PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p!• Abb postale I gruppo LCDfl DU IlF Leto XXIII. St. 68 (6652) TRST, sreda, 22. marca 1967 IZMENJA VA PISEM MED JOHNSONOM IN HOSIMINHOM ZAKADI POVODNJI V BRAZILIJI Hošiminh: Vlada ZDA je sprožila napad Nad 400 mrtvih in 500 ranjenih in edina pot za mir je konec napada g°vori Pa se 0 nad 700 mrtvih Novi U Tantovi predlogi, toda Cabot Lodge pravi, da ni nič novega HANOJ, 21. — Predsednik Johnson in predsednik Hošiminh sta si februarja izmenjala pismi, ld ju je danes objavila sevemovietnamska tiskovna agencija. Johnsonovo pismo od 2. februarja je bilo izročeno v začetku februarja v Moskvi na sestanku med sevemovietnam-Skimi in ameriškimi predstav- niki. Johnson je predlagal neposredne pogovore med ((zanesljivimi predstavniki«. Pogovori bi morali biti tajni in na njih bi se morali truditi, da najdejo učinkovito in vzajemno sprejemljivo rešitev. V pismu je bilo dalje rečeno: «V zadnjih dveh tednih sem ugotovil javne izjave predstavnikov vaše vlade, na podlagi katerih bi bil Severni Vietnam pripravljen stopiti v neposredne pogovore s predstavniki a-meriške vlade, če bd mi brezpogojno in stalno ustavili bombardiranje proti vaši deželi in vsako vojaško dejavnost proti njej. V zadnjih dneh so nam resne in odgovorne stranke neposredno zagotovile, da je to dejansko severnovietnamski predlog.» Johnson pravi nato, da vidi v tem predlogu težave, ker bi ves svet vedel, da so v teku pogovori in ki zaradi tega ne bi mogli biti tajni. Poleg tega pravi, da je ameriška vlada zaskrbljena, ker bi hanojska vlada lahko izkoristila te okoliščine za izboljšanje svojega vojaškega položaja. Johnson dodaja: «S temi problemi v mislih sem pripravljen iti tudi dlje, da se doseže konec sovražnosti, kakor je vaša vlada predlagala v javnih izjavah ali po privatnih diplomatskih kanalih. Pripravljen sem ustaviti bombardiranje proti vaši deželi in nadaljnje večanje ameriških sil v Južnem Vietnamu, takoj ko bom imel zagotovilo. da je prenehalo prodiranje na jug po kopnem in morju.» Johnson pravi zatem, da bi se predstavniki obeh držav lahko sestali v Moskvi, kjer so že bili stiki. Sestali bi se lahki tudi v kaki drugi državi, kakor na pr. v Burmi. Hošiminh pravi v svojem odgovo-u, da je Vietnam oddaljen tisoče milj od ZDA, vietnamsko ljudstvo ni nikoli storilo hudega ZDA. Toda v nasprotju z obveznostmi, ki jih je prevzel ameriški predstavnik na ženevski konferenci leta 1954, je ame- riška vlada nastopila v Vietnamu, sprožila in zaostrila napadalno voj- MliiiiiiiiiillilliliiiiiillliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiliiilll TITOVE IZJAVE O POMENU TURIZMA IN MIRU Turizem zbližuje narode Pozdrav Nobelovemu nagrajencu Izvršni komite poudarja, da je deklaracija o hrvaškem jeziku nesprejemljiva - Hkrati pa jo skušajo nacionalistični elementi v Srbiji izkoristiti za svoja prejšnja stališča in izbruhe (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes v Belem dvoru dobitnika Nobelovega nagrajenca za mir, belgijskega duhovnika Pierra Dominiqua in predsednika Mednarodne uni- [ razvoju sodelovanja med narodi na je uradnih organov za turizem Ar-tui ' ........... tura Haulota. Ob tej priložnosti je Haulot izročil predsedniku Titu plaketo unije, v kateri so včlanjene turistične organizacije 99 držav. Predsednik unije je v svojem kratkem nagovoru pozdravil sklep Jugoslavije o ukinitvi vizumov v turističnem letu kot pomemben korak, ki bo vzpodbudil tudi druge države na podobne sklepe. Ko se je zahvalil za pozornost, je predsednik Tito dejal, da ima Jugoslavija ugledne ljudi, ki se ne tavzemajo samo za napredek turizma, temveč tudi za mir, ker turizem služi zbližanju narodov. V naporih za ohranitev miru daje Jugoslavija vse kar more. Politika socialistične Jugoslavije je od samega začetka svojega obstoia usmerjena k ustvarjanju prijateljstva in k J igsil m 5 i Vojni posvet na otoku Guam se je zaključil. Ne glede na izjave Uradnih predstavnikov v ZDA in v Sajgonu ni nobenega dvoma, da So predvsem govorili o nadaljnjih Ukrepih za zaostritev vojne. V Hanoju pa so medtem objavili pismo, ki ga je v začetku februarja poslal ameriški predsednik Johnson severnovietnamskemu predsedniku llošimlnhu, in Hošiminhov odgovor. Johnson je v svojem pismu Predlagal neposredne pogovore •med zanesljivimi predstavniki*. Po. tovori naj bi bili tajni. Pri tem Pa postavlja ugovore proti sevemo-vietnamskim zahtevam za poprejšnjo ustavitev bombardiranja in ponavlja zahtevo, naj bi prej «prene-*>alo prodiranje na jug po kopnem 'o po morju*. Hošiminh pa poudarja v svojem Ogovoru, da je Vietnam oddaljen tisoče milj od ZDA in vietnamsko ljudstvo ni nikoli storilo hudega *DA. Ameriška vlada je sprožila napad in ona mora napad prenehati. To je edina pot za vzpostavitev miru. Zatem ponavlja Hoši-Piinh svoje znane zahteve kot po-*oj za začetek pogajanj. Zvedelo se je tudi, da je U Tant nedavno sporočil nove predloge v Jvezi s svojimi znanimi tremi točkami (ustavitev bombardiranja, *hianjšanje vojaške dejavnosti, pogajanja). Te tri točke naj bi se Začele izvajati istočasno namesto <1 fuga za drugo, kakor je prvotno Predlagal. Bivši ameriški poslanik v Sajgonu Cabot Lodge pa je izjavil, da so bili ti predlogi sporočeni še pred posvetom na Guamu in da ni glede morebitnih pogajanj nič novega. V Ženevi se nadaljuje razprava ® pogodbi proti širjenju jedrskega Orožja. Včeraj sta mehiški in burmanski delegat obrazložila pogoje, ki bi jih morali izpolniti, da bo Pogodba res pravična in sprejem-biva za vse. V Moskvi so objavili uradno sporočilo o obisku kanclerja Klausa, ki poudarja, da so ugotovili znake Izboljšanja in krepitve mirnega so-uelovanja v Evropi. Poudarjajo tuni, da bi konferenca o evropski v»rnostl lahko pripeljala do zbližala stališč prizadetih držav. Avstrija ln SZ se strinjata, da se je treba upreti ponovnemu dvigu nacistične ideologi,je v kakršni koli obliki. . V afriški državi Sierra Leone, kjer so bile v petek volitve, je voj-Jka izvršila včeraj državni udar takoj potem, ko je nova vlada prisegla. Novo vlado je namreč sestavil voditelj stranke, ki je bila do svetu ne glede na razlike v družbenih sistemih. Potem ko se je predsednik unije za turizem poslovil od predsednika Tita, je nobelovec Dominique izročil predsedniku Titu svojo knjigo »Graditev miru*. Ob tej priložnosti je dejal: «Gospod predsednik! Sem samo majhen simbol miru ker, sem prejel Nobelovo nagrado za mir. Nas, takšnih simbolov, je devet na svetu. Vsi smo združeni v naporih k enemu smotru. Srečen sem, da sem tu in da mi je dana priložnost, da se srečam'z Vami, ker vem, da ste Vi simbol miru in hrabosti in zato sem ponosen, da se nahajam v Jugoslaviji.* V odgovoru je predsednik Tito izrazil zadovoljstvo, da lahko v Jugoslaviji pozdravi dobitnika Nobelove nagrade za mir in da se z njim pogovarja. Tito se je z Nobelovim nagrajencem zadržal v prisrčnem in prijateljskem razgovoru. V Zagrebu pa je izvršni komite CK ZK Hrvaške danes na redni seji ugotovil, da je ((Deklaracija o nazivu m položaju hrvaškega književnega jezika* naletela na opravičeno obsodbo javnosti kakor tudi, da se skuša njeno nesprejemljivo stališče izkoristiti za šovinistične, nacionalistične unitaristične in in-tegralistične namene. Izvršni komite izraža prepričanje, da se večina podpisnikov ((Deklaracije* ni zavedala resnosti političnih posledic takega postopka in poudarja politično odgovornost članov CK, ki so sodelovali v sprejemu Deklaracije. Izvršni komite sodi, da ((Deklaracija* po svojem stališču nejasnosti in dvomiselnosti vsebine in po načinu, kako Je sprejeta, ni sprejemljiva in da ne predstavlja poti za rešitev vprašanj, ki jih je sprožila, nasprotno, s takšnim načinom samo otežkoča rešitev tekočih vprašanj. Izvršni komite ugotavlja, da so bile v revoluciji in po vojni uspešno rešena mnoga vprašanja med drugim tudi s področja mednacionalnih odnosov; nihče pa ne oporeka, da so še odprta vprašanja tudi na področju hrvaškega Jezika, toda ta vprašanja se morejo reševati samo ob upoštevanju dosedanjih znanstvenih dosežkov in prakse in ne na način kot se to skuša z ((Deklaracijo*. Izvršni komite ZK Srbije pa pozdravlja odločni odgovor javnosti in političnih krogov na Hrvaškem na ((Deklaracijo* in ugotavlja potrebo tudi njegove akcije, ker so nacionalistični elementi v Srbiji ((Deklaracijo* sprejeli s ciničnim zadovoljstvom in se z njo poslužujejo kot z zaslombo za svoje nacionalistične provokacije in za opravičilo svojih prejšnjih stališč in izbruhov, ki da so bili vedno izzvani z nacionalizmom z druge strani. no v Južnem Vietnamu z namenom, da podaljša delitev dežele ter da spremeni Južni Vietnam v novo kolonijo in v vojaško oporišče ZDA. Pismo govori zatem o zaostrovanju in širjenju vojne v Vietnamu, o vojnih zločinih ter zločinih proti miru in človeštvu ter ugotavlja, da v Južnem Vietnamu pol milijona ameriških in satelitskih vojakov uporablja najbolj nečloveško orožje in najbolj barbarski način vojne, kakor so napalm, strupeni plini ter plini za uničevanje poljskih pridelkov in požiganje vasi. Na Severni Vietnam je na tisoče ameriških letal odvrglo na stotisoče ton bomb ter uničilo obljudene kraje, tovarne, ceste, mostove, jezove, ter celo cerkve, pagode, bolnišnice in šole. Hošiminh ugotavlja, da je ameriška vlada v celoti odgovorna za hudo stanje v Vietnamu, ter poudarja, da je vietnamsko ljudstvo odločeno nadaljevati odpor, dokler ne bo zavojevalo prave neodvisnosti, svobode in miru. Ameriška vlada je sprožila napadalno vojno in mora ta napad ustaviti. To je edina pot za vzpostavitev miru. Ameriška vlada mora dokončno in brezpogojno ustaviti bombardiranja in vsa druga vojna dejanja proti Severnemu Vietnamu. Umakniti mora iz Južnega Vietnama vse ameriške in satelitske sile, priznati mora južnovietnamsko osvobodilno fronto ter pustiti, da samo vietnamsko ljudstvo odloča o svoji usodi. To je podlaga za pravično politično rešitev vietnamskega vprašanja. Pogovori bodo mogoči šele potem, ko bo ameriška vlada brezpogojno ustavila bombardiranje in druga vojna dejanja proti Severnemu Vietnamu. V zvezi s tem je hanojsko zunanje ministrstvo sporočilo, da je bilo Johnsonovo pismo izročeno v pr- C« Verjetno je predsednik sajgonske vlade general ki mislil te predloge, ko je ob jjovratku v Sajgon izjavil, predlogi. da so bili sporočeni Hanoju novi Bivši ameriški poslanik v Sajgonu Cabot Lodge pa je izjavil, da bi bili morebitni mirovni pogovori prezgodnji. Dejal je, da ni glede tega nič novega in da so se juznovietnam ski voditelji sklicevali na U Tanto-ve predloge, ki jih je sporočil pred več dnevi. V bližini demilitariziranega pod- ročja so osvobodilne sile včeraj in danes obstreljevale z minometi a- meriško topniško oporišče Gio Linh. Američani so odgovorili. Kakor zatrjuje ameriško vojaško poveljstvo, je slo pravzaprav za topniški dvoboj med ameriškim in severnoviet-namskim topništvom. Ameriško topništvo namreč obstreljuje z juga se-vernovietnamsko ozemlje in baje je severnovietnamsko topništvo končno odgovorilo in prizadejaTo ameriškemu oporišču precejšnjo škodo. Poleg tega poročajo tudi o številnih spopadih na juznovietnamskem o-zemlju. Okoli 5000 ljudi je brez strehe - Strahovito uničenje SAO PAULO, 21. — Do sedaj so ugotovili, da je zaradi velikih povodnji, ki so jih povzročili nedeljski nalivi in zaradi zemeljskih usadov v mestecu Caraguatatuba zgubilo življenje nad 400 ljudi, 500 jih je bilo ranjenih, več tisoč pa jih je brez strehe. List «A Folha* piše, da po trditvah nekaterih prebivalcev mesta znaša število žrtev zaradi povodnji in zemeljskih usadov nad 700. Predstavnik države Sao Paulo je sporočil, da so do sedaj našli 163 trupel in okoli 300 ljudi še pogrešajo in se bojijo, da so pod ruševinami in blatom. Tretjina prebivalstva mesta, ki šteje 15.000 ljudi, je brez strehe. V mestecu primanjkujejo zdravila. Tjakaj so nujno poslali trgovske in vojne ladje z najnujnejšimi notreb-ščinami. Ladje so že odpeljale drugam okoli 1500 od 3000 turistov, ki se bili v mestecu. Danes so obnovili dobavljanje električne energije. Okoli 350 vojakov, agentov in gasilcev sodeluje za obnovitev glavnih javnih naprav. Vojaški udar v Sierri Leone FREETOWN, 21. — V petek so bile v Sierri Leone volitve, na katerih je stranka ljudskega kongresa. ki je bila doslej v manjšini, dobila večino 32 poslancev od skupnih 66. Ljudska stranka Sierre Leone, ki je bila na oblasti ln je imela večino, pa je to pot dobila samo 27 sedežev. Izvoljenih je bilo tudi sedem neodvisnih poslancev. Sierra Leone je od 27. aprila 1961 neodvisna v okviru Commonwealtha. Guverner je dal nalogo voditelju ljudskega kongresa Stevensu, naj sestavi vlado. Danes je Stevens prisegel. Toda kmalu zatem je vojska izvršila državni udar. General Lan-sana je razglasil obsedno stanje ter je postavil pod vojaško nadzorstvo predsednika vlade. Vojska mu je ukazala, da ne sme zapustiti sedeža vlade, ker ga bodo drugače ubili. Isti ukaz so dobili vsi, ki so bili navzoči pri prisegi. Stevens je govoril po telefonu z nekim časnikarjem in je izjavil, da pred njegovo sobo straži mnogo vojakov. Izrekel je mnenje, da so vojaki nastopili na ukaz prejšnjega ministrskega predsednika Margaia, ki je vladal od leta 1961, ko je bila razglašena neodvisnost. General Lansana je govoril po radiu in trdil, da guverner nima nobene pravice imenovati Stevensa za predsednika vlade, ker da ni še znan izid volitev. Dejansko niso bili dokončni izidi še uradno objavljeni. Ženevska konferenca ŽENEVA, 21. — Na današnji seji razorožitvene konference so nada- j ljevali razpravo o pogodbi proti širjenju jedrskega orožja. Neuradno pa so se posvetovali o kratki odložitvi konference. ZDA bi hotele, naj bi delo prekinili za ves april. O j tem se bosta še posvetovala ameriški in sovjetski delegat. Mehiški in burmanski delegat sta danes poudarila nekatere pogere, ki so potrebni, da bo pogodba res pravična in sprejemljiva za vse. Mehiški delegat je predlagal nas- lednje ukrepe: 1. Ugodnosti iz tehnološkega razvoja je treba staviti iiiiiiiMiiiiiniHiiiimiiHiniiiiMiniiiiiHiiiiHiiiimiimioiiiHiiiiioniiiiiKiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHMiiifimiiiiiiMiiiniuiiimmimiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiirniiiiiiiiiimiiimu ZASEDANJE VSEDRŽAVNEGA SVETA CGIL Stališče CGIL o enotnosti o prejemkih in polni zaposlitvi Kampanja za varnost prometa . Ob 23. obletnici pokola v Ardealinskih jamah 96-urna stavka mestnih prevoznih sredstev in avtobusov RIM, 21. — Pričelo se je zasedanje generalnega sveta CGIL s poročilom generalnega tajnika Novelle o enotni sindikalni politiki, za dvig prejemkov in polno zaposlitev. Novella je v uvodu ponovil stališče GCIL glede petletnega načrta in je v tej zvezi dejal, da se bo izognil ka- kršni koli notranji polemiki. Nato je poudaril vlogo sindikalne organizacije v odnosu do načrta, saj mora sindikat predstavljati spodbudo za nekatere bistvene popravke načrta glede državne industrije, kmetijstva, juga, reforme davčnega sistema in kreditne politike. Glede splošnega gospodarskega vem tednu februarja v Moskvi. Cez nekaj dni so ZDA uporabile spletko znak ljudske in kulturne solidarnosti beograjskih umetnikov s prebivalci Florence. V italijanskih krogih v Beogradu je akcija solidarnosti beo- sodelovanju. Sklenili bodo tudi sporazume za povečanje tehnične in znanstvene izmenjave. Avstrijski zunanji minister bo proti koncu leta uradno obiskal Sovjetsko zvezo. grajskih umetnikov z meščani Flo-zaprosila obnovitve vizuma, imela renče naletela na izredno tople simpatije in zahvale. Razstavljena dela bodo poslana v Florenco, kjer bodo po razstavi v javni prodaji. Denar prodanih del bo izročen kulturnim ustanovam mesta oziroma za obnovo prizadetih kulturnih in u-| metniških vrednot. zapusti Indijo, in torej indijska vlada nd mogla nič storiti in tudi ni nič storila, da bi olajšala njen odhod, ali pa bi Jo pripravila do tega, da ostane. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiii,iMii„,i,iil,n,„Illl,IIIIIIIinill„,lll(„l|ll|||||(|||||||(1|lll||1||||(|I(||m(||||||||(||H|||w|l||(||||m|(|((|||m(||||1(||(|)||||fll||)m|||||(M||((( Ob 23. obletnici pokola v Ardea-tinskih Jamah bo v petek velika svečanost, na kateri bodo prisotni mindster Tremellonl, rimski župan in politični predstavniki. Na grobišče bodo postavili veliki križ, istočasno pa tudi spominsko svetilko, ki jo Je podaril papež Pavel VI. V Južni Tijolski so zaprli 20-let-nega Gottfrieda Auerja, katerega povezujejo s skupino teroristov, ki so jo zaprli že pred dnevi. Vsedržavno združenje pomočni kov asistentov zdravnikov bolnišnic je proglasilo stavko za nedoločen čas, ki se bo pričela 6. aprila. Vse tri sindikalne organizacije mestnih prevoznih sredstev potrjuje stavko, ki bo trajala 96 ur in ki se bo pričela 23. marca. Uradno sporočilo o Klausovem obisku v Moskvi MOSKVA, 21. — Uradno sporočilo o obisku kanclerja Klausa v Moskvi poudarja, da mora vietnamsko ljudstvo imeti možnost, da samo reši svoje zadeve. Sporočilo pravi zatem, da sta obe strani ugotovili znake izboljšanja in okrepitve mirnega sodelovanja v Evropi kot rezultat naporov raznih držav. Mnenja sta, da bi vseevropska konferenca, na kateri bi razpravljali o varnosti in Požar in eksplozija na ladji «Torrey Canyon: LONDON, 21. —- Na petrolejski ladji «Torrey Canyon», ki je nasedla na sipini, je danes nastal požar v strojnem oddelku in pozneje eksplozija. Pri eksploziji je bilo na ladji okoli 10 ali 12 ljudi, t. j. tehnikov in mornarjev. Med temi jih je bilo več opečenih. En holandski mornar, ki je pripadal moštvu vlačilca »Utrecht*, pa je bil hudo ranjen in je pozneje umrl. Z ladje se je umaknil tudi kapitan z drugimi mornarji, ki so bili še ostali na ladji. Na kopno jih je odpeljal holandski vlačilec »Titan*. Osem laže ranjenih in opečenih so pripeljali v bolnišnico. Ko so rešili vso posadko, so opo- zorili vse ladje v bližini, naj se iz varnostnih razlogov ne približajo petrolejski ladji. Iz nje še vedno pušča nafta in veliki madež se vedno bolj Žiri ter se bliža obali. Petindvajset vojnih ladij meče v morje detergent, ki naj bi raztopil nafto, preden se ta približa o-bali, ker bi lahko povzročila ogromno škodo. 22. marca 1967 Vreme včeraj: najvišja temperatura 13.1, najnižja 6.3, ob 19. uri 10JB stopinje, zračni tlak 1021.2 raste, vlaga 65 odst., morje rahlo razgibano, temperatura morja 8.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 22. marca Vasilij Sonce vzide ob 6.05 In zatone ob 18.19. Dolžina dneva 12,14. Luna vzide ob 13.27 in zatone ob 4.33. Jutri. ČETRTEK, 23. marca Slava S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Klavrno propadel misovski poskus razpihovanja mržnje proti Slovencem Odločen nastop svetovalca PSIUP dr. Pincherleja proti misovski resoluciji, katero so obsodili tudi župan, predstavniki strank odbora, komunisti in SS Počastitev spomina odv. Pogassija - Odobrena prispevku Verdiju in Teatro Slabile V začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta so počastili spomin nedavno umrlega antifašista in demokrata, vodilnega člana KFI odv. Gduseppa Pogassija, ki je bil dolga leta tudi občinski svetovalec in načelnik komunistične svetovalske skupine Zupan inž. Spac-cini je o pokojniku dejal, da je bil ugledna mestna politična osebnost v povojnih letih. Odvetnik Po-gassi, je poudaril župan, je kot občinski svetovalec mnogo prispeval k delu občinske uprave ter je bil kot oseba pošten in moralno neoporečen. Lik pokojnega odir_ Pogassija je nato osvetlil tudi komunistični svetovalec Crevatin, za njim pa so spregovorili po nekaj besed še predstavniki vseh ostalih skupin in se pridružili žalovanju družine ter komunistične skupine. Nato je prišla na dnevni red mi-sovska resolucija o progranj^kih iz. iavah župana ob njegovi izvolitvi, ge preden je eden od misovcev obrazložil resolucijo, je svetovalec dr. Pincherle (PSIUP) dal prednostni predlog in že se je začelo ozračje v dvorani segrevati. Dr. Pincherle je prečital šesto točko misovske resolucije, v kateri je med drugim rečeno, da občinski svet obžaluje, da so bile za proslavo 50-letnice pridružitve Trsta k Italiji izključene nekatere organizacije ter pravi, «da je v popolnem nasprotju namen omenjene proslave s prisotnostjo Dušana Hreščaka v občinskem odboru, ki je poleg tega odvisen od odločujočega glasa edinega predstavnika Slovenske skupnosti». Dr. Pincherle je nato dejal, da je za misovce Italija, ki jo je treba proslavljati, Italija posebnih sodišč, ki je obsodila mladega Hreščaka na 28 let zapora in z njim na tisoče prebivalcev iz naših krajev; Italija republikanskih band, ki so sodelovale z nacisti v preganjanju prebivalstva po Krasu in Istri ter v deportacijah v uničevalna taborišča. Nato je Pincherle dejal, da je predstavnik SS dr. Dolhar še mlad, da bi bil sodeloval v antifašistični in partizanski borbi, ter da ga je izvolila koalicija, ki jo sestavljajo klerikalci, krščanski so-cialci in slovenski liberalci. Toda Dolhar ima za misovce jasno določen pečat: je Slovenec. Potem ko je obsodil to fašistično diskriminacijo med prebivakS in slovenskega italijanskega je predlagal, naj občinski sveti' črta z dnevnega reda misovsko resolucijo. Misovec Morelli je predlog Pin-eherla zavrnil, medtem ko je župan v imenu odbora izjavil, da se popolnoma strinja s Pincherlejevim tolmačenjem odstavka 6 misovkse resolucije, da pa je odbor zagotovil vsem skupinam, da bodo lahko razpravljale o županovem programu na osnovi resolucij, ter da se hoče držati te obljube, Nato je Pincherle skupno s komunističnimi svetovalci zahteval, da se da njegov predlog na glasovanje poimensko. Tudi demokristjan Rinaldi je dejal, da se popolnoma strinja Pincherla, da pa se strinja tudi z odborom, ki hoče pokazati, da ima vsakdo pravico do besede in s tem uveljaviti demokratično načelo svobodne razprave. Pri poimenskem glasovanju je bil predlog Pincherla zavrnjen z glasovi strank odbora, PLI in MSI. Za predlog so glasovali Pincherle in komunisti, predstavnika GN pa sta se vzdržala glasovanja. Komunistični svetovalec Cuffaro pa je dal na glasovanje prednost ni predlog,v katerem je bilo rečeno, da je resolucija MSI sestavljena na nedovoljen način, ker ne predlaga ničesar, in da zato občinski svet zavrača razpravo o tej resoluciji. Stranke odbora so tudi ta prednostni predlog zavrnile iz istih vzrokov, ki so jih navedle za Plnchertejev predlog. Ko je misovec VVondrich začel obrazložitev svoje resolucije, je večina svetovalcev zapustila dvorano, zlasti so bile prazne klopi leve opozicije. Nastop misovcev, zlasti Giacomellija in De Vidovicha, je bil zelo žalosten, saj nista znala drugega kot ponoviti stare zguljene protislovenske izpade, ki jih pa ni nihče poslušal. Tudi župan, ko je odgovoril na misovska izvajanja, je sam izjavil, da sploh ni razumel Giacomellija, čeprav je golobradec dolgo govoril in se ustil z izrazi, ki jih v občinskem svetu nismo slišali niti med hajko o izvolitvi Hreščaka za odbornika. Pred glasovanjem so predstavniki strank leve sredine zavrnili argumente misovcev. Socialist Pitto-ni je dejal, da je samo izguba časa razpravljati o tej resoluciji, ki ne predlaga ničesar, ter da smo pravkar slišali znana misovska stališča do slovenske manjšine. Tudi svetovalec Dolhar (SS) se je odrekel razpravi o tej nesprejemljivi resoluciji, medtem ko je demokristjan Rinaldi še enkrat zavrnil misovske argumente in obsodil njihov nacionalizem. Dejal je tudi. da še ni slišal v občinskem svetu tako neslanih stališč, kot so jih zagovarjali misovci. Edino liberalec Ce-covini je misovce nekoliko podprl in dejal, da se bodo vzdržali glasovanja. Ko je bila! resolucija dana na gla-SRvAhjc. Klpivaji ^mo misovci, liberalci in Gibanje za neodvisnost So se vzdržali,'' stranke odbora pa so glasovale proti. Komunistični svetovalci se po zavrnitvi prednostne resolucije Cuf-fara niso več udeležili razprave in so zapustili dvorano. Prav tako je zapustil dvorano svetovalec Pincherle. Tudi ob glasovanju ni bilo v dvorani nobenega svetovalca leve opozicije, kar je vse skupaj izpadlo zelo klavrno, saj je bila skoraj ves čas razprave več kot polovica sedežev svetovalcev praznih. Misov-cem je torej sinoči popolnoma iz-podletela namera, da bi v občinski svet ponovno vnesli duha protislovenskega šovinizma in so ostali dejansko osamljeni. Nato je občinski svet z večino glasov strank odbora in komunistov odobril sklep o prispevku 16 milijonov lir gledališču Verdi in 16 milijonov lir Teatru Stabile. Včeraj pri trgovinski zbornici Razgovori o sejmu Alpe-Adria Včeraj se je v našem mestu mudilo gospodarsko odposlanstvo iz sosedne republike Slovenije, ki ga je vodil predstavnik Gospodarske zbornice za Slovenijo dr. Burger in v kateri so bili tudi predstavniki ljubljanskega Gospodarskega razstavišča. Kakor smo poročali pred časom so člani odposlanstva pred dobrim tednom obiskali tudi Gorico in Videm, ter se v obeh mestih sestali s predstavniki tamkajšnjih zbornic za trgovino, industrijo in obrtništvo. Glavni predmet razgovorov je bila udeležba industrijskih in trgovskih podjetij iz dežele Furlanije - Julijske krajine na letošnjem sejmu obmejne blagovne menjave Alpe-Adria. Včeraj so se gospodarstveniki iz Slovenije v našem mestu na trgovinski zbornici sestali s predstavniki njenega oddelka za zunanjo trgovino, pozneje pa jih je na generalnem vladnem komisariatu sprejel načelnik oddelka dr. Borgna. V večernih urah je v zvezi s tem sestankom tržaška prefektura objavila vest; da so italijanski in jugoslovanski gospodarstveniki načeli le vprašanje realizacije poslov, sklenjenih v ok- IZPRED TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA Važno pričevanje o morilnem nožu ki utegne razbremeniti obtoženca Iz pričevanja priče Panfilija bi se dalo sklepati, da je do očetomora prišlo v silobranu Včeraj se je pred tržaškim porot- ma ni, da je moža zabodel prav s nim sodiščem (predsednik Rossi, tistim nožem njegov sin Armando. prisedni sodnik Ligabue, tožilec Toda mladenič trdi, da tisti noz ni Brenči, zapisnikar Strippoli, obram KPI in vprašanje pristaniške ustanove Nocoj ob 17. uri bo na sedežu tukajšnje avtonomne zveze KPI v Ul. Capitolina 3 tiskovna konferenca na temo «Najnovejši razvoj vprašanja pristaniške ustanove in stališče ko- .............. , ______ . ... munistov*. Govoril bo ing. A. Cuf- viru lanskega sejma Alpe Adria v i pričanje glede noža, s katerim je faro. I Ljubljani. bil Guerrino umorjen. Nobenega dvo- iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiuuiiiiiiiiiiiiifiiiiiiii ba Morgera) nadaljevala obravnava proti 22-letnemu Armandu Bernardincu iz Ul. Costalunga, ki je obtožen, da je v juliju predlanskega leta umoril lastnega očeta. Po zaslišanju obtoženca in njegove matere Olge Goriup, so porotniki prešli na zasliševanje ostalih prič. Najbolj zanimivo je bilo pričanje Luigija Panfilija, prijatelja in dolgoletnega sodelavca pokojnega Luigija Bernardinija. Luigi Panfili je lastnik neke delavnice v Ul. Con-ti, kjer se je Guerrino Bernardini zaposlil po svoji vrnitvi iz Švice. Najvažnejše je bilo Panifilijevo SEJA DEŽELNEGA SVETA Večina odobrila zakonski osnutek o prispevkih za razvoj živinoreje Svetovalske skupine KPI, PSIUP, PLI in NISI so se pri glasovanju vzdržale ■ Razgreto ozračjo med razpravljanjem o spreminjeval-nem predlogu komunistov v prid spolovinarjem ugotovitvami Pincherla, da pa ŠL ENA VAŽNA SPECIALIZIRANA PRIREDITEV III. mednarodni dan kave v okviru tržaškega velesejma Tema razgovorov bo vdala po razsodbi državnega upravnega sodi šča na Dunaju z dne 26. junija 1895. Toda javni šoli so določili prostore na skrajm periferiji mesta v nekdanji stari vojašnici na mestni meji proti Šentpetru. Ni bil moj namen, da v tem članku razpravljam o raznarodovanju Slovencev, temveč da le nakažem resnico, da ni bilo stremljenje po naši asimilaciji izum fašizma, temveč da je izvajala italijanska kraljevina asimilacijo nad Slovenci, ki so bili v mejah italijanske države vse od leta 1866 do leta 1918. V tistih pokrajinah pa, ki so pripadale do tedaj Avstriji, so isti posel opravljale občinske uprave istrskih obalnih mest, Trsta in Gorice, ki so bile v rokah ...................................................mi.............mm....immiimmm.......... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zberite vse svoje moči in skušajte dokončno izvojevati zmago nad nekim tekmecem. Ne vnašajte v družino zunanje spore. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaš ugled med sodelavci bo vedno bolj naraščal. Danes boste doživeli zares presenetljivo srečanje. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Primeren trenutek za stike z nekaterimi inozemskimi poslovnimi osebami. Čustvena razgibanost. RAK (od 22.6. do 22.7.) Obeta se HOROSKOP pripadate, bodo dobro zavarovs Ne pripisujte odvečnega pomena katerim zlobnim natolcevanjem vam uspeh na trgovinskem področ-dz ...................... ju. Nadzorujte bolj kritično svoje strasti in čustva. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne spreminjajte metod svojega dela, če niste gotovi uspeha. Nekdo bo skušal ogroziti vašo čast. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dan je prav ustvarjen za to, da se z največjim samozaupanjem lotite nekega tveganega podviga. Zadoščenje z najmlajšimi. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne ocenjujte nekega tujca, ki se boste z njim seznanili, po njegovem videzu. Udeležili se boste nekega skup-M0f£& izleta ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Krotite svojo ambicijo in se zadovoljite s tem, kar ste že dosegli. Ne zanemarjajte stika z naravo. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Vaši interesi in oni skupine, ki ji zavarovani. - . ne- . . natolcevanjem na vas račun. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.)) Odlične možnosti uspeha na področju, kjer sicer niste najbolj doma. Vesel večer v družbi prijateljev. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Kdor se ukvarja z znanstvenim in raziskovalnim delom, danes ne bo prišel na svoj račun. Razmišljali boste o nekem moralnem problemu. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odličen uspeh je zagotovljen umetnikom, ki so polni novih idej. Posvetite več duhovni blaginji. pozornosti svoji italijanskih nacionalistov. Tem stremljenjem je krepko sekundira-la »Lega Nazionale*. Maserati se v opombi pod svojim člankom omejuje na to. da postavlja v dvom zatrjevanje jugoslovanskih historiografov, da je že pred nastopom fašizma obstajala pri oblasteh italijanske vlade volja po raznarodovanju julijskih manjšin. Trditev je torej omejena na čas po letu 1918 in samo za novopriključene pokrajine. So to trditve, ki so zgodovinsko znanstveno in tudi politično popolnoma neoportune. Nehote pridejo člov» ku na misel nemški nacisti, ki s» pred sodišči opravičujejo, da so bili le pokorni izvrševalci ukazov Hitlerja, ki pa si je sodil že sam. Zakaj naj bi vso krivdo za raznarodovanje Slovencev naprtili le fašizmu? Morda zato, ker je uporabljal najbolj brutalne metode. Gre samo za različne metode in trdim celo, da so bile predfaši* stične in so danes pofašistične metode celo bolj učinkovite od tistih, ki si jih je izmišljal fašizem. Gre za to, ali bodo resni italijanski zgodovinarji pošteno in pogumno posegli po dokumentaciji, ne da bi zaklepali v miznice resnico, kakršno je n.pr. pred 60 leti napisal istrski Italijan de Colle. Maserati zaključuje svojo pripombo pod člankom, ko govori o dogodkih pred nastopom fašističnega režima, s citatom zgodovinarja Ernesta Se-stana: »Ma nelLinsieme non furo-no piči gravi dei soliti inconve-nienti che ogni occupazione mili-tare comporta e di cui 1'Europa delTepoca degli armistizi fu inevi-tabilmente tutta piena * Zelo lahko je skomigniti z rameni in brez vsake analize vse nevšečnosti in preganjanja, ki smo jih bili deležni Slovenci in Hrvati od leta 1918 do nastopa fašističnega režima, pripisati le izrednemu stanju vojaške okupacije. Ne bom izčrpen, navedel bom le nekaj primerov od tu in tam. Odredba poštnega ravnateljstva v Trstu štev. 5107/5a od 12. februarja 1920 je določala dovoljene jezike za brzojavke v Julijsko krajino ali iz nje. Dopuščeni so bili samo naslednji jeziki: italijanščina, francoščina, angleščina, nemščina in japonščina. Ali so ta ukrep narekovale potrebe vojaške okupacije ali je bila le ena izmed neštetih potez asimilacije? Ali so vojaški razlogi povzročili sklep odvetniške zbornice v Trstu, kjer so na občnem zboru 31. januarja 19z2 sklenili, da sme biti v Julijski krajini samo en jezik in to italijanski, nakar je že aprila istega leta bila raba slovenskega jezika na tržaških sodiščih popolnoma prepovedana? Že februarja 1919 je bilo deportiranih v Italijo nad 1000 Slovencev in Hrvatov, v veliki večini intelektualcev. Med temi 36 učiteljev (9 učiteljic) ter 35 duhovnikov s krskin. škofom dr Antonom Mahničem vred. Ali so tudi te deportacije narekovali vojaški razlogi? In kako je prišel z vojaško upravo navzkriž tržaški škof Karlin, ki je bil izgnan iz svoje škofije? Kakšni drugi razlogi, razen povsem antislo-venskih, so narekovali taka dejanja? Razpusta društev ni predlagal le Sem Benelli. Iz Maseratijevega članka zvemo, da so v Zadru zatrli hrvatsko prosvetn- delovanje takoj ob okupaciji. Zopet iz vojaških razlogov? V novembru 1918 je vojaški guverner general Petilti Di Roreto izdal proglas na Slovence, v katerem se bere med drugim: »Italija... vam bo dala šole v vašem jeziku, še več kakor vam jih je dala Avstrija.* če je to izjavil in podpisal najvišji predstavnik vojaške uprave potem niso mogli biti vojaški razlogi za to. da so poleg neštetih hrvaških šol v Istri prekinili tudi delovanje slovenskih zasebnih šol v Trstu. Da smo zgodovinsko točni: ob prihodu Italije v naše kraje so bile bre pouka vse šole zaradi znane španske epidemije. Ko pa je bolezen odnehala in so se odprle druge šole, se slovenske šole v Trstu niso smele odpreti. Tako je ostalo spočetka brez pouka 2524 učencev, kolikor jih je bilo vpisanih za šolsko leto 1918-19 na slovenskih zasebnih šolah na Acquedottu, pri Sv. Jakobu in pri Sv. Vidu, kjer o. morah prav to leto na novo začeti poslovati slovenska zasebna šola s 94 učenci. Šele 19. XII. 1920 je uspelo dobiti dovoljenje za odprtje ene same slovenske sole pri Sv. Jakobu. Spomnimo se samo besed Ruggera Tt-meusa, pa nam bo jasen razlog. Otroška vrtca v Rojanu in pri Sv. Ivanu, ki ju je prevzela med vojno v svojo upravo mestna občina, sta bila ukinjena že januarja 1919. Ali je bil tudi ta ukrep posledica vojaške okupacije? Ni bil fašist minister za šolstvo, ki je slovenskim poslancem v rimski zbornici 1. 1921 na njihov protest zaradi 149 zaprtih slovenskih in hrvatskih šol v Istri cinično odgovoril, da so to pač »posledice nove strukture prebivalstva v Julijski krajini, kakršna je nastala na osnovi mirovnega in rapalskega dogovora*. Stvari so dovolj jasne. Zanikati, da so tudi predfašistični režimi stremeli za asimilacijo Slovencev, pomeni še nadalje pristajati na raznarodovalno akcijo. To pa ni niti demokratično niti današnjim gledanjem med narodi. , t h S' i' ;> i v skladu z na sožitja (Konec) D. P. SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Vse politične skupine grajajo misinski izpad proti Slovencem Šovinist Pedroni nas je žalil z besedo «sciavi» - Povod za izpad je bila vključitev Slovenca v komisijo za poimenovanje ulic ■ Odobren proračun občinskih podjetij Na seji občinskega sveta v ponedeljek zvečer so vsi svetovalci glasovali za proračun občinskih podjetij v Gorici, ki sta ga v odsotnosti bolnega predsednika prof. Vierthalerja ilustrirala tehnični in upravni ravnatelj ing. Rigonat ter dr. Chientaroli. Elektrarna izkazu misina. Občinski svetovalci vseh skupin (Sancin - PSU, Cian - KD, Fornasir - PLI, Battello - KPI) so obsodili divjaški in nekulturen izpad. Sancin je dejal, da predstavlja takšno dejanje žalitev vseh svetovalcev in ne samo slovenskih, Fornasir je pristavil, da je potreb- je 25 milijonov lir dobička. Potroš- I no ohraniti dostojnost, Bratina se n ja toka se neprestano veča žara-1 je zahvalil za solidarnost skupin, di uvajanja električnih gospodinj- Battello pa je komisiji želel plodno skih strojev, obstaja pa nevarnost delo ter je dejal, naj upošteva^ pri zmanjšanja dobička zavoljo povečanja državnih davkov Mestna e-lektrarna še vedno ni sklenila kon- poimenovanju ulic razne protifaši-ste kot je bil Gramsci in znane slo- _ _ ____ venske kulturne ljudi kot Prešeren cesije* z” ENEL glede dobave elek- in Gregorčič, po katerih naj se po-trike, vendar obstaja upanje, da se . imenujejo ulice po slovenskih vabo vprašanje rešilo v bližnji po-; seh. «Naša toponomastika - je de-mladi. Plinovod bo imel tradicio-, jal Battello - je zasidrana v do-nalni primanjkljaj, ki naj bi v tem godkih pred 50 leti. od takrat da-— — - - ■ ■ lje se je zgodilo marsikaj (protifa- šizem, odporniško gibanje, prisotnost slovenske skupnosti), ki mora priti do izraza, kakor je bilo sklenjeno v političnem sporazumu levega centra.* Seja se je zaključila z izvolitvijo komisije občinskih podjetij za prihodnja štiri leta; predsednik je Catullo Gianastasio, člani pa Guido Fornasir, Orelio Cuffolo, Alfredo Morselli in Paolo Rubino. letu znašal 27 milijonov. Za ta sektor obstajajo dobre perspektive, odkar je ENI sklenil razširiti plino-vodsko omrežje tudi v našo deželo. Na osnovi pogovorov strokovnjakov je mogoče predvidevati dobave metana našemu plinovodu v drugi polovici leta 1968. Podjetje bo zgradilo pri Mochetti priključke na mestno omrežje. Ni izključeno, da se bodo nekatere industrije, ki uporabljajo tradicionalno pogonsko silo, preusmerile k uporabi plina. Vodovod naj bi omogočil dva milijona lir dohodka. Zaradi povečanja števila pralnih strojev tudi potrošnja vode neprestano narašča. Izvirek pri Mrzleku nam zagotavlja tri milijone kubikov na leto, 1.2 milijona pa načrpamo iz domačih jaškov. V letošnjem letu bodo zaključili pomembna pripravljalna dela na izgradnji goriškega vodovoda, čez kakšni dve leti pa bodo dogradili jaške za črpanje vode, cevi na Kalvarijo, kjer bo glavni rezervoar itd. V vse tri veje bodo v tem letu investirali 97 milijonov lir: v elektrarno 52 milijonov, plinarno 16 ter vodovod 29. O poročilu ing. Rigonata se je razvila kratka diskusija. Dr. Cian (KD) je dejal, da bodo mestna podjetja v kratkem razširila svojo dejavnost ter se bodo navezala na metanovod, dobila bodo nov vodovod in še mestno prevozno službo. Sindikalne vesti iz Tržiča Na centralnem Interslndu v Rimu bodo začeli Jutri s ponovnimi pogajanji glede posebnih doklad za uradnike ex-Crda, ki bodo premeščeni k Italcantieri v Trst. Prisotna bo posebna sindikalna delegacija iz Tržiča. Danes ob 9.30 bo na deželnem sedežu Interslnda nadaljevanje raz. govorov za uvedbo novega akordnega dela pri Italcantieri. V ponedeljek in včeraj popoldne od 15.15 do 17.15 je bila v podjetju Detroit po dveuma stavka. Proglasili sta jo sindikalni organizaciji CGIL in CISL ker so bila prekinjena pogajanja za nekatere mezdne poviške. VESTI IZ STEVERJANA Koristen sestanek KZ Govorili so o pokrajinskem natečaju in volitvah v bolniško blagajno Na pobudo Kmečke zveze je bil i Na čelu liste je tokrat Tržič, v ponedeljek zvečer na sedežu p.d. kjer so zabeležili kar 115 prote-»Briški grič» v Števerjanu sesta- stov; sledijo Gorica s 93, Ronke z nek, ki se ga je udeležilo lepo šte- 19, Gradež s 17, Zagraj 15, Škocjan vilo števerjanskih kmetov. Sestanek * 12, Krmin 10, Gradiška 8, Romans je Kmečka zveza sklicala, da bi kmetom razložila pokrajinski natečaj za izboljšanje hlevov in pomen bližnjih volitev v kmečko bolniško blagajno. O prvem problemu je govoril pokrajinski odbornik Marko Waltritsch, ki je pojasnil natečaj. O drugem problemu pa je spregovoril tajnik Kmečke zveze dr. Mirko Primožič ter povedal, kakšen je položaj v drugih slovenskih občinah na Goriškem. O obeh problemih in še o drugih, ki tarejo kmečki svet, se je razvila plodne diskusija, v katero so posegli številni domačini. Menični protesti V drugi polovici preteklega februarja je bilo na Goriškem po vestniku trgovinske zbornice skupno 318 meničnih protestov. 7, Mariano in Turjak po 4, Doberdob in S. Pier d'Isonzo po 3, So-vodnje in Starancan po 2 in Šte-verjan, Šlovrenc, Kapriva ter Far-ra po 1. Izredne avtobusne vožnje v primeru jutrišnje stavke Avtobusno podjetje Ribi sporoča, da bodo v primeru stavke dne 23., 24. in 25. t. m. uvedli nekatere izredne avtobusne vožnje. Med drugimi: Na progi GoricarOslavje-Grojna-Števerjan bodo v takem primeru vozili avtobusi ob: 7.30, 10, 13.30 in 19.45 z odhodom iz Gorice. Na progi Gorica-Doberdob-Tržič: Odhod iz Gorice ob 7 in 13.30; odhod iz Tržiča ob: 7.44 in ob 17.30. uiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiifimiiiiif iiiiiiii IZJAVA UPRAVNEGA ODBORA Zmerjanje s «sciavi» je treba sodna praganjati Vse politične skupine v občinskem svetu v Gorici so soglasno obsodile nekulturen in divjaški izliv strupa misina Pedroni ja proti Slovencem. Osamljen in osramočen je nemočen zapustil sejno dvorano, v katero naj bi se — kakor je rekel, neki svetovalec — ne vrnil nikoli \ proste cone. Potem ko so v zadevi več, da bi se — pristavljamo mi — poslušali poročilo predsednika inž. ustvarilo v občinskem svetu ozračje Lodattij« in podpredsednika dr. strpnosti, kakršno nastaja z novi- Formentinija, so z obžalovanjem mi odnosi in je že bilo v poprejš- ugotovili, da je upravitelj proste njem svetu, ko Pedroni vani ni bil cone, trgovinska zbornica, poveril Avtomobilski klub proti povišanju občinske trošarine na bencin Pripravljen je sprejeti razdeljevanje bencinskih bonov proste cone za Gorico Odbor avtomobilskega kluba v Gorici je na svoji zadnji seji pretekli ponedeljek zvečer, ki jo je vodil predsednik inž. Lodatti, sprejel več važnih sklepov. Najvažnejši problem, ki so ga o-bravnavali, je bilo vprašanje razdeljevanja bonov .a bencin in nafto izvoljen. Želja, da bi z oblastvenega tele-za iztrebili to uš, pa predstavlja razdeljevanje nakazil za ostale predele goriške pokrajine drugim ustanovam; vkljub temu je avtomobil- riti, da bi se takšni primeri ne — - . dogajali več. Kadar nekdo nima ni- Caselgrandi (PLI) ne verjame, da j ^ najosnovnejšega čuta za človeške bi se operaterji hoteli navezati na odnose, tedaj mora pdseii' vmes samo del tega, kar je potrebno sto- ski klub pripravljen staviti na raz-- • ’ • polago svojih elanov in goriških avtomobilistov na splošno, izkušnje ta. Na njej bodo obravnavali tiste točke dnevnega reda, ki niso prišle na vrsto na sobotni seji. Med drugim bodo imenovali razne občinske komisije in odbore ter tudi napis za spomenik odporniškemu gibanju. Na programu Je tudi odobritev najetja posojila 30 milijonov lir za povečanje občinske telovadnice ter 11 milijonov za ureditev igrišča za baseball. plinovod, ker bi jih lahko presene til z občutnim zvišanjem cene plina. Odv. Battello (KPI) je vztrajal na ureditvi koncesije z ENI, odv. Sancin in prof. Bratina pa sta priporočala, naj se zmanjša pasivnost plinarne. Komisijo za izdelavo organičnega pravilnika osebja sestavljajo, poleg župana in odbornika za osebje, Zu-liani, Battello, Bratina, Chiozza, Piani, Pedroni. Battello je predlagal, naj bodo v komisiji tudi zastopniki sindikatov kot v Tržiču, vendar predlog ni prodrl v celoti, ampak so pooblastili komisijo, da se poslužuje tudi sindikalistov. Ko je prišla na vrsto sestava komisije za poimenovanje ulic in trgov, v katero so izvolili Silvana Paguro, Camilla Medeota, Stanislava Bratino in Giorgia Dellaga, je misin Pedroni med svojim divjaškim izbruhom spet pokazal svoj šovinistični in necivilizirani odnos do Slovencev. Rekel je, da so se priselili v Gorico »šele leta 1910» in da se imenujejo »schiavi — scia-vi». Ves ta izbruh je nastal zaradi izvolitve manjšinskega (slovenskega) zastopnika v komisijo ter izključitve manjšinskega (v smislu opozicijskega) predstavnika. Pedroni je dvakrat vrgel mikrofon ob mizo ter med ogorčenimi vzkliki odbornika odv. Sfiligoja in drugih svetovalcev zapustil sejno dvorano, nakar sta mu sledila še ostala dva oblast ter mu z zakoni, ki jih očitno slabo pozna, izbiti iz glave vsaj tiste komplekse, ki družbi škodujejo. Potrebno ga je sodno preganjati, ga obsoditi ter postaviti na sramotilni oder. Samo tako se bo Gorica otresla sramote, ki ji pred našo in ne samo našo javnostjo jemlje ugled. V politiki in demokraciji je marsikaj dovoljeno, toda podpihovanje rasizma, sovraštva in izkazovanje zaničevanja proti sočloveku, vse to predstavlja hud zločin, ki bi mu morala poleg politične slediti tudi sodna obsodba. PISMO UREDNIŠTVU Vandalizem Spoštovano uredništvo, prejšnje jutro sem na poti po pokrajinski cesti Števerjan - Oslavje opazil vsa vertikalna prometna znamenja ukrivljena. Vandali, ki so ponoči šli po tej cesti, niso prizanesli skoraj nobenemu. Nastalo škodo bomo plačali vsi, zakaj pokrajinska uprava bo škodo popravila z javnim denarjem. Kdorkoli je takšno dejanje storil, je vreden naše graje, oblasti pa naj mu stopijo na noge. svojih uradov tudi za leto 1967 ter je pozitivno odgovoril na ponudbo trgovinske zbornice za razdeljevanje bonov v Gorici. Na seji so obravnavali tudi vprašanje povišanja cene bencina proste cone, kot posledice nameravanega povišanja občinske trošarine. Avtomobilski klub je proti kakršnemu koli neumestnemu povišanju cene bencinu ter stoji na stališču, da je nameravano povišanje trošarine nepriporočljivo, ker bi praktično že v samem začetku odpravilo tiste ugodnosti proste cone, ki so njen osnovni namen. To je važno tudi spričo dejstva, da so tu na meji posebne razmere in če bo prišlo do povišanja trošarine, se bo nadaljevalo odhajanje goriških in poso-ških avtomobilistov na drugo stran meje. Odborniki so nadalje odobrili znaten prispevek za financiranje nove propagandne akcije za varno vožnjo, pri čemer prispeva AK zlasti na tehničnem področju. Sklenili so tudi, da bodo dopolnili odbor za promet z imenovanjem novega odbornika dr. Tarcisia Belcia, ki bo obenem zastopal AK v prometni komisiji v Tržiču. Neprevidno odpiranje avtomobilskih vrat Na Verdijevem korzu v Gorici se je včeraj zaletela v avtomobilska vrata kolesarka 25 letna Rosa-lia Russo iz Ul. Formica 5. Pri padcu se je pobila po obeh nogah. V civilni bolnišnici se bo zdravila 6 dni. Russo se je s kolesom peljala po Korzu proti mestnemu središču. Pri Ljudskem vrtu je na vsem lepem odprl leva avtomobilska vrata Ri-naldo Rinaldi iz Trsta, ki se je nekaj poprej ustavil s svojim fiatom 1100. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! Danes v Ronkah seja občinskega sveta Danes zvečer ob 20. uri bo v Ronkah ponovna seja občinskega sve- Avto podrl motociklista Včeraj popoldne ob 14 uri je Jolanda Mate iz Trsta, Ul. Dei Fab-bri 4, podrla na križišču v Tržiču 37-letnega Antonia Giarabellinija iz Villess, Ul. Gemina 2, ki je prihajal iz stranske ulice na motociklu ter mu avtomobilstka ni dala prednosti do katere je imel pravico. Skuterist si je pri tem zlomil levo ključnico ter se udaril na levem kolenu. V tržiški bolnišnici so ga pridržali za mesec dni na zdravljenju. MEDNARODNI NOGOMET skromni Ferruccio Valcareggi, toda Herrera ljubi delati sam, brez ovir: Angelillo in Bolchi vesta o tem marsikaj. 6. SKUPINA (Evropsko prei tistvo) Dosedanji rezultati: Romunija . Švica 4:2 Italija - Romunija 3:1 Romunija - ‘Ciper 5:1 LESTVICA Romunija 4 3 2 0 1 10 6 Italija 2 1 1 0 0 3 1 Švica 0 1 0 0 1 2 4 Ciper 0 1 0 0 1 1 5 G or f ca VERDI. 16.30: «La resa dei conti», Lee Van Cleef in T. Milian; barvni kinemaskopski film. CORSO. 14.30, 18, 21.30: «11 dr. 21-vago», Omar Sharif, Julte Cristie, v kinemaskopu in barvah, ameriški film. MODERNISSIMO. 16 30: «Le sta- gioni del nostro amore«, E. M. Salerno in Anouk Aimeč; črnobe-li italijanski film, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. Danes zaprto. Jutri ob 17.15—21.30: «Anno 79 - la distru-zione di Ercolano«, S. Paget m B. Harris. Kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17—21.30: «L’assassinio della Sierra Nevada«, Joan Evans in Ben Cooper, ameriški film. / ržir AZZURRO. 17.30—22: «Un mondo nuovo», C. De la Ross in N, Ca-stelnuovo. PRINCIPE. 17.30—22: »Agente S3S — operazione uranio«, A. Alder in M. 0’Brien. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 16—22: «A 117 colpo grasso a Los Angeles«. G. Wan-der. « onkc EXCELSIOR. 19—22: «Le calde bambole di Hong Kong«. Kinemaskope v barvah. RIO. Zaprto. NAJBOLJŠI STRELCI 5 golov FRATILA (Romunija) 2 gola Mazzola (Italija) in Dridea (Romunija) 1 gol Lukesku in Dobrin (Romunija), Kunzli in Odermat (Švica), De Paoli (Italija), Kostakis (Ciper) — avtogol Kostas (Ciper). —edson— Italija danes proti skromnemu Cipru Cappellini prvič v reprezentanci Italijanska nogometna postava, ki bo danes igrala proti Cipru, je znana in sicer: Sarti: Burgnich.Facchetti; Lodetti, Guameri, Pic-chi; Domenghini, Rivera, Cappellini, Juliano in Corso. Največje presenečenje predstavlja odsotnostSandrina Mazzole, morda najnevarnejšega napadalca na italijanskih igriščih. Interjev strelec se je namreč poškodoval v tekmi z Romo in je zato moral v zadnjem trenutku dati forfait. Odsotnega Maz-zolo bo nadomestil Juliano. Za nas je skoro nedojemljivo, da je Herrera prezrl najboljšega strelca A lige in gotovo najboljše italijansko krilo, to je Luigija Rivo. Izključitev iz reprezentance tega strelca je zares tvegana odločitev. Rivova napaka? Samo ta, da igra levo krilo, na predelu igrišča, torej, kjer igra tudi Corso. Rivovo upanje, da bo letos končno oblekel državni dres, je tudi tokrat splahnelo. Res kruta je usoda tega igralca v zvezi z reprezentanco. Morda bo bolje za prihodnje prvenstvo... seveda, če bo pristopil k Morattijevemu Interju... Oglejmo si današnjo postavo. Z obrambo je vse v redu. Interjev obrambni blok je gotovo eden najboljših na svetu, morda najboljši, predvsem v dvojicah Burgnich-Fac-chetti in Guarneri - Picchi. Glavni (desetletni) problem italijanske reprezentance pa je napadalni krilec. Je problem, ker si hoče gospod Herrera problem ustvariti. Inter pač nima dobrega krilca (Bedin je premalo okreten, Bicicli — no, bi bilo smešno). Torej tudi reprezentanca nima krilca. Popolnoma pa je Herrera prezrl Volpija (Mantova), Bertinija (Fiorentia), Cero (Cagliari). Nedvomno bi ti mladeniči pustili dušo na igrišču, da bi lahko oblekli državno majico. Poleg tega pa je trenutno predvsem Volpi v izredni formi. Volpijeve dolge podaje (25—40 m) bi delno nadomestile Suarezove predložke v tej reprezentanci formata — Inter. Krilca bo torej igral Lodetti Izbira ni najslabša. Z napadalno postavo pa se le malo strinjamo. Predvsem zato, ker je trenutno najučinkovitejši napad Cagliarija, katerega po’eg tega sestavljajo v glavnem r v rdi igralci. Torej posebno primerni za bodoče nastope v reprezentanci. Po našem naj bi napad bil takle: Do- menghini, Rivera, Mazzola, Greatti in Riva. Corso pa je za Herrero neobhod-no potreben... saj je Hellenio določil kar dva «sužnja» za »prestižnega levičarja«, Domenghinija in Juliana, ki bosta morala preteči 100 km le za to, da bosta «držala» svoja direktna nasprotnika in tudi Corsovega in obenem da bosta točno podajala Mariolinu. Corso pa bo s fantastičnimi podajami očaral občinstvo in žel obilno odobravanja in ploskanja. Za Greattija (skromnega nogometnega rokodelca) ni mesta v državni reprezentanci, tudi za Rivo ne, da ne govorimo o Boninsegni in Brugneri ali De Sistiju. Italijanska reprezentanca je še vedno shod nogdihetnih zvezdnikov. Grenke izkušnje (Koreja itd.) niso služile. Morda bo položaj rešil delavni in Žensko promocijsko prvenstvo Danes ob 20. uri Breg - Sokol DANES tekma ženskega promocijskega prvenstva: BREG - SOKOL na stadionu «Prvi maj« s pri-četkom ob 20 uri. Po tekmi bo trening ženske ekipe od 21. ure dalje. _4*_ JUTRI bo w na stadionu prijateljski troboj v moški odbojki med ekipami Brega, sokola in Zarje. Začetek ob 2U. uri. Polfinale za pokal evropskih prvai.-V Inter - CSK A Celtic-Dukla DUNAJ, 21. — Danes so izžrebali tekmece polfinala turnirja evropskih prvakov. Inter bo prvo tekmo v Milanu proti C Sofije, Celtic iz Glasgovva pa bo g stil praško Duklo. V polfinalu turnirja za P°kal,F\ kalnih prvakov bo Slavija (Sofij ’ igrala proti zmagovalcu tekme « al Saragoza-Glasgovv Rangers, dr ga tekma pa bo med miinchensk Bayemom in Standardom iz Lteg imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiimiiliiiiiiiiiiMmiimiiijiiiiimitittliiiiiiiilliMiiiiiitiiiiMiiiiiitiililiiiM111111111111* V MOŠKI KOŠARKARSKI B LIGI Prva zmaga na tu}eitt LIoyda Adriaticu LLOYD — ‘ELETTROPLAID 73:60 LLOTD ADRIATICO TRST: Mocenigo, Zovatto, Brumatti 28, Schergat 8, Goitan 1, Fortunati 15, Bianco 10, Bicci 4, TarabocchiS L Apostoli 6. . ELETTROPLAID FIRENZE: Busoni 9, Pasquini 2, CarocciJ- Romoli 6, Del Prete, Diligenti 11, Bongiovanni 4, Susini 7, Ballegg*> Salvi 14. Končno je Lloyd Adriatico žel pr--- ) zmago na tujih tleh. Zasluga nom ponovno Brumatti, ki Je s lo serijo uspešnih metov in vo zmago na tujih tleh. Zasluga sicer ni izredna, kajti Marinijeva ekipa je tokrat nastopila proti zadnjemu na lestvici, toda ta zmaga bo gotovo ugodno vplivala na tržaške predstavnike, ki so na tujih igriščih doživljali nepričakovane krize. Proti Elettroplaidu je bila naloga gotovo lažja, kajti domačini niso pokazali nič izrednega. Tržaška peterka pa je tokrat imela znatno olajšano delo, kajti Brumat. ti je enostavno zbesnel. Dosegel je 29 točk, poleg tega pa je stalno ogrožal nasprotno obrambo, ki je bila vedno v težavah, ko je bivši igralec Simmenthala namignil na prodor ali met. Z Brumattijem sta se dobro izkazala tudi Fortunati in Bianco. Slednji je bil izredne rov dokončno strl vsak up znatno oddaljili od spodnjih ih®8* plaida. S to zmago so se Italsider Vespist iz Doberdoba se j*e ponesrečil v Gorici Včeraj popoldne okrog 17.30 se je peljal 28-letni Slavko Ferfolja doma iz Doberdoba, Trg sv. Martina 3, z vespo po Ul. Aosta v Gorici proti domu. Na križišču z Ul. Mazzini pa Je trčil z avtom fiat 600 ter padel. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi udarca v boku in o-drgnjenja na desnem kolenu. Okreval bo v treh dneh. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna AL CORSO, Marzinl, Korzo Italija 89, tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči Je v Ronkah odprta lekarna «Alla stazio. ne« dr. Matitti — Vermegliano — Viale Garibaldi 3 — tel. 75046. važnosti kot režiser in je z razum-, nimi podajami povezoval igro ce- raema um lotne ekipe Vsekakor pa so bili Tržačani, predvsem proti koncu tekme, v bistvenih težavah, kajti trije igralci so morali predčasno zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak, in sicer: Bianco, Bicci in Apostoli. Zadnji udarec pa je dal domači- fliiiiaaiaaiiiiiaMiMiiMii«aaiMaaiaiMiiii*iiiiaaBiiiiiiBiiiaii>iiaiiiMai>iiMiiiMa*aiMMaaaii«ia>aaiiMiM>iaiaiiBiiBiiiiiiiiiiii DANES OB 15. URI NA OBČINSKEM STADIONU LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči je dežurna lekarna «AUa salute«, dr Fab bris — Panzano, Ul. Cosulich 103, tel. 72-480. Prijateljska tekma Triestina - Torino Danes popoldne ob 15. uri bo na občinskem stadionu «P. Gre-zar« prijateljska tekma med prvoligašem Torinom in Triestino. Rocco, ki je sinoči prispel v Trst z avtom, je že najavil postavo, ki bi morala biti: Vieri, Poletti, Fossati, - Puia (Cereser), Maldini, Ferrini, Meroni, Volpato, Combin, Moschi-no, Facchin (Simoni). Trener Triestine Radio pa ima težje delo s sestavo enasterice. Samo obramba bo nastopila z najboljšimi silami in sicer s Colovat-tijem v vratih, Da Roldom in D’E-rijem v bekovski in Sadarjem, Ca-pitaniom in Del Piccolom v kril-ski vrsti. Ker se Radio ne bo mogel poslu-žiti Ridolfija, Kuka, Iveja in Mar-tinellija, ki so poškodovani, bo poveril vlogo srednjega napadalca Borsettu (CRDA Tržič). Na levi bosta nastopila Beorchia in Gentili, na desni zvezi Frizza (Padova), ki ga bodo preizkusili, na desnem krilu pa se bosta zvrstila mlada igral, ca Triestine Zollia in Moretti. Benatl v splošni lestvici in zavzeli jasstv> ki realno dokazuje njihovo m01" REZULTATI B LIGE „ Ramazzotti — ‘Algor 72:70 ‘Snaidero — Fides 76:70 ‘Italsider - Smeg 71:» •Benati - Faema 52:46 Lloyd Adr,—‘Elettroplaid 73:60 LESTVICA . Becchi Forll 15 12 3 1158 976 Ramazzotti 15 12 3 997 857 «? Fides Bol. 15 9 6 1042 940 Algor Varese 15 8 7 1035 983 Lloyd Adr. 16 8 8 1150 1110 Snaidero 14 8 6 946 960 * 15 7 8 919 922 ** 16 7 9 1010 1095 ------ 16 6 10 949 U31 Smeg R. E. 15 4 11 992 1023 J Elettroplaid 16 3 13 877 1053 BOKS NEW YORK, 21. - Jutri bo Ca«; sius Clay ponovno branil svoj slov svetovnega prvaka težke k»' tegorije. Tokrat bo imel za naspf° nika Zoro Folleya. Vse kaže, 0 bo tudi Folley postal žrtev odlicn®^ ga Claya, ki je favorit v raztne' ju 5:1. hokej na ledu DUNAJ, 21. — V nadaljevani0 svetovnega prvenstva v hokeju ' ledu so danes zabeležili naslediti izide: Skupina A ,.n) SZ - V. Nemčija 12:0 (3:0, 4:0, 5-« Švedska — Finska 5:1 (0:1, 3:0, Kanada-Z.Nemčija 13:1 (5:0, 3:0, »■*' CSSR—ZDA 8:3 (3:0, 1:2, 41 Skupina B ,.o) Italija - Švica 7:5 (3:2, 3:1, Romunija-Norveška 3:2 (1:0, 2:0, 0;f, Poljska-Madžarska 7:3 (3:1, 3:1, l;n) Jugoslavija-Avstrija 8:3 (3:2, 3:1,^- g Lestvica A: SZ, Kanada, <5SS» Švedska 4, ZDA 2, Finska, Z. Nen' čija, Vzh. Nemčija 0. Lestvica B: Romunija 6, FojJfjL 5, Italija in Jugoslavija 4, NoU": ška in Avstrija 2, Madžarska Švica 0. CARLO LEVI obali ob velikem soncu v juliju. Bili smo mimo naselij ?°xf' cello, Casteldaccio, Altavillo Milicio, vso belo na gričku, 10 San Nicolo, kjer smo se morali ustaviti za dalj časa na žele; niškem prelazu pri Trabii, ki je vedno zaprt zaradi del P* gradnji drugega tira in premikanja vlakov. Neki dečko °ar\ je ponudil košarico popolnoma svežih Jagod. Pogajali sm° ® o ceni in Alfio, ki je že večkrat videl tega dečka pri tem P°SL in znal za svoj posel izkoriščati nujni postanek na železni^60 prelazu, ga je samo tako, da bi se z njim kaj pogovoril, 1 šalo vprašal, kako je tekel preptr z njegovimi rivali. Navide' ni spor se je v resnici pripetil in dečko ga je rešil v svojo ^ rist s tem, da je tudi tukaj samohotno prilagodil pravilo 1°°? ne;šega in pravilo prestiža, ki vladata tukaj celotni dež®1' «Vzel sem si družabnika,« je rekel. «Oni drugi, ki je prav t ko hotel nrorlnteti tulca4 laomria lriot- 4iV» 4or» ia hil BESEDE SO KAMNI t- -----— =~_~=~-aS~---ig^-gLg4a-rt -«-pa ašg= «To je težko delo,» ml je rekel mlad ribič, ki je odpiral ježke s tako nenavadno milino. «Ne zaslužiš dovolj, da bi se preživljal in ježkov ne najdeš tukaj, iti moraš do Capo Galla ali pa skoraj do Capo San Vito in barka potrebuje cel dan za pot tja in ves dan za povratek, če pa je morje nenaklonjeno, ne ujameš nič; včasih gre dobro, včasih pa jih naloviš samo nekaj ducatov, nikakor ne moremo ubežati pred lakoto.« «2e kot otrok sem jedel morske Ježke kar z lupino, bodicami in ogrodjem vred, tolikšna je bila lakota: kajti naša usta so kot mlin; in tudi indijske smokve sem jedel z lupino in od tega mi ni bilo slabo, tolikšna je bila lakota — kajti naš želodec Je kot velik kotel in pod grlom je neki žar, ki požiga sleherno stvar,« mi je pripovedoval metlar iz Asora, medtem ko je odpiral morske ježke, ki Jih je zame nalovil med skalami obale med Bagherlo in Capo Zafferano, pod ruševinami antičnega mesta Solun ta, ta obala Je morda eden najlepših krajev, kjer lahko svoje telo po mili volji razpotegneš na soncu. Strme skale mejijo z morjem z navuščem posebne vrste ali pa s kamnitim podstavkom tik nad glar dino valov ki ga sladko prevzamejo in ga potem z eno samo potezo spet prekrijejo; in ta napušč, poln alg školjk, zvezdnatih koral in morskih živalic, kjer lahko hodiš, je obvarovan pred tujimi pogledi z navpično padajočimi skalami in je pod vodo izdolben od tisoč nevidnih globeli, je ves preluknjan tu in tam s širokimi odprtinami, ki so okrogle ali pa imajo obliko srca, ln so kot majhna Jezerca ali pa naravni ribniki, prekriti s tenkimi plastmi alg ln polni komaj vznemirjene vode. Tod, v teh morskih srcih, se lahko prav nalahno zlekneš, medtem ko se iz skalnatih odprtin dvigajo brizgi v nenadnih izbruhih med podzemeljskim grgranjem, in vstajajo nenadni curki in tako lahko dolgo ostajaš tukaj brez sleherne misli, nežno ovit od morja in pred seboj nimaš drugega kot samo nedostopno sinjino. Metlarjeva koliba Je stala visoko nad skalovjem, in tod sem se zleknil, kot v nekakšno mehko postelj na kupe ločja, da bi se posušil, medtem ko je metlar trikrat prepletal palmove metle, ki so bile videti kot okrasi na če’adah paladinov ali pa divjih vojščakov, z žimo in je vsaka metla stala sedemdeset Ur. Na ta rajski kraj me je opozorila kneginja S., mati neke moje prijateljice, ki me je, ko je zvedela za moje popotovanje v Bagherio, poprosila, naj bi se oglasil v njeni vlil, ker me je hotela na vsak način spoznati; ker je bila trgovina z vozmi bratov Ducati zaprta, bila je zaprta začasno, kajti tudi ti imajo malo dela, čeprav so najboljši slikarji na obali, število voz namreč pada iz meseca v mesec in jih počasi, počasi nadomeščajo kamioni, sem se napotil proti vili, prečudoviti v svoji arhitekturi in z vrtovi, ki leže visoko nad vasjo pred morjem in kjer so pravkar imeli poročno gostijo ene izmed služkinj z letom ptic iz poročne torte, s plesom in kosilom, ki je po običaju obsegalo en sam krožnik testenin na žaru ln mesnega raguja, za kosilom pa so bili takoj na vrsti sladkorčki, torte, mandljevi bonboni, poljubčki, pisani deserti, mandljeve sladice, čokoladne tortice, makovke, kifeljci in neskončna količina pene, kasat, etiopskih kroglic, kroglic iz Moke, lešnikov chantilly in polnjenih jagod. Kneginja je z dobrodušnim ugledom predsedovala temu praznovanju; popeljala me je na ogled vile, prepolne nenavadnih kipov Ximenesa, ki so bili spomin na mednarodne razstave prejšnjega stoletja, pokazala ml je svojo sobo, kjer živi daleč od sveta, In ki ga, ka- kor mi je rekla, sovraži, še vedno sem videl na njenem obrazu jasen spomin na njeno antično lepoto, za katero, rad verjamem, Je bilo nešteto src; bila je polna življenjske moči in nenavadne silovitosti. S to močjo In silovitostjo me je kar napadla z vprašanji. Koliko časa že, mi je rekla, bi rada vedela, če sem boljši ali slabši od svojih knjig; in moral sem se podvreči, s kakšnim izidom, tega nisem vedel, soočenju in izpitu, ki ni pustil ob strani nobenega vprašanja in se pletel o književnosti, slikarstvu in celo o ljubezni ln bogu. Kako naj bi se upiral tej zdivjani sili narave? Prosila me je, naj ji obljubim na vsak način, da bom nekaj odkrito napisal o njej, pa naj bo to dobro ali slabo- in jaz na tem mestu takoj izpolnjujem dano besedo Preden pa sem privolil, je prišel k nama neki mladi princ, njen prijatelj ali sorodnik, tega ne vem, ki Je pripovedoval o nezaslišanih in blaznih čudaštvih pozornost vzbujajočih članov njegove družine: o osebah, ki so pred kratkim umrle, in ki so bile postavne, imele spoštovanja vzbujajoče brade, bile polne fevdalnega prezira, neizmernih strasti in drzne ter blazne življenjske sile. Pripovedoval je o njihovih dogodivščinah, šalah, prevarah, preoblekah in vsi so imeli v sebi kanec genialnosti in blaznosti ter občutek za življenje kot v kakem razkošno razsvetljenem gledališču. Razgovor je ob neki točki prešel na Sciaro, kjer je mladi princ preživel dolgo obdobje svoje mladosti na gradu svoje sorodnice, princese Notarbartolo. Povedal sem mu o svoji nameri, da bom šel tja ln o umoru vodje kmečke zveze. Nič natančnega ni vedel o tem, zdelo se mu je, da je samo bežno slišal govoriti o tem: gotovo je to moral biti nasilnež, posebnež... »Sciara,« mi je rekel, «je bogato naselje, tam je dovolj dela, živine, revnih ni in tam uprizarjajo prečudovite love, polja so poJna prepelic. 2e kot otrok sem bil na gradu, poznam vse iz Sclare, na lov smo hodili na hrib San Calogero, lovili smo jerebice in nekoč smo celo ubili kraljevskega orla.« Tako sem bil danes z Alfiom In njegovo applo na cesti proti Sciari in sem ponovno po štirih letih prevozil pot ob ko hotel prodajati tukaj jagode, kjer jih zdaj jaz, je bil ji in močnejši, toda zdaj, ko sva dva, ukazujem tukaj ln °l“ nič več ne prihaja sem.« Po Trabii in Termini Imerese smo se vozili po isti Pot kot za Isnello prav do razpotja na desni. Tukaj smo zapu^. 11 obalo in se povzpeli po okrušeni, prašnatl in luknjasti °eS v notranjost. Takoj se je spremenil videz pokrajine, pred mi se le odprla ogromna dolina golih hribov in daleč Pre nami se je prikazala na pročelju gora Cerda, vsa siva v sv ji širjavi polj, z značilno barvo zemlje in strnišča, molka starodavne malarije, ki spremlja kakor neprestana in Pate;’ na nota kmečki trud. Na desni se je visoko dvigala gora ba Calogero, vsa sama in kvišku kipeča, ovita z meglami ob v hu. Iz njene notranjščine teko v morje tople termalne vod • Pripovedujejo, da je pod Sicilijo za večno zleknjen neki K klop in zavoljo maščevanja bogov je ves zmečkan pod to t žo. Njegova usta so pod Etno ln bruhajo plamene lave, m gova ramena so pod Sirakuzo ln morskim prelivom, n^e^j8 noge pa pod goro Eriče ln pod San Calogerom, njegova l°dJ pa iztiskajo v večnost te dobrodejne vode. (Nadaljevanje sledi) —--------------------- u4«-(» p„itni nrpdal 559 - PODRUŽNICA- GORICA: Ulica 24 Maggio l/l. Telefon 33-82 - UPRAVA: 1’RSI - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 ur ~ vnaprej UREDNIŠTVO: TRST - UL M(. “' “, 7(Jf^ _N SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1(8)0 starih dinarjev), letno 100 din <10.000 starih dinarjev) - Poštni teko« ra«in: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 -Četrtletna 2 250 Ur, polletna 4 400 lir celoletna * lir - ar no posamezno m» i™™ _A .._ ...... .. . __________ __________ ... __ _____„1,. osn i«n n, _ vini* »iu «n 11, _ nciasi ris SFRJ AD1T, DZS, Ljubljana. Stari trg 3/1, goriške pokrajne se naročajo pri upravi. četrtletna 2 250 Ur, polletna 4 400 Ur Mklrtna « oiu ur ^Pon ori' N?- “‘v banki"v LluMJatu'- 501 -3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega st,- ipca: trgovski 150 finančno-upra-tn 250, ..smrtnice 150 Ur - Hali e|a« 40 Ur beseda - Oglasi Iz VSeh drugih pokrajin Italije pri «Soclet& Pubbllcltš Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska Trst rč sftK®