PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim Abb. postale I gruppo Gena 70 lir Leto XXVI. Št. 286 (7780) TRST, sobota, 19. decembra 1970 ŠE VEDNO NEJASEN POLOŽAJ V POLJSKIH BALTSKIH MESTIH Tudi v Ščečinu demonstracije DR. ZVVITTER IN DR. VOSPERNIK PRI KREISKEM !. a a ti y e ir h a i* r Y n v o 0 i- a if 1 r i. a r b j* a Y e e L* 0 e >• r a* a e )- t' v i Y r s r i* i> n h a f r. i' e )' * n ii v fc u r I i* - ir r r r t' i r i ir a 3 plenjenje in sežiganje Z)o spopadov med delavci in policijo je prišlo tudi v Slupsku V Gdansku je bilo med neredi 6 mrtvih, 115 hudo in 140 lažje ranjenih Avstrijski kancler Umrl je Stane Sever t Vzreje1 zastopnika slovenski umetnik ® koroških Slovencev ko mirno in da so študenti začeli odhajati na počitnice. V Varšavi so uradno sporočili, da je začela partija prirejati sestanke po vseh večjih tovarnah na Poljskem, da bi obrazložila položaj delavcem. Doslej se še ni zvedelo koliko žrtev je bi- , VARŠAVA, 18. — Po vesteh zahodnih tiskovnih agencij je radio "■ečin danes sporočil, da je prišlo tudi v tem velikem poljskem Niškem pristanišču do hudih neredov. Med demonstracijami je bilo ^Iflanih nekaj zgradb in oplenjenih mnogo trgovin. Radio Ščečin je 'Poročil, da je mesto utrpelo »veliko katastrofo*. V sporočilu, je '*tlio tudi večkrat ponovil, da so za nerede krivi »podpihovalci in 9'niinalni elementi*. te včeraj je predsednik vlade tyrankiewicz, da so se neredi Stegnili na področje Ščečina. V J?1*1 mestu je bila oklicana tudi potiska ura ob 18. do 6. ure. Ščečin j*® tik ob meji z Vzhodno Nem-{|io in je, po vesteh zahodnih '9»ncij, še vedno izoliran od osta-e9a dela države. Radio Ščečin je včeraj v imenu ^krajinskega prezidiuma poljske *R| večkrat zaporedoma pozval prebivalstvo, naj ostane mirno. »Objavili ste vaše hiše na Odri z finimi rokami, iz ruševin ste zgrabil tovarne, pristanišče in ladjedelnice. Lahko je uničevati, težko R* je obnavljati. Ne poslušajte polivov neodgovornih elementov. Bodita odločni proti tistim, ki sejejo jfbešnjavo in nered v mestnem šivanju. Varujte red in bodite za vsem ostalim*. Tako se je tel poziv, ki ga je radio Ščečin Naslovil na delavce v mestu. Poleg Na je radio opozoril družine in *°lnike, naj ne puščajo otrok na te in naj jih držijo doma. Na "aitnlajše pa se je radio obrnil * besedami, da jah starši čakajo d°ma, da naj jim ne povzročajo tei in da naj dokažejo, da so d“ša in srce Poljske. Iz Stockholma poročajo, da je teski radio danes dejal, da se fe včeraj na tisoče delavcev v ^ecinu spopadlo s policijo in voj* *o. Med spopadi .i€ bilo tudi mno-8° stavb sežganih. Časnikar švedskega radia Tunborg, ki je bil vče-*RJ v Ščečinu in je zapustil mesto °b 19. uri, je izjavil, da so demonstranti zažgali poveljstvo pobije v središču mesta, sedež pobalinske uprave in komunistične Rartije. Po vesteh istega časnikarja so požari nastali v zgodnjih pranjih urah, potem ko so de-**vci ladjedelnic zapustili delo v te protesta proti povišanju cen. teiikar pravi, da je policija po-®kusila preprečiti delavcem, da bi testih ladjedelnice, kar je bilo *9ak za prve spopade. Švedski časnikar nato trdi, da so se pozneje Bavcem pridružili študenti in lupine drugih prebivalcev, ter da *° se spopadi nadaljevali ves dan ■adi s posredovanjem vojske in o-tenih vozil. Isti časnikar je izja-vil. da je videl, kako je oklepno teilo podrlo in baje ubilo mater 1,1 hčerko, medtem ko je neki mlad v°jak, ki je videl strahotni prizor tekal. .Po izjavah danskega časnikarja "Skoba Andersena je policija izred-surovo nastopila proti demon-tentom in ljudem na ulicah v “Jppsku, poljskem mestu na baltski lo včeraj v Ščečinu. Toda zahodne agencije poročajo, da jih je bilo gotovo manj kot v Gdansku. Po istih vesteh je bilo danes na Poljskem dejansko povsod mirno in tudi na najbolj vročih krajih na Baltiku ni prišlo baje do nobenega incidenta. Tudi CK PSIUP je danes v posebni izjavi izrazil svoje žalovanje za tragične dogodke na Poljskem in za žrtve, kd so jih terjaM. PSIUP pravd, da tt dogodki izražajo zaskrbljujočo ločenost med političnim vodstvom in delavskimi mno- žicami, kar je ustvarilo pogoje za hude spopade in nedovoljeno uporabo strelnega orožja. Poleg tega PSIUP ugotavlja, da so povišali cene brez posvetovanja z delavci in njihovimi organizacijami, kar je povzročilo delavske proteste, ki so jih nato gotovo izkoristile protisocialistične sile. Politično gibanje delavcev pa izraža poljskim delavcem vso svojo braltstoo solidarnost in poudarja, da ima represija samo eno Hoe: V Gdansku kot v Bur-gosu, v Avodd kot v Battrpaglii in Milanu. Srečanja sta se udeležila tudi zunanji minister Kirsdisdilager in koroški deželni glavar Sima Odslej taka srečanja vsako leta Med neredi v Gdansku je bilo mnogo trgovin oplenjenih in zažganih. Na sliki vidimo skupino ljudi, ki plenijo trgovino Oblačil DUNAJ, 18. — Avstrijski, zvezni kancler Bruno Kreisky, zunanji minister Kirschschlager in deželni glavar Koroške Sima so se danes na Dunaju sestali in razgovarjah z zastopnikoma obeh organizacij koroških Slovencev d . Zvvitterjem in je Španija ostala trdnjava reakcionarne politike in da se v Burgosu ne sodi pripadnikom ultraške politike, temveč pripadnikom nacionalnega gibanja, ki ga podpira baskovsko ljudstvo. TRŽAŠKI DNEVNIK Z VČERAJŠNJO SEJO Deželni svet zaključil letošnje poslovno leto Predsednik Ribezzi obsodil krvave dogodke na Poljskem . Sprejeta dva zakonska osnutka . Imenovani predstavniki dežele v raznih organih ((Tragični dogodka, ld so se te dni odigrali v baltskem delu Poljske, nas navdajajo z globoko žalostjo. Ne morda zaito, ker so se odigrat v komunistični deželi, ld je že toliko pretrpela, ampak zato, ker Je človeško življenje sveto, pa naj bo kjer koli na zemlji«, S terni besedami je predsednik deželnega sveta dr. Ribezzi začel včerajšnje delo skupščine. Govornik je nato izrazil splošno obsodbo ponovne uporabe sile pri zatiranju ljudskega nezadovoljstva. Vsaka politična špekulacija in vsaka polemika se morata ob teh dogodkih umakniti razmišljanju o novi žaloigri, katere cena so človeška življenja. Ti žalostni dogodki pa nas morajo hkrati opozoriti na nujnost, da tudi v naši drža/vi zatremo vsak virus nasilja in da branimo mimo omikano sožitje, svobodo in demokracijo, je zaključil predsednik. V rednem delu zasedanja je deželni svet po daljši razpravi, v katero so posegli številni svetovalci, sprejel zakonski osnutek, po katerem se bo postopek glede izplačevanja deželnih prispevkov za prirejanje strokovnih srečanj, kongresov in podobnih zasedanj, znatno skrajšal in poenostavil. Pospešitev je toliko potrebna, ker se kakor znano v našem mestu pripravlja VI. študijsko zasedanje o juridičnih vprašanjih italijanskih dežel, ld bo spomladi prihodnjega leta. Nato je deželni svet prešel na zakonski osnutek, ki uvaja nekaj prehodnih določb glede koncentracije bolnišnic v okviru tržaške pokrajine. V glavnem gre za pripojitev specializirane deželne bolnišnice za bolezni dihal «Santorio Santorio« k splošni deželni bolnišnici, ki združuje obrate «Ospedali Riuniti«, «0. Maggiore« in «S. Maria Maddale-na», in sicer v pričakovanju deželnega načrta o bolnišnicah. Sledilo je imenovanje nekaterih strokovnjakov v razne odbore, predstavniške organe in ustanove. Tako so na podlagi ustreznega glasovanja imenovali dr. B. Padovanlja za predstavnika dežele v upravnem odboru Neodvisne ustanove za tržaško luko, dr. E. Rampeneja, dr. S. Pornaslra in dr. B. Tofana v deželni tehnični odbor, dr. R. Gregorija, dr S. Vamiera in dr. L. Francovi- cha v posvetovalni odbor za bonifikacijo ter arh. C. Cellija, dr. Gla-comuzzi-Moora in arh. Costo v deželni urbanistični odbor. S tem se je letošnje delo deželnega sveta zaključilo, kajti njegova prihodnja seja bo v januarju 1971. Dr. Ribezzi se je zahvalil svetovalcem in deželnemu osebju za prizadevanje, ki so ga pokazali v letu 1970, ter tisku za budno spremlja^ nje dela deželnih organov. Na koncu je dr. Rlbeeai izrazil splošno željo deželnega prebivalstva, naj bi novo leto prineslo mir in utrditev sožitja med narodi. Opozorilo Acegata Ravnateljstvo Acegata sporoča, da je neka neznana oseba 16. t.m. telefonirala mnogim naročnikom in jih pozvala, naj se ob 9. uri naslednjega dne zglasijo v sobi 8 (urad za upo- rabnike) v Ul. Genova 6 s popisno polo števcev zaradi kontrole potrošnje. Nekateri so res prišli v omenjeni urad, drugim, ki so se oglasili po telefonu, pa so nameščenci zanikali, da bi jih kdo klical. Zaradi tega Acegat opozarja vse, naj ne nasedajo takim telefonskim pozivom, ker je normalna praksa podjetja, da vabi v svoje urade naročnike pismeno in pri tem tudi navede razlog za vabilo. Voščila ustanove ECA Vodstvo občinske podporne ustanove ECA se ob priliki božičnih in novoletnih praznikov iskreno zahvaljuje vsem, ki so prispevali k njenemu delovanju v korist najbolj potrebnim slojem ter želi vesele praznike in srečno novo leto vsem oblastem in prebivalcem, ki spremljajo njeno delovanje. Gostovanje gojencev šole GM v Trbovljah Kot gostje društva glasbenih pedagogov Slovenije so nastopili preteklo čredo v gledališki dvorani v Trbovljah Borut in Ravel Kodrič, Evald Krevatin in Majda Terčon — gojenci šole Glasbene matice. Nastop je bil v okviru republiške revije solistov in ansamblov glasbenih šol Slovenije. Nastopili so še gojenci glasbenih šol iz Trbovelj, Velenja, Celja, Brežic, Zagorja, Krškega, centra za glasbeno vzgojo iz Kopra, zavoda za glasbeno izobraževanje iz Domžal in Ljubljane ter akademije za glasbo iz Ljubljane Bil je lep, prisrčen glasbeni večer, ki je privabil zelo številno občinstvo zlasti veliko mladine, ki je toplo pozdravilo mlade izvajalce, še posebej pa ezamejce». Gojenci naše šole — trije iz Trsta, Terčonova pa iz Nabrežine — so se zelo dobro izkazali in poželi spontan aplavz. Ob pričetku revije je spregovoril pozdravne besede dr. Burja, predsednik občinske komisije za kulturno in prosveto v Trbovljah ter izročil predstavnikom glasbenih šol diplome. Nato je nastopajoče in prisotne glasbene pedagoge pozdravil še prof. Peter Lipar, predsednik MED SINOČNJO SEJO OBČINSKEGA SVETA V TRSTU Župan je izrazil ogorčenje zaradi nasilja v Španiji in na Poljskem Nove tarife za metan - Zaključena študija o smernicah mestnega prometa Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta ni bila posvečena, kot so vsi pričakovali, ustanovitvi rajonskih posvetovalnih organov. Pristojni odbornik Vigini, po trditvah nekaterih, ni pripravil pravočasno u-streznega sklepa, zaradi česar se bo občinski svet spet sestal na svoji letošnji zadnji seji v ponedeljek zvečer. Na dnevnem redu bo, po vsej verjetnosti, ustanovitev prvih decen-triranih rajonskih uprav. V začetku seje je župan prebral izjavo o dogodkih na Poljskem in v Španiji. ciz tega občinskega sveta se spet dviga glas proti nasilju,« je začel, cin ne zaradi nasilja, ki smo ga pred dnevi doživeli v našem mestu m ka terega posledice se še čutijo, temveč zaradi tragično podobne preiz- .................................. SINOČI V UL. GIUSTI V ROJANU Odprta 21. samopostrežna trgovina Delavskih zadrug Pozdravni govor predsednika inž. Pečenka - Nagrajeni dolgoletni uslužbenci - Prva seja upravnega sveta po obnovitvi vodilnih organov V Rojanu, v Ul. Giusti štev. 1, to je na kraju, kjer se začenja strma ulica cScala Santa«, so sinoči z manjšo slovesnostjo odprli 21. samopostrežno prodajalno Delavskih zadrug. Gre za na j več ji tovrstni obrat organizacije, ki je tako utrdila svojo dolgoletno prisotnost v tem živahnem predmestju, saj je zadruga odprla svojo prvo rojan-sko prodajalno že v letu 1913. Slovesnosti so se udeležili predstavniki oblasti in številni zadru-garji. Predsednik inž. Pečenko je v kratkem nagovoru pozdravil prisotne goste in zadrugarje ter naglasil namen organizacije, ki stremi prvenstveno za tem, da bi nudila številnim odjemalcem čim več kako vostnega blaga in čim širšo izbiro potresnih artiklov, pri tem pa zadrževala cene kolikor mogoče na sprejemljivi ravni. Novi obrat obsega 602 kv. m površine. Ob tega je neposredni prodaji namenjena površina 433 kv. m, mesnica obsega 28 kv. m, skladišče pa 141 kv. m. Izložbe imajo skupno dolžino nad 1.000 m. Posebno obsežne so hlajene vitrine, ki štejejo 15 m, skupno število pridelkov, izdelkov in p>raizvodov v prodaji v novem lokalu pa se suče okoli 3.000. V okviru Delavskih zadrug je bila sinoči še druga slovesnost, na kateri so zastopniki vodstva nagradili pet uslužbencev, ki so dopolnili 25 let stalne službe pri organizaciji. Nagrado so prejeli T. Petronio, F. Gerbi, D. Cisco, N. Bresich in E. Puia. Zlato kolajno pa sta prejela dosedanji predsednik zadrug G. Giu-ricin in dosedanji predsednik nadzornega odbora prof. Medani. Predsinočnjim pa se je prvič po imenovanju inž. Pečenka za novega predsednika Delavskih zadrug sestal upravni svet organizacije. Inž. Pečenko je najpjrej na osnovi statuta potrdil za podpredsednika organizacije svetovalca Bettellimja. Nato je nakazal nekatere glavne smernice za nadaljnje delo in razvoj zadrug. Te bodo še okrepile vezi in sodelovanje z državnima zadružnima konzorcijema Coop Italia, ki je član vsedržavnega združenja zadrug in vzajemnih blagajn, ter CON.IT.COM. ki je član Italijanske zadružne zveze, kar je imelo doslej ugoden uspeh. Zadruge bodo tudi v prihodnje vodile politiko razpečevanja blaga z zadružnim znakom, ki je hkrati jamstvo za kakovost ln za pravično ceno. Inž Pečenko je naglasil pomen čim tesnejšega sodelovanja med p sebjem in upravitelji, da bi lahko skupnimi močmi dosegali čedalje še naprej modernizirale svoje obrate, da bi tako vzdržale pritisk, ki ga tudi na področju razpečevanja večje uspehe tako za zadruge kakor tudi za širok krog odjemalcev. V ta namen bodo Delavske zadruge izvaja prodirajoči kapital monopo-lističnih tvorb. Na koncu je inž. Pečenko izrazil hvaležnost Delavskih zadrug dosedanjemu predsedniku Giuridnu in predsedniku nadzornega odbora prof. Medaniju za njuno požrtvovalno delo v korist Delavskih zadrug njihovih odjemalcev. S. G. Rešen sindikalni spor v bolnišnici «S. Santorio* Na deželnem odborndštvu za higieno ln zdravstvo so se včeraj sestali sindikalni predstavniki CGIL, CISL, OCdL ln UIL bolnišnice Santorio Santorio, pokrajinski sindikalni predstavniki, odbornik Cesare Devetag ter komisar bolnišnice Claudlo BorilcdoB. Razpravljali so o sindikalnem sporu skoraj ves dan, nato p>a je bdi dosežen sporazum za p>reklnltev stavke, ker je odbornik Devetag sprejel zahteve delavcev kušnje dveh evropskih ljudstev: Poljakov in Spancev.« Župan je nato obsodil nasilje, ki je prizadelo px)ljski narod, po tolikih upanjih v režim, ki bi bil bolj odprt in človeški. Poudaril je, da so sile javnega reda, ljudska milica predvsem, kaznovale tudi s smrtjo tiste, ki so se upali izraziti svoje nesoglasje. Res je, da varšavske oblasti imenujejo demonstrante «a-narhiste in kriminalce«, toda vsako uradno opravičilo zveni ironično za vsakega, ki verjame v mir in svobodo. Na enak način, z isto bolečino v srcu svobodnega človeka, pa je župan obsodil dejavnost španskega frankističnega režima, ki je policiji dovolil neutemeljene aretacije vseh, ki protestirajo zaradi sramotne sodne razpram^proti Baskom v Bur gosu. To dokazuje, je zaključil župan, da ni svobode, kjer ni demokracije, ki izrazil svojo ‘Solidarnost Baskom in rudarjem v Asturiji ter delavcem ob Baltiku. Po županovi izjavi, kateri nisr sledile replike drugih svetovalcev, je običnski svet sprejel več sklepov upravnega značaja. Med temi velja omeniti sklep o cenah metana, ko bo Trst priključen na metansko mrežo. Odbornik za industrijske storitve Hreščak je povedal, da bodo cene različne glede na porabo tega plina, ki je — kot je poudaril pozneje sam župan — čist in izpodriva zastrupljanje ozračja iz dimnikov. Do 50 kub. metrov plina v dveh me secih (toliko naj bi porabila popreč na družina) bo plin stal 74 lir za kub. meter, ostali kub. metri pa po 30 lir. Na ta način bo metan stal (primerjati je treba skoraj podvo jeno kalorično vrednost tega plina) za 15 odst. manj, kot plin, ki ga sedaj uporabljamo. Dališa razprava se je razvila, ko je odbornik Romano predlagal, naj se klubu ACI obnovi koncesija za upravljanje varovanih parkirnih prostorov in zmanjšanje razlike v tarifah med člani ACI in nečlani. Psi-upovec Monfalcon in komunist Ros-setti sta namreč predlagala, naj bi ti varovani parkirni prostori bili v neposredni režiji občine, kot v Bologni, kjer je uprava teh prostorov uspešna, obenem pa jamči u-službencem sindikalne pravice in večje dohodke. V odgovor tema svetovalcema je župan Spaccini dejal, da je družba SOMEA itak zaključila proučevanje smernic mestnega prometa in bo o zaključkih v kratkem razpravljala posebna svetovalska komisija. Vendar že jasno izhaja verjetnost, da bo treba popolnoma spremeniti podobo mestnega središča v tem pogledu, odpraviti skoraj vse parkirne prostore in uveljaviti, z drugačnimi linijami, načelo prednosti javnim vozilom za prevoz z doma na delo in domov. V tem pogledu bi bila za sedaj, a ne za vselej, neaktualna občinska režija teh parkirnih prostorov. O tem bodo razpravljali, ko bo reformirana shema mestnega prometa. Na koncu so svetovalci odobrili predlog, ki zadeva mestno veterinarsko službo. Nova slovenska božična igra na radiu Trst A V četrtek, na božično viljo, ob 21. uri in na božič ob 15.30, bo radijska postaja Trst A oddajala igro *Eno je dete rojeno», fci je naslonjena na slovenske božične o-bičaje in prepletena z verzi, ki jih je ob božični skrivnosti spleta t stoletjih slovenska liudska fantazija. Dogodke ob Odrešenikovem rojstvu prikazuje avtor skozi spnie siromaka Anzelca. ki pri vsem živo sodeluje. Igro je napisal Mirko Mahnil v tehniki in v stilu drugih svojih dramskih de' naslonjenih nh slovensko tradicijo, kakor so Kmečki rekviem. Soldaški mizerere. Vinska žalostna z alelujo, in izlil zanjo žlahtnost in čar scenskega božiča. Igro bodo pod avtorjevo režijo podali člani Radijskega odra. Šestnajstletni vespist podrl 9-letnega otroka Včeraj popoldne je 9-letna Lore-dana Braico iz Ul. Timiniano 15 Milje bodo dobile turistično ustanovo Dosedanji predsednik pokrajinske turistične ustave odv. Aldo Terpin, katerega bo nadomestil odv. Bereš, je prejel sporočilo deželnega odbornika za turizem Enza Mora, da bo vprašanje ustanovitve Avtonomne turistične in letoviščarske ustanove v Miljah z ugodnim mnenjem odbor-ništva čim prej predloženo v razpra vo deželnemu svetu. Odbornik Moro je ob tej prilož nosti izrekel odv. Terpinu priznanje za njegovo zavzemanje za miljsko turistično ustanovo in sploh za uspehe njegovega petletnega predsedovanja pokrajinski turistični ustanovi. Konec januarja kongres PSU Pokrajinsko vodstvo PSU, ki se je sestalo pod predsedstvom tajnika de Gioie, je sklenilo sklicati pokrajinski socialdemokratski kongres za konec januarja .Kongres bo kot priprava na vsedržavni kongres stranke. Pokrajinsko vodstvo PSU je tudi razpravljalo o dramatičnem razpletu v Španiji in na Poljskem, kjer je — tako pravi njihovo sporočilo — v različnih oblikah v teku upor proti totalitarizmu. prečkala Vrdelsko cesto z desne proti levi. ko jo je pri poslopju št. 52 podrl 16-letni Franco Zonta iz Ul. P. della Francesca 1, ki se je prav tedaj pripeljal po omenjeni cesti s svojo vespo ln bil namenjen proti mestnemu središču Otrok je pri padcu na asfalt dobil pretres možganov ter se pobil po obrazu za kar se bo na nevrokirurškem oddelku bolnišnice moral zdraviti približno teden dni. finim.... PO ENEM MESECU SINDIKALNEGA BOJA USPEŠNO ZAKLJUČENA ZASEDBA TOVARNE SRAJC V PROSTI LUKI Sodišče je delavkam priznalo vse pravice, dežela pa jamči za prevzem podjetja in delavk — Uslužbenci so zasedli prostore Sergasovega avtobusnega podjetja SAP — Ukinjene vožnje Delavke tovarne srajc v prosti luki, ki so zasedle pred enim mesecem podjetje in vzdržale v njem kljub mrazu ln strašnim gospodarskim pogojem, so zmagale, Na včeraj Anji skupščini v zasedeni tovarni so sindikalni zastopniki Pina TonmseUl, Giuseppe Gosdan in Desenlbus povedali, da je bil na sodišču dosežen konkordat, po katerem bo podjetje izplačalo delavkam vse, kar jim pritlče. Župen Spaccini pa je zagotovil, da bo neki mestni denarni zavod kreditiral takojšnje Izplačilo mezd za oktober in november, do katerih imajo delavke pravico, z odpravninami in drugimi pristojbinami. De&eini odbornik za Industrijo Dulci pa je sindikatom sporočil obveze šestih podjetij, ld bodo sprejele delavke v službo člmprej in prevzele tovarno srajc. Delavke, katerim so sindikalisti izrekli vso pohvalo, so sklenile pre- društva glasbenih pedagogov Slovenije. Po končani reviji, ki se je precej kasno zaključila, so prireditelji pripravili vsem nastopajočim in drugim gostom prisrčen sprejem. Solistični koncert v Kulturnem domu Sinoči je bil v mali dvorani Kulturnega doma uspel in zelo kakovosten solistični koncert slovenskih umetnikov, ki ga je pripravila tukajšnja Glasbena matica. Nastopili so pianistka Zdenka Novak, violinist Rok Klopčič in tenorist Mitja Gregorič z zelo izbranim in zanimivim komornim koncertnim sporedom. Zaradi pomanjkanja prostora bomo širše poročilo o koncertu samem objavili v jutrišnji številki. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM PO VELIKEM USPEHU NA TURNEJAH PO ZDA IN SZ BO GOSTOVAL V TRSTU SVETOVNO ZNANI HRVAŠKI FOLKLORNI ANSAMBEL LADO LJUBITELJI JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PLESOV IN PESMI SI BODO LAHKO OGLEDALI NJEGOV NASTOP V KULTURNEM DOMU V SOBOTO, 26. IN V NEDELJO, 27. DECEMBRA, OBAKRAT OB 16. URI. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM JANKO MODER KEKEC (Dramatizacija povesti J. Vandota Kekec nad samotnim breznom) DANES, 19. dec. ob 16. uri kdnltl zasedbo. Niso pa sklenile prekiniti boja. Sedaj morajo namreč vztrajati, da »e obveze ureaničijo v celoti ln takoj. Zato ae bo zaeed-beni odbor stalno sestajal v sindikalnih sedežih in sproti odločal o novih oblikah boja. Delavke so, preden so zapustile mrzle proetore tovorne, v katerih so preživele mesec dni, izrekle iskreno zahvalo ostalim delavcem, ki so Jih s svojo gmotno solidarnostjo podprli v njihovem neenakem boju. Medtem beleži sindikalna kronika novo zasedbo in novo eaoetritev sindikalnega boja. Prostore svojega podjetja so zasedli namreč uslužbenci Sergasovega podjetja SAP, ker Jim gospodar odreka pravice, ki izhajajo la zakonite delovne pogodbe Delavci so v svoji Objavi poudarili, da jim Je žal, ker trpijo na tem tudi potniki, vendar ne bodo odnehali, dokler Jim gospodar ne bo priznal pravic, iti izhajajo lz delovne pogodba. Prodaja vstopnio vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav prt blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav Rezervacija na tel 734263. Slovmsko gledališče v Trstu SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE pripoveduje Stane Raztresen v nedeljo, 20. t. m. ob 17. url v Cerknem. PD »VESNA« V KRIŽU priredi v Ljudskem domu, 20. t.m. ob 17. url, gostovanje PD »Ivan Grbec« iv skednju s KULTURNIM VEČEROM SPORED: nastop otroškega od seka z enodejankami: Josip Ribičič — Pisane lutke, prizor -Kuhinja se jezi, Oton Župan Čič — Ciciban in čebela, nastop dramskega odseka s komedijo »Čl Je meja« (v škedenjskem narečju). Vljudno vabljeni! SPD IGO GRUDEN — NABREŽINA V nedeljo, 20. t. m. ob 17. uri bo v društveni dvorani nasto- TRŽAŠKI OKTET Umetniški vodja Ivan Sancin Dvorana bo ogrevana Vljudno vabljeni I Prosvetno društvo Valentin Vodnik Iz Doline priredi koncert s šaljivimi točkami v dvorani bazovskega doma v Bazovici danes ob 20.30 Vljudno vobljeni. Prosvetno društvo «IVAN CANKAR« Sv. Jakob, Ul. Montecchi 6 priredi danes, 19. t. m. 21. uri podelitev GALLUSOVIH ODLIČIJ SVOJIM PEVCEM Na sporedu: slavnostni govor, nastop pevskega zbora, pozdrav predstavnika SPZ ter podelitev Gallussovih značk. Vabljeni vsi člani in prijatelji šentjakobskega društva! V SOBOTO, 26. DEC. OB 15.30 LJUDSKEM DOMU V KRIŽU PROSLAVA 25-LETNICE OBNOVITVE P. D. «VESNA» Spored: moška pevski zbor ((Fantje izpod Grmade«, recitacija (Livij Bogateč - SG), moški pevski oktet PD Svoboda II iz Trbovelj, govor predsednika PD Vesna, moški pevski zbor PD «Vesna«, recitacija (Miroslav Košuta - SG), moški pevski zbor PD «Igo Grudne« iz Nabrežine, nastop združenih pevskih zborov. Vljudno vabljeni! — Odbor SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU vabi 20. t. m. na KOROŠKI VEČER ki bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu ob 16.30 S koroškimi Slovenci se bomo spomnili 50-letnice plebiscita in drugih važnih obletnic v zgodovini koroških Slovencev. Pel bo pevski zbor SPD Da niča iz St. Vida v Podjuni same koroške pesmi. Korošce bodo s pesmijo pozdravili tržaški in goriški pevci. PROSVETNO DRUŠTVO IVAN GRBEC v Skednju priredi danes, dne 19. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih SOLISTIČNI KONCERT Nastopajo violinist ROK KLOPČIČ, pevec IVAN SANCIN (bas), pri klavirju ZDENKA NOVAK. Koncert je namenjen posebno škedenjski mladini. Vabimo k obilni udeležbi. Vstop prost 1 Odbor Razna obvestila Zadruga »Nas Kras« obvešča svoje člane, da bo zadružna večerja danes, 19. t. m. ob 20.30 v gostilni »Pe-pi» v Bazovici. Prijave sprejema kot običajno dr Gantar — telefon 36005. Vljudno vabljeni člani ln njihovi prijatelji. Danes ob 17. url bo v kulturnem krožku Italijanskega združenja slepih «Carlo Tome« okrogla miza o temi dOporečnlštvo mladih«. Na sedežu Prosvetnega društva v Lo-njerju se bodo v sredo, 23. t. m. ob 20. uri zbrali blvji partizani, da se pogovorijo o mnogih vpraianjlh, ki so zelo pomembna ln akualna. Vablje. ni vsi bivši partizani! Za nego kože žene, otroka in moža se posvet’ifte v parfumeriji MAJA Ul. Uddne 1 Jagoddc - Veljak Oglejte si izbiro bižuterije BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST Ulic« P. Pilzt tt. 10 fel 38101/38045 opravile vse bančne posle kupuje tujo valuto Nazionale 15.00 ((Borsalino«, Alain De. Ion, Jan Paul Belmondo. Techni-color. Eden 15.30 «Steedy e Silvestra«. Pustolovščine mačka Silvestra. Te-chnicolor. Fenice 15.30 «Intrigo pericoloso«, Rod Taylor, Carol White. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattaclelo 16.00 «11 prete sposato«, Rosanna Podesta. Lando Buzzanca E. M. Salerno. L. Salce Prepove dano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.00, zadnja predstava ob 22.10 «La confessione«, Yves Mon-tand. Simone Signorette, Gabriele Ferzetti. Technicolor. Ritz 16.00 «La tortura delle vergini«, Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom. Alabarda 16,30 ((Puro slocome un’an. gelo, papa mi fece .. . monaco di Monza«, Lando Buzzanca. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16,30 »Angeli dellTn. ferno sulle ruote«. Sabina Scharf. Adam Roarke. Technicolor, Prepo. vedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «La frusta e la forca« Technicolor. Crlstallo 16.30 «L’asino d'oro, proces-so per fattl strani contro Licius Apuleius, clttadlno romano«. Technicolor, techniscope Prepoveda. no mladini pod 14. letom. Capitol 15,30 «Mash», Donald Suther-land, Eliot Gould. Technicolor. Pre. povedano mladini pod 14 letom. Zadnji dan. Moderno 16.00 «1 girasoli«. Sofia Loren, Marceilo Mastroianni. Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «Un colpo al. 1’italiana«, Michael Caine, Noel Ho-ward Technicolor. Ideale 16 00 «1000 aqulle sul Krelstag«, Cristopher George, Laraine Stop-hens. Vojni film. Technicolor. Impero 16.30 zadnja predstava ob 21.45 «11 segreto dl Santa Vittorla«. Technicolor. Astra 20.00 zadnja predstava ob 22.15 «La battaglia della Neretva«, Sylva Koscina, Yul Brynner, Curd Jur. gens, Franco Nero. Film o odporništvu. Technicolor. Abbazia 16.00 «Abbandonatl nello spa. zlo«. Film režiserja Johna Sturgerja. Gregory Pečk. Technicolor. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča se danes z»-čenja prodaja vstopnic za tretjo Pr'“’ stavo VVagnerJeve opere »Rensko z|j|-to», ki bo Jutri, v nedeljo ob url za dnevni red v vseh prostorlb z istimi nastopajočimi kot PrJ P J njih predstavah. Dirigent Karl M Zwissler, režija Werner Kelch. sc Johannes Goeritz. POLITEAMA ROSSETTI Danes dve predstavi drame A. Ce ’ va »Striček Vanja« in sicer ob * • in ob 20.30. Jutri, v nedeljo. POP« danska predstava. Pri glavni b'« ■ v pasaži Protti so na razpolago » niče tudi za predstave v ponedeu torek in sredo. AVDITORIJ V Avditoriju bosta Jutri na spori-du dve predstavi pravljice “Flort1"« dove dogodivščine«, ki jo Je za L ke pripravilo Stalno gledališče. " j. danska predstava bo ob 1030. P danska pa ob 16. uri. Prav|lic° :, je žiral Francesco Macedonio, set pripravil Marino Sormani, kostuna Sergio d’Osmo. Nastopili bodo.'* y. Orazio Bobbio. Elisabetta Bonj" j,„0 dia Braico, Giusl Carrara. Luc D’Antoni, Franco Jesurum. Miro Vecchio, Saverlo Moriones, * Heggio, Gianfranco Saletta, L' vorani in Glorgio Valletta. ^ Naslednje predstave bodo v sob 26. in v nedeljo 27. (obakrat #. dne in popoldne), v P°ned'\’n’ldne popoldne, v nedello 3. jan. ^dbp v in popoldne), v ponedeljek. *. g milje Verdi 17j00 «Quel giorno Dlo non c’e. ra«. Film o uporništvu. V barvah KINO NA OPČINAH predvaja danes oh 18. uri film: 2001 : ODISSEA NELLO SPAZIO Supermetrocolor — piu ©pica e drammatica avventura dl esploraatone del oosmo. KINO <|RIS» PROSEK predvaja danes oh 19.30 Oine-mascope barvni dramatični film: L’ ESECUTORE Igra George Peppard to drugi Razstave V galeriji Hossonl, Korzo Italia 9, bo od 21. do 30. t. m. osebna razstava Alda Scaramelle. Razstava bo odprta od 10. do 20. ure. Otvoritev 21. dec. ob 18. uri. V umetnostnem centru »II Trlttico* je do 31 t. m. odprta vsedržavna u-umetnostna razstava «1 nagrada Sv. Justa«. Urnik ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure. v umetnostni galeriji «Torbandena» Je do 12. jan. odprta božična razstava 1971, na kateri razstavlja 30 slikarjev, med katerimi Mušič in Spacal. V galeriji »II Trlbbio« bo danes ob 18.30 otvoritev osebne razstave slikar, ja Bertusa van Ellinkhulzena. Razsta. va bo odprta do 9. Jan. 1971. PARFUMERIJA KOZMETIKA 90 sporoča vsem tistim, kil ob tednu Japonske kozmetike niso dobili zaželenih preparatov, ker so bili razprodani, da je ravnokar prišla pošiljka iz Japonske. Pohitite, ker imamo Se 12 prekrasnih ogledal, ki jih poklanja firma SHISEIDO O S M I C A Gombač Anton, Lonjer 291 toči od danes pristno domače vtoo ta prodaja domače klobase. torek, 5. samo ponoldne v sredo, dopoldne in popoldne Vstopnice 300 lir za otroke lir za soremljevalce so v prod J pasaži Protti (tel. 36372 . 38547). ITALIJANSKO-AVSTHIJSKI KULTURNI KROŽEK V ponedeljek, 21. t. m. ob 21. UZJ v veliki dvorani Krožka za kui in umetnost v Ul. S. Carlo *, cert božičnih pesmi, ki jih b, -.i«, vajala pihala (Izvajalci: Giorgro lenz flavta, Alexander N4ascn oboa, Joseph Nissl - klarinet, Hal“„ Schmitz . rog, Peter Dienstbier -got). Na sporedu bodo skladbe n dna, Milauda, Rameauja, Gra Bonneauja In Mielenza. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 19. decembra URBAN Sonce vzide ob 7.41 in zatone ^ 16,23 — Dolžina dneva 8.42 na vzide ob 23.10 in zatone ob u- jutri, NEDELJA, 2«. decembra SVETOZAR ni, 75-letna Lucla Cuzzolin vd. Preto. Godina, Čampo S. Giacomo L _ e golon, Trg Vlrgilio Giotti 1, ^ Mali oglasi Kotle za žganjekuho v vseh bah in velikostih Izdeluje najkvai neje že preko 40 let KAPELJ v bakrokotlarstvo. Ljubljana c 4 — Šiška. Darovi in prispevki 11 Vreme včeraj: najvišja temper-6,8 stopinje, najnižja 1,6, ob 19. dnevnik. VčaraiinJI odkupni devizni tečaji i Ameriik. dolar Kanadski dolar Brit. šterling Švic. trank Franc trank Belg trank Hol florint Nemška marka Avst šiling Dinar 620,— 5V0,— 1.475,— 142,— 110,-12,-172,-169.5C 23 80 44,- Premtnil« ]e naša draga žena to mama ROZA KAKOVIČ por. PEČAR Pogreb drage pokojnice bo danes, v soboto 19. t. m. ob 18. uri iz hiše žalosti v Lonjerju 257. Žalujoči: mož Rihard, hčerka Ondlna, mama, sestre, brat ln drugo sorodstvo Lomjer, 19. decembra 1970 PR A VUICNA URA ld bo v sredo, 23. t. m. od 17. ure dalje v Tržaški knjigami, bo še toliko bolj prijetna dragi malčki, ker vam bo do gocUvšOlne ln pravljice ponazarjal slikar KlAVDU PALČIČ Pohitite trumoma v Uiaiko knjigarno! Včeraj nas Je za večno zapustila naša preljuba mama to nona JOŽEFA LAZAR Pogreb bo danes, v soboto, 19 t. m ob 14.30 lz mrtvašnice glavne bolnišnice naravno« na Repen ta bor Žalujoči: hčere, sinovi, neveste, zetje, vnuki, pravnuki ln drugo sorodstvo Trst, Veliki Repen, Postojno, 19. dec. 1970 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 - Tel. 38006 n Jo to to »i (nS to to to '■» to to 'o H5 ti 5 h >1 to to eratu» 4,4, zračni tlak 1024,3 rahlo nara^’; veter 5 km vzhodnik, vlaga 50 o • nebo jasno, morje mirno, tempera morja 11,6 stopinje. J to vano Manzlni, 61-letni Bruno w f. 74-letna Margherita Pacifico por, ^ razzettl, 58-letni Giovanni Cossino, letni Pietro Stangaferro, 45-letna u . gina Clarich por. D’Angelo, 43-1 |nJ Paoltr Bernoblnl, 55-letna Gucr^ Steffč por. Kornal, 67.1etnl Vltl r Vatta, 7ni proučitvi sodnih aktov pa je tejtall dvema od vidnejših obtožen-tinancar-ema Firinuju in Fo-~Ju. ter nekaterim drugam ob‘o-teoem prisoditi še eno kaznivo de-8llie, bi ga izrecno predvideva po-£®i člen vojakega mirovnega za. ^ka, in sicer tatinsko sodelova-■’5 2 vojaki finančne strare. Za J® cgtftle obtotenoe-prizivndke, pro-katerim javni tožilec ni vložil f^va, pa je predlagal potrditev "^Ostopne kazni. Kot, rešeno, so sodniki po petih ^Pravjdi, včeraj zjutraj točno oh A stopili v posvetovalnico in pri-J « nje ob 18.35. Razsodba, ki so , .^glasovali, je naslednja (v okle-*iu obsodba prvostopnega sodili Stelio Marchi (6 let in 2 me-^ zapora, 11 mil. lir denarne Jtol) 7 let in 20 dni zapora ter 6)5,000 lir denarne kazni, odpu-enoletne zaporne in celotne ^arne kazni, Giordano TatareMa ? teta in 8 mesecev zapora, 740.000 Dijaki slovenske trgovske šole protestno zasedli šolske prostore V posebnem letaku so obrazložili svoje razloge in zahteve • Solidarnost dijakov z italijanskih šol - Red in cttsciplina v zasedenih prostorih ZVEČER S0 DIJAKI NA ZAHTEVO KARABINJERJEV ZAPUSTILI Š0L0 ške univerze. Kot je znano, bo razširjeni akademski svet, ki mu predseduje rektor Origone, čez nekaj dni razpravljal o gradnji centra za znanstveno raziskavo in znanstvenih fakultet. Medtem ko se akademske oblasti zavzemajo za skrajno neudobno in nesmotrno lokacijo v Sesljanu, "a zagovarjajo krajevne oblasti in študentje načrt za gradnjo teh fakultet ob medicinski na Katinari. Člani mladinske konzulte prav ta ko zagovarjajo slednjo rešitev in poudarjajo, da bi bilo nesprejemljivo dopuščati akademskim oblastem svobodno izbiro o takem vprašanju, katerega posledice lahko prizadenejo vso skupnost. Zato zahtevajo člani mladinske konzulte. naj predstavniki krajevnih oblasti, ki so člani akademskega sveta, od ktonijo podpis vsakršnega sklepa dokler ne bo upravni svet tržaške univerze objavil svojo bilanco in vse zapisnike. Predstavnik tržaške občine pa nai vsekakor stalno poroča mladinski konzulti o razpravi v akademskem upravnem svetu. Mladinska konzulta poziva nato deželo, naj razišče možnosti za razvoj tržaške univerze in upošteva pri tem tudi vse socialne po (ten. kazni) 6 let in 10 mesecev tepora ter 660 tisoč Ur den. kazni, Opustitev poldrugega leta zaporne ? celotne denarne kazni, Cesare J»chi in Luigi Citole (prvi 1 leto ?6 mesecev zapora ter 440.000 lir S kazni, drugi pa pogojno In te®* vpisa v kazenski list 8 mese-Jte zapora in 360.000 Ur den. kaz- ni) prvi 5 let ta 4 mesece zapora ter 860.000 lir dem. kazni, odpusti- goje za tak razvoj (menze, dijaški te-/ celotne zaporne in den. kazni, domovi ’tcl.) Romano Vlahov (oproščen zaradi Glede gradnje posameznih fakul-pomanjkanja dokazov) oproščen z tet poudarja mladinska konzulta, utemeljitvijo, da dejanje ni kazni- da so nesprejemljive špekulacije z vo, Romano Jancich (8 mesecev za- zazidalnimi parcelami. Zato predla-pora ter 1.080.000 Ut den. kazni) 6 gajo, naj bi se zazidalne parcele mesecev zapora ter 860.000 Mr den. za gradnjo fakultet izplačevale po kazni odpustitev celotne zaporne zelo strogih kriterijih in v skladu in denarne kazni, G. Del Bo (4 z ustreznimi omejitvenimi zakoni, mesece zapora ter 40.000 Ur den. V zaključku člani mladinske kon-kazni) prekinitev sodnega postap- zulte utemeljujejo svoje odklonilno ka zaradi amnestije, Eligo Košane stališče do načrta o gradnji znan-(pogojno ta brez vpisa v kazenski stvenih fakultet v Seslianu. Ne gle-list 4 mesece zapora ter 180.000 lir de na neugodnosti, ki bi .jih ures-den. kazni) prekinitev sodnega po- ničitev tega načrta prizadela »a-stopka zaradi amnestije, Bruno mim študentom, odklanja mladinska Blasci, Romano Colavecchlo, Glu- konzulta pojem «kampusa», obenem lio Di’ Rocso ta Sabattao Coen (pr- pa opozarjajo na nujno dnterdisci-va dva brez vpisa v kazenski list plinarnost* znanstvene raziskave. 200.000 Ur globe, ostala dva pa vsak Gradnja znanstvenih fakultet v po 300.000 Ur globe) za vse prekd- Sesljanu pa bi to «.interdisciplinar-nitev sodnega postopka zaradi am- nost» znatno okrnila. KRIZA TURIZMA V GORICI ZAPRT URAD PR0 L0C0 KER NI DOVOLJ SREDSTEV Program prireditev za leto 1971 Dijaki trgovskega zavoda v Gorici s transparentom v nottranjosti šolskega poslopja v Gorici zasedli učne prostore te šole v Ul. Seminario. Šola je v drugem nadstropju in skozi okna so dijaki izvesili napise s svojimi zahtevami. Tudi na stopnišču v not anjosli so postavili transparent z napisom. Obenem so objavili tudi letak, v katerem so navedli vzroke, ki so jih privedli do tega protesta. V njem so izjavili, da so deloma proti Mi-sasijevi okrožnici, s katero je odvzeta svoboda šolskih zborovanj in sicer: a) v okrožnici je rečeno, da je treba vsako zborovanje dijakov javiti vsaj tri dni prej; drugače je zborovanje prepovedano; b) tri dni prej je treba tudi javiti, o čem se bo na zborovanju razpravljalo in strogo se je treba držati javljenih točk; c) če namerava dijaški svet koga povabiti na šolo, mora to javiti vsaj sedem dni prej. 310 tisoč lir den. kazni, drugi te 6 let In 10 mesecev zapora ter ^■OOo Ur dem. kazni, obema so od-testiU enoletno zaporno kazen, !Wesco Firtnu (5 let zapora ta "66000 Ur den. kazni) 6 let ta 10 Jtesacev zapora ter 660.000 lir den. teteil, odpustitev dveletne zaporne ^celotne den. kazni, Iseppe-Sergio jKU (6 let ta 8 mesecev zapora ter ^.OOO lir den kazni) 4 leta ta 8 zapora ter 560.000 lir den. Sli, odpustitev dveletne zaporne te oeiotne den. kazni, Ennio Bene-in Stefano Oaiamdra (vsak po ? tetj in 3 mesece zapora ter 10 mi-"talov 800.000 Mr den. kazni) vsak 4 leta ta 1 mesec zapora ter •615.000 Mr kazni, odpustitev emo-tethe zaporne ta celotne den. kaz- nesti je, Paolo Sterea (pogojno ta | brez vpisa v kazenski Ust 3 mesece zapora ta 20 tisoč Ur den. kazni) prekinitev sodnega postopka zaradi amnestije, kar zadeva podpiranja storjenega prekrška pa oprostitev, ker ni zakrivil kaznivega dejanja, Giorgio Ursic ta TulUo Dep-ta (prvi 4 meaece zapora, drugi pa pogojno ta brez vpisa v kazenski list 2 meseca zapora) oprostitev, z utemeljitvijo, da dejanje ni kaznivo. Kar zadeva posamezne prepovedi opravljanja javnih služb za večletno dobo ali stalno prepoved, so sodniki potrdili vsem prvostopno ka-zen. i .i '' '■«— Mladinska konzulta proti gradnji znanstvenih fakultet v Sesljanu Na svoji zadnji seji so člani mla-dinske konzulte v Trstu sprejeli resolucijo o gradbenem razvoju trža- aiiiiiiiiiuimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiHiiiiiHnMiuuuuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuuiiiiiiiiiuuiiii OTVORITEV DANES OB 11. URI Zeleni križ se vseljuje v nove poslovne prostore Kje bomo silvestrovali? Hotel «slon» • Ljubljana Prireja veliko silvestrovanje v v®eh primernih prostorih hotela, ^rali bodo priznani orkestri. Priporočamo se za pravočasno re-terviranje. Telefon 24601 - 24610 T«lex YU-SLON. jjftUETNO SILVESTROVANJE V Restavraciji «marinella» Ir$t Viale Miramare 323 telefon 410986 - Pohitite z rezervacijo ■bi*. ^•njenim gostom prijateljem in *rtsncem voščimo prijetne božične Praznike in srečno novo leto 1971. ^tinsko podjetje 'Galeb* • KOPER Prireja veliko silvestrovanje v hotelu «GALEB». Cena menuja din. * restavraciji RIBA je rezervacija din 20 jedila in pijače po naročilu (6 la carte). Rezervacije tel. 21605 - 21182. Palače hotel* - portorož Prireja veselo silvestrovanje Piodnarodnim artističnim programom v prostorih hotela PALAČE, k restavraciji in nočnem baru •NOVI JADRAN« ter v prostorih, Mer je na novo zgrajen bazen s JPplo morsko vodo. ?*zerviranje ter informacije tel 73145. JOTEL {TRIGLAV* KftPFp h®tel «giusterna» K0PtR Prireja veliko silvestrovanje ' Prostorih obeh hotelov z bogatim menujern. Za ples igra pet pridanih orkestrov U*na menuja din 120 in 140 Za rezervacije telefon 21650 za TRIGLAV ter 21640 za GIUSTER- Na. HOTEL cRIVIERA* - PORTOROŽ prireja veliko silvestrovanje v prostorih hotela in v nočnem baru. Silvestrski menu din 120. Cena za nočni bar din 200. Igrala bosta dva priznana orkestra. Rezervacije osebno ali po telefonu na št. 73138. HOTEL «PIRAN* V PIRANU prireja veliko silvestrovanje Danes dopoldne ob 11. uri ho v . Gorici uradna otvoritev novega se-svojih prostorih ter v hotelu tieža Zelenega križa. Novo Doslop-«PUNTA« z bogatim silvestrskim ie stoji na kraju starega sedeža menujem in v nočnem baru «TRI na vogalu Ulic Crispi in Morelli. PAPIGE« z mrzlim bifejem. Igrali Staro poslopje, last občinske upra-bodo priznani orkestri. Rezerva- ve. so podrli, ker ie bilo dotra-cije osebno ali telefonsko na št. iano in ni več ustrezalo svojemu 73508 - 73314 - 73654 namenu. Na nieeovem mestu Je ! zraslo novo in moderno poslop.ie HOTEL {LEV* * LJUBLJANA s prispevkom mestne hranilnice. Racionalno grajena stavba je brez prireja veliko silvestrovanje, j- dvoma važna pridobitev Gorice tu-grele bodo tri godbe in peli trije I i urbanističnega stališča Pro-znani pevci. Topli in mrzli bife Utori v njem so funkcionalo ure-na voljo vso noč brez omejitve, j tako kar se tiče garaž za šti-Cene v nočnem lokalu Lit. 10.000. ^ v pritličju, zdravniške V restavraciji Lit 7.500 Rezerva- ambulante in upravnih prostorov v cije pri potovalnih agencijah Drvem nadstropju. V poslooiu bodo Včeraj zjutraj so dijakinje in dija-1 Letak ugotavlja, da to ni nobe-ki slovenskega trgovskega zavoda na demokracija in še manj štu-- • - — ----- ----1—- dentovska svoboda, ampak samo av- toritarnost šolskega ustroja. Zato dijaki protestirajo proti zatiranju študentovskih gibanj, proti brezposelnosti in proti vsem šolskim stroškom, ki jih je treba odpraviti. Nadalje zahtevajo, naj bosta na zborovanjih «šola - starši* (roditeljski sestanki) tudi dva predstavnika dijakov; dalje želijo, naj bi prišli profesorji na dijaška zborovanja le, če bi bili povabljeni; v zvezi z govoricami, da se bosta pri maturi slovenske trgovske šole pisali kar dve šolski nalogi v istem dnevu (srbohrvaščina in nemščina) u-gotavljajo, da je to nedopus.no. U-gotavljajo nadalje, da policija preganja dijake v zasedenih šolah in so zato pripravljeni boriti se proti takemu preganjanju. V svojem letaku ugotavljajo nadalje dijaki, da nam že dolgo let obljubljajo novo šolsko poslopje, kjer naj bi združili vse slovenske dijake v Gorici in da bi bil čas za uresničenje take obljube. Čas bi že bil, da bi se pristojne oblasti zbudile in poskrbele za gradnjo takega novega poslopja. Obenem dijaki predlagajo, naj bi odprli pri strokovni šoli še IV. in V. razred, kakor jih že imajo drugi podobni strokovni zavodi. Svoj proglas zaključujejo z izjavo solidarnosti z drugimi zasedenimi zavodi, ker se problemi teh šol strinjajo z njihovimi pro-blemi. V svojem proglasu se dijaki zavzemajo tudi za enakopravnost slovenskega jezika v javnosti, v javnih uradih, v toponomastiki, za najemanje državljanov slovenske narodnosti v javne službe. Slovenske dijake, ki so zasedli svoj trgovski zavod so obiskali in prinesli izraze solidarnosti sloven ski dijaki iz klasičnega liceja in učiteljišča ter italijanski dijaki zavoda «Artes», realne gimnazije, podobne italijanske trgovske šole, profesionalne šole iz ulice Virgilio Dijake so obiskali tudi nekateri zastopniki slovenskega javnega življenja. Dijakom so nekateri prinesli nekaj tople hrane. Solidarnost z njimi so izrazili tudi profesorji slovenskih srednjih šol. Nekaj po 17. uri pa se je prikazal pred šolo podoficir karabinjerjev. Razgovarjal se je z dijaki, nato je odšel. Okrog 19. ure pa je pred šolo prišlo nekaj avtomobilov z orožniki in od dijakov so zahtevali izpraznitev šole. Ta se je mirno izvršila po določeni debati med dijakinjami in dijaki ter zastopniki javnega reda. Organi javne varnosti so ravnali enako dan prej v zavodu «Arteg» in pred nekaj dnevi na italijanski realni gimnaziji. Po izpraznitvi sole so se dijaki sestali in sklenili, da bodo danes stavkali. Ni še znano, če bodo stavko nadaljevali tudi v ponedeljek. Korzo Italia 178. Predaval bo dr. G.B. Cossar o lovskem orožju in balistiki. Z avtom trčil v tovornjak Včeraj zjutraj ob 9.30 se je na cesti iz Redipuglie v Villesse ponesrečil 19-letni študent Massimo Ba gnoli iz Vidma, Ulica Savorgnana 24. V tržiški bolnišnici so mu ugotovili večjo rano na desnem licu, poškodbe desne čeljusti in zlom desne stegnenice ter so ga pridržali z re zervirano prognozo. Bagnoli se je malo prej peljal z avtom fiat 128 po omenjeni cesti proti Palmanovi, ko je iz neznanih razlogov od zadaj trčil v lažji tovornjak, ki ga je v isti smeri vozil 38-letni Antonio Uraz iz Sedegliana. Kamionist se pri nesreči ni poškodoval. Cestna policija je ugotovila precej škode na avtomobilu. Niti mesec dni potem, ko je bila goriška Pro Loco prisiljena ukiniti javno telefonsko govorilnico v go-riški pasaži na Verdijevem korzu in temu primemo skrčiti tudi delovni umik turističnega urada, so sedaj sprejeli sklep, da bodo začasno popolnoma zaprli ta urad v pričakovanju, da bodo dobili sredstva, ki so potrebna za obnovo delovanja tega urada na novih osnovah. Predsednik Pro Loco dr. Pellis je na običajni tedenski seji turističnega odbora s tem v zvezi poudaril važnost delovanja takega turističnega urada v Gorici, ki je na meji ta ima važno vlogo v mednarodnem turizmu. Izrazil ie željo, da bd našli ustrezno rešitev s pomočjo Pokrajinske turistične usta nove (EPT) in preko deželnega od bomištva za turizem iz sklada za turistično propagando. V tem smislu se je že zanimal predsednik goriške EPT Del Ben, da bi lahko turistični urad Pro Loco lahko čim-prej zopet odprli. Na odborovi seji Pro Loco so nadalje sklenili, da bodo vključili med turistične prireditve za leto 1971 tudi tretjo ponovitev revije mestnih okrajev in 7. ponovitev mednarodne filatelistične in numizmatične razstave, ki je imela letos, ob Andrejevem sejmu nad 10 tisoč obiskovalcev. Poleg tega bo prihodnje leto na programu še zgodovinska folklorna parada skupaj z mednarodnim folklornim natečajem, Jernejev ptičji sejem in tekmovanje mestnih okrajev, ki bo v Ovčji va sl v Kanalski dolini prihodnjega februarja. do sedaj še niso zaprli spričo odpora Zavoda za spomeniško varstvo, sedaj zapečatena, ker bo moral zavod spričo naraščajoče nevarnosti le izdati dovoljenje za njeno po-rušenje. To je potrebno tudi za razširitev ulice, ki predstavlja na tem mestu nevarno ozko grlo za naraščajoči mednarodni promet proti Rdeči hiši. DANES IN JUTRI PLANINSKA RAZSTAVA Bogato opremljena slikarska razstava ob priliki 60-letnice ustanovitve SPD v Gorici je na voljo obiskovalcem v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13. Razstava bo odprta danes, v soboto, od 13. do IS. in od 17. do 19.30, jutri, v nedeljo, pa od 9. do 12. ure in od 15.30 do 19.30. Odbor SPD vabi vse, da si zanimivo razstavo ogledajo! Včeraj ob 15. uri so pripeljali r splošno garaško bolnišnico 77-letnega poljedelca Giacoma Orzana in Šlo-vrenca. D’Armunziiov drevored 26, ki so ga pridržali za 5 dni na zdravljenju, ker so mu ugotovili udarec v lobanjo in pretres možganov. Mož se je ponesrečil malo prej na kašči na svojem domu, kjer m« je manjši tram padel na glavo. Zaprta ulica v Gorici Ker so občinski tehniki ugotovili, da .ie hiša št. 8 in 10 v Ul. Marconi, ki so Vi pred meseci si cer podprli, še nadalje v razkroju ter grozi, da se bo sesula in zato predstavlja nevarnost za mimoidoče pešce in vozila, je goriški župan odredil zaporo te ulice za fes promet in na vsej njeni dolžini. Obenem so zanrli tudi promet na Dvorišču sv. Hilanja v smeri proti Ul. Marconi. Ukrep stopi v veljavo čim bodo postavili ustrezne prometne znake. Očividno .je usoda te hiše. katere SILVESTROVANJE V GORICI Športno združenje ((Mladost* iz Doberdoba priredi silvestrovanje v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijerv Korito 13. Pohitite z rezerviranjem vabil, kd so na razpolago pri naslednjih poverjenikih: Doberdob: Janko Gergolet Jamlje ta Dol: Sonja Peric Poljane: Marij Lavrenčič Vrh: Leo Devetak Ronki: Fetrruccio Černič Gabrje: Milena Mozetič Sovodnje ■ Rupa: Miro Kuzmin Standrež: Bar Romana Gabro Gorica: SPZ, Ul. Malta 2/1 Steverjan: Milena Koren Pevma, Oslavje, Stmaver: Neda Dornik. ............................................. VESTI Z ONSTRAN MEJE Delovanje kulturnih zavodov v Novi Gorici in izgledi za 1971 Odnosi kulturnih ustanov do Slovencev v Gorici in v Beneški Sloveniji Uspešno delo Primorskega dramskega gledališča ter vloga revije eSrečanja» Goriški Zeleni križ, ki se bo končno danes, v soboto vselil v svoje nove prostore v Gorici, na vogalu Ul. Crispi in Morelli, bo lahko v bodoče ie okrepil svoje človekoljubno delovanje, ki ga izvaja že sko-ro 50 let v korist meščanov ln okoličanov. Na naši sliki vidimo vaje s helikopterjem pri prvi pomoči, ki so jih izvajali dne 5. julija 1959 na nogometnem igrišču v Ul. Baiamonti v Gorici in pri katerih so sodelovali tudi bolničarji Zelenega križa štorov vsem članom na splošno. in občinstvu AURORA VIAGGI Trst Ul. Cicero-ne, 4 tel. 29243 ter pri UFFICIO VIAGGI U T A T Trst Ul. briani, 5 tel. 767831 in POTOVALNEM URADU C Trst Trg Uniti, tel. 24793. I T še nadalje delovala kniiž.nie« Ztv , in na novo se bo vani priselila . goriška zveza krvodajalcev, ki po p - I končno tu dobila ustrezen sedež. V zgornjih nadstropjih pa bo urejenih tudi nekaj stanovanj. Goriška ustanova Zelenega križa je bila ustanovljena leta 1922. Njen ustanovitelj je bil Lelio Baggiar,!, orvi predsednik pa dr. Luigi Oblas sia. Temu so sledili dr. Ludvik Kuerner, Luigi de Braunizer ter Alfredo Fantuzzi kot vladna komisarja ter od leta 1967 dr, Edmondo Candutti, ki ie 14. aprila letos bil izvoljen za rednega predsednika. V sedanje« upravnem od boru so še štirje odborniki in sicer: Camillo Falzari. Giuseppe Vo-iiin ,„oi,w ... . ,» dice, dr. Antonio Galliani in čas jo Trije "zabavni' "orkestri” Cen« I nikar Tullio Bemot kot zastopnik din 140. V nočnem bsru s pro- mestne hramlnioe. gramom din 150 (60) konzumsci- Vodstvo vabi člane ZK naj se ude ja. Priporočamo pravočssno rezer- |eisij0 v am večjem številu današ vacijo miz, Informacije tel. 21442 ^ ^(jne otvoritve sedeža, ki bo recepcija hotela. | v popoldanskih urah od 14. do 16. odprt tudi za ogled notranjih pro- Iz goričkega matičnega urada Dne 16. in 17. t.m. so v ge škem matičnem uradu prijavili 7 rojstev in 6 smrti. ROJSTVA: Ivano Lostuzzi. Monica Colella, Michele Castellan. Mar-zia Argentini, Laura Bardusco. Mau-ro Riccobon in Luca Bolk. UMRLI: gospodinja 71-letna Ca-terina Muda, vd- Boidi; kmet 85-letni Bartolomeo Hlede; gospocbnja 82-letna Giovanna Bressan vd. Car-gnel, delavka 49-letna Comelia Nico-lausig por. Pian; upokojenec 70-let ni Giuseppe Jandc in študent *i-letni Antonio Demontis. GOSTINSKO PODJETJE {SEŽANA* prireja veliko silvestrovanje obratih HOTEL TRIGLAV - HOTEL TABOR V SE2AN. IN V MOTELU KOZINA NA KOZINI. Priporočamo rezervacije. PARK HOTEL V NOVI GORICI pripravlja veliko silvestrovanje Z bogatim menujem in zabavo. Igre Izpopolnitveni tečaj za lovce Pokrajinska lovska zveza sporoča, da bo zadnja izpopolnitvena konferenca — odnosno tečaj za vodje lovskih rezervatov in za lovce na splošno, Iti ta se moral vršiti danes v soboto 19. t.m. ob 18 30 v sejni dvorani [»krajinskega sve ta na Korzu Italia 55, ob isti uri na sedežu lovske zveze v Gorici, Dijaki so tudi ne »manJa okna poslopja razobesell transparente, oznanjajo used bo šole Vloga kulture je v naši dobi, ko se znanost in tehnologija izredno naglo razvijata, morda večja in pomembnejša kot kdajkoli prej. Zdi se skoraj, da v tem času naraščajoče civilizacije ponovno odkrivamo ali vsaj bolje vrednotimo veliko družbeno in humano funkcijo kulture, ki je predvsem v tem, da notranje bogati človeka in ga plemeniti. Če v tem okviru razmišljamo o stanju, podobi in razvojnih težnjah kulture oziroma posameznih kulturnih zavodov v Novi Gorici, potem bi veljalo poudariti zlasti naslednje značilnosti. Predvsem so očitne težnje teh zavodov, da bi s svojim delom prispevali k vraščanju gori-škega področja v celotni slovenski kulturni prostor. Njihova nadaljnja značilnost je medobčinski značaj kulturnih zavodov v Novi Gorici. Končno imajo kulturne inštitucije tudi svojo specifično vlogo oziroma naloge do naše narodnostne skupnosti onstran meje, predvsem v Gorici in okolici ter v Beneški Sloveniji. širši pomen in vloga zavodov i področja kulture sta očitna, če upo števamo, da v Novi Gorici delujejo Primorsko dramsko gledališče, Goriška študijska in ljudska knjižnica »Franceta Bevka*, Zavod za spomeniško varstvo, Goriški muzej, družboslovna revija »Srečanja* ter Zve za kulturno - prosvetnih organizaci, za gorišto področje. Vsaka od teh ustanov s težavami opravlja svojo vlogo, ker vsem primanjkuje denarja. Kljub širšemu značaju posamez nih dejavnosti jih namreč financira le občinska skupščina v Novi Gorici, ki pa vsem potrebam seveda ni kos. Zlasti uspešno deluje Primorsko dramsko gledališče, ki ga vodi ravnatelj, umetniški vodja in režiser Jože Babič. V osemnajstih mesecih delovanja je ansambel uprizoril premier, ki so vse doživele velik uspeh in obisk. Linhartovega »Matička* so igrali celo petdesetkrat, nobeno delo pa ne manj kot tridesetkrat. Njihove uprizoritve naj si letos ogledalo okoli 50.000 ljudi. Občinska skupščina v Novi Gori ci je v letu 1970 dala za kulturo o-toli 153 milijonov starih dinarjev. Dejanska sredstva zanjo pa so do segla okoli 203 milijone dinarjev, ker je treba upoštevati tudi pomoč republiškega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Toda kljub vsemu gre za majhna sredstva, če jih vzporejamo z obsežnimi naloga mi oziroma delovnimi programi kul turnih zavodov. Goriška knjižnica »Francete Bevka*, ki ima v ljudsko-pionirskem oddelku nad 9 tisoč knjig im v študijskem skoraj 46 tisoč enot ter več kot štiri tisoč periodičnih tiskov, na primer ne more svoje dejavnosti razširiti tudi na podeželje. Zavodu za spomeniško varstvo o-pozarjajo, da so na Goriškem v slabem stanju nekateri dragoceni stari gradovi, denimo na Dobrovem im Vipolžah v Brdih, nadalje v Šempasu in Ozeljanu ter na Vogrskem. Goriški muzej upravlja štiri muzejske zbirke, in sicer v gradu Kromberk pri Novi Gorici, v Tolminu, rojstni hiši pesnika Simona Gregorčiča na Vršnem in v Trenti. Naj bolj pereč problem muzeja je pomanjkanje strokovnih delavcev. Docela nepokriti imajo področji etnografije in umetnostne zgodovine. V tem bežnem pregledu stanja in najbolj perečih problemov posameznih kulturnih zavodov oziroma de-avnosti v Novi Gorici, naj nadalje poudarimo vlogo revije za družbena, gospodarska in kulturno - politična vprašanja »Srečanja*. Izhajati je začela maja leta 1966, doslej pa je izšlo 24 številk, ki so nekatere spričo visoke ravni in aktualnosti prispevkov vzbudile tudi odmev v celotni slovenski javnosti in v za mejstvu. »Srečanja* imajo skoraj 2 tisoč naročnikov, žal pa revija v zadnjem času, predvsem zaradi finančne stiske, neredno izhaja. Nova, dvojna številka bo izšla v prihodnjih dneh. Glavni in odgovorni urednik Cvetko Nanut je povedal, da se bodo v prihodnjem letu finančne razmere izboljšale, delno bodo spremenili' tudi uredniški odbor, kar vse naj bi prispevalo k redne mu izhajanju »Srečanj*. Zveza kulturno - prosvetnih organizacij v Novi Gorici, ki je tudi e-den od pomembnih tvorcev kulture in oblikovalec kulturne politike, po sveča svoje delo predvsem organiziranju likovnih razstav ter gostovanj kvalitetnih vokalnih in instrumentalnih skupin ali posameznikov v mestu, na podeželju pa skrbi ?.a razmah pevskih zborov. Vsako leto pripravi do 8 likovnih razstav pomembnih umetnikov, tako da se je tudi Nova Gorica uvrstila med raz stavna središča likovnih ustvarjalcev v Sloveniji. Nekateri kulturni delavci ta) tem menijo, naj bi v Novi Gorici ustanovili posebno pri reditveno poslovalnico, ki bi prevze la organizacijo raznih gostovanj, da bi se Zveza kulturno prosvetnih or ganizacij lahko posvetila potem svo jemu primarnemu poslanstvu, namreč pospeševanju raznih oblik kulture. Kljub naštetim težavam in problemom kaže, da so kulturni zavodi v Novi Gorici premostili največje težave zaradi pomanjkanja denarja. Ta največja primorska občina namreč hitro razvija gospodarstvo in ker ima tudi skupščina razumevanje za potrebe in težnje kulture, je gotovo, da bo zanjo zmeraj več sredstev. Že v letu 1971 naj bi se sredstva namenjena kulturi v novo- goriški občini povečala za okoli 100 milijonov starih dinarjev. Pridobili jih bodo zato, ker se bo republiška vlada odrekla svojega deleža pri delitvi prometnega davka od maloprodaje ter ga odstopila občinam za potrebe in razvoj kulture. VERDI: 17.15 «Patouik, Afrioa che muore». Oinemaskopski dokument v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO: 17.00 «E1 Condor«, L. Van Cleeft in J. Brown; fMm je v barvah. MODERNISSIMO: 17.30—22.00: «11 paradiso ded nudisti«, W. Harris ln G. Neri; nemški kinemastop-ska film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. V1TTORIA: 17.15—21.30: «La notte dei morti viventi«, J. 0’Dea ln D. Jones, angleški film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE: 17.15—21.30 «Sei dan-nati in cerca di gloria«, S, Whit-man in E. Sommer; kinemastop-ski film v barvah. Iršič AZZURRO: 16.30: «Quattro per Coe-dova», G. Peppard in Giovanna Ralli ter Raf Vallone. EXCELSIOR: 16.00: «AngeU senza paradiso«, Albano in Romina Po-wer. PRINCIPE: 17.30 «Non torno a ca. sa stasera« SAN MICHELE: 18.30 «11 planet« delle scimmiei) ;\uvu t, urica SOČA: ((Postaja Komančev«, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA: «žandar se ženi«, francoski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE: «VeMka ljubezen«, francoski barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: ((Banditi Arizone«, ameriški barvna film — ob 19.30. KANAL: «F kot FMnt«, ameriški barvni film — ob 19.30. TRVACINA: Prosto. RENČE: »Sirena Mississlpija«, francoski barvni film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes vos dan in ponoči dežurna lekarna ALESANI, Ul. Oardiuocd 38, tel. 22-68. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna «Alia salute« dr. Fabbris, Ul. Coeulicb 117, telefon 72480 DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna BANDELJ JOŽEF, Travnik, tel. 54-42. Po pristanku «Venus 7» na Veneri Kdo ima prednost: SZ ali ZDA? Kakor smo poročali, je 15. t. m. ob 8.02 po moskovskem času pristala na planetu Veneri sovjetska sonda ♦Venus 7». Ni ga strokovnjaka, ki bd ne bil navdušen nad tem usipehom sovjetskih strokovnjakov, kajti gre za resničen podvig, ki je rezultat ne le sovjetskih strokovnjakov, pač pa posredno vseh, ki se s tem ukvarjajo. Vrh tega gre za prvi mehki pristanek na daljnem planetu in za prve podrobnejše in neposredne podatke o ♦misterioznem* planetu. Sovjetska sonda je opravila 320 milijonov km poti in po mehkem pristanku še 36 minut oddajala podatke na Zemljo. Sovjetski strokovnjaki trdijo, da so dobili zelo dobre podatke. Sonda ♦Venus 7» pa je že med potjo 124-krat sporočala* na Zemljo iz medplanetarnega prostora. Zato je tem bolj zanimivo kako se v zvezi s tem uspehom oglaša k besedi strokovnjak, od katerega bi mogli pričakovati več treznosti. ♦Sovjetska zveza pospešuje izvajanje svojih vesoljskih raziskovalnih načrtov z željo, da bi dosegla svetovno vodstvo v znanosti in tehniki*. To je rekel dr. Foy D. Kehler, bivši ameriški veleposlanik v Moskvi in strokovnjak, kateremu je bila v zadnjih letih poverjena naloga proučevati sovjetski ir. ameriški vesoljski program. Nihče ne trdi, da Sovjetska zveza vodi v ♦znanosti in tehniki*, ko je vendar znano, da na tem tako obsežnem področju človekove ustvarjalnosti ne more izrazito voditi nihče, nobena država sama zase, saj je tega toliko, da je vsega pre več za vse države. Da pa je Sovjetska zveza na področiu astronavtike že veliko storila, o tem nihče ne dvomi in to ve tudi dr. Ko-hter, saj je dolgo let živel v Sovjetski zvezi in je bil prav v tem svojstvu postavljen na sedanji položaj. Po njegovih besedah so ZDA danes vodilna sila na področju tehnologije a jim ta prednost uhaja iz rede. Svojo prednost bodo ZDA izgubile, pravi dr. Kohler, kolikor ♦se bodo še nadalje zmanjševala in krčila sredstva za vesoljska raziskovanja ter za novosti v oboroževalni tehniki*. Po njegovem mnenju je Sovjetska zveza v zadnjih letih iz leta v leto večala svoja vlaganja v te namene. V izjavi, ki jo je Kohler dal ameriškemu tisku, je rekel, da so ZDA imele prednost v vesoljskih raziskavah, ko so se ameriški kozmonavti lani Mia izkrcali na Luni. Toda od tedaj dalje je šel ameriški vesoljski program stalno in naglo navzdol, medtem ko se hkrati sovjetski vesoljski načrt ne prestano in naglo vzpenja. Trenutno je težko reči, katera izmed teh dveh držav ima prednost. Sovjetska zveza vodi na področju planetarnih raziskav in .je krepko, vsaj za dve leto prehitela Združene države, še posebej v pripravah velike vesoljske postaje, ki bd s posadko krožila okoli Zemlje. Toda v tehnologiji so ZDA daleč pred Sovjetsko zvezo, poudarja dr. Kohler, ki pa hkrati meni, da je ena izmed šibkih plati ameriškega programa znanstvenih raziskav v tem, da v ZDA nimajo neke metodične vztrajnosti, ki je tako očitna v sovjetskem programu. »Osnovno vprašanje: — je rekel ameriški diplomat, Iti se sedaj ukvarja z znanostjo — ali napravimo danes racionalen program za bodočnost ali pa bomo ponovno doživeli, da nas bo neki sovjetski spektakularni uspeh prisilil, da ponovno skrpamo neki nov program, za katerega se sami in v naprej nismo opredelili. To nas navaja na vprašanje, ki nam hkrati prinaša tudi vedno večje težave, predvsem to, ali moramo v nedogled računati s tem. da bomo v takšnih situacijah sploh zmogli nadoknaditi zamujeno*. Dr. Kohler je bil ameriški veleposlanik v Moskvi od 1962 do 1966. Od 1966 do 1968 je bil namestnik državnega podtajnika za politična vprašanja, nakar je zapustil politiko in diplomacijo in prevzel mesto univerzitetnega profesorja v središču za proučevanje mednarodnih odnosov na univerzi v Miamiju, kjer še vedno dela v svo.istvu ♦kontrolorja* ameriških in sovjetskih načrtov v vesoljskih raziskavah. Ko smo ob zadnjem sovjetskem uspehu navedli nekatere pomisleke tega strokovnjaka, smo se spomnili na to, da v ZDA, ki sicer imajo veliko sredstev, morajo posamezniki tako rekoč izsiljevati politično vodstvo tudi s tem, kako da grozi ameriškemu prestižu nevarnost iz SZ. In dr. Kohler, dviga sedaj alarm, češ da SZ bolj hiti kot ZDA. Morda računa s tem, da bo \Vashington dodelil NASA in drugim ustanovam več sredstev, posebno ker ie vvashing-tonska vlada program NASA krepko oklestila? Morda pa dr. Kohler računa tudi s tem, da bi njegov inštitut, ki je lam dobil ^le* 300 tisoč dolarjev, mogel dobiti kaj več. Materin nasmeh v Vietnamu IZ UMETNOSTNIH (j A LEK IJ Gergolet v občinski Giovcmn, Gergolet, katerega rod izvira iz Doberdoba in se ie v svoji šentjakobski mladosti navduševal nad prvimi koraki v likovnost vstopajočega Jožeta Cesarja, je. kakor bi nekoč dejali slikar ♦po milosti božji*: slika iz čistega veselja do likovnosti. In to v svojih prostih urah. Imajo pa njegove podobe ise značilnosti dela zrelega umetnika. Kakšne, to sedaj lahko spet pozitivno spoznavamo : a njegovi osebni razstavi v občinski galeriji, kjer vise barviti razgledi starih ulic Trsta in predmestij ter nekai tihožitij. Je pa tokrat bolj male olj. Vse ostale slike so naslikane s posebne vrste pasteli, vendar jih površen ogledovale: ne bo mogel koj ločiti od oljnatih slik, spletenih z mnogobarvnimi štrenasto zamotanimi potezami čopiča. Pojav na ta način izdelanih podob je v tržaškem slikarstvu vsekakor navost in zdi se, da ga je Gergolet izpopolnil do skrajnih izraznih možnosti. Zdijo pa se ta dela tudi mehkejša in učinkujejo tudi globlje v zračnosti ozadij. Kdor resnično ljubi barve, se ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiaaiuiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin OB KONCU LETOŠNJEGA TELEVIZIJSKEGA SPOREDA Kaj so pripravili televizijski organizatorji za prihodnje leto v Ze decembra Bondairčukov film «Vojna in mir» - Na male zaslone se vrne Mina - Prvi televizijski nastop za Anno Magnani in Mastroiannija Leto gre h kraju in italijanska televizija je že napovedala nekatere oddaje, ki bodo značilne za leto 1971. Predvsem naj tu omenimo novo vrsto televizijskega dnevnika na drugem programu, ponovno uvedbo oddaj »TV — 7» in «Boomerang», televizijski nastop Anne Magnani in Marceila Mastroiannija, predstavitev ♦Eneide* režiserja Franca Rossija, vrnitev Mine in posebne oddaje za o-troke. Na področju filmov je nedvomno razveseljiva novost, ki jo predstavlja ruski film ♦Vojna in mir* režiserja Sergeja Bondarčuka. Film bodo predvajali v šestih na- daljevanjih z začetkom v nedeljo, 27. decembra. V fflmiu nastopajo sam Bonda rčuk in Ljudmila Savelj e va kot Nataša. Film so razdelili na nadaljevanja, od katerih bo vsako trajalo eno uro in deset minut. Istočasno bodo z začetkom 5. januarja oddajali serijo «Oče Brown» z Renatom Rascelom in Arnoldom Foajem v režiji Vittoria Cottafavija. Po ♦Vojni in miru* bo v nedeljah zvečer na sporedu nova serija «Nera Wolfa» s Tinom Buaz-zeUijem in Paolom Ferrari jem. sledili bodo «Buddenbrookovi» Thomasa Manna v sedmih nadaljevanjih, v katerih bodo nastopali Paolo Stoppa, Rana Morelli, Nan-do Gazzdo, Valentina Cortese in drugi. V nadaljevanjih bodo predvajali tudi Croninovo delo ♦Zvezde gledajo z neba*, vsega bo osem nadaljevanj, ki jih bo režiral Anton Giulio Majano, med drugimi pa bodo nastopali igralci Andrea Cecchi, Anna Miseroc-chi, Loretta Goggi in Giancarlo Gianrrini. Režiser Sandro Bolchi bo prikazal drugi del dela «D mulim ded Po* z Raulom Grassilli-jem, Valerio Moriconi, Ottaviom Piccolom in Omello Vanoni, Bolchi bo nato režiral še Millerjevo in Squairzinovo delo «Tre quarti di luna*. Med najbolj pričakovanimi televizijskimi realizacijami za leto 1971 je Franca Rossija »Eneida*. Rossi je za televizijo že pripravil pred časom ♦Odisejo*. «Eneido», za katero so snemanja trajala šest mesecev, so v M dneh zaključili, vendar še ni znano, kdaj bo na sporedu na malih zaslonih. Leto 1971 bo pomenilo tudi prvi televizijski nastop za Anno Magnani, ki bo nastopala v štirih pripovedih, v katerih bodo opisani štirje ♦momenti* italijanske zgodovine: leto 1870, 1918, 1943 in 1970. Z njo bodo nastopali Mar-cello Mastroianni, Massimo Ra-nieri, Enrico Maria Salerno RosseUini bo predstavil svojega ♦Sokrata*, ki je žel uspeh na beneškem filmskem festivalu. Kasneje bodo v Rossellinijevi režiji predvajali še ♦Zgodovino industrijske revolucije*, ki jo je znani režiser snemal v ZDA. Na malem zaslonu bomo prihodnje leto gledali tudi drugi del dela ♦Človekov boj za obstoj* in drugi del ♦Sage o Forsytih». Drugi znani italijanski režiser Renato Castelland, bo predstavil svoje delo »Leonardo* Kot smo že dejali, se bo spremenil tudi televizijski dnevnik na drugem programu. Ta dnevnik bo izpeljan drugače kot doslej in bo nekakšna dopolnitev ostalim televizijskim poročilom, vendar niso še znane podrobnosti. Od 7. januarja bodo zopet oddajah ♦TV — 7». Oddajo bo še naprej vodil Emilio Ravel, vendar bo spored obsegal vsakokrat le tri aktualne dogodke namesto pet kot v preteklosti. Zopet bo na sporedu oddaja cA — Z* ob sobotah in kar se tiče kulturnih oddaj bodo ponovno uvedli ♦Boomerang*, dvodelno razpravo, vendar ne v dveh zaporednih dneh, pač pa ob tor- ................................ Izjava predstavnikov primorskih revij Predstavniki slovenskih revij, ki izhajajo v Primorju, tako v republiki Sloveniji kakor v Trstu, zbrani na posvetovanju v Idriji 5.12.1970, so proučili dokumentacijo o proslavi koroškega plebiscita v Celovcu 10. oktobra letos. Predstavniki sedmih primorskih revij ugotavljajo, da se je omenjeno slavje razvijalo v šovinističnem duhu, izzivanje pa zadobiva vse drugačen pomen, ker so celovškemu praznovanju predsedovali predsednik avstrijske republike, predsednik vlade in predsednik koroške dežele. Tako početje je žaljivo za slovensko narodno skupnost, ki živi v Avstriji, in hkrati nasprotno duhu novega evropskega sporazumevanja, da pri tem sploh ne omenimo ozračja dobrega sosedstva, ki naj bi ustvarilo nove oblike sožitja na italijansko-slovenski in slo-vensko-avstrijski meji. Predstavniki primorskih revij protestirajo proti takemu obnavljanju nacističnega duha in zahtevajo, da se odnosi med matično republiko in avstrijskimi oblastmi razvijajo na podlagi pravnih norm, mednarodnih dogovorov in v duhu tistega protifašističnega boja, ki je leta 1945 premagal nacizem. Predstavniki primorskih revij opozarjajo evropsko javnost na ravnanje avstrijske republike, ki se je s 7. členom državne pogodbe 1955. leta obvezala, da bo spoštovala pravice slovenske narodne skupnosti, zdaj pa ne samo, da njihovih pravic ne spoštuje, temveč celo uprizarja šovinistična slavja na obmejnem etnično mešanem ozemlju, tako rekoč pred vrati republike Slovenije in Jugoslavije. Predstavniki revij: IDRIJSKI RAZGLEDI, KAPLJE, MLADIKA, MOST, OBALA, SREČANJA, ZALIV OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spremenite načrte, ker sicer ne boste z njimi prodrli. Ne razlagajte svojih čustvenih težav. BIK (od 21.4. do 20.5.) Razmere so kot nalašč, da opravite težja dela. Razpoloženi bc»te in s tem vplivali na družbo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Predaleč ste zašli in sedaj bo treba napraviti kak korak nazaj. Presenečenja v čustvenih načrtih. RAK (od 23.6. do 22.7.) Razčistite svoja dokaj neurejena razmerje s poslovnimi tovaTdši. Več pozornosti posvetite svojim najbližnjim. LEV (od 23.7. do 22.8.) Z optimizmom glejte v bodočnost. Zelo ži- HOROSKOP vahna družba vas bo potegnila za seboj. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Želite si sprememb in s tem si kvarite posle. Glede čustvenih zadev se ne boste imeli nad čim pritoževati. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Danes boste delali, kar vam bo prišlo pod roko. Delo bo precej neurejeno. Glede denarja bodite previdni. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nepričakovana priložnost, ki vam bo veliko pomagala. Majhni nespo- razumi v stari družbi. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne jemljite svojih nalog preveč na lahko. Posvetite več časa svojcem, ki tudi sebi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dobili boste prijetno ponudbo, ki pa ne bo sprejemljiva. Žolčne razprave poslovnega in družinskega značaja. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ponovno se boste uveljavili. Stare prijateljske ven so najboljše. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prepogosto se spuščate v malenkosti ki izgubljate iz vida glavno nalogo. Prepir v družbi. kih in četrtkih. Med kulturnimi oddajami bodo še Biasettijeva ♦Zgodovina izseljenstva* v šestih nadaljevanjih, Grosa in Graverija «Anketa o italijanski družini*, Nannija Loya «Tri mesta v vojni* in ponovno «Tistega dne*, vendar ne več pod vodstvom Arriga Levi ja, pač pa Luigija Costantina. Cousteau bo zopet zastopan s serijo ♦Človek in morje*, Giulio Mačehi pa bo urejeval znanstveno oddajo ♦Orizzonti della scien-za e della tecnica*, ki jo bodo v posebni obliki oddajali tudi za otroke. Zaradi uspešnosti oddaje, jo bodo odslej predvajali na nacionalnem programu. Med znanstvenimi oddajami naj omenimo še ♦Živeti bolje*, ki bo obravnavala temo zastrupljanja voda ki atmosfere, in nadaljevanje oddaj kot so anketa o potrošnji, zdravstvene oddaje, anketa o poklicih, problemi dela, kmetijske oddaje, knjižne novosti in «Filmi 71». Ob koncu Canzonissime bo na sporedu ♦Speciale per noi*. Oddajo bo vodil Antooeilo Falqui in bo nekakšna antiteza radijskega programa za mladino ♦Speciale per voi*. Oddajo bodo vodili Paolo Paneli, Biče Valori, Aldo Fa-brizi in A ve Ndnchi in bo od časa do časa predstavila znane pevce, pa tudi tiste, ki so že šli v pozabo. Vrnila se bo tudi Mina. Njej bo posvečenih osem oddaj z naslovom ♦Danes zvečer Mina*. Med televizijskimi cikli naj omenimo še tistega z naslovom ♦Velika imena*, ki so ga realizirale različne tuje televizije in v katerem bodo nastopali Brigitte Bardot, Yves Montand, Fred Astaire, Sammy Davis, Raquel Welch in Juhe An-drews. Nadaljevala se bo oddaja «Ri-schiatutio*, uvedli pa bodo še dva nedeljska kviza za otroke in družine ♦Teleset* ob pol enih in ♦Zlata puščica*, ki jo bo vodil Pippo Baudo. Ta zadnja oddaja kvizov je žela že veliko uspeha v tujini. Gre za televizijsko igro, pri kateri ima eden izmed snemalcev zavezane oči in mora pod nadzorstvom tekmovalca oziroma po njegovih nasvetih osredotočiti na zaslonu nekega gledalca. Med filmi, ki jih predvidevajo za leto 1971, je poleg že znanega cikla o Renoiru tudi cikel filmov režiserja WiUiama \Vilerja ♦Usmiljenje aa pravične* s Kirkom Douglasom, ♦Oči, ki se niso smehljale* z Laurencecm Olivierom in Jemifer Jones, ♦Rimske počitnice* z Gregoryjem Pečkom in Au-drey Hepburn, ♦Brezupne ure* s Humpreyem Bogartom in Frede-ricom Marchom, ♦Velika dežela* z Gregoryjem Pečkom. Drugi filmski cikel bo imel naslov ♦Včerajšnji uporniki*: na sporedu bodo filmi ♦Divjak* z Marlonom Bran-dom, ♦Gioventu brudata* z Jamesom Deanom, ♦Dekle greha* z Brigitte Bardot in Jeanom Gabi-nom, ♦Do zadnjega diha* z Jeanom Paulom Belmondom. Sledila bo tudi nova serija italijanskih filmov. Drugi filmi, ki jih predvidevajo na televizijskem sporedu za leto 1971 so še cAmerikanec v Parizu*, ♦Sfida infemade*, ♦Ri-fifi», ♦Tretji človek*, ♦Maje Des-nuda* in ♦Oddaljena zemlja* z Jamesom Stewartom. številnih drugih oddaj, ki so jih že napovedali, pa še niso končali snemati. Med njimi tudi neko Fellinijevo delo in Comendni-jevega ♦Ostržka*. bo ob njih opajal nekako teko. kot ob Jakopičevih oljih. V centimetrskih površinah pronica vei impresionistični čar. v celoti pa Gergoletova likovnost prehaja že v umerjen ekspresionizem stvarne podlage. To mu pomaga vnesti v podobe zadnjih kmečkih hiš svetoivanskega Fedrigovca staro-žitnost njih nastanka, enako ka kor v upodabljanju ulic Skednja, ki ga tu doživljamo kakor nekdanjo okoliško vas. Stik s preteklostjo pa postaja c sliki ulice Molino a vento že skoro metafizičen. Mlina ni. a čutimo veier, kako se podi navzdol po strmi ulici, da bi odpihal še poslednje trhle hiše plesnivo zelenka-skih barv. Posebnost razstave pa so tihožitja s sadjem in okusnih semen polnimi sončnicami ter bokalom terana, za katerimi pa tiori ozadje bela kraška vas. krašfci log ali gmajna. Mario Murri pri Barisiju Res nenavaden slikar je Mario Murri, ki je razstavil v galeriji Barisi, kot piše v naslovu kataloga, sto variacij na temo estari Kras*. Kateri Kras meni, nam objasni zaključni stavek spremne besede: ♦/n roteč leto 1914, neznani pokojnik joče.* Da joče nad grozotami soških bitk iz prve svetovne vojne, to žalobno zveni iz devetnajstih kitic dolge pesmi. Mario Murri, nekoč Murnik, je torej tudi tenkočutni pesnik, kot sta to bila v njegovi mladosti naš Murn in Kette. Zato je prvih devetnajst akvarelov priredil po kiticah svoje pesmi. Tišina, široka, prozorna in stekleno krhka veje iz Murrijevega Krasa, podanega v akvarelih risarske dovršenosti in njegovega kamnitega značaja. V njih se nam kaže nov Murri, jasneje izčiščen slikar, ki doseže skoro Spacalovo sintezo prirode Krasa v drugih štirih in večjih akvarelih golih gmajn in rdeče zemlje ograd, nizkih dolin. Če bi se Murri ;rredstavil samo z omenjenimi akvareli in ne tudi z ostalo množico del najrazličnejše izvedbe, ki ga povezujejo na vsebino prejšnjih njegovih razstav, bi bila le-ta umetniško enotnejša. Toda Murri, ki sicer v vsakdanjosti dneva pripravlja trpečim ljudem zdravila, želi in stremi za tem, da obvaruje vobče vse človeštvo še hujših bolezni, kot so to vojne grozote. Slikarska spretnost mu pa služi za izvrševanje tega poslanstva. Da pa bi lahko bil tudi res samo slikar in to še napredno usmerjen, o tem pričajo tri slike, dve olji in pastel. MILKO BAMBIČ MOSKVA, 18. — Sovjetsko sindikalno glasilo ♦Trud* je včeraj poročalo, da so v Sovjetski zvezi odkrili največji krater na svetu, ki ga je naredil meteorit, ki je padel na Zemljo več milijonov let od tega. Krater leži v območju Severnega tečaja v pokrajini Krasno-jarsk v sovjetski Sibiriji. Doslej so tnsnili, da je največji krater na svetu, ki ga je povzročil padec meteorita, Manicougan v Kanadi. Meteorit, ki je padel na Zemljo več desetin milijonov let od tega in je napravil ta ogromni krater, je meril ob premeru poldrugi kilometer. Krater je globok tri kilometre in širok sto km. Sila, s katero je meteorit trčil ob zemeljsko površino, je enaka sili več tisoč jedrskih bomb. Krater trenutno proučujejo sovjetski geologi. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Operetni odlomiti; 17.00 Znani pevd; 17.20 Lepo pisanje; 17.30 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Pod farnim zvonom v Oblici; 19.40 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.50 Radijska igra; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.30 Popevke; 16.10 Koncert; 16.30 Deželni avtorji; 16.40 Zborovsko petje. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.17, 19.15, 22.30 Poročita; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Veseta glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Lahka glasba; 9.30 <20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 11.00 Nove plošče; 12.45 Popevke in glasba; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Lahka glasba; 15.30 V ritmu z mladimi; 16.15 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Vaši pevd, vaše melodije; 17.30 Parada orkestrov; 18.00 Izbrali ste; 19.00 Orkester Riva; 19.30 Preno6 RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročita; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.06 Franca Valeri; 15.35 Znanstvena SOBOTA, 19. DECEMBRA 1970 oddaja; 16.00 Spored za bolnike; 16.30 Filmska glasba; 17.06 Izžrebanje loterije; 17.10 Veiiki variete; 19.00 Baletne kronike; 19.30 Luna park; 20.20 Jazz; 21.05 Melodrama; 22.15 Sodobni ital. skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Porodila; 8.40 Protagonisti; pianist R. Ser-kdn; 9.00 Spored za odrasle; 9.35 Strnjena komedija; 10.35 Spored z Ginom Bramierijem; 11.38 Zborovsko petje; 12.35 Alto gradi-mento; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Juke box; 15.15 Sobota je tu; 18.00 Glasbeni aperitiv; 19.00 Spored s Silvano Pampanini; 20.10 Radijska igra; 21.00 Canzonissima 70. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Baletna glasba; 12.20 Italijanska instrumentalna glasba; 13.00 Medigra; 13.45 Koncert; 14.20 Dvorak: Rusalka; 17.40 Glasba izven sporeda: 18.45 Gledališki teetoik; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Simfonični koncert; 22.30 Radijska priredba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Čajkovski; 9.30 Od gotike do baroka; 9.50 Sodobna ital. glasba; 10.20 Vzporedna glasba; 11 06 Medigra; 12.20 Haendet; 12.30 Simfonične sldadbe; 14.15 Komorna glasba; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila: 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski teetoik; 9.35 Vesela godala; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Bach v češki izvedbi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Na obisku v studiu 14; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Glasbena pravljica; 14.30 Po domače; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Sopranistka Mirella Freni; 16.40 Dobimo se ob isti uri; 17.10 Gremo v kino; 17.50 Ansambel Bele vrane; 18.15 Odmevi iz slovanskih de žel; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Mihe Dovžana; 20.00 ♦Nove melodije*; 21.15 Parada zabavne glasbe; 22.20 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 TV film; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.35 Izžrebanje loterije; 17.45 Od daja za otroke; 18.40 Kulturna oddaja; 19.10 Sedem dni v parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Canzonissima 70; 22.30 Stan Laurel to Oliver Hardy; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Tisoč in en večer — risanke; 22.15 ♦Sheridan, squadra omicidi*; 23.25 Sedem dni v parlamentu. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.15 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba: Fizika; 11.30 Oddaja za prosvetne delavce; 15.00 Moskve: Medna rodna drsalna revija: 16-55 Po domače z ansamblom Ota Roma; 17.20 Ivanhoe — film; 17.45, 18.40 Državno prvenstvo v košarki — Partizan .-Zadar; 19.20 Na križišču starih kultur; 20.35 Vaterpolo — Mladost:Partizan; 21.40 Graditelji Jezov — film: 22.06 Nepremagljivi Beneški Sloveniji zdrave pitne vode Šele ob koncu novembra 1970 je padla beseda, da je treba napraviti konec že ponižavajočemu krpanju vsaj na enem področju celotne problematike, ki razkraja Beneško Slovenijo. Župani Nadiškib dolin so namreč v navzočnosti pokrajinskega odbornika za turizem Romana Spe-cogne in pokrajinskega podpredsednika Stelle bili enodušnega mnenja, da je skrajni čas prenehati s sedanjo prakso državne, deželne in pokrajinske oblasti, da gradi sedaj en vodovodek, nato drugi, prvič nekje okoli Dreke, drugič v sovodenjskih vaseh, tretjič se spomni vasi okoli Grmeka in tako naprej po vsej Beneški Sloveniji po vseh njenih 200 vaseh, naseljih in zaselkih. Stari emigrat-ski delavci, ki so nabrali debele žulje in tanke denarnice po Švici, Nemčiji in drugod, so zmajali z glavo, ko so gledali, kako so kopali plitve jarke za vaške vodovode, kako so zajemali studence in studenčke, kako krhke cevi so polagali pod ped zemlje. Niso se pa čudili, da je zmanjkalo vode v poletnih pasjih dneh, ker so računali, da bo januarski mraz načel drobljive cementne cevi. Še dobro, da so prilezle pozimi in poleti v vasi vojaške cisterne z vodo. In to z vodo prav iz Beneške Slo venije, z vodo ki se je že bila odtekla v furlansko ravnino iz po-janskih mogočnih vrelcev, da bi jo spet pricijazili nazaj v beneško-slovenske vasi, cesto le nekaj lučajev stran od mogočnih vodovodnih naprav v Pojani. Vsi župani Nadiških dolin se po dolgem času končno strinjajo s prebivalstvom doma ter z vsemi emigranti po širnem sve tu, da je Beneška Sloveni ja vredna obilo dobre, zdrave vode. da /.a sluzi velik moderen vodovod za vso Beneško Slovenijo, ki bi segal od doline Idrijce v dolino Arbeča, pa naprej v doline Kosiče, Reke in Aborne in nato še naprej po velikih prostorih špetrske in podbo-neške občine. Tam ni velikih po tokov, ampak samo v dolini Nadiža, ki je ne uporabljajo za vodo, ker bi morala iti skozi čistilne naprave modernih vodovodnih naprav. Na desnem bregu Nadiže sta še dve slovenski občini, Brdo in Tipana, in še polno naselij, vasi in zaselkov občin Neme, Ahtena, Cente, Fojde in Ta-vorjane, koder posebno gorske vasi trpijo pomanjkanje zdrave vode pri tolikerih močnih potokih kot sta obe Bistrici v tavorjanski občini, pa Grmovšcica v občini Fojda, pa Malina v ahtenski občini pa Lamanja pri čemeji in močna Kenahta pri Nemah ter še znameniti Ter z Bedrožo. Vprašanje višinskih razlik pri modernih vodovodih ne igra nobene vloge. Za to so črpalke na električni pogon. Po vsej Furlaniji, na Krasu v Istri in v Soški dolini imajo modeme vodovode, edino sirota Beneška Slovenija z dvema rekama in z ducatom krepkih potokov trpi poleti žejo, ker odpovedo vodovodi, pozimi pa ljudje padajo po ledu, ko nosijo vodo, da bi napojili mukajočo živino. Sedanji pokrajinski odbornik za turizem Speccogna, ki se je rodil v teh slovenskih vaseh in zrastel v tej vodovodni ♦mizeriji*, in ki ima po svoji dolgoletni praksi po občinskih pisarnah in delovanju v političnih organizacijah, vpogled v osnovne pogoje slehernega turizma, se dobro zaveda, da ni sleherno razvijanje turizma ob sedanjem pomanjkanju vode sramotno propadlo. Kdo. če ne moderen vodovod bi dal prepotrebno vodo tem nekaj sto gostilnam, krčmam in restavracijam ter štirim ali petim nekoliko večjim gostinskim obratom v Beneški Sloveniji? Saj je v letošnji prekrasni trimesečni jeseni v Beneški Sloveni ji odpovedalo vseh dvesto političnih vodovodov, Iti so se prav zanje skoti leta pretakali milijoni in milijoni lir, ki so jih potrošili le za njihovo krpanje. Prav mč ne sočustvujemo s politiki raznih političnih strank, ki jih je pretresla vest. da sta zastopnika pokrajinskega odbora skupaj z vsemi župani Nadiških dolin soglasno postavita zahtevo po graditvi modernega vodovoda za VSE Nadiške doline. Vsi ljudje v Nadiških dolinah vedo, da so se politične kariere poslancev, ki so se potegovali za tistih približno deset tisoč glasov na volitvah začenjale pri pokrajinskih, v zadnjem času pri deželnih mandatih a tudi mnogi državni parlamentarni poslanci in senatorji se dr žijo s tisoči slovenskih glasov v Nadiških dolinah. Da izpričajo svojo zahvalo za te glasove za izvolitev v pokrajinske in deželne sve te v parlament ter senat, je silno prav prišlo teh dvesto kronično bolnih, smrkajočih in često osu šenih vodovodkov. Poslanci vseh vrst In stopenj so reševali iz zadreg župane Nadiških dolin, da so intervenirali za nove vodovode ali za krpanje starih v vsem krogu vasi pod Kolovratom, Matajurjem, Mijo, Javancem, Javorjem, Kragu-venco in Čufinami, na obeh straneh Nadiže. Intervenirali so za vso dolgo potovanje birokratske povodnji, ki je gradita te nadušljive vodovode. To je stara malo romantična zgodovina Beneške Slovenije, že precej desetletij. Bojimo se, aa bo mandatna doba teh pokrajinskih in deželnih svetovalcev ter parlamentarnih poslancev in senatorjev že prešla in da bo prišla tudi nova legislatura in da bo šele čez dobrih pet ali verjetno še več let brizgnila zdrava planinska voda Beneške Slovenije — tokrat za svo.je vasi, za svoje beneške Slovence. Naj se ne boje bodoči kandidati, ki se potegujejo za zveste vou glasove teh slovenskih krajev- - J lažja in najbolj demagoška m vencija za kmečke vodovode bodo odprle možnosti za celo vrsto PJ\ blemov, saj je modema vodov . na mreža le prvi, osnovni P°* J za ustvarjanje turizma. Slabi vaški kmečki vodovodi so odslužili. Vrelci, ki so napajan ^ vodovode, so se osušili, ker bila zajetja napravljena tako' strokovno, da niso zajela L žil. Gozdna površina se bolj širi. To je opaziti s P*® očesom, ko vidimo, kako#1110 in prodirajoči gozd preraščata nožeti in travnike. Gozdovi vodo, da se počasi odteka. R®.-j ve vode se v Beneški Slaven* torej večajo, ker izginja nuD0'jtf niško področje. Odpovedali so rej le vodovodi, ki so bili s*8 grajeni. Ljudje se čudijo, da je le revna pokrajinska uprava, pobudo, da se zgradi velika ' vodna mreža, ki bi napaJ3*8 vasi Nadiških dolin, in ne j! ki razpolaga z velikimi f>na md sredstvi z lastno zakonsko moupravo. Konkretno bi . , nu odbor moral predlagati dezein. svetu zakonski osnutek za 0» bo z vodo teh krajev pre*0 :,,a deme vodovodne mreže. Ta n ^ naloga ni nič pretirana Sie sprdjev za Kamijo, za ^e Furlanijo, za nižinsko Funa ^ za tolikere krajevne skupnosti■ Nadiške doline, za Beneško , nijo, za nekdanjo petstoletnic ^ vijo Beneške republike niso 6® „ lili, jim ni prav, da bi si gia-svojo skupnost: ali ♦comunito via* ali kakorkoli že, saj fP f|(. neški Slovenci znali v svoji danji samoupravni skupnosti ravnati in gospodariti. Zaradi temalizma nekaterih politikov' kraje/* raai omalovaževanja ten ^ jp. niso mogli prebivalci Nadiškin ^ lin postaviti zahteve vsaj P° aii likem vodovodu, kot so to zLe aelati Kamijci, ki že gradijo industrijski coni, gledajo, n0 jn bijo predor pod Monte Cro/eUi.0 še izpolnitev drugih karnijskih 3 blemov. Ta paternalizem. t° pre-lovaževanje s strani dežele. 13 poved posebne skupnosti so .. žile tudi temu, da bi se ljuol® . ^ dovoljili z zastarelimi, 'ieuPl) niral vodovodi. . e Če sc bo dežela loti'a l?ra.^ vodovoda za Beneško Slovenil j tak način lioi to de.a z drl^zir malin infrasti-i.ktuiami z jj-dostmmi letnim, prispevki na .. go vrsto let, pot nn je vse 20 ne prej obsojen na neuspeh. k®\ Po nobenemu v Nadiških j--pomagalo, ker bo že prepo«*10' lV migrantski rak na daljši rok duši vse. V tiovrd za celotno ^ t vške Slovenijo ie preizkusni" u. deželo. Ali se zaveda Aeio^-f je prava strahotnega procesa, ie v teku v K antskih doli"3,. PREJELI SMO INDICATORE GRAF1CO. bibliografica mensale. Nov0 “"O. • BOLLETTINO DELLE COMU1',I‘ EUROPEE Novembre 1870. IL CAVOUR. Rivista mersil«-ma, 1. dicembre 1970. jjj ZDRAVSTVENI VESTNIK. slovenskega zdravništva. na, oktober 1970. TRIBUNA, št. 6, it. 7. Ljubiji’ 19.11.1970 in 26.11.1970. g PRIRODA, ČLOVEK IN ZDR^o. Mesečnik za poljudno zdra September 1970. . . AUTONOMIE LOCALI. p€p£uli' della Lega regi ona le del Venezia Giulia per le auto« ^o. e i poten locali. Novembre PREVODI URADNEGA VEST^Jij, avtonomne dežele Furlanije .^j. ske krajine. Št. 36. 13. nov- A 1970 PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 19. decembra 1171 JI [domači ŠPORT ODBOJKA V MOŠKI B LICI e be- kidati, olilns Naj-inter-e bo bodo pro-ovod-pogoj !i so Ji to r so i ne-)dnib dalje »ti® wvje i sc anijo ezor-etdji lour-i to-labo »rala dati 'odO' vse jela. idili' sa- želni eiiw 6kr- nw jjca na Ssl ; izja-ioče ikiti rt ; orna fr*- | »je ut adi' ško beti pri de- »rili red bo bni do- :«a ija> po-i a še ti)' ide ,im ali ki in ioj re- se r« it ili ili ie n • to i» :a !• 1' r t v ■ !' o DANES Sobota, 19. decembra 1970 ODBOJKA moška b liga 21.15 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Petra rca * * • moška c liga 21.15 v Gorici, Ul. Puccini (Galilei) Audax — Kras NOGOMET naraščajniška liga 15.00 v Štandrežu iuventina — Ardita JUTRI Nedelja, 20. decembra 1970 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu Vesna A — Cremcaffe * * * 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Nabrežini Rosandra — Primorje A * * * 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Padričah Primorec — Vesna B * * * 14.30 v Bazovici Zarja — Primorje B * * * 14.30 na Proseku Olimpija — Breg * * * 14.30 v Sovodnjah Sovodnje — S. Lorenzo * * * 11.00 v Gorici, Ul. Baiamonti Audax — Juventina * * * mladinsko prvenstvo 10.30 v Padričah Gaja — Aurisina * * * 10.30 v Štandrežu Juventina — Piedimonte e * # KOŠARKA moška d liga 17.30 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Don Bosco Rovigo * * * PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV 11.15 v Trstu, Istrska ulica 1 ' Don Bosco — Bor O • » 11.00 na Opčinah, Prosvetni Don Polet — Servolana • • • PRVENSTVO NARAŠČAJNIC 09.30 v Trstu, Ul. Ginnastica Calza Bloch A — Polet »«• ODBOJKA PRVENSTVO MLADINCEV 08.15 v Trstu, Ul Zandonai Nastopajo Bor, Kras in Gaja • • • TURNIR CRDA 10.00 v Trstu, Ul. Zandonai Breg — CRDA B • • # ŽENSKI PRIJATELJSKI TURNIR 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» Nastopajo Poreč, Uljanik in Breg POJUTRIŠNJEM Ponedeljek, 21. decembra 1970 ODBOJKA prvenstvo mladincev 20.30 na Opčinah Gaja — Bor • • • TURNIR CRDA 20.30 v Trstu, Ul. Zandonai Breg — ALPT (mladinci) Bor ali Petrarca na vrhu lestvice po drevišnjem odločilnem srečanju? Zagotovljen je nastop Klavdija Veljaka ■ Dva avtobusa navijačev iz Padove Drevi bomo v telovadnici v Ulici della Valle priče odločilni tekmi za prvo mesto na lestvici B lige med Borom in Petrarco iz Padove. Za to tekmo vlada veliko zanimanje tudi v Padovi. Iz tega mesta je prišla tudi prošnja za rezervacije vstopnic Najavljena sta dva avtobusa navijačev, ki hočejo podpreti svojo ekipo v teh odločilnih trenutkih. Petrarca je do sedaj odpravila vse svoje nasprotnike z gladkim 3:0. Padovska ekipa se je namreč letos močno ojačila in je poklicala v svoje vrste večje število odličnih igralcev, ki so pred nekaj leti nastopali tudi za državno reprezentanco. Močna ekipa iz Padove Do torej odločala o nadaljnji prvenstveni poti Bora, tistega Bora, ki je začel prvenstvo le s ciljem obstanka v ligi, a se je kasneje izkazalo, da je kljub odsotnosti Klavdija Veljaka šesterka zaigrala zelo dobro in koristno ter bo še nepremagana stopila na polje proti najmočnejšim iz te skupine. Vsem igralcem, kil so do sedaj branili Borove barve, gre vsa pohvala za požrtvovalnost. Danes zvečer pa bo ponovno nastopil v šesterki tudi Klavdij Veljak, ki bo tako močno ojačil slovensko ekipo. Z njim lahko Bor upa tudi na zmago. Borovce smo obiskali na treningu in izrazili so se vsi zelo optimistično. Ta gotovost v svoje sposobnosti je dober znak in prepričani smo, da bodo nocoj iztisnili vse svoje sile in omogočili, da jih bomo pozdravil kot zmagovalce. Na žalost pa ni ves teden treniral Uršič. Tega igralca, ki je zadnje čase bil — za Sergijem Veljakom — glavna udarna moč Borove šesteir-ke, je priklenila gripa na posteljo. Njegova prisotnost na današnji tek mi ni gotova. Upajmo, da se bo vseeno predstavil na igrišču in bo tudi on pripomogel k uspehu Bora. Veliko število navijačev gostujoče ekipe mora naše občinstvo nad-kriliti, tako da bodo borovci zaigrali v res dmačem okolju. Zanimanje je veliko in pričakuje se, da bodo drevi prostori telovadnice natrpani ter bomo ponovno slišali bodrilno geslo: »Plavi, plavi. . .». To bo to-| zelo važna tekma, ki bo odločala o celoletnem trudu. Zato ne sme manjkati noben navijač šester-ke Bora, ki brez dvoma zasluži vso podporo. f. v. Mladost s težavo premagala Dinamo 3:2. Jutri bosta na sporedu tekmi med Mladostjo in Partizanom ter med Dinamom in Stockholmom. ummmm HELSINKI, 18. — V mednarodni tekmi v hokeju na ledu je Finska premagala Švedsko s tesnim izidom 5:4. MLADINSKA ODBOJKA Tri naše ekipe v boju za točke V nadaljevanju mladinskega mestnega odbojkarskega prvenstva bo mlada šesterka Gaje zaposlena jutri in v ponedeljek. Gajevce, ki so do sedaj dosegli eno zmago, doživeli pa so en poraz, čaka težka naloga: v prvem srečanju se bodo spoprijeli s Krasom, medtem ko bodo v ponedeljek igrali proti Boru. Gajevci so v prvem srečanju prvenstva klonili proti šesterki CRDA z 0:2. V tej tekmi pa niso pokazali tega, kar zares veljajo, kaj« nastopili so prvič in so bili zato neizkušeni. že v drugi tekmi proti Sokolu so si močno opomogli in so odpravili svoje nasprotnike z 2:0. SPORED SREČANJ Jutri: v telovadnici Zandonai ob 8.15 Edera — Bor ob 9.15 Gaja — Kras ob 10.15 CRDA — Kras V ponedeljek: na Opčinah * ob 20.30 Gaja — Bor b. I. V MOŠKI ODBOJKARSKI C LIGI Kras danes v Gorici proti moštvu Audaxa Zgoničani bodo tudi drevi nastopili z okrnjeno ekipo Po zmagovitem sobotnem srečanju I Kras (če ne zaide ponovno v črn pred lastnim občinstvom ima sedaj | dan) bi ne smel biti noben nasprot-Kras pred seboj dokaj težko nalogo, nik nepremagljiv. In to še posebno pmm MLADINSKO PR VENSTVO Jutri proti Aurisini Gaja za prvo mesto Padričarji bodo nastopili z okrnjeno postavo NOGOMET NA GORIŠKEM Jutri Sovodnje na domačem igrišču proti S. Lorenzu Po nedeljskem porazu morajo so-vodenjski nogometaši nujno popra vi« svoj položaj na lestvici. Kljub krizi, ki je v zadnjih časih zajela »belo-modre*. bodo ta v nedeljo verjetno zmagali, saj igrajo na domačem igrišču. Seveda če bodo navijača prihiteli v polnem številu na igrišče in spodbujali svoje ljubljence, ki so prav v tej krizi naj bolj potrebni razumevanja. Ža jutri je trener sklical naslednje igralce: Tomasin, Mozetič, Malič, Florenan S., Batistič, Černe, Gruden, Dužman, Marson, Tomšič E., Florenin P., Tomšič L., Kuzmin. VATERPOLO EVROPSKO PRVENSTVO Partizan in Mladost zmagala v prvi tekmi BEOGRAD, 18. — Drevi so odigrali prvi dve tekmi finalnega dela evropskega prvenstva v vaterpolu, ki si ga je udeležujejo štiri ekipe, m sicer zagrebška Mladost, ki je lanski prvak, beograjski Partizan, moskovski Dinamo in ekipa Stock holma. V prvi tekmi je Partizan premagal Stockholm 7:2, v drugi pa je Predstavniki zgomške občine gostujejo nahreč drevi v Gorici, kjer se bodo pomerili s šesterko Audaxa. Po praznikih pa imajo «belordeči» na sporedu drugo zaporedno gostovanje, in sicer v Bergamu. Ti dve tekmi bosta praktično pokazali, kakšne možnosti ima Kras, da se v letošnjem prvenstvu uvrsti na eno izmed prvih mest. Kot se je jasno izkazalo že v prvem kolu, so gostovanja zelo problematična, saj morajo igralci računati z neznanimi telovadnicami in ekipami. Bistvene važnosti je velikost telovadnice: Kras namreč naravno igra v zelo tesnih prostorih (stadion «1. maj»), ko pa so se igralci znašli v razkošni športni palači v Padovi, so dobesedno izgubili čut orientacije in posledice so nam že dobro znane. Drevišnji Krasov nasprotnik nastopa že vrsto let v odbojkarski C ligi in si je torej nabral v tem času mnogo izkušenj, kar je včasih odločilnega pomena. Vendar pa za NATEČAJ št. 17 Cagliari — Bologna 1 Catania — Roma X Fiorenttna — Foggia 1 Inter — Varese 1 Juventus — Lanerossi V. 1 Lazio — Sampdoria 1 X Napoli — Milan 1 X Verona — Torino X 2 Mantova — Brescia 1 X Palermo — Novara 1 Perugia — Arezzo 1 X Lucchese — Rimini 1 X Salernltana — Messina 1 X Jutri čaka mladinsko enajsterico Gaje izredno važna tekma, ki bo morda odločala, če bodo gajevci vstopili v finalni del tega mladinskega prvenstva ali ne. Nedeljski spodrsljaj proti Triestimi je namreč skvaril vse načrte našim nogometašem, ki so od nedelje do nedelje prepričljivo zmagovali in so bili na zelo dobri poti za osvojitev končnega drugega mesta. Tekma proti Triestini je bila zares poglavje zase. Gajevci so bili boljši od svojih nasprotnikov: odločnejši so bili v obrambi, učinkovitejši v napadu. Dva spodrsljaja vratarja Kanteja in tekme je bilo konec. Moštvo se je vznemirilo, i-gralci niso mogli zbrano igra«, kot nameček pa še dve izključitvi, ki bosta znatno oškodovali ekipo v jutrišnji odločilni tekmi. V vrstah Gaje ne bosta namreč nastopila Sosič in Radešič zaradi izključitve. Poleg tega pa se ekipa ni mogla najbolje pripravi« za jutrišnje srečanje. Megla in mraz sta znatno ovirali ori-prave naših nogometašev, ki pa bodo dali vse od sebe, da se bodo oddolžili za poraz, ki so ga doživeli v prvem delu prvenstva pro« Auri-sini. Tokrat bodo gajevci nastopili na domačih tleh, in sicer ob 10.30, kar bo nedvomno spodbudilo, da bodo požrtvovalno in nesebično igrali. Za jutrišnjo tekmo bodo gajevci nastopili z naslednjo verjetno postavo: Kante; Metlika, Marc; Vrše, Stran-ščak, Gojča; Čuk, Darko Grgič, Di Leonardo, Iztok in Janko Grgič. 12 Sergij Grgič, 13 Sinicco, Križmančič. V zadnjem kolu predstavlja precejšnje presenečenje neodločen izid med Edero in Aurisino. Kaže pa, da so Nabrežinci zaigrali brez standardnih igralcev, ker so praktično gotovi za vstop v finalni del prven stva. Nedeljski izidi: sedaj, ko si je šesterka dobro opo mogla po porazu v uvodnem kolu, kar je «belordeče» naučilo, da ne smejo podcenjevati nobenega izmed svojih nasprotnikov. Na žalost bo tudi drevi Kras nastopil z okrnjeno postavo, ker Guštin in M. Budin še nista popolnoma prebolela od zadobljerrih poškodb. Kljub temu ni Kras preveč zgubil na udarni moči, ker so prav v tem obdobju zablesteli nekateri igralci, med katerimi naj omenimo Edija Škrka, ki je ob mreži zelo učinkovit. Tekma z Audaxom je bistvene važnosti in bo pokazala, če se bo Kras boril za prva mesta ali pa za obstanek v ligi. Tekma Audax-Kras bo drevi v Gorici v telovadnici tehničnega zavoda G. Galilei v Ul. Puccini s pričetkom ob 21:15. —bs— iiiumiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiimiiiiimiiUiiiimiiiuiiitjpuiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiuiiMitiimiNii Jutrišnje kolo: Gaja - Aurisina (Padriče, 10.30), Rosandra - Triestina, Union - San Giovanni, Audax - G. Viani. Počitek: Edera. b. I. NAMIZNI TENIS Mariborčani v Trstu Drevi bo v telovadnici v Ul. Mon-te Cengio mednarodno namiznoteniško srečanje. Ob 20.30 se bo namreč začel dvoboj med slovenskim moštvom Maribora in CGS iz Trsta, ki trenutno vodi na lestvici B lige. Za CGS bodo nastopili Košuta, Aleš sio, Peterlini in Birsa. ŠPOR T NA DRUGI STRANI MEJE Na Goriškem več skrbi za nogometni naraščaj Po jesenskem delu občinskega nogometnega pionirskega prvenstva Nove Gorice, je tekmovalna lestvica naslednja: NK Nova Gorica HA 5 24:2 10 NK Nova Gorica IB 5 14:6 7 Osnovna šola Šempeter 5 6:9 5 NK Adria-Miren 5 10:10 4 Osnovna šola Solkan 5 4:13 3 Osnovna šola N. Gorica 5 3:21 1 Iz lestvice je razvidno, da je druga ekipa pionirjev NK Nova Gorica, razred zase. Dosegla je same zmage ter veliko razliko v golih. Tudi prva ekipa (mlajši pionirji) Nove Gorice je dosegla kar drugo mesto s pozitivno razliko v golih. Zanimivo je, da je osnovna šola Šempeter prepuščena precej sama sebi, toda zaradi talentiranih pionirjev je prehitela ekipo organiziranega nogometnega kluba Adrije iz Mirna. Razen prve in zadnje ekipe na lestvici, so ostale precej izenačene, kar zagotavlja, da bo nadaljevanje spomladi zelo zanimivo, ko se bo šlo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V MOŠKI D LIGI ■mm «Plavi» na domačem igrišču pred zelo zahtevno nalogo Igralke Poleta bodo gostovale pri nevarnih nasprotnicah Triestina — Gaja 2:1 Edera — Aurisina 0:0 Audax — Union 1:0 G. Viani — Rosandra 2:0 Počitek: S. Giovanni. LESTVICA Aurisina 11 9 2 0 30 6 20 Gaja 12 6 3 3 19 8 15 G. Viani 11 6 3 2 24 7 15 Triestina 11 5 4 2 22 8 14 S. Giovanni 10 5 3 2 21 15 13 Edera 11 3 1 7 10 22 7 Audax 12 3 1 8 15 29 7 Union 13 3 1 9 7 38 7 Rosandra 11 1 2 8 11 25 4 ODBOJKA TURNIR CRDA 2 n rrsr f j i. - prvi 1 drugi X 2. - prvi 1 1 drugi 2 X 3. - prvi 1 drugi 1 4. - prvi 1 X 2 drugi 2 X 1 5. - prvi 1 1 1 drugi 1 X 2 6. - prvi 1 1 2 drugi 2 X 1 Zadnji tekmi za Brežane pred začetkom prvenstva Dolinski fantje upajo na prvi dve tooki V predprvenstvenem turnirju, ki I če ,je torej moštvo zašlo v hudo ga organizira društvo CRDA čaka- krizo, od katere se morda še da ta ekipo Brega še zadnji dve tek-1 nes ni popolnoma otreslo. Moštvo mi. Eno bo moštvo dolinskih predstavnikov igralo v nedeljo proti CRDA B, v ponedeljek pa v zadnji tekmi ravno s prvouvrščenim ALPT (ml.). Tako se bosta ravno v zaključni tekmi srečali ekipi, ki sta na prvem oziroma zadnjem mestu na lestvici. V nedeljo bodo Brežani imeli pro ti ekipi CRDA zadnjo priložnost za osvojitev vsaj dveh točk na tem turnirju, ki je bil za slovenske predstavnike tako poln grenkobe in razočaranj. S tem ne mislimo izrecno tekem samih, pač pa v glavnem na izredno slabe pogoje, v katerih so se nahajali od vsega začetka do nedavnega, zaradi pomanjkanja telovadnice in torej ustreznih treningov. Od vsega začetka jim je zmanjkalo torej osnov, na Katerih bi gradili igro in dopolnjevali izkušnje, ki si jih odbojkar pridobiva na tekmah. Nič čudnega sedaj igra lepo in dinamično igro, z dobrim napadom in zadovoljivo obrambo. Kljub temu mu v zadnjih tekmah, čeprav je bilo nasprotnikom enakovreden nasprotnik, ni uspelo priti nikoli do zmage. To pomeni, da niso igralci še dobili zaupanja v lastne moči, čeprav igrajo iz tekme v tekmo bolje. U-pajrno torej, da bodo ravno v ten dveh tekmah, ki bosta zaključili turnir, znali zaigrati tako kot bi morali in kot so sposobni. V ponedeljek nimajo, po našem mnenju, mnogo upanja na zmago, saj so mladinci ALPT še nepremagani, kar dokazuje njihovo moc in sposobnost. Pričakujemo pa, da se bodo naši predstavniki izkazali vsaj v borbenosti in lepi igri. Obe tekmi bodo odigrali v telovadnici Zandortai pri Sv. Soboti. V nedeljo ob 10. uri, v ponedeljek pa ob 20.30. S. R. »Le* 5 naših košarkarskih ekip bo danes in jutri zaposlenih na na ših igriščih, še za eno nedeljo bodo namreč počivali mlajši mla dinci. D LIGA Jutrišnje srečanje proti ekipi Don Bosco Capitan Pipa Rovigo bo za borovce precej važno. Prvič, kar bodo igrali proti neposrednemu nasprotniku za višja mesta: drugič, ker morajo naši igralci zmagati na domačih tleh, če hočejo ohraniti dobro uvrstitev na lestvici: tretjič, ker bodo igrali proti kakovostnemu nasprotniku, ki se odlikuje zlasti v napadu. Da bi se »plavi* za to srečanje vestno pripravili' so v tem tednu odigrali dve trening tekmi proti Italsidru in Cianocoloriju. Borovci niso zadovoljili in upajmo le, da ho veljal rek: »Slab trening, dobra tekma*. Še vedno jč>r'fiajbolje raz položen v vrstali Bora Silvan Ambrožič, ki .je bil za “tMočfta' ekipo Cianocolori skoraj nezadržen. ■ i Borova postava: 5 Zavadlal, C Sancin, 7 Fabjan, 8 Rudes, 9 Lakovič, 10 Starc,, 11 Škerlj, 12 Sirk. 13 Ambrožič, 16. Pertot. Tekma Bor: Don Bosco Rovigo bo jutri, ob 17.30 v telovadnici Ul della Valle. Jutrišnje kolo: Thiene - San Donš, Bor - Don Bosco RO (17.30), Zuccheri - Ital-cantieri, Pro Pace PD - Siloplast. Dukcevich - Castelfranco, Treviso -Friulana. PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV Po težkih tekmah, ki sta ju od igrali naši peterki prejšnjo nedel jo v prvenstvu naraščajnikov, bosta jutri Polet in Bor zaposlena proti Servolani, oziroma proti Don Bo scu. Poletovd bodo igrali na domačih tleh proti Servolani, in sicer ob 11. uri. Naloga »oranžnih* ne bo prav težka, kajti Servolana .je še vedno na zadnjem mestu brez točk. Sicer pa bd lahko poletovce vsako podcenjevanje drago stalo in zato se bodo morali že od vsega začetka močno potruditi, da bodo takoj strli odpor Škeden.jcev. Poletova postava: Sosič, Daneu, Gantar, Kraus, Guštin, Dolenc, Košuta, Jugovič, Starc. Borovci bodo na tujih tleh igrali proti Don Boscu. in sicer ob 11.15 na igrišču Ulice delTIstria. Don Bosco je v prejšnjem kolu z visoko razliko (69:34) premagal naraščajnike Servolane in je tako ponovno potrdil, da je povsem zasluženo pri vrhu lestvice. »Plavi* se bodo jutri skušali s požrtvovalnost jo in borbenostjo oddolžili za visok poraz, Id so ga doživeli proti Lloydu A. Bor bo jutri nastopil z naslednjo postavo: Barazzutti. Frar-ria, Koren, Vukotič. Kosmina, Žet ko, Kalc, Klobas. Nadlišek, Košuta. Jutrišnje kolo: Don Bosco - Bor (11.15), Lloyd A - Lloyd B (igrata danes). Itai-sider - Ricreatori, Polet - Servolana (11.00). PRVENSTVO NARAŠČAJNIC Po lepi zmagi proti Ricreatoriju bodo jutri poietovke zaposlene v težkem srečanju oroti ekipi Calza Bloch A. Nedeljska zmaga je znat no opogumila naše igralke, ki so se tako t vč<$0 požrtvovalnostjo oprijele dela. Vse poietovke se za vedajo, da bo tekma pro« prvi ekipi Calza Bloch izredno težka, kljub temu pa so prepričane, da bodo zapustile dober vtis. Verjetna postava Poleta: 4 Baldassi. 5 Tau-čer, 6 I. Sosič, 7 V. Taučer, 8 K Sosič, 9 T. Malalan, 10 Fučka. 11 Knez, 12 Kraus. Tekma Calza Bloch A - Polet bo jutri v telovadnici v Ul. Ginnastica ob 9.30. Jutrišnje kolo: Ricreatori . Calza Bloch B, Calza Bloch A - Polet (9.30). Počitek. Italcantieri. b. L OBVESTILA SPDT obvešča, da v nedeljo, 20. decembra odpadeta tečaj in izlet v Trbiž zaradi pomanjkanja snega. Začetek tečaja bo v nedeljo, 10. januarja 1971. Prosimo tečajnike, ki še niso poravnali vpisnine, da to storijo pred božičem. Izletniki in spremljevalci tečajnikov naj se vpišejo pred božičem, ker sicer ne moremo zagotoviti prostega sedeža v avtobusu. # * • SPDT organizira v nedeljo, 20. decembra 7. MLADINSKI TRENING V BAZOVICI Na sporedu bo telovadba In tekmovanja. Zbirališče ob 9.15 na zemljišču SPDT (poleg nogometnega igrišča). Avtobus za Bazovica odpelje ob 8.30 z Oberdanovega trga. za končno uvrstitev v občinski ligi in nato še med občinami Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin ter Idrija za pionirskega prvaka nogometne podzveze Nova Gorica. Na žalost pa razen v občini Nova Gorica letos v jesenskem delu ni bilo v ostalih občinah Goriške kakega rednega organiziranega pionirskega tekmovanja, pač pa le priložnostno. Nogometni klubi iz Vipave, Idrije, Ajdovščine in Tolmina tako prikrajšajo pionirje in imajo klubi s tem škodo, ker tako vzgajajo premalo mladincev. Zaradi tega NK Tolmin, ki je v jesenskem delu s člani pristal odlično kar na 2. mestu v ZCNL, ne more formirati mladinske ekipe v starosti od 15 do 18 let kar je torej posledica pomanjkljivega dela s pionirji. V naštetih občinah bi morala tudi tamkajšnja občinska zveza za telesno kulturo skrbeti za pionirski nogomet enako, kot za ostale športne panoge. Znano je namreč, da našteti klubi smejo nastopati s člani v določeni ligi le, če tekmujejo redno tudi s pionirji, oziroma mladinci. Ti klubi bi morali vsekakor spomladi nadoknaditi, kar so letos jeseni zamudili t pionirji. Zaželeno bi bilo, da bi na Goriškem pionirji v nogometu tekmovali celo med občinami. Potrebno pa je vpeljati vsaj po vseh občinah, da bi mogli govoriti o množičnosti, ii katere bi črpali tudi kvalitetne 1-gralce za višje kategorije. Nogometna podzveza Nova Gorica in zveze za telesno kulturo iz vseh štirih občin Goriške, naj bi s posebnim akcijskim programom skušale prodreti v osemletke, da bi tam sprejeli vsaj mali nogomet v učni načrt, kakor je že to z ostalimi športi. Višji razredi osemletk bi tekmovali med seboj i,n tako bi dobili prvaka šole, ki bi se nato pomeril s prvaki ostalih osemletk v občini. Šele takrat bi mogli govoriti o množičnem vključevanju pionirjev v nogometni šport. Če pogledamo še mladinski nogomet za jesen 1970 na Goriškem, potem prvenstvena lestvica izgleda takole: Nova Gorica 5 5 0 Adria - Miren 5 4 0 Primorje - Ajd. 5 2 0 Rudar - Idrija 5 2 0 Vipava 5 2 0 Tolmin 5 0 0 Po jesenskih dosežkih sodeč bo spomladi 1971 prav zanimiva borba med NK Nova Gorica in NK Adria za prvaka nogometne podzveze in tudi 3. mesto je še odprto za Ajdovščino, Idrijo in Vipavo. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da med mladinskimi ekipami ne bi smeli nastopati prestari in ne premladi igralci, kar se je dogajalo to jesen. Nogometna podzveza v Novi Gorici bo v bodoče morala bolj strogo nastopati. Gre za to, da se vzgoji čimveč pravih mladincev, ki bi uspešno nastopali pozneje v članski ekipi, da bi tako odpadli »uvoženi* igralci. Sploh pa je v pod-zveznem nogometnem mladinskem prvenstvu še vedno le 6 ekip, toda do sedaj so bile celo samo 4 ekipe. Z nekoliko volje in truda bi se dalo vsaj v centru Goriške, v sami Novi Gorici, organizirati ceneno občinsko prvenstvo mladincev srednjih in strokovnih šol. Nogometni strokovnjaki pa bi morali prisluhniti takemu tekmovanju, kajti le takrat klubska vodstva ne bodo trepetala pred izpadom v nižjo ligo, če bodo imeli dovolj in dobrih mladincev za lasten kader. Merodajni naj bi razmislili o predlogih, tako za pionirje kot za mladince, za množično vključevanje v nogomet, posebno še potom šolskih športnih društev, ki bi ne smela več stati ob strani. Varl R. 0 20 4 10 1 17 6 8 9 12 4 6 10 4 8 13 4 0 15 0 A skupina C lige Tricslina-Padova v sredo 23. decembra Tekmo med Triestino in Padovo, ki so jo v nedeljo zaradi megle prekinili bodo odigrali v sredo, 23. decembra. Prav tako bodo v sredo odigrali tekmo Sottomarina — Der-thona. LEOPOLD KREBELJ a Prvi bataljon Istrskega odreda V vseh krajih tega območja je bataljon napadal sovražnika, zbiral orožje, opremo, mobiliziral nove borce in manevriral med Trstom ter dolino reke Dragonje, se selil od Pirana in Sečovelj do Slavnika ter Skadanščdne. Zaradi obsežnega območja Je bila potrebna Štabna baza v Skadanski Bori, ker so desetine in čete hkrati posegale v akcije v Trstu, Podgorju, na Kozini in pri Kopru. Večkrat se Je bataljon Uidi umaknil iz Istre v Skadansko goro. To se je zgodilo zlasti tedaj, ko Je sovražnik tam organiziral obsežnejše ofen-ali «čiščenja«. NALOGE BATALJONA V ISTRI Kot se spominjam Je določil štab odreda 16. marca 1944 L bataljonu pred njegovim prvim pohodom v Slovensko Istro glavne naloge: L mobilizirati na operativnem območju vse za boj sposob ne moške; 2. napadati sovražnika na vsakem koraku, uničevati njegove prometne zveze in sredstva ter vojaške naprave in 2. širiti v Slovenski Istri našo prelepo slovensko besedo s pesmijo in govori ter prikazovati naš narodnoosvobodilni boj v njegovem pravem pomenu. Naloge so se sicer pozneje v nekaterih podrobnostih spreminjale in so posamezne v različnih obdobjih prevladovale, vendar so naštete ostale do konca vojne bistveno nespremenjene. Poleg teh smo pozneje dobili še druge, kot npr. zbiranje opreme, hrane, živil in tehničnih sredstev, prevažanje in prenašanje teh v Brkine in dalje na Notranjsko. Zbiranje podatkov o sovražniku, njegovih namenih tol načrtih. Preprečevanje dovažanja živil in drugega pomembnega materiala v sovražne postojanke itd. Čeprav sem navedel naloge po vrsti, kot so nam jih dali, mislim, da Je bilo širjenje slovenske besede v Slovenski Istri zelo pomemben dejavnik. Kriti do prihoda našega Skupina preživetih borcev NOV: Jože Žnidaršič, Leopold Krcbelj, Ivan Dodič, Rafael Bržan, Jože Marjek, Vid Vremec, Mario Tul, Albin Prelc, Ivan Gustinčič, Anton Dougan — Branko, Mirko Remec ln drugi. Fotografirati so se 20. decembra 1966 v Kopru bataljona v Slovensko Istro so bile vse partizanske enote, ki ao tam operirale, sestavljene iz različnih narodnostnih elementov. Zlasti pa so v štabu 3. bataljona IO prevladovali partizani italijanske narodnosti, ki so proglašali Slovensko Istro za italijansko ozemlje, s čimer so vzbujali nejevoljo in nezaupanje zavednih Slovencev v pravičnejšo povojno rešitev tega problema. Zato je treba poudariti, da so se prebivalo! šele s prihodom našega bataljona v Istro prvič srečali s povsem slovensko partizansko enoto in s tem je tudi oci padel dvom o povojni politični pripadnosti Istre. POHOD Z MALIH VRAT V DOL PRI HRASTOVLJAH Kot sem že omenil, se je bataljon ustavil na svojem prvem pohodu za en dan ln eno noč pri Malih vratih, že v noči od 18. na 19. smo odšli proti Istri. V Skadanščind smo pustili pet borcev za zvezo s štabom odreda v Brkinih, v vasi Jelovioe so nas vodniki zapeljali na grdo kozjo stezo in po njej smo v izredno temni noči, ne ravno nežno in tiho, nekaj ur korakali ter končno čez planino Kojndk pri Zazidu prekoračili progo Divača — Pulj ter se napotili proti Dolu pri Hrastovljah, kjer so nas ljudje radostno sprejeli. Posebno se nas Je razveselila mladine, čeprav smo prišli v Istro prildčno zaskrbljeni, nas Je ljudako navdušenje precej opogumilo in nas razvedrilo ter marsikomu pregnalo tesnobni občutek. Mladina Je dobesedno gorela v bojnem navdušenju in nas prosila, da naj le bijemo fašiste, že isti večer so nam tudi obveščevalci prinesli razveseljive podatke, da straži Železniško postajo Podgorje le kakih deset fašistov, zato, in da bi ustregli ljudski želji, smo že isti večer napadli fašiste, da bi jih undčili. Z nami je šlo tudi nekaj deklet, žal smo napadli prazno postajo, ker so bili fašisti že prej pobegnili. Izkoristili smo odsotnost sovražne posadke, razbili kretnice, polomili vzvode za njihovo premikanje, uničili signalne na prave In zažgali postajno poslopje, nato pa se vrnili v svitu Skupina borcev IO (3. bataljoni, po povratku iz akcije (napad na motorni vlak v Brkinih, 26. aprila 1944) plamenov spet v Dol. Tako Je naš bataljon prvič uspešno uničil pomembne prometne naprave v Istri, fašistov pa ni mogel, ker so strahopetno pobegnili v varstvo svojih gospodarjev — nacistov. Noč smo prespali v Dolu, naslednji dan dopoidne pa se napotili v borov gozdiček na Lačno nad vasjo Orad Išče (trigonometrij ska točka 452). šele z vrha Lačne smo si prvič s zanimanjem ogledali precejšen del Slovenske Istre — tja do morja in Trata. Dobro se še spominjam, da se ml je tedaj zdela Slovenska Istra majhna, posebno pa me Je vznemirjalo morje, goli griči, za njimi pa «vsemogočni» Trst. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 19. decembra 1970 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501*3-270/1 »ADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 2U/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 750, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi« 50 beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri o_Pr • Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italian Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTT-R«' OB RESOLUCIJI IZSELJENCEV Vojaške služnosti v Beneški Sloveniji in ekonomski razvoj zanemarjenih dolin Vojaške služnosti ne dovoljujejo, da bi ljudje redno kosili travo ali obrezovali drevesa • Zaradi vojaških vaj včasih za nekaj ur izpraznijo vas Pred nekaj tedni smo objavili v celoti tekst resolucije, ki so jo sestavili predstavniki izseljenskih organizacij in društev, ki so se prav za to sestaM v nekem lausannskem hotelu, šlo je izključno za predstavnike organdzacdj, katerih dani so Furlani ali Benečani, torej izseljenci iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Tekst resoludje, ki je izzval živahno razpravo, saj so se navzoči ustavili ob vsaki točki, da bi črtali vsako besedo, ki se jim je zdela odveč, in pretehtali vsak stavek, se sedaj tiska v neki videmski tiskalni, tako v italijanščini kot v slovenščini. Vsa društva in organizadje so namreč priznala, da je to prvi korak do priznanja slovenske manjšine v videmski pokrajini: šesta točka resolucije zahteva namreč rešitev etničnih in socialno - gospodarskih problemov slovenske manjšine v videmski pokrajini, kateri se morajo priznati vse pravice narodne manjšine. Slovenska manjšina ima torej pravico, da predloži resolucijo v svojem materinem jeziku. Izseljena bodo med božičnimi počitnicami, ko se vsak vi ne vsaj za nekaj dni k domačemu ognjišču, kjer ima še starejše starše, ali celo ženo in otroke, začeli zbirati podpise za resolucijo, ki jo bodo nato skupaj s furlanskimi organizacijami in društvi poslali deželnemu odboru in svetu. Dežela bi morala poskrbeti za rešitev nekaterih problemov, ostale zahteve pa bi morava posredovati državi Zdi se nam potrebno, da bi se še nekoliko ustavil’ pri posameznih točkah resolucije in pri govorih, ki sta ju za shod v Lausaonu pripiavila tajnik Društva slovenskih izseljencev Di-n< del Medico in ptoJsednik sek-dje v Wenchotelu Giovarim Sinicco. Del Medico je skušal zajeti celotno problematiko beneških dolin in poudariti še enkrat, katera so najbolj kočljiva in še nerešena vprašanja ter kaj so oblasti za rešitev teh problemov naredile, ali bolje niso naredile. Govoril je o izseljenstvu in asimilaciji, ki je logična posledica izseljenstva, o možnostih turističnega razvoja beneških dplin, o poučevanju slovenščine v beneških šolah, o slovenski topono-mastdki in o vojaških služnostih, o finančni pomoči, ki bi jo morala posredovati država za razvoj teh dolin in cele Furlanije. Sinicco je začel z opisom delovanja društva. Nekaj več besed pa je posvetil vojaškim služnostim i_ revšoini, ki težita nad furlanskimi I združenimi močmi bodo lahko emi-raminami in beneškimi dolinami, granti prisilili tudi odgovorne obla- Spomnil je navzoče, da je Italija, kljub gospodarskemu razvoju zadnjega desetletja, na 13. mestu med evropskimi državami. Bogatejše države so Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, obe Nemčiji, Anglija, Norveška, Holandska, švedska in Švica. Prešel je nato na poprečni dohodek v Italiji. Leta 1968 je v Italiji znašal letni poprečni dohodek za vsako osebo 793.775 lir, v videmski pokrajini doseže komaj 260.000 lir, v Beneški Sloveniji pa pide celo na 72.000. Ne gre torej samo za najnižji poprečni dohodek v Italiji, temveč tudi v Evropi Govori se zelo pogosto o italijanskih južnih deželah in pokrajinah Oblasti so žrtvovale že nešteto milijonov in milijard za južne predele, niso pa še začele reševati problema tistih pokrajin, kjer je poprečni dohodek še nižji. Govornik je nato poudaril, kako vojaške služnosti onemogočajo, da bi se v Furlaniji ali Benečiji u-stvarjal privatni kapital. Zelo pogosto se zgodi, da so državne ali deželne ceste za več ur dnevno prekinjene zaradi vojaških vaj. Državne in deželne ceste so običajno tiste, ki peljejo proti meji z Jugoslavijo. Vsi poznajo ta problem, vendar krajevne oblasti se do sedaj še niso zganile. Sinicco se je nato ustavil pri drugem primeru, ko je neposredno poškodovana družina, katere edino bogastvo je neka hišica. Gospodarji so si skušali pomagati na ta način, da so hišico dajali v najem za «week-end». G krog poslopja je tudi nekaj hektarjev zemlje, ki so jo mislili gospodarji pridno obdelovati. Godi pa se, da družina ne more do hišice, kadar se ji zljubi, tudi ne more kosati trave ali orati, kadar je to potrebno. Zaradi vojaških služnosti je namreč pristop do hišice in na travnike dovoljen samo ob vnaprej določenih urah, kar seveda hudo onemogoča vsako delo. Zgodi se tudi — in precej pogostoma, kakor si marsikdo predstavlja — da nekega dne za nekaj ur izpraznijo vas: vzrok so vojaške vaje. Zemljišča so tudi posejana t nepočenimi bombami. Izseljenci so se v mnogih letih življenja v tujini, ko so spoznali navade in zakone drugih držav, odvadili joka, sedaj zahtevajo in njihove zahteve so našle odziv tudi med drugimi izseljenci, ki Benečane razumejo in jih podpirajo. Z in VPRAŠANJA IN ODGOVORI PREJEMANJE POKOJNINE ZA DELO V INOZEMSTVU Ponovno se nam je oglasil čita-telj Tomaž Cuder iz Rablja, upokojeni rudar, ki nam zastavlja pereče vprašanje v zvezi z delom v inozemstvu in prejema odgovarjajoče pokojnine za to delo. Ta problem smo že večkrat obravnavali in smo na žalost morali vedno ugotoviti, kako dolg je postopek, preden se upokojencu izplača celotna pokojnina za delo doma in na tujem. 6i-tatelj Cuder nas sprašuje: Koliko časa bom moral še čakati, da mi bo priznana pokojnina ?a delo v inozemstvu? Delal sem iri leta v rudnikih na Nizozemskem in eno leto v Avstriji. Upokojen sem že dve leti in kljub temu. da sem izpolnil že vse mogoče tiskovine \n jih poslal na pristojna mesta, nisem do danes ie dobil ustreznega odgovora. Moj prijatelj, ki živi v Jugoslaviji in ki je delal z menoj na Nizozemskem, že dobiva za enako delo pokojnino. Rad bi vedel, kaj moram storiti in v katerem letu starosti gredo rudarji v omenjenih dveh državah v pokoj. Dejstvo, da naš čitatelj čaka že dve leti na odobritev pokojnine za delo v inozemstvu ni nobena posebnost, saj so bili do danes takemu nemogočemu poslovanju podvrženi vsi upokojenci v podobnem položaju. Kaj lahko naredi? Najbolje nič, kajti vsako nadaljnje pisanje in pošiljanje prošenj lahko samo kompli-cira postopek za pridobivanje pokojnine. Treba je samo potrpežljivo čakati na odgovor, ker so prav v zadnjem času nastale bistvene spremembe pri urejevanju pokojninskih deležev iz inozemstva. Danes ne gredo več prošnje na centralni socialni zavod v Rim, kar je seveda privedlo do velikih zastojev, ker so se v Rimu zbirale prošnje iz cele države, temveč se je to decentraliziralo na deželne socialne zavode. Deželni socialni zavod pa ureja ves postopek z odgovarjajočim socialnim zavodom druge države. Za našo deželo je odgovoren socialni zavod v Vidmu. Ta decentralizacija bo seveda skrajšala postopek prejema inozemske pokojnine, gotovo pa bo tudi podaljšala postopek za tiste, ki so prošnjo vložiJi pred to spremembo, kot je primer našega čitatelja. Njegova prošnja bo iz prvega postopka prešla v drugega, kar bo seveda zahtevalo nekaj časa. Vendar pa gleda na to, da sta minili že dve teti, bi morala biti prošnja v naj krajšem času rešena. Glede starostne dobe upokojitve v omenjenih dveh državah, kjer je naš čitatelj delal, veljajo sledeče norme: na Nizozemskem je kot v Italiji, za moške je predvidena u-pokojitev pri 60. letu, zato bo naš čitatelj — ali vsaj - upamo prejel odgovarjajoči delež pokojnine čim-prej. Precej drugače pa je v Avstriji, kjer se moški upokojijo šele s 65. letom. Naš bralec bo torej komaj ob dopolnitvi 65. leta lahko naredi] ustrezno prošnjo za avstrijski del pokojnine in nato čakal na njeno odobritev. Končno moramo opozoriti še vse naše čitatelje • upokojence, naj ne nasedajo nobenim prodajalcem, ki bi se pojavili na njihovem domu ter jim ponujali razno blago pod ugodnimi pogoji. Ti prodajalci, ki so se kot pp vseh krajih Italije pojavili tudi v Trstu trdijo, da jih je poslala ustanova ONPI (ustanova seveda o tem ne ve nič), da bi nudili upokojencem podporo pri nakupu blaga. Niso pa nič drugega kot navadni goljufi, ki prodajajo slabo blago za drag denar. D. C. sti, da bodo primemo ukrepale. CIUDAD DE GUATEMALA, 18. — Neznanci so ugrabila enega izmed naj bogatejših In najvidnejših prebivalcev mesta Guatemala: Roberta Gabriela. Družini so sporočili, da ga bodo izpustili, če bo plačala 300 tisoč dolarjev. Preteklo leto so že ugrabili Robertovega brata Josea Gabriela, za izpustitev katerega je družina plačala 150 tisoč dolarjev. PO UGRABITVI ŠVICARSKEGA POSLANIKA BUCHERJA Brazilska vlada prejela uradni seznam 70 jetnikov v Pogajanja s Čilom in Alžirijo za sprejem izpuščenih jetnikov • Gverilci zagotovili izpustitev Bucherja takoj po odhodu jetnikov iz Brazilije RIO DE JANEIRO, 18. — Vse kaže, da se naglo bliža izpustitev švicarskega poslanika Giovannija Enri-ca Bucherja, ki so ga gverilci ugrabili pred desetimi dnevi. Brazilske oblasti so danes prejele seznam 70 jetnikov, ki jih morajo izpustiti. Da je seznam pristen, jamčijo trije Bucherjevi podpisi. Seznamu so ugrabitelji priložili tudi pismo, v katerem izjavljajo in zagotavljajo, da bodo takoj po zpustitvi in odhodu iz Brazilije 70 političnih jetnikov izpustili ugrabljenega poslanika. V seznamu, ki so ga gverilci iiiiiiiiittiittiiiiifiiimiiiimiimitiiiiifiiiimimiiifii ruinniiiiiiiiiiiiiiunmiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmn MED SILOVITIM POŽAROM V IRANSKI RAFINERIJI 23 delavcev in 1 tuji tehnik izgubili življenje v plamenih TEHERAN, 18. — V rafineriji Bida Bolanda v južnem predelu Irana je izbruhnil silovit požar, ki je terjal 24 smrtnih žrtev. Rafinerija je nedaleč od petrolejskega polja pri Aghjariju. Ob tu pošiljajo po plinovodu, ki je dolg nad 1.000 km, naravrti plin v Sovjetsko zvezo, kamor dovajajo 16 milijonov kubičnih metrov dnevno. Dovajanje plina ni zabeležilo nobenega zastoja. Škoda na čistilnih napravah ni velika, pač pa je v plamenih našlo smrt 23 delavcev in en ameriški tehnik. Primorski pravniki za zaščito pravic Slovencev v Italiji Primorski pravniki iz območja občine Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, zbrani na občnem zboru DRUŠTVA PRAVNIKOV v Tolminu dne 11. decembra 1970, dajejo slovenski in jugoslovanski javnosti na znanje naslednjo izjavo: #Z globokim obžalovanjem in ogorčenjem ugotavljamo, da so dne 8. decembra 1970 v Trstu neofašistične škvadre ob pasivnem zadržanju policijskih sil brez kakršnega koli povoda napadle pripadnike slovenske etnične skupine in se znašale nad avtomobili z jugoslovanskimi registrskimi tablicami ob izzivalnem prepevanju in razkazovanju napisov fašistično iredentistične vsebine. Poudarjamo, da gre pri tem za očitno kršitev določb deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je sprejela Organizacija združenih narodov, katere članica je tudi Italija. Prepričani smo, da bo znala napredna demokratska italijanska javnost sama obračunati s takimi in podobnimi izpadi nasproti pripadnikom slovenske skupnosti v Italiji. Istočasno pa poudarjamo, da Slovencem v matični državi ne more biti vseeno, kako žive njihovi bratje v sosednjih državah, pa najsi bo to v Italiji ali kje drugje. Italijanska ustava, ki je ena najdemokratičnih na svetu, in posebni statut londonskega sporazuma, v katerem so naštete pravice, ki bi jih morali Slovenci uživati na Tržaškem in manjšine sicer v Italiji, obvezujeta Republiko Italijo, da zagotavlja in brani pravice, ki Slovencem po teh dokumentih gredo. Jugoslavija ne glede na svoje mednarodne obveznosti skrbi, da uživajo pripadniki italijanske narodnosti na njenih tleh vse pravice, ki jim po njeni ustavi (ŽcU+tur OPATIJA ROULETTE - BACCARA CHEMIN DE FER ODPRT VSE LETO Prijeten nam bo vaš obisk ob božičnih praznikih kot ljudem in državljanom pripadajo, ter smo' zaradi tega u-pravičeni pričakovati in zahtevati, da Italija s Slovenci na njenem ozemlju enako ravna.» poslali oblastem, je tudi ime švicarskega študenta Jeana Marca von der Weida. Iz zanesljivih virov je danes prišla vest, da je brazilska vlada že v ponedeljek stopila v stik s čilsko, alžirsko in mehiško vlado, katere je »načelno* vprašala, če so pripravljene sprejeti izpuščene jetnike. Mehika je »prošnjo* zavrnila, Čile in Alžirija pa sta izjavila, da sta »načelno* pripravljena sprejeti jetnike. Mehika ni utemeljila svoje odločitve, zdi se pa, da je postavljala Alžirija pogoj, naj Brazilija u-radno in javno zaprosi za sprejem jetnikov. Tega pogoja verjetno sedaj ni več, ker je vest objavil list »Journal de Brasil*, kar naj bi bilo enakovredno javni prošnji. V JUŽNI KOREJI 326 smrtnih žrtev brodoloma trajekta SEUL, 18. — Pri brodolomu juž-nokorejskega trajekta «Nam-Young-Ho», ld se je med vožnjo od Che-juda proti Pusanu 15. decembra ponoči potopil, je po uradnih podatkih našlo smrt 326 oseb, medtem ko se je jih je rešilo samo 12. Zaključek zasedanja mešane komisije v Ženevi ŽENEVA, 18. - Italijansko-švi-carska komisija, ki se je 14. t.m. sestala v Ženevi, da bi razpravljala o najbolj perečih problemih izseljenstva, se je danes razšla, ne da bi kaj sklenila. Med tiskovno konferenco je načelnik italijanske delegacije poslanec Alberto Bemporad izrazil vse svoje nezadovoljstvo ob neopravljenem delu. Približno isto mnenje so izrazili tudi predstavniki treh sindikatov CGIL, CISL in UIL, ki so bili navzoči med zasedanjem komisije. Izjavili so točneje, da jim je komisija izredno razočarala, ker ni sprejela nobenega sklepa kljub temu, da je italijanska delegacija predlagala vrsto rešitev. Po mnenju sindikatov, bi morala italijanska oblasti takoj podrobno analizirati vse odnose do Švice in tudi prekiniti pogajanja za vstop te v EGS. Vsi trije sindikati so vsekakor sklenili pripraviti konkretne predloge za novo sindikalno akcijo, pri osnutku katere naj bi sodelovali tudi sami predstavniki izseljenskih organizacij. VSE NAPRAVE BRE2HIBN0 DELUJEJO «Lunohod» nam bo pomagal odkriti bodočnost vesolja Vozilo je prebredlo globeli in se izogibalo kamenja MOSKVA, 18. — Po dveh dneh mirovanja je «Lunohod 1» prejšnjo noč po telekomunikacijskih zvezah z Zemljo, ki so trajale 3 ure in 41 minut, ponovno prevozil nadaljnjih 197 m. Tako je Lunimovo vozilo prevozilo, od 17. novembra, ko ga je «Luna 17» položite na površino satelita Zemlje, več kot kilometer in sicer točno 1.022 metrov. Agencija «Tass» javlja v kratkem poročilu, ki so ga objaviM danes popoldne, da je «Lunohod» prebredel globeli in se izogibal kamenju)). Vozilo se je nato ustavilo in oddajalo na Zemljo televizijske slike še ne raziskovanega področja Lune. Čeprav je Lunino vozilo tri dni mirovalo, so v njegovi notranjosti vse znanstvene naprave redno delovale. V oddelku, kjer so naprave, se temperatura giblje okoli 21 stopinj, pritiska pa je 780 mm. O «Lumohodu» nocoj pišejo tudi «Izvestija», ki objavljajo nekaj zanimivih podatkov. Na Limi je jasen dan in sonce neusmiljeno pripeka in greje avtomatično vozilo. Temperatura nekaterih koles, piše glasilo sovjetske vlade, je dosegla 100 stopinj, medtem se je pokrov sončnih baterij segrel do 140 stopinj. Lunohod se premika po plasti lave, ld je pokrita s tanko plastjo prahu. Sledovi, ki so jih vedrost, bogastvo družine Kdor je vedro razpoložen, bolj ceni življenje in svojo vedrost posreduje tistim, s katerimi živi. Bodite tudi vi vedro razpoloženi in nosilci vedrega razpoloženja. Če hočemo biti vedri, mora v družini vladati soglasje, vsaj drobec blagostanja ir veliko vere v prihodnost. Prihodnost, ki jo zagotavlja polica INA. Seveda, pravilna polica! Naša polica «po meriš za družinskega očeta — «Mešana» polica, ki jamči: — vam kapital, ki se more dvigniti v trenutku, ki ga sami določite, da vam omogoči, da vedro prebijete zrela leta; — vašim dragim pa takojšnjo izterjatev Istega kapitala, kolikor bi se nepričakovano znašli brez vsake pomoči. Za vas in za njih torej varen Jutrišnji dan. Življenjsko zavarovanje je edino sredstvo, ki omogoča, da s sebi primernimi sredstvi, dokončno odstranimo sleherno skrb v zvezi z gmotnimi težavami v življenju. Z življenjskim zavarovanjem se doseže to, česar navadno varčevanje ne more dati; v primeru predvidene potrebe, namreč razpolaganje s precejšnjim kapitalom, pe čeprav se J® vplačala Je manjša vsota. Zavarujte se in živite vedro življenje: za vašo vedrostjo smo mi, INA. kolesa pustite, so globoki koir&l 2 cm. Skala, po kateri se P*®1® vozijo, je podobna bazaitu In je P" mnenju izvedencev staira tri m®) ne let. Na Zemlji, dodaja dnevm, tako starih skal je težko najti če jih odkrijejo, je opaziti na N velike spremembe. «Lunahod» rej vozi po «preteklostd našega drugih planetov sončnega sistema*-Potovanje «Lunohoda», trdijo 1 vestija«, bo mogoče pripon®^ »odkriti bodočnost vesolja: t®1 skop na žarke X je že ProuuL. sektorjev neba, s čimer so ugoto" vili, da je gostota izžarevanja tično povsod enaka, kar pam®£ pripominja dnevnik, da žarke ^ povzroča intergatetski plin na tisoče stopinj.» če hočemo P®" znati bodočnost vesolja, j« najprej na podlagi zbranih kov ugotoviti gostoto intergato^ ga plina, če je ta» zaključujejo i vestija komentar, »manjša od o* kega kritičnega obsega, tedaj se vesolje večno razvijalo, če pa J* večja, tedaj se bo čez 10 ali 20® lijard let začel obratni pK>cw »stisnjevanja« vesolja.)) NEW YORK, 18. - Umrl je ni ameriški pisatelj Oskar Star je bil 55 let. Njegovo najoeo znano delo — pravi ameriški seller* — je »Sanchezovi sinovi*- ISTITUTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana