« »ram*«* SI. 398 V Trstu. a 29« decembra 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik xlvii u fru»£Uk* '"snkifMS Altit U vsak dan zjatetj. Uredni i t vo: «Hc« «v It 20, L nsdstropte DcaW ms) st poSl)«}a •e sprejemajo, refeopfci se ne vrsda)«. IcAstatdJ En ^ ' -Oerbec. — butni* tfeteraa Edinost Tisfe tiskam« £4* i- j/mat L 7.—. S mesece L lt.50, pot let« L tt.-tfv K mesečno 4 Ure v®C. — Telefon nreiitllhn^. k. Possmesne Številke v Trstu I o c kolk i po 20 cent — Oflss) se rauins/o t Urokostl ene kolone (72 mm.) Oglasi trgovce* in obrtnikov mm po 40 cetft osmrtnice sahvah, poslanic« in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. besedi, najmanj pa L i - Ogledi naročnina Hi rek*amaci|e se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* Frančiška Asiškeg? Stev. 20, L nedetrosje. — Telefon uredniStv« in upravo 11-17. Francosko-nemška pogajanja Ze par tednov se vršijo med Nemčijo na o dobili svobodne roke ter so se sporazumeli z zasedb c ni m ob?a;;tvom in sklenili pogodbe za dobavo odškodninskih dajatev brez obzira na državno vlado, neodvisno od nje in na svojo roko. Dejanska odcepitev Porenja od države je bila istočasno že toliko napredovala, da so bile ukrenjene najvažnejše pirprave za ustanovitev vs svet sprejel nekatere predloge Benetkam v prilog - Dodatni ukrepi k davčni reformi odobreni RIM, 28. Na začetku današnje seje ministrskega sveta je minister na razpoloženju Giuriati poročal o zadevah, tičočih se premoženj podanikov bivših sovražnih držav, m*.kar so bile na predlog ministrskega predsednika sprejete razne ofajšave v pri-i log Benetkam, tako odstopitev tej občini palače aožev, priključitev Benetkam občine Murano in izbris posojila 79 milijonov, ki ga je država dovolila radi izrednega po-ožebja, v katerega je prišlo to mesto vsled vojmh dogodkov. Nato je ministrski svet na dolgo razpravljal o nekaterih točkah preuredbe pokrajinskega in občinskega zakona in državnega sveta, o katerih je poročal drž, podtajnik na ministrskem predsedmštvu on. Acerbo. V izpopolnitev davčne reforme so bili sprejeti nekateri predlogi finančnega ministra De Štefanija. Na svoji popoldanski seji je ministrski svet odobril načrt za kr. ukaz glede novega civilnega koledarja. Sprejet je bil na predlog Mussolinija kot zunanjega ministra tudi predlog, ki se tiče ureditve diploma-tične m konzularne karijere. Reško vprašanje BEOGRAD, 28. ^Politiki* poročajo iz Kima, da se na konzulti že nekaj dni vrše posvetovanja za novo akcijo glede rešitve opornih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo. Mussolini in Contarini sta pregledala najnovejše podrobnosti predloga, ki naj bi se x>osiai viaui v Beogradu. V teh novih ob lasi j o". Namen, ki ga zasleduje nemška vlada s sedanjimi pogajanji, je očividno ta, da s pravilno pogodbo zajezi nevarnost popolne odcepitve porenskih pokrajin, do katere bi gotovo prišlo, ako bi Nemčija nadalje gledala dogodke križem rok in jih prepustila popolnoma samim sebi. Pogodbena uzakonitev sedanjega položaja bi bil tak jez, ki bi ustavil nadaljnje razpadanje Nemčije v političnem pogledu. Obenem pa bi dobila nemška vlada proste roke, da bi lahko posvetila vse svoje sile najvažnejšemu in najbolj življenjskemu vprašanju, namreč zdravljenju državnih financ. Ako hoče Nemčija doseči ta svoj cilj, bo morala brez dvoma pristati na. nove žrtve, t. j. na vse žrtve, ki jih bo zahtevala Francija, da postane kapitulacija Nemčije popolna in da si zagotovi zanesljiva jamstva o dobri volji Nemčije v vprašanju plačevanja vojne odškodnine. Le v tem slučaju bo Francija odnehala od svojega pritiska, ki bi znal sicer postati — naj bi bito tudi proti njeni volji — nevaren za celokupnost nemškega ozemlja. Francija pa je vzela nemške predloge resno v pretres tudi radi tega, ker bi ji taka pogodba, v kateri bi nemška vlada priznala zasedbo Porurja kot potrebno jamstvo za upnike, zelo dobro došla v moralnem pogledu. Po taki uzakonitvi zasedbe bi ji Anglija ne mogla več očitati, da je njeno postopanje protizakonito. Sedanja pogajanja med Francijo in Nemčijo so torej predvsem pogajanja za izpopolnitev in uzaKonitev nemške kapitulacije. Seveda bodo imela velik pomen tudi za nadaljnja pogajanja med zavezniki o končno veljavni rešitvi \ojnoodčkodnmske-ga vprašanja v zvezi z vprašanjem medza-vezniških dolgov. V slučaju uspeha bo obenem tudi odnehala sedanja škodljiva in nevarna napetost v mednarodnem položaju. | predlogih zahteva Italija, d a se prizna njena suvereniteta nad Reko, zato pa bi bila ona voljna priznati suvereniteto Jugoslavije 2iad Barošem in Delto. Ta sprememba suverenitete bi bila hkrati zvezana s trgovinsko pogodbo, ki bi se morala skleniti v dveh mesecih po podpisu nove pogodbe o Reki. Ker pa se s tem predlogom spreminja tudi rapallska pogodba, bo zahtevala konzulta, da se podpiše nova pote ki Iperjeno proti državi. Ali bo sojen v Beogradu ali v Zagrebu, še ni odločeno. Kakor trdijo, je vlada sklenila, da uvede režim močne roke, če se Radič vrne v Zagreb in bi se opazilo kako živahnejše delovanje njegovih pristašev. O možnosti takega režima se v radikalnih listih že nekaj dni piše. Tudi c Samouprava* je priobčila članek o tem. Če pa se bodo Racličevi pristaši vzdržali vsakega živahnejšega nastopanja, je vlada pripravljena nadaljevati svoj načrt za mirno rešitev hrvatskega vprašanja. Pogajanja mi Jnestoito in Rusijo Službeno poročilo sovjetske vlade BEOGRAD, 28. Po obvestilu iz ministrstva zunanjih del je tiskovni oddelek sovjetskega poslaništva v Pragi objavil v listih sledečo izjavo: eV nekaterih praških listih je izšla vest, da je poslala sovjetska vlada potom poslaništva v Berlinu predlog vladi Srbov, Hrvatov rfi Slovencev, da se prič no pogajanja glede priznanja sovjetske Rusije in da je sovjetska vlada izjavila, da bo podpisala pogodbo «za vsako ceno-. Po informacijah, ki smo jih dobili od zastopstva SSFR v Berlinu o pogajanjih s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ta trditev ne odgovarja resnici. V tej smeri stališče kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev še ni popolnoma določeno in radi tega sc pogajanja nekoliko zaostala. Kar pa se liče stališča sovjetske Rtisije, je isto formu lirauo v «Službenem listu» z dne 12. decembra, kjer se ugotavlja, da za sporazum med sovjetsko Rusijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ni nikakih ovir. V političnem interesu obeh vlad je, da se zbližata, kraljevina Srbov, Hrvaiov in Slovencev pa bo na strani sovjetske Rusije našla v tej smeri popotno razumevanje in pripravljenost, da se ji U6treže. To pa vendarle še nikakor ne pomeni, da bo SSFR pogodbo podpisala «za vsako ceno-. «Tribuna- pravi povodom tega: Včerajšnje službeno rusko potrdilo, da sc vodijo pogajanja med našo državo in Rusijo glede vzpostavitve odnošajev, je izzvalo senzacijo v Beogradu. Vest se zelo povoljno komentira v vseh slojih in vseh političnih skupinah. Stare slovanske strune, ki so dolgo molčale, so zopet zabmele. gedba, v katero bi bile sprejete vse spremembe. Po dosedanjih pogajanjih, Jugoslovenskt Rdeči križ za oškodovance po povede ji- • ZAGREB, 29. Uprava Rdečega križa v Beogradu je sklenilo izročiti 250.000 dinarjev oškodovancem po povodnji na Hrvatskem in v Sloveniji. Francoski zrakoplov „Dignmde" nad S Poveljnik zrakoplova utonil v morju - Truplo so našli ob sicilskem obrežju - Dolga pot zrakoplova od 18. t. m. dalje PARIZ, 28. Ministrstvo za mornarico^ je prejelo od generalnega guvernerja v AJžiru brzojavno obsvestilo, da je zrakoplov «Dixmude» dne 26. t. m. plul nad Saharo in sicer kakih 200 km južno od Insalah-a. Iz francoskih postojank so šle patrulje na ogled, da bi izsledile zrakoplov. RIM, 28. Ministrstvo za mornarico je prejelo iz mesta Sciacca (Sicilija), da so na tamkajšnji obali našli mrliča, o katerem je bilo pozneje ugotovljeno, da je truplo poveljnika zrakoplova «Di*mude>i. stva so takoj poslala na lice mesta posebno komisijo, ki je preiskala vse obrežje, da bi mogoče našla še ostanke kakega drugega ponesrečenca. Izid preiskave je bil negativen. Francoski pomorski dodeljenec je danes zjutraj odpotoval iz Rima v Sicilijo. Borba zrakoplova proti zračnim vetrovom PARIZ, 28. Vest, da je zrakoplov < Dix-mude» rešen, je prinesla v Pariz veliko veselje; kajti splošna je že prevladovalo mnenje, da je velikanski zrakoplov z vso posadko 50 mož telebnil v Sredozemsko morje. Ta domneva je bila toliko bolj upravičena, ker so na sicilskem obrežju našli truplo poveljnika zrakoplova; na drugi strani pa je zrakoplov že 21. t, m. poslal zadnjo obvestilo potom brezžičnega brzojava. «Dixmuue> je zapustil dne 18. t. m. svoj posebni changar* v Cuers-Pierrefeu (na južni francoski obali); zrakoplov je nosil s seboj 50 ljudi ter je hotel napraviti poizvedovalno vožnjo nad Saharo ter se potem vrniti. Njegov cilj je bil kraj Insalah, mesto v oazi Tuat v Sahari. Prve dneve je zrako- sta jih vodila Mussolini in Pašič direktno, plov nadaljeval srečno svojo pot. Plul je vlada na konzulti prepričanje, da bo novi j Gacl Korziko in Sardinijo, preko Sredozem-italijanski predlog ugodno sprejet. skega morja, nad Bizerto ter v sredo dne 19. t. m. ob 16.40 dospel nad Insalah. Nato i se je hotel spet vrniti preko Bizerte. Tedaj je barometer nenadoma padel in poveljnik [je iz tega sklepal, da se bliža vihar s se- Sadis na Dunaju DUNAJ, 27. cNeues Wiener Journal* poroča, da je Radič prišel na Dunaj. »-« - »- it BEOGRAD, 28. .Politika, piše: V Poli-^Grj: d,al >e ^ ^ povratek proti ,ugu. hr^h ^tvalinn knm^in Zrakoplov se je vračal zelo počasi, s hi- tičnih krogih živahno komentirajo posvetovanja vlade, o katerih pa posamezni člani vlade nočejo dati nobenih pojasnil. Vendar se doznava, da je bH povod posveto^vanjam Stjepan Radić. Pašič je hotel napraviti potrebne ukrepe, ki naj bi se izvršili, da bi prišlo do zbližanja med Beogradom in Zagrebom. Izvršitve tega načrta pa Pašič nikakor ni pospešil. Ker se Radić bliža meji države in se namerava vrniti v Zagreb, je za vlado nastala potreba, da takoj zavzame stališče proti Radiću. Zato so bila oblastvom poslana navodila. Kakor se doznava iz Zagreba in kar potrjujejo tudi obveščeni beograjski krogi, je vlada na svoji predsi-nočnji seji sklenila izdati odredbe, da naj oblasti aretirajo Radića, čim dospe na ozemlje kraJjevine. Radića bodo nato izročili sodišču, kjer bo moral dajati odgovor za svote delo v inozemstvu, ki je bilo na* Zrakoplov trostjo kakih 20 km na uro. V petek zjutraj je izbruhnil strašen vihar; tedaj je zrakoplov krenil proti severo-zapadu, da bi pristal v kraju Baraki bli»u Alžirja kljub viharju, ki je vedno bolj naraščal. Vihar je zanesel zrakoplov proti jugozapadu, nato spet proti severa-vzhodu, tako, da se je v nedeljo nahajal nad zalivom Gabes, odkoder ga je vihar zanesel spet nad suho zemljo. ' ' i J Istega dne ob 17.30 je odposlal zadnje obvestilo, od tedaf ni bilo več nikake vesti o njem, Po zadnji vesti, ki pravi, da so zrakoplov opaziti dne 26. t. m. 200 km južno od Insalaha, lahko sodimo, da je zrakoplov krenil zopet proti jugu. «Dixmude» je eden izmed največjih francoskih zrakoplovov in je zgrajen po vzorcu zcDclinovcev, Francosko-čehoslovaška pogodba Beneš se povrne v Pariz januarja meseca PAJUZ, 28. Poluradni «Temps» je mnenja, da odpotuje Beneš v najkrajšem času iz Pariza, kamor se povrne sredi januarja v avrho podpisa pogodbe med Francijo in Cehoslovaško. Sedaj ni še prišlo do podpisa pogodbe, ker morata Francija in Čeho-slovaška obvestiti o iem Belgijo, oziroma Poljsko in Majo eniento. Pogodba bo bržkone objavljena že istega dne kakor bo podpisana pri Društvu narodov. List pravi, da bo pogodba slonela na naslednjih načelih: 1. mirovna politika na podlagi obrambnih dogovorov; 2. izpolnjevanje vseh mednarodnih obvez; 3. sodelovanje obeh držav za gospodarsko obnevitev Evrope. Dalje bosta državi skupno nastopili proti vzpostavitvi Hohenzollerncev ter bosta jamčili za neodvisnost Avstrije in skrbeli za to, da bo Ogrska izpolnjevala obveze glede Habsburžanov. Pogodba bo vsebovala tudi tajne vojaške dogovore, na podlagi katerih bosta glavna stana obeh držav v neprestanih stikih. Končno: obe državi se obvezujeta, da bosta predložili vse spore, ki se ne bodo dali diplomatskim potom rešiti, posebnemu razsodišču v razsodbo. Francija bo velila 577 poslancev PARIZ, 28. Poslanska zbornica je odobrila predlog, naj se skrči število poslancev od 626 na 577, s 380 proti 190 glasovom. Baldwin bo radi pomanjkanja Asquitove podpore padel LONDON, 29. Sestanek nove angleške zbornice dne 8. januarja ne bo povzročil nikakih neposrednih sporov med posameznimi strankami. Spet se trdi, da je bila prejšnja zbornica razpuščena, ker ni bil ministrski predsednik Baldvvin v stanu rešiti vedno bolj' perečega vprašanja brezposelnosti, ne da bi se posluži! nove moči in pooblastila, dobljenega po splošnih volitvah. Ta pooblastila, osobito glede razpisa pristojbin na inozemsktf blago so mu volilci odrekli in ministrski predsednik bo nastopil v parlamentu s 101 članom manj kot združena opozicija in neodvisni, ki vsi nasprotujejo protekcijonistični politiki. Najštevilnejši nasprotnik konservativcev so laburisti s svojimi 192 poslanci, ki ostanejo kot v prejšnjem parlamentu uradna opozicija. Za večer 8. januarja pa pripravljajo veliki javni nastop. Tri dni bo potrebovala poslanska zbornica za volitev poročevalca in zaprisego 615 poslancev. Komaj 15. januarja, ko bodo ta dela dovršena, bo otvoril zbornico kralj s prestolnim govorom. Sledila bo razprava o njem in opozicijonaine stranke bodo izdelale svoj odgovor. Glasovanje o tem odgovoru bo pomenilo glasovanje o zaupnici ali nezaupnici vladi. Kakor rečeno bodo odgovor predlagali opozicijonalci in ker je Asquith izjavil, da ne bo storil v obrambo sedanje vlade ničesar, je lahko uganiti usodo sedanjega kabineta. _ taški direktorij presi ncvmi imnm Spor med generali PARIZ, 28. oTempa* objavlja poročilo svojega dopisnika v Madridu, v katerem so orisane nove težave, ki jih je general Prirao dc Rivera, našel po svojem povratku iz Italije. Med drugim je treba tu v prvi vrsti omeniti nesoglasja med člani direktorija, nevoljo radi procesa proti generalu Berengucrju, odkritje velikih nerednosti pri vojaški upravi in končno odrekanje sodelovanja s sedanjo vladavino £ strani upiivnih političnih osebnosti, na katere je De Rivera računal. Spori v vojski so znani. Obstojali so že pred prihodom direktorija na vlado in izvrševanje diktature jih nikakor ni ublažilo. Štiri generali, svetniki De Rivere, sO izrazili svojo namero, da se bodo umaknili žr sredi decembra, ko je potekel rok treh mesecev določenih od načelnika; drugi ki so z veseljem sprejeli lahko službo člana direktoriju, se hočejo sedaj umakniti radi težke odgovor-' nosti voditelja ministrstva. Končno se tudi mornarica upira politiki skrajne desnice direktorija. Druge nerazveseljive vesti so dospele iz Afrike. General Bazan, ki je bil poverjen s preiskavo v vojaški upravi, je prišel na s!ed velikim nepravilnostim v Tetuanu, Centi in drugod. Gre tu poleg tega za resne odgovornosti gotovega števila generalov in višjih častnikov, ki so bili v Afriki na višjih mcstiTi. Ponudbe konservativnim liheratccni. Zagotavlja se tudi. da sc ponudbe diktatorja gotovim civilnim osebnostim za vstop v vlado sprej*?tiiajo povsod z veliko hladnostjo. Da bi ublažil porazni vtis proslule^a ukaza /, neštetimi napadi na vse politične može od včeraj, sc je De Rivera večkrat obrnit na voditelja konservativnih liberalcev Sancheza Guerro, moža velikih čednosti, za medsebojno izmenjavo misli. Bivši ministrski predsednik je pa dal razumeti, da je preveč zvest parlamentarnem?: režimu in ustavi in da ne more ujjoditi temu povabilu. ^ Iz strankarskega življenja na Čchosiovaškem. RIM, 29. Na podlagi netočnih info'inacij iz dunajskiii krogov je prinesla rimska tribuna« članek < Gibanje proti Čehom na Čehoslova-škem. Čehoslo vaški dopisni urad v Rimu je dotična dejstva nantkal. Čehoslo vaška ima v primeri s svojim prebivalstvom zelo velike narodne manjšine, f.i pa ne trpi nikakih krivic. Omenjeni iist pa je pisai predvsem o Slovakih in Hlinkovi stranki ki da vodi oster boj proti Pragi, zahtevajoč autonomijo. Miinkova stranka pa je zelo majhna in šteje od vseh 300 poslanocv komaj 11, medtem ko so ostali slovaški poslanci, ne opiraje se na par komunistov, za sedanje državno edinslvo. Ločila se je od češke ljudske stranke in ne more ogrožati Prage. Kar se tiče vesti o Hiinkovem - ultimatumu , no povs -m neresnične in izvirajo najbrže iz nekega članka v -Slovaku«, ki je svojeĆasno napisal, da bi se morali Hlinkovci združiti z drugorodci {najmočnejša naredna manjšina so Nemci) in sice Nemci in Madžari proti praski vladi. Toda tr so !e pobožne želje protidržuvnih elementov, medtem ko ne bi slovaški narod nikdar nastopal z ljudmi, ki so ga še nedavno zatirali in tlačili. Razmejitev med Cehoslovaško in Madžarsko PRAGA, 29. Čehoslo vaška vlada bo te dni predala Madžarski tri opčine: Šomorinjfali, Sa-moska in Trsveny, ki jih je razmejitvena komisija prisodila. Madžarski. To se je zgodilo kljub teinu, da je tamošnje prebivalstvo proti temu protestiralo in zahtevalo, da ostane pod čehoslovaško republiko. Atentat na Hpi>oskrga regenta. LONDON- 29. Iz Tokija je prišla vest, da je bil izvršen atentat na japonske^* regenta. Medtem ko sc je peljal z automobilom v parlament, je oddal nekdo proti njemu strel, ki pa ga ni zadel. Atentator je bil aretiran. Na Portugalskem ni bila razkiitu mkaka komunistična zarota LISEONA, 2S. V uradnih krogih izjavljajo, da ni bila rut Portugalskem odkrila nikaka komunistična zarota. Tudi ni res, da bi se med agitatorji nahajali pristaniški nastavljenci. (Štefani.) Besedilo sporazuma glede Tangerja PARIZ, 28. V Madridu, Londonu in Parizu je bilo objavljeno popolno besedilo tangerskega sporazuma, ki je bil podpisan 18. decembra. Gre za obsežne listine, čijih glavne vsebino smo že povedali. Besedilo vsebuje 52 členov, ki sc pečajo z vsemi mednarodnimi odnosaji nove tangerske ustave. Najbolj zanimiv je čl. 46., ki našteva vse pristojbine, ki bodo veljale v mednarodni coni Tangerja. žalosten Božič v naši Istri V ICanfanaru so se povodom božičnih praznikov odigravali dogodki, ki kričeče osvetljujejo žalostne, vnebovpijoče razmere, v katerih živimo — tudi v cerkvi. V Kanfanaru imajo — čeprav je župnija skoro izključno hrvatska — župnika — Italijana, ki je začel izganjati hrvatski jezik iz cerkve. Za božične praznike pa je dobi! od porečko-puljskega ordinarijata nalog, naj propoveduje hrvatski in dopušča molitve in petje v hrvatskem jeziku. Pokoreč se temu ukazu je župnik sporočil vernikom, da morejo pevati v svojem jeziku. Bog sam vedi, po kaki pobudi — ljudje sumijo, da od strani župnika samega — je vdrla v cerkev k polnočnici družba — recimo« potrijotov — ki je, psovaje, začela izganjati pevce iz cerkve. Prišle pa so tudi tri — gospice, ki so začele < pridigati» v italijanskem jeziku! Ogorčeno ljudstvo je jelo bežati iz cerkve in tako so gospice govorile le onim pairijotom, ki so bili precej ccdobre», pa ne blage volje. Naslednjega dne, na Božič, je bila cerkev polna. Ko pa so pevci peli neko običajno starosl o vensko božično pesem in se je imel začeti «ofer», se je zopet pojavila v cerkvi tista družba. Odigravali so se slični prizori, kakor prejšnjega večera. Zopet je ljudstvo tiščalo iz cerkve. Ali pred cerkvijo so naleteli na orožnike, ki so potiskali ljudi nazaj v cerkev. Toda, nikdo ni hotel okoli oltarja. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nenavadnega in — recimo — zelo___čudnega. Duhovnik so je — z dvema orožnikoma ob strani — podal s sv. razpelom po cerkvi in ga nudil ljudstvu v poljub. Ogorčeno ljudstvo pa je sililo iz cerkve kljub orožnikom. Ljudje so se razšli in cerkev je ostala prazna, Isto- tako popoldne pri blagoslovu in nasicdnjo-ga dne, na praznik sv. Štefana. Duhovnik je opravil sv. opravilo brez vernikov. Tako so v Kanfanaru v letu 1923. po Kristovem rojstvu slavili praznik odrešenja in miru! Zgodilo se je najostudnc/šc sveto-skrunstvo. In mi, ki obsojamo tako oskru-njenje božjega hrama, tako motenje cerkvenega življenja in tako krvavo žaljenje verskega čustvovanja našega vernega in i pobožnega ljudstva: mi smo tisti, ki mo»*a-I mo poslušati tudi očitek, da izpodkopujemo vero, ugled duhovščine in avtoriteto cerkve!! Za naše narodno Dravo 1 Ministrski predsednik Mussolini je izjavil odposlanstvu nemških županov' iz Poadižja, da ^v druge koncesije- — razen veronauka — ne more privoliti. Včeraj pa smo sporočili, da je ; vlada odklonila prošnjo nemških poslancev i/. Poadižja za preklic dveh odlokov tridentsketja prefekta, s katerima je postala obvezna rana italijanskega jezika v državnih uradih in v razglasih, namenjenih zrn javnost. Ta odklonitev prošnje nemških poslancev je v polnem skladu j z izjavo g. ministrskega predsednika, oziroma, pomeni le logično .izvajanje prefektu znancija sklepa načelnika vlade, da ne more privoliti v cnobene druge koncesije.* Ti dve dejstvi — odklonitev prefekture v Tridentu in pa izjava g. Mussolinija — nas postavljata pred vprašanje velike važnosti: ali naj klonimo; ali naj položimo orožje; ali naj odnehamo od nadaljnjega zahtevanja po spremembi postopanja, ki se izvaja proti nam; aU naj sc resignirano udarno po tistem znanem reku: lasciatc ogni speranza?! j Naš odgovor je odločen — ne! Bilo bi sicer ! človeški razumljivo, če bi take izjave in taka dejanja od vladne strani porazno delovala na šibkejše duhove. Vendar bi bila usodna pogreška, za katero bi težko odgovarjal pred bodočo zgodovino, če bi se vdali obupu. Ne t smemo tega toliko z ozirom na naše gospodarje, kolikor tudi na — same sebe! Nc smemo dopustiti, da bi se mogli poslednji pozneje sklicevati na naš molk in našo resignacijo ter ju tolmačiti v smisla, da se je bilo naše ljudstvo Vdalo pred vladno politiko raznarodovanja. Tudi če bi imeli absolutno gotovost, da je vse izgubljeno, mi vendar ne smemo odnehati od borbe za svoja prava. To so dolžni tudi sebi vsi činitelji našega življenja, ki jim je danes poverjena borba za našo ohranitev! Vztrajati moramo na braniku do zadnjega, da nam ne bo mogel poznejši zgodovinar našega naroda očitati, da smo bili v težkih trenutkih majhni ljudje, du smo tudi sami zakrivili svojo žalostno usodo! Ne moremo, ne smemo dopustiti, da bi prišla taka sodba o nas. Pa tudi ni še razloga za obupavanje. Nobena etvur ni večna, na tem svetu, najmanje pa — krivica! Naš narod jc preživel stoletja nemškega pritiska, ki jc bil tako silen in tako brutalen, da se je zdelo, da je našemu narodu usoda zapečalena, da stoji že na robu svojega Narodnega groba. In glejte! Ne le da je naš narod šc živ, marveč jc vstal k noremu Življenju v svoji narodni in ujedinjeni državi. Ta sijajen dokaz njegove življenske sile bodi v pobudo tudi nam, ki smo priključeni drugo-rodni državi in ki smo s tem scomogočili ujedinjenje ostalega našega naroda. Priključeni smo k Italiji in hočemo biti nje lojalni državljani. Kljub temu, ali pravilneje rečeno: ravno zalo ni tudi nam ugasnila pravica do narodnega življenja! Ta pravica ne more ugasnili nikoli. Prvič zalo ne, ker izvira iz narave, drugič pa ludt zato, ker jc v nas volje in sposobnosti za življenje! Staro rimljansko pravo — in vsaj to bi morali respektirati sodobni ■>Rimljan;* — jc učilo, da je pravo narodov tisto, ki ga je narava — zdrava pamet — ustanovila jned vsemi ljudmi! Stari Rimljan Gaj je učil. da civilni zakon more menjati civilno pravo, naravnega pa nikoli!! Tako so učili vsi slavni jimljanski juristi in modreci. Zato ne smemo tudi če hipni videz govori proti tem naukom — nikdar izgubiti vere v svoje naravno pravo in njega neodpravljivo moč. Zato nas ludi ne sme nobena neugodnost odvrnili od fcorbe za naše naravno pravo! Pa saj pravi tudi slovenski pregovor: Trkaj, če hočeš, da se ti odpre! Nikdo naj ne sme imeli pravice zo -očitek: niso vam odprli, ker niste trkali! Nemci |z Poadižja naj nam služijo za zgled. Posne-majmo jib! NOVOLETNA VOŠČILA, Vse one cenj. in-serente v Trstu in na deželi, ki nam niso še naročili novoletnega voščila, ki ga objavimo v novoletni številki, uljudno opozarjamo, da je skrajni čas, da nam dopošljejo besedilo voščila. Očarava davkarij v novih pokrajinah. Gaz- zetla Ufficiale > od 26. t. m. je objavila odlok finančnega ministra, s katerim se s 1. januarjem 1924. odpravljajo davčni uradi v nov^h pokrajinah. sc je -v sredo nebo pooblačilo in včeraj jc začelo snežiti. Popoldne jc dobilo meslo lepo belo odejo, katero je pa kmalu dež spremenil v brozgo ter tako prekrižal marsikateremu račune za današnje zabave. razstava ženskih ročnih del. Opozarjamo >v:č na to važno razstavo, ki jo priredi v r 'eljo v slovenski šoli pri Sv. Jakobu Žensko dobrodelno udruženje. Otvoritev razstave ob 10- uri predpoldne, Občinstvu priporočamo, d j jo poseti* v kar največjem številu ter da \rlim slovenskim ženam s svojim zanimanjem ■r,o materijalno in moralno podporo, ki jo njihova neumorna požrtvovalnost zasluži v polni meri. S tem pokažemo obenem, da znamo cc-niti važnost sličnih razstav, ki imajo velik pomen za razvoj naše narodne umetnosti. V nedeljo torej vsi na razstavo roČmh del pri Sv, Jakobu! ___ Društvena vesti Vsi zor. srednješolci sc vabljeni na razpuslni občni zbor, ki se vrši daflcs ob 15. uri v nek-idanjih prostorih. Svetotvans^a podružnica Šolskega društva: priredi Silvestrov večer v prenovljeni verandi; Narodnega doma pri Sv. Ivanu z jako bogatim j programom. Prijatelji mladine, pridite na to f prireditev, da skupno par ur pozabimo na dobrote, ki smo jih uživali v letu 1923, ker s tem ludi pomore le našemu prepotrebnemu otroškemu vricu, Stlvestiov večer pri Sv, Jakobu. Kdor želi v dobrem razpoloženju končati staro leto in v navdušenju začeti novo, naj pride v pondeljek zvečer v dvorano DKD pri Sv. Jakobu, kjer sc bodo proizvajale razne pevske in glasbene toč! c, deklamacije, Šaloigre in žive slike. Sc- t ^ veda nc ba manjkala nobena udobnost Silve- -sirovega večera. Na svidenje torej! Šentjakobska čitalnica priredi kakor običajno v nedeljo dne 30. t. m. ob 6 in ji zvečer v dvorani DKD pri Sv, Jakobu veselo mladinsko zabavo. . izdelovali klišeji in pripravljale Ktograiičjae | plošče; njegov tast hran Bogateč, star 56 let istotam stanujoč, ki je hranil in skrival klišeje in plošče; 24-letni mehanik Fran Tence, tudi stanujoč v Sv. Križu, ki je pripravljal stroje, ki so služili za tiskanje bankovcev; kameno-pisca Ernest Pacor, star 42 let, stanujoč v ulici Udine št. 51 in 40-letni Adelmo Del Bel, doma iz Trsta; 34-letni Anton Cocchini, stanujoč v ulici Lodovico Ariosto št. 2; brivec Matej Pi-ščanc, star 27 let, stanujoč na Opčinah št. 196 in 23 letni Karel Vani, stanujoč v ulici Media št. 17. Vsi ti so imeli svoj poseben posel v ponarejevalnici, Veni in Piščac sta nosila izdelke — na ... trg. SvojeČasno smo poročali, da je bila v Rejah pri Postojni aretirana 60-Ietna Frančiška Gorup; v njeni hiši so ponarejevalci dokončevali in izpolnjevali svoje izdelke. Starka se izgovarja, da ni vedela, kaj delajo pravzaprav možje v njeni hiši. Ta izgovor je jalov, ker ie dognano, da je Gorupova dajala ponarejevalcem hrano in stanovanje. Zdi se, da se je ponarejevalcem posrečilo izdelati in razpečati približno 300.000 lOdinar-skih bankovcev. Žrtve prvega snega, Težak Anton Gerželj, star 48 let, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 670, se je včeraj popoldne spodrsnil na snegu pri Sv, Alojziju, padel ter si zlomil desno roko v zapestju. Dobil je potrebno pomoč v mestni bolnišnici« kamor se je zatekel. — Včeraj popoldne je nek paglavec v ulici Giuliani zagnal 381etnemu uradniku Gualtieru Godina, stanujočemu v ulici Istituto, Št. 40, kepo snego v glavo. V kepi je bil najbrž kak kamen, kajti Godina je zadobil malo rano na sencu. Tudi on se je zatekel v mestno bolnišnico.. Poskusen samomor mlade šivilje. Iz neznanih vzrokov si je 19-lctsa šivilja Ema Padrin, stanujoča v ulici S. Giacomo in Monte št. 6, hotela vzeti življenje. Menda pa ni bila preveč trdno odločena za pot na oni svet, kajti izpila jc smrtonosni strup — neznatno količino jodove tinkture — na javni ulici, v bližini neke trgovine s cvetlicami v ulici XX Settembre. Neki mladenič, ki je opazil čin deklice, jo je spremil v omenjeno trgovino, kamor je bil poklican zdravnik rešilne postaje. Ta je deklici izpral želodec ter jo s tem spravi! iz vsake nevarnosti. Poslano*) Kdor zaloti JAKOB-A HLADOLIN-A iz Z a. križa št. 13, pri Cerknem, naj ga izroči kr. karabinerjem, ker inkasira neupravičeno denar za našo zavarovalnico I/Union ▼ Gorici. Generalno zastopstvo zavarovalne družbe LTJNION v Gorici, Corso V. E. III 28/1 "} Za Članke pod tein naslovom odgovarja ur*d» aifttvo 1« toliko kolikor mu sakoa veleva. Romuald Bole Zorka Kafol poročena Postojna, 27. decembra 1923. Komen 7i! nesretni deček ves v ognju, podoben živi baklji. Vsled strašnih bolečin sc je deček zbudil, ter jel obupno vpili. Prihitel je dečkov oče, ki so ga klici zbudili; prišcdši v kuhinjo je zapazil svojega sina v strašnem položaju; nesrečni deček se je žc skoro popolnoma onemogel otepal v plamenih. Mož je potegnil dečka z ognjišča ter pogasil gorečo obleko. Drugi domači, ki so v tem času tudi prihiLcli v kuhinjo so skušali podati nesrečnežu kako pomoč. TŠTato so ga položili na voz, s katerim ga je oče ntiuuiloiDa prepeljal v mestno bolnišnico, kamor jc dospel okoli poltreh zjutraj. Tam jc zdravnik špoznal, da je stanje dečka smrtno nevarno; zadobil je široke in zelo hude opekline. po vsem telesu, posebno po prsili in po trebuhu. Dečka so položili v trajno kopel toda kljub skrbnemu negovanju jc nesrečnež včeraj ob 13. uri izdihnil v strašnih bolečinah. Po odkritju peaaiejevalnic dinarskih bankovcev. Tolpa ponarejevalcev in razpečeval-cev ponarejenih dinarskih bankovcev, ki je prišla v pest policijskemu oblastvu, jc zelo številna. Poleg glavnega krivca in glavarja tol- Sc, 28-letnega Ignacija Zupančič, rodom iz Sr- ije, ki je bil aretiran v Beograda, je tukajšnje policijsko oblaslvo spravilo na varno devet članov tolpe; med temi je ena ženska. Ti so: krčmar Angel Košuta, star 30 let, stanujoč v Sv. Križu žt. 185, pri katerem so sc na domu Hočete prihraniti? Ptttetots (Rflnfan)'tf L M — wwc! Koške obleke. . „ h 99.— „ OBtskc za mlsflgBičc „ - 65.— „ Hlače Iz de&aieoa biasfi » 32— iO -18 Biti Hi IM - 40 1 40 - Via Cariacd - 46 <7» OBEDNE SOBE vsake vrste in v vsakem slogu SPALNE SOBE v veliki izberi LAKIRANE KUHINJE po izredno nizkih cenah HORD IBM VIA RETTORI 1 VIA MALCANTON 7-S3 Tvrdka obstoječa od 1874 Otajšuie wsako f z Ju i Jadranska Ljubil cue potom zaveinega iav da In njenih podružnic v glavnih mestih Jugoslavije. Dale krulite za nakup blaga« subvencije na blago. Inkasi efektov in računov. Informacije. Kupuje in prodaja dinarje In druge valute. Jamstven« pisma In druge opereti Je po najugodneje pogojih. Sprejema vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. D !□ i i □ □ io □ □ D O □"a □□□□□□ □□□□□□ p □ d □ □ □□□□ □□□□□ □□□□□□□□□□□□□□ PODLISTEK Paal Bourget: JEČA (La Geole) Poslovenil F- P. (13) Ako so pokolenja^ostavila v njem oni nagon k samomorom, ki Je cajncrazumljiveisa in najgroznefša med dedSčinami, vstane tettoj iz nezavestnih globin njegove duše misel, da bi s prostovoljno in takojšnjo smrtjo lahko usel svoji neznosni boli. V istem času, ko se pojavi, se ta misel že uresniči v obliki skoraj avtomatičnega dejanja, katerega nenadnost zmede vsa predvidevanja. Ko je oče Ivana Vialis rekel nekoč o svojem sinu; «Treba mu je dati moški značaj, njemu , jc mislil tedaj na svojega lastnega brata. Čigar obupno dejanje je pripisoval slabosti njegovega značaja. V sebi ni namreč nikdar opazil takega nagona, Čeprav je bil isti nagon povzročil samomor enega prastrica in dveh bratrancev. Ta dedičina je spala tudi v Ivanu, ki ga že leta in leta ni zadelo nič nepri-, jetnega. Na ulici Champ-Elysćes pa se mu jc nakrat prebudila, ko je gledal na dežju, kako se je oddaljevala kočija, v kateri se je vozil njegov šef. Za hip je obstal, povesil glavo, iz-bulil oči in se ni ganil. Potem je začel stopati z mehaničnim korakom snohodcev naravnost pred seboj. Napotil se je proti Seini. Reka ga je vabila k sebi. Naslonil se je na pregrajo in dolgo gledal, kako se je zelena in mrzla voda odbijala ob stebrih mosta Concorde. Ni preskočil pregraje. Bil se jc sicer trdno odločil, da mora umreti, toda prej jc hotel povedati na ves glas, da je nedolžen. V svojem nagonu se jc torej zadržal in sedaj je korakal pioti svojemu domu. Tako stanje notranjega razpadanja je čudno nestalno. To prihaja odtod, ker predpostavlja praznoto v osrednjem in vodilnem delu lastnega «jaza^. Ako bi bila prišla naproti temu blaznemu človeku, ko je odprl vrata svojega stanovanja, njegova mlada Žena s svojim ganljivim nasmehom, hi bil gotovo, in brez dvema nastopil v njegovem mišljenju preobrat, ki bi ga bil rešil. Toda ker se njen mož m bil vrnil, je Manja Vialis sklepala, da se je štetje glasov z dežele zategnilo in je bila šla v cerkev. 1» tako je srečal Ivan v predsobi samo svojega slugo, onega ubogega in pofttcnega Bourracbot, ki je bil nedolžni vzrok le grozne drame, ker izpred štirinajstimi dnevi pustil irdajalea v knjižnico kabinetnega načelnika. Ta poslednji ni niti pogledal jutranje pošte, ki mu jo je prinesel ta pridni mož na podxaš-nici, ruvnotako nc njegovega vdanega kmetskega obraza, na katerem sc je čitalo nekal-o nerazločno kesanje. Bourrachot je bil kot človek kmet^kcjja stanu zelo preudaren in je izpremembo, ki jo je opazil na svojem gospodarju, takoj postavil v zvezo s pogovorom, ki sta ga imela oni večer po obisku Faugiercsa, kateri od tedaj ni več prišel. — -Gospod je tako bled,» si jc upal vprašati; bil je presenečen vsled njegovega mrtva-i škega obraza. Da, smrt sc je čitala v cvetu življenja na tem bledem in krčevitem obrazu -Ali ni gospod morda bolan?« — *Ne. Bil sem vso noč po koncu. V pctiJ? minutah pa bom zaspal za dolgo.:> Sobar ni mogel razumeti, kakšen žalosten pomen so imele v teh ustih te preproste bci sede, ki so bile izgovorjene s tako Irudnin. glasom. — «Crem pripraviti gospodu posteljo,» j' odgovoril, «in bom del tudi steklenico. Gospodu se vidi, da mn je precej mraz.a