G fîraphari
wwigraphatit ® ® ®
Minister za delo Cesare Damiano dosegel sporazum s sindikati o povišku nižjih pokojnin
/
15
Sesljanski zaliv: spomeniško
varstvo FJK zelo kritično do Občine
evin-Nabrežina
Avstrijski ombudsmani zahtevajo
postavitev dvojezičnih napisov
Primorski
SREDA, 11. JULIJA 2007_
št. 162 (18.945) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Cerkev med
identiteto in dialogom
Martin Brecelj
Vatikanska kongregacija za verski nauk je včeraj objavila dokument, s katerim je pribila, da je Katoliška cerkev edina prava Kristusova cerkev, medtem ko naj bi druge krščanske cerkve zaznamovale razne »pomanjkljivosti«, protestantske še bolj od pravoslavnih, tako da naj bi niti ne bile cerkve v pravem pomenu besede, ampak le »cerkvene skupnosti«.
Poznavalci ugotavljajo, da dokument ne prinaša bistvenih doktri-narnih novosti. Ne odmika se veliko, recimo, od izjave Dominus Iesus, ki jo je ista kongregacija objavila leta 2000, ko ji je načeloval kardinal Joseph Ratzinger, sedanji papež Benedikt XVI. Kljub temu pa je dokument mnoge presenetil s svojo ostrino. Prvi odzivi predstavnikov neka-toliških krščanskih skupnosti so vsi po vrsti negativni. Nekateri so celo izjavili, da se s tem dokončno zapirajo vrata, kijih je 2. vatikanski cerkveni zbor odprl na področju dialoga med kristjani.
Včeraj objavljeni dokument potrjuje linijo, ki že kar jasno opredeljuje sedanji pontifikat. Ni težko uvideti, daje po svojem pomenu dokaj soroden sklepu, s katerim je Benedikt XVI. pred nekaj dnevi obudil tridentinsko mašo v latinščini, pa tudi sklepu, s katerim je spet uvedel dvotretjinsko večino za izvolitev papeža, vse do regensburškega predavanja, s katerim je dregnil v islamsko osje gnezdo.
Očitno Katoliška cerkev preživlja fazo zapiranja. Ni čudno, da se ji to dogaja v trenutku, ko svetovno prizorišče zaznamujejo razni verski fundamentalizmi. Žal pa na tak način tudi sama zapada v njihovo logiko. Vprašanje je, ali res na tak način najbolje brani svojo identiteto.
PAKISTAN - Po brezplodnih pogajanjih za izpustitev talcev in enotedenskem obleganju
V vdoru vojske v Rdečo mošejo na desetine mrtvih
Drugi viri govorijo o več sto mrtvih - Ubit tudi vodja skrajnežev
Znamenita Rdeča mošeja je bila še včeraj zvečer prizorišče krvavega spopada med pakistansko vojsko in islamskimi skrajneži
ANSA
ISLAMABAD - Po tednu dni obleganja in neuspešnih pogajanj za izpustitev talcev je pakistanska vojska včeraj vdrla v Rdečo mošejo, v katero so se zabari-
mule Abdula Rašida Gazija. V silovitih spopadih, ki so trajali še včeraj zvečer, je bilo po uradnih virih ubitih več deset is-lamistov, med katerimi je bil tudi Gazi. kadiral islamski skrajneži pod vodstvom Toda neka pakistanska televizija je poro-
čala, da naj bi bilo mrtvih veliko več, govori se celo o več sto mrtvih. V Rdeči mo-šeji se je utrdilo več tisoč islamistov, ki so zadrževali tudi na desetine talcev.
Na 11. strani
EU - Na zasedanju finančnih ministrov
Zelena luč za uvedbo evra na Malti in v Cipru
BRUSELJ - Finančni ministri Evropske unije so včeraj na zasedanju v Bruslju prižgali zeleno luč za uvedbo evra na Malti in Cipru s 1. januarjem 2008. Sprejeli so namreč pravne podlage za takšen korak ter tako kot lani za slovenski tolar, določili končno menjalno razmerje med ciprskim funtom oziroma malteško liro in evrom. Malta in Ciper bosta tako postala 14. in 15. člana območja evra.Končno menjalno razmerje malteške lire in ciprskega funta ostaja enako centralni pariteti obeh valut v ERM II: razmerje ostaja torej na ravni 0,4293 lire za evro ter 0,585274
ciprskega funta za evro. Valuti sodelujeta v ERM II od 2. maja 2005.
Malta in Ciper naj bi uvedli skupno evropsko valuto po t. i. scenariju velikega poka, kot je veljal tudi v Sloveniji, so povedali viri. Slovenski finančni minister Andrej Bajuk je dejal, da sta obe državi od evropskih institucij prejeli že precej nasvetov, svoje pa jim bo predstavila tudi Slovenija. Izrazil je tudi zadovoljstvo z razvojem dogodkov v obeh kmalu novih članicah območja evra. "Lahko smo veseli, da se evroskupina širi, s tem pa krepi položaj evra kot svetovne valute," je poudaril. (STA)
Neurja s točo pustošila po FJK in Sloveniji
Na 3., 4. in 14. strani
Dolina: na izredni seji občinskega sveta o naftovodu družbe Siot in kmetijskem vodovodu na Dolgi kroni
Na 6. strani
Negativno stališče slovenske vlade o gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu
Na 5. strani
Gorica v državnem vrhu po ločenem zbiranju odpadkov
Na 12. strani
2
Sreda, 11. julija 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
AVSTRIJA - Po vnovičnem propadu rešitve na ravni avstrijske vlade
Novi ombudsmani zahtevajo postavitev dvojezičnih krajevnih tabel
Haider tarča ostrih kritik socialdemokratov in Zelenih - Sturm za bolj inteligentno strategijo manjšine
DUNAJ/CELOVEC - Vnovičen neuspeh avstrijske vlade pri razreševanju vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem še vedno odmeva v avstrijski notranji politiki. Do vprašanja tabel so se na tiskovni konferenci ob vstopu v novo mandatno do bo opre de li li tu di no vi om buds -mani republike, Peter Kostelka (-SPO), Maria Fekter (OVP) in Terezija Stojsic (Zelenih). Kritizirali so, da vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov še vedno ni rešeno in da „politika cepeta na mestu".
Za topografsko vprašanje bosta v tem mandatu pristojna Terezija Stoisic in Peter Kostelka. Slednji je po-uda ril, da so om buds ma ni na tem po -dročju v okviru svojih pristojnosti izkoristili vse pravne možnosti, „sedaj morajo oblasti začeti s postavljanjem dvojezičnih tabel". Ne gre namreč, da bi nek deželni glavar odločal o tem, kateri zakoni v njegovi zvezni deželi veljajo in kateri ne, je z namigovanjem na Haiderjevo zavlačevanje kritiziral Kostelka.
Na Haiderjeve najnovejše poskuse izvajanja pritiska na predstavnike slo ven ske na rod ne skup nos ti - med drugim je zahteval postopek odvetniške zbor ni ce Ko roš ke pro ti slo ven ske -mu odvetniku in podpredsedniku NSKS Rudiju Vouku - je v izjavi za javnost os tro od go vo ril go vor nik so ci al -demokratske stranke za pravosodje v avstrijskem parlamentu Hannes Jaro-lim. Dejal je, da so Haiderjeve poteze neznosne, prijava podpredsednika Narodnega sveta pri odvetniški zbornici pa da kaže na pomanjkanje vsakršne de mo kra tič ne kul tu re. Hai der sam da vseskozi prezira in izpodkopa-va razsodbe ustavnega sodišča. Spričo takšnega vprašljivega odnosa do pravne države postaja Haiderjevo ravnanje še bolj groteskno, je kritiziral Jaro lim.
Novi manjšinski govornik Zelenih Wolfgang Zinggl pa j e poziv deželnega glavarja Haiderja, naj odvetniška zbornica za Koroško uvede proti odvetniku Vouku disciplinski postopek, označil za „goli cinizem". Haider da sedi v popolnoma razbitem ste-klenjaku, še naprej meče kamenje in kliče na pomoč državnega tožilca, ki izvaja preiskavo v njegovi zadevi, tako Zinggl. "Če deželni glavar kliče po pravni državi, potem naj upošteva tudi peti odstavek sedmega člena Avstrijske državne pogodbe, kjer je za-
pisano, da se mora dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, prepovedati", je poudaril manjšinski govornik Zelenih, ki je v tej funkciji nasledil Terezijo Stojsic. 52-letni Dunajčan, ki je tudi kulturni govornik Zelenih, je od leta 2004 dalje poslanec v avstrijskem parlamentu.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) na Koroškem, Marjan Sturm, pa se je na Haiderjeve najno-vej še na pa de na manj ši no, še po se bej na odvetnika Rudija Vouka, odzval z ugotovitvijo, da bodo koroški Slovenci morali razvijati bolj inteligentno konfliktno strategijo napram Haider-ju. Poteze koroškega deželnega glavarja v vprašanju dvojezične topografije je Sturm označil za "tipično Haiderjeve". Kot najbolj učinkovito protistra-tegijo je predsednik ZSO označil še bolj usklajen nastop slovenskih organizacij v vprašanju nadaljnjih korakov pri reševanju topografskega vprašanja. Ob tem je kritiziral „solo akcijo" Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je pretekli teden napovedal, da bo - po propadu Gusenbauerjevega predloga - vnovič ubral pot uveljavitve manjšinskih pravic preko pritožb pri ustavnem so diš ču in se obe nem obr nil tu -di na evropske inštitucije kot sta to Evropsko sodišče za človekove pravici in Evropski parlament.
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) pa je napoved deželnega glavarja Haiderja, da bo sprožil prijavo in dis ci plin ski pos to pek pro ti pod pred -sedniku NSKS Rudiju Vouku označil za dejanje po geslu "Držite tatu!". S tem sku ša Hai der pre us me ri ti po zor -nost od dejstev, da teče proti njemu postopek pri deželnem sodišču v Celovcu zaradi suma zlorabe uradnega položaja, da glede vprašanja dvojezičnih napisov on sam dnevno odgovarja za kršenje ustave in da skuša sedaj kriminalizirati tiste, ki se zavzemajo za spoštovanje pravne države tudi na Koroškem, piše NSKS v izjavi.
Iz solidarnosti do Vouka pa predsedstvo Narodnega sveta poziva deželnega glavarja, da naj vloži prijave pro ti vsem čla nom pred sed stva. Haider da bi moral tako predložiti disciplinarni postopek pri odvetniški zbornici tudi proti predsedniku NSKS Matevžu Grilcu. To da bi bila dobra priložnost, "da bi enkrat za vselej spravi li s sve ta ne um no go vo ri če nje o
KOROŠKA - Sodelovanje med manjšinami
Odborniki EL pri
Madžarih v Sloveniji
CELOVEC - Minuli konec tedna je Enotna lista (EL) priredila posebno izobraževalno potovanje za občinske odbornike z južne Koroške v Lendavo. Goste iz Koroške je osebno sprejela poslanka madžarske narodne skupnosti v slovenskem parlamentu Marija Pozsonec.
Slednja je občinskim odbornikom EL tudi predstavila položaj madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Omenila je dobro in manjšini zelo naklonjeno ureditev na področjih šolstva, medijev, zastopstva na občinski in državni ravni ter tudi topografije. V vseh naseljih, kjer madžarska manjšina živi, velja teritorialni princip, vsi napisi - javni in zasebni - morajo biti dvojezični.
Kljub zelo dobri ureditvi pa se število pripadnikov madžarske narod ne skup nos ti manj ša. Med cen -tralnimi vzroki za ta razvoj je predvsem slaba gospodarska razvitost Prekmurja in odseljevanje manjšincev v osrednjo Slovenijo. Prav tako je za-
Marija Pozsonec
radi dolgoletne zaprte meje z Madžarsko tudi relativno malo povezav s sosednjo državo, je menila Pozson-če va.
V okviru ogleda Lendave so si od bor ni ki Enot ne li ste ogle da li tu di gledališče madžarske narodne skupnosti, ki ima medtem nadregionalni pomen. Na poti v Lendavo pa je odbornike v Lenartu v Slovenskih goricah pozdravil župan in predsednik pralamentarne komisije za Slovence v zamejstvu po svetu Janez Kramber-ger. ( I. L.)
Bitka za dvojezične krajevne napise (pa ne take kot je na posnetku) na Koroškem se nadaljuje
'cestnih divjakih'."
Obenem Narodni svet koroških Slovencev ponovno zahteva pravico slovenske manjšine v Avstriji do kolektivne tožbe. Tako sindikati smejo kot kolektiv zastopati interese delojemalcev, imajo združenja za zaščito porabnikov pravico do tožbe v korist porabnikov in ima vsaka ljudska iniciativa, ki zbere za projekt 100 podpisov, pravico do tožbe do ustavnega sodišča. Edino sredstvo, ki ga ima slovenska na rod na skup nost, da se ures ni či -jo pravice iz sedmega člena Avstrijske državne pogodbe je, da se zateka k sa-moovadbam, je še poudarjeno v tiskovni izjavi NSKS.
Za ljudsko stranko (OVP) na Koroškem bi v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel bil sprejemljiv "kompromis med 141 in 163 tablami, toda brez razširitvene klavzule". To je poudaril vodja poslanskega kluba ljudske stran ke v ko roš kem de žel nem zboru Raimund Grilc. Da bi poglavje lahko zaključili še pred naslednjimi deželnozborskimi volitvami, ki bodo predvidomo spomladi leta 2009, pa je Grilc bolj skeptičen. Odločno pa je za-vnil oceno, da naj bi pri iskanju kompromisa šlo za barantanje.
Ivan Lukan
DEŽELNI SVET - Združenje Coldiretti
Kakovost pridelkov geslo
današnje demonstracije
TRST - Pred današnjo vsedržav-no demonstracijo v Bologni, so se predstavniki Deželne zveze neposrednih obdelovalcev Coldiretti včeraj dopoldne srečali s predstavniki strank v deželnem svetu, da bi jim orisali njihove žal prevečkrat prezrte zahteve. »Z današnjo demonstracijo, ki nosi naslov Giu te mani dalta qu- DIMITRIJ ŽBOGAR alita italiana želimo v bistvu predramiti italijanskega ministra za kmetijstvo Paola De Castra, ki nekoliko preveč zavljačuje z izpolnitvijo dogovorjenih obljub o zaključku tako imenovanega zakonskega postopka o obvezni eti ke ta tu ri (za kon št. 204 iz le ta 2004), ki na vsakem posameznem kmetijskem pridelku oziroma živilu predpisuje točno določeno označbo, se pravi točno določene podatke o kakovosti, poreklu oziroma območju pridelave in opravljenih kontrolah. Le na tak način lahko namreč zaščitimo
OROŽJE - Strah ga je za življenje
Nemški trgovec z orožjem se boji pričati proti generalu Zagorcu na Hrvaškem
ZAGREB - Nemški trgovec z orožjem Josef Rothaichner, ki je ena izmed glavnih prič v preiskavi proti upokojenemu hrvaškemu generalu Vladi-mirju Zagorcu, je obvestil zagrebško sodišče, da ne bo prišel na zasliševanje v Zagreb, ker se boj i za lastno življenje. Kot so še povedali na zagrebškem sodišču, je Rothaichner dejal, da je pripravljen pričati v preiskavi proti Zagorcu, toda zunaj Hrvaške.
Zagrebško tožilstvo trdi, da je prav Rothaichner podal Zagorcu dve torbi z dragulji v vrednosti najmanj pet milijonov dolarjev. Dragulji so bili menda jamstvo za prevzem plačila za raketni sistem S-300, ki ga je nemški trgovec prodal hrvaškem obrambnem ministrstvu leta 1993.
Upokojenega 44-letnega generala Zagorca na Hrvaškem sumijo zlorabe položaja. Ko je leta 2000 zapustil položaj namestnika obrambnega ministra, naj bi namreč iz trezorja ministrstva vzel omenjene dragulje. Za-
gorec j e bil od 1993 do 2000 pomočnik obrambnega ministra. Kot direktor podjetja Alan pa je kupoval orožje za Hrvaško tudi v času embarga Združenih narodov.
Hrvaška javnost je prvič slišala za dva kovčka z dragim kamenjem na lanskem sojenju podjetniku Hrvoju Petra-ču, ki je bil obsojen na šest let zapora zaradi ugrabitve mladoletnega sina generala Zagorca. Petračeve navedbe je na sodišču potrdila tudi nekdanja tajnica generala Zagorca, ki je še dodala, da je njen bivši šef na finančnem ministrstvu sprejemal neomejene vsote denarja brez dokumentov.
Hrvaška je od Avstrije zahtevala izročitev Zagorca, ki že nekaj časa živi na Dunaju in na prostosti čaka na začetek sojenja. Na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je razpisalo hrvaško pravosodno ministrstvo, so Zagorca na Dunaju aretirali v začetku marca, nato pa so ga proti plačilu milijona evrov varščine izpustili. (STA)
KROMA
kvaliteto italijanskega kmetijstva, drugače pa tvegamo, da bi v naš koš spravili tudi neitalijanske in posledično nekvalitetne pridelke,« nam je obraz lo žil de žel ni pred sed nik zve ze Coldiretti Dimitrij Žbogar.
Italijanski kmetijski sektor se namreč že nekaj let bori, da ne bi med potrošnike prihajali ponarejeni pridelki, ampak da bi bili ti varni in v skladu s tradicijo in tipičnostjo, ki jo imajo italijanska živila in pridelki in kar seveda zagotovlja visoko kakovost.
Na včerajšnjem srečanju v deželnem svetu so predstavniki vodstva združenja Coldiretti istočasno zaprosili prisotne predstavnike v deželnem svetu zastopanih strank Degana, Tra-vanuta, Pasellija, Battellinovo, Ciria-nija, Molinara in Gottarda naj na dnevni red naslednje seje deželnega sveta vključijo predlog, ki bi jasno dokazoval, da se dežela strinja z zahtevami združenja in nato s tem seznanili tudi državno vlado v Rimu. V prihodnje se bodo predstavniki lokalnega kmetijstva srečali še s posameznimi župani.
Po zbranih podatkih sodeč se bo današnje demonstracije v Bologni ude le ži la res ve li ka mno ži ca pro test -nikov iz vse države; samo iz dežele FJK se bo na pot z dvaindvajsetimi avtobusi podalo nad 1500 oseb. Velik obisk pričakujejo tudi iz drugih dežel, saj so povsod zainteresirani, da bi ustrezno zaščitili italijanske kmetijske pri del ke in ži vi la.
Zaradi najavljenega navala pro-testnikov so bili organizatorji demonstracije primorani premakniti oder s Trga Maggiore na veliko večji Trg VIII. Avgusta, kjer bo pred mikrofon stopil glavni govornik, državni predsednik združenja Coldiretti Sergio Ma ri ni. ( sas)
/
DEŽELA
Sreda, 11. julija 2007
3
MANJŠINA - Prizadevanja za rešitev finančne stiske manjšinskih organizacij in ustanov
Predsednika SKGZ in SSO imata danes v Rimu vrsto srečanj
Pavšič in Štoka o možnostih za povišanje prispevkov s podtajnikoma Budinom in Rosatom
TRST - V sklopu prizadevanj za reševanje hude finančne stiske, ki ovira delovanje številnih pomembnih organizacij in ustanov slovenske manjšine v FJK, bosta predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Drago Štoko danes ponovno v Rimu, kjer se bosta na notranjem ministrstvu sestala z državnima podtajnikoma Milošem Budinom in Ettorejem Rosatom, napovedanih pa je še nekaj sestankov s poslanci narodnih manjšin in s pristojnimi visokimi državnimi funkcionarji-
Finančna sredstva za kulturno, medijsko, izobraževalno, športno in drugo delovanje slovenske manjšine v Italiji so v bistvu zamrznjena že celih petnajst let. Njihova »kupna moč« se je v tem času bistveno zmanjšala. Ustanove, organizacije in medijska podjetja so že izvedla vsa možna krčenja. Če ne pride že v letošnjem državnem proračunu do sklepa o povišanju finančnih sredstev namenjenih slovenski manjšini, bomo že jeseni priča novim krizam in morebitni ohromitvi predvsem tistih ustanov, ki nudijo poklic-
5. KORIDOR
Dolenc: Trst in Koper bosta bližja
Igor Dolenc
KROMA
TRST - Deželni svetnik Levih demokratov Igor Dolenc v tiskovnem sporočilu pozdravlja vest, da bosta Italija in Slovenija prihodnji torek skupaj zahtevali od Bruslja denar za projektiranje nove železnice med Trstom in Divačo. Podpis omenjenega spora zu ma je omo go čil tu di po ne -deljkov obisk italijanske vladne delegacije v Ljubljani, ki jo je vodil pod taj nik Mi loš Bu din.
Do lenc je pre pri čan, da je s tem na poti reševanja zapleten geopolitični problem, kije pristanišči Trst in Koper postavljal v vlogo talca nazadnjaške in škodljive kulture, v kateri je imela glavno besedo preteklost. To je po njegovem mnenju povzročilo ne ma lo te žav pred sed ni ku De že -le Riccardu Illyju in odborniku Lodovicu Sonegu, ki sta od vedno zagovarjala ta za naše kraje stra teš ki na črt.
Dolenc pravi, da bo treba pri uresničevanju načrtov petega evropskega koridorja biti stalno po zor ni na sploš ne in te re se in obe nem na in te re se lo kal nih skupnosti. Slednje morajo biti v ce lo ti in red no se zna nje ne ta ko z načrti, kot pozneje z njihovim izvajanjem. Samo na tak način -meni slovenski deželni svetnik LD - se bo mogoče pri nas resnično izogniti znanim težavam in prob le mom, ki so na sta li v Do li -ni Su sa v Pi e mon tu, kjer so do -mačini dolgo časa odklanjali hitro železnico med Italijo in Francijo.
Do lenc dru ga če me ni, da peti evropski koridor niso samo železnice, temveč tudi avtoceste ter letalske in morske poti. Gre za skratka za celovit prometni sistem, ki ga naši krajini nujno potrebujejo.
ne kulturne in drugačne storitve. Današnja sredstva dejansko dovoljujejo le na pol poklicne ali agencijske dejavnosti in torej bistveno manj kakovostno kulturno in izobraževalno ponudbo. To pomeni objektivno jezikovno in kulturno obuboža-nje slovenske manjšine v Italiji. V isti sapi pa lahko ugotavljamo, daje zaradi neizvajanja zaščite v šestih letih država »prihranila« veliko denarja na račun manjšine. Gre za vrsto neizvedenih postavk, ki gredo od sekcije konservatorija vse do to-ponomastike in vrste drugih obvez. Finančni položaj države torej ne more biti nikakršen izgovor za to, da se manjšini ne povišajo prepotrebna sredstva.
Glede finančnega vprašanja sta krovni organizaciji Slovencev v Italiji SKGZ in SSO že v minulih mesecih med drugim podrobno seznanili ministra za zunanje zadeve Massima D'Alemo, ministrico za deželna vprašanja Lindo Lan-zillotta, državna podtajnika Enrica Let-to in Paola Centa ter predsednika prve stalne komisije poslanske zbornice Luciana Violanteja.
Drago Štoka (levo) in Rudi Pavšič (desno) bosta imela danes v Rimu vrsto srečanj
NEURJE - Najhuje je bilo na območju Vidma in Pordenona
Kot kurja jajca debela toča povzročila precej škode
VIDEM, PORDENONE - V skladu z napovedmi je v noči na torek močno poslabšanje vremena zajelo predvsem videm-sko in pordenonsko pokrajino. Na Videm-skem je največ škode povzročila toča. Kot kurja jajca debela in do 50 gramov težka zrna (na posnetku Ansa) so poškodovala številne avtomobile, prišlo je tudi do poplav, seveda pa je največ škode na pridelkih. Toča je prišla v dveh nalivih. Prvič sredi noči, drugič pa nekaj pred zoro. Najhuje je bilo ponoči na območju Humina, Čente in Cassacca, medtem ko je ob zori toča tolkla poredvsem na severnem območju Vidma, Tavagnacca in Pagnacca.
Na Pordenonskem pa je divjal tudi izredno močan veter, ki je odkril kar nekaj streh in podrl več dreves. Najcveč težav je bilo v samem Pordenonu, Sacileju in Polcenigu ter v Spodnji Furlaniji med San Vitom na Tilmentu, Sestom al Reghe-na in Pravisdominijem.
Največ dela so imeli gasilci, ki so na območju Pordenona več kot stokrat odpravljali posledice neurij, zelo zaposleni pa so bili tudi njihovi kolegi na Videmskem.
POLITIKA - Predsednik FJK kritičen do Veltronija
Illy : Stranke žal v glavnem bojkotirajo zbiranje podpisov za volilni referendum
BENEČIJA
Dobri izgledi zašolo v Špetru
RIM - Vladni podtajnik Miloš Budin se je sinoči v Rimu na ministrstvu za šolstvo srečal z na mest ni co mi nis tra Ma ri an ge -lo Bas ti co. Go vo ri la sta o pred -logu za ustanovitev dvojezične srednje šole v Špetru, o osebju Urada za slovenske šole pri deželnem šolskem skrbništvu FJK in o lo če nih or ga ni kih za uč no osebje slovenskih šol na Tržaškem in Go riš kem.
Budin in Basticova sta obravnavala vse aspekte, ki so veza ni na usta no vi tev špe tr ske srednje šole. Podministrica je izrazila željo Prodijeve vlade, da se izpelje ta pomemben šolski projekt, tako da obstajajo možnosti, da bi se lahko pouk začel že z novim šolskim letom 2007-2008. V sklopu Dvojezičnega šolskega cen tra v Špe tru Slo ve nov, kot znano, delujeta otroški vrtec in osnovna šola, pri tem manjka še tretji naravni del, ki je srednja šola.
Vlad ni pod taj nik, ki ga je spremljal sodelavec Livio Semo-lič, se je gle de ura da za slo ven -ske šo le pri šol skem skrb niš tvu zavzel za nujno okrepitev organika. Predstavnica šolskega minis tr stva je na po ve da la re ši tev te ga prob le ma.
Prevozni sektor bo doživel reformo
TRST - Pristojna deželna komisija je včeraj odobrila zakon, ki uvaja spremembe na področju javnega prevoznega sektorja. Zakon gre sedaj v presojo deželni skupščini, ki ga bo menda odobrila na zadnji seji pred poletnim premorom. Predlagatelj sklepa Lodovico Sonego, odbornik za promet in prevoze, je zadovoljen s sklepom deželne komisije.
Zakon reformira javni prometni sektor (v it. motorizza-zione civile), katerega uslužbenci bodo odslej prešli pod okrilje posameznih pokrajinskih uprav. Novosti pa se obetajo tudi javnim prevozom, predvsem avtobusnim servisom. Sonego je prepričan, da gre to v korist vseh državljanov.
Prošnjo za ljudsko glasovanje je medtem včeraj podpisal tržaški župan Roberto Dipiazza
TRST - Stranke bojkotirajo zbiranje podpisov za sklic volilnega referenduma. V to je prepričan predsednik Furlanije-Julijske krajine Ric-cardo Illy, ki v intervjuju dnevniku Corriere della Sera očita strankam, da so vklenjene v neke vrste preživetve-ni nagon, kar velja tudi za tiste stranke, ki odkrito kritizirajo sedanji sistem za izvolitev parlamenta.
Illy je kritičen do kandidata za predsednika Demokratske stranke Walterja Veltronija, ki je povedal, da podpira referendum, ne bo pa ga podpisal. »Pri Veltroniju so v tem primeru očitno prevladali interesi koalicije in nove stranke, ne pa splošni interesi, ki narekujejo, da bi Italija z novim volilnim zakonom dobila stabilne vlade,« pravi predsednik naše dežele.
Volilna pravila, ki jih je desna sre di na ne kaj me se cev pred lan ski mi volitvami vsilila parlamentu, dajejo možnost tajništvom in aparatom strank, da sami z vrha izberejo kan-
didate. Illy glede referenduma hvali pogum, ki so ga pokazali predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfran-co Fini in nekateri župani iz v vrst leve sredine. Predsednik FJK vsekakor še vedno upa, da bo parlament odobril novo volilno zakonodajo, čeprav bo zaradi hudih razhajanj v obeh koalicijah to zelo težko doseči.
Illy v največjem italijanskem dnevniku izraža prepričanje, da zbiranje podpisov za referendum ne bojkotirajo samo stranke, temveč tudi televizije Rai in Mediaset. Leva sredi-
na zaradi notranjih razkolov ima dru ge prob le me, des na sre di na pa je po Illyjevem mnenju itak v primežu interesov Silvia Berlusconija. Skratka po mnenju intervjuvanca še precej klavrna slika.
Illy, kljub težavam, pa vseeno mis li, da bi ute gni li po bud ni ki re fe -renduma v prihodnjih dneh zbrati nekaj več kot 500 tisoč podpisov, kolikor jih je po treb nih za sklic ljud ske -ga glasovanja. Seveda po predhodnem mnenju kasacijskega sodišča, ki mora preveriti število podpisov, ter
ustavnega sodišča, ki mora ugotoviti, če so referendumska vprašanja sploh skladna z ustavnimi določili.
Predsednik deželnega odbora potrjuje, da bo v sklopu leve sredine še naprej ohranil svojo neodvisnost in da se ne bo kdovekako trudil za vstop v Demokratsko stranko, čeprav ga mnogi vanjo vabijo. »Vsa ta razhajanja me osebno ne zanimajo. Mislim, da Italija ne rabi besed, temveč dejanj, zlasti pa jasnih izbir,« je prepričan Illy.
Prošnjo za ljudsko glasovanje je medtem včeraj podpisal tržaški župan Roberto Dipiazza, ki očita parlamentu, da se preveč obotavlja z reformo volilnega sistema. »Ljudje imajo pravico, da sami izberejo svoje zastopnike v rimskem parlamentu, medtem ko so na zadnjih volitvah kandidate iz bra le stran ke in to brez vsakr šne ga posvetovanja z volilci. Italija potrebuje vodilni politični kader, ki ga ne bo strah izbir,« je izjavil Dipiazza ob podpisu prošnje za referendum.
4
Sreda, 11. julija 2007
SLOVENIJA
/
ZUNANJA POLITIKA - Po šestih letih prvi uradni obisk zunanjega ministra na Madžarskem
Rupel in Goenczeva
tudi o manjsinskem vprašanju
Dogovor zunanjih ministrov, da bo skupna seja slovenske in madžarske vlade 17. oktobra
BUDIMPEŠTA - Skupna seja slovenske in madžarske vlade bo 17. oktobra, je včeraj v Budimpešti po srečanju z madžarsko zunanjo ministrico Kingo Goencz napovedal slo ven ski zu nanji mi nis ter Di mit rij Rupel. Glavne teme seje bodo sodelovanje na področju energetike in go spo dar stva, pro met, manj ši ne in pri o ri te te slo ven ske ga pred se do va -nja Evropski uniji v prvi polovici prihodnjega leta. Državi naj bi takrat pod pi sa li tu di več dvo stran skih spo -ra zu mov - po Ru plo vih na po ve dih naj bi jih bilo 13.
Glavna tema včerajšnjih pogovorov so bile sicer prioritete slovenskega predsedovanja Evropski uniji, med katerimi bodo širitev EU, Zahodni Balkan, energetska varnost, pod neb ne spre mem be, med kul tur -ni dialog in lizbonska strategija. Ob tem je mi nis ter Di mit rij Ru pel po -ve dal, da se je z ma džar ski mi so go -vorniki tudi dogovoril, da bo Madžar ska s svo ji mi di plo mat sko-kon -zularnimi predstavništvi Sloveniji pomagala v času predsedovanja.
Madžarska zunanja ministrica je odnose med državama označila za odlične. Na vprašanje, kakšni so obe ti, da bi slo ven ska manj ši na na Ma džar skem do bi la svo je ga pred -stav ni ka v ma džar skem par la men tu, je Goenczeva dejala, da "upanje ostaja", pri čemer je pojasnila, da se s tem vprašanjem ukvarja delovna sku pi na, si cer pa so manj ši ne na Ma džar skem or ga ni zi ra ne v okvi ru lokalne samouprave, ki zagotavlja pod po ro manj šin ski kul tu ri, šol -stvom in medijem.
Slovenska manjšina opozarja na nesistematično in preskromno finan ci ra nje z ma džar ske stra ni, ki namenja le desetino vsote, kot jo namenja Slovenija madžarski manjšini v Sloveniji.
Gle de manj šin ske prob le ma ti -ke je mi nis ter Ru pel pred od ho dom v Bu dim peš to ome nil, da bi bil lah -ko položaj slovenske manjšine na Madžarskem boljši. Vlada bo naredila vse, tudi v pripravah na skupno sejo, da se bo vprašanje manjšin uvrstilo na dnevni red skupne seje vlad kar najvišje, je zagotovil slovenski zunanji minister in dodal, da nekih dramatičnih zapletov z Madžarsko glede vprašanja manjšine ni.
"Po li tič na os no va je do bro ure -jena," je poudaril. Madžarska in Slo-
Minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel s svojo gostiteljico Kingo Goenz v Budimpešti
BOBO
venija sta leta 1992 podpisali sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slo ven ske manj ši ne na Ma džar -skem in ma džar ske manj ši ne v Slo -veniji. "Če bomo uresničili tisto, kar je že doseženo na načelni ravni, bo zelo dobro," je še dejal slovenski zuna nji mi nis ter ne po sred no pred od -ho dom na Ma džar sko.
Mi nis tra sta go vo ri la tu di o pri -hodnjem statusu Kosova. Rupel je pri tem ponovil, da Slovenija v celoti spoštuje odločitve in usmeritve Evropske unije, "vendar se v tem trenutku bojimo nekaterih alternativnih re ši tev ozi ro ma pred lo gov". "Najbolje bi bilo, da bi Evropska unija ostala enotna", kar zadeva vpraša nje Ko so va, je me nil Ru pel. "Enot -nost Evropske unije se mi zdi bistvene ga po me na," je še po uda ril.
Mi nis ter Ru pel se je si cer vče -raj v okviru enodnevnega uradnega obiska na Madžarskem srečal tudi s premierom Ferencem Gyurcsanyom in predsednikom Laszlom Solyom, obis kal pa je tu di Med na rod ni cen -ter za demokratične spremembe (-ICDT - International Center for De-mocratical Transition), kjer se je srečal z direktorjem Istvanom Gy-armatijem. To je bil prvi uradni obisk slo ven ske ga zu na nje ga mi nis -tra na Ma džar skem po šes tih le tih. ( STA)
PLANINE
Slovenska pot na Mangart zaprta
BOVEC - Zaradi močnega podora v osrednjem delu poti in razrahljane kamnine, ki se občasno še vedno spontano proži, je slovenska pot na Mangart uradno zaprta, na kar opozarja velika rdeča tabla z napisom v treh jezikih, so sporočili s Planinske zveze Slovenije (PZS).
Člani tehnične ekipe Komisije za planinske poti in člani Planinskega društva Bovec, ki skrbi za to pot, so v dvodnevni akciji popravili spodnji del poti in odstranili nekaj najbolj nevarnega kamenja, zgornji del poti pa bo popravljen do konca meseca, pojasnjujejo na zvezi. Tudi po končanih popravilih bo pot na Mangart uradno zaprta, vse dokler se ne bo bistveno zmanjšala nevarnost spontanega proženja kamenja, opozarjajo na planinski zvezi in obiskovalcem predlagajo, -naj za vzpon na vrh Mangarta uporabljajo italijansko pot.
DIVAČA - Pestro dogajanje ob občinskem prazniku
Poklon igralki Iti Rina ob stoletnici rojstva in podelitev občinskih priznanj
SLABO VREME - V večjem delu Slovenije
Neurja povzročila veliko težav in škode
LJUBLJANA - Neurje je v ponedeljek povzročilo težave v več delih Slovenije. Na območju vasi Črnci pri Gornji Radgoni se je razbesnelo neurje z močnim vetrom, ki je odkrival strehe hiš ter ruval in lomil drevesa. Težave pa so imeli tudi drugod, med drugim v Bovcu in na območju Postojne, na Goriškem pa je toča precej prizadela rastline na njivah in v sadovnjakih.
Na območju vasi Črnci v občini Apače je močan veter odkril deset streh, med njimi tudi streho večstanovanjske hiše, streho skladišča kmetijstva Črnci in streho električnega transformatorja. Izruvalo ali polomilo pa je tudi več dreves, ki so padla čez cesto ali na obj ek-te. Škoda je velika, v reševanje in pomoč prizadetim pa so se takoj vključili gasilci in odgovorni v občini Apače. V naselju Lešane v občini Apače pa je neurje z močnim vetrom podrlo gospodarsko poslopje. Neurje z močnim vetrom in točo med dežjem je zajel tudi naselja v občini Cankova. Veter je podrl šti-
ri drevesa na cesto v Gornjih Črncih in eno drevo v Korovcih. Podrta drevesa so odstranili gasilci.
Na Golniku v občini Kranj je bilo zaradi podrte smreke zaprto križišče, preko katerega je dostop do bolnišnice. Gasilci so smreko razžagali in zložili ob cesto.
V Bovcu je zvečer na prizorišču snemanja Zgodb iz Narnije zaradi obilnega deževja meteorna voda ogrožale bivalne zabojnike snemalne ekipe. Kot je znano, film Princ Kaspijan, drugi del Zgodb iz Narnije, velja za letošnji največji projekt studiev Walt Disney in Walden Media.
S Policijske uprave Postojna pa so sporočili, da sta zaradi udara strele zagoreli gospodarski poslopji na Sozah in Mali Bukovici. V Sozah je zgorelo celotno poslopje, v katerem je bilo delovno orodje in večja količina sena, v Mali Bukovici pa ostrešje gospodarskega poslopja in večja količina sena. Materialna škoda še ni znana. (STA)
Letošnji slavljenci (od leve): Gracijela Dolenc v imenu Mepz Divača, Rea Kariž, Izidor Hreščak, Damijana Gustinčič v imenu učiteljskega zbora, Franci Matoz, Peter Patajac, Klelija Potokar in župan Matija Potokar
B. MACAROL
DIVAČA - Občina Divača je v lanskem letu prvič praznovala občinski praznik. Letošnje dogajanje je bilo vpeto v petek in soboto, kar je sovpadalo s stoletnico rojstva ene najbolj znanih javnih divaških oseb, igralke Ite Rine.
Slovesnosti v občini Divača, ki šteje skoraj 4.000 prebivalcev, so se uradno začele na petkovi slavnostni seji Občinskega sveta, kjer so bile podeljena priznanja občanom divaške občine, katerih delo so predstavili divaš-ki župan Matija Potokar, direktor uprave Iztok Felicjan in povezovalka programa Katja Muren. Najvišje priznanje »Častni občan« je bilo podeljeno Izidorju Hreščaku za izjemne dosežke na področju športa. Priznanja »Občine Divača« za leto 2007 so bila podeljena Franciju Matozu za njegovo izjemno delo v občinskem svetu in odborih, namenjenih razvojnim projektom na področju turizma, ki bodo tudi dolgoročno pomenili prosperiteto občine; učiteljskemu zboru Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača, kjer so učitelji poleg izvajanja vzgojno-izobraževalnih procesov v šoli močno vpeti tudi v družbeno življenje krajev, ki spadajo v šolski okoliš in Mešanemu pevskemu zboru Divača, ki z neumorno ljubeznijo do petja vzdržuje 113-letno tradicijo pevskega zbora ter z nastopi doma in v tujini dosega lepe
uspehe na področju zborovskega petja. Priznanja »Zupana Občine Divača« za leto 2007 so bila podeljena Rei Kariž, dijakinji iz Divače, za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti, Kleliji Potokar iz Kačič za izdajo zanimive, poučne in podatkovno izjemno bogate knjige Kačiče na Krasu in Petru Patajcu iz Gornjih Vrem za velike zasluge na področju kulinarike.
Petkove slovesnosti so se nato preselile v tako imenovano Škrateljno-vo hišo (ki je v uradnem grbu občine), rojstno hišo Ide Kravanja, bolj znane pod umetniškim imenom Ita Rina in v spomin na katero je bil lani izbran datum vsakoletnega občinskega praznovanja. Igralka, ki je v letih med 1927-1939 dosegla svetovno slavo, je snema la naj več v Nem či ni in na Češ kem. Dobivala je vabila za nastop tudi iz Hollywooda. V času po 2. sv. vojni jo je vladajoča jugoslovanska garnitura »pozabila«, tako da je živela družinsko življenje v Beogradu, kamor se je priženila in kjer je bila leta 1979 tudi pokopana. V spomin na okroglo obletnico rojstva je občina Divača v petek pripravila cel niz dogodkov v spomin nanjo, s poimenovanjem »Poklon zvezdi«.
Začelo se je s predstavitvijo knjige »Ita Rina, prva slovenska filmska zvezda« avtorice Lilijane Nedič, kustosinje Slovenske kinoteke, in nato na-
daljevalo na borjaču iste hiše, kjer so se zvrstili slavnostni govornik župan občine Divača in ena najbolj znanih slovenskih izvajalk šansonov Vita Mav-rič. V polno zasedenem letnem kinu hi še, ki ima na men pos ta ti mu zej slo -venskega filma, so se nato zvrstile projekcije dokumentarnega filma »Se spominjate Ite Rine« v režiji Vladimirja Ilje Sla ne in mo go če njen naj bolj znan film Erotikon, katerega je režiral Gustav Machaty v letu 1928. Zaključek dneva je minil s skupino Ethnodelia Jam.
Sobotno dogajanje se je začelo že zjutraj s sejmom, nadaljevalo z nogometnim turnirjem Veteranov proti NK Železničar. Sredina dneva je bial rezervirana za srednjeveški sejem, možnost panoramskih letov iz Kraškega letalskega centra Divača, organiziran je bil brezplačen ogled Divaške jame, s katero upravlja JD Divača ter brezplačna vožnja s kočijo po Divači. Pod večer je bila parada pihalnih orkestrov z mažoretkami KD Povir, kateri je sle dil osred nji do go dek dne va, kjer so sodelovali Pihalni orkester Divača, MePZ Divača in Mepz Senožeče, ma-žoretke KD Povir, Plesno društvo Srebrna, Društvo ljubiteljev baletne umetnosti Divača in Karate društvo Samuraj Divača. Za zaključek prireditve je poskrbela skupina Faraoni, ki so igrali in poskrbeli za ples pozno v jutro.
Bogdan Macarol
5	Sreda, 11. julija 2007
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
SESLJANSKI ZALIV - Odlok spomeniškega varstva FKJ
»
Gradnje v kamnolomu bi iznakazile bližnjo okolico«
Kritike nabrežinski upravi, ki je ponovila že zavrnjeno krajinsko mnenje
»Tako načrtovane gradnje v ses-ljanskem kamnolomu bi zelo negativno vplivale na sosednje okolje ter iznakazile pogled z morja«. Tako piše v sklepu, s katerim je nadzorništvo za spomeniške in kulturne dobrine Fur-lanije-Julijske krajine že drugič zavrnilo okoljska in krajinska dovoljenja Občine Devin-Nabrežina. Gre za totalno zavrnitev projekta in tudi za kritiko upravi župana Giorgia Reta, da je v bistvu predložila že zavrnjeno dokumentacijo o kamnolomu.
Odlok, ki ga je podpisal vodja nadzorništva arh. Stefano Rezzi, omenja sesljanske pečine, območje Devin-skih sten in tudi Botanjek (v it. Costa dei Barbari), ki bi vsi tako ali drugače postali »žrtve« gradnje naselja v kamnolomu. Slednje bi tako ali drugače prekinilo krajinsko in geološko kontinuiteto obalnega pasu med Devinom in Nabrežino. Gre za okoljske pripombe, ka terim je tre ba do da ti še iz ra zi to arhitektonske kritike na celotni načrt, po ka te rem bi v kam no lo mu pod Ses -ljanom nastalo pravo turistično naselje.
Načrtovana tipologija gradenj bi iznakazila območje, ki bi tudi z morja izpadlo kot degradirano področje. Od tod poziv projektantom družbe S. Protasio in Gervasio ter predvsem nabrežinski upravi, da pri krajinskih načrtih upoštevajo značilnosti tamkajšnjega območja, ki je zaščiteno, kar terja zelo uravnovešene in blage urbanis-tič ne po se ge.
Občina Devin-Nabrežina se zoper odlok arhitekta Rezzija lahko pritoži na Deželno upravno sodišče, za to pa se lahko odločijo tudi lastniki kam-no lo ma, ki so se za ta ko rak že od lo -čili ob priložnosti prve zavrnitve krajinskega dovoljenja. Interesenti se lahko pritožijo tudi na predsednika republike.
Nad zor niš tvo za spo me niš ke in kulturne dobrine FJK ni organ deželne uprave, temveč sodi pod okrilje ministrstva za kulturne dobrine. Pri svojem delovanju in odločitvah pa je samostojno. Nič skupnega torej z Deželo, ki se je na sprot no že več krat po zi -tivno opredelila o načrtovanem razvoju Sesljanskega zaliva.
Bo sesljanski kamnolom sploh doživel takšno podobo?
KROMA
APrimorski
~	dnevnik
NABREZINA
O novi železnici
v	• v
se nic novega
Občina Devin-Nabrežina še ni dobila od Dežele ali od državnih železnic nobene dodatne in for ma ci je o na čr tu za no vo že -leznico Ronke-Trst. Župan Gior-gi o Ret upa, da bo kaj več urad -nih informacij dobil v naslednjih tednih, »da ne bomo o vseh novostih zvedeli le iz časopisja.«
Da bo deželna uprava ob-ves ti la zain te re si ra ne ob či ne o poteku dogajanj, je Ret vsekakor izvedel iz neformalnega razgovora z de žel nim ura dom, ki se ukvarja s petim koridorjem. »Če bo, kot kaže, potrjeno, da bo nova železnica prišla iz predora pri Se ni ku v Na bre ži ni kam no lo mih bo to ustvarilo velike težave. Tako za ra di hru pa, ki ga bo po -vzročilo vrtanje tunelov, kot zaradi odvažanje izkopanega materiala s tovornjaki,« nam je včeraj povedal devinsko-nabre-žinski župan.
TRST	/
SESLJANSKI ZALIV - Razhajanja med upravo in opozicijo
Ret: To je predvsem problem lastnika Leva sredina zahteva sklic izredne seje
»Zadeva okrog kamnoloma v luči odloka spomeniškega varstva je predvsem stvar lastnika zaliva in kamnoloma.« Tako devinsko-na-brežinski župan Giorgio Ret ocenjuje sklep, s katerim je spomeniško varstvo že drugič zavrnilo dokumente, s katerimi je Občina De-vin-Nabrežina dovolila gradnje v sesljanskem kamnolomu.
»Mislim, da je občinska uprava naredila svoje in si nima kaj očitati. Sedaj je stvar podjetja S. Protasio e Gervasio, da se prilagodi odločitvam spomeniškega varstva ozi-ro ma, da se od lo či za na dalj ne pos top ke. Pri tem pa ne gre po za -biti, da se s problemom ukvarja tudi Deželno upravno sodišče, na ka-
Giorgio Ret
KROMA
te re ga se je last niš tvo kam no lo ma obrnilo po zavrnitvi prvega krajinskega načrta,« dodaja nabrežinski župan.
Z njegovim stališčem ne soglaša opozicija, ki z vodjo leve sredine Massimom Veronesejem in z na-
Massimo Veronese
KROMA
čelnikom SKP Adrianom Ferfoljo zahteva izredni sklic tako seje načel ni kov sku pin, kot ob čin ske ga sveta. Po mnenju opozicije se župan Ret ne more kar tako »umiti rok« in vse odgovornosti zvrniti na lastništvo zaliva. O zapletih v zvezi s
Sesljanom bo najbrž tekla beseda že na redni občinski seji, ki je bo v sredo, 25. julija.
Vero nese, Ferfolja in ostali občinski svetniki Unije imajo pri tem vtis, da je Retova uprava napo ve da la ne ke vrs te voj no spo me -niškemu varstvu. Ta pot ne pelje ni ka mor, a po vzro ča po ne po treb -nem le do dat no za os tro va nje od -no sov in is to čas no se ve da za mu -de pri razvoju celotnega Sesljanskega zaliva. Občinski svet in z njim občani imajo po mnenju zastopnikov opozicije vso pravico, da se vsi postopki odvijajo prozorno in ob be lem dne vu in da ob čin ska upra -va do konca uveljavi vlogo zaščitnika javnih interesov v Sesljanu.
LJUBLJANA - Posvet v Državnem svetu ob prisotnosti ministra za okolje Janeza Podobnika
Slovenska vlada negativno ocenila načrt o gradnji plinskih terminalov v TržaSkem zalivu, tako na kopnem kot na morju
Minister Podobnik in ostali govorniki izrazili zaskrbljenost v zvezi z okoljskimi problemi - Luka Koper ne načrtuje gradnje plinskega terminala, »zemeljski plin pa dobiva vse večji pomen«
Načrtovana gradnja plinskih terminalov v Tržaškem zalivu še naprej buri duhove tudi v Sloveniji, pa čeprav ni jasno, ali bo do gradnje sploh kdaj prišlo. Okoljski minister Janez Podobnik je za STA dejal, da je slovenska vlada na včerajšnjem posvetu v Državnem svetu izrekla negativno mnenje o gradnji terminalov.
Po Podobnikovih besedah je vlada na podlagi strokovnih poročil ugotovila, da bi gradnja terminala sredi Tržaškega zaliva negativno vplivala na okolje, enako stališče pa je zavzela tudi glede terminala v Ža-vljah. Kot je še dejal, bi plinski terminal bistveno vplival na morje in življenje v njem, a tudi na turizem.
O vplivih terminala na okolje je govoril Vlado Malačič z Morske biološke postaje v Piranu. Poudaril je, da načrtovani terminali uporabljajo zastarelo tehnologijo za ogrevanje utekočinjenega plina, kar naj bi škodilo tako morski vodi kot morskemu dnu: pet-sto-pinjsko ohlajanje vode in močni curki, ki bi povzročali dvigovanje sedimentov, naj bi spravili v nevarnost tamkajšnje živalske in rastlinske vrste. Malačič je ob tem izpostavil še škodljivost izpustov klora in živega sre bra.
Državni svetnik Miran Bavčar je izpostavil močno nasprotovanje tržaškega prebivalstva, ki ob onesnaženosti zaliva omenja tudi prometno obremenjenost ter gosto poseljenost zaliva. Lokalno prebival-
stvo so po Bavčarjevih besedah vznemirile tudi govorice o gradnji plinskega terminala v Luki Koper.
Predsednik uprave Luke Koper Robert Časar je dejal, da v Luki o projektu ne vedo ničesar, niti takšen projekt ni predviden v državnem lokacijskem načrtu. Ob tem je poudaril, da ima Luka Koper v državi ključno vlogo pri zagotavljanju oskrbe z energijo in dodal, da zemeljski plin kot energent dobiva vse večji pomen.
Po mnenju Žarka Preglja iz direktorata za pomorstvo pri ministrstvu za promet gradnja terminalov tudi iz vidika varnosti ni mogoča, ker naj bi plinski tankerji v Tržaškem zalivu ne imeli dovolj manevrskega prostora. Mednarodna zakonodaja ob tem predpisuje, da tankerja, ki prevažata plin in nafto, ne smeta pluti v neposredni bližini, kar pa naj bi bilo zaradi majhnosti zaliva nemogoče izpolniti.
Slovenija je majhen porabnik zemeljskega plina, porabi ga okoli milijardo kubičnih metrov letno.Ve-čino ga po besedah vodje sektorja za oskrbo z energijo pri ministrstvu za gospodarstvo Franca Žlahtiča uvaža iz Rusije (55 odstotkov) in Alžirije (35 odstotkov). Ob tem je poudaril, da bo oskrba Slovenije z zemeljskim plinom zadostovala še nekaj let. Gradnja terminala bi pa povečala zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom in prispevala k dodatni diverzifikaciji energen-tov, je dodal Žlahtič. (STA)
6
Sreda, 11. julija 2007
TRST
/
DOLINA - Izredna seja občinskega sveta
V dolinski občini stalna monitoraža o onesnaževanju
Avdicija o onesnaženosti območja Siot - Odobrili sklep za ustanovitev kmetijskega vodovoda
Avdicija za pojasnila glede lanske nesreče pri naftovodu družbe Siot, ki naj bi bila povzročila hudo onesnaževanje podzemnih voda, in odobritev sklepa, po ka te rem bo lah ko ste kel pos to pek za grad njo kme tij ske ga vo -dovoda na Dolgi kroni sta zaznamovala izredno sejo dolinskega občinskega sve ta, ki je bi la vče raj do pold ne na dolinskem županstvu. Avdicijo je zahtevala desnosredinska opozicija v občinskem svetu, katere cilj je bilo izvede ti za po sle di ce ne sre če in sploh za prihodnost območja Siota, ki ga je Rim sredi maja uvrstil med onesnažena območja državnega interesa (it.-Sin).
Za go to vi la je v tem smi slu v ob -činskem svetu posredoval generalni direktor Siota Adriano Del Prete, ki je odgovarjal na vprašanja svetnikov. Lanski nezgodi, ko se je iz neke cevi izlila nafta, je sledila vrsta analiz, ki sta jih opravila tako Siot kot deželna agencija za okolje Arpa.V tem okviru so na območju Siota ugotovili več strupenih snovi (od benzena do triklo-retena), ki torej nimajo z delovanjem družbe opravka, je dejal Del Prete. Ostaja po njegovem mnenju skrivnost, od kod ne ka te re stru pe ne sno vi, kot je npr.trikloreten. Kakor koli že, družba je že spro ži la pos to pek za po drob -no analizo terena v luči njegove bonifikacije, ki naj bi stekla pod okriljem Dežele FJK. Zato družba nasprotuje vključitvi Siota med območja Sin in je s tem v zvezi vložila priziv na deželno upravno sodišče (DUS). Siot skratka vztraja pri svojem stališču, tj .pri zahtevi po izključitvi z območij Sin ob vzporednem nadaljevanju postopka za bonifikacijo, katerega načrt so lani predstavili Deželi FJK.Dokler se no bo DUS iz re kel to rej no vos ti ne bo, vodstvo Siota pa namerava zadevo poglobiti z ministrom za okolje Alfon-som Pe co rar om Sca ni o, ki bo ko nec meseca v Trstu.Monitoraža glede onesnaženosti terena je vsekakor stalna, je dopolnila županja Občine Dolina Fulvia Premolin in naglasila, da je občinska uprava vselej sledila proble-matiki.Sama županja je v ta namen sode lo va la na mno gih sre ča njih ta ko na deželni kot na ministrski ravni. Občina Dolina je pač majhna občina, ki ne raz po la ga z last no teh nič no-znan -stveno komisijo in se zato poslužuje izvedencev deželne uprave, agencije Arpa in ministrstva za okolje. Občinska uprava se je z generalnim direk-
Območje Siota v dolinski občini
KROMA
torjem ministrstva Mascazzinijem v tem smi slu se sta la že tri krat, je po ve -da la Pre mo li no va in po uda ri la, da iz -vi ri vo da za grad njo pri hod nje ga kmetijskega vodovoda po podatkih agencije Arpa niso onesnaženi.
Po razpravah in zavrnitvi nekaterih resolucij svetnikov opozicije so na mreč odob ri li va ri an to k ob čin ske -mu re gu la cij ske mu na čr tu, da se bo lah ko zdaj za čel pos to pek za grad njo kmetijskega vodovoda. V dolinski občini so namreč naleteli na tri izvire, iz katerih nameravajo prek črpalke polniti rezervoar, ki bo pri Dolgi Kroni in od koder se bo v prihodnosti pretakala voda v kmetijske namene. Sicer je us trez no gla so va nje po te ka lo brez svetnikov opozicije, ki so zapustili dvorano. Še pred tem je občinski svet odob ril sklep o ku po pro daj ni po god -bi med Ob či no Do li na in usta no vo za upravljanje tržaške industrijske cone Ezit. Na tej podlagi bo dolinska občinska uprava odkupila od Ezita manjšo površino v predelu Frankovec-Ža-vlje. Tam bodo uredili majhen trg, namenjen prebivalcem, in zabavišče za otro ke. ( A. G.)
KARABINJERJI
Comana spet priprli
Romunski državljan Nicolae Coman se je v zvezi z junijsko smrtjo njegove sostanovalke Cristi ne Per co, s ka te ro naj bi imel razmerje, znova znašel v priporu.
Karabinjerji so ga že nekaj dni po krvavem dogodku osumili umora, nato so ga z zvijačo tudi prijeli. Javni tožilec Raffaele Tito ga je ta krat zas li šal in iz pus til, ker ni bi lo za dost nih ele men tov, ki bi kazali na Comanovo krivdo. A karabinjerji so nadaljevali z delom: nova pričevanja sosedov iz poslopja v Ul. del Veltro in strokovni pregledi stanovanja so jih prepričali. Včeraj so priprli moške ga pod su mom ne na mer ne ga umo ra.
SVETIŠČE
O ukrepih na Vejni
V	zvezi z nujnimi ukrepi na svetišču na Vejni, ki so ga oblasti zasegle zaradi razpadanja stene, se je včeraj odvijala razprava pod vodstvom tržaškega škofa Evgena Ravignanija. Prisotni so bili še župnik svetišča, nekateri strokovnjaki in odgovorni za pristojne urade škofijske pisarne.
V	prvi vrsti bi morali odstraniti kamnite plošče, ki so popustile 3. junija. Preostale plošče bo treba prav tako odstraniti s stene, strukturo pa zavarovati pred novim sesutjem. Medtem se bo odvetnik ukvarjal s postopkom za ukinitev zasege. Škof je ob koncu predlagal, da bi kip Marije iz Fatime začasno prenesli v katedralo Sv. Justa, kjer bi jo lahko verniki še naprej častili.
Bo škedenjska železarna ponovno menjala lastnika?
Škedenjska železarna utegne ponovno menjati lastnika. Grupa Lucchini je namreč sporočila, da je jeklarska družba Arvedi iz Cremone, katere proizvodno jedro sestavljajo štirje obrati v severni Italiji, začela soočenje z namenom preveriti, ali obstaja možnost nakupa škedenjske železarne. Zadovoljstvo je ob tej novici izrazil tržaški župan Roberto Dipiazza, ki ima občutek, da je to prava rešitev, ki lahko omogoči zaščito okolja in ohranitev delovnih mest. Včeraj se je Dipiazza sestal s pooblaščenim upraviteljem družbe Lucchini Giovannijem Gilleriom in z in-dustrijcem Giovannijem Arvedi-jem, s katerimi se je pogovarjal o logistiki, električni centrali in jeklarni. Za župana je to pozitivno, saj bi medtem lahko zaprli koksarno, ki je po njegovih besedah vir vseh problemov. »Prej smo bili v fazi zastoja, medtem ko v tem trenutku, spričo tega velikega investitorja, čutim pozitivnost,« je dejal Dipiazza.
Prometne težave v Ulici San Michele
Zaradi del družbe Acegas na podzemnem omrežju bo promet na območju Ulice San Michele v naslednjih desetih dneh precej otežkočen. Zgornji del omenjene ulice (med križišči z Ulico San Giu-sto in oširkom Canal ter ulicama Testi in Tor San Lorenzo) bo popolnoma zaprt za promet, v spodnjem delu pa se bo pred zgradbami s hišnimi številkami 31, 33 in 35 cesta zožila in promet bo potekal izmenično enosmerno. Prav tako bo na Ulicah Testi in Galleria. Tudi parkiranje na določenih predelih ulic San Michele, Fulvio Testi, Tor San Lorenzo in Galleria bo povsem prepovedano. Dostop bo seveda dovoljen le rešilcem, silam javnega reda in prebivalcev, ki tam prebivajo.
Rimsko srečanje o Morskem parku
Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti in pod-tajnik na notranjem ministrstvu Et-tore Rosato sta včeraj dopoldne v Rimu podpredsedniku vlade, ministru za kulturne dobrine Fran-cescu Rutelliju predstavila projekt o Morskem parku oziroma gospodarskem razvoju teritorija. Projekt predvideva uresničitev modernega akvarija in celo vrsto novosti v sklopu promocije morskega sektorja.
CERKEV - V nedeljo je na Opčinah potekalo tradicionalno Cirilmetodovo slavje
Srečanje s sporočilom edinosti
Letošnje slavje je vodil novomašnik koprske škofije Marko Rijavec iz Dornberka - Prisotnost skavtov in narodnih noš ter petje Združenega zbora ZCPZ
Tradicionalno Cirilmetodovo slavje, ki ga vsako leto na drugo julijsko nedeljo ob godu svetih bratov Cirila in Metoda prireja Apostolstvo sv. Ci ri la in Me to da, je le tos po te ka lo na ne obi -čajni lokaciji. Tradicionalno prizorišče teh slavij, Marijino svetišče na Vejni, kjer se v kripti tudi nahaja oltar svetih bratov, delo umetnika Tone ta Kralja, je na mreč za ra di zna ne ga zdrsa kamnitih skrl s strehe in nevarnosti novih zdrsov, pa tudi zaradi splošnega slabega stanja pod sodnim zasegom in zato zaprto za javnost, zato so bili prireditelji prisiljeni poiskati alternativno rešitev. Slavje je tako v nedeljo potekalo v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah ob udeležbi številnih vernikov, skavtov in skavtinj ter narodnih noš, katerih prisotnost redno bogati večja in manjša srečanja slovenskih vernikov na Tr žaš kem.
Cirilmetodovo slavje je tradicionalno tudi posvečeno srečanju s primorskimi novomašni-ki in počastitvi duhovnikov jubilantov in tako je bi lo tu di le tos. Ma šo je ta ko da ro val no vo maš -nik koprske škofije Marko Rijavec, po rodu iz Dornberka, ki duhovniški poklic združuje tudi s pesniško žilico, saj je ravno pred kratkim izdal svojo prvo pesniško zbirko. Ob njem sta so-
maševala tudi jubilant Milan Nemac, kaplan za slo ven ske ver ni ke pri Sv. Iva nu v Trstu, in dr. Jo že Mar ku ža, žup nik v Zgo ni ku in po po koj -nem dr. Angelu Kosmaču, pionirju ekumenske-ga delovanja med Slovenci v Italiji, danes gonilna sila Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Slednji je osvetlil poslanstvo apostolstva in prizadevanja slednjega za edinost kristjanov. V duhu so bi li ma šni ki po ve za ni tudi z le toš njim zla to -mašnikom p. Bogomirjem Srebotom, ki se slavja žal ni mo gel ude le ži ti.
Novomašnik Marko Rijavec je v pridigi ljudi spodbudno nagovoril, pri čemer je evangelijsko sporočilo aktualiziral ter poudaril svoje novomašno geslo: »Vi ste luč sveta« (Mt 5,14). Ob koncu maše se je dolga vrsta vernikov vila no vo maš ni ku v po zdrav.
Pri ma ši sta kot že re če no so de lo va la tu di predstavnika skavtov in žene v narodnih nošah. Na slovesnosti so bili prisotni skoraj vsi duhovniki, kar je dalo ponovitvi nove maše Marka Ri-javca še dodaten pečat. Slovesnost pa je z mogočnim petjem povzdignil Združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, ki je sodeloval pri bogoslužju pod vodstvom Edija Ra-ceta in ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča.
/
TRST
Nedelja, 8. julija 2007
7
AGRARNA SKUPNOST - V Bazovici slovesnost ob 80-letnici Zveze upravičenih posestnikov
Pojem skupne lastnine združuje veliko vrednot
V Parku Bazoviških junakov so posadili lipo v spomin na ustanovitelje
Danes je slika o skupni lastnini jasna in nihče ne more več iti mimo starodavnih skupnosti lastnikov, se pravi srenj in jusov. To je bilo osrednje sporočilo petkove slovesnosti, s katero so v Parku Bazoviških junakov na bazovski gmajni zaključili niz pobud ob 80-letnici ustanovitve Zveze upravičenih posestnikov. Slednja je leta 1926 nastala z namenom ščititi pravice in koristi upravičenih posestnikov skupnih lastnin pred poskusi fašističnega režima, da bi odpravil te imovine (zaradi tega je leto kasneje izdal tudi poseben zakon), serijo pobud, ki so stekle v mesecu juniju in so se zaključile kot že rečeno v petek pri Bazovici, pa je priredila naslednica Zveze upravičenih posestnikov, Agrarna skupnost jusov in srenj v tržaški pokrajini.
Bazovske slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi, članov tržaških jusov in srenj, pa tudi predstavnikov drugih organizacij in javnih uprav iz Furlanije Julijske krajine in Slovenije. Udeležencem je zaigrala nabrežinska godba, vrhunec slovesnosti pa je predstavljala usaditev lipe v spomin na ustanovitelje Zveze upravičenih posestnikov Dragotina Čoka, Borisa Furlana, Jožeta Deklevo, Andreja Čoka in Franca Kralja. Predsednik Agrarne skupnosti jusov in srenj v tržaški pokrajini Marko Legiša je v svojem nagovoru, opremljenem s citati iz Edinosti, podal zgoščen zgodovinski oris glede ustanovitve Zveze upravičenih posestnikov in prizadevanj za priznanje skupne lastnine proti fašističnemu zakonu iz leta 1927, ki je imel za cilj odpravo srenj in jusov. Do večjih sprememb, je dejal Legiša, je prišlo šele pred desetletjem z deželnim zakonom, na podlagi katerega so jusi in srenje v tržaški pokrajini zaprosili in pridobili status pravne osebe in ponovno lahko » kljub vsem številnim nerešenim težavam in začetim bojem ponovno zaora-li v lastno zemljo.« Govornik, ki je pri tem poudaril vez med nekdanjo Zvezo upravičenih posestnikov in sedanjo Agrarno skupnostjo, je dalje poudaril tudi, da je pri upravljanju teritorija potrebna »neposredna soudeležba našega človeka, ne samo zaradi spoštovanja ljudi, ki tu živijo, temveč tudi zaradi poznanja teritorija s strani Kraševca, izkušenj prednikov, navad, ki se prenašajo iz roda v rod, a tudi zaradi strokovnosti naših ljudi v raznovrstnih sektorjih, ki sestavljajo in predstavljajo današnji videz našega Krasa. Pojem skupne lastnine v sebi združuje veliko vrednot, ki so med drugim vezane na skupno življenje na pripadajočem ozemlju oziroma na odnos med ljudmi, skup-
Predsednik Agrarne skupnosti Marko Legiša ob komaj posajeni spominski lipi na petkovi slovesnosti v Parku Bazoviških junakov
KROMA
nostmi in teritorijem samim,« je še dejal Legiša.
Kot že rečeno, se je s petkovo slovesnostjo zaključil niz pobud ob 80-let-nici, ki so se zvrstile na Tržaškem, Goriškem in v Sloveniji. Šlo je za predavanja in okrogle mize o jusarski in srenjski problematiki z več zornih kotov, ki se jih je udeležilo skupno okoli 400 ljudi. Poleg predstavnikov Agrarne skupnosti ter domačih jusarjev oz. srenjašev in krajevnih izvedencev so se teh srečanj udeležili tudi številni gostje iz drugih krajev, kot npr. predstavniki skupnih imovin (t.i. »Regol«) iz Cortine DAmpezzo in gostje iz Slovenije.
Drugače Agrarna skupnost še naprej sledi aktualni problematiki v zvezi z zaščito in upravljanjem teritorija. Njeni predstavniki so se namreč v ponedeljek v Trstu udeležili srečanja z deželno upravo Furlanije Julijske krajine ter predstavniki občinskih in pokrajinskih uprav, ki je bilo posvečeno oblikovanju pravilnika o zaščitenih območjih na Krasu. Osnutek pravilnika naj bi bil nared do septembra, pri čemer Agrarna skupnost zahteva, naj se v zvezi z zaščitenimi območji pripravi spomenica, po kateri naj se prizna trajna škoda, ki jo povzroča uvedba teh območij, kar terja tudi posebno odškodnino za lastnike.
SICILIJA - Kupovali kokain v severni Evropi
Tudi Tržačan član tolpe trgovcev z mamili
Sodnik za predhodne preiskave iz Catanie je včeraj izdal nalog za pripor devetnajstih oseb v okviru mednarodne operacije v zvezi s trgovanjem z mamili. Med pre is ko va ni mi je tu di 62-let -ni Tržačan Franco Lucchini, ki se je prav tako znašel za rešetkami.
Tolpa se je ukvarjala z ob-sež nim uva ža njem ko ka i na z Ni -zozemske, Belgije, Nemčije in Francije v Italijo, s končno postajo na Sicilji. Italijanska policija je z upo ra bo pri sluš ko vanj raz krin ka la sku pi no in ugo to vi la, da je vez no nit med ni zo zem ski -mi dobavitelji in sicilskimi kupci tvo ri la ne ka ste var de sa le tal ske druž be KLM.
Dvajsetega člana tolpe še iščejo, med preiskovanimi pa je tudi 50-letni Santo Longo: le-te-
ga so sile javnega reda že dolgo ime le pod nad zo rom, ker naj bi imel tes ne sti ke z ma fij skim kla -nom Santapaola.
Povoženi pešec huje ranjen
Včeraj malo pred 18. uro je prišlo do prometne nesreče v Ul. Tarabochia. Avtomobil je povozil moškega, ki je utrpel močan udarec v glavo. Rešilec ga je nemudoma odpeljal v tržaško glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelku za nujno nego. Njegove poškodbe naj bi bile hude. Medtem so kraj dogodka pregledali tržaški mestni redarji, ki včeraj niso pojasnili, kako je do nesreče prišlo.
LETOŠNJE STOTICE - Nina Corbatti (Pedagoški in družboslovni licej A. M. Slomška)
Družboslovje je zanimivo
Nina je prva odličnjakinja s pohvalo - Za maturitetni referat je izbrala temo pedofilije - Želi postati bolničarka
Med novostmi, ki jih je v letošnji zaključni državni izpit na višjih srednjih šolah uvedel italijanski minister za šolstvo Giuseppe Fioroni, je možnost, da kandidati, ki se na maturi še posebej izkažejo, poleg najvišje ocene - stotice -dobijo tudi pohvalo. Na slovenskih šolah v Trstu je bila prva taka »stotica s pohvalo« Nina Corbatti, kandidatka družboslovne smeri na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška. Nina je za stotico izvedela le nekaj ur po svojem izpraševanju prejšnji torek, saj je bila ena zadnjih kandidatk na seznamu (o njenem nastopu pred komisijo smo tudi poročali). Ko so na šipe v šolski veži prilepili lista s končnimi ocenami in je bilo znano, kdo je kaj dobil, je bil pogovor z Nino seveda neizbežen.
Nina Corbatti prihaja iz Trsta, drugače je mama iz Slovenije, oče pa Ricmanjc. Je odličnjakinja pričakovala stotico in celo pohvalo? »Ne, nisem pričakovala,« pravi Nina: »Tudi za pisno
nisem pričakovala toliko, četudi sem vede la, da bo šlo s pis nim bo lje, ker se iz -ražam bolje pisno kot ustno. Zato je bilo pri ustnem malo treme, vendar sem se predvsem za uvodno temo opogumila, tako da je šlo potem vse prav.«
Saj, uvodna tema: Nina si je za temo uvodnega referata izbrala vprašanje pedofilije. Na začetku šolskega leta je namreč na šoli potekalo predavanje kriminologinje Alessandre Quare-llo, tretji razred pa je opravil tudi raziskavo na to temo. Pri tem je profesorica v razredu rekla, da bi bilo lepo, ko bi kdo izbral to vprašanje za temo ma-turitetnega referata: odločila se je Nina.
Zakaj pa je pred petimi leti izbrala družboslovno smer? »Ker so mi jo tudi svetovali,« pravi Nina, »in tudi predmetnik se mi je zdel zelo dober. Predvsem družbene vede se mi zdijo zelo zanimiv predmet, ker zajemajo vse ravni življenja in so zelo uporabne tudi v vsakdanjem življenju.« Nina se ne kesa iz-
Nina Corbatti
KROMA
bire, čeprav zdaj razmišlja, da bi bilo zaradi izbire nadaljnega študija bolje, ko bi bila izbrala biološko smer, saj bo šla za bolničarko: »Vsekakor pa mi bo tudi ta šola uporabna tudi pri mojem delu in mislim, da če bi šla nazaj, bi izbrala isto.«
Poleg pohvale je od omenjenih novosti, ki jih je za letošnjo maturo uvedel minister Fioroni, pomembna predvsem mešana sestava maturitetne komisije. Ta sistem ima po Nininem mnenju dobre in slabe lastnosti: »Tvo-
ji profesorji te dobro poznajo in torej skušajo gledati ne samo, kaj poveš na maturi, ampak tudi vse tisto delo, ki si ga opravil prej, medtem ko te zunanji sploh ne poznajo, ne poznajo tvojega dela in predvsem ne veš in si ne moreš čakati, kako bo ta profesor ocenil pisno nalogo oz. kako te bo spraševal na ustnem.«
Študij ni edina ljubezen Nine Corbatti. Svojčas je igrala odbojko, a je ta šport iz zdravstvenih razlogov opustila, drugače pa rada bere in je pred leti tudi sodelovala s časnikarskim in mednarodnim krožkom Slovenskega kulturnega kluba ter z Mladimi v odkrivanju skupnih poti. Vendar je bilo letos vsega preveč, ker je opravila tudi vozniški izpit, zato se je osredotočila na šo lo.
Ni na tre nut no od kri va le po te Slovenije na maturantskem izletu, zatem bo šla teden dni na Hrvaško s prijatelji, avgusta pa jo čaka učenje za vstopni izpit. (iž)
Irska skupina Atlantic Roar pod openskimi kostanji
Kot napovedano se v četrtek, 12.07. 2007, ob 21.15 obeta v Prosvetnem domu na Opčinah prava glasbena poslastica. Slovensko kulturno društvo Tabor bo namreč v sklopu svojega poletnega niza Poletje pod kostanjem gostilo večer festivala Folkest 2007, in sicer irsko skupino Atlantic Roar. Osišče skupine Atlatic Roar je vrhunski violinist, lutnjar in pesnik Paul Bradley, ki ga uvrščajo v sam vrh tradicionalne irske glasbe. Štiričlansko zasedbo poleg že omenjenega Bradleya sestavljajo še kitarist, bouzoukist in dudar. Vratolomni dueti med violino in čudovitim zvokom irskih dud, ob spremljavi tam-buric, ustvarjajo edinstveno in nav-dušujočo glasbo skupine. Skupino sestavljajo že omenjeni Paul Bradley - violina; Dave Abeli - kitara, bouzouki, mandolina; Joe McHugh - irske dude; Geraldine Bradley - glas. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani in glede na večerne temperature dolge hlače in dolgi rokavi ne bodo odveč, tudi če, kot zagotavljajo organizatorji, bodo gostujoči glasbenikii prav gotovo vžgali.
Porgy and Bess od drevi v dvorani Tripcovich
Mednarodni festival operete se po začetni opereti Dežela zvončkov nadaljuje s slovitim delom Georgea Ger-shwina Porgy and Bess. Ni treba izpostaviti dejstva, da je med lahkotno italijansko opereto, ki je - predvsem zaradi posrečenega režijskega prijema -uspešno uvedla letošnji festival in enim izmed kultnih ameriških glasbenih scenskih del velika razlika. Vsebinski in glasbeni so organizatorji dodali še lokacijsko, saj bo »temnopolta« glasbena komedija - bolje tragedija -zaživela na odru dvorane Tripcovich. Tudi tokrat, kot že pred nekaj leti, so se organizatorji odločili za originalno postavitev, tisto, s katero New York Harlem Theater že vrsto leto uspešno nastopoa po celem svetu. Vsega je predvidenih pet predstav, po drevišnji, začetek ob 20.30, se bodo večerne predstave zvrstile do sobote (vključno), zadnja ponovitev pa bo na sporedu v nedeljo, 15. julija ob 17.30.
Dokumentarec o ženskah v preteklih štiridesetih letih
V	sklopu mednarodne pobude »Don-ne al cinema«, ki skrbi za promocijo kulture in dela žensk na gledališkem, literarnem in umetnostnem področju, bodo nocoj, ob 21. uri, na dvorišču Ul. Androna degli Orti 4B predvajali drugi del dokumentarnega filma Bellissi-me v režiji Giovanne Gagliardo. Dokumentarec, ki zaobjema zadnjih 40 let italijanske zgodovine, prikazuje ženske, njihove boje in delo skozi videopo-snetke in fotografije. Večer in film bo predstavila profesorica Elisabetta Vez-zosi s tržaške univerze.
Judovska glasba in kultura v muzeju Wagner
Tržaška judovska skupnost prireja niz poletnih srečanj z naslovom Erev/lai-la - Bila je noč. V prostorih muzeja Carlo in Vera Wagner v Ul. del Monte 5 bo jutri ob 21. uri na sporedu večer posvečen judovsko ameriški glasbi, skozi skladbe Reicha, Glassa in Feldmana.
V	torek, 17. julija, pa bosta ob isti uri nastopila kitarist Uri Baranes in pevec Maurizio Di Veroli s svojo skupino in ponudila glasbo judovske diaspore od psalmov do izraelske pop in folk glasbe. Vstopnina znaša 10 evrov. Vzporedno bodo v ponedeljek, 16. julija, odprli tudi razstavo posvečeno danes skorajda pozabljenemu glasbeniku Herbertu Paganiju.
Sissi v ogledalu
V sklopu prireditve, ki jo je za letošnje poletje pripravilo Združenje za raziskovanje in razvoj kulturnih območij v Evropi - Airsac, bo nocoj ob 21. uri na devinskem gradu znova zaživela kraljica Elizabeta v monologu igralke Marielle Terragni in ob klavirski spremljavi Livia Cecchelina.
B
Sreda, 11. julija 2007
TRST
SKGZ
Čestitke »vitezu« Marinu Pečeniku
KROMA
Slovenska kulturno-gospo-darska zveza čestita Marinu Pečeniku, ki ga je predsednik italijanske republike odlikoval z redom viteza republike za zasluge na gospodarskem in družbe-no-političnem področju. Vest o podelitvi častnega naziva »cava-liere« so pred dnevi uradno sporočili s tržaške prefekture.
Ma rino Pečenik, let nik 1937, je gospodarstvenik in vsestran ski družbeno poli tič ni delavec. Bil je med ustanovitelji in predsednik ŠD Breg, od leta 1990 do 1995 župan v Dolini in predsednik Kraške gorske skupnosti v letih 1987-1991. V okviru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je bil med ustano vitelji sto ritvene ga podjetja Servis ter predsednik SDGZ v letih 1996-2004. Vodstvo organizacije je prevzel v zahtevnem obdobju, ko smo bili pri ča vsestran ski kri zi ob raz -kroju Jugoslavije in komisarski upravi dveh vodilnih bančnih zavodov. S pomočjo sodelavcev je utrdil vlogo Združenja kot osrednjega povezovalca slovenskega gospodarstva v FJK ter tudi razvil nove sindikalne in podjetniške pobude. Vedno je bil zagovornik skupnega dela in pove-zo vanja manj šin ske ga go spo -darstva. Ob vsem tem je Peče-nik sledil rasti domačega podjetja, ki se naprej uspešno razvija z novim rodom.
Ma rino Pečenik je že dol -go let član tudi vodstvenih organov SKGZ. Krovna organizacija Slovencev v Italiji mu je na lanskem deželnem kongresu v Čedadu podelila odličje za izjemno življenjsko delo na upravnem, go spo dar skem in šport -nem področju.
/
ŠOLA IN DELO - Projekt Imprendero
Študenti tehničnega zavoda Žiga Zois opravili delavnico in poletno prakso
V začetku junija se je na videm-skem tehničnem zavodu Malignani zbralo več sto dijakov, v predstavništvu 20 višjih šol FJK, ki so sodelovalie pri pobudi »Officina Studenti«, v okviru projekta Imprendero. Kot smo že poročali, sodeluje pri tem tudi tržaški zavod Zois na pobudo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je soudeleženo pri projektu, ki ga finansira Dežela FJK z evropskimi (FSE) in državnimi sredstvi (ministrstvo za delo). Glavni organizator in usklajevalec dela projekta, ki je posvečen podjetniškemu izobraževanju v šoli, je zavod IAL.
Vseh 20 šol je med šolskim letom angažiralo svoje dijake pri simulaciji nastanka in poslovanja »podjetja v razredu«. S pomočjo raznih izvedencev (komercialistov, izvedencev za marketing itd.) so sami dijaki izbrali in opredelili podjetniško idejo, ustanovili podjetje, pripravili operativni načrt, od business-plana do prototipa proizvoda oz. storitve, ter tudi pomislili na možno komercializacijo, vključno s tržno raz-is kavo. Pri tem je bi la seve da dra go cena pomoč in prizadevnost njihovih mentorjev, to je profesorjev, ki so sledili projektu.
Zadnji teden maja so sodelujoče šole predstavile oz. celo prodajale svo-
je produkte v standih na tržaškem Trgu sv. Antona. Teden kasneje pa je prišlo do izbora najzanimivejših idej oz. proizvodov. Na videmskem mitingu, ob glavnem koordinatorju Officine Studenti Stefanu Bertolu, je nastopil z izvirnim podjetniškim pričevanjem glasbeni producent in član skupine Africa Unite, Pordenončan Paolo Baldini, ki je mla din sko strast spre me nil v poklic in biznis.
Zoisovci, ki jim je bil mentor prof. Marko Oblak, so »ustanovili« družbo z omejeno obvezo »S.M.S. srl« (Students Multiservice) za izvajanje za tržaško stvarnost perspektivnega bizni-sa: službe varstva in nege otrok in starejših ter organizacije prireditev. Iz tehničnih razlogov jim ni bilo dano izvesti vseh predvide nih na log, zato ni so mogli tekmovati. Najbolje pa so se odrezali dijaki znanstvenega liceja Buonarroti, ki so si »izmislili« in proizvedli prototip termične odeje za motoko-lesarje. S to podjetniško idejo so se uvrstili za nacionalno tekmovanje Junior Achievement v Milanu, najboljša italijanska ideja pa bo tekmovala na svetovnem srečanju mladinskega podjetništva v Berlinu. Nagrada za najboljšo predstavitev je šla tržaškemu zavodu Volta za projekt B-tele (usnjena tor-
BRIŠČIKI - Pri komunski štirni
V petek zvečer bo zaigral orkester GM Synthesis 4
V petek, 13. julija s pričetkom ob 20. uri se bo pri komunski štirni v Briščikih zvrstila pobuda, ki bo še dodatno popestrila kulturno dogajanje na območju zgoniške občine. Glasbeni julijski večer v vaškem kotičku je postal že tradicija in vsako leto privabi kar lepo število poslušalcev.
Tokrat bodo lahko ljubitelji glasbe prisluhnili zvokom znanega Harmonikarskega orkestra GM Synthesis 4, ki ga vodi dir. Claudio Furlan. GM Synthesis 4 je v zadnjih desetletjih postalo ime, s katerim je 20-članska skupina mladih glasbenikov uveljavila vrednost harmonike v svetu resne glasbe: v vseh teh letih so se zvrstili nastopi, tekmovanja, festivali, koncerti, vse to na več ravneh, predvsem v krajevnem in pa širšem mednarodnem pro sto ru.
Za mnogimi imenitnimi uvrstitvami na najpomembnejših glasbenih srečanjih (Castelfidardo (1983), Dubrovnik (1986), Foligno (1989), Innsbruck (1992), Grand Prix di S. Etienne (1994), Innsbruck (1995), Praga (2002 in 2006)) stoji veliko vztrajnega dela, predvsem pa prepričanje, daje klasična harmonika glasbilo res široke izraznosti, ki daje možnost raznovrstnega - zato tudi izredno zahtevnega in »resnega« - ustvarjanja na sodobnem glasbenem prizorišču.
Synthesis 4 je posnel tudi kaseto in CD, s katerima ponuja dopolnjeni vpogled v svet glasbe za harmoniko. Člani orkestra so se pod mentorstvom svojega dirigenta, Claudio Fur-lana, preizkusili v interpretaciji zahtevnih skladb sodobnih av-
torjev, nekaterih celo posvečenih izrecno sestavu Synthesis 4. V prepričanju, daje treba resno glasbo širiti med občinstvo in je ne omejevati na zaprt krog strokovnih poznavalcev, je orkester posvetil svojo pozornost tudi takim glasbenim zvrstem, ki so ljudem bližje in prav gotovo ponudijo priložnost za vzgajanje k ljubezni do glasbe.
V zadnjih letih je Europska unija podprla mednarodni projekt orkestra z vključitvijo glasbenikov iz Slovenije. Zato je nastopal kot orkester ZPGŠ. Od septembra 2006, točno 29 let po svojem začetku, se je skupina vrnila pod okrilje tržaške Glasbene matice s svojim prvotnim imenom: GM Synthesis 4.
Po intenzivnem zimskem delovanju bo orkester s tem prvim srečanjem v Briščikih začel niz koncertov, ki jih bo izpeljal v mesecih juliju in septembru v mnogih turističnih krajih, kot so Caorle, Jesolo, Rosolina pri Trevisu (pod pokroviteljstvom ustanove »Fondazione musicale S.Cecilia«), Magnano in Riviera (organizator sta ustanova »Nei suoni dei luoghi« v sodelovanju z Glasbeno matico), Treviso (pokrovitelj občina Trevi-so) in Trbiž (občina Trbiž, Glasbena matica in društvo Planika iz Trbiža).
Program, ki ga bo izvajal, sega, kot že v tradiciji orkestra samega, od izvirnih skladb za harmonikarski orkester ruskih, nemških in italijanskih skladateljev, do priredb skladb znanih avtorjev, kot so Brittnova »Sentimental sarabande«, Piazzollo-va »Escualo« in Rosova »Holiday for strings«.
Včeraj danes
Danes, SREDA, 11. julija 2007
OLGA
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55 -Dolžina dneva 15.53 - luna vzide ob 01.51
in zatone ob 18.34.
Jutri, ČETRTEK, 12. julija 2007
MOHOR, FORTUNAT VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,2 stopinje C, zračni tlak 1007,3 mb raste, veter 35 km na uro vzhodnik se-vero-vzhodnik burja, vlaga 56-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 24,7 stopinje C.
□ Lekarne
Dijaki 3. razreda Zoisa - oddelka za knjigovodje s Štefanom Bertolom
bica za mlade), za najboljši businessplan goriškemu zavodu Pacassi (projekt GeoGreen o biogradbeništvu v turistični kmetiji na Prevalu), za najboljši stand na sejmu pa je bil izbran zavod Solar-i iz Tolmeča (projekt Nuova Vision za inovativni prijem pri lesni opremi).
Vsekakor pozitivno izkušnjo bodo dijaki Zoisa ponovili tudi naslednje le to, ved no v sode lo vanju s SDGZ. Pri tečajih in dru gih predvide nih pobu dah bodo z dijaki še naprej sodelovali razni strokovnjaki. Ob predavateljih IAL so letos sodelovali pri oblikovanju tečaja še predstavnika SDGZ Andrej Šik in Davorin Devetak, sodelavec Servisa Boštjan Starc in Euroservisa Aljoša Sošol. Zanimivi strokovni in podjetniški pričevanji pa sta podala Nevenka Pečar, iz uspešne izkušnje socialnih ustanov - podjetij KRUT, Tilia in Adriatic, ter sve tovalec za de lo in odbor nik sek -cije svobodnih poklicev SDGZ Giuli-a no Nad rah.
POLETNA ŠOLSKA PRAKSA
Ze nekaj let, po nastopu nove zakonodaje in šolske reforme, se je tradicionalna šolska praksa tržaških dijakov po podjetjih iz poletnih mesecev pomaknila tudi v zimsko in druga obdobja v okviru šolskega leta. Dijaki zavoda Ziga Zois so konec junija zaključili večtedensko prakso, ki se je odvijala med majem in junijem; nekateri so v dogovoru s podjetji to podaljšali tudi na poletje. Drugi zavodi kot npr. družboslovni in pedagoški licej Slomšek opravljajo prakso (po ustanovah in podjetjih) sredi šolskega leta. Dijaki Stefana so ohranili v glavnem poletni rok, a imajo tudi medletno prakso, v okviru raznih tečajev za mikro-specializacijo.
Prijetna novost je, da so od lani začeli izvajati prakso po podjetjih tudi dijaki liceja Prešeren. V sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem je kakih deset dijakov in dijakinj, razporejenih v dveh poletnih izmenah, na stažu v Zadružni kraški banki, odvetniških in drugih pisarnah, uvozno-izvoznih podjetjih, turističnih agencijah, hotelih itd. Ob spodbudi prof. Miloša Tula so se tudi letos »realčani« in »klasiki« opogumili in želeli poskusiti, kaj pomeni delo za uradniškim pultom oz. v stiku z gosti hotela, kjer se je treba preizkusiti v komunikaciji, znanju jezikov...
Gre tudi pozdraviti dejstvo, da je vedno več podjetij, ki sprejema na prakso ne le »bodoče uradnike« zavoda Ziga Zois, ampak tudi druge mlade, ki študirajo na liceju in se bodo jutri, morda prav po izkušnji prakse v podjetju, odločili za študij in poklic, ki je vezan na gospodarstvo. (D.D.)
Od ponedeljka, 9. julija, do sobote, 14. julija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. L. Stock 9 (040 414304), Milje - Beneško nabrežje 3 (040 274998).
Nabrežina (tel. 040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Beneško nabrežje 3. Nabrežina (tel. 040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040-368647).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
S Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v petek, 20. julija izlet na Mašun, kjer bo srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do med 9. in 13. uro na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072.
KMEČKA ZVEZA IN ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA prirejata v nedeljo, 29. julija 2007, tradicionalni članski izlet na kmečki praznik na koroškem, ki ga »SKUPNOST južnokoroških kmetov« organizira v Šentprimožu v Podjuni. Cena izleta je 20,00 evrov in krije samo stroške prevoza. Vpisovanje v uradih Kmečke Zveze Trsta, Gorice in Čedada.
Loterija 10. juj 2007
Bari	S3	70	6S	79	9
Cagliari	SB	32	13	30	B7
Firence	B3	3B	29	22	79
Genova	72	S6	44	41	11
Milan	B9	B0	31	S1	32
Neapelj	S3	14	S0	60	B3
Palermo	42	1S	B9	19	3B
Rim	6B	1	27	20	SS
Turin	43	16	21	S3	6S
Benetke	7S	77	BS	S4	6S
Nazionale	7B	3B	6S	2S	26
Super Enalotto Št. 82
14 42 53 68 83	89 jolly 75
Nagradni sklad	2.906.381,99 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 11.869.520,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00 €
12 dobitnikov s 5 točkami	48.439,70 €
1.245 dobitnikov s 4 točkami	466,88 €
48.196 dobitnikov s 3 točkami	12,06 €
Superstar	7B
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
6 dobitniki s 4 točkami	46.688,00 €
148 dobitnikov s 3 točkami	1.206,00 €
2.375 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
15.115 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
37.239 dobitnikov z 0 točkami	S,00€
/
TRST
Sreda, 11. julija 2007
9
IfJUJ^fl r^	^mit«™
v sodelovanju s kulturnim društvom RIBIŠKI MUZEJ Tržaškega Primorja in s slovenskim kulturnim društvom VESNA
Vas vljudno vabijo na III. Festival Moija s komedijo ..t H ti i t
Igrajo Miranda Caharija Livij Bogateč - Koča
Andrej Rismondo, Vesna Hrovatin, Mairim Cheber, Katrin Sedmak in Jara Košuta

Ponovitve danes, 11., jutri 12., in 13. julija 2007
V Križu na "SRENJSKEM BORJAČU PRI OČARJEVIH" ob 21:00
Ob priliki bo v Ribiški hiši odprta razstava o igralcu in režiserju Justu Košuti.
Zlata je zibka, mehka odejica, notri se ziblje naša
Emica
Nina, nina, nana, naša punčka je zaspana.
Ljubko Emmo bova pestovali in se z njo igrali. Alja in Živa
Na oddelku tujih modernih jezikov in kultur tržaške leposlovne fakultete je z odliko in pohvalo
Eva Krmec
Iz srca ti čestitamo in želimo še mnogo nadaljnjih uspehov, Danijel, Livio, Vesna in Andrej.
¿i Čestitke
Naši odbojkarici Lara Crevatin in Maria Della Mea sta uspešno opravili maturo. Iskreno jima čestitamo vsi pri OD Bor.
Danes na Palkišču slavita svoj 16. rojstni dan MARKO in SARA VI-SINTIN. Da bi zdrava, srečna in vesela ter dosti poguma imela jima iz srca želi nona Milena, Gina, Sonja, Miki in Katja.
Dobrodošla EMMA!Mala princeska je osrečila mamo Paolo očka Igorja Uršiča in vse nas. Presrečnima staršema in mali Emici želimo vse najboljše Kovačicevi z Njivic.
U Kino
ALCIONE - 19.00,21.10 »Il destino nel nome«.
NAROČNIKOM
PPRIMPRSSKKEGAA
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
040-7786331
vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah.
AMBASCIATORI - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »Harry Potter e l'ordine della fenice«.
ARISTON - (poletna arena) 21.30 »Ho vo-glia di te«.
CINECITY - 16.00, 16.30, 17.30, 18.00, 18.45, 19.15, 20.30, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della fenice«; 16.00, 17.50, 19.40 »Hostel: parte 2«; 16.30, 19.45, 22.00 »Stepping dalla strada al palcoscenico«; 16.15, 17.45, 19.15, 20.30, 22.00 »Transformers«; 16.10 »The messenger«.
EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času.
EXCELSIOR AZZURRA-
17.00, 19.30, 22.00 »Salvador - 26 anni contro«.
FELLINI - 16.20 »TMNT: Teenage Mutant Ninja Turtles«; 22.10 »Hostel 2«; 17.45, 20.00 «Le vite degli altri«.
GIOTTO MULTISALA1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Lupin 3 - Il castello di Cagliostro«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »Stepping - Dalla srada al palcoscenico«.
KOPER - KOLOSEJ -17.40,19.30, 21.20 »Avtoštopar«; 17.10,19.20,21.30 »Fantastični štirje: Prihod srebrnega letalca«; 19.00, 21.50 »Zajtrk na Plutonu«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della fenice«; Dvorana 2:16.15,18.30 »The Reef - Amici per la pinne«; 20.20, 22.20 »Ocean's thirteen«; Dvorana 3: 16.15, 20.00, 22.15 »Transformers«; Dvorana 4: 16.10,17.30,18.55 »I fantastici4 e silver surfer«; 18.00, 20.05 22.15 »Giova-ni aquile«.
SUPER -16.00,18.00, 20.00, 22.00 »Dog suckers animals« Prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00,22.20 »Harry Potter e l'ordine della fenice«; Dvorana 2:16.00,18.30,21.15 »Harry Potter e l'ordine della fenice«; Dvorana 3:17.10,19.50, 22.20 »Transformers«; Dvorana 4: 16.50,18.15 »The Reef: Amici per la pinne«; 20.00, 22.20 »I fantastici 4 e silver surfer«; Dvorana 5:17.45, 20.00, 22.10 »Stepping - Dalla strada al palcoscenico«.
H Šolske vesti
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta).
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bile 4. julija, v prostorih Deželnega šolskega urada v Ul. S. Anastasio 12, objavljene pokrajinske (bivše permanentne) lestvice učnega osebja slovenskih sol vseh vrst in stopenj v tržaški pokrajini. Rok za vložitev morebitnih ugovorov je 5 dni.
DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od 7. julija do vključno 01. septembra 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure.
RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNAN STVE NE GA LI CE JA FRAN CE PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti od 7. julija do 01. septembra 2007 ob sobotah zaprta; šola bo zaprta tudi v ponedeljek, 13. avgusta 2007 in v torek, 14. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOM ŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola ob sobotah zaprta do 1. septembra 2007 .
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev proš-
Občina Trst
Urad za prostorsko načrtovanje Služba za urbanistiko
V	skladu z veljavnim D.Z.z dne 19.1 1.1991 št. 52. in podobnimi spremembami, obveščamo, da na podlagi sklepa občinskega sveta št. 42 z dne 21. maja 2007, je bil odobren preliminarni načrt: "Nujni posegi v korist javne varnosti in za varni tranzit po Furlanski cesti v Občini Trst", ki združuje sprejem variante št. 99 P.R.G.C. - S.O.R.N.-a, v skladu z 2. odstavkom 127. člena D.Z. 52/91; odobreni ukrep bo izobešen na občinski oglasni deski, v ulici Malcanton 2, za 10 (deset) dejanskih in zaporednih dni od I I .julija 2007 do vključno 21 .julija 2007; v tem obdobju si bodo zainteresirani lahko ogledali dokumentacijo od 8. do 14. ure vsak delovni dan in od 9. do 12. ob praznikih.
V	času vložitve lahko posamezniki predložijo Občini opombe, lastniki z načrtom vezanih nepremičnin pa ugovore.
Obveščamo, da je zgoraj omenjeni načrt bil vključen v "Načrt izrednih posegov Civilne zaščite" kot predvideva 4.odstavek I .člena Uredbe Predsednika Ministrskega sveta št. 3405 z dne 25.02.05, ki skrajša časovno obdobje za predstavitev pripomb in ugovorov v primeru,
da izvajanje posegov terja urbanistične variante.
Vodja službe (arh. Ave Furlan)
nje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istruzione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice.
RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo 13., 14. in vse sobote avgusta 2007 zavod zaprt. Tajništvo bo med poletjem delovalo od 8.30 do 12.30. Redni pouk za šolsko leto 2007/2008 se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007.
Ü3 Obvestila
DRUŠTVO LAMPO prireja od torka, 10. julija do nedelje, 15. julija tradicionalno poletno pustovanje v Miljah nad parkiriščem Caliterra. Spored: torek, 10. julija, ob 21. uri karibski plesi, nato vsak večer ples, v soboto, 14. julija, ob 21. uri, večerna povorka mask.
ROJANSKA VERSKA SKUPNOST bo v četrtek, 12. julija, praznovala svoja zavetnika sv. Mohorja in Fortunata. Ob 19.30 bo dvojezična sv. maša. Sledila bo evharistična procesija po rojanskih ulicah s petjem in molitvami tudi v slovenščini. Somaševanje in procesijo bo vodil msgr. Franc Vončina. Toplo vabljeni verniki, pevci in še posebno narodne noše.
OBČINSKA KNJIŽNICA vNabrežiniob-vešča svoje bralce, da bo zaradi dopusta zaprta do 15. julija.
SKD IGO GRUDEN - POLETNE DELAV-NICEV JULIJU Oblikovanje usnjazaodrasle, 16. in 17. od 20. do 22. ure, tel. 333-8980166 Erika Kojanec. Šivanje bleščič za otroke 16., 17. in 18. julija od 9.30 do 11.30, tel. 338-8475906 Sandra Poljšak.
TA BOR NI KI RO DU MOD RE GA VA LA obveščajo člane, da bo odhod na taborjenje v nedeljo, 15. julija. Zbirališče (vsi v kroju): v Sežani, na novi avtobusni postaji ob 8. uri, odhod ob 8.30; odhod iz Rožne doline ob 9. uri. V nedeljo, 22. julija bodo obiski od 10. do 17. ure. Taborniški srečno!
AŠD SOKOL vabi starše otrok, ki se ukvarjajo z žensko odbojko pri društvu, na informativni sestanek za pripravo nove sezone 2007/2008, ki bo v sredo, 18. julija, ob 20.30 na odprtem igrišču AŠD SOKOL. Toplo vabljeni.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo od 20. julija do 3. avgusta zaprta zaradi nujnih obnovitvenih del.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je do 6. avgusta odprta po običajnem urniku (ob pon. in sredah od 15. do 19. ure).
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo od 25. junija do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure.
MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 3385953515 (Katja).
SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marijaniš-ča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Ma-nica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša).
ENOTI KO SOVE LOVE KNJIŽ NI CE SE -ŽANA delujeta s poletnim urnikom in bosta za obiskovalce odprti: Knjižnica Divača, torek in petek 11-18, Knjižnica Kozina, ponedeljek 7-14 in sreda 11-18. Osrednja knjižnica v Sežani in Knjižnica Komen imata nespremenjen urnik.
0 Prireditve
ARTEDEN07 - mednarodna likovna delavnica v ŠKC v Lonjerju. Danes, 11. julija, ob 20. uri, At Musicart (likovna delavnica odprta vsem) pod vodstvom Andreja Carlija. Četrtek, 12. julija, ob 19.30 uri družabnost z glasbeno skupino Veseljaki (ob 18.30 pokušnja domačih vin). Petek, 13. julija, ob 20. uri, At Dance Performance Daša Grgič in Lu-
ca Zampar, režija Luca Quaia. Sobota, 14. julija, ob 19.30, At Vernissage Razstava nastalih del na Artednu, predstavitev Klavdij Palčič, nastop pevke Teje Saksida in glasbenika Maria Babojeliča. Vabi Skd Lonjer-Katinara.
TRST,GALERIJA NARODNEGA DOMA Ul. Filzi 14, do 13. julija 2007, umetnostna razstava »Hommage Spacalu«. Odprto od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30.
SKD TABOR prireja TABOR 2007-P0-LETJE POD KOSTANJEM: v četrtek, 12. julija, ob 21.15, v sklopu festivala Fol-kest, irska skupina ATLANTIC ROAR; v četrtek, 19. julija, ob 21.15 celovečerni film LA RICERCA DELLA FELICITA' (R.Gabriele Muccino); v petek, 27. julija, ob 21.00, slovenske etno-rock-jazz skupine JARARAJA. Vse prireditve bodo na dvorišču Prosvetnega doma, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Deloval bo tudi poletni osvežilni kiosk. Čakamo vas!
GODBENO DRUŠTVO NABREŽI NA vabi na praznovanja ob priliki 110. letnice ustanovitve, v petek, 13. julija 2007, na sedežu društva, ob 20.30 poimenovanje dvorane po Stanku Misleju in predstavitev spletne strani godbe; v soboto, 14. julija, na igrišču Sokola, ob 19.30 slavnostni koncert godbe, sledi ples z ansamblom Kraški Kvintet; v nedeljo, 15. julija na igrišču Sokola, ob 17.00 povorka godb iz Nabrežinskega trga na igrišče Sokola; sledi kratek koncert vsake godbe ter ples z ansamblom Modri val.
KRD DOM BRIŠČIKI vabivpetek, 13.ju-lija 2007, ob 20. uri, h komunski štirni v Briščike na koncert Harmonikarske-ga orkestra GM SINTHESIS 4 dir. Claudio Furlan.
B Mali oglasi
RESTAVRACIJA NA KRASU išče natakarico in kuharja za stalno delo. Info: 3924032979.
IŠČEM KNJIGE (slovenščina, italijanščina, matematika in gospodarski zemljepis) za 3. razred višje srednje šole Z. Zois (oddelek za knjigovodje). Kličite na tel. št.: 334-1326272.
NUDIM LEKCIJE nižje srednješolcem iz vseh predmetov. Tel. na tel. št.: 3491603488.
NUDIM POMOČpriraznihhišnihpopra-vilih: gradbeništvo, vodovodno inštala-terstvo, vrtnarstvo. Tel. na št.: 3332433698
ODDAJAM v najem v središču Gorice pol opremljeno 140 kv.m. veliko trosobno stanovanje v 1. nadstropju, z dvigalom, kuhinjo, sprejemnico z balkonom, z dvema kopalnicama, shrambo, kletjo in parkirnim prostorom. Klima in centralizirano ogrevanje. Tel. na št.: 346-8246674.
OD DA JAM v najem, v Ul. Manzoni, 90 kv.m veliko neopremljeno dvosobno stanovanje z velikim atrijem, kuhinjo, sprejemnico z balkonom, shrambo in kletjo. Centralizirano ogrevanje. Tel. na št.: 346-8246674.
PRODAM HIŠO v Borštu blizu cerkve, v izredno dobrem stanju. Zainteresirani naj kličejo na tel. št.: 040-384122 ali 040-830454.
PRODAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja F. Prešeren. Pokličite ob jutranjih ali večernih urah na tel. št.: 3343042911.
PRODAM PEUGEOT 1061400 kubikov, sport pack, letnik 2000, 79.000 prevoženih km, v zelo dobrem stanju. Cena 3.000,00 evrov. Klicati na št. 3485613140.
PRODAM ŠOLSKE KNJIGE za prve tri razrede klasičnega liceja France Prešeren. Pokličite na tel. št. 349-6236171.
PRODAM ŠOLSKE KNJIGE za vse razrede jezikovnega liceja. Tel. na št.: 040225089 ali 340-5466275.
ZARADI SELITVE prodajamo odlično ohranjeno kotno omaro dimenzij 210-x210x260 cm. Razpoložljivost takojšnja. Cena izredno ugodna. Tel. 335-7029004.
[H Osmice
GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci.
KMETIJA SLAVEC je odprla vrata svoje osmice v Mačkoljah na št. 133. Toplo vabljeni!
KMETIJA V GABROVCU pri čebelarju odpira svoja vrata. Toplo vabljeni.
OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi (družina Gabrovec). Tel. št.: 040299806.
OSMICA je v Dolini, pri Mariju Žerjalu.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Med-jevasi št 14.
V	BORŠTU sta odprla osmico Bruno in Marija.
V	KRIŽU je odprl osmico Martin Kosuta. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
V	SLIVNEM je Iztok odprl osmico. Tel. 040-200634.
Prispevki
V	spomin na Vero Čuk darujejo Gabrijela in Edi Kraus 100,00 evrov za ŠD Breg.
V	spomin na Vero Čuk darujejo Irma Kraus ter družini Franco in Corsi 100,00 ev-rov za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob drage Vere Slavec - Čuk darujejo Sergij, Irina, Peter in Paula Sancin 50,00 evrov za pihalni orkester Breg, 50,00 evrov za AŠD Breg in 50,00 evrov za M.P.Z. Valentin Vodnik. V isti namen daruje Mira Novak 30,00 evrov za A.Š.D Breg. V spo min na Vero Slavec - Čuk daruje Marija Žerjal 20,00 evrov za A.Š.D Breg.
V	spomin na Srečka Budina darujeta Albin in Olga 20,00 evrov za spomenik NOB v Saležu.
Cvetka in Zmago Košuta darujeta 25,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na drago Anico Kralj darujeta Ada in Marica Kocman 25,00 evrov za šempolajski cerkveni zbor.
Elizabeta in Boris v spomin na cerkveno pevko Anico Kralj darujeta 30,00 evrov za cerkveni šempolajski zbor.
V	spomin na Srečka Budina darujeta Marija in Ivanka Škrlj 50,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na Srečka Budina darujeta Silvana in Miloš 30,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na Srečka Budina in Ladija Mi-liča darujeta Olga in Ladi Rebula 30,00 evrov za AŠK Kras.
Namesto cvetja na grob drage tete Vere darujejo Giorgio, Marta in Edvin 50,00 evrov za AŠD Breg, 50,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik, Antek in Tatjana darujeta 50,00 evrov za cerkev v Dolini in 50,00 evrov za AŠD Breg.
V	spomin na drago Vero daruje sestra Vida 100,00 evrov za cerkev v Dolini.
t
Zapustila nas je naša draga
Veronica Vidmar vd. Tuk
Žalostno vest sporočajo
sestra Giovanna z možem Giovannijem in ostali sorodniki.
Pogreb bo v petek, 13. julija ob 13.20 iz mrtvašnice v ulici Costalunga.
Trst, 11. julija 2007
Gospe Aniti Perič Altherr iskreno sožalje.
KŠD Rojanski Krpan
ZAHVALA
Ob smrti moje ljubljene mame
Štefi Bratina roj. Belak
se toplo zahvaljujem duhovnikom msgr. Mariju Gerdolu, p. Rafku Ropretu ter g. Dušanu Jakominu za cerkveni obred, cerkvenim pevkam, nosilkam sveč in cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so nam izrazili iskreno sožalje ter s svojo prisotnostjo pri pogrebu počastili njen spomin.
Hčerka Neva z družino
Pogrebno podjetje LIPA se opravičuje zaradi napake, ki je nastala pri prepisovanju osmrtnice pok. Štefi Bratina-Belak. Namesto besedila "odnesla si s teboj mojo prvo besedo", se pravilno glasi "odnesla si s seboj mojo prvo besedo".
Boljunec, 11. julija 2007
Pogrebno podjetje Lipa
1 2 Nedelja, 8. julija 2007
KULTURA
/
NOVA GORICA - 4. mednarodno tekmovanje saksofonistov
V ospredju dobra pripravljenost glasbenikov
Petindvajset udeležencev porazdelili v tri starostne kategorije
Četrto mednarodno tekmovanje saksofonistov v Novi Gorici se je uspešno zaključilo .Tekmovanja se je udeležilo 25 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Francije, Poljske, Latvije, Litve, Norveške, Izraela in Avstralije. Tekmovali so v treh kategorijah, in sicer:
1. kategorija: rojeni leta 1991 in mlajši (8 udeležencev); 2. kategorija: rojeni leta 1987 in mlajši (10 udeležencev);
3. kategorija: rojeni leta 1981 in mlajši (7 udeležencev).Tekmovanje je ocenjevala štiri članska žirija, ki ji je predsedoval svetovno priznani francoski saksofonist Claude Delangle. Ostali člani žirije do bili: Matjaž Drevenšek - Slovenija, Janez Matičič - Slovenija in Dragan Sremec - Hrvaška.
Predsednik žirije Claude Delangle je bil nad udeleženci navdušen, predvsem je opozoril, da so bili tekmovalci zelo dobro pripravljeni. Na oder so najprej stopili tekmovalci prve kategorije v petek, 6. julija. V prvi kategoriji je prvo mesto osvojil Matija Marion iz Divače, ki je dosegel 89,25 točk. Za osvojeno najboljše mesto mu je podjetje BG France, Franck Bichon iz Francije poklonilo bon za 300 €, Hartman, d.o.o. iz Maribora pa bon za 70 €. Matija Marion j e prejel tudi posebno nagrado za izvedbo najboljše slovenske skladbe (B. Adamič: Igračkanje), ki jo je podelilo podjetje Sloway Music Editions, in sicer notno zbirko novih slovenskih skladb za saksofon. S 84,25 točkami je drugo mesto v prvi kategoriji osvojil Štefan Starc iz Zgornje Besnice. Med nje-
gove nagrade sodi vrednostni bon v višini 250 €, ki mu ga je podelilo podjetje Lastra Company iz Mengša. Tretje mesto in bon Roberta Buttusa iz Vidma za 200 € je »odšlo« na Poljsko Weroniki Oleszkiewicz.
V soboto, 7. julija so se zvrstili tekmovalci druge kategorije pred štiričlansko žirijo. Posebnost druge kategorije sta bili dve dodatni nagradi. Ponovno je podjetje Sloway Music Editions za najboljšo izvedbo slovenske skladbe (Maksimiljan Strmčnik: Recitativ in arija) podarilo notno zbirko za saksofon. Poleg tega je za najboljšo izvedbo skladbe po lastni izbiri mesto Nova Gorica podarilo bronasto skulpturo kiparja Zmaga Posege.
Trije najboljši v drugi kategoriji pa so bili: tretje mesto je z 86,25 točkami dosegel Orr Guy iz Haife (Izrael). Z bonom v višini 400 € si bo lahko izbral izdelke / pripomočke za saksofon podjetja Vandoren Paris iz Francije. Drugo mesto je osvojil Janez Uršej iz Velenja in dosegel 87,50 točk. Podjetje Eugena Rousseauja iz ameriške Minne-sote je za drugo mesto te kategorije podarilo vrednostni bon v višini 500 €, podjetje Hartman d.o.o. iz Maribora pa bon v višini 70 €. Zmagovalec druge kategorije, ki je 'pobral' tudi obe posebni nagradi: za najboljšo izvedbo slovenske skladbe in skladbe po lastni izbiri - je Oskar Laznik iz Hras-nika. Za 90,66 točk mu je podjetje Symphony International podarilo Kinstar sopran saksofon. Glasbena mladina Slovenije pa mu bo 'priskrbela' koncert v njihovi organizaciji.
Tretja kategorija je potekala v dveh etapah.
V Novi Gorici je nastopilo 25 mladih talentov
V petek popoldan so nastopili tekmovalci umetniške kategorije na kvalifikacijah. Najboljših šest se je nato uvrstilo v finale, ki je bil v nedeljo, 8. julija ob 10.00 v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica. Tretje mesto je osvojil Roberto Genova iz Italije. Dosegel je okroglih 86 točk, prejel je Sequoia sopran saksofon Roberta Buttusa. Drugo mesto je osvojil Avstralec Adrian Tully, ki študira v Franciji. Za 92,25 točk je prejel alt saksofon Yamaha YAS-475 podjetja Yamaha Music Central Europe GmbH. Zmagovalec tretje kategorije je s 92,67 točkami postal Rok Volk. Prejel je alt saksofon Selmer Super Action II podjetja Selmer Paris, ki ga v Sloveniji zastopa Sound-tech d.o.o. in vrednostni bon 70 € podjetja Hartman d.o.o. iz Maribora. Rok Volk je prejel tudi najvišje število točk v svoji kategoriji za izvedbo slovenske skladbe - Janeza Matičiča Repliques. Prvi tri nagrajenci vsake kategorije so dobili tudi praktične nagrade podjetja Rico, DAddario and Company iz New Yorka. Društvo slovenskih skladateljev paje zmagovalcu vsake kategorije podarilo tudi praktično nagrado Društva slovenskih skladateljev: edicijo DSS in zgoščenko iz zbirke Ars SlovenicA' po izbiri nagrajenca ter zbornik Črta Sojarja Voglarja: Skladateljske sledi po letu 1900.
Vsi tekmovalci so imeli priložnost po tekmovanju pogovoriti se s člani žirije, ki so jim s svojim znanjem in izkušnjami svetovali za nadaljnje delo.
Metka Sulič
SLOVENIJA - Drevesa posebneži Poljanske doline
Franc Miklavčič je zanimivo in izčrpno popisal drevesne vrste
Zakaj so na svetu knjige? Ker je na svetu toliko stvari, katerih ne bomo nikoli videli in doživeli, in je škoda, da o njih ne bi vedeli nič. To je nekak podnaslov knjige Franca Miklavčiča Drevesa posebneži Poljanske doline. Avtor ni poznan kot književnik, malo je objavljenih njegovih strokovnih člankov, je pa dobro poznan v Poljanski dolini in širši okolici kot izreden poznavalec dendro-loš ke de di šči ne in res nos ti pri ka te rem koli delu. Zato ni čudno, da je bila dvorana kulturnega doma v Poljanah nabito polna, kar dokazuje, da slovenski narod še vedno rad seže po dobri knjigi.
»Drevo ta prastari človekov spremljevalec. Stari narodi so drevo postavljali v središče vesolja. Drevo je predstavljalo os sveta, ki povezuje nebo in zemljo, kot steber, ki podpira vse življenjske procese. Drevo je življenje, ki je samo po sebi največja vrednota. Ker drevo raste iz zemlje, so stari stari narodi verovali, da dre vo s svo ji mi ko re ni na mi čr pa modrost in znanje naših prednikov.
Drevo je tudi uporabna dobrina, daje nam les, ki je vr hun ski iz de lek na ra ve. Les je prijeten na otip, prijazen za oko, ko umetnik zaigra na instrument iz lesa, tudi prijeten za uho. Les nam kot neoporečno kurivo pozimi daje zdravo toploto. Njegova na novo spoznana enkrat no pa je, da za vrs to let v se bi uskla -dišči odvečni ogljikov dioksid iz ozračja.« je v svojem uvodu napisal vodja območne enote zavoda za gozdove - Kranj Janez Logar.
In pravo modrost izkazuje Miklavčič, ko prebiramo o izjemnih drevesnih posebnežih v Poljanski dolini in njeni bližnji okolici. »Prav presenetljivo je, da na območju Krajevne enote Poljane, ki obsega samo 12000 hektarjev gozda, najde mo kar 31 dre ves nih vrst, ka te rih predstavniki dosegajo izjemne dimenzije«, je za naš dnevnik povedal Franc Miklavčič in nadaljeval: »Opisana drevesa s svojimi večinami in premeri presegajo mednarodno primerljiva merila. Izjemna drevesa so naša dedišči-
na za prihodnost.« Pisec predstavlja drevesa z izredno natančnim opisom lokacije (znane so koordinate) in navaja celo »domače« imena in »osebne« podatke. Če tako lahko rečemo (prsni premer, prsni obseg in višino). Celoten opis je podkrepljen s prekrasnimi fotografijami. Pri posebnežih pa je še dodal poglavje o uporabi drevesnih vrst v kulinariki. Tako bra lec lah ko iz ve, da plo do ve je re bi -ke predelujejo v marmelade, džeme, kompote, sokove in alkoholne pijače, kot sta jerebikovo vino in žganje jerebiko-vec. Lahko pa naredimo tudi sadni sir iz je re bik.
Med raznimi zanimivimi podatki do bi mo tu di spi sek naj sta rej ših dre ves na slovenskem: macesen - preko 500 let starosti (triglavsko pogorje - dolina Sedmerih jezer), jelka - skoraj 500 let (pragozdni ostanki), bori - 250-300 let (ljubljanski Rožnik. Iški vintgar), itd. Res zanimiva knjiga, ki bo zanimala ne le dendrologe, marveč vse ljubitelje narave. (Marij)
LJUBLJANA - Grad
Večer
latino
glasbe
Ploščad na dvorišču ljubljanskega gradu verjetno še nikoli ni bila tako plešišče salse in drugih latinsko ameriških ritmov kot v četrtek zvečer. Letošnji koncerti v organizaciji Braneta Rončela so popolnoma uspeli: poleg uspelega sredinega nastopa harmonikarja Richarda Galliana (ll.julija bo igral v Strassoldu v Furlaniji) z zasedbo Tangaria in pevcem Royem Ayersom in petkovega koncerta brazilskega glasbenika Lenine in brooklinške zasedbe Yerba Buena je triptih večerov predvideval tudi živahni večer vročih latinskih ritmov na ljubljanskem gradu. Pred sicer ne preveč številno publiko (istočasno je kanadska pevka Pink napolnila dober kilometer oddaljeni Tivoli) so po skoraj enourni zamudi stopili na oder Orlando »Maraca« Valle in njegova skupina Otra Vision. Kubanski flavtist je z vokalistoma Wilfredom Campom in Rolandom Morejonom ter ostalimi glasbeniki ponudli poldrugourni nastop močnih ritmičnih utripov. Afrokubanska glasba je že po prvih minutah prevzela občinstvo, tako da so se poslušalci prelevili v plesalce, ki so z zadovoljstvom sledili po-daljšanjemu izvajanju Vallejevih skladb. »Salseri« so na oder potegnili tudi nekaj nadarjenih plesalcev iz prvih vrst, tako da se je, vsaj simbolično, tudi oder vlkjučil v plešišče na ploščadi. Mogočni pihalni in ritmični sekciji nista zatajili in sta diktirali tempo kakovostno dobremu koncertu.
Dober nastop skupine Otra Vision pa je bil le uvod v to, kar je publiko popeljalo dolgo v noč. Pol urce pavze in že so na oder stopili glasbeniki skupine Mercadonegro.Trenutno najboljši latino bigband je v Ljubljani potrdil zelo dober vtis, ki ga je pred letom dni pustil na Trgu Evrope (trg pred severno železniško postajo) v Gorici v koncertu brez meja, ki ga je bil organiziral goriški Kulturni dom.
Čvrsti kubanski pevec Armando Miranda, kolumbijski tolkalec Rodrigo Rodriguez in pravi vodja skupine, perujski klaviaturist Cesar Correo so z ostalimi člani najprej podali nekaj lastnih skladb oz.pri redb, po tem pa zai gra li vlo go sprem ne sku pi -ne številnim gostom, ki so tja do poldruge ure zjutraj osrečili prisotne. Tak izbor izvajalcev je težko dobiti v enem samem večeru in projekt New York Salsa All Star, tak je bil namreč nazziv drugega dela ljubljanskega večera, je v slovenski prestolnici bil še popolnejši kot v drugih merstih letošnje evropske turneje.
Kralj salse je brez vsakega dvoma bil Tito Puente. V njegovi skupini je zadnja leta pel Portoričan Frankie Morales, ki se je kot prvi pridružil Arman-du Mirandi in drugemu pevcu skupine Mercadone-gro Edu ar du Ces pe de su. Vo kal ni tri o je vo dil ple sa -nje prisotnih, dokler se jim na odru ni pridružil vo-linist Alfredo De la Fé, po rodu Kubanec, ki je po študiju klasične violine živel in ustvarjal v Kolumbiji, New Yorku in Evropi. Sodeloval je s Puentejem, Celio Cruz in bil začetni mentor skupine Mercadone-gro. Po njegovi zaslugi je violina postala solistično glasbilo v salsi, kar je potrdil tudi na ljubljanskem nastopu. Latinskoameriška glasba ne bi bila taka, ko ne bi bi lo tol kal. Pri sot nost so lis tov teh glas bil je to -rej bila obvezna stvar za ljubljansko parado zvezd. Na kongasih je nastopil vedno nasmejani Giovanni Hildalgo, pravi mojster tolkal. Pri drugih tolkalah se mu je pridružil še »timbalero« Nicky Marrero, pravi odrski maček, ki je večkrat prevezel vlogo vodje vsesplošnega rajanja.
In že se je prikazal Portoričan iz New Yorka Dave Valentin, pravi mojster na flavti. Izšolan na bobnih j e postal pravi mojster lahke j azz glasbe (sodi med glasbenike slavne založbe GRP), tehniko katere večkrat prepleta z latino ritmi, čemu smo z veseljem sledili v četrtek. Začel je sicer z igranjem na bobnih, kar mu je, skupaj z latinsko krvjo, omogočilo izjemne nastope tudi na živahni sceni latinskoameriš-ke glasbe.
Ko so vsi plesali, tudi da bi se otresli vlage in mraza ljubljanske noči je stopil na oder še zadnji solist večera, dominikanski pevec José Alberto »El Canario«. Odlični pevec, ki je že v otroških letih zapustil rod ni otok in se pre se lil naj prej na Por to ri ko, po -tem pa v New York je zaslovel in dobil vzdevek »El Canario« po izjemnem glasu, ki ga Alberto poleg za petje odlično uporablja tudi kot glasbilo: naravna flavta, ki se lahko popolnoma enakovredno kosa z najboljšimi flavtisti, kar lahko po ljubljanskem nastopu mirno potrdimo.
Koncert vseh omenjenih mojstrov pa ne bil pravi latinski večer, ko ne bi skupaj zaigrali oz. zapeli. Tako so poleg spremnih Mercadonegro ob igranju vsakega solista večkrat priskočili tudi tovariši in zdaj v dveh, zdaj v treh ali štirih podali prave biserčke v živo. Tako je seveda bilo tudi na koncu večera, ko smo na odru sešteli kar 17 glasbenikov, nepozabni večer pa so zaključile flavtske mojstrovine glasbil Or-landa Valleja in Davea Valentina skupaj z glasilkami El Ca na ri a. ( AW)
/
SVET
Sreda, 11. julija 2007
1 1
ISLAMABAD - Po tednu dni obleganja in brezplodnih pogajanj za izpustitev talcev
Pakistanska vojska vdrla v Rdečo mošejo in ubila vodjo islamskih skrajnežev
V spopadih po uradnih virih ubitih več deset islamistov, po televiziji pa govorili o več sto žrtvah
ISLAMABAD - Pakistanska vojska je v noči na torek po tednu dni obleganja Rdeče mošeje v Islamabadu vdrla v kompleks tamkajšnjih stavb in ubila več deset islamistov, ki so se tam utrdili in zadrževali več deset talcev. Med ubitimi je tudi vodja skrajnežev, radikalni klerik mula Abdul Rašid Gazi. Natančno število smrtnih žrtev ni zna no.
Po ted nu dni brez plod nih po ga -janj za izpustitev talcev so pakistanske po seb ne eno te v no či na to rek vdr -le na območje Rdeče mošeje v Islamabadu. Kot je povedal tiskovni predstavnik vojske, general Vahid Aršad, so vojaki območje mošeje, ki leži v središču pakistanske prestolnice, napadli iz treh sme ri. Kot je po uda ril, je šlo za končen napad za rešitev talcev. Po vdo ru voj ske so iz bruh ni li si lo vi ti spopadi s skrajneži, ki naj bi na območju mošeje in bližnje madrase zadrževali 150 talcev. Pakistanski vojski naj bi kmalu uspelo prevzeti nadzor nad večino območja in rešiti nekaj tal cev, a so se že pi od po ra ohra -nili, tako da so se spopadi nadaljevali še včeraj zvečer.
Po navedbah pakistanskega notranjega ministrstva je bil v navzkrižnem ognju ubit mula Abdul Rašid Gazi, ki je vodil islamske skrajneže v Rdeči mošeji. "Odkrili smo ga v kleti in prosil je, ali lahko pride ven. Ven je prišel s štirimi ali petimi skrajneži, ki so še naprej streljali na varnostne sile," je dejal omenjeni vir. "Vojska je na to odgovorila, Gazi pa je umrl v navzkrižnem ognju," je dodal.
Po navedbah vojske je bilo v spopadih ubitih tudi najmanj osem vojakov in 50 skrajnežev. Po poročanju pakistanske televizije Dawn pa je v napadu vojske na mošejo umrlo veliko večje število ljudi, kot poročajo uradni viri. Predstavniki oblasti naj bi na kraju nesreče odkrili tristo vreč s trupli, je po ro čal Dawn.
Za napad na Rdečo mošejo so se pakistanske oblasti odločile teden dni po tem, ko so obkolile mošejo in ko je pri šlo do spo pa dov z is lam ski mi skrajneži. V mošeji se jih je utrdilo več tisoč, zadrževali pa so tudi več deset talcev. Privrženci radikalnih klerikov v mošeji so skušali pred tem v šestih me se cih ugra bi tev in gro ženj v pres -tolnici vzpostaviti podoben sistem, kot ga imajo talibani. Ze pred napadom vojske na mošejo je bilo v tednu dni ubitih več deset ljudi. (STA)
Očetje pakistanskih študentov pred bolnišnico čakajo na novice o usodi svojih sinov
ANSA
KRONOLOGIJA
Od zasedbe islamskih študentov do vdora vojske
ISLAMABAD - Kronologija dogodkov v Rdeči mošeji v pakistanski prestolnici Islamabad:
Januar 2007 - Skupina študentk korana v Rdeči mošeji je zasedla otroško knjižnico v Islamabadu v znak protesta zaradi odločitve vlade, da bo podrla mošeje in verske šole, madrase, ki so bile zgrajene brez uradnega dovoljenja.
27.marec - V okviru kampanje proti nemorali, ki so jo začele marca proti trgovinam s ploščami in video kasetami, študentke ugrabijo tri ženske, ker naj bi vodile javno hišo, nato še policista.Izpustijo jih, potem ko se ženske po-kesajo, v časnikih pa objavijo njihovo fotografijo v burkah.
6.april	- V Rdeči mošeji ustanovijo islamsko šeriatsko sodišče. Verski vodja mošeje Maulana Abdul Aziz je zagrozil s tisoči samomorilskimi napadi, če bo vlada skušala zapreti sodišče, ki bo nadziralo izvajanje islamskega prava.
9.april	- Šeriatsko sodišče mošeje izda fatvo proti pakistanski ministrici za turizem Nilofar Bahtiar, ker naj bi grešila s tem, ko je bila v časnikih objavljena fotografija, kako objema inštruktorja padalstva po skoku v človekoljubne namene v Franciji.
10.april	- Vlada je blokirala nezakonito spletno stran in radijsko postajo mošeje.
19.maj - Po aretaciji ducata podpornikov mošeje, študenti, povezani z mošejo, ugrabijo štiri policiste. Sledi ugrabitev še dveh policistov. Vse kasneje izpustijo.
23.junij - Več deset študentov je iz klinike za akupunkturo, za katero so trdili, da je javna hiša, ugrabili devet ljudi, med njimi šest Kitajk in Kitajca. Po protestu Pekinga so vse isti dan izpustili.
3.julij	- Med varnostnimi silami, nameščenimi okoli mošeje, in skrajneži iz mošeje so izbruhnili ulični spopadi pred mošejo.Ubitih je bilo najmanj devet ljudi, 150 je bilo ranjenih.
4.julij	- Varnostne sile so obkolile mošejo in zahtevale brezpogojno predajo skrajnežev in domnevnih talcev.Ka-kih 1200 študentov zapusti mošejo, več sto pa jih v njej osta-ne.Verskega vodjo mošeje Maulana Abdula Aziza so aretirali preoblečenega v burko med poskusom bega.Njegov brat Abdul Rašid Gazi je prevzel vodenje mošeje.
7.julij	- Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je zagrozil, da bodo ubili vse skrajneže v mošeji, če ne bodo položili orožja. (STA)
BEOGRAD - Umor Stamboliča in poskus umora Draškoviča
Miloradu Ulemeku Legiji potrdili kazen 40 let zapora
BEOGRAD - Srbsko vrhovno sodišče je dokončno potrdilo najvišjo, 40-letno zaporno kazen nekdanjemu poveljniku posebnih srbskih policijskih enot (JSO) Miloradu Ulemeku Legiji zaradi umora bivšega srbskega predsednika Ivana Stamboliča in poskusa atentata na takratnega opozicijskega voditelja Vuka Draškoviča v Budvi leta 2000.S tem ko je sodišče sodbo potrdilo, se nanjo ni več mogoče pritožiti, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.Sodba bo postala pravnomočna, ko jo bo sodišče objavilo, za kar pa naj bi potrebovalo še nekaj časa.Vrhovno sodišče je sicer v ponedeljek končalo trimesečno obravnavo pritožb na sodbo v primeru umora Stamboliča in poskusa atentata na Draškoviča. Vrhovno sodišče je sodbo potrdilo že 28. junija lani. Ker je bil Ulemek obsojen na najvišjo kazen, se je imel pravico pritožiti še na sedemčlanski senat vrhovnega sodišča, ki sprejema končne razsodbe. Na najvišjo 40-letno zaporno kazen je obsojen tudi nekdanji član JSO
Branko Berček, ki se je tako kot Ulemek pritožil, sedemčlanski senat pa je danes potrdil tudi njegovo kazen.
Ostali obsojeni v primeru se na sodbo vrhovno sodišče iz junija lani niso mogli pritožiti.Sodišče je takrat bivšemu članu JSO Leondu Milivojeviču kazen s 15 let zapora zvišalo na 30 let za-pora.Dvema obsojenim je kazen s 40 let zapora znižalo na 35 oziroma 30 let.
Nekdanjemu načelniku srbske službe državne varnosti Radomirju Markoviču je potrdilo 15-letno zapor-
no kazen, nekdanjemu namestniku srbske obveščevalne službe (BIA) Miloradu Bracanoviču pa je kazen znižalo s štirih na dve leti zapora. Med obtoženci sta bila tudi zdaj že pokojni nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič in nekdanji načelnik ge-neralštaba jugoslovanske vojske Neboj-ša Pavkovič, ki mu za zločine na Kosovu v prvi polovici leta 1999 sodijo na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
V pojasnilu prvostopenjske obsodbe, ki je bila izrečena julija 2005, je pisalo, da je Ulemek po nalogu takratnega predsednika ZRJ Slobodana Miloše-viča organiziral kriminalno skupino, ki je 25.avgusta 2000 ugrabila in nato umorila Stamboliča v Beogradu ter izvedla poskus atentata na Draškoviča v črnogorski Budvi 15.junija istega leta.
Legija je na 40 let zapora obsojen tudi zaradi atentata na srbskega premiera Zorana Djindjiča 12.marca 2003.
CIPER - Mehmet Ali Talat sprejema vabilo
Ciprski Turki pripravljeni na pogovore
NIKOZIJA - Voditelj ciprskih Turkov Mehmet Ali Talat je včeraj povedal, da se je pripravljen srečati s ciprskim predsednikom Tasosom Papadopulosom in oživiti zastale pogovore pod pokroviteljstvom Združenih narodov o združitvi že 33 let razdeljenega Cipra. Talat je na novinarski konferenci v svojem uradu v severnem delu ciprske prestolnice Nikozija povedal, da Papadopulosov ponedeljkov predlog »sprejema kot pozitivnega,« poroča francoska tiskovna agencija AFP.Talat je predlagal, da bi se s predsednikom Papadopulosom redno srečevala in razpravljala o razlikah v stališčih ciprskih Grkov in Turkov o iniciativi Združenih narodov. -Kot je dodal, bi bilo namreč »precej težavno razrešiti vse spore preteklega leta na enem samem srečanju«.
Predsednikov predlog je označil kot »žarek upanja« ter povedal, daje za dosego rezultata potrebnih še »več drugih ukrepov«. Datum srečanja voditeljev še ni določen, vendar pa je Talat predlagal, da bi potekalo še pred koncem meseca.
Papadopulos je omenjeni predlog
podal ravno leto dni po tem, ko sta sprti grška in turška stran 8.julija lani pod pokroviteljstvom Združenih narodov podpisali sporazum, v katerem sta se voditelja obeh strani sporazumela o začetku političnih in gospodarskih pogajanj .Ta načrt je kasneje propadel, saj se predstavnikom obeh strani ni uspelo dogovoriti ne o dnevnem redu ne o procesu pogajanj, poroča AFP.
Ciper je od leta 1974, ko je severno tretjino otoka zasedla turška vojska, razdeljen na razvitejši južni grški del oz.mednarodno priznano Republiko Ciper in na severni turški del oz.samooklicano Turško republiko Severni Ciper.
Dosedanji poskusi združitve otoka so bili neuspešni, zadnji po tem, ko so ciprski Grki aprila 2004 na referendumu zavrnili načrt ZN oziroma t.i.
Annanov načrt o združitvi otoka, ki je predvideval ustanovitev konfederacije dveh politično enakopravnih ozemeljskih enot, ciprski Turki pa so ga podprli. 1.maja 2004je tako v EU vstopil le grški del otoka, ki pa ga Ankara ne priznava. (STA)
1 2 Sreda, 11. julija 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
GORICA - Legambiente objavila seznam občin z najvišjo stopnjo recikliranja
Gorica v državnem vrhu po ločenem zbiranju odpadkov
V goriški pokrajini se je izkazalo še 22 manjših občin, med katerimi Števerjan in Dolenje
Nabiranje odpadkov po goriških ulicah
BUMBACA
GORICA - Nov pokrajinski načrt o ravnanju z odpadki
V korist okolja in družin
Ob koncu leta bo stekel postopek za uvedbo - V odbor, ki spreminja pravila, imenovani trije izvedenci
Spremembe pokrajinskega načrta o ravnanju z odpadki bodo izdelane decembra, nato pa bo startal upravni postopek za njihovo uvedbo. Temeljni dokument bo sestavila delovna skupina, ki jo bodo ustanovili znotraj odbora Agenda 21 in v kateri bodo delovali tudi trije izvedenci na področju ravnanja z odpadki, ki jih je imenovala goriška pokrajina. Vest je včeraj sporočila odbornica Mara Cernic, ki je predstavila prve korake pokrajinske uprave na poti spreminjanja pravil o odpadkih.
»Zadali smo si cilj, da bo novi načrt o ravnanju z odpadki gospodinjstev ščitil okolje in družine. Uvesti nameravamo bolj pravične tarife, ki upoštevajo količino pro-
Mara Cernic
BUMBACA
izvedenih smeti. Kdor jih proizvaja več, plača pač več. Spodbujali bomo občine, ki dosegajo višje odstotke odpadkov, ki gredo v recikliranje, gradnja sežigalnih naprav
in odlagališč pa ni predvidena,« je povedala odbornica. Pojasnila je, daje pokrajinski odbor že odobril in objavil načrt za ravnanje za odpadki, ki vsebujejo poliklo-rirane bifenile in trifenile. »Gre za oljnato snov, ki so jo nekoč uporabljali tudi v električnih gospodinjskih aparatih, za katero so nato ugotovili, daje rakotvorna,« je pojasnila odbornica in dodala, da je v pripravi tudi načrt za ravnanje z embalažami. »Najbolj pomembne pa so novosti pri ravnanju z urbanimi odpadki,« je poudarila Cerničeva. Izvedenci, ki so zadolženi za pripravo novega načrta, so Enzo Favoino, Fausto Brevi in Luca Mariotto. (Ale)
Gorica in Goričani so na področju ločenega nabiranja odpadkov med najbolj krepostnimi v Italiji. Podatek izhaja iz študije okoljevarstvene organizacije Legambiente, na podlagi katere je v lanskem letu goriški sistem ravnanja z odpadki dosegel šesti najboljši rezultat na državni ravni. Izvedenci organizacije Legambiente so na podlagi 23 meril, ki upoštevajo celo verigo ravnanja z odpadki, sestavili lestvico 22 najboljših glavnih mest pokrajin severne Italije, ki so presegle 35 odstotkov odpadkov, namenjenih v recikliranje. Občina Gorica se je s 50,7 odstotki povzpela na šesto stopničko, zavidljiv rezultat pa so dosegle tudi manjše občine pokrajine, ki so tekmovale v kategoriji »pod 10.000 prebivalci«. Za občino Gorica je včeraj v Rimu dvignil nagrado »Riciclone 2007« odbornik Francesco Del Sordi.
Pred Gorico so se med glavnimi mesti pokrajine severne Italije uvrstile le občine Verbania (66,59 odstotkov), Asti, Belluno, Novara in Trento. »Za srednjo in južno Italijo sestavlja organizacija Legambiente drugi lestvici, za uvrstitev v kateri je potrebno doseči nižjo stopnjo recikliranja,« je povedal direktor pokrajinske družbe za javne storitve IRIS Carlo Mis-tretta in dodal, da je se Furlanija-Julijska krajina po zaslugi dobrih goriških rezultatov, ki so jih izvedenci v študiji še posebej izposatavili, povzpela med najboljše italijanske dežele (na vrhu lestvice je tokrat bila dežela Veneto).
»Vse ostale občine goriške pokrajine, ki so tekmovale v skupini pod 10.000 prebivalcev, so se uvrstile med najboljših 500. Za uvrstitev v to skupino morajo občine presegati 50 odstotkov odpadkov, ki gredo v recikliranje. Na Goriškem je konkuriralo 22 občin, saj sta Tržič in Ronke izpeljali nov sistem prepozno, Gradež pa ga ni še uvedel,« je pojasnil Mistretta in dodal: »Če upoštevamo skupni seštevek vseh meril, je med malimi občinami na Goriškem najboljši rezultat dosegel Števerjan, najvišji odstotek odpadkov za recikliranje pa ima občina Dolenje, ki je leta 2006 dosegla 78 odstotkov.« V deželi FJK se z boljšimi rezultati lahko ponašajo le nekatere občine pokrajine Pordenon in ena občina videmske pokrajine, občine na Tržaškem pa ne dosegajo predvidenih odstotkov odpadkov namenjenih recikliranju.
Aleksija Ambrosi
DOBERDOB
■	»v ••
Levičarji
• -V -v •
iščejo
skupne
poti
V državnem političnem prostoru smo priča spremembam ter izoblikovanju novih strankarskih subjektov in političnih gibanj, ki zaznamujejo začetek novega obdobja v italijanski družbi. V ta proces je vključena dežela Furlanija-Julijska krajina kot seveda tudi slovenska narodnostna skupnost v Italiji.
Iz teh izhodiščnih ugotovitev so se pred dnevi zbrali v Doberdobu slovenski predstavniki raznih levičarskih strank in gibanj - Stranke italijanskih komunistov, Stranke komunistične prenove, Zelenih, Foruma za Gorico in Demokratične levice - ter podrobneje preučili politični trenutek in nakazali vrsto možnosti nadaljnjega sodelovanja med strankami oziroma njihovega postopnega združevanja. Srečanje je potekalo na pobudo Maria Lavren-čiča, poleg krajevnih upraviteljev iz levičarskih strank pa so se ga udeležili tudi nekateri deželni svetniki in politiki. Seja je sicer bila neformalnega značaja, po oceni navzočih pa je bila koristna in zanimiva. Vsakdo od prisotnih je namreč na osnovi lastne politične in organizacijske izkušnje iznesel svoja gledanja glede nadaljnjega povezovanja levice tako na goriški kot tudi na deželni ravni. Še posebej zanimiva je bila razprava o levici v okviru slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Ocenili so, da dosedanje izkušnje Slovenske levice in list Združene levice, ki so se predstavile na zadnjih občinskih volitvah v treh slovenskih občinah, so lahko osnova za uresničevanje novih oblik povezovanja levice v našem prostoru; iste izkušnje so lahko obenem tudi zgled združevanju levih sil v deželi FJK in v državnem merilu, so še dodali.
Udeleženci doberdobskega srečanja so se tudi dogovorili, da bodo po poletnih počitnicah priredili v zamejstvu vrsto akcij in srečanj, zato da bi postavili vsebinske in organizacijske temelje za sodelovanje strank, gibanj in posameznikov, ki se prepoznavajo v »levici pred dodatnih pridevnikov«. (ik)
NOVA GORICA
Oropal banko
Včeraj popoldne je novogo-riška banka utrpela rop, še vedno pa poteka lov na zamaskiranega moškega, ki ga je opravil in se takoj potem razblinil.
Okoliščine ropa je sinoči posredovala novogoriška policija. Po njenem navajanju je nekaj po 16. uri zamaskiran neznanec vstopil v prostore Hypo Alpe Adria Bank v novogoriškem mestnem središču; z grožnjami osebju je dosegel, da so mu izroči li de nar. Zbe žal je s ple nom. Nih če, ki se je med ropom zadrževal v banki, ni bil poško do van. Takoj po alar mu je policija sprožila široko akcijo za prijetje osumljenca kaznivega dejanja, v kateri sodeluje večje število policijskih patrulj, vodniki službenih psov, sodeloval pa je tudi helikopter letalske enote policije. Preiskava še vedno poteka, v njenem interesu pa policija ne dodaja drugih podrobnosti.
TRŽIČ - Praznjenje Ineosa
Zaostritev
Sindikalni predstavniki pozivajo delavce
V tržiški tovarni Ineos se je spet zaostrilo. Minuli teden je bila namreč napovedana odločitev lastništva o postopnem praznjenju tovarne. Odpeljali bodo namreč vse prvine in material, ki so služili za proizvodnjo, kar sodi v postopek zapiranja obrata; njegova ukinitev je napovedana za 27. julij. Sindikalno predstavništvo delavcev je sprva izrazilo pripravljenost, da bodo zaposleni sodelovali pri praznjenju tovarne pod pogojem, da to predvideva delovna pogodba. Takšna pripravljenost naj bi prispevala k nižanju napetosti med sindikati, delavci in lastništvom tovarne, kar naj bi obenem odprlo pot dogovoru in extremis o uvedbi dopolnilne blagajne.
Napetost je včeraj narasla, ko je bilo napovedano, da naj bi praznjenje tovarne potekalo danes in jutri, ko ne bo navzočih sindikalnih predstavnikov. Sindikalisti so takoj odreagirali. Opozorili so, da lastništvo želi izkoristiti njihovo odsotnost, da pa vsekakor načrtovanih del ne morejo opravljati zaposleni v Ineosu. »Prevažanje prvin in materiala je bilo zaupano zunanjim podjetjem, zato delavci tega ne morejo opravljati. Za nameček praznjenje tovarne ni med nalogami, za katere so jih zaposlili,« pravijo sindikalisti in dodajajo, da je podjetje med drugim tudi znižalo raven varnostnih ukrepov. Sindikati hkrati opozarjajo, da je početje lastništva nemoralno, izkoriščevalsko in skregano z vsako sindikalno etiko, v njem pa se skriva namen - ocenjujejo -, da bi pogojevali dogovarjanje o socialnih blažilcih. Zato sindikati pozivajo vse delavce Ineosa, naj ne opravljajo nobenega dela, ki ne bi bilo vnaprej dogovorjeno s sindikalnim predstavništvom.
GORICA - Illyjeva odbornica na pogovoru z županom
Razhajanja
Klobčič poslopja s socialnim centrom bosta reševali pravni službi
Župan Ettore Romoli v svoji pisarni z Illyjevo odbornico Michelo Del Piero
BUMBACA
Župan Ettore Romoli se je včeraj sestal z deželno odbornico za finance Michelo Del Piero in z njo preverjal možnosti za pridobivanje dodatnega denarja za goriške potrebe. Med enournim srečanjem je mestni upravitelj izpostavil športno palačo PalaBigot pri Podgori, kije potrebna dodatnih popravil, poudaril pa je tudi, da občina pričakuje deželno podporo za umetniško sezono gledališča Verdi ter za vrsto drugih gradbenih in urbanistič-
nih posegov. Romoli in Del Pierova sta se nato lotila »kamna spotike«, in sicer poslopja s socialnim centrom pri pevmskem mostu, ki ga upravlja združenje Termometro. Občina in dežela vztrajata na lastnih stališčih, včeraj pa sta se zavzeli za sodelovanje. V ta namen sta reševanje klobčiča zaupali pravnima službama, ki se bosta v kratkem sestali. Romoli je ponovil, da občina ne namerava biti na noben način soudeležena pri upravljanju poslopja.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 8. julija 2007
13 1
GORICA - Zagotovila mestnih upraviteljev na zborovanju zveze trgovcev ASCOM
Ulice središča bodo obnovili do pomladi prihodnjega leta
Romoli: »Dela so že financirana« - Začetek razprodaj uspešen tudi brez »otoka« za pešce
GORICA - Občina
Opozicija: »Farsa«
GORICA - Odbor
Varnost v parkih
Romolijev občinski odbor je včeraj sprejel sklep, da bo v spominskem parku in ljudskem vrtu na goriškem korzu zagotavljalo varnost osebje, ki to že opravlja pred šolami. Po potrebi bodo takšnemu nadzoru podvrgli tudi druga območja, kjer se zadržujejo otroci. Kot znano, za to skrbijo upokojenci, ki delujejo pod okriljem poveljstva mestnih redarjev in jim občina izplačuje osem evrov na uro; varnosti v parkih je uprava namenila 4.200 evrov. Občinski odbor je sprejel tudi sklep s spremembo pogojev, na podlagi katerih imajo lastniki poslopij pravico do enkratnega prispevka za obnovo hišnega pročelja in strehe; podrobnejše informacije nudijo na goriški občini. Omembo zasluži še sklep, da bo občina dala na razpolago goriški grad sokolarjem iz vse Evrope za dvodnevno prireditev s posvetom o soko-larstvu 28. in 29. julija letos. Ob tej priložnosti bodo 28. julija odkrili obnovljena Leopoldinska vrata.
»Goriška uprava soglaša z zvezo trgovcev glede potrebe po ovrednotenju mestnega središča, ki je bilo predolgo zanemarjeno. Po nekaterih majhnih in vendar stvarnih rezultatih pri ureditvi mestnih ulic, ki smo jih dosegli od začetka mandata, bodo do pomladi prihodnjega leta obnovljene tudi ulice Garibaldi, Mazzini, Mo-nache in Raštel. Dela so že financirana, še pred koncem leta pa jih bomo dodelili na podlagi razpisa.« Besede župana Ettoreja Romolija so včeraj bržkone zadovoljile predstavnike goriške zveze trgovcev ASCOM, ki so se zbrali na javni skupščini na sedežu ustanove za odobritev obračuna. Na srečanje je predsednik zveze Pio Traini povabil tudi župana ter odbornika Fabia Gen-tileja in Antonia Devetaga, udeležbo mestnih upraviteljev pa je izrabil za predstavitev seznama zahtev.
»Pri zvezi upamo, da bo do preureditve Raštela končno prišlo, saj zaznavamo veliko nelagodje med tamkajšnjimi trgovci. Podčrtati moram, da doživlja trgovina v celem mestnem središču z ulico Carduc-ci vred hudo krizo. Mnogi trgovci, ki so lastniki prostorov v tem delu mesta, so se zato preselili na korza, čeprav plačujejo najemnino. Zato je prekvalifikacija zgodovinskega mestnega jedra nujno potrebna,« je ocenil Traini in izrazil zadovoljstvo zaradi začetka obnove Travnika. »Veseli nas, da so bile naše prošnje upoštevane in da je bilo sosledje del spremenjeno. To bo omogočilo še nadaljnjo uporabo osrednjega
Goriški trgovci so na sedežu zveze ASCOM prisluhnili občinskim upraviteljem.
BUMBACA
parkirišča,« je povedal Traini. Županu in odbornikoma je v svojem posegu predstavil tudi vrsto drugih vprašanj, ki zadevajo prometno ureditev, prekvalifikacijo pokrite tržnice in gradnjo veleblagovnice v ulici Terza Armata. Glede prometnega načrta je Romoli povedal, da je uvedba enosmernega korza odvečen ukrep, poudaril pa je, da bo treba načrt strokovno oceniti. »Pomembno je, da pri odločanju upoštevamo mnenje in nasvete predstavnikov različnih sektorjev,« je dodal Gentile.
Med srečanjem je tekla beseda tudi o začetku sezonskih razprodaj in izjavah nekaterih trgovcev, po katerih bi prisotnost peš-cone dodatno spodbudila množično prisotnost v mestu. »Občina je bila pripravljena na zaprtje korza Italia in drugega dela Verdijevega korza, zveza ASCOM pa je našo pripravljenost zavrnila,« je povedal Romoli. Traini je potrdil županove besede: »Za organizacijo lanskih pobud ob začetku popustov bi potrebovali 10.000 evrov. Del stroškov krijejo ustanove, del naša zveza, trgovce z območja, ki bi bilo zaobjeto v peš-cono, pa smo vprašali za prispevek 50 evrov. Prejeli sem le 20 prijav, zato smo se odpovedali zaprtju korzov.« Traini je tudi podčrtal, da se je kljub skorajšnji odsotnosti spremnih pobud začetek sezonske razprodaje dobro obnesel. »Po podatkih, s katerimi razpolagam, so trgovine v soboto zaslužile najmanj to, kar so zaslužile lani ob začetku popustov,« je pribil Traini. (Ale)
Potem ko je bil na ponedeljkovem zasedanju občinskega sveta po burni razpravi imenovan za novega predsednika mestne skupščine Rinal-do Roldo (Forza Italia), ki je prejel izključno glasove desnosredinske večine, se je v nadaljevanju seje isto ponovilo z imenovanjem podpredsednika. Na to mesto je bil z 21 glasovi izvoljen mladi Lorenzo Lusina iz Nacionalnega zavezništva; štirje oddani glasovi so bili beli, medtem ko se leva sredina ni udeležila tajnega glasovanja. »Obe imeni sta bili vnaprej dogovorjeni, čeprav je desna sredina zadnji trenutek povedala, da si želi soglasja tudi iz opozicije. S predlogom o dogovarjanju bi morala priti na dan pred sej o, zato da bi bil čas za realno soočanje, na pa njej. To pomeni, da je njihova poteza bila farsa,« pravi Aleš Waltritsch iz Foruma za Gorico. »Isto se je zgodilo za predsednika. Večina je prisegala, da kandidata nima, v resnici pa jih je kar 21 glasovalo za Lusino. Svetnik UDC Zap-pala je sicer predlagal, naj kandidata izrazi tudi opozicija. Ponudbo smo zavrnili, ker je bilo jasno, da je bil izid vnaprej določen. Romoli ponuja odprtost, njegova večina pa preprečuje vsako možnost sodelovanja,« dodaja Waltritsch.
Pritrjuje mu svetnik Oljke Daniele Orzan, ki opozarja, da desna sredina ni upoštevala opozicije pri imenovanjih predsednika in podpredsednika, z dnevnega reda pa je črtala tudi svetniška vprašanja in »tako preprečila, da bi opozicija lahko izrazila glas vseh teh, ki razmišljajo drugače od sedanje večine«. Takšno početje je bilo pravi udarec za demokracijo, poudarja tudi svetnica Foruma Anna Di Gianantonio in grenko ugotavlja, da sta bili imeni Rolda in Lusine plod političnega kupčkanja in dogovorjeni že v volilni kampanji, njuna izvolitev pa kaže, da bo desna sredina uveljavljala svoje izbire s številčno premočjo in brez vsakršnega upoštevanja drugače mislečih.
Fiorelli in Giorgi za IRIS
Luciano Giorgi in Renato Fiorelli sta na župane goriške pokrajine naslovila sporočilo, s katerim naznanjata, da kandidirata za predsedstvo družbe IRIS, ki bo imenovano jutri. V svojem programu izpostavljata pazljiv nadzor nad stroški in naložbami ter kontrolo nad učinki na okolje. Prizadevala si bosta za izvajanje načrta o ravnanju z odpadki s ciljem stoodstotnega ločenega nabiranja. Glede imenovanj v novi upravni svet družbe IRIS so svoje stališče izrazili tudi predstavniki stranke Državljanov za predsednika v občinskem svetu v Krmi-nu. »Upamo, da bo vodstvo izbrano na podlagi kompetenc in izkušnje,« so poudarili in zahtevali, naj bo v upravni svet družbe imenovan tudi predstavnik Krmina.
Lopes v Kulturnem domu
V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled razstava brazilskega slikarja Je-ronima Lopesa iz Rio de Janeira. Razstavo prireja upravni odbor Kulturnega doma v sodelovanju s kulturno zadrugo Maja iz Gorice in združenjem Pausada Italia iz kraja Fortaleze (Ceara); pokroviteljstvo sta prevzela podjetje Mark in Hiša italijanske kulture iz Ria de Janeira. Goriška razstava bo odprta do 31. julija, ob delavnikih med 9. in 13.
V zvokih krajev s klarinetom
Nocoj ob 21. uri bo koncert v okviru mednarodnega glasbenega festivala V zvokih krajev potekal v muzeju kmečke kulture v Fari. Posvečen bo prav posebnemu inštrumentu, saj bo glavno vlogo odigral klarinet. Pred goriškim občinstvom se bo namreč predstavila skupina Vienna Clarinet Connection z Dunaja.
Knjiga o priseljencih v FJK
V	petek ob 16. uri bodo v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici predstavili knjigo »Immigranti. Miti e fatti in Friu-li Venezia Giulia« (Priseljenci. Miti in dejstva v Furlaniji-Julijski krajini), za izdajo katere so se zavzeli dežela FJK, združenje Mediatori di comunita iz Vidma, kulturno združenje priseljencev iz bivše Sovjetske zveze in center za čez-mejni razvoj med Italijo in Rusijo. Knjiga, ki je prevedena tudi v ruščino in francoščino, vsebuje sociološke raziskave, ki opisujejo dojemanje »različnega« v deželi FJK.
Avtorji in knjige na dvorišču
V	soboto se na notranjem dvorišču knjigarne Editrice Goriziana na goriškem korzu začenja poletni niz »Autori e li-bri in giardino« (Avtorji in knjige na dvorišču), ki je namenjen ljubiteljem knjig in lepega branja. Na prvem srečanju z začetkom ob 18. uri bosta prišla v goste pisateljica in novinarka Valeria Pa-lumbo ter psihiater Adriano Segatori.
DOBERDOB-RONKE - Z Virginio Visintin so nazdravili v domu za ostarele
Prva stoletna občanka
Po rodu je iz družine tržiških kmetov - Z možem Alfredom Cossuttijem Ciolijem se je priselila v Doberdob leta 1947
Sedanji župan Vizintin in bivši župan Jarc sta gospe Virginii voščila v imenu vaške skupnosti ter mnogih znancev in prijateljev.
ALTRAN
Kot prva občanka Doberdoba je dosegla častitljivih sto let. Virginii Visintin so včeraj, natanko na stoti rojstni, prišli voščit do-berdobski župan Paolo Vizintin, ob njem nekdanji župan Andrej Jarc ter skupina domačinov, prijateljev in znancev, ki so se strnili okrog gospe v domu za ostarele v Ronkah. Bile so zastopane štiri generacije, je povedal župan Vizintin, ki je gospe Virginii izrekel voščilo v imenu vaške skupnosti in ji podaril šop rož. Ob najstarejši občanki sta bili hčerki Eli-ana in Elena, skupaj so nazdravili, gospa Virginia pa je vsem skupaj v znamenje hvaležnosti recitirala dolgi poeziji. Povedala je še, da se pri stotih letih spomini kopičijo in včasih bežijo, nekateri pa - kot na primer čas prve in druge svetovne vojne - so se vanjo trajno zapisali.
Virginia Visintin se je rodila v eni izmed zadnjih družin tržiških kmetov in bila v Laškem znana z vzdevkom Virginia Boara. Z možem Alfredom Cossuttijem Ciolijem, kije bil ravno tako iz Tržiča in je bil zaposlen v tovarni Solvey, sta se v Doberdob priselila leta 1947. Domačini, ki so jo včeraj obiskali, so ji izkazali, da jim je še vedno sovaščanka.
NOVA GORICA - Temeljni kamen
Spopadajo se s prostorsko stisko
Na Trubarjevi ulici v Novi Gorici so položili temeljni kamen za novo stanovanjsko stavbo, v kateri bo stanovanja dobilo 28 socialno ogroženih prosilcev, upravičenih do dodelitve neprofitnih stanovanj.
Novi stanovanjski kompleks bo zgrajen ob enem najstarejših blokov v Novi Gorici, kjer stanovalci živijo že vrsto let, in na območju, kjer obdelujejo vrtičke. Po pogovorih z županom Mirkom Brulcem in vodstvom mestne občine Nova Gorica so se z gradnjo sprijaznili. »S stanovalci smo imeli konkretne pogovore, kar je v tem mestu redko,« je o poteku pogovorov povedal župan Brulc. Investitor gradnje je v celoti Stanovanjski sklad Republike Slovenije, izvajalec del pa družba Primorje iz Ajdovščine. Stavba bo dvonadstropna, v njej bodo štiri garsonjere, dvanajst enosob-nih stanovanj, deset dvosobnih in dve trisobni stanovanji. Investicija znaša milijon šesto tisoč evrov.
Sicer v mestu resnično primanjkuje prostora za novogradnje, saj mesto obdajajo meja, pobočje Kekca ali Svete Katarine ter pobočje gozda Panovec. Prostora je malo, zato je - po županovih besedah - potrebno izkoristiti vsako možnost. V prihodnosti bodo stanovanja gradili še pri železniški postaji in pod Kostanjevico. Tam naj bi v nekakšnih treh stolpičih stanovanje dobilo 48 prosilcev. Stanovanjska stiska Novogoričanov naj bi bila rešena v približno petih letih, vendar je prošenj iz leta v leto več. Investicije, kot je igralniško-zabaviščni megacenter, pa bi potrebo po stanovanjih predvidoma močno povečale. Mestna občina bo začela razmišljati tudi o gradnji izven samega mesta, torej po vaseh. (sj)
14
Nedelja, 8. julija 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
GORIŠKA - V Brdih in na Vipavskem
Toča uničila pridelek
Najbolj prizadeti sadovnjaki in njivske kulture
Kakor oreh debela toča je v ponedeljek za seboj pustila opustošenje predvsem v vinogradih v severnem in osrednjem delu Goriških Brd ter na območju med Novo Gorico, Šempasom in Šempetrom. Na slovenski strani Goriške je toča zajela okrog 400 hektarov veliko območje in po prvih ocenah povzročila med 30 in 80-odstotno škodo na njivskih kulturah in v sadovnjakih. Ker je toča padala v pasovih, je škoda različna, najbolj pa so prizadeta koruzna polja. Večje škode ni bilo na italijanski strani Brd in na Krminskem; v krminski kleti so povedali, da so sicer v stanju pripravljenosti, da pa je ohladitev zraku obenem dobrodošla, saj bo nekoliko zakasnila trgatev, ki so jo sprva napovedovali za sredino avgusta. Po oceni Luigija Soinija iz krminske kleti je deževje z zredčeno točo povzročilo na vinogradih od pet do šestodstotno škodo, kar ne bo imelo hujših posledic. Posebne škode niso zabeležili niti pri goriški Kmečki zvezi.
Pravi sodni dan so v ponedeljek doživeli prebivalci Mandrije, kjer je toča - po besedah Jožefa Volka - pustošila dolgih de-
Jožef Volk kaže poškodovana jabolka.
FOTOS.J.
set minut. Pri Volkovih, kjer se ukvarjajo izključno s kmetijstvom, so jabolka popolnoma uničena, škoda je stoodstotna. Poškodovanih je 50 ton jabolk, ki so bila namenjena za maloprodajo. Kmetje pridelka pred takšnimi in podobnimi naravnimi nesrečami ne zavarujejo, je še povedal Volk, saj so zavarovalniške premije previsoke, zavarovalnica pa v primeru stoodstotnega izpada pridelka povrne le trideset odstotkov.
Toča je pustošila tudi v Brdih, kjer si je Irena Benedetič iz Vinske kleti Brda škodo ogledala in ocenila, daje poškodovanih med 10 in 40 odstotkov vinogradov na območju, ki zajema okrog 70 odstotkov Goriških Brd. Najbolj so bili prizadeti vinogradi v Višnjeviku, Krasnu, na območju od Gonjač do Hruševja, pa tudi v Biljani, Neblu in Šlovrencu. Najbolje so jo odnesli vinogradi v Vipolžah, Kozani in Cerovem. Kjer je škoda le 10-odstotna, večjih posledic na pridelku ne bo. Tam, kjer je škoda večja, pa jo bodo čutili tako pri količinah kot v kakovosti grozdja. Znano je namreč, da toča poškoduje liste in zato grozdje ne doseže pravih sladkornih stopenj. (S.J., Red)
IGRALNIŠTVO
Z objavo ministrstvo spodbuja k razpravi
Slovensko ministrstvo za finance je na spletni strani objavilo predloga novel zakona o igrah na srečo in zakona o davku od iger na srečo. S tem je predloga dalo na vpogled zainteresirani javnosti, ki bo nanje lahko podala pripombe, z njima pa bo omogočilo izvedbo skupnega projekta družbe HIT in ameriške družbe Harrah's za gradnjo turis-tično-zabaviščnega centra na Goriškem. Kot so sporočili z ministrstva, je za objavljeni noveli predvidena javna razprava, ki naj bi potekala do konca avgusta, vlada pa bo predloga novel obravnavala predvidoma po razpravi. Doslej so na ministrstvu pisne pripombe prejeli le s strani Gospodarske zbornice Slovenije.
Ob tem so na ministrstvu zapisali, da pri pripravi novele niso upoštevali predlogov HIT-a in Harrah'sa. Efektivna stopnja obdavčitve v višini 17,5 odstotkov pri 303 milijonih evrov, na osnovi katere je bila pripravljena davčna lestvica v predlogu novele zakona o igrah na srečo, pa je bila določena sporazumno med ministrstvom in družbama HIT in Harrah's, poudarjajo v ministrstvu in dodajajo, daje znano, daje Harrah's predlagal, da bi bila stopnja efektivne obdavčitve 12 odstotkov.
Predlog novele zakona o igrah na srečo glede lastniške strukture koncesionarja za prirejanje posebnih iger na srečo v igralniš-ko-zabaviščnem centru predvideva odpravo omejitev, ki pravnim osebam dovoljuje največ 20-odstotni lastniški delež. Nespremenjene pa ostajajo omejitve, da imajo lahko gospodarske družbe, ki niso v lasti Republike Slovenije, največ 49-odstotni lastniški delež koncesionarja za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah oz.v igralniško-zabavišč-nih centrih. V predlogu novele zakona o davku od iger na srečo ministrstvo uvaja novo obdavčitev igralniško-zabaviščnih centrov, ki bi plačevali posebni davek od iger na srečo.
Ministrstvo v predlogu novele med drugim predpisuje tudi pogoje za pridobitev koncesije za igralniško-zabaviščni center. Po njem je tak center prostorsko zaokrožena celota, ki poleg igralnic z najmanj 100 igralnimi mizami vključuje nastanitvene gostinske obrate z najmanj 1-000 sobami, z najmanj štirimi zvezdicami kakovosti, ter športno-rekre-acijski in kongresni center ter center za zdravje in za dobro počutje. Kot ugotavlja ministrstvo, bo imela ustanovitev igralniško-zaba-viščnega centra pomembne pozitivne ekonomske učinke na državni in regionalni ravni. Za goste pričakujejo, da bodo koristili tudi druge turistične zmogljivosti v državi, zaradi česar se bodo povečala vlaganja v turistično infrastrukturo, s tem pa se bo povečala prepoznavnost slovenskega turizma in njegova konkurenčnost. (Sta)
DOBERDOB - Nogometna šola športnega društva Mladost
Premočni v derbiju s starši
Uspešno so se preizkušali z drugimi skupinami v gosteh na Rogli in se pripravljali na novo sezono
Mali nogometaši Mladosti
Zadnji teden junija je na Rogli potekala nogometna šola športnega društva Mladost. Letovalo je 25 cicibanov iz Doberdoba in šest vrstnikov nogometnega društva HIT iz Nove Gorice. Družba mladih nogometašev je v spremstvu trenerja Egona Mevlje vadila v teku, strateškem podajanju žoge in se uspešno preizkušala z drugimi skupinami v gosteh v
hotelu. Tudi v bazenih v Zrečah je bilo živahno, saj niso nikakor hoteli izvode. Kljub slabemu vremenu, ki ni dopuščalo daljših sprehodov v naravo, se je druščina lepo znašla in se tudi odpravila na večerno baklado. Petdnevno bivanje se je zaključilo z zabavnim derbijem s starši, ki se je seveda porazno zaključilo za mamice in očke. K uspehu nogo-
metne šole je prispevalo Združenje slovenskih športnih društev; Zadružna kreditna banka Doberdob Sovodnje pa je poskrbela za nove majčke. Obema se novi upravni odbor Mladosti zahvaljuje. Po poletnem premoru se bodo ponovno srečali na domačem nogometnem igrišču za nove izzive in - zakaj ne - s številnimi novimi navdušenci nogometa.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. AN TO NI O, ul. Ro ma na 147, tel.
0481-40497.
U Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fe-nice«.
Dvorana 2: 17.10 - 19.50 - 22.20 »Transformers«.
Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Come l'ombra«. CORSO: zaprt. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fe-nice«.
Dvorana 2: 16.00 - 18.30 - 21.15 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 3: 17.10 - 19.50 - 22.20 »Trans for mers«.
Dvorana 4: 16.50 - 18.15 »The Reef: Amici per le pinne«; 20.00 - 22.00 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Stepping - Dalla strada al palcosceni-
H Šolske vesti
GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da je v teku potrjevanje vpisov za šolsko leto 2007/08 do 13. julija; informacije na sedežu Glasbene matice v Gorici v KB Centru od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro.
GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da je sprejema vpise za poletno delavnico, ki bo v prostorih osnovne šole v Doberdobu od 27. do 24. avgusta; informacije do 13. julija na sedežu Glasbene matice v Gorici v KB Centru od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro.
RAVNATELJSTVO ŠOLCANKAR-VEGA - ZOIS sporoča, da se bo pouk za dijake treh šol pričel v ponedeljek, 10. septembra, (razen 3., 4. in 5. razreda Cankar, ki pričnejo delovno prakso 3. septembra). Koledar za šolsko leto 2007/08 je izobešen na oglasni deski šole; objavljen je tudi na spletni strani šole www.potep.org.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istruzione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so objavili začasne lestvice, uporabne do imenovanja vseh kandidatov za goriške šole s slovenskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj. Sporočajo tudi, da bo urad pred objavo dokončnih lestvic poskrbel za popravo in dopolnitev le-teh v skladu z dopisom št. AO-ODGPER 13317 z dne 27. junija letos, ki so ga prejeli 28. junija. Upoštevali bodo namreč točke rezerviranih habilitacij v smislu M.O. 85/05, ki so se zaključile v poletnem roku 2006-07. Opozarjajo dalje, da bo na osnovi prej omenjenega dopisa polnopravna vključitev kandidatov kljub temu pogojena od izida rekurza na Državni svet, ki ga je vložilo ministrstvo za šolstvo. Na osnovi 11. člena odloka št. 3578/C7 deželnega šolskega ravnatelja za FJK z dne 6. aprila letos lahko kandidati v roku petih dni po objavi začasnih lestvic vložijo ugovor. Pristojni urad si tudi pridržuje pravico, da bo po potrebi vnesel morebitne popravke ali dopolnitve.
M Izleti
NAROČNIKOM
PRIMORSKEGA
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
040-7786331
vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah.
be mest na avtobusu na tel. 0481390688 (Saverij R.) in pri poverjenikih (Veronika T., tel. 0481-882302; Ema B. tel. 0481-21361; Ana K. tel. 048178061); na račun 20 evrov.
I!3 Obvestila
CARITAS v Gorici zbira prijave za civilno službo v Italiji in tujini za mlade med 18. in 28. letom starosti; informacije v goriškem sedežu, ul. Vittorio Veneto 74, tel. 0481-531847 do 12. julija.
FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE sporoča šolam in drugim zavodom, da so odložili rok za izročitev prošenj, na podlagi katerih dodeljujejo prispevke vzgojnim pobudam v prihodnjem letu. Sprva določeni rok, ki bi zapadel 29. junija, je bil preložen na 13. julij letos; informacije nudijo na novem sedežu Fundacije v ulici Carducci 2 v Gorici med 8.15 in 13.15.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo do začetka šolskega leta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih med 14. in 17. uro in ob sredah med 9. in 12. uro.
OB ČIN SKA KNJIŽ NI CA V SOVOD -NJAH bo zaprta za dopust do 16. julija.
OB ČIN SKA KNJIŽ NI CA v Doberdobu bo zaprta od 23. julija do 13. avgusta.
OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov, ki bodo povezovali Gorico s Sesljanom in Tržičem, bo ob 21.50 s trga pred Rdečo hišo in ob 21.55 s Travnika; vrnitve bodo ob 03.00 in 05.00 (Travnik) ter 03.05 in 05.05 (Rdeča hiša); informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800-955957.
ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure.
83 Prireditve
NA HITOVI PLAŽI v Novi Gorici bodo v organizaciji Mladinskega centra Nova Gorica gledališke in lutkovne predstave za otroke: 14. julija, ob 10. uri Pi-cko in Packo, kulturni zavod Kult; 21. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; 28. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; informacije na tel. 003865- 3334021 (Vanja Peršolja).
OBČINA ROMANS organizira prireditev »Insegui la tua storia«: v Marianu 12. julija ob 17.30 v parku knjižnice laboratorij z naslovom »Terra«, ob 21. uri v okraju Corona - La Centa gledališka predstava »Quel che resta del diamante«; v Fari 19. julija ob 17.30 laboratorij z naslovom »La natura in un quadro«, ob 21. uri v Kmečkem muzeju gledališka predstava »Le stelle del soldato«.
Pogrebi
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalni piknik v soboto, 4. avgusta, z izletom v Linhartovo mesto Radovljico. Najprej bodo obiskali Prešernov gaj v Kranju, nato si ogledali v Radovoljici čebelarski muzej in druge zanimivosti. Po kosilu v prijetnem gostišču bo priložnost za družabnost ob glasbi Silva. Vrnitev v večernih urah; vpisovanje do zased-
DANES V LOČNIKU: 9.30, Ferdinando Medeot (ob 8.45 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V FARI: 11.00, Bruno Simonet-ti (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.40) v cerkvi in na pokopališču.
DA NES V MA RI A NU: 10.30, Zelmira Nadali vd. Bregant v cerkvi in na pokopališču.
DANESVZAGRAJU: 14.00, Avellina Re-at vd. Stacul v cerkvi in na pokopališču.
DANES V RONKAH: 9.45, Emidio Del Gaudio s pokopališča v cerkev sv. Lovrenca in na pokopališče v Tržiču.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Edoardo Fon-zari iz bolnišnice v cerkev sv. Nikolaja in v Trst za upepelitev; 11.00, Lui-gina Toppano iz bolnišnice v kapelo pokopališča in v Trst za upepelitev; 16.00, Giancarlo Giacomel v cerkvi sv. Jožefa in na pokopališče v Štarancanu.
/
ITALIJA
Sreda, 11. julija 2007
15
KRISTJANI - Kongregacija za verski nauk presenetila z nenavadno strogim stališčem
Vatikan: Katoliška cerkev je edina prava Kristusova cerkev
Dokument odobril papež Benedikt XVI. - Za druge kristjane predstavlja »korak nazaj«
VATIKAN - Vatikan je včeraj objavil dokument, v katerem znova poudarja primat rimskokatoliške cerkve v primerjavi z drugimi krščanskimi cerkvami. Gre za krajše besedilo Kongregacije za verski nauk z naslovom »Odgovori na vprašanja okrog nekaterih plati nauka o cerkvi»«. Podpisala sta ga prefekt kongregacije kardinal William Levada ter tajnik msgr. Angelo Amato, in sicer potem ko ga je odobril papež Benedikt XVI. Dokument je uradno izšel 29. junija, se pravi na god svetih Petra in Pavla, kar seveda ni slučajno, saj Katoliška cerkev za razliko od drugih krščanskih cerkva šteje sv. Petra za prvega papeža.
Kot je poudarjeno v uvodnem delu, je namen dokumenta popraviti nekatera zmotna tolmačenja, ki so se razširila po 2. vatikanskem koncilu in ki so v neskladju s tradicionalnim katoliškim naukom o tem, kaj je treba smatrati za pravo Kristusovo cerkev. Komentar k dokumentu tako navaja, da so zmotne in dvoumne nekatere sodobne teološke raziskave, ki se sklicujejo na koncilsko dogmatsko konstitucijo Lumen gentium (1963) ter na druge kasnejše cerkvene dokumente o cerkvi in ekumeizmu. Kot nesprejemljiva so izrecno navedena stališča, ki jih v tej zvezi zagovarja brazilski teolog Leonardo Boff.
Uradno besedilo je sestavljeno v obliki odgovorov na petero vprašanj. V prvem je poudarjeno, da se dokumenti drugega vatikanskega cerkvenega zbora v resnici ne odmikajo od tradicionalnega katoliškega nauka o Kristusovi cerkvi. Zakaj pa je potem v njih rečeno, da »Kristusova cerkev živi v Katoliški cerkvi«, se nato sprašuje Kongregacija za verski nauk. Ne bi bilo bolje, če bi v njih kratkomalo pisalo, da Kristusova cerkev »je« Katoliška cerkev? Kongregacija odgovarja, da oblika izražanja kon-cilskih dokumentov omogoča pomembno razlikovanje, in sicer to, da medtem ko so v Katoliški cerkvi prisotni vsi konstitutivni elementi Kristusove cerkve, so v drugih krščanskih cerkvah prisotni le nekateri izmed njih.
V	naslednjih odgovorih Kongregacija za verski nauk pojasnjuje, da so Katoliški cerkvi najbližje pravoslavne cerkve. Njihova bistvena »pomanjkljivost« je v tem, da ne priznavajo prvenstva papeža kot naslednika apostola Petra. Zato naj bi bile »par-tikularne cerkve« za razliko od katoliške, ki je pač v skladu s svoj im imenom »univerzalna«.
Bistveno bolj oddaljene od Kristusove cerkve pa so po besedah Kongregacije za verski nauk protestantske cerkve. Le-te naj ne bi bile niti prave cerkve, ampak le »cerkvene skupnosti«. Zakaj? Pri njih od-manjkata dva bistvena elementa, ki sta prisotna v katoliški in v pravoslavnih cerkvah: apostolsko nasledstvo duhovnikov in zakrament evharistije. Sicer pa protestantske skupnosti ohranjajo nekatere druge elemente Kristusove cerkve, zaradi česar lahko odigrajo pomembno vlogo v božjem od-rešitvenem načrtu, je še rečeno v dokumentu.
V	Vatikanu poudarjajo, da včeraj objavljenega dokumenta nikakor ne gre tolmačiti kot odklon od ekumenskih prizadevanj. Benedikt XVI. je že v svojem prvem sporočilu po izvolitvi leta 2005 poudaril, da je dialog med kristjani resnično konstruktiven le, če poleg medsebojne odprtosti vključuje zvestobo katoliški veroizpovedi. Toda prvi odzivi nekatoliških krščanskih skupnosti so vsi po vrsti negativni.
Glasnik moskovskega patriarhata Igor Višhanov je povedal, da dokument ne prinaša nobene bistvene novosti, vendar ne pomaga dialogu. Generalni tajnik Svetovnega reformatorskega zavezništva Setri Nyomi je dejal, daje »zaprepaden«. Predsednik evropskih protestantskih cerkva Thomas Wipf je menil, da Vatikan še naprej pošilja »zgrešene signale«. Po oceni predsednika Zveze evangeličanskih cerkva v Italiji Domenica Masellija smo priča »hudemu koraku nazaj«, valdežanski teolog Paolo Ricca pa je dejal, da dokument dokončno zapira vrata, ki jih je skušal odpreti 2. vatikanski cerkveni zbor. Oglasil se je tudi koptski škof Abdel Masih Basit iz Egipta in zatrdil, da papež »žali milijone ljudi«.
BLIŽNJI VZHOD - Italijanski premier na obisku v Palestini
Prodi: Razmere še niso zrele za mednarodne mirovne sile v Gazi
i
M
i
Italijanski premier Romano Prodi se rokuje s predsednikom palestinske oblasti Mahmudom Abasom
ANSA
RAMALA - Palestinski predsednik Mahmud Abas je včeraj v pogovoru z italijanskim ministrskim predsednikom Romanom Prodijem v Ramali pozval k namestitvi mednarodnih sil na območju Gaze, ki ga nadzira palestinsko gibanje Hamas. Kot je pojasnil, bi mednarodne sile zagotavljale dostavo človekoljubne pomoči in gibanje prebivalstva. Pri tem je Abas navedel primer tisoč Palestincev, ki so že mesec dni blokirani na terminalu v Rafi na meji med Egiptom in območjem Gaze.
Prodi je na skupni novinarski konferenci po pogovorih z Abasom izpostavil, da bi se z namestitvijo omenjenih sil morale strinjati vse zainteresirane strani in da vprašanja še niso podrobno preučili. »Mislim, da razmere niso še zrele za kaj takšnega,« je dejal. S takšnim korakom bi se nenazadnje ne strinjal Izrael, ki ga je italijanski premier uradno

obiskal v ponedeljek, predno je prišel na palestinska avtonomna ozemlja.
Hamas, ki je nadzor nad območjem Gaze prevzel 15. junija, je včeraj potrdil svoje nasprotovanje namestitvi mednarodnih sil. Vodja poslanske skupine Hamasa Salah Al Bardavil je na novinarski konferenci v Gazi opozoril, da jih bodo imeli za »okupacijske sile« in da bi njihov prihod pomenil »vmešavanje v medpalestinske zadeve«.
Abas je v pogovorih z italijanskim gostom znova izključil možnost vsakršnega dialoga s Hamasom, dokler se na območju Gaze ne bo vzpostavilo stanje izpred 15. junija, ko je tamkaj imelo besedo tudi gibanje Fatah. Prodi pa je izrazil podporo Abasu in vladi premiera Salama Fajada, ki jo je imenoval Abas po nasilnem zavzetju Gaze s strani Hamasa. »Palestinskemu narodu morata biti v stanju pokazati, da na koncu predora
sije svetloba,« je dejal predsednik italijanske vlade. To pa bo po njegovih besedah mogoče doseči le, če se bodo obnovila pogajanja, ki naj bi privedla do ustanovitve palestinske države, ki bo priznavala Izrael. V tem smislu bi se po njegovem morala odločneje zavzeti bliž-njevzhodna četverica (ZN, EU, ZDA in Rusija), sicer pa je Prodi izrazil prepričanje, da bo dal pomemben prispevek k rešitvi krize novoimenovani mirovni posredovalec za Blinji vzhod Tony Blair. Italijanski premier je nazadnje zagotovil, da bo Italija še okrepila svojo gmotno pomoč Palestni.
Mahmud Abas se je Prodiju zahvalil za italijansko spodbujanje pomiritve-nega procesa, navedel pa je vrsto pogojev, ki bi jih moral Izrael izpolniti, da bi lahko stekla mirovna pogajanja, od ustavitve gradnje zidu do rešitve vprašanja beguncev.
VLADA-SINDIKATI - Za 3,4 milijona upokojencev
Dosegli sporazum o minimalnih pokojninah
RIM - Vlada in sindikati so včeraj dosegli spoorazum o zvišanju najnižjih pokojnin. Sporazum zadeva približno 3,4 milijone upokojencev, pravico do višje pokojnen pa bodo imeli vsi, ki so starejši od 64 let in imajo pokojnine nižje od 654 evrov na mesec. Pogajanji sindikatov z ministrom za delo Cesarejem Damianom so bila dolgotrajna, govor pa je bil o najrazličnejših možnostih.
Kar zadeva vprašanje povišanje starosti žensk za upokojitev, pa je minister Damiano poudaril, da vlada ni nikoli razpravljala o možnosti, da bi dvignili starost za upokojitev žensk s 60 na 62 let. Dvigu starosti za upokojitev žensk sindikati odločno nasprotujejo, o tej mož nos ti pa sta si cer v pre te klih dneh govorila tako podpredsednik vlade Francesco Rutelli kot ministrica za evropske zadeve Emma Bonino.
Seveda so poviški nižjih pokojnin le eno izmed vprašanj, okrog katerih tečejo pogajanja med vlado in sindikati. Glavni problem slej ko prej ostaja pre-
skok od 57. do 60. leta, ki bi na osnovi Maronijeve reforme moral veljati od prihodnjega leta za upokojitev. Kaže, da se tudi tu postavlja vprašanje, ali naj za ženske še naprej velja nižja starotna meja kot za moš ke, oz. ko lik šna naj bo ta starostna razlika. Sicer pa glede tega vprašanja vsi čakajo na predlog, ki ga je na po ve dal mi nis tr ski pred sed nik Romano Prodi. Kaže, da bo za to treba še čakati.
Problem pokojninske reforme v Italiji je bil včeraj v središču pozornosti tudi na sestanku finančnih ministrov EU v Bruslju. Minister Tommaso Pad-oa Schioppa je dejal, da njegovi evropski kolegi niso zavrnili gospodarsko-fi-nančnega programskega dokumenta, ki ga je italijanska vlada pred nedavnim odobrila, a pristavil je, da so izrazili zaskrbljenost zaradi stanja italijanskih javnih financ. Po oceni Bruslja Italija tvega, da si bo z napačno pokojninsko reformo zapravila vse dosežke, ki jih je v zadnjih časih zabeležila v prizadevanjih za ureditev svojih javnih računov.
PROTI REFORMI
Javni tožilci in sodniki bodo stavkali
RIM - Sodniki in javni tožilci bodo 20. julija stavkali proti reformi pravosodnega sistema, ki ga ta čas obravnava senat. Sklep je včeraj praktično soglasno sprejel vsedržavni svet njihovega stanovskega združenja. Izvršni odbor organizacije je iz protesta proti reformi že pred dobrim tednom odstopil. Javni tožilci in sodniki so namreč prepričani, da reforma načenja neodvisnost pravosodnega reda. To naj bi veljalo zlasti za določila, ki uvajajo ločitev karier sodnikov in javnih tožilcev.
Pravosodni minister Clemente Mastella je obžaloval, da je prišlo do tolikšne zaostritve. Ponovil je, daje zakonski predlog »uravnovešen«, sicer pa je poudaril, daje pripravljen sprejeti izboljševalne popravke. Vsedržavni svet združenja sodnikov in javnih tožilcev se bo ponovno zbral 14. t. m. Kot je včeraj sporočil, če bo prišlo do »pozitivnih premikov«, bo napovedano stavko preklical.
Evropska centralna banka
10. julija 2007
evro
valute
povprečni tečaj 10.07 9.07
ameriški dolar japonski jen kitajski juan ruski rubel danska krona britanski funt švedska krona norveška krona češka krona švicarski frank estonska krona madžarski forint poljski zlot kanadski dolar avstralski dolar bolgarski lev romunski lej slovaška krona litovski litas latvijski lats malteška lira islandska krona turška lira hrvaška kuna
1,3666 167,86 10,3602 35,0000 7,4397 0,67735 9,1873 7,9660 28,629 1,6553 15,6466 246,19 3,7695 1,4329 1,5876 1,9558 3,1400 33,399 3,4528 0,6972 0,4293 83,21 1,7628 7,2905
1,3621 168,13 10,3540 34,9760 7,4404 0,67630 9,1677 7,9130 28,675 1,6582 15,6466 245,70 3,7522 1,4264 1,5832 1,9558 3,1250 33,382 3,4528 0,6977 0,4293 82,75 1,7507 7,2930
Zadružna Kraška banka
10. julija 2007 evro
valute
ameriški dolar britanski funt švicarski frank japonski jen švedska krona avstralski dolar kanadski dolar danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna
nakup prodaja
1,38173 0,6854
174,363 9,4100 1,6384 1,4676 7,5930 8,14228 294,84 32,9762 38,3893 7,81080
1,35336 0,66968 1,64520 163,7989 8,9599 1,5692 1,41177 7,30696 7,77771 230,958 25,8075 30,0438 6,96481
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna
10. julija 2007
_evro_
nakup prodaja
1,3812 1,3472
0,6858 7,552 1,4536 170,46 1,6833 8,051 9,329 1,6110 7,57
0,6689 7,366 1,4178 166,26 1,6418 7,853 9,100 1,5713 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
10. julija 2007 Indeks MIB 30:-1,15
delnica		cena €	var. %
ALITALIA		0,784	-1,56
ALLEANZA		9,585	-1,24
ATLANTIA		25,5	-0,31
BANCA ITALESE		17,08	+0,92
BANCO POPOLARE		20,15	-1,13
BPMS		5,03	-1,33
BPM		11,35	-2,18
CAPITALIA		7,31	-1,73
ENEL		7,86	-0,78
ENI		28,14	-0,67
FIAT		23,31	-2,26
FINMECCANICA		22,69	-0,53
GENERALI		29,87	-0,43
IFIL		8,33	-1,70
INTESA		5,36	-1,74
LOTTOMATICA		29	-4,01
LUXOTTICA		28,48	-1,08
MEDIASET		7,645	-0,39
MEDIOBANCA		16,36	-1,74
MEDIOLANUM		6,02	-2,24
PARMALAT		2,9425	-1,42
PIRELLI		0,896	-1,33
SAIPEM		28,15	+1,77
SNAM		4,32	-0,69
STMICROELEC		14,35	-1,02
TELECOM ITA		2,0625	-0,31
TENARIS		18,68	-0,96
TERNA		2,54	-0,51
UBI BANCA		18,78	-2,03
UNICREDITO		6,555	-1,99
Podružnica Trst	lö	ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena	
1 6 Sreda, H- julija 2007
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
NOGOMET - Triestina v novi sezoni B lige
Navijači niso najbolj zadovoljni
Novi nakupi so kot božična darila - Kmalu v prodaji sezonske vstopnice - V petek predstavitev ekipe, od sobote priprave v Ravascelttu
KOLESARSTVO - Karavana francoskega Toura se je iz Belgije preselila v Francijo
Na najdaljši in dolgočasni etapi slavil Švicar Cancellara
Obdržal je rumeno majico - Kolesarji so v ravninski etapi v glavnem taktizirali
AMIENS - Nosilec rumene majice Švicar Fabian Cancellara (CSC) je zmagovalec tretje, najdaljše etape letošnjega Toura (236,5 km) od belgijskega Waregema do francoskega Compiegneja. Prvak na najkrajši razdalji se je izkazal tudi na najdaljši in se tako veselil že druge zmage na letošnji francoski pentlji. Švicar je 500 metrov pred ciljem ujel ubežnike in odbil vse napade šprinterjev, ki ga niso mogli prehiteti. Za njim je v cilj pripeljal tudi Nemec Erik Zabel, ki j e sicer že znan po tem, da odločilne šprinte izgublja. Cancellara je s to zmago seveda zadržal tudi vodstvo v skupnem seštevku, drugouvrščeni Nemec Andreas Kloeden pa zdaj zaostaja že 33 sekund.
Včerajšnjo etapo je zaznamoval predvsem pobeg četverice, ki pa ji je zgolj 500 metrov pred ciljno črto pošla sapa. Potem ko je glavnina na najdaljši etapi večji del proge kolesarila v »turističnem« ritmu, so se štirje kolesarji Nicolas Vogondy in Mathieu Ladagnous, ki sta se jima kasneje priključila še Stephane Auge in Frederik Willems, odcepili in si 35 kilometrov pred ciljem zagotovili že več kot tri minute prednosti.
Glavnina pa ni zaspala. Kmalu je začela četverico loviti in pet kilometrov pred ciljem je bila prednost le še minuto, kopnela pa je kot lanski sneg. Ko so kolesarji v ciljni ravnini 1,5 km do konca že malo taktizirali, so hitro ostali brez prednosti, zadnjih 300 metrov pa je blestel mož v rumeni majici, Cancellare ni mogel ujeti nihče. Pikčasto majico za najboljšega hribolasca je prejel Stephane Auge. Švicar Cancellara, ki je v v 2. etapi padel in si poškodoval zapestje, nosi rumeno majico že četrti dan.
Slovenski kolesar Tadej Valjavec je v cilj prišel skupaj z glavnino in zasedel 59. mesto, zamejski Slovenec Peter Wrolich (Gerolsteiner) pa je bil tokrat 113., skupno je 163. Jutri čaka kolesarje etapa od Vil-lers-Cotteretsa do Joignyja v skupni dolžini 193 kilometrov.
Izidi 3. etape: Waregem - Compie-gne (236,5 km): 1. Fabian Cancellara (CSC) 6:36:15; 2. Erik Zabel (Milram), 3. Danilo Napolitano (Lampre-Fondital); 4. Tom Boonen (Bel); 5. Robert Hunter (JAR); 6. Robert Foerster (Nem); 7. Robbie McEwen (Avs); 8. Bernhard Eisel (Avt); 9. Mark Cavendish (VBr); 10. Heinrich Haussler (Nem).
26-letni Švicar Cancellara je včeraj že četrtič oblekel rumeno majico. Razdaljo 236,5 km je prevozil s povprečno hitrostjo 35 km/h.
ANSA
KOŠARKA - V prihodnji sezoni v B2 ligi
Nekdanji Borov trener Mengucci na klopi tržaškega Acegasa Aps
Tržaški košarkarski B2 ligaš Pal-lacanestro Trieste AcegasAps ima od včeraj novega trenerja (pogodbo bodo uradno podpisali danes). V sezoni 2007-08 bo na klopi tržaškega moštva, na mestu Furia Steffeja (podpisal je dvoletno pogodbo za Vigevano v B1 ligi) sedel 37-letni Tržačan Ferruccio Mengucci (letnik 1970), ki j e zadnje tri sezone uspešno treniral Bor v državni C1 ligi.
Predsednik kluba in župan Roberto Dipiazza je takole ocenil Menguc-cija (na sliki desno): »Je izredno ambiciozna in delavna oseba. Gotov sem, da je za nas pravilna izbira. Povrh tega je še (kot prej Steffe)Tržačan, tako da mu bo pri srcu usoda našega kluba.« Društvo je za pomožnega trenerja predlagalo Rogelia Zovatta.
A
Za navadne smrtnike se obdobje poletnih počitnic, ki bodo svoj višek dosegle sredi prihodnjega meseca, šele približuje. Za nogometaše pa so stvari nekoliko različne. Poletna letovišča povsod po svetu (Sardinija, Formentera, Karibski otoki in Rdeče morje ter Maldivi so na vrhu »lestvice poželenj« italijanskih žogobrcarjev) bodo kmalu zamenjali z ne ravno tako prijetnimi prizorišči poletnih priprav, kjer se bo do igral ci po ti li, da bi no vo se zo no za če li čim -bolje pripravljeni.
Ven dar je po dalj ša ni pre hod ni rok med šte vil -nimi drugimi posledicami prinesel tudi to, da je večkrat ekipa, ki odide na priprave, nekoliko ali celo precej dru gač na od tis te, ki se z njih vra ča. Vse do zad -njega prihaja namreč do mešanja kart in nakupa oziroma prodaje določenih igralcev.
KUPOPRODAJNA BORZA - Navijači Triestine z dosedanjimi potezami vodstva niso posebno zadovoljni. Pričakovali so namreč, da se bodo trije mušketirji De Falco, Ferrari in Fantinel najprej pognali v boj za nakup napadalca, ki bi zapolnil največjo vrzel lanske ekipe. V resnici pa so se na tem področju omejili na nakup dveh talentiranih igralcev, Grano-cheja in Pippija, ki pa sta kot božična darila: ko odpreš paket, lahko v njem dobiš ali zelo lepo ali pa nepotrebno in odvečno presenečenje. Pravilno je sicer
staviti na neznana imena in upati, da se bo njihova vrednost tekom leta občutno povečala, a ravno tako je nujno potreben nakup igralca, ki ti zagotavlja določeno število golov. In tak igralec Triestini (še) manjka ...
Pozitiven je nakup solidnega Luigija Piange-rellija (trener Maran je želel takega igralca za vezno vrsto), čeprav je prihod 34-letnega igralca lahko zelo tvegana poteza: bo v Trst prišel še motiviran ali bo le želel zaslužiti še zadnje honorarje dokaj uspešne karijere? Obeh primerov smo videli že nešteto. Nedvomno pa bo hotel čimprej pozabiti slabo sezono nekdanji zunanji vezist Pescare Filippo Anto-nelli Agomeri, ki bi se želel vsekakor izogniti novemu izpadu iz lige.
Napovedani včerajšnji dogovor med Maurom Milanesejem in vodstvom Triestine je bil prenesen na danes. Najbrž bomo danes izvedeli, ali bo oblekel dres Tirestine.
SEZONSKE VSTOPNICE - V kratkem bo stekla prodaja sezonskih kart za ogled vseh domačih tekem Triestine. Lanska sezona je bila za najbolj zveste navijače tržaškega drugoligaša dokaj travmatična. Ob športnih neuspehih so namreč pretrpeli celo vrsto nevšečnosti, ki so bile posledica ne samo tragičnih dogodkov v Catanii, ko je umrl inšpektor Raciti. Stal-
ne menjave urnikov in dnevov, tekme za zaprtimi vrati, vse bolj strogi pregledi, ki so v nekaterih primerih mejili na neokusnost.
Prav zaradi vseh teh razlogov so se pri Triesti-ni odločili, da bodo stare abonente nagradili. Ugodnosti in cene še niso znane, saj se mora prej o vsem izreči ministrstvo za notranje zadeve. Med drugim bo odlok vlade predvideval, da bo vstop za mlajše od 14 let obvezno brezplačen. Vsekakor naj bi bile sezonske vstopnice v prodaji čez teden dni, najkasneje pred 20. julijem.
PRIPRAVE - Ekipa bo odpotovala na priprave v soboto, cilj pa bo znova Ravascletto, kjer so se igralci Triestine že lani odlično imeli.
Ekipo bodo predstavili - sicer se govori, da bo predstavitev v bolj skromni obliki, torej nič Velikega trga ali podobno - dan prej, torej v petek 13. julija. V Ravasclettu bo ekipa ostala skoraj mesec dni, saj je povratek predviden za 10. avgust.
Le pet dni kasneje bo prva uradna tekma: 15. avgusta se bo namreč začel italijanski pokal, v katerem bo po ponovni reformi nastopilo 42 ekip, to se pravi le A in B ligaši. Znova bodo del ekip razdelili v skupine (22 B ligaških ekip ter Napoli in Genoa), ostale ekipe A lige pa bodo s pokalnimi nastopi začele kasneje. (I.F.)
»Calciopoli«: 37 obtoženih
Včeraj se je začel »drugi polčas« procesa »Calciopoli«. Državno tožilstvo iz Neaplja je formalno obtožilo 37 oseb, v prvi vrsti seveda glavnega akterja Luciana Moggija.
Pepe k madridskemu Realu
MADRID - Po prihodu Bernda Schu-sterja na trenersko mesto je nogometni velikan Real iz Madrida že dobil prvo okrepitev. Na Santiago Ber-nabeu se bo, če bo uspešno prestal zdravniške preglede, preselil 24-letni Brazilec Pepe. Pepe, ki je bil od leta 2004 član portugalskega Porta, se je z Realom dogovoril za petletno sodelovanje, njegov prestop pa je vreden 30 milijonov evrov.
Camoranesi podaljšal pogodbo
Camoranesi je z Juventusom podaljšal pogodbo do leta 2010 (povišali so mu tudi plačo za celih 400 tisoč evrov). Čeh Pavel Nedved pa se še ni odločil, če bo nadaljeval kariero ali obesil copate na klin.
Ilievski k Montepaschiju
LJUBLJANA - Nekdanji košarkar Union Olimpije Vlado Ilievski, ki je v zadnji sezoni igral za Virtus iz Bologne, je podpisal dveletno pogodbo s Sieno. Sedemindvajsetletni organizator igre je pri Virtusu v italijanski ligi povprečno dosegal 12,5 točke in 2,4 skoka na tekmo.
»Bellinelli šov«
Marco Bellinelli, bivši igralec Forti-tuda Bologne, ki so ga izbrali v prvem krogu nabora NBA-lige, je že začel s svojimi ameriškimi nastopi in povsem zadovoljil tako vodstvo novega moštva kot tudi gledalce. Na turnirju Summer League je v premierni tekmi v nedeljo igral vseh 40 minut in dal kar 37 točk (drugi najboljši dosežek nasploh na Summer League). Včeraj je proti Philadelphia 76ers igral 35 minut in dosegel 23 košev. Na obeh tekmah je 21-letni košarkar začel v prvi postavi in tudi popeljal svoje moštvo do uspeha.
Odbojka: slovo Bernardija
Po 23 sezonah v odbojkarski A1 ligi je obesil copate na klin sloviti italijanski odbojkar, dvakratni svetovni prvak Lorenzo Bernardi, ki je v zadnji sezoni igral pri Montichiariju.
Najboljša je Brazilija
Revija World Soccer je za najboljšo nogometno ekipo v zgodovini razglasila reprezentanco Brazilije, svetovnega prvaka iz leta 1970. Njeni dopisniki in strokovnjaki so za najlepši zadetek izbrali gol Diega Armanda Maradone po znamenitem preigra-vanju v četrtfinalu svetovnega prvenstva leta 1986 proti Angliji, za najboljšo tekmo pa polfinale SP-ja leta 1970 med Italijo in Zahodno Nemčijo, ki so ga azzurri po podaljšku dobili s 4:3.
Žbogar z olimpijsko kvoto
LIZBONA - Izolčan Vasilij Zbogar je na svetovnem prvenstvu v jadranju v portugalskem Cascaisu v razredu laser zasedel končno 22.mesto (102 točki) in Sloveniji priboril prvo olimpijsko kvoto za OI leta 2008 v Pekingu. Zlato je osvojil Avstralec Tom Slingsby (43).
FJK 5. v Crotoneju
Riva del Garda-Pregis je na jadralnem »giru« spet prevzela vodstvo, čeprav je »roza« še vedno jadrnica Fiamme Gialle. Posadka Furlanije Julijske-krajine, na kateri barve naše dežele brani tudi Sirenin jadralec Andrej Gregorič, je na večrajšnji regati v Cro-toneju zasedla 7. mesto, skupno je 5..
ŠPORT
Sreda, 11. julija 2007
NAŠ POGOVOR - Pomožni trener Italije U20 in nekdanji trener Acegasa []} Obvestila
17
Ifio HIROPfAf ^ CHHMFNM5HIP
SLOVENIJI fi-i5jui zm
Furio Steffe: Zgledujemo se po članski reprezentanci
Vrline »azzurrov« so skupinska igra in agresivnost - Treniral bo Vigevano v B1 ligi
Na klopi italijanske izbrane vrste do 20. leta starosti, ki te dni nastopa na Evropskem prvenstvu v Gorici in v Novi Gorici, sedi tudi tržaški trener Furio Steffe. Glavni trener je sicer Sacripanti, ambiciozni Furio pa igra vlogo pomožnega. »Zame je to velika čast, reprezentanca je pač reprezentanca in cilj vsakega trenerja,« je dejal Tržačan, ki je v zadnjih sezonah treniral tržaški AcegasAps (letos so iz B1 lige izpadli v B2), od vče raj pa se tu di urad no use del na klop Vigevana v B1 ligi (dveletna po-god ba). » Sem ni sem pri šel prav na -ključno, saj sem se v preteklosti udeležil številnih stažev, tako da je bil trud po pla čan.«
Na tem EP Italije ne uvrščajo med favorite za najvišja mesta...
»Nekako tako, čeprav smo se na zadnjem EP uvrstili na četrto mesto, kar ni od muh. Fantje se dobro zavedajo, da niso favoriti, tako da se vestno in marljivo pripravljajo na vsako tekmo. S kančkom sreče lahko presenetimo in lahko osvojimo tudi kako medaljo.«
Katere so vrline vaše reprezentance?
»Skupinska igra, zagrizenost in agresivnost. To so vsekakor vrline tudi članske reprezentance, po kateri se seveda zgledujemo.«
Kdo so glavni favoriti za osvojitev evropskega naslova?
»Prav gotovo sta glavna favorita Slovenija in Srbija, takoj za njima bi omenil Turčijo in Litvo. Tudi Francija in Španija lahko presenetita. In seveda mi, če bomo igrali zbrano in koncentrirano kot doslej.« (jng)
Hackett pod
drobnogledom Recalcatija
Daniel Lorenzo Hackett (igra v ameriški univerzitetni NCAA ligi), organizator igre v italijanski reprezentanci do 20 let, je po odličnih nastopih v prvem delu evropskega prvenstva v Gorici in Novi Gorici zapustil selektorju članske reprezentance Carlu Recalcatiju dober vtis. 196 centimetrov visokega košarkarja je Recalcati vključil v ožjo selekcijo 18 igralcev. V pripravljalnem obdobju si bo 19-letni Hackett skušal priboriti mesto v izbrani vrsti, ki bo nastopila na evropskem članskem prvenstvu v Španiji.
Pomožni trener Italije Tržačan Furio Steffe je na klopi tržaškega kluba (takrat v A1 ligi) debitiral v sezoni 1995/96
BUMBACA
EP U20 - Izidi
Slovenija in Italija uspešni
Mlada slovenska reprezentanca je dosegla četrto zaporedno zmago na EP in skupno že enajsto vključno s pripravljalnimi tekmami. Varovanci trenerja Aliloviča so zasluženo premagali reprezentanco Litve (96:84) in si lahko že v danes proti Turčiji zagotovijo uvrstitev v polfinale. Najboljši strelci: Vidmar 22, Mlakar 21, Močnik18, Klobučar 13.
VČERAJŠNJI IZIDI: Skupina E: Turčija - Srbija 83:88, Slovenija
-	Litva 96:84, Rusija - Francija 84:79, skupina F: Gruzija - Izrael 74:81, Bolgarija - Španija 70:91, Italija - Hrvaška 82:69; skupina G: Grčija - Makedonija 84:58, Madžarska - Latvija 65:81.
DANES, Nova Gorica, OŠ M. Štrukelj: 13.00 Srbija - Rusija; 18.00 Slovenija - Turčija, 20.00 Hrvaška
-	Bolgarija; Gorica, Palabigot: 16.30 Francija - Litva, 18.45 Španija -Gruzija, 21.00 Izrael - Italija.
Martina Pecchiar 5. na kotalkarskem kadetskem DP
Italijansko prvenstvo v kotalkanju za mladinski kategoriji kadetov in na-raščajnikov se je odvijalo v tržaški Palachiarboli od 30. junija do 7. julija. Med tekmovalkami je nastopila tudi Slovenka Martina Pecchiar, bivša dijakinja srednje šole Cirila in Metoda (po mali maturi se je vpisala na licej F. Prešerna). Martina Pecchiar je nastopala v kategoriji kadetinj in v konkurenci 32 ko-talkaric zasedla 5. mesto. Martina je na državnem prvenstvu nastopila kljub poškodbi. Prvo mesto je zasedla Silvia Lambruschi iz La Spezie, druga je bila Gloria Berlese, tretja pa Elena Della Libera (obe iz Trevisa).
OD BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja od 27. avgusta do 1. septembra odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: info@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah).
KK BOR sporoča, da je na razpolago še nekaj mest na BOR BASKETBALL CAMPU, ki bo potekal med 26. avgustom in 2. septembrom v Črmošnjicah na Dolenjskem. Zglasite se na tel. št. 347-4288858.
AŠD-SK BRDINA vabi člane in starše na informativni sestanek za priprave na tekmovalno sezono 2007/08, ki bo v torek 10. julija, ob 20.30, na sedežu društva v Merčedolu (Repentaborska ulica, 38-Opčine). Za informacije lahko kličete na tel. št.: 347-5292058. Vljudno vabljeni!
AŠD SOKOL vabi starše otrok, ki se ukvarjajo z žensko odbojko, na informativni sestanek za pripravo nove sezone 2007/2008, ki bo v sredo 18. julija ob 20.30 na odprtem igrišču AŠD Sokol. Toplo vabljeni.
ZSŠDI vabi predstavnike društev na ogled športne ponudbe Mariborskega Pohorja v soboto, 14. julija. Prijave sprejemata urada ZSŠDI v Trstu in Gorici.
ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure.
LOKOSTRELSTVO - Tekmovanje v disciplini »fita«
Katja Ražem in Damijan Gregori solidna na domači zelenici v Bazovici
Tekmovalka Zarje se je uvrstila na drugo mesto, Gregori je bil v moški konkurenci sedmi
Konec tedna je bilo v novem športnem centru Zarje v Bazovici nadvse živahno. Na velikem travnatem nogometnem igrišču se je na Trofeji Mesta Trst (glavni organizator je bil tržaški klub Ascat, s pomočjo domačega društva Zarja) pomerilo okrog 55 lo-kostrelcev iz celotne dežele. V soboto so naj prej tek mo va li mla din ci, v ne de -ljo pa so prišli na vrsto člani. Tekmovali so v lokostrelski disciplini »fita«. Od domačinov sta nastopila Katja Ražem in Damijan Gregori (prva in drugi na sliki zgoraj od leve, tretji je Moreno Granzotto, ki tokrat ni tekmoval). Damijan je na razdaljah od 90 do 30 metrov zasedel 7. mesto. Zbral je 900 točk. Zmagovalec, lokostrelec iz Kala-brije, je zbral kar 1978 točk. Drugi je bil Salvatore Boraccia iz Krmina.
V ženski konkurenci (tekmovalke so streljale na razdaljah od 70 do 30 m) je Ražmova zasedla 2. mesto. »Na najdaljši razdalji sem streljala obupno,« je dejala 28-letna Bazovka, ki se je zatem zbrala in do konca tekmovanja zbrala solidnih 1185 točk. Na prvo mesto se je uvrstila Fabiana Patriarca iz Tricesima (1245 točk), tretja pa je bila Tržačanka Iris De Marco (društvo Ascat, 1166 točk).
Katja bo v nedeljo nastopila na tekmovanju po gozdu pri Vrhu na Goriškem. Tekmoval naj bi še en član Zarje, to je Moreno Granzotto. (jng)
NOGOMET - Juventina in Sovodnje
Branilec Matej Bagon ena od sedmih okrepitev Juventine
Denis Pavio in Daniel Skarabot k Sovodnjam - V petek predstavitev ekipe
Kdor čaka, dočaka. Tokrat bodo nadvse zadovoljni navijači štandreške Juventine (nogometna elitna liga), ki nestrpno pričakujejo nove okrepitve. Ju-ventinini odborniki so najeli številne igralce Sanviteseja in Pordenona (oba lani v D ligi). Nove okrepitve so: napadalec Mainardis (letnik 1985, letos na posojilu pri Caprivi), branilec Sannino (84, igral je pri Palmanovi) ter vezni igralec Giarruso (85, tudi pri Palmanovi), zatem vezni igralec Gordini (87, Pordenone), Gaggioli (88, Pro Gorizi-a) in slovenski nogometaš iz Jamelj Matej Bagon (87), ki j e letos igral pri gra-diški Itali. Juventina je najela še enega veznega igralca letnika 1982, ime pa je še »top secret«. To pa še ni vse, saj j e športni vodja Vinti povedal, da bodo najeli še nekaj nogometašev.
SOVODNJE - Nogometaši So-vodenj bodo v petek že vedeli, kje oziroma v kateri kategoriji bodo igrali v prihodnji sezoni. Če bo federacija ekipo Pordenone ali Rovignano znova
vključila v D ligo, potem bodo Sovo-denjci, ki so se v letošnji končnici prvenstva uvrstili na drugo mesto, septembra igrali v 1. amaterski ligi. »Mogoče bomo lepo novico povedali direktno na predstavitvi ekipe,« je povedal predsednik Zdravko Kuštrin. V petek bodo namreč v Gostilni pri Francetu v So-vodnjah (ob 21. uri) predstavili moštvo za prihodnjo sezono, v kateri se bodo »belo-modri« znova skušali uvrstiti v končnico prvenstva. Kuštrin nas je obenem seznanil, da so v Sovodnjah najeli še tri slovensko govoreče nogometaše. Od goriške Azzurre se k belo-modrim seli solidni vratar Denis Pavio iz Štan-dreža, ki je pred leti branil barve Ju-ventine. Od štandreške ekipe prihaja na enoletno posojilo napadalec Daniel Skarabot (letnik 1987), ki je v lanski sezoni debitiral v elitni ligi, pred dvema sezonoma pa je že igral pri mladincih Sovodenj. Sovodenjsko društvo je obenem odkupilo izpisnico veznega igralca Erosa Kogoja. (jng)
1 8 Sreda, 11. julija 2007
OGLEJ - Danes zvečer
Zbora Lipa in Hrast s programom sakralne glasbe
Fundacija za ohranitev oglejske bazilike prireja vsako leto na predvečer praznika zavetnikov sv.Mohorja in Fortunata zborovski koncert sakralne glasbe, ki ga bosta letos oblikovala dva slovenska zbora iz naše dežele. Izbira predstavlja priznanje za zamejsko zbo-rovstvo, saj je sodelujoča Zveza italijanskih zborovskih društev USCI predlagala za to priložnost zbor iz včla nje ne Zve ze slo ven skih kul tur -nih društev in predstavnika goriške pokrajinske sekcije, kar je tudi v drugem primeru privedlo do izbire slovenskega zbora. Nastopila bosta
tako mešana zbora Lipa iz Bazovice, ki ga vodi Tamara Ražem, in Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča. Oba sta pripravila tematsko zasnovana programa: prvi bo predstavil lik Matere božje v svetovni zborovski literaturi, s skladbami Griega, Rachmaninova, Bustoja, a tudi domačinov Aleksandra Vodopivca in Ubalda Vrabca, drugi pa se bo osredotočil na nabožno literaturo pretežno deželnih avtorjev iz druge polovice dvajsetega stoletja, od Merkuja do Jericija, Pe-rose in Dipiazze. Koncert bo danes s pričetkom ob 20.45.
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
■ MittelFest 2007
V	soboto, 14. julija ob 18.30, cerkev sv. Frančiška / »Borodin String Quartet«, v sodelovanju s »Studiomusica - Mo-dena«.
Gledališče Ristori ob 20.30 / »Il sacro segno dei mostri«, zamisel in režija Danilo Manfredini.
Cementarna ob 22.30 / »Natura morta per i diritti umani, "Appunti sulla Ri-voluzione"«, zamisel in postavitev Roberto Ando.
V	nedeljo, 15. julija ob 17.00, cerkev sv. Frančiška / »D'un tratto nel folto del bosco«, povzeto iz romana Amosa Oza. Režija: Roberto Piaggio.
Cerkev S. Maria dei Battuti ob 18.30 / »Dare al buio (la fine)«, Letizia Russo. Projekt in režija: Renzo Martinelli.
Gledališče Ristori ob 20.30 / »Il sacro segno dei mostri«, (ponovitev).
Trg pred stolnico ob 20.30 / »Boyarina Morozova«, glasba Rodiona Shchedri-na, dirigent Boris Tevlin.
Športna palača ob 22.30 / »Circus hi-story/cirkus istorija«, zamisel, režija, koreografija in kostumi Sonja Vu-kičevič.
V	ponedeljek, 16. julija ob 18.00, Veliki samostan / »Triangolo degli schiavi«, tradicionalna ljudska glasba iz Apulije, Poljske in Nigerije.
Cerkev S. Maria dei Battuti ob 20.30 / »Dare al buio (la fine)«, (ponovitev).
Kamnolom Tarpezzo (Špeter) ob 20.00 / »Per la carta universale dei diriti del-l'uomo«, na sporedu so štiri točke.
V	torek, 17. julija ob 18.30. cerkev sv. Frančiška / »Slum«, režija Milvia Ma-rigliano.
Gledališče Ristori ob 20.30 / »Journal d'un inconnu«, koreografija in izvedba Josef Nadj.
Cerkev S. Maria dei Battuti ob 21.30 / »Dare al buio (la fine)«, (ponovitev).
Športna palača ob 22.30 / »Paradise of the heart Labyrinth of the World«, Skutr (Martin Kukučka, Lukdš Trpišov-sky), zamisel Miloslav Klíma.
V	sredo, 18. julija ob 19.00, cerkev sv. Frančiška / »4.48 psychosis«, Sarah Kane, režija Desislava Shpatova.
Gledališče Ristori ob 20.30 / »Journal d'un inconnu«, (ponovitev).
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Sarà una bella società«, zamisel Shela Shapira in Edmonda Bersellija, režija Ruggero Cara.
V	četrtek, 19. julija ob 19.00, gledališče Ristori / »È vietato digiunare in spiag-gia, "Ritratto di Danilo Dolci"«. Tekst Renato Sarti in Franco Pero, režija Franco Pero.
Športna palača ob 21.00 / »Anima se-parata«,koreografije Emija Greca, režija Pieter C. Scholten.
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Progetto Nion, "Not in Our Name"«, glasbeni in orkestralni projekt Claudio Cojaniz.
V	petek, 20. julija ob 19.00, cerkev sv. Frančiška / »Barocco Flamboyant«, na sporedu Haendeljeva in Vivaldijeva glasba, dirigent Marco Feruglio.
Cerkev S. Maria dei Battuti ob 19.00 / »Not to bey, "I diritti di Antigone e di Welby"«, režija Carla Cassola.
Trg pred stolnico ob 21.00 / »Il piccolo spazzacamino, "Facciamo insieme un'opera"«, glasba Benjamin Britten, režija Luca Valentino.
Veliki samostan ob 22.30 / »Le ceneri di
Gramsci«, Pier Paolo Pasolini.
V	soboto, 21. julija ob 17.00, Trg P. Diacono / »Il contastorie«, zamisel in izvaja Dante Cigarini.
Cerkev sv. Frančiška ob 18.00 / »The electric angel«, Radu Macrinici, režija Gelu Badea.
Gledališče Ristori ob 20.00 / »Fragile!«, Tena Stivičic, režija Matjaž Pograjc.
Veliki samostan ob 21.30 / »Le ceneri di Gramsci«, (ponovitev).
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Mozartband«, na sporedu Mozartova glasba.
V	nedeljo, 22. julija ob 12.00, v stolnici / Orgelski koncert. Michael Stephanides in Karin Klein - orgle.
Cerkev S. Maria in Corte ob 18.00 / »I gioielli del novecento«, nastopa Trio Sofia.
Gledališče Ristori ob 18.00 / »Dramma italiano«, Edoardo Erba, režija Lorenzo Loris.
Cerkev sv. Frančiška ob 20.30 / »Il ser-vitore di due padroni, "O la commedia del doppio gioco"«, Carlo Goldoni, režija Andrea Paciotto.
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Ohi Rume-nie!«, tradicionalna romunska glasba.
■	GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU V TRSTU IN POKRAJINI
Jutri, 12. julija ob 21.30, Miljski grad / Ghiannis Ritsos: »Helena«. Produkcija: La Contrada, Tržaško Stalno gledališče.
KRIŽ
»Srenjski borjač pri Očarjevih«
Do 13. julija ob 21.00 / III. Festival Morja - Mario Uršič: »Slâtkâ jsgrâ ljubjsz-ni«.
_SLOVENIJA_
■	»14. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL«
V	petek, 13. julija ob 21.30, Koper, dvorišče Univerze / Jean-Baptiste Poque-lin Molière: »Namišljeni bolnik«. Produkcija: PPF in SSG Trst. Ponovitve: 14., 15. in 17. julija.
V	ponedeljek, 16. julija ob 21.00, Portorož, Avditorij / »Carmen«. Plesna predstava. Nastopa Compania Antonio Gades.
■	6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni.
Petek, 20. julija ob 19.30, Ploščad pri kopališču: Gyulad Terka , Madžarska, ulične lutke in lutkovna delavniva; 20.00, 20.30, Pristaniška: Mikropodium, Madžarska: STOP! Mini lutkovna predstava 2x; 21.00 Ploščad pri kopališču: Mojca Morya Maiek, Planetami koncert gongov.
Sobota, 21. julija ob 10.00, Park pri tržnici: Gyulas Terka, Madžarska, ulične lutke; ob 18.00 in 19.00 park pri kopališču: Mikropodium, Madžarska: STOP! Mini lutkovna predstava.
V	nedeljo, 22. julija ob 10.30, Ploščad pri kopališču: LG Matita Matija Solce: Pulcinella, lutke.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
■ Mednarodni festival operete
The Gershwins': »Porgy and Bess«,
dvorana Tripcovich / Ponovitve: danes,
PRIREDITVE
11., jutri, 12., v petek, 13. in v soboto, 14. ob 20.30 ter v nedeljo, 15. julija ob 17.30.
Von Suppe: »La bella Galatea«, dvorana Tripcovich / V petek, 20. in v soboto, 21. julija ob 20.30 ter v nedeljo, 22. julija ob 17.30. BRISČIKI
Pri komunski štirni
V	petek, 13. julija ob 20.00 / Koncert Harmonikarskega orkestra GM Sin-thesis 4, dirigent Claudio Furlan.
■	FOLKEST Ob 21.15
Jutri, 12. julija, Opčine, Prosvetni dom / Atlantic Roa, Irska.
V	soboto, 14. julija, Gorica, javni vrt na Korzu Verdi / Hotel Palindrone, Avstrija.
V	ponedeljek, 16. julija, Videm, na gradu / Francesco De Gregori, Italija.
V	torek, 17. julija, Špeter, Villa de' Brandis / Eliades Ochoa y Grupo Patria, Kuba.
V	sredo, 18. julija, Koper, Titov trg / Baba Zula, Turčija.
V	četrtek, 19. julija, Koper, Titov trg / Ginger Leigh Band & Carolyn Wonderland, ZDA.
V	soboto, 21. julija, Milje, Trg Marconi / Nabac, Irska.
V	nedeljo, 22. julija, Trst, Veliki trg / Fairport Convention, VB.
V	ponedeljek, 23. julija, v Nabrežini pred županstvom / Genticorum, Quebec.
V	sredo, 25. julija, Zgonik, občinski trg / Bodega, Škotska.
_SLOVENIJA_
IZOLA
■	NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv
V	soboto, 14. julija / Wit Matrix.
V	soboto, 21. julija / Pero Lovšin s Španskimi borci in Aki Rahimovski.
V	soboto, 4. avgusta / Tony Cetinski in Severina.
PORTOROŽ
Amfiteater Avditorija
V	torek, 17. julija ob 21.00 / Koncert opernih arij - Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Lorenzo Castriota Skenderbeg. Solisti: Galija Gorčeva, Martina Gojčeta Silič, Branko Ro-binšak, Marko Kobal, Sašo Čano.
■	30. festival MELODIJE MORJA IN SONCA
Jutri, 12. julija ob 21.00, 1. polfinalni večer; v petek, 13. julija ob 21.00, 2. polfinalni večer; v soboto, 14. julija ob 21.00, finalni večer.
PIRAN
Punta
V	četrtek, 19. julija ob 21.00 / »Piranski poletni utrip«, večer ciganske glasbe: Koko in Mandovi. Vstop prost.
■	5. MIFF - Mednarodni folklorni festival sredozemskih držav
V	petek, 13. julija ob 21.00, Tartinijev trg, Piran / Yorem, Izmir (Turčija). Vstop prost.
V	soboto, 14. julija ob 21.00, Tartinijev trg, Piran / Akrites, Serres (Grčija), AFS Študent (Slovenija), Armenian Teenagers Cultural Union (Armenija). Vstop prost.
V	nedeljo, 15. julija ob 21.00, Avditorij Portorož / Osrednji večer festivala »Golden MIFF night«. Val Piran (Slovenija), Yorem, Izmir (Turčija), Akrites, Serres (Grčija), AFS Študent (Slovenija), Kud Lola (BIH).
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja
KRANJ
Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza
LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Galerija Narodnega doma (Ul. Filzi 14): do 13. julija, umetnostna razstava »Hommage Spacalu«. Odprto od 17.30 do 19.30.
Muzej Revoltella: do 15. julija bo na
ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah.
Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov.
Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Muzej sodobne umetnosti Cara: do 28.
julija bo na ogled skupinska razstava »Incidenti Meta-Fisici«. Razstavljajo: Alessandra Bonta, Walter Criscuoli, Claudia Degano in Stefano Tubaro. Odprto od torka do sobote od 19.00 do 21.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. REPEN
Kraška hiša: do 22. julija bo na ogled likovna razstava Štefana Pahorja »Tita-ni, pozabljeni bogovi«.
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
ZGONIK
Vinoteka: do 29. julija bo na ogled fotografska razstava avtorja Franca Paceja »Jadra s Krasa in morja«. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00. TRŽIČ
Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«.
GORICA
Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it).
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 14. julija je na ogled fotografska razstava na temo ukinjenih mej med Italijo in državami Schengenskega ozemlja.
PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
_SLOVENIJA_
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu juliju in avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški
-/
muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA
Pilonova Galerija (Prešernova ulica 3):
na ogled je razstava z naslovom Ne povsem/Ne pravo - Zgodovine, telesa in koncepti v sodobni fotografiji. Razstavljajo Tomaž Gregorič, IRWIN, Jane Štravs, Trie in Aleksandra Vajd&Hy-nek Alt. Razstava bo odprta do 13. julija od torka do petka od 10.00 do 17.00, ob nedeljah od 15.00 do 18.00, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
AVSTRIJA / Koroška
CELOVEC
Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. julija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00.
VRBA OB VRBSKEM JEZERU
Casineum ob jezeru: razstava »first flush« - skulpture iz kamna, razstavljajo: Sibylle von Halem, Michael Kos, Max Seibald, Egon Straszer, Wolfgang Walkensteiner, Heliane Wiesauer-Rei-terer.
ROŽEK
Galerija Šikoronja: svoje slike razstavlja
Guido Katola. TINJE
Dom prosvete »Sodalitas«: v četrtek, 26. julija, ob 19.30, odprtje razstave »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic.
/
RADIO IN TV SPORED
Sreda, 11. julija 2007
19

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25	Risanka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 6.10 6.30 6.45
9.35 10.25 10.30
10.40 10.45
11.30 11.40
13.30 14.00 14.10
14.50
15.20
16.50 17.00 17.15 18.00
18.50 20.00 20.30
21.20
23.00 23.05
0.00 0.45
Anima Good News Nan.: Sottocasa
Dnevnik, prometne informacije Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, gospodarstvo, vmes Tg1 Kino
Zelena linija - Zeleni meteo Tg parlament
Deset minut za oddaje pristopanja
Gremo v kino
Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vreme Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik Gospodartsvo
Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Isa Jank) Nad.: Incantesimo (i. Massimo Bulla, Alessio Di Clemente, Corinne Cléry)
TV film: Orgoglio - Tretje poglavje (It., '04, i. Elena Sofia Ricci, Daniele Pecci, Paolo Ferrari, 10. del) Tg parlament Dnevnik in vreme Nan.: Sestre McLeod Nan.: Komisar Rex - Božično darilo (i. Tobias Moretti) Kviz: Reazione a catena Dnevnik
Kviz: Soliti ignoti - Iidentita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) TV film: Un caso di coscienza 2 (It., '05, i. Sebastiano Somma, Barbara Livi, Mario Opinato) Dnevnik
Aktualno: Overland - S kolesom po sledeh Marca Pola Aktualno: Nagrada Braille Nočni dnevnik, vreme
V^ Rai Due
6.00 Tg2 Eat Parade 6.45 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob sedmih 7.00 Variete: Random 10.00 Svet v barvah 10.15 Dnevnik, vreme/Navade/Medicina 33
11.00 Variete: Matinee'
13.00 Dnevnik, Tg2 Navade in družba,
13.50 Tg2 Medicina 33 14.00 Variete: Italija na 2. (vodi Roberta
Lanfranchi) 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui 17.15 Nan.: One Tree Hill (i. Hilarie
Burton) 18.05 Tg2 Flash/Šport 18.30 Dnevnik/Meteo 2 19.00 Variete: Soiree' 20.00 Risanke 20.30 Dnevnik, vreme 21.05 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 (i.
Erdogan Atalay, Rene' Steinke) 22.50 Dnevnik 23.00 Dok.: Dol na Severu 23.55 Glasb. odd.: Bravi ragazzi 0.30 Nan.: Chris Isaak Show 1.15 Tg parlament
^ Rai Tre
6.00
8.05 9.05
10.45 12.00 12.25 13.00 13.10 14.00 14.45
mogli (kom., Grant, Irene
Rai News 24, Morning News, II caf-fe' Corradina Minea Mi smo zgodovina Film: Le mie due ZDA, '40, i. Cary Dunne)
Cominciamo bene Tg3 - Šport, vreme Tg3 Agritre Nikoli ni prezgodaj Nan.: Moonlighting Deželne vesti, dnevnik Variete: Trebisonda
15.15 15.30
18.00 18.55 19.00 20.00 20.15 20.30 21.05
23.10 23.25 23.45 0.45 1.05
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00 14.55 16.00 16.45
18.55 19.55 20.10 21.10
23.10
0.50
Nan.: Out There
Kolesarstvo: 94. Tour de France, ženski Giro d' Italia Dok.: Geo magazine Tg3 Meteo
Dnevnik, deželne vesti, vreme Šport: Tour de France Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Variete: Circo Massimo Show (vodi Fabrizio Frizzi) Dnevnik, deželne vesti Tg3 Primo Piano Dok.: Ppreklete zgodbe Tg3 Night News Off Hollywood 2007
\ Rete 4
Pregled tiska
Nan.: Pot za Avonleo, 7.40 Velika dolina, 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme Nan.: Komisar Tg com/Meteo4 Nad.: Steze
Film: Appassionatamente (dram.,
It., '54, r. G. Gentilomo, i. Amedeo
Nazzari, Myriam Bru)
Dnevnik in vreme
Aktualno: Sai xche'?
Nad.: Vihar ljubezni
Nad.: Elisa di Rivombrosa - Drugi
del (i. Raffaello Balzo)
Variete: Stranamore predstavlja:
If... (vodi Emanuela Folliero)
Pregled tiska
Canale 5
9.40 11.00
13.00 13.40
14.10
14.45 15.15
17.00 17.05
17.35
18.50 20.00 20.30 21.20
22.20 23.25
1.20 1.50
Na prvi strani
Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Brinkel e il cinetriciclo (kom., Belg., '99, i. Joren Sel-dslachts)
Tg5 Borza Flash/Meteo 5 Nan.: Providence, 12.00 Sodnica Amy (i. Amy Brenneman, Tyne Daly)
Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Antonio Sabato jr., Patrick Duffy) Nad.: Centovetrine (i. Glenda Cima, Anna Safroncik, Alessandro Mario)
Nad.: Vivere (i. Lorenzo Ciompi, Annamaria Malipiero) TV film: Il miglior amico di mio fi-glio (kom., Nem., '05, i. Jan Josef Liefers)
Tg5 minut dnevnik Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Sandra Schreiber, Sonja Gerhardt) Nan.: Carabinieri 4 - deset deese-tink (i. Alessia Mrcuzzi) Kviz: 1 contro 100 Dnevnik, vreme Variete: Moderna kultura TV film: Post Impact - Dan kasneje (fant., Nem.-ZDA, '04, r. C. Schrewe, i. Dean Cain, Bettina Zimmerman) Tg com - Meteo 5 Nan.: Invasion (i. Eddie Cibrian, Tyler Labine) Nočni dnevnik Tg5 Moderna kultura
O Italia 1
6.05 Nan.: Arnold (i. Gary Coleman),
7.05 Young Hercules 8.00 Variete za najmlajše 9.55 Nan.: Willy, princ Bel Aira - Pod
Kupidovim znamenjem 10.25 Nan.: Hercules, 11.25 Xena (i. Lucy Lawless) 12.25 Odprti studio, 13.00 Šport 13.35 Kviz: Kviz šport 13.40 Risanke: Detektiv Conan 15.00 Nan.: Beverly Hills, 90210, 15.55 Blue Water High (i. Gabrielle Scol-lay), 16.25 15/Love 16.50 Risanke
18.00 Nan.: Čarovnica Sabrina 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Love Bugs 3 19.35 Nan.: Will & Grace (i. Debra Messing, Eric McCormack, Alan Dale) 20.10 Nan.: Renegade (i. Lorenzo Lamas,
Branscombe Richmond) 21.00 Film: Panarea (kom., It., '97, i.
Hoara Borselli, Alessia Merz) 23.05 Boks: Lauri - Di Rocco 0.40 Odprti studio
1.25 Nan.: Angel
^ Tele 4
13.45	16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dogodki
in odmevi
9.35	Nad.: Casa famiglia (i. Massimo
Dapporto, Arnoldo Foa')
11.00	Nad.: Marina
11.30	Glasbena oddaja
13.10	Nan.: Don Matteo 2
14.05	Risanke: Doug
15.10	Kaj veš o Afriki?
16.05	Nan.: Don Matteo 2
17.00	Risanke
19.00	Doma pri avtorju
19.55	Športna oddaja
21.00	Aktualna odd.: Stoa'
22.45	Vprašanja Illyju
23.45	Rubrika o potovanjih
0.10	Koncert
La 7
LA
6.00 12.30, 20.00, 1.10 Dnevnik 9.30 Dok.: Crocodile Hunter 10.25 Nan.: Cuore e batticuore, 11.30 Angelski dotik 14.00 Film: Triplo gioco (krim., VB, '83, r. Terence Young, i. Michael Caine, Laurence Olivier, S. George) 16.00 Nan.: Matlock 18.00 Nan.: Star Trek Voyager, 19.00
Murder call 20.30 Osem in pol 21.30 La7 Doc: Lost Gods 23.30 Nan.: The L World - Lies, lies, lies (i. Leisha Hailey), 0.30 Twisted -Delivery Man
(t Slovenija 1
6.10 Kultura, Odmevi 7.00 8.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.00 Poročila
9.05 Kljukčeve dogodivščine: Kljukec
skrbi za teto 9.30 Šport špas: OŠ Miška Kranjca 9.55 Nan.: Podstrešje - Kako nastaja
podstrešje 10.20 Ris.: Grdi raček Tine 10.45 Taborniki in skavti: Mi, skavti 11.05 Dok. odd.: Darovanje 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Platforma: 52. beneški bienale 13.45 Film: Poredna Frida 15.00 Poročila, promet 15.10 Hidak-Mostovi 15.45 Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost
dežele Mu 16.05 Risanka
16.15 Pod klobukom: Stil oblačenja 17.00 Novice. Slovenska kronika.Šport. Vreme
17.40 Dok.: Mikrokemija - makrokemik
- Portret Friderika Pregla 18.30 Žrebanje Lota 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme. Šport 19.55 Sedmi pečat - Film: Davek preteklosti - Affliction (thriller, ZDA, '97, r. Paul Schrader, i. Nick Nolte, James Coburn, Sissy Spacek)
6.30 7.00 7.40 8.10 9.00 18.00 18.10
19.45 20.00 21.30 22.00 23.30
0.20 2.45
14.00
14.20 14.30 15.15 15.45 16.40 17.25 18.00
18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 21.45 22.15 22.30 23.00
23.50 0.20 0.35
0.55
10.30 12.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.45 19.55 20.00 20.30 21.00 22.05 23.00 23.30
Slovenija 2
Zabavni infokanal Infokanal TV prodaja Lestvica na drugem Seja državnega zbora Poročila
Dediščina Evrope - Film: Mala
skratica - La petite Fadette (dram.,
Fr., '04, i. Melanie Bernier, Richard
Bohringer)
Skozi čas
Tarča
Dok. feljton: Cirkus EP v košarki do 20 let Slovenska jazz scena: Big Band RTV Slovenija in Bill Holman Seja državnega zbora Zabavni infokanal
Koper
Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Dok. oddaja: Paestum Folkest
Q - trendovska oddaja Srečanje z... (vodi Rebeka LegoVic) Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik Vreme
Primorska kronika TV dnevnik, šport Odmev
EP v košarki do 20 let Dok.: City Folk Vsedanes - TV dnevnik Globus
25. Mednarodni pokal v plesih Mesto Palmanova Istra in...
Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Čezmejna TV - TV dnevnik
i Tv Primorka
Dnevnik, vreme Videostrani Napoved dnevnika Čas za nas Napoved dnevnika Športni ponedeljek Pravljica EPP
Dnevnik, vreme Mama Manka Odprta tema: VTV Primorska znamenja Dnevnik, vreme Videostrani
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Omizje: O Svetem pismu
0.20	Dok.: Goeringova poslednja bitka
1.10	Hum. nan.: Nikar tako živahno!
1.40	Dnevnik
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Poletni od-mislek (pripr. Jasmina Štrekelj); 12.00 Navi-gare necesse est; Napovednik; 13.20 Zborovska glasba, sledijo Glasbeni listi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko Sosič, 9. nad.); 18.00 Portret Bojana Adamiča; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 11.30 Nasvet za naše male živali; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualno; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik RS; 20.00 Glasbena razglednica s sklepnimi ttakti dnevov saksofona; 20.30 Slovenci ob meji: Vrnimo se v Bre-stovico; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.15 Govorimo italijansko?; 9.33 Intervju; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 13.00 Vse najboljše; 13.40 Kotiček dobrega počutja; 14.10 Gospodarstvo; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5 x 5; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Folk studio; 19.00 Lirika; 20.00 Album charts; 21.55 Sigla single; 22.00 Intervju; 22.30 Gospodarstvo;
23.00 Proza; 23.30 Italo heroes; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Priim-kova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Pojemo, pojemo; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 14.10 Velika sestra; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Glasbeni utrip; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli?; 12.00 Evropa, osebno; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Posnetki koncertov; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.30 Na piedestal; 23.30 Odprti termin (2. del).
SLOVENIJA 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelji antagonisti: Kogoj in Lajovic; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Janus; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Enciklopedija Slovenije; 18.20 Recital; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Kratka igra; 23.00 Jazz session; 0.05 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
20
Sreda, 11. julija 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
rN zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
VREMENSKA SLIKA	^
Proti nam pritekajo v višinah hladni in občasno vlažni tokovi.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55
Dolžina dneva 15.53
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 01.51 in zatone ob 18.34

Nad severno Evropo je več ciklonskih območij, frontalni val se iznad Balkana počasi umika proti Črnemu morju. Nad zahodnim Sredozemljem se krepi visok pritisk. S severovzhodnimi vetrovi doteka nad naše kraje še razmeroma hladen zrak.
BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo danes še imeli z vremenom povezane težave, ki bodo to noč postopoma ponehale.

MORJE
Morje mirno, temperatura morja 24,6 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.58 najnižje -57 cm, ob 09.39 najnižje 20 cm, ob 14.21
najvišje -7 cm, ob 20.21 najnižje 53 cm. Jutri: ob 3.39 najnižje -66 cm, ob 10.27 najvišje 27 cm, ob 15.21 najnižje -7 cm, ob 21.07 najvišje 53 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
18	2000 m .....	......4
13	2500 m.....	......0
8	2864 m .....	......-2
1500 m . . . . UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 8, v gorah 9.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
Sä mocan liti sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
O
GRADEC
^NAPOVED ZA DANES
Zmerno oblačno bo do spremenljivo z možnostjo neviht. Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Pojavljale se bodo Razmeroma hladno bo. V dopoldanskih urah bo pihal zme- kratkotrajne plohe, ob morju bo zjutraj možna še kakšna ne-ren severovzhodnik, ki bo čez dan oslabel.	vihta. Šibka do zmerna burja na Primorskem bo dopoldne
ponehala. Popoldne se bo počasi jasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, na Primorskem do 15, naj-^	višje dnevne od 16 do 21, na Primorskem do 25 stopinj C.
TOLMEČ O
8/21
&
TRBIŽ O
7/20

—5"!	VIDEM O
13/26 O PORDENON
14/25
ČEDAD O
14/25 X-
GORICA O
1 £ JI £
o 5/21 KRANJSKA G.
.iS
.¿s
CELOVEC O 8/23
TRŽIČ ^^
7/23 O
KRANJ
O
GRADEC
10/22
o 7/22 S. GRADEC
O N. GORICA
in/ofi
oJN
LJUBLJANA
10/24
POSTOJNA
O 7/23
KOČEVJE
CELJE 9/24 O
MARIBOR
O 9/22
PTUJ
O
M. SOBOTA
010/22

N. MEST010/24 O __
ZAGREB 9/25 O
fii
(NAPOVED ZAJUTRI
Povečini bo zmerno oblačno. V popoldanskih urah se bo povečala kopasta oblačnost. Niso izključene kratkotrajne krajevne plohe ali posamezne nevihte.
Jutri bo povečini sončno in spet topleje. Več oblačnosti bo v vzhodnih krajih. Čez dan bodo posamezne, kratkotrajne plohe.
VREME - Vrsta težav po vsem svetu
Sneg v Južni Ameriki, požari v ZDA, poplave v Aziji
BUENOS AIRES - V Argentini in Čilu se soočajo z nenavadno nizkimi temperaturami, ki so doslej zahtevale že tudi tri življenja. Temperatura v Andih na jugu Argentine je padla celo na minus 22 stopinj Celzija, medtem ko je Buenos Aires prvič po letu 1918, torej po 89 letih pokril sneg. O mrazu in snegu poročajo tudi iz Bolivije in Peruja. V obeh državah so veliki zastoji v prometui, v Boliviji pa je delno ohromljen tudi letalski promet, saj je sneg popolnoma prekril nekatera letališča.
Na severni polobli pa divja huda vročina, ki je v zadnjih dneh močno prizadela Združene države Amerike. Po več kot tednu dni hude vročine je ameriški zahod zajel še val požarov, ki so do slej zajeli na tisoče hektarjev površin, terjali nekaj življenj in uničili na desetine domov.
Gasilci med drugim opravljajo nad ure z gašenjem požarov in reševanjem ljudi v Kaliforniji, Utahu, Južni Da-koti, Washingtonu, Nevadi, Oregonu, Montani in Koloradu.
Požar v Južni Dakoti na južni strani Črnih planin je izbruhnil v soboto zara di udar ca stre le in je do pone delj ka zajel že 3000 hektarjev ter uničil 30 hiš.Ubit je bil nek moški, ki se je vrnil v gorečo hišo, da reši nekaj lastnine.Ta požar naj bi po napovedih gasilcev obvladali tja do četrtka.
Konec tedna je požar posredno z dimom zakrivil tudi smrt dveh motoristov v Utahu, ki sta doživela nesrečo na cesti.Požari v Utahu divjajo vse od junija, tako da so gore nad olimpijskim mestom Salt Lake City ves čas obdane z dimom in meglico.Največji požar v zgodovini Utaha pa divja v sredini države, kjer je uničil že 120.000 hektarjev površin.
Nič bolje ni v Kaliforniji, kjer požari rastejo kot gobe po dežju.
Severovzhodno od Sacramenta v naravnem parku Plumas je pogorelo 7000 hektarjev, v parku Los Padres na jugu države je uničenih 3000 hektarjev, v nacionalnem parku Inyo na vzhodu Sierra Nevade pa je pogorelo 15.000 hektarjev. Ta zadnji požar je skoraj že povsem
V Buenos Airesu so otroci prvič videli sneg, saj v argentinski prestolnici ni snežilo vse od leta 1918
ANSA
pod nadzorom.
Sicer pa o požarih poročajo tudi iz nekaterih predelov Evrope; še zlasti je hudo na Korziki, pa tudi ponekod v Španiji in v Južni Italiji.
V sedmih kitajskih provincah pa so poplave in zemeljski plazovi, ki jih je povzročilo močno deževje, vzeli najmanj 94 življenj, 25 ljudi pa pogrešajo, so poročali kitajski mediji.Oblasti v provincah Ji-angsu, Anhui, Henan, Hubei, Sečuan in Shaanxi ter mestnem območju Chongqing so morale poleg tega evakuirati pol milijona ljudi, poroča kitajska agencija Xinhua.Po poročanju agencije Xinhua so poplave in zemeljski plazovi uničili 49.000 in poškodovali 240.000 hiš ter povzročili za približno 380 milijonov evrov škode. Vremenoslovci za prihodnji teden na vzhodu province Sečuan napovedujejo nove padavine. O poplavah sicer poročajo tudi ikz Indije in Bangladeša.
Na severu Kitajske se medtem spopadajo s hudo sušo.Brez pitne vode je ostalo najmanj 7,4 milijona ljudi, še poroča Xinhua.
ZANIMIVOSTI PO SVETU
Miši huda nadloga v nizozemskem parlamentu
HAAG - V nizozemskem parlamentu kraljujejo miši.Poslanci so glodavce že večkrat opazili tako na hodnikih kot v pisarnah, poroča nemški tednik Focus.Upo-raba mišelovk in posebnih kamer se je izkazala za neuspešno, saj se miši skrivajo v preštevilnih skrivališčihZaradi tega so poslanci že zahtevali, da naj parlament »najame« mačke. A muce v nizozemskem parlamentu niso dobrodošle, razlog za to pa je predsednica parlamenta Gerbi Verbeet, ki jo pesti alergija na to vrsto živali.»Mi-ši se bojim, a vseeno jih imam raje v hiši kot pa mačke,« je priznala 56-letna Ver-beetova.
Prihaja film Seks v mestu
LOS ANGELES - Na velika platna prihaja filmska različica priljubljene ameriške televizijske serije Seks v mestu.Oboževalci bodo lahko v filmu občudovali vse štiri igralke iz televizijske serije, Sarah Jessico Parker, Kim Cattrall, Kristin Davis in Cynthio Nixon.Eno izmed najbolj priljubljenih nadaljevank v zgodovini ameriške televizije, ki prikazuje ljubezensko življenje štirih žensk iz New Yorka, so po šestih uspešnih sezonah nehali predvajati leta 2004.Serija je bila odlična odskočna deska za snemanje filma, ki se bo začelo konec letošnjega leta, zanj pa je odgovorna produkcijska hiša New Line Cinema, ki je med drugim posnela film Gospodar prstanov: Bratovščina prstana.
Avril Lavigne ukradla melodijo za pesem »Girlfriend«
SAN FRANCISCO - Člana rock skupine The Rubinoos tožita ameriško pevko Avril Lavigne, ker naj bi jima ukradla melodijo za svoj hit »Girlfriend«.Avtorja pesmi »I Wanna Be Your Boyfriend« iz leta 1979, ki naj bi jo mlada pevka ukradla, sta Tommy Dunbar in James Gangwer, pesem pa je originalno izvedla njuna skupina.»Besedilo, takt in ritem so identični,« je povedal Dunbar.Prva razprava bo 28.avgusta v Oaklandu; pevkin tiskovni predstavnik novice ni želel komentirati.
Na Kitajskem bodo kupovali manj avtomobilov
PEKING - Župan mesta Shenzhen, enega ekološko najbolj osveščenih kitajskih mest, je 11 milijonov someščanov pozval, naj prenehajo kupovati avtomobile, saj jim pretijo vse večje težave s prometom in onesnaženostjo.»Prenehajte kupovati avtomobile,« je dejal Xu Zongheng.V naglo razvijajočem se Shenzhenu, ki se nahaja blizu Hongkonga, je že sedaj več kot milijon avtomobilov, poroča China Daily. V Shenzhenu se število avtomobilov letno poveča za 18,6 odstotka, kar 70 odstotkov onesnaženja v mestu pa povzročijo prav izpušni plini iz jeklenih konjičkov. S podobnimi težavami se soočajo tudi ostala kitajska mesta.
Hiter porod v tajskem taksiju
BANGKOK - Za nek tajski par je bila sobota 7.7.2007 srečen dan.Na zadnjem sedežu taksija z registrsko številko 7777 se jima je namreč rodila druga hčer-ka.Par je taksista Saijona Opasa poklical v soboto ob 4.uri zjutraj, da bi nosečnico čimprej odpeljal v bolnišnico na porod.Saijon ni bil dovolj hiter za enaindvajsetletno Anchalee Japian, ki je deklico rodila kar v taksiju, še preden jim je uspelo priti do bolnišnice Bhumibol, kjer je medicinska sestra dojenčku le še prerezala popkovi-no.»Preden sem zjutraj stopil v avto, sem pomislil, da mi bo taksi 7777 danes prinesel srečo,« je povedal Saijon za tajski časnik Bangkok Post.»S porodom na zadnjem sedežu me je res obiskala sreča.«