Franc Peternelj, po domače Cinkov Franc iz Cerknega, je bil v prvih treh desetletjih tega stoletja znan podobar, pozlatar in fotograf v domačem kraju. Rodil se je v Cerknem 20. marca 1883 kot sin Franca Pctcrnelja in Frančiške Kosmač. Oče je izhajal iz premožne cerkljanske kmečke in gostilničarske družine.
Cinkov Franc je ljudsko šolo obiskoval v Cerknem, kjer so učitelji že zgodaj opazili njegovo nadarjenost in zanimanje za risanje. Ker ni imel možnosti nadaljnjega šolanja, je šel v uk. Od 1. januarja 1097 do januarja 1900 se je pri mojstru Jožefu Stravsu (1043—1902) v Cerknem učil podobarstva in uk zaključil kot podobarski pomočnik.
Kot pomočnik je bil potem zaposlen pri različnih delodajalcih:
od	1.	i.	1900	do	25.	9.	1900	pri podobarju Jožefu Stravsu v Cerknem,
od	11.	10.	1900	do	28.	12.	1900	pri pozlatarju Ferdinandu Hilebrandtu v Gra-zu, pri pozlatarju Johanu Neuholdu v Grazu,
od	24.	2.	1901	do	9.	3.	1901	
od	10,	5.	1901	do	5.	8.	1901	pri podobarju Valentinu Tschadeschu v Hal-leinu,
od	26.	8.	1901	do	26.	8.	1905	pri podobarju in pozlatarju Matija Ilrovatiču v Leobnu,
od	26.	8.	1!)05	do	2ft.	5.	1906	pri podobarju in pozlatarju Johanu Greissu v Leobnu,
od	18.	6.	1906	do	8.	9.	1906	pri podobarju in pozlatarju Antonu Ganglu v Gruchu in
od	17.	9.	1906	do	1.	2.	1907	pri podobarju in pozlatarju Jožetu Kosmaču
v Gorici.
Od vsega začetka se je ukvarjal tudi s fotografijo. Zanjo ga je navdušil že mojster Stravs v Cerknem, v tej umetnosti pa se je izpopolnjeval tudi v Leobnu.
Leta 1907 se je Peternelj za stalno vrnil domov, vendar so njegove prve fotografije nastale že okrog leta 1900.	17
Kot kaže, je samostojno rezbarsko delo kmalu opustil (večje tovrstno delo je opravil v letih 1910—1913, ko je izdelal nove okvirje za križev pot v cerkvi sv. Ane v Cerknem ter ograjo za kor v isti cerkvi) in je opravljal le manjša dela po različnih cerkvah v okolici Cerknega.
Ves čas življenja in dela v Cerknem je aktivno sodeloval v bogatem kulturno-prosvetnem življenju Cerkljanov. Bil je član Slovenskega kmctskega izobraževalnega društva in njegovega pevskega zbora, član Planinskega in Gasilskega društva. Umrl je v Cerknem 19. avgusta 1951.
Vse pomembne dogodke je zabeležil s fotoaparatom. Kot fotograf ljubitelj je potoval po terenu in fotografiral vse, kar se mu je zdelo lepo, zanimivo ali pomembno. Imel je sicer svoj fotografski atelje, vendar nikdar ni bil pravi obrtnik. Njegov mlajši sodelavec in učenec, fotograf Vinko Tavčar, pravi, da je bil brez vsakršnega smisla za vsakdanje življenje in za zaslužek, in ni znal prav ničesar obrniti v svojo korist. Vse življenje je ostal revež.
Do danes so se nam ohranile njegove fotografije in negativi na steklenih ploščah. Nekateri so v lasti Mestnega muzeja iz Idrije (Oddelek Cerkno), drugi pa so v privatni lasti današnjega cerkljanskega fotografa Vinka Tavčarja. Vseh skupaj je okrog 200. Ohranjene fotografije so veren dokaz takratnega načina življenja. Za etnologa so pomembne zlasti zato, ker segajo v čas, ki se ga spominjajo le še redki informatorji.
VIRI
Arhiv Franca Pe temelj a hrani Mestni muzej v Idriji (Oddelek Cerkno) Fntoteka Mestnega muzeja Idrija {Oddelek Cerkno) Fotografije v privatni lasti Vinka Tavčarja, Cerkno 145
I. D., Etnološka analiza zapuščine F. Peternclja, Seminarska naloga II, Oddelek za etnologijo Filozofske fakultete v Lj„ Cerkno 1982, 17 s. TZ. I. Bizjak, Obrt In rokodelstvo, 1331, 1982, 1983
Petemelj Frane, Primorski slovenski biografski leksikon II. n snopič. Gorica 1385, s. 613-9
Ivana Bizjak-Leskovec
FROM THF WORKSHOP OF LOCAL PHOTOGRAPHER
Franc Peternelj from Cerkno (1883—1951), also called Cinkov Franc, was in the first three decades of tills century a well-known engraver, glider and photographer in his home town. He had learned his trade from master Joief Stravs in Cerkno. Stravs had also been a photographer and had thus inspired young Peternelj.
After 1900 Peternelj worked In different Austrian towns as a carver apprentice (In Graz, Hallein, 13 ruck, Gorica, Leoben}. in all of them and especially in Leo ben he perfected his knowlegde of photography as well. It seems that he abandoned his basic profession quite soon and performed only smaller jobs in various churches. He devoted himself to photography more and more.
His camera noted all Important events, everytnlng that had seemed beautiful, interesting, outstanding or unusual. Owing to him, photographs about the way of life in that time have been preserved until today. Among the most numerous are those photographs which present interesting personalities or eccentrics from Cerkno, families and important domestic events. Preserved are many photographs 01 settlements — for instance Cerkno and surrounding villages — individual parts of settlements, houses. Numerous are also photographs of societies, performances, working processes.
These photographs are important for us because they mark the time which is remembered only by rare informants.
Here is a selection of photographs which present an important documentary value for Cerkno and its inhabitants. There are many among them which arc but witnesses of the former times because the memory Of some events and people had faded completely.
CERKNO, OKROG 1910	„„„„, „nTnrnjFIlAMI <50 ZELO POGOSTE FOTO-
V ™ 1900
SSS?,. strnjeno « Ki —	ZiM
sovke. osrednji del Cerknega je Ptac^in MM	jugozahodne smeri pa nad
prostor W £ . '^ «rant » a^J	i« i»
skromnejši pre.IcH Cerknega: Sirena, Gasa, Brdce, Stgaae ..,


CERKNO — NA PLACU, OKROG 1900
- prosior vrea iupno cerkvijo sv. Ane - je bil osrednji in središčni Drostor »a ¡«O je zaživel tudi kot tržni prostor To je bilo ob sejmih oziroma ~ob »omlft-, kot pravijo Cerkljani, ki so bili združeni s kr%°vnimi eeVife-mm, Prazniki (glasa sv. Ana - 26. julija in sv. Jernej - 24. avgustai. nT ™X so 20 prihajali kramarji Iz cele Poljanske doline in celo iz Rezije, Cerkljani	»a
so na njih sodelovali le kot kupci ali opazovalci.	P
uerkno, okrog 1910
PETERNELJ JE Z£LO RAF) FOTOGRAFIRAL PRI TEM MLINSKEM KOLESU. KI JK
bilo tik pod njegovim ateljejem.
kot fotograf je pogosto iskal motive, s katerimi je izkazal lepoto,
skladnost. imel je izreden smisel za kompozicijo, ki je prihajala do
izkaza zlasti pri fotografiranju man.tsih skupin.
Ob pregledovanju Peter neljevih fotografij se postopoma razkrivajo najrazličnejše zgodbe, nu dan prihajajo doslej neznani podatki, nekatere si ¡.'ari pa ostajajo se naprej zastrte S tančico časa. Tako kot ia.
cekkno, okrog 1920
Kmalu po konCanl prvi suetouni nujni so se dekleta zelo rada oblačila v tako Imenovalo narodno noio ali v noio za posebne pri lož nos (i, fcoi so jo sa-me imenovale. Tako oblečene so .ve zbirale ob nedeljskih popoldnevih, praznikih, ali društvenih prireditvah in veselicah.
DruStva so bila Zbirališča Izobrazbe in kulture željnih domačinov, vedno pa so lakti druitvena srečanja Izzvenela v poudarjanju slovenstva in nacionalne ziiuesff. kar se je na nek način izražalo fudf z oblačenjem.
na
«V0 JJI^^^a^n^ I™ rS—. d« M « M0<eri	hvalili za prejete
aXote iT°e Tph"o7očilt za vnaprej, pač pa jim t» roimrstvo pomenila tudi obliko
Roman^na sv. viSarje je za cerkljanske botjepotnike trajalo tri dni. Hodli so pei. ponoči in podnevi. Na to pot so odhajal t poleti	fnt	23
Knt vidimo, so bile med številnimi moškimi romarji le redke ženske.
CEHKNO, OKROG ¡SDS
Y,,JtaČ0lJZr^it''m,	Okolju., kot sta bila Cerkno in Cerkljansko, so si le redki
funtje in možje lahko privoščili kolo. Tu,Ji «s«, ki so ga lmili aanUo UDorablia.ll za
CERKNO, 23, 11. 1913
FOTOGRAFIJE DRUŠTEV SO MED OHRANJENIMI PETERNELJEVIM1 FOTOGRAFIJAMI NAJŠTEVILNEJŠE. NA.TVEC .JE FOTOGRAFIJ DRAMSKIH SKUPIN IN NJIHOVIH PRIREDITEV TER PEVSKIH ZBOROV. TUDI SAM FETEKN E L J JE BIL VKLJUČEN V VSA TA DRUŠTVA, ZATO JE ZABEL.E2IL VSE POMEMBNE DOGODKE IN PRIREDIT V F„ DOLGA LETA JE BIL TUDI ODBORNIK GASILSKEGA DRUŠTVA IN TAKO JE NA STA T, A TA FOTOGRAFIJA.
Med drugim beremo u knjigi sejnih zapisnikov Prostovoljnega gasilnega clruktva v Cerknem na str. rs: »Zabeleži se, da je došla nova beiicbisfcfl motorna brizgalna v Cerkno dne S. 9 1913«. in naprej na str. SI: sklene se prirediti veselico z blagosluvljanjam nove bencinske motoma brizgalne in sicer na poslednjo nedeljo tj. 13. nouembru 1913.- rj r Veselica Je sicer odpadla, blagoslov pa ne.
26
cekkno, okrog 1820
Med najredkej&imi fotografijami pa so tovrstne; pokojnik na mrliškem oiItu, v celotnem Petemeljevem arhivu sla le dve, sicer pa so tudi na terenu velika redkost, vsa) za en« do srede HO. stoletja.	.	,
Kdo neki je bil ta mož, ki si je v svojem življenju nabral toliko zaslug, da je na ta način ostal med nami do današnjega dne? Morda je bil župan, morda ustanovitelj gasilskega izobraževalnega ali katerega koli društva. Morda. Prav gotovo je bti pamemijeti nrj Ccrkljan Toda spomin nanj je do danes že ugasnil. Kako je vse minljivo!	a '
cerkno. okrog 192(1
Le redki delovni procesi so v preteklosti ¿osíuíiü pozornost fotografov
Za večino Cerkljanov nekoliko nevsakdanje opravilo je bilo Jcopanje peska v KoSčevem
pomwtM rtr dohtdka posameznlkom' Pr«dvtem pa njegovemu lastniku, pomenilo
Mea O/l ranjenim i fotografijami nt niti ene. ki bi prikazovala vsakdanja kmečka delu -M	Cerkljanov V 1 polovici 20. stoletja - kar potrte doZnevo.^Z so
28 Zt f/ zanimali bolj nevsakdanji dogodki. Ni pa w edina fotografija iz obiirneZ -o i^eíerneíjeireyn arhiva, ki prikazuje delovni proces.	y
CEKKMO, OKROG 1600
'S.noaba o tem mladem cerkljanskimi umetniku — slikarju Feiru Bevku — ostaja neznana So dandanes. S to fotograjtjo je Peternelj razkril samo kaniek v mozaiku nekega Življenja.
Vemo le to, da je bil Revk sin zidarja in gratibenifca, da je bit Peterneljev prijatelj in da je umrl na bojišču v 1. svetovni vojni.
CERKNO, OKROG 19-Jll
Stari Maigon je bil cerkljanski Posebne i. Moi je Uvel sam v ostankih, starean mlin,,
TaZU&nejSa priložnostna dela. predvsem pa se je ukvarjal s pletarstvom- izdelovanjem &mmt!ianiem ^	ie	"Lonce fe dajal v d^ prZm
Vedenje o njem živi le Se med redkimi starejšimi Cerkljani, spominja pa na dobrohat-
30 ZZ/^TmTo^. * ^ tZr0iilU '	VomllaTljTeTtL
cerkno, okhog 1810
Druge vrste vaSKi posebnež, ki ga ie poznalo vse Cerkno, je t>U Polančev Zvan. Izhajal je iz premožne cerkljanske druiine, ki pa je svojo posest prodata. Imeli so ga za neumnega, vendar ne toliko, da ne bi mogel in znal lepo živeti. Slutil je kot hlapec pri največjih posestnikih, na primer pri Kafulu d Cerknem. Tisti redki posamezniki, ftt se ga še spominjajo, pravijo, da je bil neke sorte t'oifci norček. Obleka mu je bila malo mar. Vetirto je nosil svoje ponošene eunje. Veliko in trdo je delal, pa je bil vedno dobre volje. Se posebej, če sta bila zraven kozarček in cigara. Tafco, za šalo, se je dovolil rudi fotografirati, a ■'*''(' potem, ko je dohll uiriin/co.
CERKNO, 18111
rs	^^
iouno oojno i« h A" o «udirali.	rt««:™! cerM.jani, s0 v času pred prva
Menda je bil vtUk prvi slovenski Šolani pilot, prvi 1e v Cerfc,,™	, ,
bil }e prvi šofer postnega avtobusa v CcrKnem, samUletuaiZdM.£ vendar mu prvi vzlet nI uspel, zato je letalo popi sni otrnfcmn ž. J? Wralno letalo,
?ze^zkmni pa se■■	S