MIMI GRČARJEVA: Gospodinjski in vzgojeslovni tecaji in njih potreba. (Referat na zborovan.iu tržiškesa krožka »Pedaeoškeea dništva v Krškem« — v Št. Janžu dne 18. novembra 1920.) Med odmorom motrim ctroke in ooazuiem. kako nm tekne mala tužina do dve:'.Tnem dusevnem delu. Gledani iili, kakšai so moii nboei nialčki. Nekateri so snažni irmiti. dobro onravlieni. drueim se čita z obraza revščina, drugim zopet zanikrnost. Odkar sem žerm in rnati. imam vse drugo srce za izročene mi ctroke. Otroci so. •naihai. nedolžni. veČMia kot vosek volni. vzpreten:liivi za vse dobro in lepo. Eni oblaTOdarieni od roiistva s čedtnostrrti. dru- .- ¦<ri žalibo>j tudi «« priroienhrii slabostmi. a otroci so. Po otrooili sodiš starše. predvsem rnater. Mati. to ie bitte. od česiar le odvisno toliko sreče. a tu.di toliko eroria. In Vakšne so. in kakšne aai bi bile naše mafere? V knfici: »Mehr Freude«'. sem čitala stavek: .'>Weil Gott nicht iibei-all reine Hneel senden konnte. stellte er an ihre Stelle eine Mutter«. Torei. mati naj bo aneel. vidria namestnjca nietrova na zeraY)\ In. temelina vzffoia teh ^reelov ie. dra^ri koiesi in koleeiaiie v naših rokah. V na.*ih deklic dlišo in srce moramo že v orvih letih Šalske dobe vseiati semena dobrih iastaosti. da bo ob nadalmem neeovaniu noenalo trloboke. neusahliive koreniae. da Ho z nihai prepleteao vse bitie. da bo kreme-rait Reoniaieri niih značai. ntih nežnost in blaeodii^nost. Žena brez srca ie kakor roža brez vonia. dan brez solnca. Cili žene te. no«tati eostK^dinia in mati. Ta dva smotra rnorata ureiati vzsroio naSih deklet. Gospodinia — dnižica nioževa. Kal zahteva naobrazba žene kot take? Kar ie mož, to nai bo žena. Doba, ko \e bila ona le sužnia rrroževa. ie že zdavnaj minula. — Istovredaa z niini nai mu stooa skozi živlienie ob strani kot niecova nam>estnica In nomočnica. Pa. naobjazbi — moževa In ?enina — nai bosta različni? Ce nai ie žena istovrecltia z možem. mora zaati isto kot on. Če ie mož živinor.efec. mora imeti fudi ona iasne noime o živinoreH. Ie tako iahko delata skunno za svok) blaeinto in nrocvit svoieea eospodarstva. V naših v|>noTodnih kraiih mora biti mož dober ¦/inoeradiiik in kletar. In žena. nai o tem niSesar ne ve? Če rniož omaea. nai bo li ona odvisna od dobre volie sorodnikov in sosedov9 Sama vaieti v rdke. posrum v srce. kreoTce misli in dobro vclio. pa bo lahko vozjla kot stara Kastelka s Kastelievine v »Gadiem gnezdu«. V Heinzevi zbirki zakoisov ia itkazov ie na str. 155 § 79. omcnien tudi tosnodiniski Douk. Toda do zadnieca desetletta se to na naših šolah ni iinoštevalo. Ponianiklf.vost naobrazbe naših kmečkih eo- SDodini ie natorei izorevidelo učiteljstvo in hotfclo nriti v ofcom temu perečemu vorašanni. Med temi >ie bilo učitelistvo krškeea oVraia etro prvih. Po mciativi naše.ea nadzornika so se sestavili oodrobni tični načrti. na podlaei katerih nai bi se oreosnovale naše ponavlialne šole v krnet:isko-nadalieva!ne in eospodiniske tečaje. Ko ie že učitelistvo dovršilo delo. došel fe Łlas o našem delu tudi do ušes višiih fospodov. Niih brihtne elave so oršle na tnisel. da bi se bilo dobro okoristiti z delom učitelistva in žeti priznanie in oohviilo za delo. ki ni bilo niih dielo. za trud. za katereea so se potili drugi. Sklicali so anketo strokovniakov in delaK. — Učitelistvo ie čakalo rezultata. Tovariš Andrei Sktih". ki ie bil k anketi povablien. ie došel domov kai slabe volie. Uvidel ie. da ie Dodrobni učni načrt za kmetiisko nadalievglne ?,ole. sestavlien od svetnika Rohrmann v bistvu prav isti. kot ea ie sestav;l on. le bcsedni red ie malo drm*a.čen. N'esra. ki ie delal in se trudil. da ie zbral snav. so potisnili v stran.  Isto se ie zeodilo z načrtom za eospod'Tiiske tečaie. ki sva tta sestavili z edč. Ivano Dolinarievo iz Višaie core. Ne mislite-da covori te besede inoi užalieni ponos! Ne' V teh deianiih vidim preziranie nas vseh. učiteliskeca stanu v obče ln to 'e kar tne boli. Kdor se hoče prepričati o istin^tosti moiih hesed. pa nat primerla naše podrobne učne načrte. ki iih ima vsaka šola in ona e. svetnika Rohrmana, ki sta izšla v . nrvih oktobrskih številkah mšesra stanovskeea irlasila »Učit. Tov.« Naši nodrobni učni načrti so sestavlieai pač y naiožtem obsesru. prikrolen! duševnemu obzoriu naših i>ojjavl]alk. Vendar ua ti eospodiniski tečarii za sloveaski kmeHški ženski svet še niso dovoli. V vsakem -večiem kraki nai bi bila gospodiniska šola v večiem obsesru kier bi se naša dekleta tudi praktično urila v vsem. kar iim nudi suha teoriia. To pa ie nalosra naše vlade. ki nai bi stavila v ta namen Ietno srotovo svoto v svoi budeet. Za ustanavTante državnih ffospodiruskih §o\ izdan denar bi donašal našemu narodu ogromae obresti. Nekoliko se hoče odpomoa temu ¦n začelo ie menda Roverieništvo za kmeti;stvo ustanavliati eospodiniske tečaie s;dai tu. sedai ta.m. To pa rvikakor ae z-adostitie. Stalnih tečaiev nam ie treba. da bodb trostiodinisko aaobražena vsa naša dekleta. Kdo t)a bi vodil eosnodiniske No!e? Strokovno aaobražene državne nčiteliice. Ker na nam takih učiteliic do sedai §e nianrka. nai bi se tako kot letos orirejale eosnociiniske šole za tozadevno naobrazbo učitel^ic. Rok 6 tednov pa se ini zdi vsckakor prekratek. Še aekai ie. kar me boli. kadar čujem o e-osnodiniskih tečaiih. O vsem se trovori: o kiavah in Dra^ičih, o kokioših in drueih žlvalih. o nospravliaaiu sob in necovaaiu cvetk. a n onih. neeovania naiboli potrebnlh cvetkah. o otrok^h in niih vzercm oa nikier. Čuieie li. da se nahata kie dtI nas v Sloveniii vzeoieslovni tečai za dekleta. ki i-e misliio ooročiti? Starši iz takozvaaili dbbrih hiš noskrbe. d.a se niih dekle izuči v šivaniu in kuhanju, da ista ali sama kuba ali de!a ffdilne liste kuharici in se ii ne ?odi tako. kot oni mladi eospei. ki ie kuharioo vprašala. če ima za en mocnik dovoli 7 iaic. O tetn se misli. da bo treba kuhati. da bo treba šivati. skrbeti za to in ono veosoodiinistvii, a da bo treba vzgaiati otroke. bodoče liudi, ki nai imafo parnet in prosim tudi sroe. o. o tern ne enovori nih*e. »e misli skoro ailiče. O vzsrojesioviu ?mo me tičitettiee naobražeae. a naobražena nai bo vsaka žena. oredvsem pa vsa- ka mati. Ia ravno učUelistvo itna naiveč nrilike opazo\rati pomanlkliivost domače v/eoie šolskih frtrok. V mestih se bo temu morda kmalu odnomosto. a kai bo na teme- tih? V mestu kot na kmetih so vzsroJe- slovni tečaii prepotrebni. Citala scm v nekera časopisu. da obstoia v neki državi zakon. da njora vsaka nevesta absolvirati gospodiajski in vzgojeslovnl tečaj. In kar ie v prid drueim dtžavliankaim, bi hasnilo tudi nam. Potrebo vzeroieslovnih tečaiev na oodnira deistvo. da te po bomi vihrf nadla tudi morala na zelo nizko stopnk) nredvsem v mescih. Kai nai pričakutemo od moralno pokvarienih ? — Kreoostnih ctrok? Žalibog. da se le prepojrosto udelstvuie rek: »Jabolko ne pade dalečod drevesa«. Malo pa ie žensk ieklene volie. ki bi se dvieaile. če so enkrat padle do lastni voHi. z lastao enereijo iz mlakuž prešestnosti in aepoštenia k uoštenemu in rednemti živlieiiut. V teh hudih časih. ko izginja:.o v brezzaačainosti vse lepe lastnosti. ki so dičile včasih slo^venski rod. bi temboli notrebovali takih slučaiev. Le od dobro vzeoienih. vzcoino naobraženih žen lahko nričakuiemo dobrih_otrok. vrlih državliatiTv. lenšib dai našemu narodu in v to pomozi Bocr! Teze: 1. Dobrobit vsakeea naroda te odvisen od niefovih žen-mater. 2. V dobi. ko se ženski svet vedno boli emancipira. nai ne bo razlike v naobrazbi moževi in ženkii in to ne le v mestih. ainpak tudi na kimetih. 3. Naobrazbi naših kmečkih deklet ie i>osvečati več pozornosti in umevania niih teženJ. 4. Namea cieklet. uostati eospodinia in mati. aai ureiuie niih vzeok). 5. I.judske šole nai s_e ro možnosti novsod razširiaio v več^h ikraiih Da ie ustaaoviti stalne eospodiaiske šole, ne sam>o tečaie. v kalerih aai dobe dekleta kar naiširšo. naobrazbo ne Ie v eospodiaistvu. temveč tudi v vseii panosrajj fometiistva. da bod*o tudi elede z^aaosti istovredne z možem. Posečanie cospodiajskih tečaiev nai bi nostalo oblieatno vsai za vsako ncvestn. . 6. Za vzdrževaaie gospodhijskih šol Drisoeva? viada it> stavi Ptimerno vsoto vsako leto v svoi budget. 7. Oospodiniske ^ole nai vodiio učiteliice. ki so se tozadevno naobrazile v po sebaih tečajih. (Sest- ali celo štiritedenski tečaii kot letos. nikakor ne moreio zadostovati potrebam.) Čas oa ie že. da se ulede ?osp. tečaiev vendar enkrat kai Konkretneea ukrene. 8. Drue smoter žeae. oostati mati — nuiao zahteva vzeoine aaobrazbe. V ta namen nai se ustanavliato do mestih msebni vz^oieslovai tečaii. katerih obisk nai b» bil obvezen za vsako nevesto. na Vmetih na nai bi se prireiala ooliudna vztroieslovna predavania pri pouku v gospodiniskih šolah. 9. Le od vzeoino aaobraženih žen ie nričakovati dobro vzcoienih otrok. vrlih državlianov. lebših dni našemu aaiodu. 10. V imerm vseea učiteljstva pa protestiram kar naiodločneise. da se prezira m omalovažuae naše delo. kot se ie to zerodHo ravao pri podrobnih učnih načrtih za kmet. nad. in gnspodiaiske tečaie. Nosili Te bomo. draei na§ Arm1!!!. v srcu do zadnieea titriDa. V zgodoviai slovenskeea nčitelistva Ti bo ohramieno častno mesto.