Bivši ministrski predsednlk in niinister dr. Anton Eorošeo bo imel na belgrrajskem vseučiliš.u zanimiva predavanja o zadružništvu. Zlato poroko Je obhajal dolgoletni bivši tehnični vodja Cirilove ti.karne v Mariboru gospod Leon Brože s svojo soprogo Matildo. Za.l_ž_..mu delavcu naše častitke! -Gostilničarski Ilst«, glasilo mariborske in ljubljanske zveze gostilničar skih zadrug, je izšel dne 18. februarja v novi obliki in opremi v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Razpisana je župnija Sv. Jošt na K. do dne 27. marca. Radi psa ga zabodel z uožem. V Pi- volah pri Mariboru ni bilo po volji mimoidočemu posestniku, da je stal pred svojo hišo 261etni Ivan Verdonik s psoin svojega tasta. Mimoidoči je hotel zaklati psa, ker Verdonik ni pustil in radi tega je prejel on zabodljaj v prsa, da se je zgrudil in je njegovo stanje opasno. Nad brata z nožetn. V Jareninskem dolu pri Purgajevih so obhajali pust. Pri tej prillki je prišlo do prepira med bratoma Francem ter Rudolfom. Zaključek prerekanja je bil ta, da je zabodel Rudolf brata z nožem v prs-a in ga življenjsko nevarno ranil. Župnik štuhec oproščen. V četrtek, dne 19. februarja, se je vršila pred okrajnim sodiščem v Gornji Radgoni razprava proti č. g. Francu Štuhecu, župniku prf Sv. Juriju ob Ščavnici, in proti g. Gustavu Rakuši, ¦organistu pri Svetinjah. Obtožena sta bila po zakonu o zaščiti države: 1. radi javnega odobravanja telovadnega nastopa fantovsketra in dekliškega krožka Prosvetnega društva pri Sv. Juriju, 2. da sta v govoricah poveličevala načela bivše Slovenske ljudske stranke in bivše orlovske organizacije. Povod za obtožbo je bil sledeči: Dne 3. avgusta 1930 sta omenjena krožka Prosvetnega društva pri Sv. Juriju priredila javno akade-rnijo, ki je na svojem programu tudi imela neke telovadne točke, kojih izvajanje je oblast p"Vepovedala. G. župnik je imel pri prireditvi kratek uvoden govor, v katerem je med drugim naznanil: »Banska uprava je telovadni program akademije prepovedala in mi ee tej prepovedi pokoravamo.« Poudaril je nadalje važnost krščanskih načel za vzgojo mladine. Pri razpravi so proti župniku nekatere priče — Ivan Nemec in tri 161etna dekleta — izjavile, da je nameraval s svojim govorom pri Ijudstvu vzbuditi nevolio proti državnim oblastem ter da je kršil prepoved, ko je dopustil, da so se vršile boksarske vaje članov, simbolične vaje deklet in rajalni pohod vsega članstva, ter da ie v svojem govoru poveličeval ideje bivšc SLS in bivšega orlovstva s tem, da je rekel: »Prosvetno društvo bo kakor doslej do konca svojega obstoja krepilo med Clani versko, narodno in gospodarsko zavest, i_.obraževalo jih na temeliu naukov kat. Cerkve, in zlasti še krščansko socialnih načei um &ko, "nravno in telesno.« Zaključil je svoj govor s klicem: »Mi pa ostanemo, kakor ?mo bili.« Poleg teh obremenilnih prič je tudi bilo zaslišanih več prič iz občinstva, ki so iziavile, da je govor gospoda žnpnika vplival pomirievalno na ra5.biirjeTio občinstvo. Po štirnirnl razpravi je eospod sodnik Levstik izrekel oprostilno razsodbo. G. žunniku, vneteirm deiavcu v vinnrrradu Gospogovem in na polju Ijudske prosvete, naše čestitke! Vlom. Neizsledeni vlomilci &o odneeli iz trgovine trgovca Alojzija Horva- ta v Gorišnici v župniji Sv. Marjete niž« Ptuja raznega blaga za 4174 Din. Za vlomilci je zabrisal sneg sled. Vlom. V četrtek dne 19. februarja so neznanci vlomili v gostilno in trgovino na sredi poti ob glavni cesti, ki vodi proti Št. Pavlu pri Preboldu in je last Josipa Basle. Lastnik je pri orožnih vajah in to okolnost so izrabili uzmoviči. Odnesli so 500 Din gotovine in raznega blaga za 10.000 Din. fKozolec pogorel. Dne 16. februarja je izbruhnil i,z nepojasnjenega vzroka požar v velikem kozolcu Franca Dolčka v Vojniku pri Celju. Kozolec, ki je bil na prodaj, je pogorel do tal. Smrt znanega odvetnika. V Celju je umrl v starosti 75 let tamošnji obče znani odvetnik g. dr. Josip Vrečko. Umrli je bil iz znane narodne hiše Vrečkov na Žegarju in je užival kot odvetnik in odloCen narodnjak priljubljenost ter spoštovanje. Slava njegovemu spominu! Vlom t samostan kapucinov v Ptuju. O vlomu v ptujsko minoritsko cerkev smo že poročali. Za minoriti so obiskali vlomilci samostan kapucinov v Ptuju, kjer so se založili z raznimi jest vinami. Prava fantovska bitka z mahanjem s sekiro, z vilami in s strelom se je vršila na pustno nedeljo na noč v Vel. Mraševem pri Brežicah, kjer je bila gostija. Vzrok puščanja krvl je bil preobilni alkohol, ki podžge mladinsko surovost. Smrt cerkovnika pod snegom. 701etni cerkovnik od Sv. Petra pri Št. Rupertu nad Laškeir, Janez Rozman, je hodil zadnje dni po žitni biri. Na noč se je vračal domov skozi Oleški gozd. EHvjal je sneženi vihar, starček je spodrsnil, padel in se onesvestil. Obležal je pod snegom Ł00 m višje od vasi Sv. Peter. Nesreča se je zgodila v petek v noči, a našel ga je še le v nedeljo dne 15. februarja Janez Pertinač na povratku k Sv. Rupertu. Ponesrečeni je bil vzor cerkovnika in pravega krščan skega moža. Žrtev pijanSevanja in pretepaštva. Avgust Štuklec iz Lemberga v šmarskem okraju je dne 15. februarja popival po Šmarju in na potu proti domu tudi v vinotoču Terezije Lavrenčakove. Vsled preobilnega alkohola je neprcstano izzival na pretep, v katerem jo izkupil izzivač toliko, da ga je našel drugo jutro Lavrenčak v svojem svin- jaku mrtvega, Sodno raztelesenje je ugotovilo, da je imel na glavi in na tele.su več sledov udarcev s koli in 13 lažjih ubodljajev z noži. Po mnenju zdravnikov je nastopila smrt radi srčne kapi, ki je zadela Štukleca zaradi močnega razburjenja. Ubijalec iz silobrana. Anton Lupšina iz Zgornje Sušice na Bizeljskem je izzival dne 17. februarja v krčmi posestniškega sina Jožefa Gregl. V noči po izzivanju je pričakal Lupšina Gregla v temi ob cesti in ga udaril s kolom preko hrbta. Gregl je segel v žep po nož, mu presekal na nogi žilo odvodnico in povzročil smrtno izkrvavljenje. Gregl se je javil sam orožnikom z izgovorom silobrana. Vlak razmesaril očeia G nepreskrblje_ih clrok. V noči je zašel, stopajoč po želez_iški progi, pod lokomotivo železniški delavec Franc Drenik. Nesreča se je zgodila pri postaji Trebnje na progi Ljubljana—Novo mesto. Lokomotiva je očeta 6 nepreskrbljenih otrok i-azmesarila počasi in puščala presledkoma za seboj posamezne odrezane ude. Požicjalč-va roka na delu. Že zadnjič smo poročali, da je na več krajih na Kranjskem na delu požigalčeva roka. V vasi Kašelj pri Vevčah je pogorelo pred dobrim tednom lepo gospodarsko poslopje posestnika Grada. Dne 17. februarja je pogorela Jožefu Bezlaju: hiša, hlev, svinjak in drvarnica in je ostalo le golo zidovje. Vaščani se upravičeno boje, če ne bo uničil peklensko _lobni požigalec cele vasi. Stražnik v silobranu nevarno obstrelil mladega družinskega očeta, Na Jesenicah na Gorenjskem je prišlo na pustni večer radi napovedbe policijske ure do prerekanja in suvanja med vinjenimi gosti in ob.inskim stražnikom. Stražnik je potegnll v silobranu revolver in neva.no obstrelil mladega družinskega očeta Korošca. Avtoomnibus zgorel. Dne 18. februarja je zavozil radi velikega snega v obcestni jarek avtoomnibus, ki je vozil na progi Sevnica—Mokronog. Motor je odpovedal, nastala je eksplozija in leseni deli voza so zgoreli. Visok vrelec vroče mineralne vcde, V Galgovu pri Sisku poleg železniške proge je začel dne 18. februarja brizgati več deset metrov visoko curek mine_alne vode, ki je meril 19.2 stop. C. Voda je brizgala iz globočine 180—190 metrov. Neznosno trpljenje primorskih SIovencev. Fašisti neznosno preganjajo in zatirajo ter vlačijo po ječah mirae in čisto nedolžne primorske Slov&nce. Za aretacijo in mu.enje po ječah zadostuje, ako najdejo pri preiskavi kak star slovenski ali hrvatakl čas>opis. Prezgodnje veselje. Vesela prigoda Be je pripetila nedavno kodanjskemu županu Sor.nsenu. Nekega dne so ga našli otrplega ln vse je kazalo, da ga Je zadela kap. Zdravnik ga je pregledal ln lzjavll, da je mrtev. Gospa županja Je baje vzdihnila: »Hvala Bogu, da Bem vdova!« Sledile so priprave za pogreb tn županja je sklenila pokopati fivojega moža obritega. Poklicali so aeveda brlvca, k1 je namilil mrtvemu g. ŽUDanu obraz in se pripravil, da Ra o- brije, ko je mrlič nenadoma kihnil. In župan je meini nlč tebi nič v.tal — od mrtvih! Brž eo poklicali drugega zdravnlka, ki ]e ugotovil, da *© Je njegov kolega nek.liko zmotil, ko je tard.il, da je zadela župana kap. Gospo županja zatrjuje zdaj svojim znankam in rnan cem, da bo dala prthodnjič pokopati moža n&obritega. PrebrisanI kmet. V n.kl veliikl vasi v Lotaringiji se je dogodilo to-le: Neki kmet je prinesel na trg več starlh kokoši, ki niso več nesle. Kupca pa kar ni mogel najti, ker so blede peče na kurjih glavah izdajale njibovo starost. Kmet se je žalostno vračal domov. Na potu pa mu je prišla dobra misel. Komaj je prišel domov, je vzel Iz torbice svoje hčerke barvilo, s katerim sl ženske po mestih ustnice po rdeče pobarvajo. S tem je pobarval peče svojih sta rih kokoši lepo rdeče. Naslednjega dne je nesel kure zopet na trg, kjer jib je prav kmalu prodal. Eihanje ga je rešilo. Skozi 15 let je A. Rente v Havani na Kubi nosdl kroglo, ki je tičala v njegovih ustih, na nebu. Obstreljen je bil, ko se je udeležil neke revolucije. Položaj krogle je bil takšen, da se noben zdravnik ni upal podvzeti operacije. Nepričakovano pa je zdaj narava sama pomagala trpečemu. Pri močnem napadu kihanja mu je namreč krogla sama od sebe sko čila iz ust. Mili|o_a_, katererja je nagnala slaba vest v smrt. Te dni je poročalo na kratko časopisje, da je skočil amerikanski milijonar James Cooper, ki se je ukrcal v Newyorku na parnik »Nem Cija«, med vožnjo v morje. Njegovega trupla niso mogli najti, čeprav je ladja postala in izpustila v morje rešilne čolne. Utopljeni milijonar je bil eden od tibotapskih kraljev v Severni Ameriki. Nagrnil si je premoženje s tihotapljenjem alkohola in pozneje kot bogataš je nastopal v ulogi dobrodelnika. Vzroki njegovega samomora niso čisto pojasnjeni, vendar trdi njegova ožja okolica, da ga je natirala v — prostovoljno smrt slaba vest, ker si je pridobil premoženje na nepošten način in so ga začeli v zadnjem času napadati po časopisju. Cooper je zapustil poldrugo milijardo Din. Pred 10 leti je še bil navaden krčmar v Detroitu v bli žini meje med Združenimi državami in Kanado. Po uvedbi alkoholne prepovedi se je ukvarjal s tihotapstvom alkohola, ki ga je povzdignilo tekom 10 let v milijarderja. Mati ovadila ropaija. Pravo materinsko Ijubezen je pokazala mati 191et nega S. Cohena v Cikagu. Sin je nekega dne vesel prišel domov in sporočil materi, da zdaj niso več revni, ter ji je pri tem izročil celi šop bankovcev. Priznal ji je, da je oropal neko banko. Pa mati je fanta mirno odpravila na obisk k svoji seatri, sama pa je pobrala denar in ga nesla na policijsko stražnico in obenem napočila, naj sina aretirajo, češ, da ga želi rešiti, da bi ne po.tal poklicni zločinec. Njeni prošnji se je seveda vigodilo. Želodčnl ln trevesnl katar preprečRe, od- nosno ozdravite najlažje 8 pitjem Radenske zdravllne vode. -Flagsa-kose, škropilnlc- xa _adno Aiev]4 in Tlnagrade, »Rekord« lepljive drevesna pa^' aova dobite pri glavnl lalogi I Vider__e_, M_< ribor, Koroflieva 86. 82(1 NoseSlm ienam ln mladlm materam pomora, naravna -Franz Josefova« gzenčlca do urejs^ nega telodca In fireveaja. Glavnl tastopnikj modernega idravilstav za tenske «o preizku-i siU, d_ »Fian_ Josefovaa voda t največjit) aluiajlh ačinkuje hltro, »Igurno hi brez bolei -ln, >Fr_a_ Josefovaa orenčica 86 dobl v vseb' lekairnah, drogerijah in ftpecerijskih trgovi« nah, ..y^.ii Mm ccsfa $f. sn—$1. An- <lral—Polz€la (Dopla iz 6t. IIja.) Poiročali ste, da je bila blagoslovljena In izročena javnemu pronaetu. Zgodilo se je to dne 31. januarja t. 1., po triletnem delu. S tem je med Šaleška in Savinjsko dolino Izločen velik ovinek na zapadni strani Oljke in zveza med Dravsko in Savinjsko dolino zelo skrajšana. S temi besedami je obenem že tudi označena velika važnost nove ceste za splošnost in verjetno je, da bo kmalu oživel avtopromet med Dravsko in Savinjsko dolino po tej progL Prav velil^e važnosti je nova cesta za občini Št. Ilj in Polzelo. Št. Ilj je n. pr. z novo cesto postal naenkrat važno cestno križdšče, odkoder vodi banovinska cesta na jug v Savinjsko dolino, na sever v Šaleško in Dravsko dolino; stara okrajna cesta pa na jugovzhod v Sotesko in od tam ali na Dobrno ali v Celje ali v Žalec. Naravnost neprecenIjive vrednosti pa je nova proga za občino Št. Andraž, ki do sedaj ni imela niti 1 meter okrajne ceste, dasiravno je dolgo dobo plačevala okrajne doklade. Cela zgodovina bi se dala pisati o tl cesti. Saj je preteklo dobro četrtletje, odkar se je začelo resno delati na tem, da se Št. Andraž zveže s svetom po do bri cesti. Ker se je cesta gradila po dobro premišljenih načrtih, je tudi prvovrstna v vsakem oziru. Široka na celi progi po 5 metrov, na ovinkih 6 m- jo je veselje pogledati, kako je izpeljana kolikor mogoče v ravni črti ob toku Ložnice z lepo krivuljo ob začetku, koder se odcepi od stare okrajne ceste Velenje—Št. Ilj in spušča v lahnem padcu v glasoviti Tajnovec, ki je bil strab in trepet vseh voznikov, ki so bili kedaj prisiljeni voziti po njegovih tnlakah in pečinah, bregovih in jamah. Kdor je poznal Tajnovec pred tremi leti, ga ne pozna več. Tajnovec, ta poprej skrajno neprijazen kos zemlje, kako je sedaj raven, zračen in svetel, in z veseljem pošilja solnce svoje žarke vanj, da ga odškoduje za sto- in stoletno pomanjkanje luči in toplot.. Slovesnost blagoslovitve in otvoritve se je vršila zaradi neugodnega časa in vremena v skromnem obsegu. — Gradbeni odbor je poivabil svoje člane, ki so se po večini odzvali. Med drugimi so bili navzoči: načelnik bivšega cestnega odbora v Šoštanju g. dr. Mayer, tajnik gradbenega odbora g. Turn šek iz Polzele, bivši oblastni poslanec g. Blatnik iz Velenia, bivši žjftpan iz St. Andraža g. Brinovšek, g. Solski upravitelj iz Št. Andraža s šolskimi otro '.i, tehnik g. Jonke, cestni nadzornik t. Zupč, delovodja-g. Balažič z delavci In več drugih. Pred blagoslovitvijo je iomači g. župnik v svojem nagovoru povdaril pomen dogodka, s katerim se Eaključuje gradnja tako važne in koristne ceste in se zahvalil vsem, kateri bo si kedaj stekli kakšnih zaslug za to progo. Njegove besede so izzvenele v krepak trikratni živijo Nj. Vel. kralju Aleksandru. Navzoči so se odzvali z navdušenjem in gromko je odmevalo iz bližnjega Tajnovca. Po blagoslovitvi je g. dr. Mayer s posebnim govorom otvoril novo progo, povdarjajoč veliko važnost nove teste. Med tem govorom je g. Blatnik prer&zal kito čez cesto, ovira je padla in koj nato je zavozil voz po novi cesti, za njim pa moderno prometno sredstvo — avtomobil. Vršil se je nato os-led proge do Polzele. Nova cesta je lep in trajen spomin .n. uspeh skupnega dela in požrtovaltiosti ljudske samouprave in državnih obla&ti. Ko bo vreme ugodno, se bode nadaljevalo delo na stari ¦okrajni cesti proti Velenju. Veliko se je storilo že 1, 1930 in je poprej že slaba cesta sedaj v zelo povoljnem stanju. Po dokonČanem delu prevzame celo progo Velenje—Št. Ilj—Št. Andraž—Polzela banovina. Dal Bog, da se kmalu zgodil KmefsKe zveze: Samo še en mesec Iniate čas za nabiranje članov in ureditev vaših krajevnih odborov Kmetske zvezel Potem se začne že poljsko delo ian do jeseni n& bo več časa za podrobno izvedbo organizacije! Nekater© Kmetske zveze so letošnjo zimo delovale vzorno: ljutomerska Kmetska zveza je nabrala okrog 3 sto članov, Kmetska zveza v Podčetrtku. jki ima komaj 950 duš, je izkazala skoiraj 100 članov. Najlepša ji hvala za to! Posnemajte jih! Nekatere Kmetske kveze so sicer imele občne zbore in si uredile krajevne odbore, niso pa šo načelstvu poslale eeznama članov. Nekaj malo krajevmh Kmetskili zvez pa še Hi dalo glasu od sebe. Porabite mesec marec za to, da uredite prav v vsaki župniji Kmetsko zvezo. Pred vsem ui-edite krajevne odbore! Pritegnite k iSodelovanju najj.avednejšo in najspoIsobnejše može, posebno mlade gospoIdarje, kl so bodo posvetili organizaciji kmetskega stanu v župniji. Ko sl bodete uredili odbore, pa pošljite seznam bdbora Kmetskl Kvezi v Mariboru. Prav pridno nablrajte članel Mlael &tan<yvsko,strokovne organizacije — iKmetsko zvez« — zanesite v vsako kmetsko hi&o, da »© bode med naSim jkmetsklm ljudstvom globoko vkoreninila. Vsak hišnl gospodar naj bo član Emetske zvezel Odborniki In zaupniki icrajevnih Kmetskih zveze! Pojdite na delo, od hiše do hiže, od osebe do oseibe, prepričujte vsakogar o važnosti Kmetske zveze, ki Je edina zastppnica ikmetiskih interesov. Nabiralne pole, kater© ste svoj čas dobili, pošljite takoj po končanem nabiranju članov obenem z nabrano članarino Kmetski zve zi v Mariboru. Mesec marec naj bode mesec plemenite tekme med posameznimi župnijami, katera bo imela bolje urejeno krajevno Kmetsko zvezo ter več članov. Zato krepko na delo! Kmetje drugih naprednejših držav, kakor Danske, Belgije, Holandske ter Bavarske kažejo pot tudi našim kmetom. Da kmetje teh le držav ne čutijo tako hudo današnje gospodarske krize kot pri nas, se imajo zahvaliti edinole svojim stanovskim, strokovnim organizacijam, predvsem svojim Kmetskim zvezam. »Slovenski Gospodar« je že večkrat poročal o njih delu in uspehu. Kmetje teh gospodarsko naprednih držav nam naj bodo za vzgled, da se tudi mi bolj oklenemo svoje stanovskostrokovne organizacije — naše Kmstske zveze!