PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini z-'1 * * * /-a Abb. postale I gruppo OU lir Leto XXIII. Št. 260 (6844) TRST, petek, 3. novembra 1967 ZELO ZAPLETEN^ PARLAMENTARNI POLOŽAJ Predsednik senata Merzagora je včeraj potrdil svojo ostavko Senat bo torej v ponedeljek pričel razpravo o tem vprašanju, ki grozi s popolno paralizacijo parlamenta - Podpora PLI Merzagori - Tajnik KPILongo o konferenci komunističnih strank RIM, 2. — Agencija ANSA je danes objavila naslednje sporočilo: «Po vesteh odgovornih krogov danes lahko potrdimo: je predsednik senata Cesare Merzagora poslal pismo o o-stavki generalnemu tajniku palače Madama in da bo podpredsednik di Tarfa sporočil vsebino pisma skupščin senata na Prihodnjem zasedanju v ponedeljek, 6. novembra.» S tem poluradnim sporočilom po-steja nedvoumno, da Merzagora vztraja na svojem stališču glede stavke, pri čemer objektivno pod-P'ra načrte desnice, da se s proceduralnimi zadevami odstranijo z dnevnega reda parlamenta bistvena vprašanja italijanske družbe, to sporočilo onemogoča vsak predhodni kompromis in bo torej senat v ponedeljek najprej pričel razpravljati o mestu predsednika. S tem so odprte vse poti in se mno-8o govori o možnosti, da bi začasno predsedoval senatu dosedanji Podpredsednik demokristjan Zelioli Lanzini, po novih političnih volit-vah pa bi na vsak način to mesto n»rali prevzeti socialisti v okviru razdelitve odgovornih mest koalici- je levega centra. Na vsak način pa bo tudi ta razprava pomenila pomembno zv vlačevanje dela parlamenta, saj bosta, senat in poslanska zbornica nato prekinila zasedanje, ker se bo pričel kongres KD in za kar je dogovor med vsemi strankami, da parlament omogoči poslancem, da se udeleže najpomembnejših zasedanj svoje stranke. Takoj potem bo imel senat na dnevnem redu proračun za prihodnje leto, čemur slede božične počitnice, tako da bo prišel zakon o volitvah za dežele na vrsto šele v januarju. Vsi ti računi pa ne upoštevajo možnosti, da bi desnica pričela obstrukcijo že pri razpravi o pre- It A AMERIŠKIH UNIVERZAH Protesti študentov proti novačenju za Vietnam Srditi spopadi v Južnem Vietnamu WASHINGTON, 2. — Včeraj so bi'e na treh ameriških univerzah Protestne demonstracije proti no-vačenju študentov, ki ga vodijo oborožene sile, CIA in družbe, ki Prispevajo za vojno v Vietnamu. Na univerzi v državi Iowa je nad študentov demonstriralo proti Prisotnosti agenta marincev na uni-verzi. Nastopila je policija in je aretirala okoli sto študentov. V Pa-o Alto v Kaliforniji je več sto študentov zabranilo skupini predstavnikov CIA dejavnost v notranjosti univerze. V «Hamilton Col-iege» v New Yorku so večje sku-Pure študentov skušale preprečiti v«top predstavnika marincev. v ZDA se širi letak, ki označuje SrueriSko vojno v Vietnamu za nezakonito in nemoralno. Letak, ki lma naslov «Poziv proti zločinu Solkan, poziva ameriško prebivalstvo, naj ne bo sokrivo pri tem stočinu in naj zavzame stališče za Pačela človeškega dostojanstva. Le-jSk Poziva Američane, naj podpisuj0 resolucijo, ki bo izročena glav-beniu tajniku OZN, da se &• tem Pokaže odpor prebivalstva proti v°jni v Vietnamu. Med prvimi podpisniki letaka so Pisatelji James Baldwin, Norman rMter in Rax Bradbury, igralci f*611 Gazzara. Dick Van Dyke, Ja-^Ce Rule, Robert Ryan in Robert Xau£h, dr. Benjamin Spock, prof. Sbs Morgenthau, dr. Linus Pau-Pfc (Nobelov nagrajenec za kemi-ur za mir) in številni cerkveni Predstavniki rah ?anašnjih prvih jutranjih u-j*U je enota osvobodilne vojske s r®'a nov naParu senata, da se na bi v VaJ° ZDA še dalje truditi, da go JJTOostni svet OZN prevzel vin morebitni rešitvi vietnam-sP°ra. Vendar pa so pri u er„ . —— delegat v OZN Gold tijn izjavil danes v zunanjejo-'heiall?. odboru senata, da »ga LONDON, 2. — Jordanski kralj Husein se je davi znova pogovarjal štirideset minut s predsednikom britanske vlade \Vilsonom. Ni bil navzoč zunanji minister Brown, s katerim se je Husein pogovarjal včeraj v zunanjem ministrstvu. Ne potrjuje se Se govorica, da namerava Husein zahtevati dobavljanje angleškega orožja in letal za jordansko vojsko. Popoldne je Husein zapustil London in potoval v Wa-shington na sestanek z Johnsonom. V intervjuju po britanski televiziji Je Husein Izjavil, med drugim: ((Arabsko stališče Je doživelo razvoj po arabskem vrhu v Kartumu in je postalo skrajno realistično. In to stališče lahko odločno branim. V stiku smo s svetovno skupnostjo v Združenih narodih, v varnostnem svetu V sedanjem trenut ki je težko točno orisati arabsko stališče, lahko pa zagotovim, da Je zelo drugačno od tistega, kakršne-gh si ljudje dejansko predstavljajo. Morda smo blizu točke, ko bo moč doseči rešitev, in sicer pravično reda vse prizadete strani. Zdi se, da je dosegljiva. Lahko zagotovim, da je arabsko stališče razumno do mere, do katere lahko je, in do mere, do katere se lahko pričakuje, da je.» Husein je izjavil, da morajo meje na Srednjem vzhodu v bistvu biti tiste, kakršne so bile pred 5. junijem, in je dodal, da utemeljuje svoje ugovore proti neposrednim pogajanjem z Izraelom z dejstvom, da Izrael naslanja svoje stališče na to, kar je dosegel s silo. Na vprašanje, ali bi privolil v sestanek s predsednikom izraelske vlade Eškolom, je Husein izjavil, da je bolje, če so pogovori v šir šem krogu, in je dodal: ((Pogajamo se pred svetom in ne zdrobljeno Ce bi taka stvar bila koristna, bi jo upošteval.« Na vprašanje, kdaj se je zavedal, da bodo Izraelci zmagali v vojni, je Husein odgovoril: »Dejansko nisem imel mnogo upanja Morda bodo mnogi presenečeni, ko bodo to zvedeli. Sli smo v vojno in smo dobro vedeli, Mednarodni kongres bivših internirancev v Buchenwaldu BEOGRAD, 2. — Zastopniki nacionalnih organizacij bivših internirancev v Buchenvvaldu in Dore iz 11 držav sodelujejo pri delu mednarodnega kongresa bivših internirancev, ki se je danes pričel v Zagrebu. Osnovna tema kongresa je podpora žrtev nacističnega terorja borbi proti vojni in obnovi nacizma in seznanjanje mlade generacije z uporniškim gibanjem proti nacizmu. V uvodnem poročilu je predsednik mednarodnega odbora internirancev Marcel Paul poudaril, da bivši interniranci z zaskrbljenostjo spremljajo oživljanje militarizma in fašizma v nekaterih državah m imperialistične grožnje. Opozoril je na tendenco obnove revanšizma in fašističnih organizacij v Zahodni Jugoslovanski študenti solidarni z vietnamskim ljudstvom ??meiji' obsodil.™^ fašistične •' , diktature v Grčiji m nedemokra- BEOGRAD, 2. — V proglasu, ki ga je izdal centralni odbor Zveze študentov Jugoslavije ob mednarodnem tednu študentovske solidarnosti z narodom Vietnama, se ugotavlja, da jugoslovanski študentje z manifestiranjem solidarnosti z vietnamskim ljudstvom nadaljujejo tradicijo jugoslovanskega revolucionarnega študentovskega gibanja. Jugoslovanski študentje zahtevajo prenehanje bombardiranja Severnega Vietnama, umik ameriških in drugih čet in priznanje vietnamskemu ljudstvu njegovih zakonitih pravic. tični režim na Portugalskem in Španiji. V imenu organizacije bivših internirancev je Marcel Paul izrazil solidarnost za borbo grškega ljudstva proti diktatorskemu režimu in zahteval, da se grški rodoljubi puste na svobodo. Bivši interniranci v Buchenvvaldu in Dore so obiskali bivše ustaško-naci-stično taborišče v Jasenovcu in položili vence na grobove žrtev. BRUSELJ, 2. — Poljski zunanji minister Rapacki je prišel danes na dvodnevni uraden obisk v Bruselj. ODKRITJE SPOMENIKA LENINU V KREMLJU Uradno so se začele proslave 50. obletnice oktobrske revolucije «Kozmos 188» rahlo pristal na Zemlji ■ Verjetno se pripravljajo novi važni poskusi ■ Beljajev o «medplanetnem biljardu MOSKVA, 2. — Prvi tajnik sovjetske komunistične stranke Leonid Brežnjev je odkril danes popoldne v Kremlju spomenik Leninu. Navzoči so bili člani političnega urada KP SZ, partijski veterani, člani delegacij komunističnih strank sveta, ki so prišli te dni v Moskvo na proslave 50. obletnice oktobrske revolucije, številne osebnosti in velika množica. V kratkem govoru je Brež- njev govoril o Leninu, o njegovem prispevku k marksistični teoriji, k revoluciji in graditvi socializma v Sovjetski zvezi. Poudaril je, da je 50 let zgodovine sovjetske družbe in zgodo vinsko svetovna izkušnja socialistične revolucije v Rusiji potrdilo pravilnosti nauka Marxa, Engelsa in Lenina. Po slovesnosti so številne delegacije položile vence. Z odkritjem spomenika Leninu v Kremlju so se uradno začele proslave 50. obletnice revolucije. Jutri bo skupna seja centralnega komiteja KP SZ. vrhovnih sovjetov SZ in ruske federacije ter vlade. zopet na Zemljo, potem ko je izpolnil obširen program raziskovanj. «Ta poskus, nadaljuje agencija, odpira nove možnosti za graditev vesoljskih znanstvenih postaj. S prakso je bilo dokazano, da sedanja raven razvoja tehnike omogoča avtomatično zgraditev vesoljskih vozil na tiru okoli Zemlje brez nadzorstva človeka. Kakor je znano, se je «Kozmos 186» vrnil na Zemljo v torek. Astronomski observatorij v Bo-chumu v Zahodni Nemčiji je javil, da od včeraj zjutraj niso več ujeli znakov satelita »Kozmos 189». Ravnatelj Kaminski je izjavil, da so bile oddaje očitno prekinjene, v vesolju s «Kozmosom 186» in se nato ločil, danes rahlo pristal na Zemlji. «Kozmos 188» so poklicali NIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiiuiumiiIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII KUZNJECOV V WASHINGTONU Glavna ovira za sporazum je nepopustljivost Izraela Kom«ntar moskovske «Pravde» - V New Yorku se nadaljujejo posvetovanja KAIRO, 2. — Kakor poroča newyorški dopisnik lista «A1 Ahram«, se je ameriški stalni delegat v OZN Goldberg včeraj tajno sestal s pomočnikom sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecovom, da bi skušala najti način za rešitev krize na Srednjem vzhodu. List pa pravi, da ta sestanek ni prinesel mnogo sprememb, ker ZDA brezpogojno podpirajo Izrael. V New Yorku je predstavi k---------------------- OZN izjavil, da ne more niti po trditi niti zanikati tega sestanka. Dodal pa je, da je malo verjetno, da sta se Goldberg in Kuznjecov sploh sestala. Pripomnil je, da bi se lahko sestala v Washingtonu kamor je nocoj prišel Kuznjecov na sestanek z Ruskom. Morda se bo sestal tudi z Johnsonom. «Al Ahram« piše, da so arabsko delegacije v OZN na nedavnem sestanku zavrnile nekatere spremembe indijske resolucije, ker so na podlagi mnenja, ki ga je izrekel neki jordanski delegat, zgrešeno tolmačili, da te spremembe predstavljajo arabsko stališče. Gre za točko, ki govori o umiku izraelskih čet z zasedenega ozemlja. List piše, da je stanje v OZN nespremenjeno in da «nihče ne ve, kaj se bo dalo doseči«. «A1 Gumhuria« poroča, da se številne arabske države posvetujejo o morebitnem sklicanju nove arabske konference na vrhu. V Kartumu so arabski voditelji sklenili, da se bodo verjetno sestali novembra v Bagdadu. Moskovska »Pravda« piše danes o neuradnih stikih arabskih držav v okviru OZN in pravi, da samo izraelsko stališče ovira v sedanji fazi pripravo političnih ukrepov, ki bi lahko že sedaj normalizirali stanje na Srednjem vzhodu. Na podlagi teh stikov bi lahko našli sprejemljivo rešitev glede likvidacije posledic izraelskega napada, če ne bi bilo nepopustljivosti Tel Aviva. list pravi, da je danes ključni problem kriza na Srednjem vzhodu umik izraelskih čet z zasedenega ozemlja, brez katerega ni mogoča nobena rešitev. Zatem poudarja, da bi bivanje izraelskih čet na arabskem ozemlju ustvarilo ne varen precedens. Ni slučaj, da so zahodnonemški revanšisti tako naklonjeni do Izraela, in bivši kancler Erhard, ki vodi delegacijo, v kateri so tudi visoki častniki Bun-deswehra, je sedaj v Tel Avivu. List omenja spodbujanje in nedavno vojaško pomoč ZDA Izraelu in zaključuje, da ta dejanja, ki nasprotujejo zdravemu razumu, vodijo Tel Aviv v nove avanture in lahko pripeljejo do novega ogrožanja miru na Srednjem vzhodu. V Jordaniji so danes s petminutnim molkam protestirali ob 50. o-bletnici Balfourjeve izjave. Prekinili so za pet minut delo v Javnih uradih, v šolah pa so imeli diskusije s tem v zvezi. V Izraelu pa so to obletnico praznovali s posebnimi svečanostmi ob udeležbi najvišjih izraelskih oblasti. Kakor je znano, gre za izjavo, ki jo je objavil 2. novembra 1917 tedanji britanski ministrski predsednik lord Balfour in s katero je izrazil naklonjenost svoje vlade za ustvaritev «židovskega narodnega ognjišča« v Palestini, kar je bilo izhodišče za nadaljevanje akcije sionistov za ustanovitev izraelske države. Pomočnik izraelskega ministra za obrambo general Zvi Tsur se je danes pogovarjal v Parizu s francoskim ministrom za obrambo govoricami, da se v kratkem pričakuje ukinitev prepovedi dobav Ijanja francoskega orožja Izraelu. Sodelovanje med KP Italije in Jugoslavije LJUBLJANA, 2. — Vodstvi KP Italije in Zveze komunistov Jugoslavije sodita, da so dvostranska in večstranska srečanja za izmenjave spoznanj in izkušenj in ocenitve na osnovi že vnaprej pripravljenih materialov ena od najpomembnejših oblik medpartijskega sodelovanja, in da tako srečanje prispeva k boljšemu seznanjanju in razumevanju in istočasno krepi socialistično misel in prakso, je izjavil član izvršnega komiteja CK ZKJ Roman Albreht po vrnitvi iz Rima, kjer se je na čelu jugoslovanske partijske delegacije udeležil sestanka za okroglo mizo z zastopniki CK KP Italije. Ko je na kratko prikazal, kaj je bil predmet razgovorov za okroglo mizo, je Roman Albreht poudaril, da je med obiskom pri generalnem tajniku KP Italije Longu bila v središču pozornosti daljšega razgovora ocenitev srečanja zastopnikov obeh partij in po-men tega srečanja za sodelovanje teh partij. Longo se je posebej zanimal za praktične rezultate, dosežene v Jugoslaviji in poudaril pomen uveljavljanja razvoja samoupravljanja v Jugoslaviji. V razgovorih se je po besedah . .... , . toda se po potrebi lahko spet na- Agencija Tass je javila, da je , jjaljujejo. Mnenja je, da spada ta «Kozmos 188»,^ki^se je tm zaruzil | sale|jt v okvir važnega poskusa, i... - .v 1QC" Kajnjjjgki je postavil domnevo, da sovjetski znanstveniki pripravljajo zgraditev velike vesoljske ploščadi, ki bi jo uporabljali kot izhodišče za izstrelitev kabine proti Luni. Da/ies popoldne dobivajo v Bo-chumu sovjetsko vojaško glasbo na frekvenci, ki se običajno uporablja samo za satelite. Po mnenju ravnatelja sovjetski znanstveniki stalno oddajajo vojaško glasbo, zato, da se lahko ugotovi, da bodo i-meli te frekvence proste in na razpolago za prihodnji vesoljski poskus, ki je po mnenju Kaminskega zelo blizu. «Krasnaja zvezda« objavlja članek sovjetskega vesoljca Beljaje-va. Ta govori o vesoljskem načrtu imenovanem «medplanetni biljard«. Avtorji načrta zagotavljajo, da bo v bližnji prihodnosti mogoče izstreliti vesoljsko napravo, ki bo v devetih letih lahko obiskala Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. V bistvu je načrt v tem, da bo postaja lahko dobivala dodatno e-nesgijo brez uporabljanja -goriva, s tem da se bo enostavno odbijala od vsakega omenjenega planeta v smeri naslednjega planeta. Z drugimi besedami, dokler je postaja v območju privlačnosti enega planeta, dobi isto hitrost, s katero ta planet kroži okoli Sonca. Domneva se, piše Beljajev, da bo ta pogon dodatno k pogonski sili naprave same zadostoval, da se ta odbije od območja privlačnosti planeta in zaide v drugo območje. Med letenjem od enega ob- | Albrehta ugotovilo, da so razgovori za okroglo mizo začetek nove forme sodelovanja med obema partijama. Strinja se, da se materiali za okroglo mizo objavijo. Na kraju razgovora so se izkri staEzirali tudi nekateri praktični predlogi, med njimi tudi, da bodo italijanski tovariši predlagali svojemu vodstvu, da pošlje v Jugoslavijo kvalificirano skupino ekonomistov, ki bi v Jugoslaviji nadaljevali za okroglo mizo začete razgovore o nekaterih posameznih vprašanjih. Stiki jugoslovanske delegacije s člani vodstva KP Italije, s strokovnimi delavci inštituta in publicisti so pripeljali do koristne izmenjave misli in spoznanja, iz katerih se jasno vidi, je rekel Roman Albreht, da vprašanja, s katerimi se Jugoslavija na svoj poseben način ukvarja, predstavljajo probleme, s katerimi se v večji ali manjši meri ukvarjajo vse socialistične dežele, in to so istočasno vprašanja, za katera vlada veliko zanimanje naprednega dela delavskega gibanja in naprednih gibanj sploh. Država, v kateri napredne sile niso vzele usode dežele v svoje roke, je za te sile demokratično in napredno sodelovanje razvojnih procesov zelo značajen element njihovega političnega delovanja, je zaključil Roman Albreht. ljarda* bi omogočilo, da se prihrani mnogo časa za dolge kozmične polete. Dovolj je omeniti, da bi bilo potrebno za neoosreden polet na Neptun 30 let. člankar zaključuje, da načrt o «medplanetrem biljardu* ni tako fantastičen, kakor bi se zdelo. Salal o sporazumu s Saudovo Arabijo KAIRO, 2. — Kairski radio javlja, da se je predsednik Naser sestal sinoči z jemenskim predsednikom Salalom. Njuno posvetovanje se bo nadaljevalo, ko se bo Salal vrnil iz Moskve. Davi je Salal na tiskovni konferenci izjavil, da je naklonjen sporazumu s Saudovo Arabijo, ki naj temelji na ohranitvi jemenske republike. Tak sporazum bi moral poleg tega določiti ohranitev sedanjih meja med obema državama in uvedbo odnosov dobrega sosedstva, ki naj bi temeljili predvsem na vzajemnem spoštovanju in na prisrčnem sporazumevanju. Salal je napovedal bližnjo sestavo nove vlade, v kateri bodo zastopane vse revolucionarne tendence v Jeme-nu. Glavni namen te vlade bo o-krepiti vojsko in izvesti načela revolucije od 26. septembra 1962. Podpredsednik ZAR Husein El šafei se je danes vrnil v Kairo iz Saudove Arabije, kjer se je pogovarjal s kraljem Feisalom o krizi na Srednjem vzhodu in o izvajanju sporazuma med ZAR in Saudo-vo Arabijo o Jemenu. Kakor javljajo, so se »popolnoma sporazumeli o važnosti in potrebi akcije na arabski in islamski ravni«. Spremembe v grški vladi ATENE, 2. — Uradni list objavlja danes kraljevi odlok, s katerim je polkovnik George Papando pulos bistveno okrepil svoje pristojnosti kot minister predsedstva vlade. Odlok določa, da bo imel sedaj pod nadzorstvom obrambo, finance, javno vzgojo in vsa ostala ministrstva. V njegovi neposredni pristojnosti bo posebno generalno ravnateljstvo z imenom »vladna politika«, ki bo proučevalo in predlagalo splošno politiko grške vlade in nadzorovalo njeno izvajanje. V bistvu torej postane ta minister dejanski predsednik vlaae NUORO, 2. — Agenti prometne policije so aretirali tri bandite, pri čemer je bil en agent smrtno ranjen, četrtemu banditu pa je u-spelo zbežati. Bandite so ustavili, ko so se vozili v avtomobilu »fiat 850»; takrat je eden izmed njih skočil iz avtomobila in pričel streljati. Policija meni, da je ušel brat bandita Cherchija, za katerega je razpisana tiralica 10 •jr Aouofniui z izredno širokimi pooblastili, kar močja privlačnosti do drugega, bo-1 govori o notranjih trenjih v voj«-do napravo poganjale sončne ba- ški vladi, o čemer pričajo tudi vče-terije. rajšnje vesti o spremembah v mi- Uresničenje «medplanetnega bi-1 nistrstvih. iiiiiiiiiiiiiimtiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiauiiiiiiiiiiiuiiMuiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiitiitiiiiiiiitiminHiiiiM Napad na Kongo iz Angole KINSASA, 2. — Predsednik kon-goške republike Mobutu je danes sporočil, da sta v Katango vkorakali dve oboroženi koloni. Prva je vkorakala včeraj ob 18. uri, druga pa danes ob 14.45 skozi kraj Dilo-lo blizu mesta Teixeira de Souza v Angoli. Napovedal je pritožbo na varnostni svet OZN in je dodal, da se lahko govori o portugalskem napadu na Kongo. Pripomnil je, da je kljub hinavskim zanikanjem sedaj dokazano, da je lizbonska vlada trajna nevarnost za kongoško demokratično republiko. Po njegovem mnenju gre za manever, ki šitev, kajti biti mora pravična, , bo lahko trajna in sprejemljiva za nosti, da bo tak rezultat « da so številne verjetnosti in mož- : Messmerjem. Politični opazovalci J spravljajo ta sestanek v zvezo z Nočni pogled l.a praznično razsvetljeno Moskvo za proslave 50. obletnice oktobrske revolucije, ki so se uradno začele včeraj. V središču je eden od kremeljskih stolpov; na desni je kongresna palača so ga izvedli, prav ko Je kongoška vojska zadajala odločilni udarec bivšim žandarjem v Bukavu. Mobutu je dal navodila zunanjemu ministru, naj predloži varnostnemu svetu protest proti Portugalski. Uradno sporočilo pravi, da so čete, ki so vdrle v Katango, napadle kraj Dilolo ter začele pleniti in ubijati. Zvečer je radio Kin. šaša javil, da je kongoška vojska zasedla rudarsko središče Kisenge in kraj Dilolo. Vojska sedaj zasleduje oborožene tolpe. Melina Mercouri v nevarnosti NEW YORK, 2 — Grfka umetnica Melina Mercouri je danes izjavila, da jo je FBI obvestila, da je njeno življenje v nevarnosti ter da jo policija nadzoruje nepretrgoma štiriindvajset ur na štiriindvajset. Pripomnila je: »Spočetka nisem te-ga verjela in sem se hotela smejati, toda potem sem se prepričala, da je nevarnost resna: Kadar sem na odru, včasih sama, se zelo bojim.« Kakor je znano, je Melina Mercouri odločna nasprotnica sedanjega fašističnega revirna v Grč'Ji in so ji pred časom odvzeli grško državljanstvo. FBI jo je obvestila, da ji nevarnost prihaja od nekega Grka iz po. liričnih razlogov. Na vpra anje nekega časnikarja, ki jo je vpra al, ali je mnenja, da je v zadevo vmešana grška vlada, Melina Mercouri ni odgovorila. LEICESTER, 2. — Konservativci so danes pridobili sedež v spodnji zbornici za okrožje Leicester-Southwest, s tem da so ga odvzeli laburistom. Odstotek volivcev je bil nizek, in sicer 57.5 odst. v primerjavi s 74 odstotki pri splošnih volitvah. Konservativci so odvzeli laburistom tudi sedež Hamilton na Škotskem. 3. novembra 1967 Vreme včeraj: najvišja temperatura 16, najnižja 9.9, ob 19. uri 13.4 stopinje, zračni tlak 1006.6 stanoviten, vlaga 80 odst., nebo 5 desetink poob-lačeno, morje mirno, temperatura morja 18.3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 3. novembra Just, Silva Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 16.50. Dolžina dneva 10.03. Luna vzide ob 8.22 in zatone ob 17PA. Jutri, SOBOTA, 4. novembra Praznik zmage Nfl SESTANKU 0 . GRANDI MOTORb V BOLJUNCU Socialisti zagovarjajo interese prizadetih lastnikov in manjšine Stališče združenih PSI-PSDI so prisotnim domačinom pojasnjevali pokrajinski sotajnik stranke Pittoni, občinski odbornik Hreščak in član pokrajinskega vodstva inž. Pečenko ci. Naša dejavnost, je podčrtal Pittoni, se bo razvijala za dosego ciljev sporazumo s Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo. Socialistična stranka se bo zavzemala, da se tovarna zgradi čim dalje od naselja, da bo vmes zelen pas, da bodo lastniki dobili pošteno ceno za zemljišča in nepremičnine z neposrednimi pogajanji, da jim bo dana možnost zamenjave zemljišč in izgradnja novih hiš preden se bodo morali izseliti iz svojih dosedanjih hiš, da bodo imeli domačini prednost pri zaposlitvi, da bo slovenska mladina imela možnost, da se strokovno usposablja v slovenskih strokovnih zavodih, da se v dolinski občini zgradi slovenski kulturni center, da se izvede programski načrt za kmetijstvo in nudi vsa pomoč za razvoj žlahtnih kultur in umne živinoreje, da se kmetom dajo razne ugodnosti m prispevki, da bo zagotovljena prisotnost slovenskih predstavnikov v Ustanovi za razvoj deželnega kmetijstva, da se reši vprašanje jusarskih zemljišč, da se izvede reforma Ustanove za industrijsko V občinski hiši v Boljuncu je bilo v torek javno zborovanje združenih PSI-PSDI, na katerem so pokrajinski tajnik socialistične stranke Amaldo Pittoni, občinski odbornik Dušan Hreščak in član pokrajinskega vodstva stranke inž. Josip Pečenko, obrazložili stališče svoje stranke glede gradnje tovarne «Grandi Motori Trieste« ter napovedane razširitve področja industrijskega pristanišča. Pokrajinski tajnik Pittoni je predvsem dejal, da mora Trst skrbeti za harmonični razvoj svojega gospodarstva, in sicer v trgovsko in industrijsko smer. Zaradi razvoja industrije se postavlja vedno in povsod na dnevni red vprašanje kmetijstva, ker se pač krči površina obdelovalnih zemljišč. Temu sledi nujnost specializacije, intenzivnega obdelovanja zemlje, preusmeritev v žlahtne kulture. Socialistična stranka, je poudaril Pittoni, se zavzema in se bo zavzemala zp zaščito interesov lastnikov zemljišč in slovenske manjšine, ki bodo prizadeti zaradi razširitve industrijskega pristanišča in gradnje nove velike tovarne pri Boljuncu, prav tako pa se socialistična stranka zavzema, da se izvedejo sklepi CIPE in zgradi na Tržaškem tovarna «Grandi Motori)), ki bo nekako nadomestil") za Tovarno strojev in delno za ladjedelnico Sv. Marka. Nato je Pittoni podrobno navedel razvoj dogodkov pri izbiri lokacije. Najprej je bil govor, da bodo tovarno zgradili pri Orehu, toda strokovnjaki so ugotovili, da teren ni primeren za tako gradnjo. Za ureditev terena bi bilo treba čakati dve leti in pol, stroški pa bi znašali 10 milijard lir, ki bi Jih morale prispevati krajevne u-stanove in dežela. Vodstvo socialistične stranke je po poročilu prve strokovne komisije zahtevalo, da zadevo prouči tudi komisija domačih izvedencev, ki so prišli do enakih zaključkov. Tako ni bilo druge izbire kot lokacija pri Boljuncu, ker bi bila še večja škoda, če bi tovarno gradili na Krasu. Pri vsem tem pa gre tudi za pridobitev na času, sicer bi nastale velike težave za pridobitev mednarodnega tržišča. Nobena stranka si torej ne more prevzeti odgovornosti, da nove tovarne ne bi zgradili na Tržaškem, ker bi bila prizadeta tržaško gospodarstvo in delavstvo. Pri tem je Pittoni zanikal trditve, da bodo za novo tovarno pripeljali delavce iz notranjosti Italije. Rekel je, da bo iz Turina prišlo le nekaj inženirjev in tehnikov. Glede očitkov, da niso o zadevi bili obveščeni slovenski predstavniki, je Pittoni dejal, da je predsednik Ustanove za industrijsko pristanišče dr. Franzil trikrat obvestil pokrajinskega odbornika Sašo Rudolfa in da so se stvari naglo razvijale. Poudaril je, da pri vsem tem ni v ozadju namen, da bi se nalašč razlaščala zemljišča slovenskih kmetov in spreminjal etnični značaj dolinske občine. Nih če pa ne more zanikati dejstva, da bodo prizadeti kmetje in slovenska manjšina, zato, je pripomnil Pittoni, nam je ta zadeva tako pri srcu. Davek ne smejo plačati samo lastniki zemljišč in Sloven- ............................................................. SPOROČILO 0DB0RNIŠTVA ZA DELO SINDIKALISTOM V podjetju Belfe Export bodo obnovili proizvodnjo Ravnateljstvo pravi, da so sedaj odpadla vsa naročila in da se proizvodnja ne bo mogla začeti pred februarjem krajih, ki spominjajo na padle žrtve. Tržaški občinski odbor pa je za državni praznik 4. novembra izdal na prebivalstvo proglas, v katerem je med drugim rečeno: «Dajmo nas prispevek, v spomin na padle in na prestano gorje v preteklosti, za mir in pravico. To bo prispevek italijanskega mesta, ki je poklicano, da ima v svetu vlogo mosta med narodi za večje razumevanje in bolj iskreno strpnost.* ter dolinske in miljske občine. Glede ustanovitve strokovnih zavodov je Pittoni poudaril, da za rešitev tega problema socialistična stranka odklanja načelo reciprocitete. Inž. Josip Pečenko je med drugim poudaril, da je treba reaino ocenjevati razmere in razpravljati, sklepati in delovati tako, da bomo kot lastniki in kot manjšina imeli čim manjšo škodo. Dušan Hreščak pa je pripomnil, da ima vsa ta zadeva tudi političen značaj. Očital je Slovenski skupnosti, da se s svojim stališčem izolira in opozoril, da bi si s takim stališčem lahko zapravili naklonjenost italijanskih delavcev. Diskusija, ki je sledila, je bila zelo živahna. Nekateri pripadniki Slovenske skupnosti so z očitki vpadali že med poročilom Pittonija, ki je odgovoril na razna vprašanja in očitke. Drugi kmetje, ki bedo najbolj prizadeti, pa so predvsem poudarili, da so potrebna jamstva, krepka zagotovila, da se bodo vse sedanje obljube spoštovale, tako glede zaposlitve domačinov in zaščite interesov prizadetih posameznikov kot slovenskf manjšine. ODGOVOR MINISTROV PODPREDSEDNIKU GIAC0METTIJU Položitev drugega tira železnice med Portogruarom in Cervinjanom Dela naj bi se začela prihodnje leto - O avto cesti med Vidmom in Tržičem bo odločal CIPE Minister za prevoze Scalfaro je sporočil podpredsedniku deželnega odbora Giacomettiju, ki se je za stvar zanimal, kako je z vprašanjem položitve drugega tira na železniški progi Trst-Benetke na odseku Quarto d'Altino-Červinjan. Ko so z zakonom št. 211 iz leta 1962 odobrili prvo fazo 10-letnega načrta za prenovitev in okrepitev železniške mreže, so upali, da bodo lahko tudi položili drugi tir na o-menjeni progi. Ker pa je medtem denar, ki je bil v te namene določen, zgubil precej na svoji vrednosti zaradi podražitve mater * la v letih 1963 in 1964, se je morala železniška uprava omejiti na manjše število del. Na vsak način pa je ostal namen, da se vključi podvojitev tira v program 10-letnega načrta železnic v drugi fazi, to je v letih 1967-1972. V ta namen je omenjeni zakon nakazal 700 milijard lir. Na račun te celotne vsote so s posebnim zakonom št. 688 od 6. avgusta letos pooblastili, da se izda 150 milijard lir. Od tega je odpadlo 110 milijard lir na vlake in drug vozni material ter samo 40 milijard lir na tire in druge stalne naprave. Ker pa ni bilo moč zanemariti pričakovanj Trsta v zvezi s tem pristanišče in v upravo vključijo predstavniki kmečkih organizacij . m............ui.m. m ODGOVORI ODBORNIKA M0CCHIJA SVETOVALCEM 70 milijonov lir za ureditev parka na barkovljanski obali 80 odst. stroškov bo krila dežela, ostalo pa občina z najemom posojila Pereče vprašanje vzdrževanja zelenih površin in gozdov v okolici Mestni parki, drevoredi, zelene grede, šolski vrtovi, otroška igrišča, okoliški jusarski gozdovi in sploh vse ostale zelene površine v mestu, predmestju in okolici so stalno predmet zanimanja občinskih svetovalcev, ki tolmačijo želje in zaskrbljenost prebivalstva za usodo teh v mestu zelo skromnih površin ter okoliških gozdov, ki so tolikokrat v nevarnosti zaradi poža- jSi za njihovo vzdrževanje. Za vsa ta vprašanja so se zanimali pri odborniku za javna dela Mocchiju, svetovalci Abate, Luciana Benni in Paron (KD), Pahor in Muslin (KPI), Trauner (PLI) in Giacomelli (MSI). Iz odgovorov, ki jim jih je dal odbornik Mocchi, je razvidna precej jasna slika tega vprašanja. Načrt o ureditvi novih zelenih področij in otroških igrišč v mestu in predmestju, pravi odbornik Mocchi, predvideva številne pobude. Najvažnejša od teh je ureditev velikega parka na barkovljanski obali. Za dela v tem parku je bilo nakazanih 70 milijonov lir; začela se bodo v prvem trimesečju prihodnjega leta. Ta dela bodo o-pravljena v okviru deželnega zako- na o turističnih cestah. 80 odst. | zmore v okviru finančnih možno-stroškov krije deželna uprava, 20 sti, ki so zelo skromne. Skrbi pa odst. pa bo morala kriti občina, 1 za uničevanje borovega prelca, za ki hr. to naiela Dosolilo. čiščenje grmičevja zlasti ob cestah, Funkcionar deželnega odbormštva za delo dr. Callegari je poklical k sebi predstavnika sindikatov oblačilne stroke CGIL in Delavske zbornice Pino Tomaselh in Giulia Desenibusa. Sporočil jim je, da je imel odbornik Dal Mas razgovor z ravnateljstvom podjetja Belfe Ex-port. V tem razgovoru je zvedel, da so suspendirali 85 delavk in zaprli tovarno, ker niso prejeli običajnih naročil iz Švedske ter od družbe Marzotto, ki je odprla lastno konfekcijsko tovarno. Ravnateljstvo je sporočilo, da ne bodo dokončno prenehali svoje dejavnosti ter da iščejo nove odjemalce, da pa ne bo mogla tovarna začeti proizvodnjo pred februarjem ali marcem k letu Nadalje so odborniku povedali, da so poslali pooblaščenemu ravnatelju Belfe Export v Vicenzi dr. Festi brzojavko, v kateri so zahtevali, da tovarna tega podjetja v Marostici odstopi del svojih naročil tovarni v Trstu. Končno so mu sporočili, da so poslali priporočeno pismo rimskemu vodstvu dopolnilne blagajne, da bi takoj izplačali delavcem zaostale preiemke. , ... Sindikalisti so ponovno izrazili željo po pozitivnem odgovoru ravnateljstva na zahteve odbornika ter so mu še enkrat predočili resnost položaja in slab gmotni položaj delavk, ki morajo povečini skrbeti za vso družino. Sindikata sporočata, da so sestanek na uradu za delo odložili na 10. t. m. ob 11. uri, ker ne morejo priti člani ravnateljstva Belfe Export prej v Trst. Venci občinske uprave na spomenike padlim Na dan vseh mrtvih so tržaški župan, odborniki in načelniki svetovalskih skupin položili vence Ul. Imbriani, v Ul. Ghcga, na o-penskem strelišču, v Bazovici, v Rižarni, na pokopališču pri Sv. A-ni, na vojaškem pokopališču, v Ul. D'Azeglio, Drevoredu DAnnunzio, ki bo za to najela posojilo. Odbornik Mocchi ugotavlja, da osnovno vprašanje javnih zelenih površin ni samo v ureditvi novih zelenih področij za potrebe mesta, marveč in predvsem njihovo vzdrževanje. Pomanjkljivosti na tem področju se odražajo tako v pomanjkanju občutljivosti prebivalstva do rastlin in zadevnih naprav, kakor tudi v težavah občinskega oddelka za nasade, ki s svojim osebjem ne more opravljati vsega dela. Zato je bil sestavljen načrt za oddajo v zakup del za vzdrževanje zelenih področij na Trgu Carlo Alberto, Sprehajališču Sv. Andreja, Trgu Rosmini, Trgu Hor-tis, v parku Baševi, na sprehajališčih ob obrežju in v spominskem parku za skupno 38.000 kv. m površine. Poleg tega je občinski oddelek za javna dela pripravil načrte za oddajo v zakup zasebnikom vzdrževanje zelenih področij med Trgom Liberta in barkovljansko obalo in med Trgom Liberta in spominskim parkom. Predloženi so bili tudi načrti za vzdrževanje zelenih področij na pokopališčih, v šolah, otroških vrtcih in občinskih rekreatorijih. V pričakovanju, da bodo ti načrti odobreni, bodo za ta zelena področja skrbela delovna središča. Odbornik nadalje pripominja, da je bil precej poškodovan javni vrt v Ul. S. Michele, za katerega so sklenili, da ga bodo zaprli v nočnih urah. Proučujejo tudi načrt za ograditev in zaporo vrta pred kolodvorom. Otroško igrišče v Ul. Flavia pa bo treba temeljito popraviti. Poleg tega, nadaljuje Mocchi, ob. činska uprava, ki je nedavno uredila zelene grede na Trgu Giariz-zole, proučuje možnost, da bi spremenila v javne vrtove nekatera zemljišča v Rocolu, na Reški cesti in v Ul. Rossetti (za licejem Pe-trarca). Hkrati pa proučuje možnost, da bi popravili otroška igrišča na Reški in Lonjerski cesti, na Vrdeli in pri Sv. Jakobu (za «Vatikanom»). Dela naj bi opravili z delovnimi središči, s katerimi nameravajo tudi urediti javni vrt v Ulici delTAbro. V okoliških in predmestnih občinskih gozdovih in gmajnah je od bomik Mocchi dejal, da občinski oddelek za javne nasade naredi kar za pogozdovanje na površinah, k so jih uničili požari ter za čišče nje robide in travne ruše ob železniških progah, da se preprečijo podari. Stalno večanje števila požarov v borovih gozdovih povzroča vedno večje izdatke za vzdrževanje gozdov. Tega dela oddelek za javne nasade ne more sam opraviti. Zato nameravajo ustanoviti «posebno» podjetje, ki bo skrbelo za vzdrževanje deželnih in občinskih gozdov in gmajnah in bo lahko deležno deželne podpore. vprašanjem, so sklenili, da bodo predložili upravnemu svetu državnih železnic, naj bi v okviru omenjenih 40 milijard najprej položili tir na prvem odseku, in sicer od Portogruara do Červinjana, to je na 43 km dolžine od skupnih 87. V ta namen naj bi porabili 2750 milijonov lir. Če bodo državne železnice sprejele predlog ministra, kar se zdi zelo verjetno, se bodo lahko začela dela na omenjenem odseku v prvem polletju 1968 in končala naslednje leto. Seveda ostaja pri tem namen, da na ostalih 44 km položijo drugi tir, kakor hitro bodo državne železnice pooblastili, da u-resničijo drugo fazo 10-letnega_ načrta. Na vsak način se bo deželni podpredsednik Giacometti odločno zavzemal, da se postavi drugi tir na vsem tem delu proge, kar zanima gospodarstvo vse dežele, zlasti pa Trst. Minister za javna dela Mancini pa je sporočil dr. Giacomettiju, ki se je zavzel za to, da bi vključili gradnjo avto ceste Videm-Trbiž v načrte za graditev avto cest, da bo o teh načrtih odločal CIPE. Minister pa je vsekakor zagotovil dr Giacomettiju, da se bo zavzel za uresničenje te cestne zveze, ki je osnovni pogoj za gospodarski in socialni razvoj Furlanije Julijske krajine. Opozorilo KZ in ZMP vinogradnikom Kmečka zveza in Zveza malih po. sestnikov opozarjata svoje člane vinogradnike, da je trega prijaviti pridelek vina, ki ga ima vsak še kleti do polnoči 30. novembra. Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovo ljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na osmici. Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe). Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih. Rok za njih oddajo zapade nepreklicno 10. decembra. Ni torej moč računati na mož. nost prijave po tem roku. Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ in ZMP, da jim izpolni in vloži prijavo. Tajništvo KZ in ZMP Delo deželnih komisij Prva stalna komisija deželnega sveta je pod predsedstvom svetovalca Cociannija odobrila zakonski osnutek o ureditvi uradov deželne uprave in deželnega sveta. Proti so glasovali komunisti in misovci. Komisija je odobrila tudi resolucijo večine, s katero se zahteva od deželnega odbora, da ponovno prouči organik ter ga predloži spremenjenega v deželnem svetu. V jionedeljek pa je prav ta ko misija ob vzdržanju komunističnih in liberalnih svetovalcev odobrila zakonski osnutek o pravnem in mezdnem položaju deželnega oseb ja. ___________ Na deželi sestanek glede invalidov V preteklih dneh je bil na se dežu deželnega odborništva za zdravstvo sestanek, ki so se ga udeležili odbornik dr. Nardini, pokrajinski zdravniki Scerrino iz Tr sta, Montagna iz Gorice, De Mar co iz Vidma in Severini iz Pordenona ter deželni odposlanec združenja ANICI De Olazabal. Na sestanku so razpravljali o vprašanju invalidov ter so ugotovili, kako se izvaja glede tega zakon št. 625, ki določa razne ugodnosti za civilne invalide. V zvezi s tem so priznali potrebo, da se zviša število komisij za ugotovitev invalidnosti, da se ugodi vedno večjemu številu Počastitev spomina padlih policistov Ob prisotnosti vladnega komisar ja Cappellinija in kvestorja Guide, častnikov javne varnosti in sorod nikov padlih policistov, je bila včeraj dopoldne v prostorih tržaške kvesture spominska svečanost v počastitev spomina padlih policistov pri izvrševanju dolžnosti. Pod spominsko ploščo sta vladni komi sar in kvestur položila dva venca. V spomin padlih je bila nato maša zadušnica, ki jo je opravil vojaški duhovnik Luigi Feltnn. Na častni straži so stali agenti javne varnosti. Župan sprejel srednješolce iz Rima Včeraj je župan inž. Spaccini sprejel na županstvu skupino 30 srednješolcev iz Rima, ki so na obisku v našem mestu. Obisk rimskih dijakov, ki so jih izbrali med najboljšimi v vseh rimskih sred njih šolah, je priredilo združenje Tržačanov in Goričanov v Rimu. Župan je dijake in profesorje, ki so jih spremljali, prisrčno pozdravil, nakar mu je odgovoril in se mu zahvalil za sprejem šolski rav- D Azeeuo urevorcuu ~ ...........-, natelj Giannnccari. Pred slovesom SDOtTdnskem parku, na spomeniku je župan daroval dijakom nekaj padlih v prvi svetovni vojni, na I publikacij o našem mestu. prošenj. ..................................... HUDA PROMETNA NESREČA PRI SENENEM TRGU VESPIST SE JE V PREDORU ZALETEL VUSTAVUENIAVTO Pri udarcu in padcu si je povzročil hude rane, zaradi katerih se bo moral zdraviti od 30 do 90 dni Včeraj popoldne se je v notranjosti predora na Senenem trgu pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 32-letni šofer E zlo Zatti iz Ul. Revoltella 9, ki se je na lambreti TS 33572 peljal proti Ul Baiamonti. Skozi predor so včeraj ves dan vozile dolge kolone vozil, ki so napredovale zelo počasi. Tu pa tam so se morali avtomobilisti v predoru ustaviti in čakati, da se je prometni tok razredčil. Prav to je po vsej verjetnosti bilo usodno za Zattija. Mogoče je, da se ni takoj zavedel, da so se vozila pred njim u-stavila in preden Je mogel zavreti, se je z vso silo zaletel v zadnji desni del fiata 1100 TS 35371, ki ga je upravljal 46-letni delavec Anton Zorzut iz Doline 321/9. Sunek je bil tako močan, da se je Zatti prevrnil z lambrete in hudo poškodovan obležal na tleh. Mimoidoči so ponesrečencu priskočili na pomoč, nekdo je hitel do bližnjega telefona in poklical bolničarje RK. Nekaj minut kasneje so ponesrečenega Zattija odpeljali v bolnišnico in ga nujno sprejeli na ortopedski oddelek. Pri nesreči si je Zatti zlomil levo po-gačnico in verjetno tudi stegnenico, se pobil po hrbtu leve roke ter si povzročil verjetne kostne poškodbe, ranil se je po levi nogi in zadobil lažji šok. če ne bodo nastopile komplikacije, se bo moral zdraviti od 35 do 90 dni. Tatovi-tujci v zlatarni Prejšnji torek so v uramo in zlatarno Nicola Albertaccija na Kor-zu Italia 20 prišli trije tujci in izda bi kupili stensko razili željo, uro. Ko se je Albertacci obrnil da bi uro snel s stene, je eden iz; med tujcev z urno kretnjo pograbil cel šop zlatih zapestnic navadne izdelave, ki je bil na prodajni mi zi, nakar so vsi trije zlikovci ur no zbežali. Šop zapestnic je tehtal približno četrt kilograma v skupni vrednosti 200.000 lir. Ko se je Al bertacci zavedel tatvine, jo je prijavil na letečem oddelku kvesture. «Zlati sv. Just» zaslužnemu Tržačanu Skupina kronistov Časnikarskega združenja Julijske krajine je dala pobudo za dodelitev «Zlatega_ sv, Justa* najbolj zaslužnemu Tržačanu v letu, pod naslovom «Tržačan leta». Zlati kipec (ki ga vidimo na sliki) je delo tržaškega kiparja Tri stana Albertija. Za njegovo podelitev je v teku referendum med kronisti. «Zlati sv. Just* bo izročen izbrani osebnosti na posebni svečanosti, katere datum bo določen ko bo znano ime zaslužnega obča- “ Tiskovni urad tržaške prefektu. re sporoča, da bodo volivci, ki se bodo udeležili prihodnjih upravnih volitev, ki bodo 12. nov. 1967, lahko izkoristili potne olajšave tako na železnicah kot na letalskih in pomorskih progah, na poverjenih železnicah, na izvenmestnih tramvajih itd. Podrobnejša pojasnila lahko dobijo zainteresirani pri potovalnih agencijah in na železniških postajah. Razna obvestila Upravni odbor podpornega društva Dijaška matica bo imel sejo v torek, 7. novembra t.l. ob 20. uri na sedežu v Trstu, Ul. Geppa 9. Včeraj-danes OB 50-LETNICI Svečane proslave oktobrske revolucije 7 nedeljo, 5. t. m. bo v veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Ma-donnina 19 slavnostna proslava 50-letnice oktobrske revolucije. Slavnostna govora bosta imela senator Vittorio Vidali in poslanka Marija Bernetičeva. Sodeloval bo pevski zbor iz Križa. V dvorani bodo razstavljene barvne fotokopije plakatov za oktobrsko revolucijo. Začetek proslave ob 10.30. Ostale proslave te zgodovinske obletnice bodo v Miljah, pri Sv. Jakobu, kjer bo tudi baklada po ulicah, na Opčinah, v Trebčah, v Zgoniku in drugje. V soboto ob 20. uri bo celica Gabrielli priredila večer v krožku «Pečar», kjer bo govoril sen. Vidali. V nedeljo, 5. t. m. bo proslava v krožku «Zvezda» v Podlonjerju, kjer bo govoril Franc Gombač in nastopili domači popevkarji. Izpiti za trošarinske uradnike Prefektura sporoča, da so razpisani izpiti za leto 1967-68 za trošarinske uradnike. Izpiti bodo ustni in pismeni. Pismeni izpit se nanaša na temo o zakonu in o pravilniku o trošarinah. Ustni izpiti pa se bodo nanašali na trošarinski zakon in pravilnik, na računstvo, to je štiri operacije, na regelde-trijo ter na decimalni sistem mer. Interesenti morajo vložiti prošnje na kolkovanem papirju za 400 lir na prefekturo do 30. novembra, vidimirati pa jih mora pristojni občinski tajnik. Prošnjam je treba dodati spričevalo o nižji STednji šoli, ter potrdilo denarne nakaznice o vplačilu 500 lir izpitne pristojbine prefekturi. Kandidati morajo bivati v tej pokrajini in imeti vsaj 18 let. V prošnji je treba navesti datum rojstva, da je prosilec italijanski državljan, da uživa politične in družbene pravice ter da še ni bil kaznovan. Kandidati bodo morali priti k izpitu z osebno izkaznico. Datum izpitov jim bodo sporočili kasneje. ROJSTVA, SMRTI, POROKE V dneh 1. jn 2. novembra se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO: 73-letna Luciu Forza vd. Sabadin, 47-letni Costante Venier, 62- letni Natale Struggia, 57-letna Vit-toria Junek por. Furlani, 64-letna Nunzia Metta por. Brais, 80-letna El via de Montegnacco vd. Bianchi, letni Vili Coschizza, 66-letni Mario Tommasi, 71-letna Maria Panarella 63- letni Domenico Frezza, 37-letni O-liviero Tenze, 89-letna Anna Martini vd. lanni, 53-letni Cesare Perottl, 51-letna Gemma Momi por. Segon, 53-letni Carlo Mauro, 71-letni Ercole Poillucci. OKLICI: uradnik Fabio Velicogna in gospodinja Deanna Belloni, dr Giovanni Caruana (svobodni poklic) in učiteljica Flavia Berrani. strojnik Michele de Gennaro in gospodinja Li-via Fantini, mesar Ezio Legat in de Javka Carmela Lobianco, elektroteh nik Mario Riccioli in prevajalka Chia ra Cordi, upokojenec Francesco Mar-zio in gospodinja Maria Faraguna uradnik Giuseppe Colarusso in bolničarka Maria Luisa Amicucci, uradnik Luciano Scagnol in gospodinja A-driana Mattiazzi, elektrotehnik Renato Longo in šivilja Rosana Sergi, pomorski komisar Guido D’Angelo gospodinja Gianna Italia, študent Mario Buzzi in študentka Maja Furlan, geometer Gianrarlo Nava in študentka Maria Rosaria Marotta, trgovec Sergio Birsa in hišna pomočnica Maria Sfiligoj, upokojenec Antonino For-zano in trgovka Luigia Costa, uradnik Rolando Tacconl in uradnica Maria Luisa Bassi, uradnik Ugo Grandi in študentka Enrica Cescutti, me-manik Bruno Kert in delavka Mari-sa Nicolaucig, šofer mehanik Giaco-mo Pertout in knjigovezka Leda Chi-ressi, inženir Giorgio Torblanelli univ. asistentka Dea Moscarda, prevajalec Mario Ukmar in uradnica Ne-rina Soncin, trg. pomočnik Igor Husu in uradnica Irosenka Bemblc. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom JUBILEJNA SEZONA 1967 68 DANES, 3. nov. ob 16. uri v sredo, 8. novembra ob 21. uri Ivo Bmčič (Drama v treh dejanjih) ZA PROSLAVO STOLETNICE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IN JAKE ŠTOKE Jaka Štoka ANARHIST (Burka v dveh dejanjih) DANES, 3. nov. ob 21. uri v soboto, 4. nov. ob 21. uri V nedeljo, 5. nov. ob 16. uri V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI Jaka Štoka «ANARHIST» Gledaljšča Verdi Premiera opere «Falstaff» Blagajna gledališča Verdi bo odprta danes od 9.30 do 13. ure za razdeljevanje abonmajskih izkaznic in blokov in za začetek prodaje prostih vstopnic za prvo gala predstavo Verdijeve o-pere «Falstaff» za red A v parterju in ložah ter za red B na balkonih .n galerijah, ki bo v četrtek ob 20.30. Opero bo dirigiral dirigent Fernan-do Previtali, v glavni vlogi bo nastopil Renato Capecchi, v ostalih pa Renato Česan (Ford), Mario Carlin (Ca-jus), Florindo Andreolli (Bardolfo), Enrico Čampi (Pištola), Virginia Gor-doni (Aliče), Lidia Marimpietri (Nan-netta), Adriana Lazzarini (Quickly) in Rosina Cavicchili (Mog). Režija Carlo Piccinato, scene in kostumi Franco Zaffirelli, postavitev :z gledališča «Teatro Massimo« iz Palerma, koreografija Ria Teresa Le-gnarei. Zborovodja Aldo Danieli. Teatro Stablle Danes ob 20.30 predstava Goldonijeve komedije ..Lažnivec« za red E. V galeriji Protti se nadaljuje prodaja vstopnic. V četrtek, 9. novembra ob 20.30 V PROSVETNEM DOMU NA PROSEKU Jaka Štoka «ANARHIST» KULTURNI DOM V soboto, 11. nov. ob 21. uri v nedeljo, 12. nov. ob 16. uri Gostovanje Opere Slovenskega Narodnega gledališča iz Ljubljane z opero Aleksandra Por-firjeviča Borodina «KNEZ IGOR» Prodaja vstopnic od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Abonmaji za predstave Slovenskega gledališča v sezoni 1967-1968 so na razpolago v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14, ure. SLOVENSKI KLUB bo začel svojo 6. sezono v torek, 7. novembra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ulica Geppa 9. Otvoritveno predavanje bo imel prof. GOJMIR BUDAL, ki bo govoril o danes še posebej zanimivem vprašanju KMEČKA HIŠA NA TRŽAŠKEM KRASU Predavanje je opremljeno s številnimi diapozitivi. člane in prijatelje kluba vljudno vabimo na otvoritveni večer. Nazionale 14.00 17.45 21.30 «11 dottor Zivago« Omar Shariff, Rod Steiger, Julie Christie. Excelsior 15.30 «C’era una volta« — Technicolor. Franscope. Sophia Loren, Omar Shariff, George Wilson, Dolores Del Rio. Režija Carlo Pon-ti. Fenice 13.30 «Agente 007 si vive solo due volte« Technicolor. Panavision. Sean Connery. Eden 14.00 «Due per la strada« Panavision color de lux. Audrey Hepburn, Albert Finney. Režija Stan-ley Donen. Grattacielo 14,00 «Un italiano in A-merica« Technicolorscope. Alberto Sordi, Vittorio De Sica. Ritz (Ulica San f rancesco štev 10) 14.00 «La cintura di častita« Technicolor. Tony Curtis, Monica Vitti, Ivo Garrani. Režija P. Festa Cam-panile. Alabarda 14.30 «Odio per odio» Technicolor. Western. A. Sabato, J. Ire-land, Filodrammatico 14.30 «Hombre» Technicolorscope. Paul Nevvman, Dyane Cilento. Moderno 14.00 «Cammina non corre-re» Technicolor. Cary Grant, Ji111 Hudson, Tamantha Edberg. Cristallo 15.30 «Quattro bassotti pet un danese« Technicolor. Walt Dis-ney, Dean Jones, Suzanne Pleshet-te. Capitol 15.30 «Bella di giorno« Technicolor. Catherine Daneuve, Jean So rel. Prepovedano mladini pod Izletom. Film je prejel letos nagrado «Zlati lev« na filmskem festivalu v Benetkah. Garibaldi 15.00 «La pantera rosa« "■ le« Prepovedano mladini pod Izletom. Aurora 14.30 «E venne la notte« Technicolor. Film Otta Premingerja. Ja" ne Fonda, Michael Caine. Impero 15.30 «La bisbetica domata« Technicolor. E. Taylor, Robert Burton. Astoria 14.00 «Texas, addio« Technicolor. Franco Nero. Western. Astra 15.30 «A qualcuno piace caldo« Technicolor. M. Monroe. Vittorio Veneto 14.15 «11 tigre« Technicolor. Komični film. Vittorio GaS- sman, Eleonora Parker. Ideale 14.00 «Lilly, il vagabondo« " Technicolor. VValt Disney. Abbazia 14.00 «Papa, ma che cosa hai fatto in guerra« TechnicoloJ-James Coburn, Giovanna Ralli, Aldo Ray. KINO «IK1S» PROSEK predvaja danes, 3. t. m. ob 16. uri Technicolor film: LINEA R0SSA 7000 (RDEČA PROGA 7000) Igrajo: JAMES C A AN, NORMAN ALDEN in LAURA DEVON Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Antona Starca darujejo Silvana, Anica in Ivanka Malalan 3000 lir za Dijaško matico. DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13 do 16 ure) AlPAngelo d’oro. Trg Goldoni 8; Clpolla, Ul. Bulpogglo 4; Marchio, Ul. Ginnastica 44) Mlanl, Drevored Mira-mare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30) Dr Gmeiner, Ul. Giulia 14: Manzo-nl, Ul. Settefontane 2; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; D'Ambrosi, Ul. Zoruttl 19-c. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat - Ul, av. Frančliku 20 lelelon «1-79» Novost: Harms: ROBESPIERRE lir 1.900 nimna TMSEUk predvaja danes, 3. t. m. ob 15. uri Technicolor film: Techniscope 100.000 DOLLARI PER RINGO (100.000 DOLARJEV ZA KINGA) Igrajo: RICHARD HARRISON, ELEONORA BIANCHI ln FER-NANDO SANCHO KINO PROSEK.KONTOV EL predvaja danes, 3. t. m. ob 16. uri film v barvah: TOP CRAK Igrajo: TERRV THOMAS, DIDIER HAUDEPIN, MOSCHIN in GIA SANDRI GASTONE s II m i ,€€€ 90 lei odlične kvalitete ZA DOLGOLETNO ZAUPANJE OB 90-LETNICI PO ZNIŽANIH CINAH: ► ► ► ČOKOLADA GORENJKA BONBONI BACCIIUS BAR BONBONI FRUCTUS BAR ŽVEČILNI GUMI ZVITOREPEC NE ZAMUDITE IZREDNE PRILOŽNOSTI • POHITITE V NAŠO TRGOVINO OB 30. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE Slovenski razumniki in njih delo v oktobrskih dneh Iz vrste spomenikov slovenskih ljudi na velika dogajanja zvezi z oktobrsko revolucijo smo danes potegnili intervju, ki sa je v zvezi s tem dal lani dr. Ciril Cirman: Vprašanje: Ali ste pripadali kakšn: politični organizaciji do leta 1914? variš iz revolucionarnega bataljona Krunoslav Zanko. Povedal nama je, da je poslan kot delegat neke skupine disindentov iz Har-kova. Stanoval je kar na postaji v vagonu, na katerem je bila pri- . _ „-----______________ * ” i IePljena tablica «Serbskaja vojena- Jevškem atentatu smo morali ja misija«. Prvo noč sva spala v Odgovor: V višjih razredih gim-azije v Ljubljani in na univerzi 3 Ounaju sem bil član revolu-lonarnega gibanja kjer sem bil potrjen za jsko jn oktobra prišel k 17. PefPolku, a marca 1915 k 7. pešpolku. Vprašanje: Kdaj in kako ste vnšli v rusko vojno ujetništvo? . ^80v°r: že po prvem tednu na 19] s V Gallcjji sem septembra 15 bil ujet, oziroma sem dezer-J'31 v nekem gozdu blizu Tlustje-asta, kjer sem kot sanitetni ofi-]\n imel ohvezovabšče za I. bata-J ® I- Pešpolka. Ko se nas je na-310 veC ujetnikov, so nas od-dli ruski vojaki v komando ne-ae kozaške divizije, kjer so me štabu lepo pogostili. Drugi dan mojega ujetništva je pripeljal stot-Br v 'e sv°j bataljon od 17. p. p. • fronte k Kusom. Tako se Poh' ^ nabralo toliko, da so Rusi P.mteli s transportom v notra-Jost proč od fronte. V Prosku-131 smo se čez nekaj dni vkrcali Dr 111 se odpeljali v Damico , 1 Kijevu, kjer je bilo veliko ta-nife- 6 za v°ine ujetnike, z boln-j^Joo za ranjence. Cez nekaj iznV karantene smo odpotovali Damice preko Penze v Cari-111 1 sedanji Volgograd). Vprašanje: Ali ste bili v Jugo-slc>vanskem revolucionarnem bataljonu v Kijevu? °nani švicarski novinar Paul Vertr0cllet' ki je prišel po Golie-roči] g0voru v našo ložo in spo-sian-,Golil Čestitke francoskega po-bovrf"8 omenjam zato, ker je litev1311 Povocl za najino dode-o2j k francoskemu poslaništvu v j0rna vojni misiji v Romuniji, van^-iu. za propagando jugoslo-bočih 1 nar°dnih zahtev pri bo-p mirovnih pogajanjih. Z na-kui-jSta sla v Romunijo tudi moj frjr Lojze Kastelic, Goliev kurir br;, Ce Vidmar, ki so ga med tnica svet°vno vojno ustrelili kot Pod Kemci, in slovenski oktet nji vodstvom tov Bogataja (zad-Po n* *e umrl). Nekaj mesecev stri,PaSem prihodu v Jassy so Avtih,; 1 m Nemci prisilili Romuni ” kapitulaciji. Znvzeli so Kl-zaji v v Besarabiji in nama odre- Pot vojni nazaj v Rusijo. Franco-Sebi “J‘u atQSe naju Je poklical k 2oon Po slovo. Dobila sva vsak biia frankov, civilno obleko in tu fotografirana. V neki gostil-beVaVa razmišljala, kaj naj ukre-va . končno se odločiva, da gre-Pivaa kolodvor. Na peronu pristo->o D , zavezniškim oficirjem, ki Oojf/‘Pfavljali transport v Rusijo, jitj, Je obvladal francoščino in kelt, razložil najin mučni položaj. Prw, arneriSki polkovnik je pre-doij* svoje kolege, da je njihova * °st nama pomagati. *»a nama pomagati. Dobila rnestl v spalniku Proti Jutru til prlsPeli v Kišenjev. Po površ-Cdltri?tnSIcncškI dnevnik OB NJEGOVEM OBISKU NA GORIŠKEM Spomenico o važnih goriških problemih bodo predložili predsedniku vlade Moru Med njimi so protosinhrotron, vojaške služnosti, mednarodni železniški promet in kriza Solvay . Podpora živinorejcem zaradi suše Odbor trgovinske zbornice v Go- stitev novih bencinskih črpalk, ter rici je imel v ponedeljek svojo običajno tedensko sejo, ki jo je vodil predsednik Bressan. Najprej so se na seji pogovorili m sporazumeli o problemih, ki jih bodo navedli v posebni spomenici, katero nameravajo predložiti predsedniku vlade Moru ob njegovem bližnjem obisku v Gorici. Med temi so najvažnejši naslednji problemi: gradnja proto- sintrotrona na področju pri Doberdobu, vojaške služnosti, ki bremenijo obsežno področje Goriške, u-sposobitev želežniške povezave Gorica - Nova Gorica za mednarodni blagovni promet s tretjimi državami ter problem križe v tovarni Solvay. Predsednik je nato poročal o poteku nedavnega občnega zbora konzorcija za industrijski razvoj Tržiča, v katerega so med drugim odobrili sprejem sedmih občin trži-škega področja. Med raznimi prispevki in podporami so odobrili tudi prispevek univerzitetnemu središču za organizacijo podjetij v Padovi, ki s svojim delovanjem prinaša precejšnje koristi tudi prebivalcem Goriške. Odborniki so odobrili dodatek k navadnemu živinorejskemu programu za tekoče leto, s čimer naj bi pomagali predvsem tistim živinorejcem, ki so bili najbolj prizadeti zaradi dolge poletne suše. Proučili so tudi nekaj prošenj za name- • imilMIIIIIlillllllllllltlllllllllllllllllllllllllUIIIMIIIIII (Zorica VERDI. 17.15: «C’era una volta«, S. Loren in O. Sharif. Italijanski ki. nemaskope v barvah. CORSO. 17.15—22: «La cintura di častita«, Monica Vitti in T. Cur-tis. Italijanski barvni film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 16.30: «Edi- po re», A. Valli in F. Citti. Ki-nemaskopski film v barvah; mla. dini pod 18. letom prepovedano. CENTRALE. 16.30: «L’immensita», C. Caselli in Nicola di Bari. Italijanski film VITTORIA. 17.15—21.30: «11 bello, il brutto ed il cretino«, Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. Italijanski barvni film. / riič AZZURRO. 21.00: Koncert pevskega zbora Grion. EXCELSIOR. 16—22: «La Bibbia«, A Gardner, P O Thoole in S. Boyd Kinemaskope v barvah PRINCIPE. 17.30—22: «Grand prix->, J. Gardner, E. M Saint in J. Montand, v kinemaskopu in barvah. odobrili vrsto raznih upravnih u-krepov. V drugem delu seje so proučili pravilnik za pokrajinsko gospodarsko komisijo in njene sekcije. Sprejeli so sklep, naj se čim bolj pospeši ustanovitev teh tehničnin organov, katerih delovanje je važno zlasti pri preučevanju materiala za gospodarsko načrtovanje, pri katerem ima tudi trgovinska zbor niča svojo vlogo. Odobreni sklepi krajevnih ustanov da bi razširjeno cesto vsaj tako zravnal, da bi ne bilo več nevarnosti za voznike. (podpis) Julijci so v snegu H trnke EXCELS10R. 19—21.30: «Operazio ne Goldman«, H. Eisler in F. Lulli, v barvah RIO. 19—21.30: «Uccidete J. Ringo«, M. Halfey, v barvah in kinemaskopu. Pokrajinski odbor za nadzorstvo nad krajevnimi ustanovami je v preteklem tednu odobril med drugim tudi naslednje sklepe: SOVODNJE: Prošnja na deželno upravo za prispevek za napeljavo ulične razsvetljave; nakup drv za potrebe osnovnih šol in otroških vrtcev. GORICA: Potrditev izvoljenih odbornikov za ONMI za dobo 1967-71. Izplačilo stroškov v civilni bolnišnici za julij in avgust za v Fatebe-nefratelh za julij. Najem športnega igrišča v Ul. Baiamonti za leto 1968. Razdelitev stroškov za delovanje zavoda za higieno in profi-lakso za leto 1966; razdelitev stroškov za nakup cepiva proti davici za 1966. Podpore učencem otroških vrtcev in osnovnih šol. TRŽIČ: Izplačilo prispevka za 1967 konzorciju za deželno letališče. RONKE: Izterjevanje trošarine za prostovoljne abonente. DOLENJE: Odobritev lestvice za šolske podpore. Odkritje spomenika deportirancem v Tržiču Na novem pokopališču v Ul. XXIV. maja v Tržiču so včeraj dopoldne odkrili spomenik civilnim deportirancem iz vojne 1940-45, ki so ga postavili ob glavni pokopališčni stezi. Odkritju so prisostvovali predstavniki občinskih in pokrajinskih oblasti. župan Romani je v svojem govoru poudaril, da se «danes spominjamo teh someščanov, o katerih po njihovi deportaciji ne vemo, kje so umrli in kje so pokopani. Ta spomenik nam bo v trajen spomin in opomin, da moramo vztrajno braniti svobodo in demokracijo proti krivici in maščevalnosti.« Zupan je nato v imenu občinske uprave položil pred spomenik lovorov venec. Za njim so položile vence tudi druge ustanove in organizacije. Delegacija pohabljencev in invalidov pa bo v nedeljo 5 t.m odšla v Kobarid in položila venec na grobove italijanskih vojakov iz prve vojne, ki so pokopani v tam-aajšnji kostnici. Sneg po vseh Julijskih Alpah in tudi v predalpskem pogorju: takšna je bila panorama včerajšnjega dne, ko so se oblaki razkadili in je pogled splaval prek Furlanske nižine. Bel klobuk je imel celo Matajur, medtem ko je bil Km pobeljen do tisoč metrov. Sneg v Julijcih za vse mrtve ni nekaj izrednega. Skoraj vsako leto ob tem času ga nanese nekaj decimetrov; včasih ostane, pogostorna pa ga tudi pobere. Vsekakor napove dujejo nov val frontalnih motenj, se pravi dež v nižjih legah in sneg v hribih, ter znižanje temperature. Vse kaže, da bomo v razmeroma kratkem razdobju doživeli toplo in deževno — mrzlo jesen, ki je že uvod v samo zimo. Lansko leto je bilo približno prav tako. Zaenkrat snega v hribih še ni dovolj za smuko. Na Višarjah so ga namerili okoli 10 cm, premalo za pogon vlečnic. Vse kaže, da bo treba še nekaj dni počakati, medtem pa pripraviti smučarsko opremo. «SIN0V0M BRD IN BENEČIJE'» tw-j V števerjanu in Gonjačah so na dan mrtvih položili vence k spomenikoma padlih za svobodo. Par- PO USPEŠNI AKČIJI JUGOSLOVANSKIH CARINIKOV Opij bi se verjetno razpečaval po Italiji tizani in predstavniki prosvetnega društva Briški grič so položili venca k spomeniku v Števerjanu, Gonjačah pa so venca položili predstavniki krajevne Zveze borcev in števerjanci. Spomenik v Gonjačah so postavili «sinovom Brd in Benečije«, kakor je zapisano na bronasti spominski plošči, ki so za ceno hudih žrtev ohranili svojo zvestobo narodu in jeziku. Na zgornji sliki je pevski zbor Briški grič in občinstvo v števerjanu, na spod. nji pa so polagatelji vencev pred spomenikom v Gonjačah. Jutri drugo zaslišanje aretiranih tihotapcev - Osamljena skupina ali člen mednarodne tihotapske mreže Vest odkritju 8.5 kg opija na | fotografij (avtor Maurizio Calliga-mednarodnem prehodu Rdeča hiša' ris) je Quirino Principe objavil dežurne lekarne V GORICI Danes ves dan in ponoči 'e od prta lekarna Al CORSO, Marzini, na Korzu Italija 10 — tel 24 43 v lRzieu Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «S NICOLO« dr. Giorgio Olivetti - Ul. I. Mag gic 94 - tel 733-28 V RCJNKAH Danes ves dan m ponoči )e od prta v Ronkah lekarna «Alla sta-zione«, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3, tel 75046. PISMO UREDNIŠTVU Oslavska cesta je nevarna Spoštovani urednik, dela na pokrajinski cesti Oslavje-Števerjan so še vedno v teku. V glavnem gradijo oporne zidove, da bi bilo cestišče primerno široko, žal pa se podjetje ne potrudi, da bi cesto vsaj toliko popravilo, da bi bila prevozna. Na nekaterih odsekih je po sredini ceste ozek asfaltni pas, po katerem bi vsi radi vozili, pa za vse ni prostora. Tisti, ki mora zapeljati z njega, tvega hudo nesrečo. Prejšnji dan je nekdo padel s kolesa in se dodobra pobil. Priporočamo podjetju, je vzbudila v Gorici izredno zanimanje. To je bil prvi primer odkritja tihotapcev opija, na tukajšnjem prehodu. Okoli najdbe mamila se ustvarjajo različne domneve, ker se še ne ve, če gre za osamljeno tolpo, ali pa za člen v mednarodni tihotapvski verigi. Tihotapci so sedaj «na varnem«, preiskovalni organi v Novi Gorici pa bodo morali odgovoriti na vrsto vprašanj, ki si jih zastavljajo ljudje, predvsem pa oni sami. Vsaj zaenkrat še nimajo na voljo dovolj podatkov, da bi s točnostjo vedeli, s kom imajo opravka Jutri bo sodišče aretirance znova zaslišalo. Pri tem se bo kot, na prvem zaslišanju poslužilo nekega državljana z juga, ki govori turški Zaenkrat so tihotapci precej »zapeti« ter imajo preiskovalni organi težavno nalogo. Zdi se, da sta dva izmed aretirancev brata, dasiravno imata potna lista z različnimi imeni. Notranji organi so medtem o zadevi obvestili tudi Interpol, da bi pregledal sezname osumljencev vpisanih v «čme liste«. Aretacija tihotapcev in zapleni ba opija tik pred donosom v Italijo je napravila konec manipula ciji z mamilom, ki bi se po vsej verjetnosti razpečaval po naši državi. nekaj razmišljanj o postavitvi stvarnih temeljev za nadaljnje stike, začete pred dvema letoma Revija objavlja nadalje članke o petletnem razvojnem načrtu, zakonodaji v korist pasivnih con naše dežele, posledicah davčne reforme na deželne finance ter investicijah v pokrajini Gorica. Ob spominu na pokojnega Nicola Costanzija je objavljen članek o delovanju ladjedelnice ter lepih ladjah, ki so splule iz naših delovišč. O pevskem tekmovanju is De Simone objavil daljši članek, Macor je opisal germanista Pocar-ja, Anglisani pa se je sprehodil po gradiški enoteki. «lniziativa lsontina» V zadnji številki revije «Iniziati-va Isontinau je obsežno poročilo z zadnjega srečanja Mitteleurope v Gorici. Poleg izvlečkov iz govorov ! posameznih delegatov ter njihovih Kolesarka podrla ženico na cesti Nekaj pred 15. uro včeraj po poldne se je peljala 32-letna delavka Ersilia Anzelin, ki stanuje v Gorici Ul. S. Pellico 16, s kolesom s Travnika proti svojemu domu. Ko je privozila v Ul. Carduc-ci, pa ji je blizu hotela «Tre co-rone« nenadoma prečkala cesto 64-letna Carmen Abrami, vd. Samari, ki stanuje v Ul. Sile 13. Ker je kolesarka prepozno opazila že nico, ni mogla preprečiti, da bi je ne podrla, ženo so odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč zaradi udarca v glavo. Okrevala bo v 7 dneh. OCENJEVANJE ŽIVINE V SOVODNJAII vine v Sovodnjah sporoča, da bodo v nedeljo 5. novembra njegovi cenilci hodili po hlevih za ocenjevanje zavarovane goveje živine. Ob 50. obletnici oktobrske revolucije (Nadaljevanje s 3. strani) LITERARNI, FOTOGRAFSKI IN SLIKARSKI NATEČAJ 10. SSI Nagrade za Nadjo Kriščakovo, Borisa Lovriho in Mileno Emili Razstava v Kulturnem domu - Tiskovna konferenca prireditelja 10. SŠI Delovni dan za ljudi, delovni dan tudi za prireditelje slovenskih športnih iger, ki so včeraj sklicali tiskovno konferenco, otvorili razstavo polno slik, lepakov, zemljevidov, slik in predvsem trofej, ki si jih je Bor nabral na težki desetletni poti v arenah Italije in Jugoslavije. S kratko svečanostjo je bila združena še krajša, a zato slo- vesnejša: nagraditev zmagovalcev literarnega fotografskega in slikarskega natečaja. Po prečitanju sklepov ocenjevalnih komisij je predsednik prireditvenega odbora prof. Bojan Pavletič podelil prisotnim udeležencem natečajev kolajne. Le malim šolarjem, ki so se v izredno velikem številu udeležili slikarskega natečaja, bodo poslali ko- lajne na dom. Razstava je v foyerju balkona Kulturnega doma in je vredna, da si jo vsak ogleda. . V Kulturnem domu, kjer je bilo nagrajevanje, je bila tudi tiskovna konferenca. Vabilu so se odzvali poleg tržaškega dopisnika Dela, ljubljanskega radia in TV ter koprskega radia, tudi uredniki in . sodelavci Roto Foto športa, Ljubljanskega dnevnika in beograjskega športa. Profesor Pavletič je prisotnim orisal nastanek in delovanje Bora, uspehe, ki jih je Danes popoldne na občinskem stadionu «Pino Grezar» Breg-Konto vel športno združenje dosegalo in J® še dosega, namen delovanja, težave in cilje. Posebno slovenske novinar-je je predstavnik prirediteljev n* prosil, naj bi sledili delovanju Bora in to prikazali tudi slovenski® čitateljem onkraj meje, s kateri®1 ima že in hoče še trdnejših vezi; To posebno z raznimi šport®®1 društvi. Prof. Pavletič je med m® gim iznesel predlog, da bi v Sloveniji organizirali vseslovensk* športne igre z regionalnimi rep® zentancami, kjer bi seveda nastopili tudi predstavniki Trsta, Gon-ce, Koroške in morda tudi am®”*' ških Slovencev. Istočasno je Adrijan Tavčar ser-nanil novinarje s potekom pnp® za mednarodni namiznoteniški turnir za 3. nagrado Bora, ki bo P*1 nas 11. in 12. t.m. .. Po ogledu razstave so se gostij: zbrali ob mizah in se razgovarja« v prijetnem vzdušju o problem®1 ki tarejo šport pri nas. za dva naslova 10. SŠI Danes nogometni finale športnih iger. Na sporedu bosta dve tekmi za dva končna naslova. Ob 12.3« se bosta spoprijeli mladinski, ob 14.30 pa članski enajsterici Brega in Kontovela. Obe srečanji bosta na občinskem stadionu «Pino Grezar«, kar je ena izmed najrazličnejših novosti letošnjih iger. Nedvomno je to veliko priznanje za prireditelje, ki so tako dali igram večjega prestiža. Za današnje srečanje vlada logično izredno zanimanje — in to ne glede na dejstvo, da bodo tekmo odigrali na občinskem stadionu. Naslov prosil za pomoč v neki vojaški zadevi. Po nekaj tednih službe v sekretariatu so me poklicali v štab Aralova na pomoč latiškemu oficirju Plancisu. Imel je nalogo organizirati v Kijevu odporniško skupino proti nemškemu okupatorju in se je s posredovanjem Nikole Radakoviča obrnil name. Šel sem s- ponarejenimi dokumenti skupno z Nikolo Rašeto dvakrat v Kijev, noseč navodila in denar za organizatorje odpornega gibanja. Jeseni 1918 sva bila poslana J. Spreitzer in jaz s posebnim vlakom v Samaro, da bi pregovorila komando ostanka našega kijevskega bataljona, da naj se u-maknejo v Sibirijo ali ostanejo nevtralni v primeru kakega spopada med Rdečo armado in belimi Cehi. Opozorjen, da me zasleduje češka tajna policija, sem se umaknil v Penzo, kjer sem čakal na Spreitzerjevo vrnitev. Nekaj tednov pred tem so Cehi ujeli v Orenburgu našega tovariša poročnika Gorupa iz Ljubljane in ga ustrelili. Vprašanje: Kdaj in kako ste se vrnili iz Sovjetske Rusije? Odgovor: Iz Sovjetske Rusije sem odpotoval decembra 1918, ko je šlo v novo Jugoslavijo več skupin jugoslovanskih komunistov. Potoval sem skupaj z Nikolo Ra-dakovičem, slikarjem ščukom idr. z listinami Rdečega križa. Na Dunaju sem se ustavil in ostal, da nadaljujem študij, ki mi ga je prekinila vojna. športnih iger je še vedno ostal najlepša in najpriljubljenejša nagrada za naša moštva, ki so se, vsaj nekatera, rodila prav na športnih igrah (Primorec na pr.). Letošnja finalista sta Breg in Kontovel. Brežani so se že lani uvrstili v finale, vendar so prav v odločilni tekmi izgubili proti bazoviški Zarji. Brežani torej zasledujejo že drugo leto nogometni pokal. Na papirju so Brežani favoriti, tako v članski kot mladinski tekmi. So bolj izkušeni, igrajo bolj organizirano, medtem ko bodo Kontovelci večino svojih akcij improvizirali in bodo skušali s svojimi posamezniki priti do gola. Dva različna načina igranja, ki pa bi lahko oba privedla do zmage. Sicer v finalni tekmi odigrajo tudi drugi činitelji — poleg igre — važno vlogo, in so zato vsaka predvidevanja zelo tvegana. Tako danes na igrišču. «Pino Grezar« — občinski stadion Ob 12.30 mladinski finale 3:0 3:0 3:1 3:1 večje presenečenje letošnjega prvenstva. Osmine finala moški Madžarska — Bolgarija 3:0 Romunija — Poljska 3:1 Sovjetska zveza—Jugoslavija B 3:1 Češkoslovaška — Bolgarija Jugoslavija A — Holandija Anglija — Vzhodna Nemčija Zahodna Nemčija — Avstrija Četrtfinale Švedska — Madžarska 3:1 Sovjetska zveza — Romunija 3:1 Češkoslovaška — Jugoslavija 3:2 Zanimivo je, da je Češkoslovaški brez svojih najboljših igralcev Sta-neka in Mika uspelo premagati najboljšo garnituro Jugoslavije Anglija — Zahodna Nemčija 3:1 Osmine finala — ženske Vzhodna Nemčija — Poljska 3:0 Jugoslavija A — Bolgarija 3:0 Jugoslavija B—Zahodna Nemčija 3:2 V četrtfinale so se uvrstile brez borbe CSSR, SZ, Anglija, Romunija in Madžarska. Četrtfinale Sovjetska zveza—Vzh. Nemčija 3:0 Jugoslavija A — Češkoslovaška 3:1 Anglija — Romunija 3:1 Madžarska — Jugoslavija B 3:2 Urnik tekmovanj DANES, 3. t. m., na občinskem stadionu «Pino Grezar«. Ul. Flavia. Ob 12.30 mladinci za 1. mesto Breg A — Kontovel Ob 14.30 člani za 1. mesto Breg — Kontovel BREG A KONTOVEL Žerjal 1 Kante Kuret 2 Husu Žerli 3 E. Starc Bordon 4 Matjašič Bandi 5 Danev Opara 6 Regent Slavec 7 Starc Lovriha 8 Ukmar Krmec 9 Vodopivec Zahar 10 P. Starc Čuk 11 Štoka Ob 14.30 članski finale BREG KONTOVEL Favcnto 1 Štoka B. Hrvatič 2 S. Štoka Krasna 3 M. Starc Švara 4 1. Štoka Maver 5 M. Danev Z. Petaros 6 Pertot Valentič 7 Rupel Mikuš 8 B. Danev Grahonja 9 A. Starc Petaros V. 10 Prašelj Valentič 11 Danev m mm KARLOVAC, 2. — V Karlovcu se je danes začelo letošnje mednarodno prvenstvo v namiznem tenisu. Prva ekipa Jugoslavije, ki je v Karlovcu branila naslov prvaka v moški konkurenci, je bila izločena v četrtfinalu. To je tudi naj- IIJ A ERENIIVRG SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki h knjige € Ljudje, leta, zivljenje») Vsevolod Jemiljevič Majerhold Odgovor je bil strašen, v njem je prišla do izraza Majer-holdova besnost in o tem pismu bi nikoli ne pripovedoval, če bi ne imel rad Majerholda z vsemi njegovimi skrajnostmi. Majerhold je odpisal: «Državljan Erenburg. Sploh ne razumem, s kakšno pravico se obračate name in me prosite, naj »preneham s pripravami« dela tovariša Podgareckgga? Mar na podlagi najinega razgovora v Berlinu? Saj je tisti razgovor dovolj pokazal, da bi, če bi se tudi vi lotili predelave romana, iz njega ustvarili igro, ki bi jo lahko uprizarjali v kateremkoli mestu dežel Antante...« Na predstavi nisem bil, toda sodeč po ocenah mojih prijateljev in po člankih kritikov, naklonjenih Majerholdu, je Podgarecki napisal slabo igro. Evropa je bučno propadala, kulise so se podirale, igralci so se v naglici maskirali, grmel je jazz Cisto nepričakovano se Je zame zavzel Majakovski. V razpravi o izvedbi «Trusta D.E.«, je rekel o predelavi tole: «1 gra’ «D.E.» je resnična ničla... Beletristična dela lahko predeluje v dramo samo tisti, ki je nadarjenejši od njihovih avtorjev, v tem primeru od Erenburga in Kellermana.« Pa vendar je imela predstava uspeh in tobačna tovarna «Java» je dala v prodajo cigarete «D.E.» Jaz pa se zaradi tega neumnega primera sedem let nisem videl z Vsevolodom Jemiljevičem... Po prihodu v Moskvo sem gledal v Majerholdovi režiji »Velikodušnega rogonosca«, «Tarelkinovo smrt« in «Gozd». Kupoval sem vstopnice in se bal, da bi me Vsevolod Jemiljevič ne opazil v dvorani. (V omenjenih igrah je bilo težko najti agitacijsko apoteozo revoluciji in lahko bi jih uprizorili tudi v «mestih Antante«. Vsevolod Jemiljevič ni nikoli cepetal na enem samem mestu.) Majerhold je hodil po ravni in pravilni poti. Vzpenjal se je na visoko planino in njegova pot je bila krivenčasta. V času, ko so njegovi pristaši povsod in v vsakem mestu kričali, da je treba zrušiti gledališče, je Vsevolod Jemiljevič pripravljal «Gozd». Številni niso razumeli, kaj se je zgodilo s fanatičnim ikonoborcem: kako ga je očaral Ostrovski, tragedija umetnosti in ljubezen? (Prav tako nasledniki Majakovske-ga niso razumeli, zakaj je 1923. leta pisal «0 tem«, čeprav je pred tem obsodil lirsko poezijo. Zanimivo je, da so «Gozd» uprizorili kmalu po nastanku poema »O tem«. Majakovski pesnik se Je že vračal k poeziji, Majakovski «lefovec» pa je brezobzirno obsodil Vsevoloda Jemiljeviča zaradi njegovega vračanja h gledališču: «Zame je uprizoritev «Gozda» strašno odvratna.«) Slike vise v galerijah, knjige so razporejene v knjižnicah, predstave pa, ki jih nismo videli, moramo iskati v suhoparnih kritikah. Lahko je upostaviti zvezo med poemo «0 tem« in zgodnjimi pesmimi Majakovskega, med Picassovo «Guernico» in njegovimi platni iz «modrega obdobja«. Meni pa je, glejte, težko oceniti, kaj je od predrevolucionarne Majerholdove režije prišlo v »Gozd« in «Revizorja». Nesporno veliko: ovinki so ovinki, toda to so ovinki iste poti... «Gozd» je bil čudovito zrežiran in predstava je navduševala gledalce. Majerhold je v njej odkril mnogo novega — pokazal je na nov način tragedijo umetnosti V režiji je bil tudi detajl, ki je Majerholdove nasprotnike spravljal v bes (morda pa tudi radostil): zelena lasulja na glavi enega izmed igralcev. Delo so uprizarjali nekaj let zapovrstjo. Po neki pred- stavi v Leningradu je bila razprava. Vsevoloda Jemiljeviča so zasuli z listki: veselil se je, jezil, šalil. «Povejte nam, kaj pomeni zelena lasulja?« Obrnil se je k igralcem in začuden vprašal: «Kaj pa zares pomeni? In kdo si jo je izmislil?« Po tem večeru je zelena lasulja izginila. Ne vem, ali je Majerhold odigral prizor začudenja ali pa se je iskreno začudil, ker je pozabil na detajl, ki si ga je zagotovo sam izmislil. (V življenju sem imel pogosto priložnost slišati vprašanja, polna začudenja: «Kdo pa si je to zares izmislil?«, vprašanja, ki so prihajala od krivcev raznih neumnosti, ki so bile mnogo pomembnejše od nesrečne lasulje.) Za ljudi, ki niso mogli prenesti novega, je bil Majerhold strašilo. Njegovo ime je postalo prislovično. Nekateri kritiki niso opazili (ali pa niso hoteli opaziti), da je Majerhold šel čedalje bolj naprej. Oblajali so ga na majhnih postajah, ki jih je bil že zdavnaj pustil za sabo in pozabil. Vsevolod Jemiljevič se ni bal opustiti estetskih konceptov, ki so se mu še včeraj zdeli pravilni. Leta 1920, ko je pripravljal «Zarje», je Majerhold pretrgal s «Sestro Beatrice« in »Sejmarskim komedijantom«. Kasneje se je norčeval na račun »biomehanike«, ki si jo je bil sam izmislil. Trepljev Čehova pravi v prvem dejanju, da poglavitno stvar tvorijo nove oblike, v zadnjem dejanju pa, prej, preden stori samomor, priznava: »Čedalje bolj prihajam do prepričanja, da ni bistvo v starih in novih umetniških oblikah, temveč v tem, kaj človek piše, ne misleč na kakršnokoli obliko, piše zato, ker se mu to izliva iz duše.« Leta 1938 mi je Vsevolod Jemiljevič rekel, da polemika ne teče okrog starih in novih oblik, temveč okrog umetnosti in falzificiranja umetnosti. Spomladi 1930. leta sem videl v Parizu «Revizorja» v Majerholdovi režiji. To je bilo v majhnem gledališču v ulici Goetheja, v katerem so občinstvu iz predmestja navadno predvajali neumne vodvile in melodrame, zaradi katerih se ti je trgalo srce. (Nadaljevanje sledi j ČLANICE JUTRI, 4. novembra, ob 15-uri v Ul. della Valle finale za 1. mesto Breg — Škamperle A ČLANI JUTRI, 4. novembra, ob 1*>-uri v Ul. della Valle, finale za prvo mesto Kras — Škamperle MLADINKE JUTRI, 4. novembra, ob ®-uri, na stadionu »Prvi maj« finale za 1. mesto Cankar A — Opčine MLADINCI JUTRI, 4. nov., ob 10. un na stadionu »Prvi maj« finale za 1. mesto Sokol — Kras IZIDI NATEČAJEV LITERARNI NATEČAJ u skih športnih igrah v Trstu, se odzvale Razpisu literarnega natečaja na spevki. odzvalo 7 tekmovalcev s 17 Pf športno temo, ki je bil organiziran | 2irija katero s0 sestavljali ob desetih jubilejnih slovenskih tografski izvedenci Albin Bub®,' športnih igrah v Trstu, se je od-■ Marjan Slokar in Aljoša Žerjal J zvalo 11 kandidatov z 12 prispevki.! na dveh sejah: 2i. in 28. okto®? Komisija, katero so sestavljali | SOgiasno sklenila podeliti nasl prof Andrej Budal, prof. Josip j nja mesta: rr«..xn. Ti T „ „ ; : 1In OiiTfinn J merile oktobra^sklf i L BORISU LOVRIHI (Breg'.,?1 k 1 fotografijo SKOK BATTIGELlWj nila podeliti naslednja mesta: ! VE 'NA 20 JSSI ker se v 1. NADJI KRIŠČAK. (Opčine) za j gsfefsfce prvine ubrano zlivajo bterarm prispevek: ALI JE I ) dinamiko športne situacije. ^ Vstavek se odlikuje po lepi sto T SELMI MICHELUZZI (Sgfc. po ,o«om m„: > not. nosti tematike in je v popolnem skladu z duhom natečaja. Se zlasti učinkovito je v pripovednem 3. FRANKU DRASIČU <■- "l Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-.pravni 250 osmrtnice o« n, - Uan Vas 40 Ur oeseda - Oglasi trta**' SFRJ: ADT. DZS, Ljubljana, Start trg Dl, Jieton 2, i «oa P _ nokrajl-i Italije prt »Socletk PubbUcltfc ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založnikivo tržaškega usha Trat________________________________________________________^