PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistično Zvezo in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND nS EDUCATIONAL BUREAU
ST. — NO. 2192
tut ti cd M MtuudcUu
J-cUm nukiur. Dar. b, 1907, ai the poti oit« al Chicago umirr th« Ac I ol Co.gr n. of MarriS, 1179.
w Ml .
CH1CAQO, ILL., December 7, 1049
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 6is. LETO—VOL. XLIV.
zunaj, je Vsa ta pod-vse h omeni nik ako
bil sposo-Hkim po-
Primera med delavcem in izkoriščevalcem.
Unije po svetu zdaj spet sprte v dveh nasprotnih taborih
V Londonu osnovali novo strokovno internacionalo. — Wm. Green 'uspeha' vesel, ne pa toliko CIO.— ' Nova zveza za sprejem tudi katoliških unij.
Mednarodne zveze strokovnih unij so imele vedno trnjeva pota. Ustanovljene so bile za solidarnost, a je ni bilo nikoli v zadostni meri.
Ze pred prvo svetovno vojno so se delile med revolucionarne in pa v takozvane zmerne skupine.
Po prihodu Hitlerja je propadla prejšnja internacionala strokovnih unij, v kateri so prej imeli poleg Angležev nemški socialdemokrati največji vpliv. Potem so se unije posameznih držav ravnale vsaka po okolščinah, a kake prave mednarodne zveze med njimi ni bilo več.
Po drugi svetovni vojni so se naloge za obnovitev strokovne internacionale lotili Angleži.
Ponesrečen poskus
Po dolgotrajnih posvetavanjih se je vršil ustanovni kongres za ustanovitev nove mednarodne delavske strokovne internacionale v Londonu 1. 1945. Skoro prav vse velike in tudi majhne zveze unij so bile zastopane na njemu. Izmed velikih ga je bojkotirala edino Ameriška delavska federacija (AFL), ki ji načeljuje Wm. Green, dasi on ni njen glavni vodja, razen ,v naslovu.
Poslala pa je zastopnike na omenjeni londonski kongres zveza unij CIO in se tudi pridružila. Toda med tem je prešla pod povsem konservativno vodstvo.
Tudi angleški delavski kongres, ki se je najbolj trudil zgraditi novo mednarodno delavsko organizacijo in dobil v nji mnogo odgovoriih uradov, se je kmalu skesal ter nehal sodelovati.
, Vzrok—"nesvobodne unije" ,.. Angleži so se med in po vojni
jako navezali na Zed. države. Te so pričele svojo sveto vojno "proti komunizmu vsepovsod po svetu". Toda v mednarodni strokovni zvezi 1. 1945 so bile prvič po postanku USSZ sprejete vanjo tudi strokovne delavske organizacije Sovjetske zveze, ki štejejo milijone članov. Wm. Green je začel v imenu AFL borbo proti tej novi internacionali, a ni uspeval, dokler ni predsednik Zed. držav Harry Truman proglasil svojo doktrino in pa ko se je vodja CIO, Philip Murray odločil za boj proti komunistom po Trumanovem kovu.
Tako je bila ta internacionala razbita še predno je mogla začeti poslovati. Kajti unije v sovjetskem bloku so državno kontrolirane, so striktno pod vladnimi regulacijami in izvršujejo vladna navodila. To vrše ker pravijo, da so bile revolucije v teh državah izvršene delavstvu v korist.
Predstavniki unij v deželah, v katerih je kapitalizem ostal v veljavi, pa pravijo, da ako unija nima napram delodajalcu* nika-ke pravice, potem sploh ne more biti svobodna unija.
Razkol pomeni poostritev bojev
Ob ustanovi mednarodne svetovne zveze omenjenih unij v (Konec na 3. strani.)
AMERIŠKA ZMAGA V GRCUI BILA ZELO DRAGA IN NEGOTOVA STVAR
Civilna vojna v Grčiji jo končana. Tako jo nedavno izjavila grška vlada in enako je poročal kongresu predsednik Truman. Ko se je pričela, so cenili, da je bilo gerilcev 28,000. Od takrat se je njihovo število stalno zniževalo. Kar so dobili podpo prišla iz Jugoslavije, Bolgarije in Albanit pora pa je bila tajna, kajti utadno se v njenih treh držav trdile, da ne nudijo pomoči.
Vrhovni poveljnik gerilcev Mark ben in prizadeval grški vladi ter njenim močnikom veliko neprilik. Toda ko je ncjstal spor med Moskvo in Titom, je bil odstranjen. Bil je naklonjen Titu pa je kominform določil drugega poveljnika.V sled premoči vladne armade je mnogo gerilcev šlo na varno v Bolgarijo ali pa v Albanijo. Drugi so ali v joti ali pa se še skrivajo v hribih.
Proti tem 25 ali 28 tisoč možem je grška vlada pod vodstvom ameriških oficirjev mobilizirala armado 300,000 mož. Vež bal i so jo naši oficirji in opremljena je bila z ameriško municiio. Tudi obleka in živež je dobivala iz Zed. držav.
Grčija je med vojno veliko trpela. Mnogi mostovi so bili porušeni, pristanišča, zelo poškodovana, vasi požgane in treba bi bilo graditi. Toda namesto dela za obnovo se je začela grškemu ljudstvu usiljevata nazaj dinastija, ki je ni hotelo prej in tudi sUaj nima za-slombe med maso. Vrnila se je s pomočjo angleške Intervencije in po proglasu Trumanove doktrine jo vzdržujejo na krmilu ameriški dolarji. Kraljev režim je gnil in korumpiran. O tem so si edini vsi ameriški novinarji na Grškem. Toda v Washingtonu menijo, da ni druge alternative kot podpirati sedanjo vlado in njenega kralja, ali pa prepustiti Grčijo "komunistom".
Kongresu je bilo poročano, da od kar se je odločil podpirati Grčijo za njen sedanji režim v civilni vojni z gerilci, je naša vlada potrošila v ni iS 1,750,000,000. To je visoka vsota, v kateri pa tiiifJplN^'* prejšnje ameriške dajatve Grči/I. In prWHMkmsan jo kongresu dejal, da bo morala ameriška vlada Grčijo šo podpirati najmanj še par let, prodno se postavi na noge.
Nekttteri v državnem departmentu se boje, da nam bo Grčija pod sedanjo vlado ostala v trajno breme. Režimovci v Atenah nimajo smisla za graditev temveč udobno žive od amerikih dajatev dočim se za koristi ljudstva ne brigajo. Kar je bilo v Grčiji po vojni obnovljenega — bodisi pristanišča, mostovi, železnice, ceste itd., se je izvršilo pod vodstvom ameriških inženirjev na ameriške stroške. Vlada v Atenah pa se za vse to kaj malo briga..
Ameriški žurnalist James Wellard poroča, da je ljudstvo vzlic veliki ameriški podpori obubožano ter otopelo namreč brez navdušenja za rekonstrukcijo^ Piše, da je v teh okolščinah vsa dežela v negotovosti. Kajti Amerika ne bo mogla vedno pomagati. Prej ali slej se bo naveličala. Anglija se je že in prepustila vso to "breme" na Grškem naši vladi. Ima pa v Grčiji šo številno armado toda bo baje vsa pozvana domov.
Bogati Grki si nabavljajo iz ameriških dajatev in s trgovanjem z Ameriko dolarje ter jih vlagajo v new-yorških bankah "za vsak slučaj". Istotako člani seda-
(Konec ns 3. strani.)
Gospodarsko stanje dežele slikano v -zelo slabi luči
Na sestanku ekonomov v Washingtonu so nekateri izrekli prerokovanja, da smo spet ne samo V toku inflacije temveč da prihaja dežela ekonomsko v resno nevarnost vsled naraščajočega deficita zvezne vlade. Tolmačijo, da ker potroši na leto veliko več kakor pa ima dohodkov, mora nekega dne priti zastoj, vlada bo primorana znižat vrednost dolarja še bolj, med | tem pa se šivljenske potrebščine še vedno draže.
v Senator Jenner (republikanec iz Indiane) je že po svoji strankarski pripadnosti kritik Tru- j manove administracije. Po nje-j govern bo vsled svojih potrpt-nosti Truman zavozil to deželo v "socializem , v katerega tako "vztrajno" sili. Seveda je to le neumna »propaganda "politiš-nov", a kar pa se naštevanja dejstev tiče, situacija le nI obetajoča.
Iz vladnih podatkov je razvidno, da ie število brezposelnih okrog pet milijonov in deset milijonov delavcev pa le deloma zaposlenih. Skupina republikanskih senatorjev je v svojem poročilu rekla, da poleg brezposelnih in deloma zaposlenih živi petdeset milijonov drugih ljudi v negotovosti — namreč ne vedo, kaj jim v njihovem Ipoju za obstanek prinese jutršnji dan.
Dolg zvezne vlade znaša že 258 milijard dolarjev in plačati ga bo moral svoj delež vsak državljan, ki imaj kaj dohodkov, ali pa zaslužka.
Ta dolg zvezne vlade je glasom istega poročila večji kot pa so dolgovi vseh drugih držav skupaj. In marsikatera izmed njih je pod bremenom dolgov finančno propadla in začela izdajati nov denar za starega, ker je prejšnja "valuta" postala vsled inflacije bres vrednosti.
Izolacionisti se posebno hudu-jejo nad sedanjo in i\ad prejšnjo Rooseveltovo administracijo zaradi podpore, ki jo Zed. driave nudijo Angliji. Pravijo da smo ji izdali ie nad 50 milijard dolarjev, ne da bi ji kaj pomagalo. Pa ji ie mnogo, ker vzlic ogromnim izgubam med vojno, kakršni mi nismo imeli, si je Anglija ekonomsko prilično opomogla in tudi življenska ravan njenega ljudstva je dvignjena.
Vzrok, da ni poloiaj, kar se orezijoselnosti tiče pri nas slabši kot je, pa je odločnost zvezne vlade oborožiti zapadno Evropo. Ob enem ji pomagamo z živili in s sodelovanjem pri obnavljanju industrije. To^ nas sicer stane, zaradi tega je deficit, a naši o-brati so vsled teh dajatev prilično zaposleni dočim bi drugače ne bili. Kajti naša ekonomija je kapitalistična, četudi se je sedaj radi lepšega označuje za "free enterprise".
:
j KOMENTARJI
•••••••••••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
Zbira in presoja urednik
Demokraciji v Z. D. se ne obeta nič dobrega
Ali vam je naročnina potekla...?
T«ltota ttovilka ProUtarca
2192
Ake je številka tik VAŠEGA imena nu NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla sa tolike tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje.
Prosimo, obnovite jot
Prihranite nam s tem pri delu In na poštnini!
Razne obravnave proti komu nistom In silovita kampanja proti vsakemu predlogu, ki bi imel koristiti socialni zaščiti so znamenja, da se reakcija jača. Iz vladnih uradov se poslavljajo zadnji progresivci in nadomešča se jih s konservativci. Kar je bilo na višjih mestih liberalcev is Rooseveltovih časov, so bili v kongresu in v tisku napadeni in pod to ploho sumničenj in ob-doliitev so reslgnirali drug sa dragim.
Resnične liberalce so "patrio-tični" člani kongresa sumničili simpstlj do komunisma aH pa
celo zvez s komunisti In jim vsled tega ni zaupati uradov. Češ, vsak komunist je špijon in kdor izmed vladnih uradnikov se z njimi pozna, jim bo izdajal vladne skrivnosti. Posebno piko pa imajo na naprednjake, ako imajo kaj opaviti z atomsko energijo.
Ta histerija je nsstsls preračunano, največ vsled "mrzle vojne", v kateri se država prid-
no pripravlja na "vročo" vojno.. ne pa dolgih debat v kongresu.
Usluibenci v vladni civilni službi so pustili vse aktivnosti v naprednih organizacijah, da ne hodo osumljeni "subversno-sti" ter odslovljeni. In odborniki unij hite pošiljstl vladnemu delavskemu odbora v smisln za k o* na zaprisežene izjsve, ds niso komnnisti.
Dosegaj je omenjeni odbor prejel fte nad 98,000 tsklh Isjsv.
Ako se vojna res dogodi, bo nastala v deieli "protirdečkar-ska" histerija kakršne U dežela nI še videla, dasi je je bilo mnogo tndi v prvi svetovni vojni.
Poročevalec čikaške Tribune piše is Washingtona o pripravsh visoke vojaške kaste za prevzem vlsde v slučsju oboroženega spopada s Rusijo. Pravi, da je o tem govoril s visokimi armadni-mi in mornaričniml poveljniki, kl so mu potrdili, da ho civilne vlade v vojni dobi konec. Vojaški rešim bo vladal s dekreti, ker v atomski dobi je treba naglite
Predsednik seveda ostane, toda ukaze bl moral izdajati po navodilu vojnega, ali kot ga označujemo sedaj, centraliziranega obrambnega oddelka.
Znane koitf kiiste in drage take, ki se jih bi sumilo, da bi uganjali sabotaža* bi so poslalo v koncentracijski tabor, ali pa v zapor. Nad časopisjem bl se uvedlo vojsko cenzuro. Kontrolo nad radio oddajnimi postajati bi prevzel obrambni oddelek. Vse t* ln druge odredbe bi se v slučaj« vojne uvedlo pod geslom, da se gre aa obrambo de* ielr pred zunanjimi In notranjimi sovražniki. Zelo stroga bl bila tudi kontrola nad delavci v industriji In civilne svobodščine bi bile odpravljene. Sploh bi bilo v slučaju vojne vse ljudstvo podvrženo vojaški kontroli.
Po tem načrtu, kl gotovo ni izmišljen, bi vladne vajeti prevzele elvilne oblasti šele po zmagi nad sovražnikom' oziroma ko bi bila deftela isven nevsrnosti.
Hladnokrvni pozna vslci položaja so prepričani, ds nss Rusija ni v stanju napasti in ne zmagati v vojni, torej bi bilo za svet najboljše, ako se Washington in Moskva pomirita In se zedinita za vzajemnost. Le tako bo mogoče odpraritl sedanjo no-petost In preprečiti vojno. A je v tej deieli tudi mnogo takih ljudi, k! pravijo, da Je sodelovanja s sovjetskim komunlsmom nemogoče In zato bi bilo boljše, da se vojno s njo začne rajše danes kot jutri. Mnenje so, da ker imamo ogromno letalstvo in skladnico atomskih bomb, bl imeli Rusijo na kolenih fte v enem tednu. Računajo, da bi v tej dobi porušili ie vsa njena vaina mesta. Sovjetski strategi to mnenje poznajo in so se pri-pZpvlli s obrambnim letalstvom. Vojna bi torej ne bila končana preko noči pač pa bi spet postala svetovna in nova katastrofa sa človeštvo. Komur je ss civilizacijo, naj deluje, da se vojno nevarnost prepreči, ne pa da se je veča. v	• »•
General Clay pravi, da se nam ni treba Rusije prav nič bati. On je bil do nedavno poveljnik ameriške okupacijske armade v Nemčiji. S sovjetskimi poveljniki v njihovi okupacijski coni je bil navadno sprt in v ostrih odnošajih. A je svoje prepire in prepire, ki so mu jih nakopali s sovjetske strani, vedno srečno izvozil. Največji njegov eksperiment je bil v prizadevanjih zalagati zapadni del Berlina, ki je v zavezniški coni, in ga je sovjetska armada bojkotirala, oziroma blokirala, z ma-terijalom, ki so ga mu dovažala letala. Je uspel, dasi je bila to za Zed. države zelo draga stvar. In če se nam Sovjetske zveze ni treba bati, in ker so tudi v Moskvi ljudje, ki trdijo, da jim je edino za mir, naj sovjetski in ameriški diplomati poravnajo svoje sporne stvari, sklenejo mir z Avstrijo in Nemčijo, in z Japonsko in potem pa naj ustvarijo saj toliko svobodne prometne in diplomatične zveze na obeh straneh "zastora" kot smo jih poznali pred vojno.
Vatikan ima diplomacijo, ki svet dostikrat bolj realistično motri; kakor pa ga naša v Washingtonu. Iz Londona poročajo, da se je sveta stolica odločila priznati novo kitajsko komunistično vlado, ker druge tam pač več ni. Ciang Kaišek je vojno izgubil, sedanji "predsednik" prejšnje nacionalistične Kitajske je v Zed. državah, enako Ciang Kajškova žena ter razni drugi veljaki in vsi so na naše stroške dobro preskrbljeni. Vatikan ima na Kitajskem misijone in precej imovine. Če mu bo zmagoviti komunistični režim dovolil voditi misijonsko delo naprej in dovolil misijonskim postajam ohranti imovino pa bodo nastali med papeževim Rimom ter vlado v Pekingu zadovoljivi odnqšaji. V Washingtonu v takih stvareh niso toliko preudarni. Sicer pa v sedanjem položaju ne morejo biti, ker so propadajočega Ciang Kajška predolgo podpirali. Pregovor pravi, da vsaka šola nekaj stane.
' /
Zinka Milanov je v tej deželi na koncertni turi. Prišla je sem pred par tedni, kmalu za-
tem ko ji je radio Moskva napravil veliko reklame s trditvijo, da je ona intimna Titova znanka, čeprav je oženjen. Zinka je v New Yorku in drugje reporter-jem povedala, da je moskovski radio o nji lagal in da pozna Tita le toliko v kolikor se je z njim srečavala na javnih prostorih po svojih koncertih in nikjer drugje. Vendar pa ji tista "reklama" — nezaželjena kot je bila, sedaj koristi, ker ima tolikšno večjo avdijenco.
Obravnava v Sarajevu proti obtoženim Rusom je zanimiva in prisostvuje ji tudi mnogo re-porterjev iz tujih dežel. Ljudje, ki so obtoženi, da so med vojno kolaborirali s Hitlerjem, potem pa se udinjali sovjetski špijonaži v Jugoslaviji, so se zatekli v Jugoslavijo po boljševiški revoluciji. To so bili belogardisti — delali so za carizem, a ko so videli, da rdeča revolucija zmaguje, so prišli v Beograd ter v druge jugoslovanske kraje. Tedanji kraljevski režim jih je sprejel z odprtimi rokami. Ako so bila takratna poročila točna, je prišlo v Jugoslavijo okrog 20 tisoč ruskih belogardistov. Obtoženci v Sarajevu so obdolženi aktivnosti v prid sedanje sovjetske proti-Titove politike in nekateri so krivdo radevolje priznali. Le eden je odločno odklonil priznati kakršenkoli prestopek. Sovjetska vlada se je zanje zavzela že v času ko so bili aretirani. Beograd ji }e odgovoril, da bo tožbeno proceduro proti njim umaknil, ako jih hoče (Rusija) vzeti od kjer so prišli, a ni bilo odgovora. Tako si je Titova vlada mislila — podali se ne bomo, kaznovani bodo. Zelo zanimivo, ako se pomisli, da vodi Moskva svojo mrzlo vojno proti Titu sedaj veliko bolj ognjevito kot proti Trumanu in da Tito enako vrača.
Cavendish Cannon je bil ameriški ambasador v Beogradu. S Titom se nista zastopila. Končno se je Cannon Beograda naveličal ter Trumanu sporočil svojo re-signacijo. Po prihodu v Washingtonu je reporterjem dejal, da je v Jugoslaviji mirno, da so vesti o nemirih ali o priprav-(Konec na 3. strani.)
tt
Nekaj o naših stvareh
» Po dolgem času se (e spet oglasil z dopisom "Big Tony Tomšič iz Oaklanda. In poslal je listu tudi "božično darilo".
Bazar Progresivnih Slovenk krožka it. 9, ki so ga imele proilo soboto v SDC v Chicagu, je fino uspel. Glavni odbor Progresivnih Slovenk pa je pričel z novo akcijo v pomoč staremu kraju. Njihov apel je na drugem mestu v tej itovilki.
Roman "Fara sv. Ivana" živo slika, kake težave so imeli napredni ljudje v stari Jugoslaviji, posebno ie kdor je bil označen za komunista. Vreden je, da ga čitate. Bo nadaljevan v prihodnji itovilki.
Proletqrec je spet izgubil tri dobre prijatelje. V Chicagu je preminul po dolgi, težki bolezni Blaž Kal-tinger, v Euclid, O., Andrew Božič in v Youngstownu, O., John Petrich. O slednjem poroča v Prosveti z dne 30. nov. Helen Fabian. Piie, da je bil tri mesece bolan in bil ta Čas največ v bolnišnici. Pokojni John Petrich je bil med prvimi agitatorji Proletarca In nekaj časa. tajnik slovenske socialistične sekcije. Oglasil se je v listu tudi le večkrat potem ko je odšel Is Chicago.
Joiko Oven apelira v tej itovilki, de naj se sedaj ob prainikih spomnimo tudi tiskovnega iklada Prolotarca* Enake priporoča v svojem dopisu "Big" Tony TomIK.
Ta in prihodnjih par itevilk izide na itirih straneh. Vzrok |e, da prihranimo nekaj časa za izvriitev drugega dela, ki nam je zastalo in prihranili bomo tudi no strolkih v tiskarni. Kako je z delom v uradu pa je pojasnil Večkrat upravnik v svoji koloni.. Upamo, da bodo naročniki nale težave in oviro razumeli ter nam pomagali v agitaciji in z nabiranjem naročnin ter z zbiranjem v tiskovni sklad tudi sedaj, ko se svet briga največ za prazniiko sezono.
*
proletarec
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.

IZHAJA VSAKO SREDO Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drušba, Chicago, III.
GLASILO JI CtOSLOVANSKK SOCIALISTIČNE ZVEEE
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3 00; za pol leta $1.75;
za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $2.00.__
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do petka popoldne za priobčitev v številki naslednjega tedna
PROLETAREC
>y ti
Inc. Established 1906.
Published every Wednesday by the Yugoslav Workmen's Publiating Co.,
bditor: Frank Zaitz
Business Manager: Anton Udovich
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.79; Three Months $1.00. Foreign Countries: One Year $3 50; Six Months $2 00. _
PROLETAREC
2391 S. Lawndale Avenue
CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROckwell 2-2864
Kongresnik Themes se potrkel na dušo
Čudno — kajne — kako se včasi zasučejo stvari.
Kongresnik J. ParneU Thomas je bil načelnik kongresnega odseku za raziskovanje "protiameriških" aktivnosti, ali uradno, bil je načelnik odbora, ki še obstoja in se imenuje "Un-American Activities Committee'*.
Bil je velik patriot ter nas mnoge označil za subverzne.
A ob enem pa je imel na svoji lestvi uslužbencev ljudi, ki niso delali ničesar za vlado. Prejemali pa so čeke in jih vračali po ovinkih — temu kongresniku, ki je bil glavar raziskovalnega odbora. Namreč tistega odbora, ki te je obdolžil da si komunist, čim si kaj "radikalnega" zinil, ali pa ako se se družil s kakim razvpitim članom "partije".
7 Kongresnik Thomas je bil v zbornico znova izvoljen 1. 1948, dasi se je že tedaj o njemu sušljalo, da ni nič prida.
Tik po volitvah pa je udaril po njemu justični department tako močno, da je "močni" mož zbolel.
Dogodilo pa se je čisto enostavno. Thomas ni bil "kruk' velikega kalibra. Nič drugega ni storil kot si skušal dobiti nekoliko postranskih dohodkov. To je storil na najbolj neroden način. Najel si je na svojo plačilno listo — na stroške zvezne vlade ljudi — ne da bi kaj delali zanjo. Čeke so podpisali, šli so v banko preko Thomasove tajnice, vložila jih je na svoje ime in iz svojega čekovnega računa napisala čeke svojemu bossu, velepatriotu Parnellu Thomasu.
Ko jo je odslovil iz službe, jo je razjezilo. Na njeno mesto je najel mlado dekle. Ona pa je že v letih.
Sla je v justični oddelek in povedala svojo "storjo". Vsega skupaj je menda kongresnik Thomas prejel komaj $9,000. Toliko namreč je uradno priznano in dokazano. A bile so še druge vsote, o katerih pravijo, da niso bile majhne, toda niso še dostopne javnosti vsled raznih "tehtnih" vzrokov.
Kongresnik Thomas je bil silno neroden, ker v svojem "patriotizmu" ni znal razločiti med koritaratvom in koristolovstvom.
Tako seje dne 30. novembra pred sodnikom skesal ter izjavil, da nima ničesar v svojo obrambo — namreč, da kar je bilo rečeno proti njemu, ne bo pobijal.
Sodnik, ki ga je poslušal ve, da je bil "patriot" J. Pamell Thomas v svojem graftanju skrajno neroden. Ve tudi, da je v kongresu prilično poslancev in senatorjev, ki bogate od graftanja, toda so bolj "zviti" patriotje kot pa je J. Pamell Thomas.
J. Pamell Thomas ve, da on ni edini, ki je vlado goljufal na način kot jo je. Vse sorte vladni ljudje imajo na plačilni listi svoje žene, hčere, sinove, nečake in razne druge sorodnike. Toda ker jih nihče ne zatoži, in ker so pri tem goljufanju bolj oprezni kakor pa je bil J. Pamell Thomas, pa jim grq gladko.
In vrh tega, tudi ako jih kdo izmed klerkov zatoži, če imajo vpliv, pa jih nihče ne tira pred sodišče.
V	ameriški politiki je grafta na kupe. Pocestni roparji, vlomilci in drugi tolovaji pokradejo na milijone dolarjev letno. Toda politični graftarjo nakradejo desetkrat več in le redkokdaj koga
"zalotijo" in pošljejo v ječo.
J. Pamell Thomas je spet en dokaz, da ni vse zlato, kar se sveti. In da je storil s svojim odsekom krivico vsem, ki jih je označil za "subverzne". Sedaj, ako bi sodnik hotel, bi moril J. Pamell Thomas v ječo, ne pa oni, ki jih je preganjal.
Ali mislite, da je sedanji odsek za raziskovanje protiameriških aktivnosti kaj boljši?
Ne __ kar se "odkrivanja** protiameriških aktivnosti tiče.
Je pa boljši v tem, ker bo opreznejši, da se sam sebe ne razgali, kakor se je patriot J. Pamell Thomas.
Kdo provl, da se socialistični program m nič nt uveljavila?
V	dobi, ko je na primer začel izhajati Proletarec, je bilo zelo korajžno priti na dan s programom, ki se ga jo nekaj desetletij pozneje začelo stopnjema uveljevljati.
. Rusija je imela tista leta še carja in fevdalizem.. O kakih "komunističnih subverznoetih" one dni niti v Rusiji niso govorili temveč le kako zsdušiti vsakega, ki bi kaj rekel aa strmoglavljenje kronane glave v Petrogradu. Sedaj »a tisto mesto imanuje Leningrad.
Kakšen je Leningrad sedaj, po porušenju, nihče ne ve, razen kar čitamo, da ga pridno obnavljajo.	^
Ampak to ni bil predmet tegn uvoda.
Torej kaj smo zahtevali pred vsem v Zedinjenih driavah pred petdesetimi lati in nekoliko več posneje?
Ne mnogo.	^
A še za tisto malo so bili radikalci ter prvoboritelji unij in enako stavkarjl veliko bolj pregnjanl kot pa so danes komunisti.
In delavci pa so bill izkoriščsni bran primera. Njihovi voditelji so bili tirani pred sodišča, obsojani, naši shodi so bili rasbtti od policija in provokatorjev, in vendar je tista naia borba bila upoštevana toliko, da je Eugene V. Debs prejel bliiu milijon glasov v dobi, ko ženske še niso imele volilne pravice in ko Je ts dežels imels okrog 30 milijonov'prebivslcev msnj kot Jih ima sedaj. V glssovih gs Je nsdkrilil ismed progresivnih "tretjih" strank samo Robert M. LaFollete lets 1924.,
Program, ki so ga označevali takratni socialisti zs minimalne zshteve, se je glssil za sedanje čase popolnoma nedolžno, toda v oni dobi je bil revolucionaren in marsikdo jih Je dobil po glavi radi njega.
Stari stranki sta mu silno poteši popuščale, dokler ni postal predsednik Zed. držsv FVsnklin Dalsno Roosevelt, ki Je v bistvu
Vilden, Ul. — Frank llersich je obnovil naročnino in dat listu v podporo $7. Tukaj se tudi motam ami o ustaviti. Pokg nakaznica za $10 je vprašal, kako kaj s koledarjem? In doda "Vidim, da gre tudi vam bolj počasno od rok. Meni se vidi, da bo vaše delo glih tako počasno s koledarji kakor prejsna leta. Enkrat bo že, saj upanje imamo in tega se bomo držali do konca."
je poslal znesek za koledar in kar ga mori in teši in tako g* je listu v podporo 50c. Pristavi tu- končno pograbila usodna bole-
Z UPRAVNIKOVE MIZE
Anton Udovich
Zdaj pa kar hitro — če tudi ni veliko poste; vendar bom začel kar s tem poročilom. Morda se gredoč kje ustavim, ali pa ob koncu. Imam sicer veliko pisat, ako bi bilo časa; ko bi se dal čas raztegniti kot gumi, to bi ga nategal. O — je že nekaj minut preteklo brez kaj koristi.
Chicago. 111. — Louis Sever je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $2.
Frank Ceglar je obnovil naročnino, katero je izročil Arly Božičnik.
Stanley M. Tisol je obnovil naročnino za Jennie Tisol.
La Salle, 111.—Anton Udovich je poslal naročnino za Geo. Bizjaka in Louis Višnikarja,
Springfield, Ul. — Uršula Zattich je poslala naročnino in z možem Frankom prispevata $1 listu v podporo; poleg pa piše
tudi dopis, ki potoži, ds je težko agitirati v oni naselbini, če tudi je precej Slovencev v nji. Včasih moraš biti nalašč zato
oblečen in moraš imeti gotove barve obleko, ako hočeš, da uspeš. Pravijo, da spoznanje mora priti — a gorje skoz kogar pride; spoznanj je več vrst in v to se ne bom poglabljal danes Kar se tiče znanja med menoj in dopisnico, jo je pogodila in ob priliki ji bom pisal.
Se eno pismo sem dobil iz istega mesta in to od Joaepha Ovca, ki je poslal naročilo za 25 koledarjev in mogoče pozneje več. Tudi potoži, da tu pa tam kateri izgine v večnost in tam ne rabijo koledarjev in ne listov. Dodal je tudi, da so s Prešernovega koncerta prišli domov ob tretji uri zjutraj, nekoliko utrujeni a vse eno zadovoljni, da so ga posetili. Jaz sem tudi prišel domov ob treh z družino; nisem vedel, da je enaka razdalja, ker jaz tudi živim na Springfield — a to je samo Ave., ni mesta A smo jo vsi ns enkrat primahali domov. Jas in drugi, smo tudi bili malo utrjeni, pa vendar zadovoljni, da se je vse tako dobro izteklo.
sprejel ves socialistični minimalni program in ga nekaj tudi izve-del.	.
Za njim se je oglasil predsednik Harry Truman, ki je proglasil svoj "fair deal" in v njemu ne vidite drugega kot poskus vzeti še nekaj iz starega socialističnega minimalnega programa za vsakdanjo uporabo.
Seveda, Roosevelt se ga je poslužil ne v pomoč socializmu, daai je za "navadnega človeka" veliko storil. A ia veliko več pa za obvarovanje sistema kakršen je bil pred krizo. Uspelo mu je, toda multimilijonarji mu niso bili za uslugo prav nič hvaležni — razjezili so se nadenj pa šele potem ko so bili znova na konju.
Vendar, nekaj drobtin je le prišlo na miso in tudi Truman jih je obljubil.
Torej poglejmo, kaj je bil takozvani socialistični minimalni program v onih letih, ko je nastalo socialistično gibanje tudi med ameriškim slovenskim delavstvom in pa ko Je začel izhajati Proletarec:
1.)	Smo za zavarovanje delavcev proti bresposalaesti. V ta sklad bl prispevali delodajalci in driava.
2.)	Zahtevamo pekojnino aa stare in onemogl$ delavce.
3.)	Ko hitro dobimo moč, bomo uvedli spletni zavaroval minski sistem, is čigar fonde bedo platevane bolniške In od ikodniaske podpore.
4.)	Skrajšanje delavnika na 6 ur pet dni v tednu brez sni ianja plač. N
5.)	Odprava otroškega dela v industriji.
a.) Ženskam ss enaks dela, kot Jih opravljajo meški, enaka plača. Absolutna enakopravnost žensk.
7.)	Podržavljen je zdravstva.
8.)	Socializacija vseh temeljnih produktivnih in distributivnih sredstev.
9.)	Socialistična ekonomska uredba.
Kdo bl pred 40 in 50 leti verjel, da nam bodo kdsj kaj takega "dovolili" ali dali. Pa so. Saj deloma so. Kajti zadnjih treh gori omenjenih točk se pod sedanjima ^trankama ne bo uveljavilo.
In še pek4, v stavkah — ki ste jih vi — naši čitateljl veliko okusili in jih mnogi dobili tudi s krepeljci po glavi, tudi to se je spremenilo. In to vse ker je bils ns posorilču v borbi vedno ksks skupina, pa nsj se je imenovala socialistična stranka (ta ja izvršila ogromno pionirskega dela), ali unijs, ali pa kak politik, ki ja imel dobro besedo zs pretepene premogarje, za jeklarje ali kdor že je moral biti v ognju. Pokojni Roosevelt ss je torej udil is Socislistič-nega programa, in dasi bi bil. lahko reakcionar, kot so bili skoro vsi drugi demokratski in republikanski politiki, Je isgrsbil ugoden trenutek ter spravil nekaj tega takozvanega — kot že rečeno — socialističnega minimalnega programa v prakso. Trumsn Je obljubil izvršiti ostalo. In tudi sko bi to storil — mi Imamo tudi tako-zvsni maksimalni program.
Ako gs kdo mars sli ne#— zgodovinski razvoj ga zahteve, kskor Je zahtevsl po vsem svetu uveljsvljanje socialističnega minimalnega progrsms — v enih držsvsh več — v drugih msnj — ampak uvajajo ga. pa tudi ako socislistične stranke, ki so v začetku socialnih prevratov ter organiranja delavcev tako ogromno pomenile, niso v večini.
Zsčele so — in v kolikor one ne nsdsljujejo, morajo drugi — hočeš nočeš.
Da— prijatelj, upanje imejmo do konca in se bo vse bolje izteka lo kot si mislimo. Pred vsem se moram zahvaliti za prispevek; ker imate upanje, zato prispevate. Malo jih je, ki bi dali dese-tak za list.
Zdaj pa mqlo odgoVora na vprašanje glede koledarja: Gre počasi, gre prijatelj; Jaz delam 1 štiri dni v tovarni, poleg tega so j še razne druge organizacije, do katerih imam obligacije, katere človek ne more kar tako v en-lian pustiti. Poleg tega sem pa še "green horn" v tem delu. Prejšnji so bili počasni kot pravite, pa so imeli uradne izkušnje in bili stalno uposljeni tu, in včasi jih je bilo še po več začasno uposljenih, jaz pa sem sam. Urednik ima svoje delo. Nimam nikogar, ki bi mi povedal ali pokazal kako je bolje storiti to in ono. Jaz nisem imel pojma kaj je to delo dokler ga nisem začel. Zdaj gre, kakor gre, res počasi, rinemo pa le: Moja proizvodnja v tovarni je nad 137 odstotkov; v stari domovini bi me po listih hvalili radi tega, tukaj pa še sam nisem vedel, dokler mi družba ni povedala. Pri Proletarcu pa ne vem kolika je moja proizvodnja, ker nimamo ekspertov ali bolje rečeno tehnikov, ki bi preračunili vsak gibljaj. Toliko le rečem, da bo ta izdaja bolj zgodnja kot je bila zadnja, pa če ga s črnilom napišem. Saj je že precej dela gotovega. Nisem pa samo jaz sam tudi urednik nima nikogar ra zen svoje žene, da mu pomaga. Skoda, da ni turške vere, da bi jih lahko imel saj pet takih žensk, kar bi tudi koledarju veliko pomagalo. Toliko za danes o tem. Upajmo
Waukegan, 111. — Zadnji teden mi je pisal Martin Judnich kar sem že poročal; sporočil pa nisem kako je enostavno pisal "pošlji mi sto koledarjev". Malo sem se popraskal po čedalje redkejših laseh, misleč — saj jih boš dobil, pa ne še ta teden.Vem, da jih vsi želite in mogoče malokdo bolj kot jaz, ker stem se bo odvalil velik kamen od srca —kot pravi pregovor. •
Urednik tudi nervozen hodi okoli; ker kot gre ona pesem, ki se glasi Delaj, delaj, noč in dan, glas veleva neprestan . . .
Arm a, Kans. — Anton Shular je poslal tri naročnine in listu v podporo vsoto $1.50, ki sta jo prispevala John Kocjan 50c in John Cizerle $1., ob enem se mu zahvalim, da je pojasnil glede Cukjatove dostavitve lista, ki jo je opisal v svojem dopisu kako poštarji ali pismonoše delajo s pošto. To seydogaja tudi tukaj; večkrat prinese cel kup, vrže na mizo pa gre. Ko pregledam šele vidim, da ni za v U urad; enkrat od začetka, ko sem pričel to delo, sem na ta način eno pismo odprl; pa se izvali ček ven naelovljen na nekega duhovnika; malo sem se ustrašil, pa kar hitro naredim naslov na novo zalepko, stlačim ček in raztrgano zalepko notri, prilepim snamko gori in oddsm ns pošto. To je stalo Proletarca tri cente, a mene pa naučilo, da vselej prej pogledam naslov, predno pismo odprem.
Cleveland, Ohio — John Krebel je poslal nadaljnih sedem naročnin in znesek za 15, in listu v podporo $7, katere so prispevali Anton Kukovac $2, Peter Bukovec $1, Louis Virant $1, Frank Makarovic $1, Vincent Kukec $1, Anton Brenčič,50c in dva prijatelja 50c. Kje je bil pa tretji, ker po navadi so vedno trije prijatelji. Da se ne bi izneveril svojima prijatelj ima. Poleg je poslal tudi znesek za oglas zbora Zarja, ki je bil na zahvalni dan priredil svoj koncert; gotovo zelo uspešno.
Lisbon, Ohio—Jacob Bergant je poslal dve naročnini in $2 v podporo, ki sta jih prispevala Karl Bogatay $1 in Jacob Bergant $1, kakor tudi znesek za 7 koledarjev; ob enem že nam želi vesele praznike. Mi tukaj njim vračamo vse v najboljših željah.
Crosby, Pa. John Kandare
di, da mu list zelo ugaja, ter da bi rad. videl kaj več dopisov od Big Tonyja in John Filipiča. Jaz bi rad videl kak oglas v koledar iz onega mesta, kjer živi Big Tony. Pa ni nič. Presneto morajo biti tam revni ljudje.
Pittsburgh, Pa. — Jacob Volkar je obnovil naročnino in, prispeval listu v podporo $2. Ob enem pa želi vsem Čitateljem in zastopnikom ljubo zdravje, posebno pa Antonu Zorniku, da bi zopet okreval. Tudi mi tukaj se pridružimo tej dobri želji.
fte is rUtsburgba — Anton Maček je obnovil naročnino, poslal znesek za koledar in v podporo 50c.
My te*, Utah — George Sheff-rar je obnovil naročnino in prispeval v tiskovni sklad $2.
Carolina, W. Va. — Joseph Torkar je poslal naročnino za Antona Počkaj, znesek za dva koledarja in Torkar prispeva listu v podporo $1.
zen in ga uničila. Na zahvalni dan sem ga šel obiskat v bolnišnico, pa me več ni poznal. Govorila sVa, pa je potožil, da ga vsled bolečin zapušča spomin, da vse sproti pozabi, skušal je priklicati nazaj v spomin — pa ni šlo: Poslovil sem se od njega in mu želel dobro. Pa mi je rekel* "ko bi saj malo odnehalo"* samo to si je želel, da bi bolečine, ki so ga mučile, saj malo odnehale. Zelja se mu je izpolnila, odnehale so. Rešil se je pekla, in mi, ki smo ga poznali ga ohranimo v blagem spominu. Svojcev ni imel tukaj, zato se je za njega zavzel Anton Trpjar listu! podtajnik v glavnem uradu SNPJ. Ga vozaril od zdravnika do zdravnika in to bolnišnice v bol-nšnico. Pomagalo ni; vendar priznanje zasluži Tone za svoje sa-maritansko delo.
Oh — kako se je danes ta članek zavlekel. Naj končam, pa se oglasim drugi teden.
Ren ton, Wash. — Mike Peter-lin je obnovil naročnino, katero je poslal Fred "Medvesek.
Milwaukee, Wia. — Vincent in Kristina Pugelj sta poslala oglas v koledar za katerega sem njima pisal, ko ga ni naš zastopnik Louis Barborich poslal. Pisala sta mi, da sta imela namen oddati v najem svoje prostore in iti radi zdravja v Califoroijo, ker pa jih še nista oddala, zato sta oglas obnovila in prispevala listu v podporo $3. Ni rili žal, da sem vaju nadlegoval s pismom, ako bi se mi vsako pismo tako obneslo, bi pisal noč in dan. Želim pa, da bi Califor-nijsko sonce dobro uplivalo na zdravje in ga popolnoma vrnilo. Vincent bo šel kot pravi okoli 15. dec. v ono smer; selim tudi, da bi malo oživel naše penzijo-niste po Californiji. Za kar upra-ša, mu rad postrežem. Pa srečno pot.
Se nekaj kar sem pregledal.
Chicago. Ul. — Progresivne Slovenke krožek 9, so plačale oglas v Proletarcu, ki je bil pri občen ob priliki igre "Trije Vaški Svetniki" in ob enem so dale oglas v koledar 1/4 strani, v katerem vabijo vse zavedne Slovenke za pristop v njih krožek.
Bridgeport, Ohio — John Vitez je naročil 30 koledarjev, več pozneje.«
Johnstown, Pa, — Frank Cvetan je poslal tri naročnine.
Osage, W. Va. — Louis Urbane je želel doWti Slovensko-Ameriški priročnik. Ker ga nimamo več v zalogi, sem pisal v New York po njega — pa sem dobil odgovor, da jih tudi tam nimajo več in da jih najbrž več ne bo. Jaz bi še vedno rad postregel našemu naročniku, ker je denar že poslal in zdaj pravi, da naj kar novce spravim, ker sem tako imel dosti sitnosti s tem. Jaz apeliram na naše či-tatelje, ako bi kateri imel tako knjižico — in da jo ne rabi, da bi jo nam poslal; mi bi radi povrnili poštne stroške — naj jo nam kar pošlje in mi bomo plačali poštnino. To velja tudi za druge knjige. Ako imate kake knjige, ki se vam zde, da so vam v napotje in Če so še dobro ohranjene, pošljite jih v ta urad, ker tukaj vedno ^ kdo vpraša za to ali ono — pa marsikaj se ne da več dobiti.
Kakor se mnogi dopisniki pritožujejo, da odhajajo naši old-tajmarji v večnost, tako naj tudi jaz potožim, da smo v minulem tednu zgubili dva dobra naročnika. Eden teh je Andrew Bo-zich iz Euclida. Drugi naročnik je Blaž Kaltinger, katerega pogreb je bil v petek 2. dec. Blaž je bil eden onih možakov, ki se je vsakemu priljubil kdor ga je poznal. Bil je dober športnik in družabnik dokler ga ni bolezen začela mučit in ga končno uničila, ob velikem trpljenju. Ne vem kako mu je šlo v mladih letih, ker ga nisem poznal. Spoznala sva se pri društvu Slavija, pred kakimi 25. leti. in vedno sem gd čislal kot finega možaka in prijatelja. Bil je rad vesel, če tudi gs je življenje teplo. Pred mnogimi leti mu je umrls žens. Sama sta ostala s sinom in se peč-lala. Nesreča je hotela, da je U edini sin, ki ga je imel selo rad — utonil. Od takrat Blaž ni bil več tisti kot je bil prej. četudi je na zunaj kazal, da je veselje oni, ki ga je dobro poznal — vedel, da mu leži nekaj na duši
Euclidu. je preminul po dolgi bolezni Andrej Božič, star šele 55 let.
Doma je bil iz Vipave. V Ameriko je prišel pred 38 leti. Zapušča ženo in dve hčeri. Bil je član SNPJ in dokler mu je zdravje dopuščalo, zelo deloven v raznih naših naprednih akcijah.
Bil je na svojo željo upepeljen.
Temu ^Andreju Božiču smo rekli "zidar", ker je tu še en drug Andrej Božič, tudi jako aktiven, ki mu pravimo "kovač", da smo ju razlikovali, kdo je kdo. Kovač seveda še kuje in za prijateljem zidarjem mu je žal, kot vsem nam drugim, ki smo zidarja poznali.
Pokojni Božič je bil tudi član JSZ'in pomagal je rad kjer in kolikor je mogel.
Pogrešali ga bomo. Blag mu spomin!
Sprememba datuma filmske predstave
Milwaukee, Wis. — Zadnjič smo poročali, da se predvajanje umetniških filmov iz Slovenija "Na svoji zemlji" in "Izgradnje" vrši 1. decembra, t. 1. zdaj smo pa dobili obvestilo, da se je datum vsled nepredvidevanih potežkoč preložil za en teden pozneje.
Torej sedaj je definitivno določeno, da se ta filmska predstava vrši v soboto, 17. decembre 1949 v Alamo Theatre, 1037 So. 16th St., Milwaukee, Wis. Prva predstava se prične ob 1:00 pop. in druga pa ob 3:00 popoldne.
Ker so ti filmi zelo zanimivi, zato se našim rojakom priporoča, da se te predstave gotovo udeleže.
— Tajništvo SANSha.
Delavski listi
Ali veste za kak list, ki bi trdil, dflkje nasproten delavstvu? Ne, kajti ysi zatrjujejo prijateljstvo ljudstvu. Vender pa lahko razlikujete protidelavske liste po tem, ako zabavljajo zoper delavsko gibanje in ga smešijo.

Tole mi ne gre v glavo?
Cemn se je človeštvu take teško odvaditi hlapčevanja In MnavŠčine, In intelektualcem dvoreznosti, dvoobrasnestl, to ml nikakor ne gre v glave! AH ljudje res nimajo nič takega pre-pričanja, katerega se bl lahko vztrajno držali, (udi tega ne sa* I	'»'V

Joško Oven:
RAZGOVORI
Tri tedne pred Božičem — in naie mesto je že polno miklav-žev, kateri že zadnja dva tedna zvonijo na vogalih čikaških ulic. Človek bi mislil, da nas je vera, katero je danes polno na radiju ia v časopisih — izčistila in napolnila s tistim svetem prazničnem razpoloženjem, da smo že kar mesec dni pred Božičem polni tistega svetega duha—rojstva odrešenika. Ali če pogledaš v okna trgovin je sedemdeset odstotkov židovskih in njih lastniki menda ne verujejo v njegovo rojstvo, ter ostali, kateri verujejo menda še manj — spozna, da je ves ta oklic na svetost Božiča samo vaba, da se otrese nekaj dolarjev za stvari, katere so v največ slučajih zelo nepotrebne. Ali tradicija božične sentimentalnosti je preveč ukoreninjena, zato jo pustimo v miru.
Pri nas.
Gotovo se še vsi spominjate, saj še ni minilo dve leti od kar ste skoro dnevno videli sliko v naših meščanskih dnevnikih ali pa slišali njegov glas na radiju — sliko tega velikega stopro-centnega Amerikanca ter predsednika ne-amenškega odbora J. Perneila Thomasa. Človek, kateri je imel vse vrline katere gredo s tako častjo in kateri je dnevno grmel in razkrinkaval grešnike kateri so kovali zarote proti naši deželi. V koliko so bili ti grešniki krivi, se ni nikdar doznalo, kajti niso imeli priliko do zagovora. Thomas jih je obdolžil in obsodil — in to je bilo vse. V Sat. Eve. Post, sem čital dolg članek o temu človeku, o njegovih vrlinah, kremenitem značaju itd. Vse je bilo popisano — kaj je njegova hrana, kakšne so njegove navade, kako hodi na lov . . . samo nekaj je ta njegov press agent pozabil — in to čitamo danes. Parnell Thomas, kongresnik, bivši predsednik proti-ameriškega odbora, je goljufal svojo lastno deželo in to na silno nizkoten način. Ostalo vam je znano. In ta ni edini, kateri jo zavil svojo umazano obleko v ameriško zastavo — takih je še veliko.
O zgodovini Mehike
(Nadaljevanje)
Popolni opis nove mehiške konstitucije bi bil predolg. Omenim samo, da je bilo v paragrafu 27, določeno ne samo razla-ščenje ogromnih veleposestev med milijone mehiških peonov ampak tudi dedne pravice za ustanovitev vaških ejid (zadrug) na stari asteški način. Nadalje —kar je povzročilo silno razburja med višjimi krogi — Pravico organizacije, to je ustanovitev delavskih unij, kolektivna pogajanja, ter pravico stavkanja. Ob enem je bil legaliziran osem-uren delavnik ter dvojna plača za čez urno delo. Odprava otroškega dela pod dvanajstimi leti. Protekcija za ženske-delavke v slučaju nosečnosti in mesec dni počitnic s plačo v slučaju poroda. Paragraf 3 je odpravil cerkveni poduk v šolah. Veš šolski pouk mora imeti eivilni značaj. Vsi duhovniki se morajo registrirati. Cerkve in cerkveno premoženje postane državna last. Za tiste čase in posebno še za Mehiko je bila ta nova konstitucija zelo radikalna.
Carranza, vedoč, da je zaman se obotavljati, je podpisal koh-stitucijo — in jo par mesecev pozneje po načinu prednikov lepo pozabil. Edino, kar je bilo s I <)?" jeno, ie bilo razdelitev kakšnih 450,000 akrov zemlje m4d
vedle v akcijo? Vasi še sedaj niso dobile nazaj svoje ejide (zadruge) ... in nobena zemlja razdeljena med delavce in revne kmete — še posebno med tiste kateri jo strašno rabijo . , . Tvoji vojaki kradejo seme, živino in poljske pridelke in poži-gajo ter ropajo revne vaške prebivalce ... Ti se norčuješ iz ljudskih nad!"
In tako se je Emiljano Zapata kot piše Hudson Strode—komunist, kateri ni nikdar čital o komunizmu, boril za pravico revnih peonov. Ponovno se je dvignila njegova rastrgana armada peonov brez uniform za pravico in hranitev res prave mehiške revolucije. Ponovno se je cul njegbv oklic kateri je ostal nesmrten v mehiški zgodovini: "Možje iz juga! Bolje je umreti stoječ — kbt pa živeti na kolenih . . . Tierra y libertad" (Zemlja in svoboda). Več o tem človeku v prihodnji številki.
O našem dehi
Danes bi rad omenil nekaj, kar precej pove, kaj zmorejo delavci, če so složni. Omenil bi lahko delavsko zadružno trgovino v Waukeganu, katera je v ponos njih naselbini. Omenil bi
sar pa jo bil njegov najbolj zvest obiskovalec.
Pokojni Bla* Kaltinger je bil star 78 let. Doma ja bil ia Most na Gorenjskem. V Ameriko je BriU leta 1900. Pogrebni sprevod se je vršil iz Žefranovega zavoda na pokopališče O a H Lawn, kjer ležita tudi njegova žena in sin.
Blaž je bil član društva Sla-vija št. 1 SNPJ 41 let, torej od avgusta 1J>03.
Vse potrebno glede pogreba sta uoedila poleg pogrebnika Ann Medvešek, ki nadomestuje v tajnikovanju Milana Medveš-ka, in pa Anton Trojar. Predsednik društva Slavije, Prank Zaitz, je govoril v spomin pokojniku v zadnje slovo v pogrebnikovi kapeli, Anton Trojar pa na pokopališču.
V imenu samostojnega društva "Zarje" je govoril Lovrenc Pičman.
Blaž Kaltinger je bil zvest naročnik Proletarca. Vedno je prišel naročnino plačati sam in po navadi kaj prispeval tudi v tiskovni sklad. Dasi osamljen, od kar je izgubil ženo ter sina— si je vendar znal pomagati toliko, da mu, kar se gmotno tiče, ni bilo sile. "Ljudje te spoštujejo, če kaj imaš," je rekel, "ako pa si 'suh', te pa še pogledajo ne."
Tak je bil Blaž Kaltinger. Blag mu spomin. Trpel je dol-
lahko naše številne delavske do- go na bolezni, ki mu je priza-naših naselbinah kjerjdevala silne bolečine. Zdravnikom in bolnišnicam je izdal veliko denarja. "Saj vem, da ne bo pomagalo," je čestokrat rekel, "a kaj hočem!"
Tako je Kegel .spet eden izmed naših pionirjev v grob. —F. Z.
move v
je središče prijateljskega in kulturnega gibanja mad nami. Ali danes bom omenil naš delavski zavod v Chicagu, na katerega smo vsi ponosni in to je naše Jugoslovansko hranilno in posojilno društvo, katero je narastlo v zadnjih petnajstih letih od $300,-000 na $3,000,000. Je delavska ustanova popolnoma v delavskih naprednih rokah. Vsaka vloga je zavarovana do $5,000. In obresti plačujemo po 3ri. Priporo-'. .	. " V "7"""
Aorr, v^m	ietu 1945 ie imela okrog
cqm vsem našim rojakom naj	'	fi
nas posečajo.
Kot pravi urednik, bo naš koledar kmalu izšel. Vem, da bo vsebina letošnjega koledarja zelo pestra in ga ne bo težko razprodati. Vsak zaveden delavec se naj posluži te prilike za nabavo res lepe knjige.
Sedaj pa sodrugi, ob praznikih kateri so že skoro na pragu — dajmo, spomnimo se na našega proletarca s kakšnim malim darilom. Naš list, kateri je finančno reven kot nekdanjf bibliški Krist, alrv vsebini vedno bogat, bo z veseljem prejel vsak dar, ter katerega vam bo stotero povrnil. Kaj pravite na to? -
j BIA2KALTINGERl
Chicago, 111. — V petek 2. decembra sipo ga pokopali — ob grobu njegove žene, ki mu je umrla od jetike po dolgotrajni bolezni pred mnogimi leti.
Potem se je Blaž ponesrečil in začela mu je hrometi ena roka. Z velikim zdravniškim trudom in po njegovih osebnih naporih se mu je posrečilo, da je bila zopet za rabo — s kraja za silo, potem pa mu je že kar dobro šlo.
Pa je mislil — se bom že kako prerinil skozi življenje.
Ko sta šla s sinom na piknik h Keglu, se je šel sin kopat v bajer, kjer je bil nekoč kamnolom. Pa so prišli ljudje k Blažu in mu rekli: "Sin ti je utonil, prav kar ga iščejo."
"Vse sem izgubil," je rekel, "prav vse. Nimam ne žene ne sina več."	t
A Blaž, krepak kot je bil, prava gorenjska korenina, je le zdržal. Postal je "bečlar", a vzdrževal svojo hišo, prihajal na seje, na priredbe, se po navadi smehljal in si mislil: "Joj, kako so ljudje veseli, ker niso nič hudega doživeli."
Njega je življenje batinalo da kaj! Ko je bil na roki bolan, so ga "bratje" obtoževali, da simulira. Namreč društveni bratje. Pa je tudi tisti udarec prestal, dasi bi bil rad bolečine, ki jih je trpel v roki in duševno prav rad zapustil komu drugemu.
A takih zapuščin nihče ne mara.
Nedavno ga je obiskal v bolnišnici Proletarčev upravnik Anton Udovič. Ko ga je obgo-voril, se je le okrenil. Ni ga več spoznal. ^ i
Zelo je pokojnemu Blažu ob njegovih poslednjih dneh pomagal Anton Trojar. Sploh Je Tro-•jar našim bolrmn ljudem na uslugo če le more* in utegne. In nih, katere so tvoje obljube pri- tudi, ako ne utegne. Luka Gro-
48,000 tisoč družin kar je bilo samo kaplja v vodi. Isto je bilo v slučaju delavcev. Ko so zastav-kali električni delavci, je bil njih vodja obsojen na smrt. Bil je pozneje pomiloščen ali to ni pomenilo, da so dobili delavci tiste pravice katere so bile zapisano v novi konstituoiji.
V bližnji državi Morelos, kakšnih osemdeset milj v stran, je čakal Zapeta, kdaj se spolnijo tiste obljube za kar je padlo toliko Iskrenih mehiških revolucionarjev, Ali to čakanje je bilo zaman. Nato je napisal odprto pismo Carranzu, v katerem mu je opomnil vse pozabljene obljube. Povedal mu je: "Ali je bila ta revolucija samo zate in za tvoje prijatelje? Ali ti nikdar ne pride na misel, da se je ta revolucija bila za v dobrobit mase, za tisto ogromno večino zatira-
Unije po svetu zdaj spet sprte v dveh nasprotnih taborih
(Konec s 1. strani)
_ 66 mi
lijonov članov.
Nova zveza, ustanovljena ta teden v Londonu, pravi, da jih ima 50 milijonov. Številke na obeh straneh so bržkone pretirane, a vendar sta obe zvezi močni. V prejšnji, v kateri so tudi sovjetske strokovne in industrial-ne delavske unije, je ob enem še vedno zveza francoskih unij, zveza unij v Italiji ter mnoge druge.
V tej novi, sedaj ustanovljeni, pa dominirajo AFL, CIO in kongres delavskih unij v Angliji. Dalje zveza delavskih unij v Belgiji, na Nizozemskem, Danskem itd. Zastopane so bile delavske strokovne ter industrialne organizacije iz 55 dežel in Wm. Green trdi, da se bo to število večalo od meseca do meseca, tako da bodo v prejšnji zvezi ostale samo unije, ki so pod komunističnim vodstvom. Velika ne-prilika pri vsem tem je, da ta borba delavstvu nič ne koristi ne na eni ne na drugi strani. Škoduje pa veliko.
Sedaj je v marsikateri deželi v unijah notranji boj zaradi predlogov za ločitev od leta 1945 ustanovljeni strokovni in-ternacionali in za pridruženje k tej, ki je bila zdaj ustanovljena. Slednja takih unij, ki bi bile pod komunističnim vodstvom, n e sprejema. Komunističnim pa je napovedala boj. Financirala bo to borbo največ AFL.
Katoliške nnije priznane
Eden najbolj zanimivih dogodkov na londonski konferenci je bil predlog, da naj konferenca svobodnih delavskih unij odpre vrata tudi katoliškim unijam.
Na pripravljenih sestankih skozi minule mesece so se o tem precej prerekali, kajti nasprotovali so social-demokrati. Rekli so, da so bile unije katoliških delavcev ustanovljene ne za borbo v korist delovnega ljudstva temveč v pomoč hierarhiji, ki je delovala vedno največ z delodajalci ter napadala unije, češ, da so socialistične in pa zoper Boga.
To nasprotovanje so na konferenci v Londonu naglašall posebno social-demokrati iz Belgije in pomagali so jim vsi drugi delegati njihovega prepričanja. Toda ameriška delegacija je bila za sprejem katoliških unij, Angleži so v to pristali in tako se je tudi to poglavje sa delavske interese kvarno završilo.
Vatikan pa je s tem dobil novo bitko. Toda da-li je z njo kaj pridobil, je dvomljivo. Delavci kadar se organizirajo, so navadno bojevni za svoj razred, dočim ga hoče cerkev z menjalci in vse sorte špekulanti vred obdržati v pohlevnostl.
Oakland, Calif. — Ko sam pisal te vrstice, bilo je to 29. novembra — je bil zunaj pravi pomladanski dan. Naša mama je šla nabirat solato v vrt, jaz pa sem se namenil ostati v sobi ter napisati nekaj v Proletarca.
Zahvalni dan je torej &a nami in božič je na pragu. Ne bo dolgo, ko bomo miklavžu nastavili (morda prej predno boste brali te vrstice).
Purani so bili pri nas po 47c funt, puranke pa po 59c funt.
Naša mama je kupila za Zahvalni dan 14. funtov težkega in bilo je res "luštno" — kajti če le mogoče, mora biti četrtek v novembru vsega v izobilju, pa magari ako nam na druge dneve vsega primankuje. A dobrote so le in vsakega državljana dolžnost je, da se zahvali zanje. Taka je naša tradicija.
Tudi jaz sem bil hvaležen na Zahvalni dan, pa komu? Naši mami!
Kupila pe purana in pripravila lepo pojedino. Hvaležen sem bil tudi zato, ker nas ja nas obiskala družina Skedel iz mesta Salinas, Calif. Se najbolj hvaležni pa smo bili naši mami, ker je vsa povabila odklonila ter nam doma pripravila koailo. Naš mlajši sin Frank je pa nam pribijal bakso piva, da smo z njim purana zalili. Torej nam ni ničesar manjkalo. Vsi smo bili dobre volje.
Tudi jaz sem se zahvalil bogovom, ker so mi leta 1903 dali toliko poguma, da sem zapustil Višnjo goro in mahnil v Bogato Deželo-—USA, kjer je vsega v izobilju.
Oh, da bi bilo res tako, a ni. Kajti mnogotera družina ni imela purana na Zahvalni dan. Hvaležen pa sem bil jaz tudi trtam, ki so obrodile toliko grozdja, da sem napolnil z r\jih sokom tri velike sode. Zahvaljeval sem se tudi za počitnice, ki jih imam vsak dan, če se ga preveč ne na-lezem. Kajti ako se ga, moram ostati v postelji naslednji dan kar do poldneva.
In še marsikaj bi se jaz in mama lahko zahvalila, pa bi vzelo preveč prostora.
Neki moj prijatelj piše kolono "Vsak po svoje*. Tako tudi ja? pišem po svoje. Z mamo sva hvaležna za vse, kar sva dobrega užila v življenju, na slabo pa je najboljše, da ae pozabi, ako mogoče. Mčni je prijetno, ker mi je ostalo vse le prijetno v spominu. Hvaležen sem tudi, ko imam vsakdanje počitnice, pa se ga lahko nalezem brez skrbi in spim če hočem kar vse dopoldne.
Hvaležna sva tudi, ker dasi sva že oba rahlega zdravja, se
nama še nikamor ne mudi. **
Tukajšnje društvo SNPJ se pripravlja, da priredi SNPJ Day na delavski praznik 1. 1950. Ta slavnost bo v San Franciscu. Priredita jo društvi Tabor Slovanov št. 304 in druš. 594 Oakland. Z njima sodeluje društvo št. 638, Richmond, Calif. Priprave so za to slavnost v teku in o nji bo poročano v Proletarcu in v Prosveti- ~
Kmalu bo novo leto in pripravljali se boste na počitnice. Veliko časa boste imeli za pri-pravljenje, za počitnice pa prav malo. A ko jih boste imeli, pridite na Labor Day k nam, v San Francisco. Praznovali bomo slavnost SNPJ, a ob enem boste imeli priložnost ogledati si vse naše zanimivosti. Vsi boste dobrodošli tudi v moj urad — k "Big" Tonyju.
O pokojnem Josephu Radiju so naši dopisnikarji že veliko pisali. Preminul je 6. novembra. Vest o njegovi smrti je tudi mene pretresla. Pa nI mogoče pomagat. Kdor ga je .poznal, je nekaj takega pričakoval, ker bil je dolgo bolan. Okrog deset let je trpel na srčni hibi. Preminul je v postelji, brez bolečin, kar iznenada.
Pokojni Radelj je bil doma iz Spodnjega Braaovega pri Višnji gori. Poznal sem vso njegovo družino. Z njegovim bratom Ma-tijom in s njegovo sestro Nežo smo služili skupaj pri Smrekar-ju v Deden -dolu leta 1898-99. L. 1906 pa sem ga videl v gostilni pri Franku Markovichu v Frontenacu v Kansasu
Radelj je bil precej zgovoren. Pocukal me je za rokav in rekel: "Ali nisi ti Anton Tomšič iz De-dend dola?"
Nepričakovano sva se srečala In to ne doma temveč v tujimi liil je naprednjak in ponosen je bU celi| name, Ker da se mu jako dopade, kor se toliko zanimam za delavske probleme.
Ko sem ga leta 1946 obiskal je bil jako vesel. Potožj) pa se mi je, da se slabo pgčuti. Rekel je v šali; da ima slab "carburetor". Bil je zvest naročnik in podpor-
lefcj. To delamo menda Kar iz napade. Pa je prijetno. Mama in sva kar vesela, ko prejemava letp za letom ob vsakem božiču take kartice.
Ako ne bo urednik Proletarca preveč zaposlen, mogoče bo ta-le dopis okrtaČil in ga priobčil še pred prazniki.
Mama in jaz želiva vsem vesele božične praznike in srečno
nik Proletarca, dokler je zmo- Novo leto. gel. In ob enem Prosvete. Zelo]
je čislal tudi svojo organizacijo] SNPJ. Pokojnemu Radiju časten spomin, njegovim, ki jih je zapustil, pa naše sožalje.
V začetku tega dopisa sem omenil, da so božični prazniki pred durmi. Zopet si voščimo s karticami drug drugemu vesele božične praznike in veselo Novo
Proletarcu pa želim veliko novih naročnikov. Od samih dobrih voščil ne bo mogel živeti.
Dolar v podporo Proletarcu za božične praznike — pa mu bo pomaga no. Pozdrav vsem po Ameriki in pa, mnogo posnemal-cev želim s pismom, tu je copak in pa vesel božič.
— Anton Tomšič.
Progresivne Slovenke v novi pomožni akciji
Kaj je socializem?
Socialistično gibanje stremi izvojevati svobodo delavskemu razredu, da bo v stanju osvojiti in upravljati industrijo v interesu vsega ljudstva. Temu pravijo socialisti "socializacija". Navadno državno lastništvo ali državna kontrola še ni socializacija, kajti tudi kapitalistična vlada lahko kontrolira "državno svojino." Socializem pride šele, kadar bo država in rijena vlada sama na sebi izraz ljudske odgovornosti ter delovala za ljudsko blagostanje. V taki uredbi ne bo več treba mej, ker bo ljudstvo različnih dežel in narodov živelo v medsebojni kooperaciji. Socializem pomeni socializacijo in demokratično ljudsko upravo nad vsemi velikimi produktivnimi teT distributivnimi sredstvi ter prirodnimi zakladi.
"Progresivne Slovenke Amerike" so bile organizirane pred 15 leti z vzvišenimi nameni: pomagati slovenski ženi k lastnemu izpopolnjevanju ki ji omogoča bolj izrazito udejstvovanje v svoji okolici, bodriti jo k sodelovanju kulturnih in. socialnih aktivnosti, jo vspodbujati k vsem, ker se pričakuje od dobre državljanke, ki se nazorno zaveda svojih dolžnosti in privilegijev.
Svoje dobro delo so razširile tudi preko morja v Slovenijo in to v uri njene največje potrebe. Samo žene s čutečim srcem in pridno roko zamorejo izvršiti tako veliko samaritansko delo, kaj^i zbrale so ogromno količino j est vin, obleke, in zdravil; skratka najnujnejše življenske potrebščine in jih odpremile v Jugoslavijo. Zaeno je bila v teh pošiljkah utrujenemu narodu
oskrbele naročnino oziroma pošiljanje gotovih znanstvenih revij raznih panog. Razne buleti-ne, vsebujoč predavanja iz konferenc znanstvenikov, zbirke poezij, povesti, iger, ter antologije iz angleške in ameriške literature. Greggova stenografija, kakršno rabijo tu dijaki srednjih šol. Za raznovrstna merila in šestila zelo povprašujejo.
Nadejamo se, da nam bo mogoče potom splošnega zbiranja v gotovi meri ugoditi nekaterim navedenim prošnjam, da pa bomo morale nakupiti večjo množino knjig, ker prošnje vsebujejo najnovejše izvode, ki so izšli šele v takočem letu.
V tem članka smo predočile naši javnosti potrebo angleškega učnega materijala v Sloveniji in naše stališče tazadevno. Upamo da bo knjižna kampanja Progresivnih Slovenk vzbudila odo-
Smeti iščejo v tujih očeh, bruna v svojih ne vidijo
, Nemalo mešetarjev s prepričanji sodi druge ljudi po sebi. Ker so sami brez značaja, so prežeti sovraštva do onih, katerim prepričanje ni prazna beseda. Breznačelneži so ponavadi veliki zdražbarji in imajo cele vreče osebnih ambicij. Njihova taktika je odeta v hinavstvu in v naselbinah povzročajo mnogo kvara. Najboljša garancija proti njihovi zastrupljevalni taktiki je zadostna poučenost med ljudstvom.
izražena naša moralna opora — bravanje in razumenanje našega v času, ko je po končani heroj- življa širom dežele, da bo po ski borbi na strani zaveznikov— svojih močeh podprlo to pleme-
pozabljal nanje ves ostali svet.
Sedaj ob 15-letnici obstoja naše organizacije smo "Progresivne Slovenke" podvzele novo dobrodelno kampanjo v katero želimo zainteresirati in pritegniti vse, ki so doslej tako široko-grudno prispevali našim prej-šnim pod v zet jem. To je knjižna kampanja, ko bo služila v pomoč umskemu, intelektualnemu ali duhovnemu obzorju.
Znano je, da preveva danes v Sloveniji velika želja po izobrazbi po tenični vedi, ki odkriva čudovita polja znanosti vsem, ki stremijo po tej poti. In teh je veliko, ker pot do višje izobrazbe je danes na široko odprta vsem, ki se je hočejo poslužiti.
Tam je danes doba naraščajočega ustvarjanja, ki zahteva doprinos slehernika — pridno de-lavčevno roko in čudovit izum znanstvenika.
Neoporečno dejstvo je da je v Sloveniji kljub vsem naporom ljudstva še vedno najti vsakovrstnih poteškoč, ki ovirajo napredek k zboljšanju razmer, in šole ter knjižnice, žal, tudi niso izuzete.
Mnoge knjižnice so bile tekom vojnih let izropane, druge delno ali popolnoma požgane in uničene. Toda če tudi bi vse ohsto-joce knjižnice ostf j nepoškodovane bi vseeno nateklo pomanja-nje knjig, ker se je zahteva ozir. potreba po istih — posebno pa najnovejših znanstvenih izvodih zelo pomnožila.
Ker je iz denarnih ozirov nemogoče nabaviti večje množine knjig, ki bi nadomestile izpraznjene knjižnice v Sloveniji smo si Progresivne Slovenke nadele nalogo izvesti to kulturno relif-no akcijo, kot dodaten doprinos v pomoč našim ljudem v Sloveniji; potom zbiranja knjig po svojih lastnih domovih, od prijateljev, od raznih profesionis-tov, zdravnikov in odvetnikov, ter inženirjev vseh strok, da bomo z njimi oskrbele učitelje in učence s potrebnim orodjem, ki ga tako nujno rabijo.
V zvezi s to kampanjo smo sklenile izvesti tudi akcijo za denarno prispevke, ki bi nam omogočile nakup onih specifičnih knjig za katere smo ie prejele prošnje od raznih šol in knjižnic širom Slovenije.
Naše odprto pismo poslano Slov. Poročevalcu v Ljubljano z objavo naše kampanja je bilo priobceno v omenjenem listu dne 2. oktobra. 04 takrat smo prejele že 67 piaam od različnih ustanov proseč vsakovrstnih knjig s posebnim poudarkom na tehnični značaj, spisane v angleščini, besednjake, slovarje in berila. Nadalje prosijo, da bi jim
nito kulturno akcijo. "Progresiv ne Slovenke' smatramo, da karkoli storimo danes v razmah in
KOMENTARJI
(Konec s 1. strani) ljanju upora neresnične, da pa je (Jugoslavija) še prav tako komunistična kakor je bila vzlic svojemu boju z Moskvo.
Katoliške škofje na Čehoslo-
vaškem so svoj prejšnji sklep preklicali in vladi sporočili, da
prospeh kujture in izobrazbe v se ne bodo pokorili novi postavi,
Sloveniji bo bodočnost zaznamovala kot najdragocenejši dopri-nes izseljenega sina ali hčere napram svoji rodni zemlji; kajti intelektualni standard naroda ne more podjarmiti ali uničiti nobena sovražna sila — je kažipot v pravo civilizacijo v svetlejšo bodočnost.
Za Glavni Odbor Progresivnih Slovenk,
Vida Shiffrer, predsednica Josephine Petrič, tajnica 6617 Bonna, Cleveland 3, O.
Po izvedba
Kdor koli bi kaj vedel o mojem bratrancu Antonu Kokol in o Marici Gostinčar, oba doma iz Kleč pri Dolu, Slovenija, ki sta prišla v Ameriko leta 1912, je lepo na pr osen, da to sporoči na moj naslov: Terezije Hren, Dom onemoglih, Grad-Gornja Radgo na, Slovenija, Jugoslavija, Evropa, ali pa na: Slovenski ameriški narodni svet (SANSi, 3854 West 26th St., Chicago 23, 111.
— Tajništvo SANS-a.
ki določa, da bo odslej duhovnike v tej republiki plačevala država, in da bo vlada odločevala, kdo naj bo škof ali nadškof, ne pa Rim. Boj je 1 jut in dasi so Čehi povečini liberalnih nazorov, ima vlada s svojimi ukrepi za kontrolo nad hierarhijo veliko neprilik. Se več pa na Slovaškem, ker Slovaki so pobožno ljudstvo.
Aleksander Kerensky se redkokdaj oglasi. Namreč, oglasi se že, a ameriški tisk ga le malo upošteva. On je načeljeval ruski vladi pred 32 leti — vsega skupaj 100 dni. Iz Londona je sovjetsko vlado pred nekaj dnevi posvaril, da se igra z ognjem, torej naj bo previdna in za mir deluje tako, da ji bo kdo verjel. A tudi njemu — ko je bil na vladi, niso verjeli ne eni ne drugi. Državnikom sploh ni verjeti, ker govore drugače kakor delajo. Je pa bilo v zgodovini tudi mnogo takih, ki so besedo držali in res tudi delali tako kot so govorili.
(Konec s 1. strani) nje vlade. Kajti ako bo treba kdaj bežati iz Grčije, jim bodo take vloge zelo prav prišle.
Omenjeni poročevalec piše v dnevniku Chicago iyn-Times, da kot so razmere v Grčiji sedaj, ji ne bo všlika pamagano tudi ako ji damo dvajset milijard namesto dve milijardi kolikor smo potrošili v nji do sedaj. A zvezni vladi vsled njene politike za preprečevanje "komunizma" ne kaie drugega kot da njeni ljudje ostanejo na Grškem in vzdržujejo režim kakršen je ker jim boljšega iz reakcionarnih krogov ni mogoče ustvariti.
>sosssMses»»e»»#M#»»sss
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
: 1727-1731 W. 21st Street	CHICAGO 8, ILL.
Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno
TELEFONI: CAnsl «-7172—6-717J
isssssssssssaasasasesssssssssssesssssasssa
ZA UCM TISKOVINI VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VIDNO OMNITI NA UNUSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING COMPANY
Tel. Mlchigon 2-3145
HALSTED H.	CHICAGO 14, ILL.
MOOTAAtC SI TISKA PM NAS
mmmrnmmmmmmmmmmm	i
1838 N
' i
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers e
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
SDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 2192
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL., December 7, 1949
VOL. XLIV.
Who's Ruining the Nation?
The answer to the above question is that nobody is.
Labor exploiters sometimes are heard accusing the unions of heading America toward ruin by demands for higher wages and social services that run up the cost of goods and cut the value of dollars. Union spokesmen return the compliment at times by pointing to the fact that high profits reduce the buying power of workers and cause business to slow up. But they're both wrong when they accuse each other of ruining the nation.
Class conflict can and almost certainly will, in time, bring about the collapse of our currency system and cut into the liberties of the American people. But a financial system is not a nation.
If every mill and mine and railroad would cut its working force in half tomorrow, and if prices would soar to the heights that have been reached in inflation-ridden China, this nation of ours would still have as much real wealth as it ever had. .
The natural resources now in and upon the ground would still be there; the industries and their marvelous machines would be where everybody could see them; the know-how and skill that makes abundant production possible would still exist in the minds and hand of our working men and women.
As long as those resources exist nothing can happen to the nation that a sane social and economic order can not quickly correct.
That's why some of us find it difficult to be really interested in the petty gripes of people who persist in going along with the capitalist economy until it does collapse. We are Socialists because we want to equip Our nation with the kind of economy which will make it unecessary for workers and owners to battle each other for their "proper share of a store of wealth which could provide everybody with enough."
After all, what is America but the resources and the people of a nation? And why shouldn't those resources be owned and exploited by the people for their own welfare?
. What worries Socialists is not that the capitalist financial structure is cracking under the strain of cen^alized private wealth and bad public financing." Their chief concern is that so few people are prepared with a program and a plan to operate the nation under a more social set of rules.
Most people are guilty of a double error with regard to America. They are mistaken when they believe that capitalism can be patched up and made to function indefinitely. They are courting future trouble when they refuse to build a cooperative stale before the old order falls. But even these errors can't destroy the resources that are America.	— Reading Labor Advocate
REFLECTIONS
By Raymond S. Hofses
"JUST HOW MUCH did the steel-workers win in their recent strike?"
The questioner, a veteran of many labor disputes and one of those "Socialist until I die" comrades. dipped his spectacles a half inch down his nose and eyed me in a manner that clearly indicated his intention of answering his own question.
"Well," I began "they at least established the pension principle. From here on out ..."
"You, too!" he exclaimed in disgust. "Can't you see that pensions weren't even an issue?
"That matter was settled as soon as the President's Board made its report. They said the steelworkers should have a pension end the corporations were willing. After that the battle hinged on whether the corporations should manage the financing all by themselves or whether the workers should kick in and pay a part of the bill."
"And the union got things their way," I said.
THE OLD TIMER snorted.
"Did they now," he demanded. Let's see. They will be paying toward the health and welfare provisions of their contract, won't they?"
"But the pensions ..." I began.
"And they'll be paying for a good share of their pensions too," he interrupted. "Part, maybe the most part, of what'they'll get will come out of the Federal Old Age fund that nicks their wages 1 per cent and for which they will pay more beginning next year. So they ARE paying there.
"And how long will it be before the government check will be boosted to cover everything that the strike settlement got the steelworkers? When that happens the corporations and the workers will be chipping into the pot together fust the same as though the stsike never had been called."
"BUT THEY STILL get the pensions," I argued.
"Relief!" ha snorted. "Just relief brought up to date. When I was a young fellow it was soup houses snd the poorhousa. Frank Roosevelt revamped that into direct relief and made-work. Now it'll be pensions which may or may not be just enough to justify private industry in getting rid of its old employes and keeping the payroll filled with younger and more active wage slaves.
"I tell you." he went on, "the strike didn't gain nothin'—nothin' at all. We're going to get pensions now because the capitalists need a pension system lo relieve their economy o4 a mighty ugly problem There's more old fellows than
there used to be. And the bosses don't want them any more. Something has to be done to keep industry's cast-offs from dying on the streets, and pensions do the trick "
"ANYWAY," I HEDGED, "the industrialists will have to pay part of the bill." The old-timer shook his head in disgust. "Wake up, boy." he said. "How much have they paid for all the wage raises hat labor thought it won' since the war. Every time workers got a dollar both prices and profits went up more than that. A boss isn't paying anything when giving more is only an excuse for taking still more."
The Future of Coal
The Bituminous Coal Institute recently issued its 1949 Bituminous Coal Annual, a worthy booklet containing invaluable information on the subject of coal and its future.
We are particularly intrigued by the foreword to the booklet, written by James Boyd, Director of the U. S. Bureau of Mines in which Dr. Boyd said:
"With only 7 per cent of the world's population, the United States used 70 per cent of all the oil produced on the globe and 50 per cent of all the minerals. . . The United States does 40 per cent of the world's work through the use of energy obtained largely from mineral fuels. . . . We are today producing three times the physical volume of mineral commodities that we produced in 1910. . . . It is obvious that the country eventually must anticipate the use of coal as the primary source of our mineral fuels (coal, petroleum, gas, oil shale, synthetic products and others). . . . The United States has much larger coal reserves than either petroleum or natural gas. . . . The Bureau of Mines, in cooperation with industry, is experimenting with the underground gasification of coal to obtain gases for generating electric power and raw materials for synthetic liquid fuels . . . If successful, this experiment may prove a boon to conservation."
These are heartening . remarks rendered even more heartening by the fact that at least five states in the Union have not less than 200 billion tons each of original and untouched coal reserves, including Wyoming, with 460 billions, North Dakota with 305 billions; Colorado with 290 billions. Montana and Illinois with about 200 billions each
With such reserves, and with experimentation in the new uses of coal, we are assured of a coal economy in the United State* for many years to come —The Pro-pressive Miner.
'Welfare State' Is Fine-
Daily newspapers recently missed three fine chances to protest against expansion of the "Welfare State." Nor was any objection heard from such foes of the "Wei-fare State" as Senator Dulles of New Work.
First, the Shipbuilders' Council of America—spokesman for private shipyards—urged Congress to get busy and pass a bill which was approved a few days latter by the House Merchant Marine Committee. This measure asks bigger subsidies for more ship builders and operators.
Second, the Moore-McCormack Lines asked the U. S. Maritime Commission to "renew" the government subsides on these lines' ships to South America.
Third, the American Tramp Shipowners' Institute asked the Maritime Commission to let all "tramp" ships climb on Uncle Sam's subsidy bandwagon.
In short, the ship industry alone —in just one week — produced three demands for "Welfare State" benefits. Why was no protest heard?
Because Big Businessmen consider the "Welfare State" fine and dandy for themselves. They consider it dangerous only when Social Security improvements or otber benefits are proposed for the plain people.
Labor
THE MARCH OF LABOB
Life Expectancy Rises To 66.8 Years
Like prices^the average life expectancy of persons born in the United States has been increasing steadily over the last decade. Latest available figures indicate an average life expectancy of 66.8 years, as compared with 63.6 years for the period 1939-41, according to the National Office of Vital Statistics.
The new computations are based on 1947 death rates.
White women have an average expectancy of reaching 70.6 years, while white men can expect to span 65.2 years. The non-white population has shown a consistently lower but steadily increasing life expectancy, according to statistics
Births are also up, federal statisticians report. The new-born totaled 1,706,000 in the first six months of 1949—exceeded only by the like period of 1947—in comparison with 1,694,000 for the first six months of 1948. March continued as the record month for income-tax exemptions, with 302,000 live births.
What Devastated Ireland?
The 26 counties which constitute the Republic Ireland will be depopulated in two hundred years. That's the sensational story which comes from the other side of the water. Of course, it's nonsense.
However, the correspondent gives some inteesting figures. A hundred years ago Southern Ireland had a population of well over 5 million. In ~ 1946, this had dropped to 2,226,000.
What had happened? Landlordism is thevchief answer. In the 1840's a famine swept Southern Ireland, although it is one of the most fertile spots on the face of the earth. Literally thousands died of starvation in the ditches.
That started the Irish to emigrating to every part of the world, but more particularly the United States. They've kept it up, until today there are more Irish in several American cities than there are In Dublin.
Things are changing in the Little Green Isle. Having won freedom and chased .the big landlords out of the country, the Republic of Ireland is beginning to study its economic problems. If It could support a population of over 5 million a hundred years ago, it can certainly support an equally large population now.—Donald Ram prey
Eggs for Britain
The Agricultural Department hopes to unload 65,000,000 pounds of eggs on the people of Great Britain at bargain prices. All are in dried powder form. Our government invested $83,000,000 ln the layout in order to hold up the price of,eggs. Britain will get the "hen fruit" for less than 21 cents a doeen Some of us in America would be mighty glad to pay that price.
iiiiiifF
^V	*hT865 Hew
luauuiwl HAT-TWtS M»0M lAMkt — THE MARK OF GOCO GRAFTS-MAMSmP, GCCS> VKlUB, AHDHMR WoRKGoNPTROrtS.
STATE I . OiRBCTED
PRCTTBCmol CFVfeRKBRS Oft) SCAFFOLDS.
Monopoly
tsr«
®19C»MIMATK>) BY1WE BUUXXMQ* MATERIALS CARTEL <*£AJ"Sr HOUSING COOPS LED THE COOf QOtWClL OF OANiSH WORKERS TO «DRM A CO-OP IDrtAWDLE BUILDING AJEEDS AMO HOME FURNH8HH4SS. TViE *JfcW OMIT Will ALLtWJAHCX>0fl&
Health is 'Good for Morale'
If adequate and readily available medical care is good for the "morale" of the armed forces, why wouldn't President Truman's health insurance plan be a good thing for the rest of us? That seems a reasonable question, in view of recent developments.
First, Budget Director Frank Pace wrote Defense Secretary Louis Johnson, suggesting a new idea for reducing military costs.
The families of officers and enlisted men, Pace pointed out, get medical and dental services absolutely free, and complete hospital care at rates much lower than those paid by civilians.
As Congress recently raised military pay $300 million a year, Pace aslted, can't servicemen's families afford to pay something now for medical and dental treatment, and a little more for hospital care?
Protesting this proposal, Major General Raymond Bliss, the army's chief doctor, said it would "lower morale in the armed forces."
• Well, how does a civilian feel when his wife or child is sick, and he can't pay for the needed medical or hospital care?
THE LAST WORD
By Duffy
Also interesting to note is the fact that more than 95,000 teachers in our public schools don't have enough education or ability to get through high school themselves— yes they are teaching.
•	ee
Another item: more than 8.000.-000 adults over 25 years of age 'have had less than five years of formal schooling.
•	0 •
We've frequently quoted George Washington, whose wisdom does not seem as well known as his generalship. "He once told a group of men that one thousand men. coming one after another could not move a ton weight, but the united strength of only 50 of them could
transport it easily.
• • •
The strongest enemy of intelligence is not our half-mirvdedness of our other ever pressing problems but fear—fear for one's popularity, or fear of the future or
fear of change.
• • •
If you areet satisfied with the place you occupy la your own community, have yea aver wondered whether It waa your fault—or the community's?
V * • #
Like trying to Impress our neighbors with our car, and our clothes and everything else, and most of the time the neighbors don't even
know »our name!
• • • •
Thirty minutes of study a day, five days a week, will give any one a college education in a few years.
• • •
Oa the other hand, Samuel Batter baek quite a few years age remarked that "It Is far safer to know too little than tee maeh. People will coadema the one, though they resent belag called apen to exert themselves te fallow the ether."
• • M
Reading over some of Aesop's works, written iryore than five cen-st, it is amazing
turies before the grasp on he had. Among wrote:
Any excuse There ts slwi off than y
»resent day world ither things Aesop
H serve a tyrant ft someone worse
It is easy to despise what you cannot get.
A liar will not be believed, even when he speaks the truth.
Never trust a friend who deserts you in a pinch.
A bit of political philosophy so true these days is that uttered by Aristotle about 2200 years ago: 'The best political community is formed by citizens of the middle class. Those states are likely to be well administered in which the middle class is large, and larger if possible than both the other claaaes. for the addition of the middle class turns the scale and prevents either of the extremes (poverty and riches) from being dominant."
And with that we end another Last Word.
At every opportunity the public press raises its voice against the "dangers of monopolistic unions;" but when it comes to the subject of real monopoly, the newspapers are strangely silent.
An illustration is the testimony offered recently by T. K. Quinn, former vice president of General Electric, before the Cellar Committee.
There are now, Quinn testified, 54 monster corporations with assets of more than one billion dollars each, many of them richer than some of the states in which they operate.
"These," he said, "are the monsters which threaten our democracy," because they concentrate too much power in too few hands. This concentrated private economic power, he added, is the reason why we must have big^overnment, big unions.
Here was important testimony from a former big business man that should have made newspaper headlines. Did you read about it in your paper? The chances are you did not, for few papers gave the story more than routine attention.
British Labor Government Ends Terrible Fear of Unemployment'
Why, despite all the British and American "Tory" propaganda against the Labor government, does it remain popular among the workers of England? One of the best answer to that question is provided by J. A. Livingston, who writes a business column for, conservative newspapers in the United States, and has been in England studying conditions there.
"When he (the British worker) looks back to before the war — and he looks back often" — Livingston says, "he can't complain. His standard of contentment has gone up tremendously.
"The terrible fear of unemployment has been banished, except from his memory.
"Britain is a land of full employment. Out of a total population of 48,750,000, more than 22 million persons are at work. That's 45 out of every 100, compared with 38 out of 100 before the war. In the United States, the ration is 40 per 100.
PEOPLE DO IT
By Henry Jones
Starvation and Squalor in Fertile California
FRESNO, Calif. — Migrant farm workers in California's lush San Joaquin valley are living in incredible squalor, Pres. H. L. Mitchell of the Nat'l Farm Labor Union (AFL) said here.
Mitchell described the tent colonies lining California highways as "worse than I have ever seen in a lifetime spent in the south '* He said the migrants were living in worse conditions than "Tobacco Road" farmers In the southeastern part of the U. S.	i
"This winter will see 160,000 of these' farm laborers unemployed here," Mitchell said, "There is no agency which will provide for them."	r
Ten infants In Fresno county have starved to death.
CRIME and Circumstance: It js sometimes held that crime does not increase with unemployment. Recently the Chicago Police Department issued a table of figures from the period 1929 to date on murders, rapes, robberies and burglaries. Murder hit its high point of 545 in 1931, jagged down to a low of 169 in 194? and rose to 293 last year and went down again. The curve for rapes drops from 275 in 1931 down to 94 in J940 and then regularly curves up to 293 last year and 273 in the first 10 months of this year. If the murders that arose from robberies were picked out from the rest, the figures might be more significant. Robberies and burglaries clearly went up in the toughest part of the depression, sagged down abruptly as WPA took over and have been rising slightly in recent yeacs. There is certainly nothing in the chart to make one doubt that wide-spread well-being would reduce crime.
e e e
Chicago Daily News has given West Madison on which it is loeated such a bum reputation that when Michael Kurajda hanged himself in West Madison's unsumptuous Hotel McCoy, he left a note: "I am without work and I never was a bum."
e e e
Saloonkeepers are having their troubles: after the war splurge, it ran that guys occupied the stools and just drank beer; now it is that even with television, the stools are empty. The Associated Tavern Owners of America held a session at the Morrison, on the east end of the skidroad, and decided to put the blame on babies, keeping the folks home. They try to cheer themselves up with the idea that those babies will be breezing in along about 1970 or 1975 to get a boilermaker,
Down in Davenport one barl^eep
has extra trouble. He hired a piano player to chase gloom away, and then the patrons started to sing. Because they sang, he got soaked for a cabaret tax. He's in the market for some device now that gags the customers so they can't sing, ind still leaves them so they can drink. If you walk into some joint and see the folks wearing gags and rucking beer through a straw inserted in them, just remember the cabaret tax.
Don't know what makes the head of the Women's Christian Temperance Union see snakes, but after getting a spread with the talk that tho Russians wangled their deals at Yalta and Potsdam with a copious flow of vodka, she comes out now that the Roosians are going to vodkaise us out of free enterprise. Mrs. Colvin should recall a few facts: One, as Sam Gompers used to like to remind us, the Russian revolution came to a land that had adopted a dry law: Two, that the leading light of the WCTU, Frances Willard, used to argue convincingly that it was capitalist exploitation that caused alcoholism, and if we wanted to get rid of it we should get rid of capitalism.
e e e
Matt Klaersch caught in a million dollar a year business of passing off horse meat as beef, offered as his defense: "I didn't hunt anyone. I was just trying to make a fast buck." Consistently we think the Chamber of Commerce ought to erect a statute to Matt and inscribe on the pedestal: "The Spirit of Free Enterpise."—Industrial Worker.
The business man called at e friend's office. After a glance ground, he asked: "How's your oevf Office boy getting along?"
• Fine, He's got everything so mixed up that Z can't get along Without him!"
THOMAS' "AMERICANISM"
Moo-o-o-o
Hogan: "Look at that bunch of
cows!"
Cohen: "Not bunch, herd." Hogan: "Heard what?" Cohen: "Herd of cows." Hogan: "Sure I've heard of cows!"
Cohen: "I mean a cow herd." Hogan: "Well what do I been,If a cow heard; I didn't say anything she could get sore at."
What "Americanism" means is something about which we have been rather uncertain. Probably it is not a good word to put in the vocabulary of anyone who wants his words to have clear meanings. And probably it is for that very reason it plays such an important part in the vocabulary of those who very definitely do not want their words to have clear meanings. Irishism refer« to a ipeclsl form of humor; Anglicism to s mode of ipelllng or speech; Gslllcism to a supposedly French type of wit — but Americanism to what?
As with all words Its meaning -jrobably depends upon it more or less official use. Well, there was an un-American Committee to hound all that wasn't according to some vague standard of Americanism, ind It was headed by a Mr. Thomas Now his secretary comes to a long delayed trial to-'say certainly he compelled her to put her niece and maid on the payroll of the committee, for services not rendered, cash
their checks, deposit the proceeds in her account, ancTgive him checks thereon for the amount
To some readers, especially in face of the fact that Rep. Thomas has at last been brought to trial, it may seem perverse to speculate that perhaps It's this sort ef thing that is meant by Americanism. But the general feeling seems to be that Thomas was engaged in a rather routine political practice known as graft, and that It is merely embarrassing that he was caught. Had his Job been that of investigating the padding of payrolls by other politicians, can anyone imagine him pursuing It with the vengeance he pursued the avowed purpoees of the committee — except where reactionary subversives were concerned?	'	,
It may be that Rep. Thomas has not lived in vain He may have given the word "Americanism" as definite a connocation as the word "Irishism." —Industrial Worker