Katolišk cerkven list.
Jfo. 2G.	V četertik 24. rožnika 1852.	Tečaj p.
liC Hozja milost Je se nase zavetje.
Živel je človek poln ostudnih pregreh. Pole-tinskiga dne je vročine in soparice zeval; težko delo ga je utrudilo; vesspehan se tedaj pod košato drevo uleže in hitro zaspi. V sanjah se znajde v sredi veliciga, zeleniga, s pisanimi cvetlicami pre-preženiga travnika. Po travniku na raztresenih hom-cih stoji sedem prijaznih, čednih šotorov dobro za-paženih tako proti ognjeni vročini, kakor proti hudimu pišu in merzlimu dežju. Obnebje čisto, vsaciga oblaka prosto se ljubeznjivo nanj ozira, nobena sapica ne pihlja, prijetno solnce oživljajoče žarke dišečim cvetličicam pošilja. Tode le malo časa terpi ta nebeška lepota. Nebo začne cvesti, rumeno solnce beleti. Dokler bistro oko nese, černi oblaki vse odenejo, dan se v gosto tamo spreoberne, strašne strele z grozno svitlobo potipljivo noč prederajo, daljno gromenje, bučanje in veršenjc se bliža in niža, dež in toča jameta padati, vsipatise. Sanja-vec se ne ve kam djati; naj še tako obervi povzdiguje, ničesar ne ugleda, dokler m:; blisk travnika s sedmerimi šotori ne obsveti. Tam je moje varno ribežališe, s svitlim ohrazam zaupije, kjekej le itro! Xa vso moč jo spč proti pervi hišici. Duri se odpni, mlada prebivavkapa modriga obraza se mu prikaže, ter mu reče: Tukaj pod mojo streho ti ni utekališa. Ti si druge goljufal, ptujc blago ukradel, najdeno prikril, po krivični poti si hodil, ne morem ti v hiši kotiča dovoliti, zakaj jaz sim Pravica. Duri sc zaprd in sanjavec teče k dru-gimu stanišu. Nekdo sc mu rahlo oglasi: Žal mi jc, de te tudi jaz ne morem pod streho vzeti: ti jezo, serd in sovraštvo v svoiim sercu nosiš; si druge razžalil, se še nisi z njimi spravil; sovražni-kam še nisi odpustil: vedi: brez ljubezni se skoz moje vrata ne gre; jest pa sim Ljubezen. Popotnik dalje vre. Tukaj pa se mu ne odpre. Le okence v stran porine nebeško bitje v tancern, belem oblačilu. Poberi se od tod, ne oskruni rnojiga svetiša! z nečistim sercam, v sladnosti in mesnini poželenju vtopljenim se mi ne sme noben bližati; ker jaz sim Čistost. Po teh besedah prikazen oknozalopne; ubogi človek pa teče k četertimu pre-bivališu; ravno hoče per odpertih durih vanj riniti; kar mu priletna žena ubrani rekoč: Ti si per o-bljubah z ustmi de, s sercam pa ne govoril, si legal, resnico z nogami taptal, in ravno jaz sim zaničevana Resnica. Hitro begun spred oči hude žene zbeži; pa pri peti hišici se mu nič bolje ne godi. Je sicer odperta, ali v nji stoji mož v čemo halo oblečen, v rokah derži sveto britko rnartro. Ne smem tebi, ptujic! staniša dati. mu mož reče: lej.
naj boljiga očeta si razžalil, greh za greham do-prinašal, zavolj kteriga je Sin Božji toliko terpel. Beži, lej j jaz sim Strah božji. Žalostin in brez vsega upanja se proti šestimu šotoru napoti. Med vratmi vidi stati veseliga moža s palmo v roki. On ga tako nagovori: Nesrečnež! z grehi si vest obložil, obtežil si jo s težko butaro, in mir serca zapravil. Kakor bi ti rad postregel, ti vender le ne smem; ker sim 31 i r. Kdor pa pri meni stanovati hoče, se mora vedniga serčniga miru veseliti. Vender ni ti še treba obupati. »Se vem za pripravno prebivališe, ako je tebi po volji. Tam doli v zadnji hišici živi moja sestra Milost. Ako boš storil po njeni volji in vse zapovedi spolnil. ti dobro pojde in rešen boš hudiga viharja. S težkim sercam se revež v zaznamvano staniše poda, skorej ne per-čakuje dobriga odgovora: vender gre. saj mu sicer nobeden noče pomagati. Pa kako se začudi, komu Milost, sicer v bornim žimnatim rasovniku nasproti pride, ter ga pozdravi reLoč: l'bogi prijatel! dolgo te že željno perčakujem. Stopi v hišo: kar išeš, vse boš dobil; le serčno obžaluj, in kesaj se vsih hudobij!
Tako grešnik le per Milosti Božji pribežališč najde: ondi zadobi gnado, mir vesti in odpušenje grehov. Grešnika vse zapusti in ga od sebe podi; le milost ga išc, ter ga k sebi vabi. Ona je resnična, nobeniga ne goljufa. Kakor je tolovaj na križu odpušenje zadobil zavolj skesaniga serca, ravno tako se bo Gospod tudi tebe spomnil, ako ti ponižno, poterto serce v persih bije. Tvoja duša naj bo še tako omadežana od grehov: božja milost jo očisti, de bo bele ji od snega; število tvojih grehov naj preseže pesek ob morju in zvezde na neizmerljivim nebu; vse, vse ti božja milost zbriše. Tode, ne pozabi resnično se poboljšati: zakaj le tedaj ti bo Milost varno perbe-ž a 1 i š e!	4-
Mektere solske reci.
Posebna pot otroke k branju privaditi.
Neki duhovni pastir na Gorenskim, G. K— v L—, si je to pot zmislil, otroke z lepo in ljubeznjivo silo k temu napeljati, de bi se brati naučili: Oznanil je, de noben otrok ne bo k pervimu sv. obhajilu pušen, kteri ne bo brati znal. Ta gospod sam je inul ob praznikih in med tednam šolo, de nihče ni imel izgovora, kakor de bi ne imel priložnosti se branja privaditi; in glej. kmalo je obilno otrok brati znalo. — So kraji, kjer ni mogoče otrok
vsaki čas v šolo zbirati; tamkej se nekaj tudi da storiti, ako le otrok ni presila; naj se namreč otroci s tem potam tudi branja vadijo, kadar k nauku za spoved in pervo obhajilo hodijo.
Podob? k zgodbam sv. pisma.
Za otroke pa tudi za odrasenc, naj si bodo bolj ali manj omikani, imajo podobe veliko prijetnost tudi v zgodovinskih rečeh. Zlasti se da reči, de bi se zgodbe sv. pismu otrokam še bolj živo v glavo in v serce vtisnile, ako bi se jim kterikrat s kakimi podobami razjasnile. V starih izdajah sv. pisma jc bilo podob skorej povsod najti: še Tru-berjevo slovensko sv. pismo, ktero je sicer zavoljo krivoverskiga kvasii sploh zaterto, je precej velike v les rezane podobe kazalo. Posebno lepe podobe po bakrorezih so v latinsko-nemški biblii Cartier-ovi viditi bile. Vonder za šolo ne služijo podobe v velikih debelih bukvah, med dolgim berilam razstavljene. treba je pred golo samih podob, ker majhne bukve svetih zgodb z berilam imajo šolski otroci že sploh v rokah: podobe pa bi ene zadostile jih celi šoli gledati dajati, naj bi namreč takošne bile, de bi se labko v table devale in premenjevalc. Takošnc velike lepe podobe so bile pred kratkim v neki Ljubljanski bukvarnici na ogled postavljene, in po samim ne visoke cene namreč po kr. Za kako mestno šolo bi se take podobe že dale omisliti. Pa za kako šolo na kmetih jc drugač: tukaj bi bile manjši dobre, in bolj i cene potreba. Takošne so: Rafaels 40 liilder zum alten Testament. Prag. llaase, ktere pa le od stvarjenja do Salomonoviga kraljestva sežejo. Dalje: Bildliche Vorstellungen aus der biblisehen Geschichte des alten und neuen Tcstamcnls. 72. Kupf. \Vieii. Lepe pa bolj majhne in tudi malanc so: Bilder aus der Geschichte des alten und neuen Testaments von \Valch. Augsburg. Mnogotere druge take podobe so pred ko ne še najti: vonder podobšinc od posvetnih reči nam vedno oznanujejo in ponujajo, podobe od svetih reči sc pa še s prašanjem in iskanjem lahko ne dobe. H.
Pismo misjonarja g. Otona Trabaiita
do milostivioa visokočastitljiviga Lavantinskiga kneza in škofa.
I konec, i
Drujikrat, mi je skazovavec dalje pravil, je v slamnatih kočah strašin ogšnj vstal. Neutegama se je razširjal in je žugal ves kraj spepeliti. V li sili pritekli nesrečni prebivavci in ga presunljivo prosijo, de naj oginj ustavi. Jih popraša: Kako je to mogoče? In odgovore mu: Gospod, prosi svojiga Boga iu On bo nam pomagal. On tedaj, terdno prepričan, de je roka Gospodova dobrotljiva in mogočna, jih še popraša, če imajo zaupanje v Boga, kteriga on moli, in koso vsi zaupili: Imamo! imamo! je v ravno takim zaupanju z misjonskim križem naredil križ nad plamen, in Gospod, ki je iislišal kananejko in toliko druzih, kakor nam pove sv. pismo, je tudi prošnjo teh uslišal, ki so terdno zaupali. Signa infidelibus data sunt: Znamnja so dane nejevernikam. — Permerilo se je tudi, de so iiiohametaiikc ali turkinje svoje male k misjonarju pernesle, de naj bi j i t« blagoslovil, kar jim je s posebnim veseljem spolnil. Ako bi bila tukaj verska svoboda, bi se število vernih neizrečeno hitro namnožilo.
Od imenovaniga misjona imam še naznaniti, de jc cerkev ondi redno štirvoglato poslopje, v kteri so trije lepi altarji, namreč: veliki aitar, sv. Ferdinand, desni stranski altar, sv. Ana, levi stranski pa Precista Marija Devica. Podobi poprejšnih dveh ste drago darilo pobožne cesarice MarieAne.
Od druzih mest, ki sim jih sploh le za kak trenutek časa vidil, nimam prav kej posebniga povedati, razun, de je po vsih mnogo prcbivavcov, in de je nar več njih mohametaneov (izjemši mesto Nagade, ki se sme koptiško mesto imenovati), manj koptov, in nar manj katoličanov; kakor v Akhminu, ki ima nad 5000 mahometaneov in koptov, pa le 300 katoličanov. Havno mi v misel pride, de spre-dej, ko sini našteval mesta, ktere sim ogledal, sim eniga bil izpustil, namreč Luksor, ki smo tudi mem brodili. Rad bi bil ondi podertine tristovratniga mesta Teben-a ogledal, pa se ni moglo, kernasa ladija je Je samo v tacih krajih po več ur ostajala, kjer je bilo zavolj pomankljiviga vetra ali pa zavoljo priprave živeža potreba ladijo ustaviti. Namesto uniga v Luksoru sim pa z zadovoljnostjo vidil veliko v pešeni kamen izdolbljenih votlin, ktere sim ogledoval zladije, nekaj precej ob bregu, nekaj pa bolj v dalečini. Brodnarji, ki sim jih prašal, čiinu de se te dupline, somi rekli: To so bile nekaj pokopališa, nekaj pa staniša pušavnikov. Poslednje spričevanje sim čisto poterjeno najdel, ker eden pušavnikov je k nam na ladijo priplaval, milovne prosit. In kdo ne ve, ki je cerkvene zgodbe prebiral, de ob Dioklecianovim preganjanju je bilo v Egiptu 40.000 kristjanov pokončanih, in še nad 700.000 po pušavah razkropljenih? In komu ni znano, ki se je v življenju Svetnikov ogledal, de se je bil petnajstletni Pavi, posestnik znamenitniga premoženja, v spodnjo Tebajsko pustoto podal? — v začetku le iz namena, ondi konca preganjanja pričakatikmalo pa se mu je samota tako perlju-bila, de je šel globokejši v pušavo, ter je v votlini, v kteri je bil studcnec, starost 115 let dosegel, in je s tem pervi zgled samotniga življenja dal, kteri je pozneje egipčanske pušave s tolikimi svetimi in gorečimi pušavniki napolnil. Poslednjič poprejnimu sporočilu lahko verjamemo, ako se spomnimo sv. Antona pušavnika, kteri, ko je od Arije-vih krivih naukov slišal, je z nekterimi tovarši vred pušavo zapustil, peršel V Aleksandrio, in očitno spričeval zoper pogubljive nauke , več čudežev storil, jih veliko spreobernil, po tem pa se zopet s svojimi učenci v pušavo umaknil, kjer je s svojimi tovarši molil, psalme pel, v pomoč ubogih delal irt veliko bral. —
V tem ko sim nekaj imenovane znamenitnosti ogledoval, nekaj se arabskiga jezika učil, je dospela naša ladija 31. kozoperska v obilno obljudeno mesto Asuan. Naša roba je bila tukaj iz Iadije iz-pravljena in na bregu med kup palmovih dreves nakopičena. Napravili smo šotor, v kakeršnim sim pervi krat v svojim življenju spal. Ne deleč od ondod sim med več ljudmi vidil tudi nekaj sužnjev, ki so bili, kakor vsako drugo blago, na prodaj. Tu sim imel priložnost žalostni prežalostni stan nesrečnih zamoreov premišljevati, ki so v vročini 30- 40 stopinj po R. **) skorej brez obleke mogli delati, dokler niso drugimu gospodovavcu v roke peršli, kteri je nemara, še veliko hujši, ko pričujoči, ž
•) To pa je bila stopnja gorkomt-ra počes na mojim dosedanjim popotvanju; imeli smo je pa tndi 50 stopinj, in ne davno 4. prosenca je kazal gorkomer popoldne 4j. stopinjo, desiravno je bilo zjutraj zlo hladno.
njimi delal. 0 Marija, nebeška Kraljica! prosi za nesrečne zamorce, de bodo vredni obljub Kristusovih !
V	Asuanu sim se 4. listopada preselil na Ia-dijo „ Zgodnjo Danico," ki je bila 2. listopada za nami peršla, in ravno se peljem na nji čez nevarne Nilove slapove (katarakte) v Nubii. Xe bom posebej popisoval nevarne vožnje od Asuana do tod, ker k temu bi mi bilo treba več pol popisati; zadosti bo besedo: nevarne, ali kaj rečem nevarne, silno nevarne vožnje čez slapove v Nubii, — opravičiti, ako povem: večkrat je bila ladija, na ojstre robove veržena, v očitni nevarnosti, se v šibre razleteli. De smo pa nevarnosti ušli, se nam je zahvaliti prošnji presvete Device, ki smo jo večkrat klicali z besedami: Zgodnja Danica, za nas Boga prosi! —
Ako srečno v Hartum pridem, kamor je naš visokočastiti gosp. namestnik iz Koroška po krajšim potu z več misjonskimi tovarši šel, med kterimi je tudi g. Možgan, potlej bom zopet derznil, nektere reči svojiga popotvanja po Nubii naznaniti
V	novi Dongoli 13. prosenca 1852.
Oton Trabant.
ud srednjo -afrikanskiga misjona.
Šolski mladenič« in njegove zlate sanje.
K sv. Filipu Neriju pride nekiga dne mladenič in mu začne, od veselja zarudečen, pripovedovati, de so mu starši po obilnih prošnjah dovolili, se iti pravice učit. Sv. Filip je bil spremišljen mož, ki ni veliko govoril, je mladenča pohlevno poslušal in ga na to popraša: „Kaj pa potlej?" Veseli učenec odgovori: Potlej bom pravdnikar (pravdosrednik ali advokat}. „ln potlej?" ga svetnik dalje praša. Potlej si bom pridobil čast in veljavo; ljudje bodo suli k meni s pravdami, reče mladenič. „ln potlej?" — Potlej, reče zaupni učenec, si bom lep denar spravil, hišo ob veliki cesti kupil, si konje in kočijo napravil, se bogato oženil, in lepo in veselo živel, de bo kej. Precej tehtno, pa hladno ga skušeni mož še enkrat popraša: „In potlej — ?" Potlej — mladenič počasi vleče, in rezna misel polna groze mu prešine serce, ter obmolkne. Pobožni mašnik je bil s svojim prašanjem vetrastimu mladenču vse število zrnedel, in vse nečimurno upanje se mu je skalilo. Temne misli na smert, mertvaški oder in grob so ga obdajale, in silno morje večnosti unkraj groba je vse njegove zlate sanje razkadilo. Kakor razžene veter rudečo zarjo, tako so se mu razkropile vse misli in veselje do pravd in pravdni-karstva, do bogastva, ženit ve in lepoticniga življenja. Začel je globoko misliti, kako blizo je konec vsiga tega in taciga, seje sklenil k samostanskimu življenju, v kterim je vse svoje žive dni za neu-merjočo dušo skerbel, — in svesti si bodimo, de se tega ne kesa.
Ogled po Slovenskim.
Iz verjetnih ust smo slišali, de se bo v rudarskim mestu Idria že letaš z novim šolskim letam 18:'-/v, pričel pervi oddelik preparandske ali pripravljanske sole, to je, šole za prihodnje učenike. — Ta nova šolska naprava mora v resnici vsakiga rodoljuba le z veseljem napolniti, ker zmiraj večji je pomanjkanje mož,
i Uredništvo se tudi za prihodnji in vse enake za Slovence in zgodovino so.-ebno imenitno liste visokočastitim in častitim prejemnikam spodobno priporoči.
kteri bi se težavniga stanu učenikov za malo šolstvo alf pervo odrejo v branji, pisanji i. t. d. poprijeli. Peršlo je tako deleč, de je več učitelskih služba na Kraninkia praznih, ker se za nje nobeden ne oglasi. Se zmed tih, ki so v Ljubljanskim podučevanji preparandov dostali, so se nekteri raji k drugim opravilam podali, ker jim boljši kruh obetajo, kakor ga imajo učeniki ljudskih šol. — Ce je pa že z učiteli na Kranjskim take slabo, — keliko revniši je se le z organi«!i in pevci! Le redke farne cerkve so tako srečne, de bi v njih lepo orglanje in petje ljudi k pobožnosti vnemalo, — de bi oni že is glasu orgelj zamogli nekako povzeti raznost cerkveniga časa in pomen praznika, kteri se obhaja; persiljeni so slišati zmiraj eno, brez premembe, kakor pastirske dudlje. —
Vpeljava preparandskiga (pripravljanskiga) poduka v Idrii bo. berž ko ne, temu zlegu močno v okom peršla. V Idrii namreč eo tudi poglavitne šole v 3 razdelkih in v 5 šolskih sobah, kamor se shaja v poduk skorej vsa mladost obojiga spola tiga mesta, ki ima 4608 prebivavcov. Verh tiga hodi tam v šolo več fantičem iz okolice, zlasti iz Tominskiga in iz Ipavskc doline. Letno plačilo za stanovanje je ondi veliko bolj po ceni. kakor v Ljubljani. Ljudje so sicer skorej "a m o rudarji (knapje) in ubožni. pa olikani, prijazni, urni, — v permeri z drugimi prav dobri kristjani, domače osebe, ktera bi brati, in moškiga, ki bi saj nekoliko nemško ne znal, skorej ni najti. Njih ljubezen do snažnosti je posebne hvalevredna, imenovali bi jih v ti reči prave Holandeze na Kranjskim.
Odkar se v Ljubljanski stolni cerkvi muzikalne velike maše le ob velicih praznikih imajo, je na celim Kranjskim samo v Idrii leto in dan vsako nedeljo in praznik peta sv. Maša z muziko. razun edine cvetne nedelje. In ako je kej veči praznik, kakor le nedelja, se glasi per tih sv. opravilih toliko inštrumentov, kakor sicer le per pontifikaluih mašah v stolni cerkvi. Za cerkveno petje pa je ženstvo tako vneto, de ob vsaki m soprazniku in tudi v več delavnikih zjutraujo žc— guano sv. mašo s prav mičniuf in pobožnim petjem po cerkvi spremlja. Za vredno ohranjenje in povzdigo cerkvene muzike v Idrii ima nepozabljive zasluge raujki c. k. orgauist in cerkovnik Viktorin Iloba, kreriga zdaj gospod Anton K rasna r, njegov naslednik, vredno posnema. — Pisavec tega sostavka se iz svojih mladih let še spomni, kako prijetno so se glasile gosli in gerla učeneov in učenk, ktere je Roba v sakristii farne cerkve muzicirati in peti učil. Bolj zurjeni so potlej tudi na koru per muzikalnih sv. mašah pomagali. Le škoda de jc farna cerkev sv. Barbare za toliko ljudi zlo premajhna, in de v nji, ker ima lesen in ometan obok ( velb). muzika prav doneti ne more. Iz Robove šole je izšlo več vse hvale vrednih organistov in pevcov; imenujem tukaj od 1823. do 1826. leta le imena gg. Franca Pirca, Valentina Petriča in Marka Podobnika.
Naprava za preparande bo torej občji prid močno povzdignila; poseben dobiček pa se kaže tudi Idrii sarni. Revni stan ljudi in odročnost od Ljubljane je vzrok, de le redik mladenič od ondod študirati zamore; koliko dobrih talentov mora tam le zavoljo tiga spati, ker ubogi rudarji ne premorejo svojih sinov v daljne šole pošiljati! — Zdaj bojo saj priliko imeli, si učitelski stan izvoliti, ako bojo hotli. Res, de je ta stan težaven in de njegovi udje silno slabo plačilo imajo; ali boljši jc še vonder kakor rudarski. lTni mesec sim govoril s človekam iz Idrije, ki je bil po izstopu iz nemških šol knap; ko je bil do-rastel. so ga vzeli pa v vojaški stan, kjer je bil desetnik (korporal) per granadirjih. .Ie prehodil 1849. leta Ogersko in je bil potlej v Dunajski posadi, odkodar je vlani po dopolnjeni vojaški službi brez vse graje domu peršel.
Zdaj jc spet rudar v Idrii in služi na dan — po dvanajst krajcarjev, z upanjem, sčasama jih po 17 dobiti ! To je pa nar vikši stopnja. Po ti dobivajo navadni rudarji tudi pokojnino (penzion), ako so 40 let služili.	V. Sežun.
Razgled po kersanskim svetu.
Bud i in. K obhoda ali procesij, nar častitljivši, ki je bila kdej v tem mestu, je bilo sila ljudstva prihrumelo. Ze od 5 zjutraj je bilo nad 100.000 duš na-gnjetcnih. in v pravim pomenu besede so bile ceste, okna in strehe z ljudstvam prenapolnjene.
Peš t a. Pred nekoliko tedni pridejo 4 mladi možici iz neke predmestne pivnice v mesto iu srečajo mertvaški voz. Naj prederzniši zmed njih zaupije za kočiažcm: Stoj. daj nas donui peljati! — Kočiaž je molčal. Sedmi dan po tem jc peljal ravno tisti voznik ravno tega mladiga človeka na ravno tistih kolih na pokopališe. Umeri jc bil za legarjem ali matuham. — To naj pomisli tudi tisti mladi možic, ki sc jc une dni sv. leta pred neko pivnico v Ljubljani hudoval. ,.de ne more cigare kaditi, ker ga molitev procesije moti!" Naj premislijo tudi tisti prenasitenci. ki so bogoljubne molivce sv. leta rs farizeji" pitali! Svesti naj si bodo. de jih bo to preklinjanje peklo in jim presedalo, kakor res je Bog pra-vičin. čc tudi nc morebiti tako urno, kakor uniga mladiga možica. nI.cnto gradu s.rpc divina vindieta precedit. sed tarditatem judicii gravitate compensat. Pozno pride včasi Božje maševanjc; pa kolikor poznejši, toliko hujši zadene!"
Pet t u h t Fiiiifkirchen"). Zakladnija za dosluže-nc katoliške učenike naše škofije. ki se je pred ne-kterimi leti perčela. ima zdaj 10.000 gold. in njeni vsakoletni doneski so J 200 gold. Zdaj dobiva 15 do-služcnih učenikov in vdov in 7 otrok pomoč iz tc naprave. Naprava za bolne kaplane znese tudi že 6000 goldinarjev.
lesko. Mašniki. ki s kmtov v mesto po opravkih pridejo, skušajo, kako drago in za njih stan n e-perstojno je. v gostivnicah prenočevati. Skerbni škof Valeriau .lir si k v Budjejovicah iše temu v okom priti. Odločil je v seminiša izbo s potrebnimi posteljami in drugo napravo, dc bojo duhovni, ki h kmtov v mesto pridejo, tam prenočevali in jim ne bo treba se po go-ntivnicah potikati. — Dalje mora vsaki duhovni pastir,
bodi si fajmošter ali kaplaa. brez odloga, brez zgovar-janja in kaciga naštevanja vzrokov v pismu do škofa na te dve vprašanji odgovoriti: 1. Kaj bi bilo ali v fari ali v celi škofii storiti, de bi naša cerkvena služba dušam, ktere so nam izročene, v veči prid bila? in 2. kteri zaderžki našiga perzadevanja bi se mogli sosebno odpraviti, de bi naše apostolske dela obilniši sad pernesle ?
Poznansko. Od 1. do 10. veliciga travna se je v mestu Krobinu (Kroben) pervi ljudski misjon obhajal. Vodil ga je slavni pridigar Antonievič in še štirje dragi duhovni jezuitarskiga reda. Pa tudi drugi duhovni iz bližnje^ okolice so pomagali spovedovati od jutra do večera. Cez 10.000 ljudi vsih stanov se je te dobrote vdeležilo. Skof Dabrovski je bil zmiraj pričijoč in je vsak dan veliko sv. mašo imel. Tudi seminarski vodnik Dr. Jenisevski in slavni pridigar Dr. Prusinovski sta v težkim misjonskim dela pomagala. Ker je bila cerkev premajhna, so bile pridige pod milim nebam. — Ko je O. Antonievič sv. misjon sklenil in ljudstvo praznično blagoslovil, je bila množica iz vsih stanov razločena v
4	kardela okoli svojih bandčr. Možje okoli bander, ki so jih grof Lubinski, grof Micielski in neki kmet der-žali; — žene okoli bander, ki so jih nosile grafinja Wodziezka. rojena knezinja Sulkovska, gralinja Miciel-ska in gospa Boznerska; — mladenči okoli bandera, kteriga je deržal mladi Przvluski, sorodnik veliciga škofa Leona. — in divice okoli bander, ki ste ji mlade grafinji I.ubinska in Luszczevska nosile. — 19. p. m. je ravno tak misjon bil napovedan v Krevnu. CJrof Ba-vorovski iz Lvova, provincial Je/.uitarjev sam, je imel zraven priti. Povsod je bil nar lepši red viditi. Zato so žandarji vsi že 4. dan proč šli.
Fulda. Prctečeno binkoštno saboto (29. p. m.) se je tukaj gospodičina Sofia M a j e r f el d o v a. hči ranjci-ga kurheškiga poslai.ca per zboru v Frankfurtu od pro-testanške h katoliški veri spreobernila.
V Pa der bornu bojo jeseni Jezuiti modroslov-ske in bogoslovske šole za svoje .učence perčeii. Za potrebno opravo šolskih prostorov je bilo v kratkim času 10 000 gold., veči del v Paderbornu, prostovoljno obljubljenih.
*Iiii darovi.
Za afrikanski misjon. Duhoven v Ljubljani
5	gold. Neimenovan dobrotnik 5 gold.
Naročevanje
na
s @ <i @ si # @> © A SI S G
Pervo polletje proti koncu gre; derznemo tedaj opomniti častite brarce, kteri so bili na pol leta naročili, de naj bi nadaljno naročilo obnovili.
Častite brarre in druge, ki mislijo perst op it i. pertjudno poprosimo, naj skusijo, ako je moč, do konca te ga mesca naznaniti. de se dovoljno število listov pripravi in natisne. Težko nam je delo, de perviga pol leta vsim naslednjim naročnikom ni moglo reč vstre*eno biti in mora tečaj za nektere številke pomankljiv ostati.
List bo izhajal v tem duhu. kakor je začel: cerkvene zgodbe bodo nadaljsevale, kolikor hitro se bo moglo.
Pomočniki in sodelavci, kolikor jih je bilo tega jod leta. so močni in izverstni; Bog jim plati! Prosimo tudi na dalje \jih naklonjenosti in rodovitniga peresa. Zlasti se perporocimo dobroscrcnim gospodam po Štajarskim. Istrianskim, Koroškim in Krajnskim. de bi včasi kak dober kosec za r0g le d po Slovenskimu poslali, ko se jim primeri ali naleti. Tudi dobrorolinim in odkritoserčnim sveto-rarcam Danice sercna in odkrita hrala in zahvala!
Zgodnja Danica vetja za pol leta v tiskarnici prejemana i goldpo pošti pa i gold. 20 kr. \aročilnina se pošilja r oprost enih pismih g. J. Blazniku. tiskarju na bregu št. 190.
OJ^o\orna \rc>liiika: Luku Jeran in 1 ndrej Za meje. —
Založnik: Jožef Btaznik