvo. Občni zbor je končal ob 10. uri. JUGOSLAVIJA V MEDNARODNEM POŠTNOPAKETNEM PROMETU. Gradbeni minister odreja kot vrhovni voditelj poštnega prometa, da se uvede od 1. aprila dalje pri vseh poštnih uradih mednarodna poštnonakazilna služba za priporočene poštne pošiljke in pakete s prevzemno pristojbino do 3000 Din. Doslej se je v tej smeri sklenil dogovor s Francijo, Nemčijo, Avstrijo in Češkoslovaško. Napravili so se tudi koraki za sklep tega dogovora z drugimi državami. Obrtno-zadružni nadzornik Založnik: NARAŠČANJE MLEKARSKIH ZADRUG V BANATU. V zadnjih dveh tednih je bilo ustanovljenih v Banatu 10 novih mlekarskih zadrug. Pri tem ustanavljanju sodeluje centralna eksportna zveza. Kakor se sliši, bo zveza ustanovila v kratkem podružnico v Vel. Bečkereku. Ta bo sestavljala pošiljke surovega masla za inozemstvo. Vrhutega bodo zgradili v Velikem Bečkereku moderno klet za vlaganje mlekarskih izdelkov. Tudi zveza agrarne skupnosti v Banatu pospešuje ustanavljanje mlekarskih zadrug. * * * NOVE MEDNARODNE TELEFONSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE. 8 1. februarjem t. 1. je bil otvorjen preko Zagreba in Dunaja telefonski promet med Karlovcem in vserni kraji Švice. Pristojbina za navadni pogovor je 7-6 zl. fr. Pač pa je promet nekoliko omejen: avstrijska poštna uprava je namreč izjavila, da se more Jugoslavija v urah močnega prometa, to je od 8. do 19. ure, poslužiti telefonskih zvez le v smeri Bern, Zurich in Ženeva, v ostalih smereh pa le od 19. do 8. ure. Dalje je bil s 1. t. m. otvorjen telefonski promet med Daruvarom in Dunajem ter Budimpešto; pristojbina 525 in 3 60 zl. fr. — Prav tako od 1. t. m. dalje sta v telefonski zvezi Sisak in Gradec; pristojbina 3-45 zl. fr.; dalje Osijek in Gradec, 390 zl. fr.; potem Osijek in Prasja, 4-65 zl. fr Tudi nekateri manjši kraji na Hrvaškem so dobili boljše telefouske zveze z inozemstvom. Za uvoz suhih sliv v Albanijo. Za uvoz naših sliv v Albanijo se zanima tvrdka Thoma G. Rotta, Korča (Albanija). Korčansika oblast uvaža letno 10 tisoč ok suhih sliv iz naše države. Za trgovinske zveze s Kanado. Tvrdka Henry Dobell & Company, Limited, P. O. Box 624, Montreal, Quebec, Cana-da se zanima za uvoz in razprodajo (v Kanadi) kemikalij, sprejela bi pa tudi zastopstvo za razpečavanje drugega blaga, zlasti industrijskih potrebščin. XI. Mednarodui semenj v Bruslju se vrši od 2. do 16. aprila 1930. DALMATINSKEMU BOKSITU SE DOBRO OBETA. Iz Šibenika poročajo, da se izgledi za izvoz dalmatinskega boksita iz šibeniš-kega pristanišča v letu 1930 zelo ugodno presojajo. Mala kriza preteklega leta je popolnoma premagana. Ze v februarju pričakujejo velik prekomorski parnik, ki bo peljal 10.000 ton boksita v Rotterdam. Za marec se obeta prav tak parnik z isto količino boksita. čitajte In ra7šir|a]te »TRGOVSKI LIST«. Prodiranje ruskega lesa v Evropo. Poljski iesni izvoz v Anglijo od Rusije ogrožen — po sovjetskem gospodarskem programu bo 1. 1933 znašala produkcija ruskega rezanega lesa 39. milijonov m3. Ruski pragi v Belgiji m 3% cenejši od jugoslovanskih. Pred svetovno vojno je bila Rusija radi svojega ogromnega gozdnega gospodarstva prva izvozna država lesa na svetu. Ruski izvoz iesa je po uradnih statističnih podatkih znašal leta 19IH nič manj kot 13*2 milijona m3 v vrednosti 164 milijonov zlatih rubljev. Rusija se je že pripravljala, da prevzame popolnoma nadoblast na svetovnem trgu. Delež Rusije, s katerim je zalagala evropski trg, je znašal leta 1913 okroglo 31% (delež Finske 20%, Avstro-ogrske 16-5%, Švedske 16%). Med svetovno vojno in v dobi revolucije je Rusija izgubila to svojo predomi-nantno pozicijo. Šele leta 1922 je začela Rusija zopet izvažati les in ta izvoz se je od tega leta naprej stalno večal. V primeri z letom 1913 razvidimo iz poročila berlinskega ruskega trgovskega zastopstva sledeči razvoj celotnega lesnega izvoza Sovjetske republike: z ozirom na leto 1913: 1000 m3 v % 1913 7.730 100 1923/24 3.58'. 46 1924/25 3.922 51 1925/26 3.312 43 1926/27 4.117 53 1927/28 4.798 62 Glede na vrednost se je izvoz ruskega lesa v zadnjih letih po uradnih podatkih »Eksportljesa« razvijal na sledeči način: Celotni izvoz Izvoz V % celotnega Rusije lesa izvoza v milijonih rubljev 1923/24 369-2 48-9 130 1924/25 575-2 72-8 120 1925/26 676-6 58 2 8-6 1920/27 770-5 798 10-3 1927/28 778-3 950 12-2 1928/29 1360 Če primerjamo ruski izvoz z izvozom, najvažnejših nordijskih konkurenčnih držav, vidimo, da lesni izvoz Sovjetske republike za njimi še zaostaja. V 1000 m® izraženo izvažajo namreč: 1926 v celoti 2 5.537 Rusija Finska 100% 3.312 130% 8.925 34-9% 100% 4.117 13-2% 10.525 33 7% 100% 4.798 16-7% 9.390 32-6% Švedska Poljska 100% 5.050 19-8% 8.250 32-3% 100% 5.110 18-9% 10.700 34-2% 100% 6.488 22-5% 8.140 28-2% Na ta način vidimo, da eksportira Finska in Poljska pri gozdni površini, ki znaša šele petnajsti del gozdne površine Sovjetske republike, štirikrat več kot Sovjetska republika. Če se izvoz primerja z onimi množinami lesa, ki se kot prirastek vsako leto obnove, potem moremo reči, da niso gozdna bogastva Rusije pravzaprav popolnoma nič izrabljena. Na to dejstvo gradi Rusiija v svojem petletnem gospodarskem1 programu tudi bodočo eksploatacijo lesa in svoj lesni izvoz za bodoča leta. Letni prirastek na lesu je znašal, la-raženo v 1000 m*: M A.'n!oPriŽ1° 1(10 izraza že na zadnjem zl ) o\anju nemških lesnih udruženj. Radi tega predlaga udruženje nemških gozdnih posestnikov povišanje uvozne carine na rezani les. Tudi v Čehoslovaški in Avstriji se pojavlja bojazen radi ruskega dumpinga. Ne glede na to, da je izvoz avstrijskega lesa v Nemčijo in Francijo vedno bolj otežkočen, poskuša Poljska, potisnjena po Rusiji od glavnih tržišč, svoj les prodati v Avstriji. To pa vpliva na avstrijske žage, ki že tako in tako delajo ob neugodnih razmerah. Pred kratkim ie Belgija kupila 300 tisoč ruskih hrastovih pragov, ki so bili 3% cenejši, kakor jugoslovanski pra-Jugoslavija radi ruske konkurence tudi trpi. V Italiji je bil v zadnjem časa Preko Benetk in Genove ponujen ruski es- Rusi se tudi trudijo rezati les po italijanskih dimenzijah. Razvoj runiun-skega lesnega izvoza v letu 1930 bo vsekakor tudi trpel radi ruskega dumpinga. To bojazen so pred kratkim romunski lesni industrijalci že izrekli. Celo norveška papirna industrija je sklenila večje kupčije za nakup ruskega lesa. Največja norveška tvornica celuloze je v tej seziji naročila v Rusiji eno petino svoje potrebe na lesu. Mnogo kupčij je bilo sklenjenih za prekomorske države. Združene države, Argenti-nija, Mehika in Kuba so naročile večje količine ruskega lesa. Ker so se tik pred zaključkom stoječa pogajanja »Eksport-ljesa« z »Russian Soft Wood lmportes Ltd.« (14 najvažnejših lesnih angleških importerjev pod vodstvom londonske tvrdke Broker) radi nakupa 750.000 standardov rezanega lesa razbila, se je bati da bodo evropske konsumne države lesa preplavljene z ruskim rezanim materijalom. Internacijonalno orijentira-ni lesni eksporterji se tega toliko ne bojijo, ker pravijo, da so se Rusi to leto specijalizirali predvsem na angleške dimenzije, ki za druga tržišča ne pridejo v poštev. Dalje pravijo tudi, da Rusija, ki kakor se zdi, ne uračuna vrednost svojega surovega lesa v prodajno ceno, ne bo vedno hotela prodajati v zgubo. Toda tudi v ruskem časopisju se pojavljajo pesimistični glasovi glede tega, kako se bo spravilo na inozemska tržišča v petletnem programu predvidene množine. Zastopniki velikih ruskih lesnih udruženj so mnenja, da se bo produkcijski načrt samo tedaj lahko izvedel, če se dovolijo res potrebna in to ne majhna sredstva za investicije. Težkoče izvoza obstoje med drugim v tem, da se natovorjenje blaga radi nezadostnih transportnih sredstev neredno vrši. Radi tega zahtevajo lesna udruženja zgradbo pristanišč za izvoz lesa, nabavo novih vagonov, povečanje male ruske trgovske •mornarice. Toda se drugi važni momenti obstoje, ki govore za to, da preplavljenja evropskega trga z ruskim lesom v bližnji bodočnosti še ne bo, vsaj ne takega, ikakor ga tendicijozno poročajo ruski časopisi. Dalje vpliva ne-ntfodno na razvoj ruske lesne industrije, da se nahajajo gozdovi v zelo oddaljenih, neobljudenih in nekultiviranih krajih na severu in severovzhodu Sovjetske Unije, kjer je postavitev potrebnih naprav zelo težavna in draga. Tudi gigantski sibirski gozdovi in gozdovi daljnega vzhoda pridejo za enkrat za eksploatacijo bolj malo v poštev. Gospodarsko intenzivno gojene gozdne površine v bližini prometnih cest s polno možnostjo eksploatacije znašajo namreč samo 12*7 odstotka celotne gozdne površine Rusije; oddaljeni gozdovi z nezadostno možr n ostjo eksploatacije znašajo 36*7% in gozdne površine, ki so odrezane od vsakega prometa in tvorijo takorekoč mrtvo lesno maso, znašajo 50‘6%. Razumljivo je torej, da so potrebne ogromne vsote, če bi hoteli Rusi vse svoje gozdne površine izrabiti. Treba bi ogromno število novih cest, dalje železniških prog, stanovanjskih poslopij za delavstvo in to v neprijaznih in pustih pokrajinah. Sovjetska vlada namerava radi tega, kakor razvadimo iz oficijelnih poročil, zgraditi predvsem železnico So-roka-Kotlas, ki bi omogočila dostop do 12 milijonov ha gozdne površine. (So-roka leži ob murmarski železnici, Kotlas pa v Volodži). Dalje obstoji tudi projekt, po katerem se naj bi zvezali ob Obu ležeči zapadnosibirski gozdovi z arhangeljskim pristaniščem, da bi se tako omogočil sibirskemu lesu izhod na svetovna lesna tržišča. Toda železniške linije tako ogromnih dolžin bodo vedno ostale nerentabilne in bodo transport lesa tako podražile, da bi se take eksploatacije mogle izvesti samo z velikimi izgubami. Desetletja bi morala poteči — predpostavljeno, da bo gospodarski razvoj Sovjetske republike mirno potekel — dokler bi se mogli izvesti tako gigantski projekti. Sovjetska vlada je, v svesti si teh tež-koč, izločila nekatera gozdna območja v arhangeljskem ozemlju, na daljnem vzhodu in v Transkavkaziji kot koncesijske objekte, ki jih naj bi eksploatirali oiro fundirani inozemski kapitalisti. Na vsak način pa ni podcenjevati razvojne možnosti ruskega lesnega gospodarstva, ki z železno energijo in s podporo vlade razvija svojo ekspanzijsko politiko na škodo vseh lesnih eksportnih i&4>vctu Glavna zveza poljedelskih zadrug (Beograd) je izvozila v kampanji 1929-1930 250 vagonov koruze; za dobavo do konca marca je zaključenih nadaljnih 500 vagonov. Torej se tudi zadruge udejstvujejo. Izvoz tobaka iz Jugoslavije v letu i 929 sicer še ni natančno izračunan, znašal je pa najbrže nekaj nad tri milijone kilogramov. Jugoslovanski krompir bo zopet smel v Avstrijo, ker naš krompir ni na raku bolan in torej Jugoslavija ni sprejeta v seznam onih držav, kjer so krompirjeve bolezni. Mednarodni trg jajc je še zmeraj v znamenju slabe tendence, upajo pa, da •bo v bližnjem času prodaja živahnejša. Anglija kaže že boljše razpoloženje in se cene tam dvigajo. Banka za trgovino in industrijo v Plovdivu (Bolgarija) je ustavila izplačila; prav tako njene podružnice v Južni Bolgariji, Banko, ki ima za več kot 50 milijonov levov zasebnih vlog in ki financira zlasti trgovino s tobakom, hočejo na vsak način sanirati. Svetovne zaloge solitra na koncu lanskega januarja so znašale 2,150.000 ton, na koncu letošnjega januarja 2,670.000 ton. Švicarska (tanina zveza je imela v preteklem letu 18,100.000 frankov čistega dobička in bo razdelila 8-odstotno dividendo. Mednarodni kartel surovega Jekla hoče zvišati cene za 2-5 šilinga pni toni. Irska banka je znižala obrestno mero od 6 na 5 /4 %. Insolvcnee v Nemčiji rastejo nadalje; v januarju je bilo otvorjenih 1106 kon-.curzov in 521 poravnalnih postopanj proti 881 in 459 v decembru, ki je že sam izkazal nenavadno visok prirastek napram> novembru. Belgijska in francoska Tubize, znani podjetji umetne svile izkazujeta 9'49 milijona belgijskih frankov in 4"87 milijona francoskih frankov čistega dobička, pa ne bosta plačali nobene dividende. Francoska kemijska družba Kuhlman izplačuje kot lami brutodividendo 15 frankov. Največji producent platine bo postala v kratkem Južna Afrika in bo mogla poslati na trg vsako leto 100.000 unc platine. Sedanja njena letna produkcija znaša 17.000 unc. Avstrijska pivovarna GbB bo dvignila delniško glavnico od 8 milijonov šilingov na 96 milijonov; dividenda bo iOVi-odstetna. Trgovska bilanca Ogrske se je zaključila za preteklo leto z deficitom 22-8 milijonov pengo; uvoz je bil vreden 1065 milijonov pengo. Avstrijska Narodna banka je »nižala obrestno mero od 7 na 6 '/•>%. Hauptbank fiir Tirol und Vovarlberg ter Tiroler Landesbank sta sklenili spojitev ter bosta sklep predložili občnima zboroma v formalno odobrenje. Turčiji ponujajo posojila Italijani in Rusi; v Italiji pride v prvi vrsti v poštev Banca Commerciale. Tovarna Steyr bo zopet sprejela v delo 900 v jesenih odpuščenih delavcev. — Sploh se vidi, da je največja kriza preslana. Produkcija jekla v U. S. A. hitro raste; U. States Steel Corporation dela z 80 odstotki kapacitete, kar pomeni 13-odstotni prirastek v zadnjih treh tednih; a tudi zaposlenost neodvisnih jeklarn se hitro dviga, 73% proti 40% v najslalv šem decembrovem tednu. Dividende večjih češkoslovaških bank bodo najbrž sledeče: Zivno 12%, Češka Eskomptna 11, Zemska in Union 10, Praga 9, Legio 8, Moravska 4. Praška kreditna banka, ki ima tudi v Beogradu svojo podružnico, bo ustanovila podružnico še v Rumuniji. evropskih držav. Ruski lesni trusti bodo storili vse, da premagajo težkoče, ki smo jih tukaj samo navedli in da izvedejo svoje načrte in to tembolj, ker je so-vietska vlada navezana na dotok tujih valut. KONKURZI. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, objavlja naslednjo okrožnico o otvorjenih m odpravljenih konkurzih in predtkonkurzih za čart od 1. do 10. februarja 1930.* A. Otvorjeni konkurzi: Dravska banovina: Cvikl Stanko, Dobrna; Kem Justina, Maribor, Gosposka ul. 34; We’lle Rudolf, Maribor, Savksa banovina Bevk Dragutin, Mrkopalj; Gradžanska tiskara Mizler i Reisendorf, Vukovar; Lovrek Slava, žena Stjepana Lovrek, Dubrovčan. Drinska in vrhaska banovina: Hrvataka seljačka zadruga s. n. j., Zenica; Kaca Morica sin, Derventa, Dunavska banovina: Banka Vojvo dina d. d., Novi Sad; Kesler Deže, odnosno lastnica vdova Deže, Sombov Moravska in v&rdarska 1 kihov: n i : Babovič Aleksander, Koceljevo; Cvetkovič Trajko, Paraoin; Čauševič Mu--harem, Plevlje; Denic Rosa ud,, Kra gujevac; Dimitrijevi« Alekso, Kragujevac; Dimitrijevič Radovan, Barzile vica; Jovanovič Boginja, Kragujevac; Kojič D. Milan, Sedlar; Petrovič M. S Jovan, Paračin; Predojevič Ljubomir, čumič; Srečkovi« Trajko, Skoplje; Škovrič Vitomir, Belušič. Beorgad in Zemun: Adainja S. Miko, Beograd, iKralja petra cesta 18; Bove Fernand, Beograd, Knez MMetini* ul. 12; Jankovič S. Kuzman, Beograd, Kralja Aleksandra ul. 285. B. Otvorjeni predkonkurzi; Savska banovina: Selzer i Bank, Osijek; Škrbina Tome, Nova Kapela; Weiss Adolf i sin, ter zapuščina NVeiss Adolfa kot ‘bivšega solastnika tvrdke, Zlatar-Bistrica. C. Odpravljem konkurzi:** Dravska banovina: Marčam Josip, Ljubljana, Rimska c. 2. Savska banovina: Mas Melanija, Osijek; Tribusom Angjelo ml., Bjelovar; W;ei»s Josip, Podravska Slatina. Moravska in vardar.ska banovina: Džurič Vladimir i Periš brača, Arilj; Džurič Vojin, Užice; Gavrilovič V. Ilija, Arilj; Nikolič Vitomir, Grabo-vac; Petkovič C. Milorad, čačak; Petrovič Dane, Kumanovo; Rakič Stojan, Ljubava; Ristič Jeremij, Ostružnica; Šolojič Vitomir, Ivanjica; Vučkovič Sotiu, Šabac; Vulovič Stevan, čačak; Zlatic Pavl, Arilj. Beograd in Zemun: Ilič Dragomir, Beograd, Skopljansika ul. 27; Ristič D. Brača i Blagoje D. Ristič, Beograd. D. Odpravljeni predkonkursi:** Savska banovina; Babič i Bašič, Zagreb; Broder Adolf, Podravska Slatina; Hahn Brača, Osijek; Steiner Berta udova, Orahovica. * Datum, do katerega je treba sodiSču pri-javili terjatev in ostali podatki, n. pr. kedaj jo ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz, kdo je konkuraii upravitelj, se izvedo v tajništvu društva. ** Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva. - . -'»IS, •■■■ v'~1 Svetovna produkcija bakra leta 1929. V preteklem letu je znašala svetovna produkcija bakra 2,186.021 ton. Mesečna povprečnost je dala torej 175.002 toni. Leta 1928 je znašala produkcija 1,916.471 ton, na mes€*c 159.706 ton, leta 1927 1,694.346 in 141.196 ton. Lani so producirale Zedinjene države 1,179.269 ton, torej nekoliko nad polovico (leto prej 1,660.094 ton), Mehika 63.678 (50.556), Kanada 79.919 (63.040), Cbile in Peru 392.796 (363.201), Japonska '82.281 (72.796), Avstralija 12.980 (10.912), Evropa 146.500 (135.700), Afrika 142.509 (129.538), razni kraji 36.000 ton (30.634 ton), — Razvoj bakrenega trga v zadnjem času kaže, da zahtevano močnejše upoštevanje konsumrih interesov zaenkrat ne bo nastopilo. — Spričo ameriške konsumne krize je ta tendenca maževanja vredna. Bakreni kartel forsira v zadnjih mesecih omejitev produkcije z vso energijo, da vzpostavi ravnovesje s sedaj padajočim: kon-sumom. Jugoslavija in revizija avstrijskih trgovskih pogodb. Dr. O. Deutech piše na Dunaju 10. t. m.: V prvem februarjevem tednu so prišli na Dunaj trije zastopniki jugoslovanske vlade, da se pogajajo o reviziji trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo. V pogodbi z Jugoslavijo obstoji za Avstrijo neodpo-vedljiva vezava žitne in močne carine do 30. junija 1931. Ta dan se more pogodba odpovedati s trimesečnim rokom do 30. sept. 1931. Zvišanje carine na žito in moko, kakršno nameravajo sedaj avstrijski agrarci, bi moralo biti torej popolnoma brez vsakega učinka, dokler se z Jugoslavijo ne doseže drugačen dogovor. Po aajvečji ugodnosti uživa tudi Ogrska i«te predpravice kot Jugoslavija, le da v pogodbi z Ogrsko ni nobene vezave na določen rok; pogodba se more odpovedati vsak čas s trimesečnim rokom. Da so Jugoslovani kljub temu razmeroma hitro poslali svoje zastopnike na Dunaj, nam dokazuje, da mora obstojati na strani Jugoslavije gotov namen, da se od Avstrije zaželjeni reviziji ne stavi nobena ovira, če bi se dobile od nje gotove kompenzacije. A prepričani moramo biti, da hočejo dobiti Jugoslovani ati koncesije na industrijskem polju (zvišanje jugoslovanske carine na industrijske izdelke) ali znižanje avstrijske poljedelske carine napram Jugoslaviji (živina in meso) ali pa zasiguranje kontingenta za jugoslovansko žito v avstrijskem importu. V tem zadnjem slučaju bi se najbrž Avstrija potrudila za dosego zagoto- vitve, da se sme kljub zvišani carini na žito in moko v bodočih letih uvoziti v Avstrijo najmanj 'toliko jugoslovanskega žita kot se ga je izvozilo v preteklem letu. Carina na žito v Avstriji znaša trenutno avtonomno štiri zlate krone in je v jugoslovanski pogodbi določena z dvema zlatima kronama. Namera avstrijskih poljedelcev je sedaj ta, da se zviša carina na žito v takšni izmeri, da more biti za domačo produkcijo zajamčena prodajna cena 46 šilingov za metrski stot pšenice in 40 šilingov za meterski stot rži. To pomeni z drugimi besedami, da naj se carina na žito zviša na osem do deset •zlatih kron. Kolikor se je avstrijsko poljedelsko ministrstvo doslej v tem vprašanju izjavilo, se more reči da je bilo prvotno nameravano zvišanje avtonomnih tarif samo do šest zlatih kron. Ni še čisto jasno, če se hočejo držati te prvotno nameravane postavke ali če jo hočejo še nadalje zvišati v zmislu želja avstrijskih poljedelcev. Če se posreči Avstriji, da dovede Jugoslavijo do odpovedi vezave ter do priznanja za zvišanje avstrijske carine na žito, bodo sledila takoj nato enaka pogajanja z Ogrsko. Vemo že, da se Avstrija v preskrbi z žitom nepričakovano hitro osamosvaja in da ob sklepu trgovske pogodbe z Jugoslavijo in Ogrsko nikakor ni mogla vedeti, kako hitro bo njena produkcija narasla. Sicer bi se bila kaj težko odločila k vezavi na tako pozen rok. sra o Gospodarska bilanca švedske. Let« 1929 — najboljše leto za Švedsko. Poročilo švedskega trgovskega ministrstva o letu 1929 izjavlja, da je bilo to teto v trgovskem oziru najboljše v celotni gospodarski zgodovini Švedske. Lansko leto je bil indeks živil najnižji, kar jih je bilo zaznamovanih po svetovni vojni. Promet štokholmskega pristanišča je znašal leta 1929 okroglo 10,300.000 ton proti 7,500.000 tonam leta 1928. Posebno veliko naročil so dobile industrije telefonskih aparatov in električnih turbin. Rekordne številke so bile dosežene dalje v izvozu lesa, čeprav so cene lesu proti koncu leta padle in je opažati nekak pesimizem za leto 1930 in sicer predvsem radi bojazni pred rusko konkurenco. Radi tega se pojavlja tendenca, da bi se omejil izvoz lesa kot takega ter povečal izvoz izdelanega lesa, predvsem pohištva. Nasprotno pa je železna in jeklena industrija dobila nekoliko manj rtaročil, kakor prejšnje leto. Delovni trg je ugoden. Borzni polom v Newyorku je vplival na borzo v Štokhol-mu in v kljub materijalni trdnosti je mnogo vrednostnih papirjev padlo pod njihovo realno vrednost. To, kar zlasti nas Jugoslovane zanima, je kraljevi govor ob priliki otvoritve par- lamenta, v katerem izjavlja vlada, da bo radi izboljšanja položaja domačih poljedelcev povečala carine na nekatere vrste žita. Veliko investicij je predvidenih: zgradbe hidro-električnih central, železnic, telefonskih kablov itd. UM.__________________ Dobave. Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 310 komadov postajnih datumskih žigov; do 20. februarja t. 1. pa glede dobave 8 komadov stiskalnic za zalivke. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Trim utrnila —Tgfr— g Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 7. februarja t. I. je hilo pripeljanih 140 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7 do 9 tednov stari komad Din 280—350, 3 do 4 mesece 380—450, 5 do 7 mesecev stari 480 do 550, 8 do 10 mesecev stari 650—850, 1 leto stari 1100—1200, 1 kg žive teže Din 10—12-50, mrtve 17—18; prodane so bile 103 svinje. Devizno tržišče. V devizni kupčiji je tudi v .minulem tednu vladala občutna rezerviranost, sloneča .na še ne ustaljenih tečajih, ki so bili skozi ves pretekli. teden v stalnem, akoravno le malenkostnem padanju. — Vzporedno z navedenim slabljenjem deviznih tečajev je nazadoval tudi devizni promet na poedinih borznih sestankih, ki so zaključili s temile številkami: Din H. februarja: 4,068.775-51 Italija—London 4. februarja: 3,640.010-40 London—Curih 5. februarja: 2,343.212-30 London—New York 6. februarja: 1,866.368-28 Berlin—London 7. februarja: 2,000.614 81 London—Praga iV-išina celotedenskega prometa (14 milijonov 519 tisoč dinarjev) je skoroda enaka oni predzadnjega tedna z edino razliko, da tokrat ni bilo toliko privatnega blaga na razpolago in je morala Narodna banka intervenirati zlasti v Berlinu (1-735) in Curihu (1-096), deloma 00« V Ljubljani prlporoCa Špecerijsko blago, KTS&JS!3S raznovrstno rtldllilisko VOdO. - Lastna . pražaraa za kašo in mlin za dišave z električnim obratom Cenilci na rocpolngo Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih a poljubnim številom llatov, kuverte, etikete in vee druge komeroljelne tiskovine dobavlja hitro po zmernih cenah TISKARNA MERKUR UUBUANA, Gregorčičeva ulica 23 TELEFON 2552 — Zn večja naročila zahtevajte proračune 1 A s s = IZDELUOE SOLIDNO = V5EH-VRST- P0-FOTO6RRF13RH-•ALimSBAH-V-ENlAU-VEČ-BARVAH-= KONKURENČNE CENE = KllŠftRNAŠTDtuiJUBlJAMA DALMATINOVA ULICA ST. 13 \ K 11 V 12 H T A. IJKUfS* 5E O. K. Tvornica kuvert in kefsfektija papirja LJUBLJANA VoBarski pot 1 Karlovška c. 2 VELETRGOVINA kolonijama In ipacarijske roba IVAN JELAČIN LJUBLJANA lalagn «v«So pr«, šest kava, mletih •Mav in rudninska Točno in aoHdna poatraiba I Zahtevajta conlkt St ££ Trgovski list ITreja (tr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUB« kot izdajatelja in tiskarja: O MIGHALEK. Ljubljana.