'?■
K
CM
m
ji
SBB *7*
'-.-V;-'«
'5f.
IHP* -1
■r'

IBT flPVi&gl tJHSK
r*i

v.
K
.**
Hg
. i
M
;' ..j
Od nakovala do računalnika. Številne učilnice praktičnega pouka so v novi kranjski Iskrini srednji šoli opremile naše DO s potrebnimi sodobnimi in koristnimi učnimi pripomočki. Učenci se tako lahko praktično izobražujejo od kovaških del do ravnanja in dela z računalniki.
Nova šola
Ko so 2. avgusta, na kranjski občinski praznik, na Zlatem polju odpirali kar se da slavnostno In ob navzočnosti najvišjih predstavnikov naše republike In kranjske regije ter seveda mesta samega novo šolo Iskrinega izobraževalnega centra, ni nihče pomislil na dolgo pot do uresničitve te, trenutno največje tako imenovano »negospodarske« Investicije v naši republiki, vredne več kot 60 starih milijard dinarjev.
Pot do uresničitve te, v bistvu še kako hudo »gospodarske« Investicije ni bila niti lahka niti preprosta, saj je bilo treba poleg materialnih težav premagovati tudi druge težave, zlasti pa je bilo treba premagati mišljenja, da naložbe v šolstvo in znanje nikakor niso in ne morejo biti »negospodarske« investicije.
Nova Iskrina šola, ki pa nikakor ni nova, saj letos praznuje že štirideseto obletnico svojega obstoja, Je že doslej izšolala veliko strokovnega kadra ne samo za Iskro, temveč za širšo območje in je zdaj, tako s svojo razširitvijo učnih zmogljivosti kot tudi obogatitvijo z novimi, sodobnimi učnimi smermi (računalništvo, mikroelektronika), postala res moderen, sodobno in napredno usmerjeni učni center, opremljen s strokovno In učno opremo, vredno več kot 15 starih milijard dinarjev. In prav prispevek Iskre, ki Je dala na voljo to moderno učno opremo, pomeni velik korak naprej za šolanje modernih strokovnih kadrov, ki jih bomo potrebovali Iz leta v leto vse več.
Zato praznik ob odprtju nove Iskrine šole ni samo praznik bodočih In sedanjih učencev, temveč je tudi praznik celotne Iskre, ki se vsak dan bolj zaveda, je naš Jutri najbolj odvisen od dobrih, strokovno In moderno šolanih kadrov za jutrišnji dan.
Dušan Željeznov
Iskra SOZD
Razprava o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990
Kakor je že znano, je Skupščina SR Slovenije na svojem zasedanju dne 24. 7. 1985 med drugim obravnavala tudi poročilo izvršnega sveta skupščine SRS o pripravi osnutka dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1986-1990. Gradivu je bil priložen tudi osnutek dogovora.
V	osnutku dogovora je med drugim predlagano, da je podpisnik nekaterih poglavij tega dogovora tudi SOZD Iskra. Zev sami razpravi Odbora za družbeno ekonomske odnose, zbora združenega dela in tudi v razoravi na sami skupščini je bila preko delegatov iznešena pomembnost Iskre za nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva, pravtako pa so bili tudi podani od strani delegatov nekateri konkretni predlogi za spremembo in dopolnitev samega dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990.
V	samem osnutku dogovora je v poglavju »Nekatere naloge prestrukturiranja v industriji« med drugim določeno, da bodo:
»Podpisniki dogovora zlasti večji proizvodni sistemi predvsem na področju razvojno tehnološko intenzivnih dejavnosti (SOZD Iskra, SOZD ZPS in drugi podpisniki dggovora) v skladu s svojimi potrebami organizirali aktivnosti za povezovalno raziskovalno dejavnost in inovacije in organizirali permanentno in dopolnilno izobraževanje ter svojih strokovnih delavcev (zlasti na srednji in visoki stopnji izobraževanja) in v ta namen v svojih samoupravnih sporazumih in splošnih aktih sprejeli ustrezne obveznosti.
Sestavljena organizacija združenega dela Iskra bo povezovala in izvedla aktivnost pri realizaciji ključnih razvojnih projektov na področjih mikroelektronike, računalništva, telekomunikacij in aktorike(avtomatika, kibernetika, robotika). Z realizacijo programov s teh projektnih področjih bodo zagotovljene tehnološke osnove za nadajjnji razvoj elektroindustrije ter večjo avtomatizacijo in informatizacijo drugih področij gospodarstva in družbe.
Iskra bo osvojila nove gostotne generacije mikroelektronskih vezij, zagotovila načrtovalsko, razvojno in proizvodno izkoriščanje dosedaj izgrajenih zmogljivosti ter usposobila strokovnjake uporabnikov za načrtovanje integriranih vezij, izpopolnila bo domačo proizvodnjo in razvoj aplikacije računalnikov, v projektu telekomunikacije bo realizirala proizvodnjo digitalnih telekomunikacijskih naprav in sistemov kot osnove za integrirana telekomunikacijska omrežja, s projektom aktorika pa proizvodnjo mikroračunalniško podprtih naprav in sistemov za avtomatizacijo v cestnem in železniškem prometu ter energetiki in za avtomatizcijo ter robotizacijo raznih obdelovalnih tehnologij.
Z navedenimi inovacijsko in tehnološko intenzivnimi programi in s posodobitvijo drugih programov (sklopi in elementi) bo v Iskri leta 1990 delež konvertibilnega izvoza v eksterni realizaciji znašal 40%, ob stopnji pokritja uvoza z izvozom vsaj 200%.«
Nadalje je v poglavju »Drobno gospodarstvo« kjer je pravtako podpisnik SOZD IsRra določeno, «da večje organizacije združenega dela podpisnice tega dogovora SOZD Iskra, SOZD Gorenje, DO TAM, SOZD Emona, DO Metalka, SOZDSIovenijales, SOZD Mercator, SOZD Lesnina, SOZD ZPS, SOZD IMF in DO Kovinotehna bodo v sodelovanju z organizacijami združenega dela v njihovi sestavi zagotovile, da bodo v okviru srednjeročnih planov teh organizacij posebej opredeljeni proizvodni programi, ki bodo v cilju prestrukturiranja proizvodnje ponudeni interesentom s področja drobnega gospodarstva za kooperacijsko sodelovanje. V zvezi s to nalogo bodo v svojih samoupravnih sporazumih o temeljih planov posebej opredelili pogoje za to sodelovanje, zagotovili sredstva, katera bodo skupno vlagali s kooperanti za te namene, opredelili oblike in pogoje poslovnega in tehnično tehnološkega sodelovanja pri organiziranju take proizvodnje ter druge oblike pomoči temelječe na poslovnem interesu in pospeševale delo na domu.
Ker so za to potrebe in dani pogoji bodo organizacije združenega dela v sestavi omenjenih organizacij ustanovile temeljne organizacije kooperantov oz. bodo tudi soustanovitelji novih enot drugega gospodarstva, ki jih bodo pogodbeno programsko vezale za dejavnost temeljne organizacije združenega dela.«
Posebno pomembna je priloga k osnutku dogovora o temeljih družbeneg^ plana SRS za obdobje 1986-90, ki govori o investicijskih namerah ter pravi, »da bodo v to prilogo vključene tudi namere investicijskih vlaganj predelovalnih dejavnosti, dobljenih na osnovi ankete, ki jo bo v OZD teh dejavnosti izvedla GZ Slovenije. OZD naj bi ponudile predvsem tiste svoje programe, ki bi maksimalno odgovarjali kriterijem in pogojem iz tega Dogovora.«
Vse to so na kratko navedena določila, ki se poleg še ostalih nanašajo zlasti na SOZD Iskra. O pregledu tega osnutka pa seveda izhaja za SOZD Iskra za plansko obdobje 1986-90 vrsta obveznosti. Premalo pa se poudarjajo obveznosti drugih faktorjev, ki bi morali omogočiti izpolnjevanjeteh obveznosti, ki jih omenjeni dogovor predstavlja za SOZD Iskra. Zato so delegati opozarjali v Skupščini, poleg tega da so nekatere zadeve, zlasti s področja teleinformatike še premalo poudarjena so tudi predlagali, da postanejo nekatere navedbe, ki so označene kot pripombe sestavni del tega dogovora. Konkretne navedbe, ki so označene v pripombi tč. 9 poglavja 4. »Nekatere naloge prestrukturiranja v industriji«. Uresničitev nalog, ki jih prevzamejo posamezni podpisniki tega poglavja in se nanašajo na obveznosti glede izvoza, konvertibilnega izvoza in pokrivanje uvoza z izvozom, bo v precejšnji meri odvisno od pogojev gospodarjenja, zlasti od
razpolagalne pravice z devizami in od možnosti uvoza opreme. Zaradi tega se bo Izvršni svet Skupščinč SR Slovenije, v okviru svojih pristojnosti pri sprejemu plana SR Slovenije, zlasti pa pri pripravi jugoslovanskega plana 1986-90, in pri oblikovanju tekoče ekonomske politike zavzemal za takšne pogoje, ki bodo v največji meri omogočali uresničitev teh nalog,« naj bi bile v ustreznem besedilu predmet samega dogovora in navedene kot obveznosti IS SRS.
Pravtako je bilo predlagano, da se v dokončni izbor programov, ki bodo vključeni v ta dogovor konkretno vnesejo tudi investicije Iskre, ki bodo ustrezno predložene v smislu dogovora pristojnim organom in katere odgovarjajo kriterijem in pogojem dogovora o temeljih plana SRS za obdobje 1986-90.
Po zelo obširni rzpravi v Skupščini SRS je le-ta sprejela naslednje ugotovitve in sklepe:
»Skupščina SR Slovenije ugotavlja, da je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v poročilu o pripravi osnutka dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 na ustrezen način predstavil dosedanji potek priprav za sprejem tega dogovora, zato skupščina sprejema poročilo izvršnega sveta skupaj z uvodno besedo.
Priprave in postopek nastajanja dogovora kažejo, da se uresničujeta tako časovni, kot tudi organizacijski okvir, v katerem mora biti pripravljen ta pomemben družbeni planski dokument. Posebnega pomena pri tem je po mnenju skupščine tudi to, da Izvršni svet Skupščine SR Slovenije oziroma iniciativni odbor v dosedanji pripravi dogovora uspešno konkretizirata razvojne usmeritve, ki izhajajo iz smernic za pripravo družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990, iz osnutka dolgoročnega plana SR Slovenije in iz smernic za pripravo družbenega plana Jugoslavije.
Skupščina prav tako ugotavlja, da v poročilu Izvršnega sveta Skupščina SR Slovenije na jesen in pregleden način prikazana osnovna problematika, kjer se pričakujejo problemi v procesu nadaljnjega usklajevanja.
Pri tem ko skupščina pozitivno ocenjuje prikaz vsebinske problematike, zajete v poročilu Izvršnega sveta, pa ugotavlja, da zaradi sedanjih negativnih gibanj v gospodarstvu naše republike, še posebej pa v gospodarstvu celotne Jugoslavije, ne more mimo nadaljnjega zaostrovanja in še temeljitejše selekcija naložbene dejavnosti na kriterijih, ki jih ponuja poročilo izvršnega sveta. To še posebej velja za naložbeno dejavnost v gospodarsko infrastrukturo. Skupščina ocenjuje, da je nesprejemljivo, da bi zaradi ponujenih potreb v višini 28 odstotkov sedaj planiranih razpoložljivih sredstev, prišli v položaj, da bi preostala sredstva za neposredne in produktivne gospodarske naložbe zagotavljala zgolj enostavno reprodukcijo v našem gospodarstvu. Na ta način se po mnenju Skupščine SR Slovenije rušijo osnovne vsebinske usmeritve nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja, kot so tehnično-tehnološka prenova slovenskega gospodarstva in z njim povezan prehod na proizvodnjo, ki bo temeljila na kvalitetnih proizvodnih dejavnikih, kar prispeva k izrazitejši in cenovno učinkovitejši izvozni usmerjenosti našega gospodarstva. Skupščina meni, da bi z odstopom od takšne selektivne usmeritve v naložbeni dejavnosti postavili pod vprašaj cilj postopne odprave inflatornih procesov, kvalitativne rasti obsega proizvodnje, postopne normalizacije zunanje likvidnosti Jugoslavije in izvozno-uvoznega ravnotežja slovenskega gospodarstva.
1.	Na podlagi teh ugotovitev skupščina nalaga Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije, da v okviru iniciativnega odbora nadaljuje s pripravo sprejema dogovora v skladu s prikazano organizacijo dela ter na podlagi vsebinskih usmeritev, ki izhajajo iz poročila izvršnega sveta.
2.	Skupščina SR Slovenije poziva vse nosilce planiranja, da pospešijo svoje aktivnosti pri pripravi planskih dokumentov za obdobje 1986-1990 ter se tako aktivno vključijo v dograjevanje in usklajevanje dogovora.
3.	Skupščina SR Slovenije nalaga izvršnemu svetu, da še nadalje vztraja v razdelavi in popolnem upoštevanju nakazanih kriterijev za celotno naložbeno dejavnost, zlasti za kapitalno intenzivno dejavnost in za gospodarsko infrastrukturo.
4.	Skupščina SR Slovenije nalaga izvršnemu svetu, da v nadaljevanju priprave predloga dogovora vztraja na zaostrovanju selekcije naložb v gospodarsko infrastrukturo v tem smislu, da se njihov delež približa četrtini celotne planirane vrednosti razpoložljivih sredstev v naložbeno dejavnost na eni strani ter da se zavzema za dosledno prilagajanje naložbenih dejavnosti v negospodarsko realnim možnostim na drugi strani.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj o pripravah predloga dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 in o odprtih vprašanjih, ki se bodo pri tem pojavila sproti obvešča Skupščino SR Slovenije. Izvršni svet naj predloge iz razprav na sejah zborov posreduje pododborom za posamezna področja dejavnosti, potencialni nosilci pa naj se prek svojih aktivnosti vključijo v oblikovanje nalog v dogovoru.«
Iz vsega navedenega sledi, da stojimo pred sprejemom pomembnih planskih dokumentov, kar bo usodno in odločilno za razvoj Slovenije za vrsto let naprej. Ti dokumenti so pomembni tudi za nadaljnji razvoj SOZD Iskra. Zato je nujno, da se v nadaljnjo izdelavo dokumentov in razpravo vključujejo tako družbenopolitične organizacije, samoupravni organi, strokovne službe in delegati na vseh nivojih, tako kot ji po njenem pomenu in tudi po odgovornosti za nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva ta vloga pripada. Razumljivo je, da bo treba izpeljati v sami Iskri na tem področju tudi vrsto aktivnosti.
P. G.
Poslovni rezultat
SOZD Iskra v obdobju I. — VI. 1985
V prvem polletju letošnjega leta je SOZD Iskra ustvarila za 23,4 mrd din proizvodnje obračunane po stalnih cenah iz leta 1980 oz. za 60,2 mrd din obračunane po tekočih cenah. Izvoženo je bilo za 108,5 mio $,od tega za 76,1 mio $ na konvertibilno področje. Tako je bilo pri proizvodnji realizirano 51% letne planirane vrednosti, pri izvozu na 40,5%, izčesar je možno napovedati, da bo letošnji plan proizvodnje lahko izpolnjen, medtem ko je izvozni rezultat za tako napoved prenizek.
Tudi v ostalem gospodarstvu so polletni rezultati pokazali zaostajanje za planiranimi rastmi in so povečali skrb in aktivnost za realizacijo letnega plana. Celokupna slovenska proizvodnja se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečala komaj za 1,5%, kar je daleč od resolucijskega cilja, po katerem naj bi letošnje celoletno povečanje proizvodnje glede na lansko leto znašalo 2,7%. Vzroki za prešibko proizvodno rast so bili po posameznih panogah sicer različni, vendar so v predelovalni industriji predvsem navajali zmanjšanje kupne moči, tehnološko izčrpanost, probleme zaradi slabe kakovosti vhodnih materialov, nespoštovanje pogodbenih rokov in monopolna izsiljevanja.
Prav tako tudi slovenski izvoz ni dosegel resolucijske ravni. Ob polletju je bila sicer izakazana rast v višini 11 %, vendar je prišlo do tega zaradi izjemno nizke realizacije v lanskem juniju, medtem ko celotna dinamika letošnjega polletnega izvoza ni bila tako ugodna in je pokazala na možnost 6-7% povečanja letošnjega celoletnega izvoza nad lanskim.
V	slovenskem gospodarstvu postaja vse bolj pereče tudi upadanje finančne neodvisnosti gospodarskih organizacij in s tem investicijske sposobnosti, kar ustavlja prepotreben proces prestrukturiranja tako z uvajanjem novih kot z izboljševanjem starih proizvodnih programov.
V	SOZD Iskra so bile v teku polletnega poslovanja težave podobne kot v ostalem slovenskem gospodarstvu. Normalen potek proizvodnje sta prav tako ovirala nezanesljiva oskrba s kvalitetnimi repromateriali in pomanjkanje finančnih sredstev. V primerjavi z lanskim prvim polletjem je bilo sicer pri proizvodnji izkazano ugodno povečanje, ki je znašalo kar 38,8%, vendar ni povsem realno. Že ob prvem kvartalu letos seje namreč pokazalo, da prihaja pri izkazovanju rasti proizvodnje pri nekaterih delovnih organizacijah do močnega vpliva tekočih cen, kar je polletni obračun ponovno potrdil in zato ocena proizvodne uspešnosti posameznih DO na osnovi tako izkazanih indeksov rasti ni povsem objektivna. Ob polletnem obračunu so bile najvišje rasti izkazane pri DO Delta, DO Avtomatika, DO Mikroelektronika in DO Električna orodja, pod ravnijo lanskega polletja pa so rasti proizvodnje izkazale DO Elektroopti-ka in DO Baterije.
Pri izvozu je bil ob prvem polletju izkazan dokaj ugoden rezultat kli-
rinškega izvoza, kar gre predvsem na račun izvoza sistemov in naprav iz DO Telematika in DO Avtomatika. V primerjavi z lanskim polletjem se je povečal kar za 36,1%. Medtem pa je šlo mnogo slabše na konvertibilnem področju kjer je bil letošnji izvozni dosežek nižji od lanskega polletnega za 3,3%. Tako je povečanje skupnega izvoza v SOZD Iskra znašalo 5,8%, od posameznih delovnih organizacij pa so izvoz najmočneje povečale DO Telematika, DO Avtomatika, DO Avtoelektrika in DO Široka potrošnja, ugodna povečanja so izkazale tudi DO Kibernetika in DO Mikroelektronika ter DO Merilna elektronika pri izvozu na konvertibilno področje. Močno pod lanskim nivojem pa so bili izvozni rezultati v DO Elektrooptika, DO IEZE, DO Kondenzatorji ter v DO Zmaj.
V delitvi celotnega prihodka so se materialni stroški povečali za 92,2% in so znašali 78,50 mrd din. Njihova udeležba v celotnem prihodku je znašala 67,3%, kar je nekoliko manj kot v lanskem enakem obdobju.
Obresti od kreditov za obratna sredstva so v polletnem obračunu znašale kar 10,30 mrd din. Obresti od kreditov za osnovna sredstva pa 741 mio din, to je skupno 11,04 mrd din. Primerjava posamezne kategorije obresti z lanskim prvim polletjem zaradi spremembe pri knjiženju na osnovi novega zakona ni možna, skupno pa so se obresti povečale od lanskih 3,88 mrd din na letošnjih 11,04 mrd, to jeza 185 %. Obresti predstavljajo 44,3% vrednosti dohodka, to je približno toliko kot je bilo iz dohodka razporejeno za izplačilo bruto osebnih dohodkov.
Za leto 1985 smo za celotno SOZD Iskra načrtovali 267,8 mio $ izvoza, od tega za 178,5 mio $ na konvertibilno tržišče. Ob polletju je bilo realizirano le 40,5% plana celotnega izvoza in 42,6% plana konvertibilnega izvoza, zato bodo v drugem polletju potrebni izjemni napori, da bi dinamiko izvoza vsaj približali načrtovani letni rasti.
Uvoz repromatenala je znašal 59,8 mio $, od tega uvoz iz konvertibilnega področja 51,8 mio $. Lanskoletni polletni uvoz je bil presežen za 32,5% od tega konvertibilni za 30,1%. Iz konvertibilnega področja smo uvozili kar 86,5% vsega repromateriala, medtem ko je izvoz na konvertibilno področje obsegal 70% vsega izvoza.
Opreme je bilo uvožene za 4,43 mio $, kar predstavlja le 17,7% letnega plana.
Finančni pokazatelji so v letošnjem letu precej spremenjeni zaradi novega zakona o ugtavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, ki je stopil v veljavo s pričetkom letošnjega leta in niso povsem primerljivi z lanskimi. Dodatno k temu pa realno primerjavo onemogoča tudi visoka inflacija, ki vsako leto po svoje oblikuje celotni prihodek in njegovo delitev in narekuje zelo visoke indekse rasti.
Celotni prihodek se je povečal kar za 97,0% in je znašal 116,69 mrd din. S prihodki od prodaje na domačem trgu je bilo ustvarjeno 57,4%, s prodajo na tujem trgu 23,8%, na ostale prihodke pa je odpadlo 18,8% celotnega prihodka. V primerjavi z lanskim polletjem seje razmerje obrnilo v povečanje udeležbe prihodkov z domačega trga oz. v zmanjšanje udeležbe prihodkov s tujega trga.
Dohodek je znašal 24,91 mrd din, izkazano povečanje pa le 49,3%, kar gre prav tako na račun spremenjenega knjiženja. Po nespremenjenem sistemu bi se letošnji dohodek povečal za približno 110% v primerjavi z lanskim polletjem.
V delitvi dohodka so se prispevki za SIS povečali od lanskih 1,01 mrd din na letošnjih 1,86 mrd din oz. kar za 83,9% in del dohodka za splošne in družbene dejavnosti od lanskih 1,64 mrd din na letošnjih 2,47 mrd din oz. za 50,4%. Sicer pa delitvene postavke v dohodku z lanskim enakim obdobjem niso več povsem primerljive. Do primerljive kategorije pridemo šele pri čistem dohodku, in se je povečal za 89,8% in je znašal 18,92 mrd din. Njegova udeležba v celotnem prihodku je v primerjavi z lanskim polletjem upadla iz 16,8% na 16,2%, udeležba v dohodku pa je zaradi znižanega dohodka neprimerljiva.
Iz čistega dohodka je bilo razporejeno za izplačilo bruto osebnih dohodkov 11,48 mrd din oz. za 77,9% več kot leto poprej, za poslovni sklad 5,31 mrd din oz. za 126,0% več, za rezervni sklad 885 mrd din oz. za 57,5 več in za sklad skupne porabe skupaj s stanovanjskim prispevkom 1,24 mrd din oz. za 107% več kot ob lanskem polletju.
Akumulacija je dosega vrednost 6,23 mrd din, kar pomeni povečanje za 114%. Če k akumulaciji, ki jo sestavljajo poslovni in rezervni sklad ter amortizacija nad predpisano stopnjo, prištejemo še amortizacijo, obračunano po predpisanih stopnjah, dobimo skupno ustvarjena reprodukcijska sredstva (bruto akumulacijo), ki so znašala 9,17 mrd din, in so se po-
večala glede na lansko polletje za 100%.
Izgubo je izkazalo 6 TOZD v 4 DO, v skupni višini 230,76 mio din. Ob lanskem polletju je izgubo izkazalo 9 TOZD v skupnem znesku 886,07 mio din, kar pomeni, da predstavljajo letošnje izgube v SOZD Iskra le 26% lanskih. Od letošnjega trimesečnega obračuna so izkazane izgube vendarle nekoliko porastle. Število TOZD je sicer ostalo nespremenjeno, vendar pa so izgubo izkazale druge TOZD. Ob trimesečja se je že pojavila TOZD Antene, ki je ob polletju izkazala izgubo v višini 4,16 mio din in TOZD Vžigalne tuljave, kjer je izguba ob polletju znašala 13,98 mio din. Nanovo pa so ob polletju izgubo izkazale: TOZD RRNS v višini 119,9 mio din, TOZD Spe- , cialne baterije v višini 14,80 mio din, TOZD Baterije 1,42 mio din in TOZD Elektromotorji Železniki v višini 76,50 mio din.
. Med zalogami obratnih sredstev so se najmočneje povečale zaloge gotovih izdelkov in sicer kar za 150%. Na drugem mestu je nedovršena proizvodnja, kjer je povečanje znašalo 108% in na tretjem mestu zaloge surovin in repromateriala, ki so se povečale za 95%. Tako je vrednost skupnih zalog znašala 46,80 mrd din, prirast glede na lansko polletje pa 15,67 mrd din. Povečanje zalog izhaja delno iz revalorizacije, ki jo je skladno z novim zakonom o obračunskem sistemu potrebno spro-vesti vsake tri mesece, vendar pa gre pri povečanju predvsem za učinek tržnih razmer na domačem trgu, ki so se v drugem kvartalu še bolj zaostrile in skoraj zaustavile prodajo nekaterih izdelkov.
Število zaposlenih se je povečalo za 2% in je v polletnem povprečju znašalo 33.314 delavcev. Povprečni neto osebni dohodek na delavca, izračunan na osnovi predpisanih kazalnikov, je za celotno SOZD Iskra znašal 42.888 din, kar predstavlja povečanje v višini 71,9% glede na lanško polletno obdobje.
Po statističnih podatkih so se cene življenjskih potrebščin za isto obdobje dvignile za 75,8%, kar pomeni ponovni padec realnega osebnega dohodka.
Iz podatkov o polletnem poslovanju SOZD Iskra izhaja v kratkem naslednje: dosežena je bila dokaj ugodna rast proizvodnje, vendar pa je bil izvoz prenizek in to predvsem izvoz na konvertibilno področje, hkrati pa so se pokazali močnejši učinki zmanjševanja prodaje doma. Zato je bilo tudi gibanje zalog zelo neugodno in povečanje pri večini delovnih organizacij zelo močno. Finančni pokazatelji so bili sicer zelo visoki, vendar so se oblikovali pod premočnim vplivom inflacije, da bi lahko služili kot merilo uspešnega poslovanja.
Olga Homar
Nova tovarna znanja v Kranju
Iskra srednja šola

Novi Iskrin izobraževalni center v Kranju
Na Zlatem polju v Kranju so 2. avgusta ob občinskem prazniku slovesno odprli novo Iskrino srednjo šolo elektrotehniške in kovinsko-predelovalne usmeritve, v kateri je prostora za 1.400 učencev. Iz Iskrine šole, ki prav letos slavi 40 let delovanja, je prišlo že prek 4.400 mladih strokovnjakov, ki so s svojim znanjem pomagali razvijati Iskrine tovarne v številnih slovenskih krajih ter druge organizacije s sorodno dejavnostjo. Kot je ob otvoritvi poudaril Dušan Šinigoj, predsednik republiškega izvršnega sveta, je nova Iskrina šola sad dogovorov in spoznanj, kako pomembna je za razvoj Gorenjske in republike. Dušan Šinigoj je v slavnostnem govoru govoril tudi o usmerjenem izobraževanju in dejal, da je znanje pomembna osnova za naš nadaljnji razvoj. Iskrina nova šola naj bo tovarna znanja, ki lahko v veliki meri prispeva k našim ciljem.
V novi šoli je 31 učilnic za splošne in strokovne predmete, ki so res sodobno opremljene, 15 delavnic za praktični pouk, velika predavalnica, večnamenski prostor, knjižnica s čitalnico, kuhinja, upravni in drugi prostori ter celo TV studio. Manjka le telovadnica, urejena so samo igrišča za rokomet, odbojko, košarko ter atletska steza. Za sodobno opremo so poskrbele predvsem Iskrine organizacije, ki so šoli dale instrumente in opremo merilne in stikalne tehnike, električna orodja, računalnike, telefonsko centralo in drugo opremo. Učenci bodo imeli bistveno boljše osnove za kvaliteten teoretični in praktični pouk, stara šola je bila ob tovarni Iskra zgrajena leta 1950 in je postala premajhna za potrebe združenega dela.
Prav v jubilejnem letu pase bodo razmere spremenile. S svojimi dosedanjimi dosežki šola to tudi zasluži. Izgradnja novih prostorov pomeni velik napredek za Iskrino šolo, za vse naše delovne organizacije in druge delovne organizacije na območjih, kjer se zaposlujejo absolventi te srednje šole. Iskrine organizacije so šoli nudile stalno pomoč: strokovne kadre in opremo, kar se je delovnim organizacijam dobro obrestovalo. Tudi v bodoče se bo šola še bolj povezovala z združenim delom in se vključevala v obsežen izobraževalni program v OZD Iskra.
Nova šola je stala skupaj z opremo 250 milijonov dinarjev, saj je bilo treba urediti okolico in komunalne naprave za vse bodoče objekte centra za usmerjeno izob-
raževanje v Kranju. Večino denarja so prispevale kranjske delovne organizacije. Načrte za šole je izdelalo kranjsko Projektivno podjetje, gradbena dela pa je opravil Gradbinec, obema so ob otvoritvi izročili priznanje, poleg tega pa še Dom-planu, ETP, KOGP in podjetju Instalacije iz Ljubljane. Vlogo investitorja je prevzela DO Iskra Kibernetika.
Ob 40-letnici šole so ob otvoritvi nove Iskrine šole podelili priznanja učencu, nekdanjim in sedanjim učiteljem ter tistim, ki imajo največ zaslug za izgradnjo nove šole. Priznanja so prejeli: učenec Klemen Zorman, nekdanji učitelji Janez Vovk, Milan Adlešič, Gabrijel Perko in Anton Tischler, sedanji pedagogi Jože Volarič, Ciril Rekar, Jožica Mihev, Franc Zupan, Franc
Izobraževalni center Iskre je odprl Dušan Šinigoj, podpredsednik republiškega izvršnega sveta — Foto: Ivan Okršlar
Pavčič, Stane Košnik, Dana Oblak, Franc Oblak, Anton Ciglič, Božo Bašelj, Ladislav Matelič, Franc Lebar in Vinko Jelovčan, ter Dragica Založnik, vodja računovodstva.
Priznanja za izgradnjo šole pa so dobili: Ivan C var, Boris Lasič, Peter Kobal, Vito Osojnik, Jože Zaletel, Nace Pavlin, Franc Oman in Branko Manevski.
Alojz Boc Fotografije: I. Okršlar
Razgovor z ravnateljem ing. Francem Lebarjem
Iskrina nova šola — šola novih kadrov za Iskro
Z ravnateljem Iskrine srednje Sole Ing. Francem Lebarjem sva skoraj čisto sama v novi, prostrani Iskrini šoli na Zlatem polju v Kranju, ki bo jeseni odprla svoja nova vrata številnim učencem. Z nenavadno ljubeznijo in zagnanostjo mi je ing. Lebar najprej razkazal novo šolo, kar precej časa sva porabila da sva si na hitro ogledla številne učilnice in druge prostore nove šole, potem pa sva sedla v njegovi pisarni za mizo in se na kratko pogovorila o dosedanji, štiridesetletni zgodovini Iskrine šole, seveda pa tudi o njenem sedanjem trenutku in njeni prihodnosti.
»Začetki izobraževanja elektrotehniških in kovinarskih kadrov segajo v leto 1945«, pravi na začetku ing. Lebar, »ko je bila v Iskri, oziroma tedanji Strojni tovarni ustanovljena Višja industrijska šola in nato Industrijska šola. Potreba po zagotovitvi poklicnih delavcev je pripeljala do izgradnje starega šolskega poslopja v letu 1950 za 250 učencev.«
»V teh štiridesetih let vašega delovanja se je zlasti glede organizacije In vsebine pouka marsikaj spremenilo. Kako se je vaša šola vključila v usmerjeno Izobraževanje?«
»Na začetku usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1981/82 smo v šoli izobraževali 961 učencev elektrotehniške in kovinskopredelovalne umeritve. V preteklem letu pa že nad 1200 učencev in 150 odraslih ob delu, skupaj torej 1350. Poleg tega pa smo izobraževali v organiziranih oblikah dopolnilnega izobraževanja za potrebe Iskre tudi 1000 udeležencev.«
»Vsekakor so to Impresivne številke, kako pa je z organizacijo In delom v šoli sami?«
»V organiziranju življenja in dela šole smo se trudili, da bi izhajali iz potreb združenega deja, družbenega razvoja ter razvoja posameznika in ga vzgajali ter izobraževali za ustvarjalno delo in samoupravljanje, ki posamezniku omogočajo uveljavljati pravice in odgovornosti iz dela. Prav v povezovanju z združenim delom in potrebami po kadrih elektrotehniške in kovinsko predelovalne usmeritve je v zadnjem obdobju pripeljalo do izgradnje novih prostorov, v katerih sva prav zdaj in so namenjeni izobraževanju teoretičnega in praktičnega pouka ter treh igrišč, namenjenih telesno vzgojni dejavnosti.«
»Pri opremljanju nove šole s potrebno učno opremo je v pretežni meri sodelovala Iskra, oziroma njene delovne organizacije. BI lahko povedali nekaj besed tudi o tem?«
»O organizaciji gradnje, finančnih problemih in sami gradnji ter njenih izvajalcih ne bi tu podrobneje govoril, ker boste o tem ob tej priložnosti pisali posebej. Vendar pa bi rad predvsem omenil in poudaril na prvem mestu Iskro Kibernetiko, ki je prevzela vlogo investitorja gradnje. Pri tem pa je seveda prispevala opremo stikalne in merilne tehnike, instrumente, obnovila je staro opremo in nam tudi pomagala pri preselitvi šole. Tu je še Iskra Telematika, ki je dala in montirala moderno telefonsko centralo in telefone, dalje je Iskra Električna ročna orodja pomagala pri opremi z instrumenti in električnim ročnim orodjem, Iskra Delta pa jeopremila računalniške učilnice z računalniki, dočim je DO UNIŠ ELKOS poudarila opremo moderne učilnice za elektrostrokovne predmete.«
»In kaj bi še dodali ob koncu tega najinega, kratkega razgvora?«
»Predvsem bi rad povedal, da nestrpno pričakujem začetek novega šolskega leta v teh, zares lepih, novih šolskih prostorih, kjer bomo imeli eno in pol izmenski pouk ter šolali 1300 rednih učencev skupaj s 150 odraslimi bo delu. Pri letošnjem vpisu smo učence usmerjali predvsem v elektroniko, kjer smo jih vpisali kar 90 več not smo predvidevali.
Preostalo pa nam je seveda še
nekaj problemov, ki jih bomo morali tudi čim prej razrešiti. Na prvem mestu je vsekakor izgradnja telovadnice, brez katere naš sodobni šolski objekt vsekakor ni popolen. Upamo, da bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju ob treh že zgrajenih športnih igriščih zgradili še telovadnico in da bo zanjo prav toliko razumevanjna kot ga je bilo doslej za gradnjo naše nove šole. Omenil bi še, da bi potrebovali tudi modernejšo opremo za krmilno regulacijo, modernejšo učno tehnologijo in seveda še tesnejšo povezavo z združenim delom. In čisto ob koncu, razrešiti bo potrebno tudi problematiko učnega kadra, ker nam zlasti primanjkuje učnega kadra za strokovne in praktične predmete.
Sicer pa ob koncu lahko mirno rečem, da smo z novo šolo, njeno opremljenostjo, posluhom združenega dela Kranja in njegove regije ustvarili zares skoraj vse pogoje za dobro izvajanje usmerjenega izbraževanja in bo naša šola tudi v bodoče kot doslej prispevala veliko kadrov naši industriji, zlasti kadrov, ki jih potrebujeta tako nova tehnologija kot novi čas,« je zaključil naš razgovor ravnatelj Iskrine srednje šole elektrotehniške in kovinsko predelovalne usmeritve v Kranju ing. Franc
* č-V ,, \ -	.M.




/e velika pridobitev za vso Slovenijo
40 let	----
Iskrine šole
~Delo na srednji šoli se je začelo pred štirinštiridesetimi leti v izjemnih pogojih. Zato se mora ta kratki pris dela in življenja šole začeti v letu 1941, ko je nemška okupacijska 'oblast že v prvih mesecih zasedbe preuredila tekstilno tovarno Ju-gočeška v vojno tovarno za izdelovanje drobnih letalskih delov(LGW). Tako preurejena tovarna je dobila vse značilnosti kovinsko predelovalne in finomehanične dejavnosti. Obvladovanje tehnologije, ki jo je zahtevala proizvodnja letalskih delov, ni bilo enostavno. Zato o Nemci že v oktobru 1941 leta uredili tovarniško vajeniško šolo. V šolo je bilo sprejetih prvih 93 mladih fantov iz Kranja in širše okolice, ki so se v »Berufsschule« učili in mnogi tudi izučili poklicev: finomeha-nik, orodjar, strugar, revolverski strugar in rezkalec. Z vpisi v šole 1942. in 1943. leta se je število vajencev povzpelo na preko tristo. Tolikšna je bila tudi kapaciteta šole, ki je imela učilnice, delavnice in druge pomožne prostore tam, kjer ima danes Iskra—DO Kibernetika, tozd Orodjarna, svoje ročne in strojne delavnice.
V jeseni 1944. leta je številčno zelo okrnjena prva generacija vajencev opravljala zaključni (pomočniški) izpit. Vojne okoliščine so tudi redčile vrste mladih fantov. Nekateri so bili mobilizirani v nemško vojsko, drugi — oseminpetdeset — so odšli v partizane, tretje so aretirali in jih odpeljali v taborišča ali pa izselili. Tako je število vajencev, ki so v medvojnem času zaključili šolanje, glede na vpisano število — 352 — sorazmerno majhno.
Ob kapitulaciji Nemčije 1945. leta je ostala tovarna LGWnepoškodovana. Del tovarne je prevzela v upravljanje JLA, del pa je pod imenom trojne tovarne Kranj prevzelo v upravljanje takratno Mi-nitrstvo za industrijo v Beogradu. Tudi novo vodstvo tovarne se je zavedalo, da bodo proizvode, ki so jih načrtovali za proizvodnjo v obstoječih obratih, lahko proizvajali le strokovno sposobni delavci. Zato so odločili, da se izobraževanje vajencev nadaljuje v šoli, ki so jo poimenovali Industrijska šola.
Mnogi vajenci, ki so morali zaradi vojnih razmer v letih 1944—1945 in zaradi dogodkov ob koncu vojne prekiniti učenje poklica, so se lahko vrnili v šolo. V naslednjih letih (zlasti v letu 1946) pa so opravili
8. marca 1946. leta dobijo Strojne tovarne Kranj ime ISKRA. Za nove proizvode — stenske ure in kasneje še kinoprojektorje — je bilo potrebnih vedno več kvalificiranih delavcev. V decembru 1945 so Industrijsko šolo preimenovali v Nižjo industrijsko šolo, ob tej pa ustanovili Višjo industrijsko šolo. Nižja in-
dustrijska šola je po že ustaljenih prpgramih izobraževala delavce za poklic finomehanik, orodjar, strugar in rezkalec. Višja indutrijska šola, zaključile so jo le tri generacije vpisanih učencev, pa je bila namenjena izobraževanju tehnikov strojne in elektrotehnične stroke.
Učiteljski kader na Nižji industrijski šoli in Višji industrijski šoli so sestavljali učitelji kranjske gimnazije in strokovnjaki Iskre, le učitelji praktičnega pouka o bili redni delavci šole.
Zaradi neurejenega statusa Višje industrijske šole je 1949. leta prišo do združitve obeh šol v Industrijsko šolo Iskra. Pod tem imenom je delovala šola vse do elta 1961, ko se je preimenovala v Zavod za izobraževanja kadrov Iskra Kranj. Ker je Iskra vedno bolj potrebovala proizvodne prostre, se je takratno vodstvo tovarne 1949. leta odločilo za gradnjo nove šole na severnem delu tovarne ob delavski restavraciji.
Gradnja šole je bila zaključena leta 1951 in pouk v šolskem letu 1951/52 je že potekal v novih prostorih. Čeprav so se pogoji šolanja zelo izboljšali, se je že čez deset let pokazalo, da je kapaciteta šole za skupno 240 do 270 učencev premajhna.
Šest učilnic za teoretični pouk, delavnici za osnovni kovinarski program, ročne delavnice za orodjarje, finomehanike in strojne ključavničarje, strojni delavnici za , rezkalce in strugarje, delavnici za elektrikarje ter drugi prostori za učenje, zbornica in upravni prostori so celo desetletje omogočali, kot danes lahko ocenjujemo, zelo uspešno delo šole.
Nove Iskrine tovrne na Dolenjskem in Primorskem so tudi potrebovale kvalificirane delavce. Zato je šola sprejela v uk veliko fantov in deklet iz teh krajev. Ti so se vračali v domači kraj in tovarne strokovno usposobljeni za delo in so često prevzemali zelo odgovorne naloge v tovarnah. Industrijska šola je imela do leta 1960 tudi svoj internat, kjer so lahko bivali učenci, ki se niso mogli vsak dan voziti domov. Imeli so popolno oskrbo
ter dobre pogoje za učenje, pa tudi na telesnovzgojnem in kulturnem področju je bilo življenje v domu zelo razgibano. Ta aktivnost se je prenašala tudi v šolo in šola je imela tudi pri izvenšolskih dejavnostih velik ugled. Tako so na šoli že leta 1948 ustanovilo klub ljudske tehnike, ki je bil zelo uspešen in za svoje delo tudi večkrat nagrajen. Klub tehnike je imel tri samostojne krožke: radioklub, avto-moto klub in tehnični krožek. Radio klub je imel svojo delavnico. Zgradili in opremili so jo sami učenci. Leta 1955 pa so klub na šoli ukinili, člani so se pridružili Radioklubu Kranj, tja so prinesli tud: ves inventar. Delo v avto-moto klubu je bilo zanimivo — klub je imel celo svoje vozilo. Leta 1954 je na šoli začela delovati družina Počitniške zveze, ki je organizirala številna zanimiva predavanja in izlete. Vsako leto med šolskimi počitnicami je zveza organizirala delovne brigade, ki so gradile mladinsko letovišče v Pre-manturi. Poleg zemeljskih del in urejanja letovišča so opravili tudi mnogo zahtevnih strokovnih del.
Družina Počitniške zveze na šoli je vktivno delovala trideset let.
Potrebe po srednje izobraženih strokovnih kadrih so bile vedno večje tudi v Kranju in 1960. leta so pri Šoli učencev v gospodarstvu v Kranju ustanovili Tehniško srednjo šlo strojne in elektrotehniške smeri. Da bi se ta šola lahko razmahnila, je bilo med občino Kranj in Iskro dogovorjeno, da bi zgradbo Indutrijske šole nadzidali za nadstropje. Vendar se je izkazalo, da bi bila nadzidava skrajno negospodarna, zato so se začele priprave za gradnjo'nove šole. To je bilo 1962. leta. Preureditev prostorov v šoli pa je teta 1963 omogočila združite)/ Zavoda za izobraževanje kadrov in Tehniške šole Kranj v Šolski center Iskra Kranj, kije imel poklicno in tehniško šolo.
V letih 1963 do 1967 je Šolski center izobraževal učence iz mnogih neuvrščenih afrišnih in azijskih držav.
Pomemben je bil ugled naše države, ugled Iskre in Šolskega centra.
Število učencev se je od leta 1962 naprej neprestano večalo. Po-
klicna šola je letno vpisovala tri oddelke učencev kovinarskih poklicev, oddelek elektromehanikov in oddelek telefonskih mehanikov, skupno okoli 150 učencev.
Tehniška šola pa je vpisovala letno 100 učencev: trojni ddelek, ddelek šibkotokašev in oddelek jakotokašev.
Od leta 1964 naprej se je število učencev na obeh šolah gibalo nad 800, kar je trikrat presegalo kapaciteto, za kakršno je bila šola zgrajena. Z uvajanjem usmerjenega izobraževanja se je število oddelkov na šoli še povečalo, zato so postale razmere šolanja skrajno nevzdržne. Da bi zagotovili učencem primerne pogoje za učenje in delo v šoli, smo neprestano poskušali rešiti prostorsko stisko. Prav posebno aktivni smo bili med leti 1966 in 1968, ko je že vse kazalo, da bom uspeli, vendar se je začetek gradnje nove šole odmaknil. Spet smo poskušali med leti 1974 in 1976. Poskušali smo odkupiti zemjišče in dobiti lokacijo.
Prva seja dbora za gradnjo šole občine Kranj je bila januarja 1976. leta 1977 je bil v izdelavi program gradnje, v letih 1978 in 1979 ja priprava projektne naloge, investicijskega programa in izdelava načrtov. Tako so bili v letih 1980 in 1981 pripravljeni plani investicij, idejni projekti in program prostorov, v letu 1982 je izdelan glavni načrt.
Leta 1983 je začel veljati zvezni zakon o prepovedi gradnje družbenih objektov. Aktivnost za izgradnjo šole se je nadaljevala. Podpora vseh občinskih odborov Skupščine občine Kranj, Iskre in združenega dela Kranja je pripomogla k uspešnemu zaključku vseh priprav za gradnjo šole.
Iskra — Kibernetika je prevzela vlogo investitorja, imenovana je bila komisija za gradnjo, ki so jo sestavljali predstavniki Iskre Kibernetike, Telematike, Elektrotehničnih ročnih orodij, srednje šole in Dom-plana. Ta je priprave za začetek gradnje pospešila, tako da smo »prvo lopato« zasadili 8. decembra 1983. V tem času je tudi republiška komisija za odobritev investicij dala svoje soglasje.
Predračunska vrednost je bila 506.101.000 dinarjev. Za ureditev nekaterih komunalnih objektov, igrišč v šoli in za opremo šole je bilo' potrebnih še 151.500.000 din, skupaj torej 657.601.000 din. Izvajalec gradbenih del Gradbinec je rok za vselitev v nove prostore zaradi objektivnih razlogov podaljšal, tako bo začetek pouka v novi šoli možen 1. septembra 1985. leta.
V novi šoli bo prostora za 1400 učencev. Za teoretični pouk bo dvaintrideset specializiranih učilnic za splošne in strokovne predmete in petnajst delavnic za prakti-, čni pouk ter večnamenski prostor, predavalnica, knjižnica in čitalnica, TV studio, kuhinja, upravni in drugi spremljajoči prostori v skupni izmeri 8.044 m2.
Iskra SOZD
Poljski predsednik Jaruzelski v Iskri
V zadnji številki našega tednika pred kolektivnimi letnimi dopusti smo že na kratko poročali, da še je prvi sekretar CK Poljske združene delavske partije in predsednik poljske vlade VVojciech Jaruzelski 10. julija med uradnim obiskom v Jugoslaviji nekaj ur mudil tudi v delovni organizaciji Telematika na Laborah v Kranju.
Uglednega gosta so tam sprejeli predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič, predsednik DS SOZD Iskra Janez Kern, v. d. direktorja Tele-matike Vito Osojnik in drugi.
V daljšem pogovoru je generalni direktor Boris Lasič najprej predstavil gostom našo sestavljeno organizacijo, Vito Osojnik je spregovoril o deluTelematike, Janez Kern pa je predsedniku Jaruzelskemu in njegovemu spremstvu podrobno orisal delovanje samoupravljanja v Iskri kot tudi delo družbenopolitičnih organizacij.
V poznejšem pogovoru se je poljski voditelj zanimal predvsem, kakšen je v Iskri postopek za Imenovanje direktorjev, nadalje, kako v Iskri spodbujamo tehnološke inovacije, vprašal je tudi, če Iskra sama proizvaja silicijeve rezine, na njegovo željo pa so mu Iskrini vodilni delavci podrobno opisali odnos med odločanji na različnih ravneh — TOZD, DO, SOZD — kot tudi odnose med delavskimi sveti in družbeno-političnimi organizacijami, zlasti pri usklajevanju interesov. Seveda je beseda nanesla
tudi na sodelovanje med Iskro in poljskimi partnerji. To sodelovanje poteka v zadovoljstvo obeh strani, več o tem pa v posebnem članku, ki ga objavljamo na tej strani pod naslovom »Strma rast sodelovanja s Poljsko«.
Predsednik Wojciech Jaruzelski, ki sta ga med obiskom v Iskri spremljala tudi Andrej Marinc in Dušan Šinigoj, si je po pogovorih ogledal proizvodnjo avtomatskih telefonskih central.
Lado Drobež
Poljski predsednik sl je z zanimanjem ogledal proizvodnjo avtomatskih telefonskih central.
Ob zaključku obiska je predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič Izročil poljskemu voditelju v spomin na Iskro telefon ETA 80. (Besedilo In foto LD)
Obisk In pogovor! poljskega voditelja Jaruzelskega v Iskri so potrdili prepričanje, da obstajajo velike možnosti za nadaljnjo okrepitev sodelovanja Iskre s poljskimi partnerji.
Strma rast sodelovanja s Poljsko
Prihodnje leto bo minilo že poldrugo desetletje od navezave tesnejših odnosov med Iskro in poljskimi partnerji. Prvi tak partner je bila proizvodna organizacija elektrotehnike in elektronike Unltra, s katero ima Iskra več kooperacij in kompenzacijskih poslov.
Iskra in Unitra sodelujeta predvsem na področju ak-_ tivnih in pasivnih komponent ter zabavne elektronike, za prihodnje pa načrtujeta zlasti skupni razvoj in proizvodnjo barvnih video rekorderjev in barvnih televizorjev.
Pomemben Iskrin partner je tudi poljska avtomobilska industrija, združena v firmi POLMOT. šempetrska Av-toelektrika je z njo navezala kooperacijsko sodelovanje že pred leti, od tam uvaža zaganjalnike večjih moči in različne profile, izvaža pa del svojega proizvodnega programa.
Spodbudni so tudi sedanji začetki sodelovanja z zunanje-trgovinsko firmo Metalxport in Varšave. Sodelovanje je usmerjeno na področje krmiljenja obdelovalnih strojev, varilnih aparatov, manipulatorjev in robotov.
Precejšnje možnosti obstajajo tudi v sodelovanju Iskre s poljsko zunanje-trgovinsko firmo Elektrim iz Varšave in njenimi članicami. Gre za proizvodnjo telekomunikacijske opreme. Možnosti so predvsem pri sistemu Iskra 2000 in drugih sodobnih digitalnih sistemih.
Kot že rečeno, segajo začetki sodelovanja v leto 1970. Takrat je obojestranska menjava dosegla le nekaj 100.000 dolarjev, v naslednjih letih pa je strmo rasla. Lani je v obe smeri dosegla že 12 milijonov dolarjev, torej 6 milijonov v eno smer. Letos bo Iskrin izvoz na Poljsko znašal približno 7,5 milijona dolarjev. Obstajajo seveda tudi že načrti za menjavo v prihodnjem 5 letnem obdobju 1986/1990. Po mnenju obeh strani bo skupna menjava dosegla 50 milijonov dolarjev.	Lado Drobež
Iskra Široka potrošnja
Imenovan v.d. glavnega direktorja
Delavski svet široke potrošnje je na izredni seji 11. julija imenoval za vršilca dolžnosti glavnega direktorja DO Iskra široka potrošnja dosedanjega predsednika začasnega kolektivnega sposlovodnega organa TOZD TGA Reteče Branka Mesca.
Branko Mesec, dipl. oec., v. d. glavnega direktorja Široke potrošnje
Predlog za imenovanje je posredovala KPO SOZD Iskra, s predlogom pa so se strinjale tudi družbenopolitične organizacije DO Široka potrošnja in razpisna komisija za imenovanje glavnega direktorja DO, ki je pred tem ugotovila, da redni razpis ni uspel. Edini prijavljeni kandidat — dosedanji glavni direktor Široke potrošnje Miro Krek — je namreč vlogo za kandidiranje umaknil.
Branko Mesec je pred dolžnostjo predsednika začasnega poslovodnega organa v Tovarni gospodinjskih aparatov v
Višina povračil stroškov za opravljanje določenih del in nalog
Na podlagi SaS o enotnih osnovah in merilih za izplačila povračil stroškov delavcem, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem nalog v SOZD Iskra ter na osnovi družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, so bili stroški za povračilo po podatkih Zavoda za statistiko in Republiške skupnosti za cene za drugo trimesečje leta 1985 naslednji:
1. Povprečno ugotovljeni stroški za dnevnice (stroški za prehrano)
(po 5. čl. SaS) znašajo
—	cela dnevnica nad 12 ur	1.714,00 din
—	polovična dnevnica od 8 do 12 ur	884,00 din
—	znižana dnevnica od 6 do 8 ur	663,00 din
2. Povprečni stroški za prenočišče v hotelu B kategorije
(po 6. čl. SaS) znašajo
— po priloženem računu	1.353,00 din
braž računa največ 40%	541,00 din
3. Kilometrina (9. čl. SaS) — pavšalni znesek za prevoženi kilometer
z avtomobilom srednjega razreda
—	za	15.000	km	letno	26,80	din/km
—	za	20.000	km	letno	24,00	din/km
—	za	25.000	km	letno	22,40	din/km
4. Stroški za ločeno življenje
(14. čl. SaS)
—	stroški za stanovanje največ
—	stroški za prehrano največ
Ljubljana, 5. 8. 1985
12.177.00	din
15.426.00	din
Retečah opravljal naloge direktorja področja DO široka potrošnja za organizacijo in AOP. Z imenovanjem Branka Mesca za v. d. glavnega direktorja Široke potrošnje bodo nujne takojšnje kadrovske rešitve — kar so poudarili tudi delegati DPO in delavskega
sveta DO široka potrošnja — v Retečah, kjer je že potekel ukrep družbenega varstva. Dejstvo je namreč, da programska sanacija te temeljne organizacije kljub uspešnemu delu ZKPO v okviru ukrepa družbenega varstva še r< končana in da bo treba dolgoročno razreševanje problematike Tovarne gospodinjskih aparatov uvrstiti v prioritetni seznam ne le vodenja te TOZD, temveč tudi DO Široka potrošnja.
Stane Fleischman
Sklepi 5. seje odbora za samoupravni nadzor
SOZD Iskra z dne 8. 7. 1985
1. Odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra ugotavlja, da so pripravljena vsa zahtevana poročila na osnovi sklepa 4. redne seje z dne 7.5.1985. Na osnovi podanih poročil odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra zadolži KPO SOZD Iskra, da pripravi povzetek ugotovitev dostavljenih poročil in ga preko sekretariata samoupravnih organov SOZD Iskra posreduje v informacijo DS SOZD, DPO SOZD in odborom SDK delovnih organizacij.
Posebej pa odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra zadolži odbor samoupravne delavske kontrole DO Iskra Commerce, da poglobljeno obravnava vsa dostavljena poročila.
2. Odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra, na osnovi predloženih poročil ugotavlja, da za nastale težave v poslovanju IEI New York obstojajo poleg objektivnih tudi subjektivni vzroki. Zato odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra zadolži KPO SOZD Iskra, da se pripravijo stališča poslovnega sveta zunanjetrgovinske mreže Iskre in odgovornih revizijskih služb zunanjetrgovinskega poslovanja iskra Commerce, v katerih se opredeli odgovornost služb in posameznikov, ki so zadolženi za kontrolo poslovanja In ukrepanje v podobnih primerih v zunanjetrgovinskem poslovanju. Za pripravo stališč naj se zato izvrši pregled vseh samoupravnih sporazumov in organizacijskih predpisov, ki urejajo področje delovanja In kontrole Iskrine zunanjetrgovinske mreže, obenem pa naj se v stališčih predlagajo tudi ev. spremembe In dopolnitve teh aktov, da se v bodoče prepreči nastajanje podobnih primerov.
3.	Odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra zadolži vodstvo SOZD Iskra In DO Iskra Commerce, da pri reševanju nastalega položaja v IEI New York še nadalje sodelujeta z odgovornimi zunanjimi organi in institucijami (SDK, UJV).
4.	Odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra zadolži vodstvo SOZD iskra in DO Iskra Commerce, da pripravita program sanacije IEI New York, z opredeljenim ključem pokrivanja Izgube, do 30. 9.1985.
5.	Odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra smatra, da mora vodstvo IEI New York in DO Iskra Commerce nadaljevati z ugotavljanjem odgovornosti uslužbencev IEI New York za nastalo situacijo.
6.	Odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra bo tudi v prihodnje aktivno spremljal razreševanje položaja v IEI New York, zato ga morata vodstvo SOZD Iskra in DO Iskra Commerce tekoče obveščati. V tem smisli- se tl sklepi posredujejo vsem, ki so aktivno udeleženi pri razreševanju nastalega položaja v IEI New York.
7.	Odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra sprejme na znanje informacijo tov. Henigman Marjana o tem, da bo podal predlog pristojnim organom DO Elemtni, da ga razrešijo funkcije predsednika KPO DO.
8.	Odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra zadolži vodstvo DO Iskra Commerce, da takoj pripravi program revizije poslovanja vseh lastnih in mešanih podjetij ter predstavništev v tujini z roki In nosilci zadolžitev (na osnovi sklepa 4. seje SDK SOZD z dne 7. 5. 85). Ta program se dostavi odboru za samoupravni nadzor SOZD Iskra do 30. 7.1985.
Predsednik
odbora za samoupravni nadzor SOZD Iskra JOŽE ČEBELA
Iskra Elementi
Z novo tovarno se nam odpirajo izredne možnosti za nadaljnji razvoj
V temeljni organizaciji Keramika se pravkar nahajajo pred pomembno prelomnico svojega poslovanja. Iz starih, dotrajanih in povsem neprimernih proizvodnih prostorov v Vižmarjih se bodo preselili v novo tovarno v Stegnah, ki naj bi poskusno začela obratovati že v avgustu. O investiciji, njenem pomenu za nadaljnji razvoj Keramike, smo se pogovarjali z Milanom Petelinom, vodjem investicije in Otmarjem Zornom, direktorjem.
Zorn: »Smo v položaju, ko končujemo naložbo in pre--dvidevamo, da bo do konca leta vse nared, tako, da bomo v začetku leta 1986 lahko startali v bistveno drugačnih pogojih.«
— Katere so nove pridobitve in kakšno je trenutno stanje na gradbišču?
Petelin: »Izmera nove tovarne je 60 x 60 m, s tem, da je polovica tovarne dodelane, druga polovica bo kasneje, gre torej za fazni način gradnje. Ta druga polovica (cca 1800 m2) je pokrito skladišče, ki se bo kasneje, glede na finančne možnosti, spremenilo v proizvodno halo in takrat bo tudi možga popolna selitev iz Vi-žmarij. Trenutno bomo preselili samo tisti del proizvodnje, ki se nahaja v prostorih TOZD Fe-riti (VF keramika in dodatni spremenjeni programi), s tem, da edino pisarne ne bodo dodelane do otvoritve. Selitev naj bi bila izvršena do konca kolektivnih dopustov, ko naj bi stekla prva proizvodnja. Ob tem pa se srečujemo s precejšnjimi problemi zaradi selitve opreme, pojavljajo se poškodbe in vidijo se dodatne napake. Ekipe, ki so za to določene, se
izredno angažirajo in delajo po potrebi tudi dvanajst do šestnajst ur na dan. Med kolektivnimi dopusti, ko bodo drugi počivali, bomo še bolj zagrabili, saj nas čaka še veliko dela. Določene roke smo že prekoračili za dva meseca in pol, kar sicer ni veliko, ker so zamujali gradbinci, nagajala pa je tudi ostra zima.«
— V čem je bistvo te investicije?
Zorn: »Odpira se nam možnost, da vse razvojne programe in plane, o katerih smo že govorili in bomo še, začnemo delati profesionalno in na način, ki bo omogočil boljšo proizvodnjo doma, zlasti pa izvoz.
Primerjava novih delovnih prostorov, naprav in opreme s starimi daje že jasno vizualno predstavo — v pogojih, v kakršnih delamo sedaj ni možno delati skokovitega napredka in slediti ostale elektronske, strojne in elektro industrije, ki pokriva tehnično keramiko, ker je sama tehnologija tako zahtevna, da terja določene čistoče, neprekinjen proces in ostale tehnološke pogoje, ki so povezani s procesno tehnologijo.«
— Bi nam še podrobneje ponazorili primerjavo med dosedanjim načinom dela in novim, glede na proizvodni program?
»Torej, v dosedanji proizvodnji imamo naslednjo situacijo:
Upor nekako obvladujemo, problemi so s tehnologijo in prostori, vendar je stanje še kar zadovoljivo.
Varistor dobiva novo vlogo, začeli smo s finalizacijo, kar je za nas izrednega pomena, saj se lahko neposredno dogovarjamo s kupci, lažje vplivamo na kvaliteto in dajemo sredstva za razvoj.
Korund še ni tisto, kar bi moral biti.
Temperaturna sonda dobiva postopoma obliko tudi produktivnejše proizvodnje. Specialna keramika že ima obliko za uporabo v elektronski in strojni industriji.
Z novo tovarno pa se nam odpirajo sledeče možnosti:
Korund bo bistveno spremenjen in drugače delan, uporabili bomo novo tehnologijo s folijo, ga še nadalje razvijali in realizirali proizvodnjo.
Izredno bomo povečali proizvodnjo varistorja in s tem pridobili možnosti dela za na-
Otmar Zorn
prej. Predvsem se usmerjamo tudi na zaščito vezij in na izdelavo podsklopov za zaščito elektronike.
Nadalje se nam odpira povsem novo področje razvoja in proizvodnje senzorjev in piezo keramike, ki doslej še ni moglo zaživeti.
Na trgu smo zaznali veliko povpraševanje po spoju kovina / keramika, ki se mu sedaj lahko odzovemo. To je bistvena novost oziroma povsem nova programska skupina, ki pomeni nadaljevanje programa na področju korunda in specialne keramike.
V	bodoče bomo lahko realizirali povečano proizvodnjo na specialni keramiki, tudi tisti, ki se obdeluje — brušeni in struženi, ki je namenjena profe-sionali.
V	pespektivi se nam odpirajo obetajoče možnosti za razvoj in proizvodnjo keramičnih katalizatorjev, razmišljamo pa tudi o novih programih v povezavi z drugimi tovarnami. Amorfni silicij na keramični podlagi in še nekaj je takih programov, ki se jih lotevamo, vendar imajo dolgoročnejši značaj. Tega ne bi imeli, če ne bi zgradili nove tovarne, šele sedaj dobivajo značaj programa in možnosti za realizacijo.«
— BI nam hoteli na kratko razložiti namembnost omenjenih projektov?
Amorfni silicij, ki ga bo proizvajala Iskra Polprevodniki, se nanaša na keramično podlago in v perspektivi predstavlja taka oblika proizvodnje izdelavo sončnih celic za celotno ostrešje. To pomeni, da bo hiša prihodnosti prekrita z opeko iz keramike. Realizacija ni tako daleč, ker se v svetu to že dela. Pogoje bomo imeli, znanje tudi, ostane še problem sredstev za opremo.
številka 27, 17. avgust 1985

Milan Petelin
Druga stvar so katalizatorji v avtomobilski industriji. Amerika to že ima, Evropa se odloča — gre za izredno zahtevne keramične materiale, ki so kombinirani s platino, kar Je sicer zelo drago, vendar je tudi potrošnja velika in predstavlja zaokroženo programsko celoto.
To so sicer šele razmišljanja, ki so postala realna s postavitvijo temeljev za nove programe, z možnostjo prototipnih delavnic in lastne izdelave opreme in še česa, kar bo v tej novi tovarni.«
— Pri razvoju novih programov se prav gotovo ne zapirata vase. Kakšen delež Ima pri tem sodelovanje z zunanjimi Institucijami?
»Izredno intenzivno sodelujemo z Inštitutom Jožef Stefan. Izbrali smo tak princip dela, da določimo nosilca naloge v TOZD in na inštitutu. Na IJS imamo angažiranih več sodelavcev oz. znanstvenikov, med njimi so dr. Kolar kot vodja celotne ekipe na področju keramike, dr. Koščeva, dr. Trontljeva, Josip Puh in ostali, ki so specializirani za naše potrebe.
— Kakšen obseg poslovanja načrtujete v novi tovarni?
V letu 1986 je predviden 100% večji obseg kot v letošnjem letu in sicer 1,2 milijarde din celotnega prihodka in 800 000 dolarjev izvoza. številke se bodo potem še dvigovale, glede na to, da si postavljamo pogoje za večjo proizvodnjo tako, da bo še v naslednjem letu znašal CP 2,4 milijarde din in izvoz 1,4 mio dolarjev, pri čemer je pri polovici tega izvoza izredno malo uvoza, tako, da se nam bilanca pozitivno izboljšuje.
Za primer bi navedel varistor, ki ga finaliziramo od 1. 1. 1985. Animirali smo približno 500 tujih distributerjev in potrošnikov v Evropi in ZDA, kjer beležimo izredno zanimiva povpraševanja. Proti koncu leta pričakujemo veliko naročil in bojimo se, kako jih bomo lahko v celoti izpolnili, vendar je naša pripravljenost in stopnja opremljenosti taka, da bomo vsako naročilo
izpolnili v predvidenem roku in kvaliteti.
Zanimivo pri varistroju je, da je to dokaj nov element, ki se prodaja v svetu šele od leta 1970, kvalitativno smo z njim blizu svetovnega vrha. Izvoz bodo prinašali tudi drugi elementi, predvsem temperaturna sonca in pa korundna keramika za potrebe hibridne tehnologije. Prav tako velike tržne možnosti se ponujajo tudi v piezo in ostali keramiki. Predpogoj pa je seveda doseganje nekega optimalnega obsega proizvodnje, tako, da bodo izvozne cene sprejemljive.«
r— Proizvodnja za izvoz je vsekakor bistvenega pomena. S katerimi organizacijskimi ukrepi boste podprli vaša izvozna prizadevanja, da bi lahko v popolnosti Izkoristili proizvodne zmogljivosti, ki ste jih pridobili z novo tovarno?
»Ko govorimo o prozvodnji za izvoz in o izvozu, moramo upoštevati več parametrov.
Prvič: Potrebno je izredno veliko vložiti v razvoj in samo proizvodnjo, da je le-ta sposobna izvoza.
Drugič: večkrat se dogaja in nam še zlasti, ker smo specializirani proizvajalci keramike, da Iskra Com-
merce dostikrat nežna, ne more ali nima dovolj interesa, da bi prodajal naše izdelke, zlasti zato, ker je potrebno vložiti veliko napora, posebno prodajnega ingeneeringa za prodajo keramičnih elementov. Sami smo formirali lastno ekipo in preko nje bomo krepili lastno prodajo, to je prodajo na nivoju TOZD in v DO, vse z namenom, da naši ljudje direktno stopajo na zunanje trge in da neposredno kontaktirajo s kupci, ker je to edini način, da bomo uspeli realizirati naše izvozne načrte.
I.	S.
številka 27, 17. avgust 1985
8. stran
stran 9
Iskra Avtoelektrika
Iskrin alternator in zaganjalnik v ameriškem Vugu
Kljub dopustniškim dnem je verjetno le malo kdo spregledal novico v jugoslovanskih sredstvih javnega obveščanja, da je iz našega avtomobilskega giganta, Iz kragujevške Crvene Zastave krenilo 23. julija na pot v Združene države Amerike prvih 220 avtomobilov VUGO 55 GV. Ob tej priložnosti je bila v Kragujevcu velika slovesnost, ki so se je poleg delavcev, ki so sodelovali v proizvodnji tega avtomobila, udeležili tudi gostje Iz republike, regije in občine ter poslovni partnerji družbe »Vugo America« s samim predsednikom družbe na čelu.
In zakaj povzema to novico o »poslu stoletja«, kot nekateri imenujejo ta pomemben korak tudi naše glasilo. Zato, ker ima svoj delež pri proizvodnji teh avtomobilov tudi naša Iskra, točneje njena delovna organizacija Avtoelektrika Nova Gorica, saj sta v Vugu 55 GV vgrajena alternator in zaganjalnik.
Povrnimo se za trenutek spet k slovesnosti v Kragujevcu, ki jo je spremljal vojaški orkester. Veliki množici navdušencev je spregovoril direktor tovarne avtomobilov Srboljub Vasovič in med drugim dejal: »Bilo je potrebno veliko truda, da smo avtomobil prilagodili zahtevnemu ameriškemu tržišču.« O tem najbolje govori podatek, da so morali narediti približno 500 raznih sprememb in izboljšav na že obstoječem vozilu. Delali so celo po 18 ur dnevno vseh sedem dni v tednu, da bi posel uspel.
»Srečno pot, jugo«, so bile
Prvih 220 avtomobilov Yugo Iz Crvene zastave na ameriško tržišče
zadnje besede direktorja, ki je govoril v imenu 15.000 zaposlenih v Crveni Zastavi, kakor tudi v imenu vseh Jugoslovanov. »V tem trenutku je z nami vsa Jugoslavija, to nas veseli, pa tudi obvezuje«, je zaključil Vasovič.
Ta posel je za Crveno Zastavo in za 200 kooperantov po vsej državi zelo pomemben. V velike ZDA naj bi malih yugov izvozili do konca leta deset tisoč, potem pa naj bi se njihov izvoz vsako leto še povečal. Že leta 1990 pa naj bi poZdruženih državah Amerike vozilo 200 tisoč teh malčkov.
Morebiti bo to res, saj je cena tega avtomobila za ameriške razmere izredno nizka, zanj bo treba odšteti le 3990 zelenih bankovcev. To pa je ceneje od najcenejše japonske Mazde GLC s tremi vrati, ki stane v Ameriki 5195 dolarjev.
Še za eno obljubo Crvene zastave smo izvedeli. Ta avto bo namreč mogoče kupiti tudi pri nas, vendar brez katalizatorja, ki omogoča izgorevanje bencina brez svinca, brez radia, brez klimatske naprave itd. Kdor se bo hotel nanj naročiti do konca prihodnjega mese-
ca, ima zagotovljeno tovarniško ceno 820 tisoč dinarjev. Z vsemi davki in dajatvami pa bo na cesti stal nekaj tisočakov več kot 102 stara milijona.
In za konec še drobna zanimivost. Doslej je imel ta avtomobil oznako Vugo 55 A. Na zahtevo predstavnikov firme Vugo America pa je morala Zastava oznako spremeniti v Vugo 55 GV, kar po zagotovilu predstavnikov omenjene firme pomeni »velika vrednost« (great value). Da bi le bilo res...
Marko Rakušček
VT Bovec
Nov izdelek prihaja v proizvodnjo
Ena izmed najaktivnejših dejavnosti v novogoriški Iskri — Avtoelektrlki, še bolj pa v njeni temeljni organizaciji, v tovarni vžigalnih tuljav Bovec, je prav te dni dejavnost v zvezi z uvajanjem suhe vžigalne tuljave v redno proizvodnjo.
Ta izdelek lahko mirno označimo kot novost, še bolj pa kot prednost pred dosedanjo klasično vžigalno tuljavo.
Suha vžlgalna tuljava — nov Izdelek bovške Iskre
Namenjena je za vgradnjo v osebne avtomobile in bo služila predvsem za elektronski vžig. Ima pa še mnogo drugih prednosti. Predvsem gre vanjo mnogo manj bakrene žice, je nekoliko lažja od dosedanje, klasične, ob morebitnih okvarah na elektronskem vži-galnem sistemu ne spušča olja, oziroma ne eksplodira, ne predstavlja nevarnosti, itd.
Za kolektiv bovške Iskre je nov izdelek izrednega pomena, saj je eden izmed tistih, ki ima dolgoročno perspektivo, torej njihov jutrišnji program, kot so ga označili tudi v programu ukrepov za izboljšanje poslovanja temeljne organizacije. In še nekaj je, izdelek je izvozno usmerjen, saj bo že prva serija izdelana za francosko firmo, več o tem pa nam je povedal vodja tehnične priprave dela Džorde Kavčič: »Uspešno smo prebrodili vse težave in ovire, ki so spremljale nastanek in razvoj tega novega izdelka. Tuljava je po dolgotrajnih preizkusih končno homologirana, to pa so potrdili tudi predstavniki francoske firme Renix izToulousa, za katero bomo tuljavo izdelovali. Sedaj je pred nami naloga izdelati
dva tisoč kosov »nulte« serije, obenem pa pripraviti vse potrebno za redno proizvodnjo do predvidene količine 2500 kosov dnevno.
S francoskim kupcem smo se dogovorili tudi za roke glede uvajanja in naraščanja proizvodnje. Do
2.	septembra moramo odposlati prvih dva tisoč tuljav, ki so sedaj že v proizvodnji. Do 9. septembra nam bo firma Renix poslala odgovor, oziroma mnenje o prvi prejeti pošiljki. Takoj za tem, najkasneje pa do 1. oktobra pa moramo narediti in dobaviti še pet tisoč kosov. Po dobavi le-teh sledi proizvodnja 10 tisoč kosov mesečno do konca letošnjega leta. Količino 2500 kosov dnevno pa predvidevamo, da bomo dosegli s 1.6. prihodnjega leta«.
Tako torej pravi vodja tehnične priprave dela, mi pa dodajmo še to, da so roki kratki, zahteve francoskega kupca velike, vendar smo prepričani, da bo šlo in bo njihov odgovor na prvo poslano količino pozitiven. To pa bo pomenilo lepši jutrišnji dan in svetlejšo bodočnost, ki jo ta 287 članski kolektiv tudi zasluži.
Marko Rakušček
Tri
desetletja
tolminske
Iskre
V okviru novogoriške Iskre — Avtoelektrlke, ki je letošnjega junija nadvse slavnostno in delovno orazno-vala 25-letnico obstoja smo priča še enemu visokemu jubileju. Njena temeljna organizacija AET Tovarna avtoelektričnlh vžigalnih sistemov Tolmin namreč obstaja že celih trideset let. Iz skromnih začetkov se je razvila v steber razvoja na Tolminskem. Za praznovanje sl je ta 515 članski kolektiv izbral zadnjo soboto v tem mesecu, še pred tem pa bodo v okviru obletnice pripravili v tolminski knjižnici slikovno razstavo In predstavitev Izdelkov, organizirali bodo tiskovno konferenco itd. pač vse, kar se spodobi ob rojstnem dnevu. Seveda bomo obletnici tudi v našem glasilu namenili več prostora.
Marko Rakušček
/
Iskra Kondenzatoiji
Uspešno proizvodno delo in praksa mladih
Tudi v lanskem, pravkar minulem šolskem letu 1984/85 je v DO Kondenzatorji Semič vrsta učencev opravila proizvodno delo in delovno prakso. Tako je v tem času opravilo proizvodno delo 84 učencev, medtem ko jih je bilo na delovni praksi 107 oziroma skupaj 155 učencev različnih usmeritev.
Če podrobneje pogledamo njihovo usmeritev, potem vidimo, da se je največ učencev odločilo za elektrotehniško smer in sicer 65, za kovinarsko smer na drugem mestu je bilo navdušenih 52 učencev, medtem ko Ste je v družboslovni smeri usmerjalo 28 učencev. Ekonomsko smer je opravilo 5, naravoslovno—matematično smer 2, medtem ko so se po en učenec odločili za lesarsko, kemijsko in računalniško smer. Po letnikih pa je bila naslednja razporeditev: iz prvega letnika je bilo 48, iz drugega 49, iz tretjega 36 in iz četrtega letnika 22 učencev.
Glede nagrajevanja učencev v proizvodnem delu in na delovni praksi pa so se v Semiču držali sprejete metodlo-gije, po kateri je bila višina nagrade odvisna od več kriterijev kot so letnik šolanja, trajanje prakse in dosežena ocena. Na praksi pa so ocenjevali koli-
čino in kvaliteto opravljenega dela, delovno disciplino, odnos do dela in predmetov dela ter vodenje dnevnika.
V Semiču ocenjujejo, da je bil odnos do dela in naloženih nalog tako na proizvodnem de-
lu kot na delovni praksi zelo uspešen, saj je kar 143 učencev od skupno 155 zaključilo proizvodno delo z oceno zelo uspešno, 11 jih je bilo uspešnih, manj uspešen pa je bil samo en učenec. Najnižje izplačana na-
grada je znašala 394 dinarjev, najvišja pa 4.144 dinarjev in so v tem smislu v Semiču za minulo šolsko leto izplačali za 36 starih milijonov dinarjev nagrad mladim praktikantom.
D. Ž.
Iskra Elektrozveze
V počitniških prikolicah je prijetno letovati
Dobrih 10% delavcev iz DO Elektrozveze letuje letos v počitniških prikolicah svoje delovne organizacije, kar postaja glede na vse dražje življenjske stroške že najugodnejši način letovanja. Temu ustrezno je tudi zanimanje zanje, saj je bilo prosilcev kar 160 ali 40 več kot so dovoljevale zmogljivosti. Vendar so kot je povedal predsednik komisije za dodeljevanje počitniških prikolic v DO Elektrozveze, Emil Mertelj, lahko ugodno rešili prošnje vsem, ki niso koristili teh počitniških prikolic že v lanskem letu. Z letošnjim letom so z nakupom 5 novih prikolic povečali svoje zmogljivosti na 16 prikolic tako, da se bo lahko letos od 21. 6 do 9. 9. zvrstilo 120 delavcev s svojimi družinami.
Ob tem velja pohvaliti še organizatorje počitniške dejavnosti, ki so pravočasno postavili prikolice v dobro urejene avtocampe v Istri in poskrbeli za ustrezno opremo, čeprav so nekatere prikolice že tudi nekoliko dotrajane.
B. C.
Naš sobesednik ing. Milan Železnik
Zgodba o števcu
»Ce se danes ozrem nazaj,« je nadaljeval naš razgovor ing. Železnik, »potem lahko rečem, da je bil takrat števec komaj polovično tako razvit, kot bi moral biti razvit po vseh pravilih. Vendar, narejen je bil, funkcioniral je, večje pa so bile pri tem takrat tehnološke težave. Pri tehnoloških težavah pa so mi takrat pomagali naši tehnologi. Inženir Lavrenčič je tedaj rešil marsikateri tehnološki problem, zlasti, kako izdelati kakšen sestavni delček števca.
Eden izmed velikih problemov je bila ravnost aluminijevega kolutka in njegova natančna pritrditev na os. Nič manjša naloga ni bila izdelava aluminijastega podstavka in števične-ga koluta za številčnik. Nikoli ne bomo vedeli, koliko prostovoljnih nadur so opravili ing. Lavrenčič ter njegovi tehnologi in orodjarji, preden so bili rešeni ti in še drugi tehnološki problemi. Z orodjem, ki ga je izdelala orodjarna, v letu 1946 so orodjarji za prvo pokušino izdelali sto kompletov vseh delov števca. Nekako za novo leto 1947 sem dobil nalogo, da mora biti za spomladanski zagrebški velesejem izdelana količina vsaj petdesetih števcev, ki bodo na sejmu montirani »delovali«. Skoraj nobeden izmed izdelanih sestavnih delov ni bil tak, kot bi bilo treba, poslužiti sem se moral kar sam pile, kladiva, svedrov in povr-tal, ker za popravilo orodij in izdelavp novih delov ni bilo časa; rok štirih mesecev je bil prekratek. Delal sem sam od jutra do večera kak mesec dni, tako da sem iz serije stotih kosov izvlekel petdeset kompletov delov, pripravljenih do takšne mere, dasojihdelavkev
Podlistek
montaži (ki so prav tako delale preko rednih delovnih ur) lahko sestavile. Kljub temu je bilo petdeset kosov števcev pripravljenih, izdelanih in umerjenih v roku in odpeljali so jih na velesejem.
Takratne otvoritve velesejma se nisem udeležil. Nekaj dni pozneje je prisopihal Vrtačnik, tedanji šef Iskrine prodaje, češ, da se števci ne vrtijo, da se jih je kar polovica ustavila. Takoj sem videl, da me je hotel le podražiti, zlasti, ko mi je ing. Herman Vidmar pojasnil, da se je tako imenovana »rdeča ma-rkica« prilepila na magnet, ker je bil lak še svež. To pa so morali sproti popravljati, dokler se lak ni dodobra posušil. Lak pač ni hotel ubogati prekratkega roka...
Za menoj so isti števec izboljševali drugi sodelavci kot Viktor Kosec in v razvoju mojster Kern v montaži. Spremenili so nekaj stvari, ki jih je nbjno terjala praksa. Kosec je začel razvijati tudi drugi, novi števec, ki je prišel v proizvodnjo 1949/50 leta. Izdelan je bil na temelju naših izkušenj in napak, zato je bila nova izvedba števca razumljivo bistveno boljša. Tako se je izdelek izboljševal iz leta v leto. S prihodom ing. Levovnika je prišel k nam res pravi razvijalec. Dobro je lahko takrat izkoristil to priložnost, saj je proizvodnja števcev že redno tekla, in števec je začel razvijati natanko tam, kot je bilo potrebno in to z materialom, s katerim je bilo potreb-
no doseči najboljši izdelek. Treba je bilo izbrati takšen material, da si lahko dosegel takšno kvaliteto, ki zahteva najmanjše možno odstopanje od idealne linije pri večkratni preobremenitvi ne sme prekoračiti določene tolerance.
Če bi takrat, ko sem snoval prvi števec, terjali od mene takšno kvaliteto, bi zagotovo ne mogel ničesar narediti, ker preprosto tega nisem znal. Brez potrebnega znanja in izkušenj glede delovanja tega merilnega aparata, brez informacij o vseh vplivih tehnoloških fines in izbora materiala
na kvaliteto izdelka v tako kratkem času tedaj ni bilo mogoče izdelati števca, ki bi ustrezal tako zahtevnim pogojem.
Svoje delo pri števcu sem dokončal maja 1947. Nato sem na tej podlagi zbral podatke, ki sem jih potreboval za svojo diplomsko nalogo, dobil nekaj mesecev štud. dopusta, nalogo napisal do konca in oddal. In s to temo, s števcem, sem potem torej diplomiral januarja 1948 za inženirja elektrotehnike na elektrotehniški fakulteti univerze v Ljubljani.«
Ing. Milan Železnik pa je poleg svojih poklicnih dolžnosti v Iskri opravljal tudi vrsto družbenopolitičnih funkcij v življenju in oblikovanju okolja, v katerem ježivel. Tako je bil 5. novembra 1953 leta izvoljen za odbornika zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Kranj, dne 16. marca 1954 pa za člana Okrajnega sveta za gospodarstvo.
7. junija 1954. leta je bil izvoljen v odbor za zaščito industrijske lastnine Trgovinske zbornice za LR Slovenijo, 28. julija 1955. leta pa je postal član sveta za urbanizem okrajnega ljudskega odbora Kranj.
29. februarja 1956. leta je bil imenovan za člana upravnega odbora Narodne banke FLRJ-podružnica 611 Kranj, medtem ko ga je Elektrotehniško društvo LR Slovenije 10. VI. 1957 delegiralo za delegata v šolski odbor Tehniške srednje šole v Ljubljani za leto 1957. 15. julija 1958. leta ga je upravni odbor Trgovinske zbornice za LRS imenoval za člana strokovnega odbora za industrijsko lastnino.
23. 11.1967. pa je ing. Železnika upravni odbor združenega podjetja Iskra Kranj imenoval za člana fakultetnega sveta Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. In končno je našega sobesednika Skupščina SRS izvolila 30. 8. 1971. za člana komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za raziskovalno dejavnost.
#
MIJSEBSM* Ml>uevUCt irAMz-gAHA OKOGHA
BEOGKAO
UVERENJE
Oei* -se pokedojc da je Železnik Franca Hi len
_________tehnigfci direktor...........................noriloc OBEMA ČASA S mde
Inoie ntn ....je odlikovanje dodetio Pretsednik Federativne Narodne Republike Jogoskruije
$vope Ukorom troj ^5 od	24*1 V*	1R5.. 9 god.
______2**TY-_______ 195 ^god.
Se/ fceocefartfe ordte*.
~ f
Kotiček za Iskraše
Luč življenja — sonce
V prejšnjih številkah smo o soncu že pisali — hvalili smo ga. Pa ni vse tako lepo z njegovim izkoriščanjem. Kot prvo bomo govorili o njegovemu izkoristku. V Sloveniji je vprašljiv v klasični obliki, kaj šele v obliki pretvarjanja v električno energijo. Celo v Ameriki — deželi tehnologije še niso tako daleč, da bi uravnovesili jezičke na tehtnici vložene energije v izdelek — to je sončna celica in dobljeno energijo v času njenega trajanja. To se jim zaenkrat splača le za vesoljsko tehniko, kjer drugače ne gre, morda za telefonske govorilnice na njihovih daljavah in za propagandne namene, da pokažejo kje so. Se pravi, stvar je v tehnologiji.
Pod točko 2 bi govorili, kako se sonca branimo. Čudno se to sliši vendar to delamo stalno, iščemo'senco, natikamo si sončna očala, oblačimo se v belo in tanko, mažemo se z kremami. Torej česa se bojimo: v soncu poteka jedrska reakcija. Po mnenju znanstvenikov smo nekako na polovici življenjske dobe sonca. To sproščeno energijo reakcije v obliki svetlobe pa dobiva zemlja. Na njej je to pogoj za vse življenje flore in flavne. Svetloba potuje v valovanju kot zvok, le da v njej nihata elektro in magnetno polje. Pri zvoku niha medij skozi katerega potuje. Torej svetloba ima valovno dolžino in jakost. V primerjavi z zvokom je to barva tona in glasnost. Tudi ves zvok ni za naša ušesa sprejemljiv, tako tudi svetloba — elektromagnetno valovanje ni vsa sprejemljiva za našo občutljivost. Valovna dolžina je barva, in to je za nas vidno področje tega valovanja. Nevidno področje pa je lahko škodljivo. To je ultraviolična na eni strani in infra — rdeča na drugi. Teh se branimo s filtri, ki so plod znanstvenih raziskav in počasi postajajo stvarnost v uporabi. Pri mer so razni premazi površin (v kremah imenovani zaščitni faktorji). Trenutno prodira v uporabo od vesoljskih raziskav produkt imenovan »Ultra stop«. Zemlja ima naravno, zaščito v slojih atmosfere. Vendar je to marsikje premalo in bo ta izum dobrodošel. To bi bilo idealno, spuščena vsa svetlobna aktivnost in zaustavljena toplotna. Še sence nam ne bi bilo treba iskati. Znanost se tu še trudi. Tudi polaroidna stekla so plod vesoljskih raziskav (seveda z zahoda). Ta so predvsem v uporabi sončnih očal. Ta zaščita ureja valovanje, da jo sprejmemo le v eni smeri. Tu so potem še stekla s spremenljivo propustnostjo (foto-sinteza). Pri njih se molekule z različno jakostjo svetlobe spreminjajo svojo lego in s tem menjajo prepustnost svetlobe.
Zaščite so še z folijami ki odbijajo — reflektirajo svetlobo (zaščita okenskih površin in tudi sončna očala so taka).
Torej previdno s soncem, ker nam ta lahko tudi škodi in to ne samo z opeklinami.
-------——-------------;-----------------------------45?
T/ HAŽlhlA MIJE KOT SOME- TEPKO JO	ŽIVI HE
Vitki živijo dlje — ne pa sestradani
Dolgotrajno shujševalno obdobje je lahko zelo škodljivo za srce. Ce se nekdo odloči za strogo shujševalno dieto, ki ne presega 800 kalorij/3360 Joule dnevno, se istočasno tudi izpostavlja povečani možnosti srčnega infarkta. Kalifornijski zdravnik prof. dr. Rudd je dokazal, da telo, ki dolgo obdobje ne dobiva zadosti beljakovin to življenjsko pomembno sestavino začne črpati tudi iz tkiva srčne mišice, kar nujno vodi v opešanje srca. Zato je smiselno hujšanje, tako meni dr. Rudd, le če organizem še vedno dobi dnevno 1200 kal/5040 Joule, to je zdrav način hujšanja, kar je pod to vrednostjo, pa je zdravju škodljivo stradanje.
— Prinesite ml Isto kot njemu.
iRecept
Polnjene kumare (ideja za nedeljsko kosilo)
Vzemite 4 ali 6 kumar, olupite jih in prerežite po dolžini ter izdolbite peške. Napolnite jih z zmletim začinjenim mesom (svinjsko in goveje). Potem ko ste napolnili vse kumare, sestavite po 2 polovici in jih omotajte z belim sukancem.
V kozico dajte dovolj drobno narezane slanine, nekaj čebul, par zrn popra, peteršilj, zeleno, sol (ali vegeto) in malo masla. Na tej zelenjavi dušite kumare 3/4 ure, potem jih poberite iz kozice in odvežite ter dajte na pladenj. Sedaj potresite po zelenjavi žličko moke in jo zarumenite, zalijte z vodo ali juho in okisajte z limoninim sokom. Kumare dajte v drugo kozico, čezenj je prelijte preko cedila zelenjavni sok. V tem soku naj vrejo še nekaj minut. Kumare ponudite s kislo smetano, ki jo prelijete preko njih.
Čas (beri kot humoresko)
Nekako do Alberta Einsteina so raziskovalci fizikalnih pojavov skozi stoletja jemali pojem prostor, masa in čas, kot absolutni vrednosti. No, Albert je dokazal, da to ni res. Sicer je on to opravil s svinčnikom, danes pa je to možno dokazati z občutljivejšimi instrumenti. Čas v hitrem telesu teče počasneje, razlike pa so z približevanjem hitrosti svetlobe vse večje.
Več o tej temi piše drugje. Hotel bi le dokazati, da Albert ni bil prvi, ki je čas in prostor krivil po svoje. Ti pojavi so starejši. Od nekdaj se 45 minut imenuje šolska ura. S tem so se vrli pedagogi lotili teme časa. Načrtovalci usmerjenega šolstva tega problema izjemoma niso postavili na glavo. Morda to v drugem valu.
Da so pedagogi do tega prišli, si razlagam takole: delo z mladimi nadobudneži je trdo in težaško, ki izsuši grlo, topi duh in telo. Sadovi" tega dela pa so neizmerljivi, saj so splošne državne mature že davno ukinjene, nedavno pa še šolske interne. Se pa to lahko gleda tudi drugače. Na primer z očmi slušateljev. Tudi njim se vleče nezanimiva ura, kar je zopet dokaz o relativnosti časa — enim se vleče, prijetni trenutki pa gredo kot blisk.
Blisk pa ni enota za čas. So še krajši, povsem neizmerljivi trenutki. Primer: brž ko se pojavi na ekranu TV aparata politik s šopom papirjev in naš porabljen čas, da televizor ugasnemo.
Pa tudi to ni namen tega pisanja. Hotel sem le po sledeh pedagogov
krčiti in napihovati ure v vseh panogah. Znane so težave sestavljavcev tarifnih pravilnikov. Ni ga pravilnika s katerim bi bili vsi zadovoljni. Tudi plačilni razredi niso za našo brezrazredno družbo. No in v tem grmu tiči zajec. Predlagal bi, da vsakemu profilu nadenemo drugačno uro. Začnimo s primeri: ekonomisti, politologi, pravniki, organizatorji in podobni, kateri sb močno zastopani v naši družbi, bi imeli svoje fiktivne (beri navidezne) ure. Glede na to, da imajo svoje orodje pospravljeno, če zaprejo usta, potem glede na silne odgovornosti in znane rezultate, ki se svetijo na vsakem koraku, bi jim odmeril 10 minut za eno uro. Imenoval bi jo gospodarna ura (ker bi se nam ta kmalu obrestovala).
[
*
rt '-/7)
n ^	/r\
'"i /A
p

Vleče
Kovinarji, rudarji, zidarji in ostali poklici, katere tlači norma in katerih rezultati so vidni in otipljivi, pa bi imeli 120 minut za eno uro. S tem bi ubili več muh na mah. Gospodarstveniki bi se hvalili o prekoračitvah norm, delavci bi z lahkoto dosegli norme in produktivnost bi rasla.
Ostalo nam je še veliko odprtih vprašanj, katere pa prepuščam javni razpravi in morebitni polemiki o tej povsem novi ideji.
Objave
Iskra Commerce Ljubljana TOZD Servis
vabi k sodelovanju
diplomirane elektroinženirje, elektroinže-■ nirje in elektro ali strojne tehnike,
ki bi želeli delati na montaži, vzdrževanju in servisiranju sistemov, opreme in naprav za krmiljenje obdelovalnih strojev ter naprav za avtomatizacijo v industriji.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s poskusnim delom. Delo je v delavnici in na terenu. Nudimo vam strokovno pomoč, dodatno izobraževanje, možnost napredovanja v stroki ter sredstva iz kadrovskega sklada za reševanje stanovanjskih problemov.
Če imate veselje do objavljenih del, se prijavite v roku 15 dni po objavi na naslov: Iskra Commerce, Kadrovski sektor, Ljubljana, Topniška 58. Dodatne informacije dobite po telefonu štev. 314-288.
Iskra Commerce TOZD SERVIS Ljubljana
vabi k sodelovanju sodelavce za nedoločen čas v
Oddelek kontinuirane inventure
1. Inštruktorja za finančno materialno
poslovanje
Pogoji:
—	končana srednja ekonomska šola
—	3 leta delovnih izkušenj
—	3-mesečno poskusno delo
Produktni sektor IV
1. Komercialista za področje varilne tehnike
Pogoji:
—	končana ekonomska ali elektro fakulteta I. st.
—	1 leto delovnih izkušenj
■ — 3-mesečno poskusno delo
CTSO — Ljubljana — sprejemni oddelek 1. Dva prevzemna tehnika
Pogoji:
—	končana srednja tehnična ali ekonomska*
—	6 mesecev delovnih izkušenj
—	invalidnost ni dopustna
—	2-mesečno poskusno delo
DS Skupne službe Ljubljana
vabi k sodelovanju sodelavko za nedoločen čas
1. Tajnico
pogoji:
—	končana upravna administrativna ali Ekonomska srednja šola
—	2 leti delovnih izkušenj
—	aktivno znanje strojepisja
—	2-mesečno poskusno delo
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov:
Iskra Commerce, Kadrovski sektor, Topniška 58, Ljubljana
iM
Odprto prvenstvo IC v tenisu
Na igrišču Škulj na Dobravi pri Ljubljani bo v soboto, 31. avgusta letošnje odprto prvenstvo Iskre Commerce v tenisu. Že po tradiciji so na tekmovanje povabljeni tudi ljubitelji tega športa iz komercialnih DO, ki imajo sedež v PPG, ter ZORIN-a, Invest servisa in DSSS SOZD Iskra.
Prijave sprejemajo športni referenti in Davor Meznrič v PPG. Po končanem tekmovanju bo tudi družabno srečanje s podelitvijo medalj in predhodnega pokala ter piknikom. Prijaviti se morate s soudeležbo 500 dinarjev do 22. avgusta.
Organizacijski odbor
SOZD Iskra Izobraževalni center Ljubljana
razpisuje
strokovno izpolnjevanje na temi:
mednarodno industrijsko trženje
in
računovodske informacije za upravljanje
v mednarodnem poslovanju
v času od 5. 9. do 7. 9. 1985 in od 12. 9. — 14. 9. 1985 (6 dni)
Temi sodita v prvi sklop specialističnega in periodičnega strokovnega izpopolnjevanja, ki je namenjeno vsem direktorjem tržnih področij in vodjem sektorjev v izvozni dejavnosti Iskre, poslovodnim delavcem, svetovalcem, kot tudi direktorjem poslovnih enot Iskre v tujini ter vodjem komercialnih OZD v delovnih organizacijah Iskre, ki hočejo postati uspešnejši v mednarodnem trženju, z uporabo novih metod in pristopov.
VSEBINA:
1.	Mednarodno inudstrijsko trženje
2.	Računovodske informacije za upravljanje v mednarodnem poslovanju
3.	Primer za proučevanje
4.	Aktualne teme iz mednarodnega poslovanja Iskre (Večerne okrogle mize)
VODJI PROGRAMA:, dr. Tone Hrastelj, dr. Ivan Turk
ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli dne 5. 9. 1985 ob 8. v hotelu Transturist v Škofji Loki.
CENA: V ceno 22.000 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD. oz. DSSS.
PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 23. 8.1985 na naslov: SOZD Iskra—Izobraževalni center Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Podrobnejše informacije lahko dobite pri Bogdanu Palcu, koordinatorju programa, tel. št.: 061/213-213, int.: 35—97 in na tel.: 061-222-212, int.: 31-63.
_______Mali oglasi___________________________
»Tipkam diplomske naloge in druge tekste. Fani Košak, telefon 061/213-213, int. 14-11 — popoldan 50-647.«
Prodam gliser Vega italijanske izdelave, dolžina 4,15 m z vso dodatno opremo (prikolica, motor,..) Vse informacije dobite na tel. 577-555.
Tipkam diplomske naloge in druge tekste. Telefon: 574-502.
Iskra — Industrija širokopotrošnih Izdelkov Škofja Loka
TOZD — tovarna antenskih naprav
ANTENE
61360 VRHNIKA
Idrijska 42
Nudimo proste zmogljivosti na sledečih strojih:
—	Brizganje plastike na stroju Belmatik	tip (45)24 gr.
—	Brizganje plastike na stroju Belmatik	tip (150)80 gr.
—	Brizganje plastike na Stroju Nemopleks	tip 10 gr.
—	Vtiskovanje bakelita na stroju Litostroj	tip 100 HS
—	Na	stiskalnici	z	močjo	60	KN
—	Na	stiskalnici	z	močjo	160	KN
—	Na	stiskalnici	z	močjo	200	KN
—	Na	stiskalnici	z	močjo	400	KN
—	Na	stiskalnici	z	močjo	630	KN
Vsa nadaljnja informiranja nudi komercialna služba Iskra — Antene Vrhnika, Idrijska 42 ali po telefonu (061) — 752-616.
Sozd Iskra
izobraževalni center Ljubljana
V skladu s programom strokovnega izpopolnjevanja kadrov v Iskri in sklepom področja kakovosti SOZD Iskra
razpisujemo posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu:
2. Šola področja nakovosti v Iskri
V času: od 9. — 13. 9.1985 (I. del) od 7. — 11. 10. 1985 (II. del) od 4. — 8. 11. 1985 (III. del)
Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra usmerja na odgovornejša dela in naloge v področju kakovosti in vodjem služb kakovosti v TOZD.
VSEBINA:
I.	Integralni sistem zagotavljanja kakovosti
II.	Integralno zagotavljanje kakovosti — posebna poglavja
III.	Metode dela in tehnike za vodenje služb kakovosti
Program I. dela je osnova sistema za zagotavljanje kakovosti v Iskri in je sestavljen iz zbranih splošnih in posebnih tem, ki pokrivajo potrebno znanje za integrirani sistem zagotavljanja kakovosti in njeno povezovanje z ostalimi poslovnimi funkcijami Iskre.
V	drugem poglavju so zbrane teme, katerih poznavanje je nujno za delo pri organiziranem dviganju kakovosti proizvodov in storitev.
V	tretjem delu so zbrane metode in tehnike, ki so potrebne za uspešno vodenje oddelkov in služb kakovosti ter teme, katerih poznavanje je nujno za delo pri organiziranem dviganju kakovosti proizvodov in storitev.
Vsi trije deli tvorijo celoto in je zato nujno, da udeleženci šole redno obiskujejo vse tri dele.
ORGANIZACIJA: Skupne oblike andragoškega dela bodo orga: nizirane celodnevno 5 dni v tednu, zato je potrebno, da udeleženci šole svoje obveznosti v zasebnem življenju v tednih šolanja prilagodijo programu šole. V času šolanja je praviloma potrebna stalna prisotnost in bivanje v hotelu Transturist. Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevalo o upešno končanem šolanju, ki bo v skladu s samupravnim sporazumom in osnova za razporejanje za dela in naloge v službah kakovosti.
NOSILEC PROGRAMA: področje kakovosti SOZD Iskra v sodelovanju z izobraževalnim centrom
VODJA PROGRAMA: Lotar Kozina, dipl. ing.
ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli v ponedeljek, 9.9.1985 ob 9. uri v hotelu Transturist Škofja loka.
PRIJAVE: izpolnjene prijavnice pošljite najkasneje do 30. 8. 1985 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3-IX. E.
Podrobnejše informacije glede udeležbe organizacije lahko dobite pri tov. Vrhovec Sonji, na tel. 061 222212, ali pri vodji področja kakovosti v vaši DO.
Iskra Zorin
Tozd standardizacija
Ljubljana, Tržaška 2
objavlja prosta dela in naloge
1.	vodenje informacijskega sistema tehnične regulative
pogoji:
dipl. inž. elektrotehnike — dipl. bibliotekar VIS — elektro ali sociologija — smer bibliotekar drugi zahtevni pogoji: znanje angleškega jezika trimesečno poskusno delo
Predvidena akontacija OD 65.000 din. Rok prijave 8 dni.
Rok obvestila 30 dni po izteku objave.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja nimamo.
2.	samostojni standardizer.
Pogoji:
dipl. inž. elektrotehnike ali dipl. inž. elektr. elektronik trimesečno poskusno delo, lahko pripravnik
Predvidena neto akontacija OD 65.000 din.
Rok prijave 8 dni.
Rok obvestila 30 dni po izteku objave.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Stanovanja nimamo.
Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov Iskra Zorin, TOZD Standardizacija, Ljubljana, Tržaška 2.
Dodatne informacije dobite pri tov. Blažu Tomincu ali tov. Mariji Pirc.
ISKRA — Industrija za avtomatiko,
Ljubljana, n. sub. o.
Ljubljana, Stegne 15 b
TOZD Naprave za energetiko in teleinformatlko Ljubljana
Za realizacijo programsko-planskih in pogodbenih obveznosti, ki so predvsem izvozno usmerjene na vse celine sveta
iščemo in vabimo k sodelovanju
15 diplomiranih inženirjev elektrotehnike
smer telekomunikacije, industrija elektrotehnika, energetika, avtomatika in računalništvo
10 inženirjev elektrotehnike
smer elektronika, avtomatika,
ki bodo s svojim znanjem, delavnostjo in delovnimi izkušnjami prispevali k hitrejšemu razvoju programsko usmerjenih mikro-računalniških naprav, proizvodnje naprav za prenos informacij po energetskih vodih in proizvodnje zaščitnih naprav ter avtomatizacije elektrarn.
Za navedena delovna področja sprejmemo tudi pripravnike, ki jih bomo usmerili na njim ustrezna delovna področja in usposobili po pripravniškem programu.
Dela in naloge se nanašajo na razvoj, aplikacije, konstruiranje in projektiranje, merilno tehnologijo, softvvare in kontrolo.
Novim sodelavcem nudimo:
—	zanimivo in ustvarjalno delo
—	strokovno in znanstveno izpopolnjevanje ter možnost sodelovanja z domačimi in tujimi znanstvenimi ustanovami ter proizvodnimi delovnimi organizacijami
—	absolventom elektrotehnične fakultete pomoč pri izbiri in izdelavi doplomske naloge
—	pomoč pri reševanju stanovanjske problematike
—	stimulativne osebne dohodke z oziroma na ustvarjalnost pri delu.
Zainteresirani kandidati naj pošljejo pisne prijave na naslov: ISKRA—AVTOMATIKA, DSSZ, Ljubljana, Kotnikova 6, področje za kadrovske zadeve, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije, telefon 312-322.
Z vsemi prijavljenimi kandidati se bomo osebno pogovorili.
Montaž ali Poliški Špik
Pfaninska sekcija DO ISKRA Kranj bo organizirala v soboto 31. avgusta vzpon na vrh »Poti prijateljstva«—Poliški Špik ali Montaž v Zahodnih Julijcih.
Odhod avtobusa bo ob 5. uri izpred hotela Creina. Peljali se bomo čez mejni prehod Rateče v dolino Zajzera. Od tu se bo ena skupina pod vodstvom vodnikov M. Ručigaja in P. Lebana zavihtela čez severno steno na vrh Poliškega Špika (2752 m — 6,5 ure). Ta smer je precej zahtevna in priporočljiva le izurjenim planincem. Udeleženci morajo imeti s seboj dve vponki, 5-metersko vrv in cepin.
Druga skupina se bo pod vodstvom vodnika F. Ješeta peljala na Nevejsko sedlo in se čez planino Pecol po normalni poti povzpela na isti cilj. Vzpona po tej smeri bo okrog pet ur. Sestopili bomo skupaj na Nevejsko sedlo po normalni poti.
Vsem udeležencem priporočamo dobro, planinsko opremo (obutev!), tudi cepin ali palice. Ne pozabite na veljavne potne liste in nekaj lir za čaj. Cena prevoza bo 800.- din.
Prijave in vplačila sprejema V. Pajk iz tajništva DO ERO, tel. 2822 do
srede 28. avgusta.
Mangart
SREČNO!
Planinska sekcija DO ISKRA Kranj bo priredila v nedeljo 1. septembra 1985 izlet na tretji najvišji vrh v Julijcih—Mangart (2679m).
Z avtobusom, ki bo imel odhod ob 6. uri izpred hotela Creina, se bomo peljali čez Vršič v Trento, kjer si bomo ogledali Kugijev spomenik in izvir Soče. Z vožnjo bomo nadaljevali mimo Bovca in trdnjave Kluže na Mangartsko sedlo (2072 m). Od tuje na vrh Mangarta le dve uri hoje. Če kdo ne bo pripravljen za ta napor, bo medtem izkoristil čas za čudovite razglede po gorskem svetu. Vračali se bomo po isti smeri mimo Bovca, skozi Tolmin in Baško grapo v Kranj, kjer bomo v zgodnjih večernih urah.
Tokrat bomo dali prednost pri prijavi upokojencem, sicer pa bo število udeležencev zaradi majhnega avtobusa (30 sedežev) omejeno. Če bo zanimanje veliko, bomo poskušali še s prevozom z osebnimi avtomobili, seveda če bo kdo peljal s primernim nadomestilom. Oprema udeležencev naj bo dobra planinska (obutev!). Za vodstvo bosta poskrbela vodnika P. Leban in J. Trilar. Cena prevoza bo 800. din.
Prijave in vplačila sprejema V. Pajk iz tajništva DO ERO, tel. 2822 do srede 28. avgusta.
Planinski SREČNO!
—	Zakaj ne greste na dopust?
—	Nič ne Izvažamo, pa nimamo dolarjev.
						ISKRA	IL	VOJAŠKI	=	GAMSOV	TERMIN	POLOBEL	STROKOV.	SLIKARKA	K^KTE
						SPORAZUM									
					* ■r8®!	VESOLJEC									
						KOPNEGA			SSL	'					
									Ilovan						
						ARABSKO					tl				
						100					VONJ				
SESTAVIL:	GLAVNO UGANDE	ZGORNJI OBUVALA	JUTRANJA PADAVINA	ANGLEŠKI	z					PREDSTOJ- FAKULTE-					
				ESTONEC											
—							?Š?e‘IA			UROCENJE					SERVIRNI
							SK£a			STRAN					
S?									h«EnB			SPAJKA			
									ISli*"'			ZA PGOVOO.			
NASELJE						5?s;r					PROSTOR				
						IRANEC NA KAVKAZU									
STAROEGI- PTOVSKO KRAJEVNO BOŽANSTVO				Bi:							OGIBEK				
															
				MARVIN											
			METALNA					EL					LESKOVAR		
			ir'					KRAPINA					NO.T		
HINAVSKA										LOGATCU					
KDOR KAJ SPREJME PRIVOLI										CERKVENA OBREDNA OPRAVA					
PD Iskra Ljubljana prireja planinski izlet
Od Slovenlgradca do Solčave
Planinski izlet je del poti iz programa po slovenski transverzali. Dobimo se v petek, 30. 8. 1985 ob 12. uri pod uro na ljubljanski železniški postaji, nato gremo z rednim avtobusom v Slovenjgradec in po 4,5 urah hoje do Doma na Uršlji gori, kjer bomo prenočili. Drugi dan bomo šli preko Smrekovca do koče na Loki, to je 10 ur hoje, nato bomo tam prenočili.
V nedeljo sledi vzpon na vrh Raduhe in sestop v Solčavo ter z avtobusom nazaj v Ljubljano, kamor bomo prišli v večernih urah. Izlet ni preveč zahteven in je primeren za planince z malo več kondicije. Potrebujemo planinsko obutev in pelerino. Izlet je omejen na 20 planincev. Cena je 600 din. Izlet vodi Dolfe Divjak. Prijave sprejema Breda Jančar, tel. št. 572-331, int. 614 do 28. 8. 1985 do 12. ure.
Planinski pozdrav!
Iskra
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za Informacije IS SRS je glasila oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.