—   206   —
Novičar iz slavenskih krajev.
Iz Zagreba 20, junia. Čuje se, da nameravji g. Ivan Perkovac s koncem te^fa mesca odstopiti od vredništva ,,Nevena^'. Ti naši matici naznanjeni odstop g-, Perkovca od vredništva „iVevena^ obžalujemo pa to-likoveč, ker se bojimo, da bi ti v svoji struki jedini naš krasoslovni časopis po večkratni menjavi vredniko^^ ne propadel. Tudi želimo , da bi naši spisatelji ^Xevena^' vprihodnje močneje podpirali, ko do zdaj, ker o tem obziru, da naši kritičarji ^. Perkovcu očitajo, da ne prinaša v svojem listu dovelj izvirnih stvari, ^raja ne ffre vredništvu, ampak spisateljem našim , kteri se za ;,Ne-ven" tak marljivo (!) potegujejo. — Novo je, daje neki Folnesa dovoljenje dobil, da uvede nemško družtvo za narodno kazallšče naše; čuje žese^ da po ti premembi
—   207    —
Hrastnika 20 fl. priložili« Iz mosta Slo venog*raskeg-a emo po slavnem županijstvu prejeli 39 fl., iz Laškega terga 59 fl., kterih 30 fl. J 3 kr. so znesek od umetnikov napravljene i^re, dru^o po terga in cerkvi nabrano in vse ekupej po si. žapanil poslano. Še je el. Brez k o okrajno poglavarstvo 50 fl., Mariborsko pa 19fl, 43kr. poslalo. Iz Sent-Jarja pod Rifnikom nam je doslo 20 fl. 1 kr., od sv. Frančiška 15 fl., Šen-Peteraka soseska nam je se žita in spet dnarjev poslala; «:. župan Aloizi Lenko sam 10 fl. , g. Travnicek, postni vradnik lepo rec obleke. Velike zneske so tudi mnoge druge fare darovale v žitu ali dnarjih , kakor Ročiška, Grižka, Sent-Andrežka po č. g. fajmostru Feich-tingerju , in mnoge druge; prav obilo nas je Petro vska soseska obdarovala, ki si je nesreče ognja pred 7 leti sama skusila, in od daljec nam je županija sv. Ahaca lepo reč žita poslala. Vse te darove smo ali po si. c. k. poglavarstvu Celjskem prejeli, ki si toliko marljivo nam pomagati prizadeva, ali so nam pa bili naravnost tušem poslani. Še so posamezni dobrotniki, ki so se ubogih Uf^milili, in jim veliko pomoč poslali: č. g. Vincenci Novak, fajmoster na spodnji Polskavi 50 fl., č, g. Janez Stuler, namestnik v Zrečah 20 fl. 30 kr., častita g^. Kari Leben, fajmoster, in Luka Stanonik, kaplan v Šmartnu pri Krajnu 10 fl., č. g. Felician Globočnik, fajmoster v Kotlah na Koroškem 10 fl. 40 kr., nekdo s prislovico: ^Milosnja smerti resi** 2 fl., g. Schuch, nekdanji Žu-neski grajsak 5 fl.; milostljivi prečastiti knez in škof Anton Martin, ki so povsod pri redu, kjer je pomoči potreba, so tuili našim revnim s 50 fl, v pomoč pritekli, 10 prečast. gospod Mihael Piki jim 10 fl. podarili. — Tem in vsim drugim blagoserčnim dobrotnikom, ki so svoje darove občnim beram priložili, bodi narobilniše povračilo od Vsemogočega; priserčna zahvala osrečenih nesrečnikov se jim pa tukej očitno izgovori. Nove stavbe bodo pa očitni spominki velike bratoveke ljubezni revnim skazane, brez ktere bi se mnogemu naših pogorel-cev blagostan nikdar več povernul ne bil.          Stojan.
Iz Bučke na Dolenskem 25. robnika. Nas Brnenj 20. dan t. m. se je dobro obnesel; bilo je ljudi in kramarjev veliko, ki so prav dobro teržili, le huda nevihta nas je enmalo zmešala, toliko bolje je pa bila ta za oštirje. Tudi z živino so dobro barantali, ktere jej bilo toliko, da malokdej tako. Posebnega spomina pa je vredna sledeča prigodba, ktera bi prav dobra bila za vase smesnice. En mešetar je vola zamenjal; na večer vzameta s sinom vole, jih ženeta domu, ter se po poti precej na glas in korajžno menita. Ko doideta kaki dve uri hoda, vidita, da nimata volov pri sebi; se začneta kregati: kje da bi bili voli ostali; nazadnje celo premislu-jeta: ali sta jih vzela seboj ali ne, dokler jima eden memo gredočih ne pove, da je videl, da sta jih gnala. Mislim, da ga ta dva nista ravno premalo poserkala.
Anton S.
Iz Postojne 15. junia. —m— (Zakasnjeno.) Pa že spet od kakega steklega psa? — bojo bravci ^Novic" rekli — iz okolice Postojnske ni skor nič dru-zega slišati. In res je spet taka. 31. majnika je tekel ovčarsk pes poleg Reke memo več mlinov in skoz več vasi, in je, kolikor je dosihmal znano, 14 ljudi (^t roje na nago), dvoje krav, dvoje prešičev , 1 ovco, 15 psovin več kuretine popadel, dokler ga niso v Harijah vstrelili. Preiskava merhe je spričala, da je bil pes stekline močno sumljiv. Več popadene živine se je berž pobilo, nekaj pa se je znajde pod javnim čuvajstvom, eden papadnih psov je v kontumacii tukajšnjega konjederca. Popadeni ljudje so hiteli berž po Babudrov pomoček, vendar so vsi tudi pod zdraviteljskom čuvajstvom. Velika sreča je, da večina popadenih je bila popadena le skoz obleko, na kteri se je kužnina obrisala. Ojstre po-^
narodnega igrališča bo več odbornikov iz odbora stopilo, kakor je že izstopil g. M. Bogovic.                 Zorisiav.
Iz Celja. Neprijetno deževje in topli dnevi se ver-etijo celo spomlad, pa perviga je že gotovo dovelj. Travniki scer obilujejo bohotniga bilja, ter obetajo mnogo eena; žita pa so u nevaršini. Širokovejine lipe pokrivajo se z blagodišavnim cvetjem, in rež na polju se rumeni. Potihnnli so slaviči in druge ptice pevalice, in kukavica je vmolknila u zelenim gojzdu. — Po dolgim deževju Darasla Savi na vabi lahke povodnice. Mnogo jih tudi priplava, z apnam in dilami obloženih , iz Gorogranskiga (^iz gornjiga Posavinja), ter odplavajo memo Celja, po dereči Savi u doljne kraje Slavonie in rodovitnega Ba-nata podati se.
Lepa navada je u Celju vpeljana. Dan sv. Alojzi a — kot varha šolske mladosti — tukej praznično obhajajo. Ti dan namreč prizadevajo si gosp. vodja normalnih šol, gospodje učeuiki in stariši, šolski mladini nedolžno veselje narediti. Tako se je tudi letos godilo. Dopoldne imenovaniga dneva je bila slovesna maša peta; popoldne je bil pa slovesen izhod z banderam , turško muziko in brez številnim sprevodam ljudi. Sla je množica veselih dečkov in deklic iz mesta vun na zelene trate in livade, pod košato drevje in na prisojne gorice. Tam je postalo vse živo. Mergolelo je radostnih šolarčkov, blizo 300 vsih. Veselo igranje, ples, skakljanje, krik in vrisk je terpel do hladnega mraka, se ve da vse po meri in pod nadzoram pričujočih šolskih gospodov. Ob tem je pa tudi za potrebe želodcev bilo skerbljeno. Belih zemljičk in rogličkov in dobriga vinčika so obilno nakupiti ter na sprehodišče prinesti dali blagi detoljubec, častiti vodja normalnih šol, gospod Lip o Id. In tako je terpela veselica do sončniga zahoda , ter ljubi spomin u mladih serčicih zapustila. Blagor in hvala pa tudi možem , ki ne skerbijo le za dušno omiko njim izročene mladine, temoč ki tudi, kot pravi detomili^ na puste ledine težavniga učenja trositi vejo mile rožice ntedolžniga veselja,                                                                       J.  S.
Iz Brašlovč. (Konec.)    Naj zvedo blagomili   dobrotniki eden za druzega,   kolikor se v kratkem   dopisu povedati da.    V Celji so Ijudomili   umetalniki   veselo igro napravili,   ki  je  našim   pogorelcom   106  fl. 2 kr. vergla ;   po  cerkvah   in po mestu  se je od   mojega poslednjega dopisa še 60 fl. 57 kr. nabralo, tako da imamo iz samega tega nam toliko prijaznega mesta zavsem 402 fl. 59 kr., poverh še raznega živeža, semenske tur-eice od g. Kranca   darovane,   mnogo obleke,   ki nam je še pozneje bila po   gospodu  županu  Pavlu Kaindelsdor-ferju poslana, nam toliko vnetem dobrotniku. Iz Gradca nam je tudi kaj lepa pomoč prišla.    Na poziv gospodov založnikov Graških  novin   se je v njih pisarnico 530 fl. 30 kr. in čudo obleke od miloserčnih Gračanov znosilo; po gospodu doktorju   Alojzju   Smrekarju   se  je glasba naredila, ki je bila od slovitega g. Aleksandra Dreišoka in mnogih drugih umetnikov izpeljana, čisti znesek 345 fl. 12 kr. pa nam darovan. Z darom blagorodnega gospoda grofa Maksimiliana Dietrich8teina50 fl., in nabranih 26fl. 52 kr., po g. Jož. Vinc.  Pogačniku nam je  iz Gradca 952 fl. 34 kr. došlo.    Iz Dunaja smo  dobili   po gosp. vredniku Dunajskih novin, Mihaelu žl. Rambachu 304 fl. 50 kr.. od gospe baronovke, Terezie Eschenburg pa 30 fl. po g. žl. Kleinu   zavsem   334 fl.  50 kr.    Iz   Mozirja razun mnogo žita 78 ^old., dalej 100 de^ak od g. župana Lipolda, rijiih in obleke, od č. g. Stepišnika, škof. svetovavca in fajmoštra   iz   Soštajna   z mnogo   žitom in obleko od g. župana Samonika   darovano  31 fl. 40 kr., ^d Soštajnskih šolarjev   za naše šolarje pa 8 fl.   12 kr, in obleke z ličnim listicom .   iz Trbolj po marljivem pri-zadetju gospodov: fajmoštra Hašnika,   kaplana Par-a in župana Pusta 72 fl.,  h čemur  so   sami  gg,  vradoiki v
—   208   —
etave so bilo na to zaukazane, — al se pa tudi v vsem nataujko ^polnujejo? Silno potreba bi bilo, da bi se v vsem z vso ojetrostjo ravnalo, ker pri nas ee skor vsake kvatre steklina primeri, — al ni dosto , da bi se le v Postojnski okrajni tako ravnalo, treba je tako tudi v sosedni Sežanski in posebno v Nov i praški okrajni, ker tudi tam se večkrat sliši od steklih psov in ravno ti poslednji pes ee je pritepel iz tistega kraja. Sploh bi bilo želeti, da bi se nepotrebni psi od kraja vsi pokončali, med kterimi so nektere take gerde , stare, ker-možljave, garjeve merhe, da bi se z a volj velike nevarnosti po nobeni viži ne smele terpeti. To terja skerb za občno varnost ljudi in druge živine, ktera steklino edino le od psa naleze. Vse torbe ne pomagajo nič, dokler se: 1) vse stare, garjeve, zapusene nierhe ne pokončajo; 3) psi, ki radi popadajo, stanovitno priklenjeni ne derže; 3) za vsacega psa letna pesniua ne vpelje, ktera se v soseskino kašo plačuje, 4) gospodarji psov, češe pregrešijo zoper postavo in da se po njih psu kakosna nesreča primeri, brez vse milosti ojstro ne kaznujejo. Steklina se ne začne v enem hipu; gospodar že ve, da je njegov pes bolan, in če tacega ne da berž živinozdravnišnici, ali kjer te ni, konjedercu , da se skaže kakosna je bolezin, naj se kaznuje ojstro, da bo pomnu). Le dvakrat tako ojstro ravnati, da ljudje zved<3, in tretjikrat bo že vse drugač. Vsi psi niso enega človeškega življenja vredni!
Scer je pa pri ti reči le to posebno žalostno, da vkljub vsega podučenja se nekterim nikakor dopovedati ne da, da zna mnja stekline so tako razi i čn e, da skor dva stekla psa si nista v bolezni enaka, in ker je steklina iiar strasnejsi vsih bolezin, da tukaj skerb za občno varnost terja : naj se raji devet psov po nedolžno ubije, kakor da bi se le en e m u st ek lem u prizaneslo. Da je v tacih okoljsinah za zdravnika vselej nar huji, je jasno kot beli dan: — če nasvetje ojstre postave, so berž hrup zažene rekoč : „pri temu je vsak pes stekel" ; — če pa bi se le enkrat primerilo, da bi se kakosna nesreča po njegovi nečimernosti zgodila, ga bo vči^ svet križal in osel bo tu in osel tam. Al ni res taka? Zato je dolžnost zdravnikova vselej po postavi ravnati in vsako stekline le sumljivo živino tako imeti, kakor da bila gotovo stekla. Če se njegov razsodek ne porajta, si on roke umije, — storil je svojo dolžnost.