Kakšno je bilo lansko poslovanje?
Povsem na dlani je, da lanska resolucijska pri-zadevanja v naši občini niso bila uresničena. Fizič-ni obseg proizvodnje, ki je bil načrtovan v višini 3,5 odstotkov se je povzpel le do 0,7 odstotka pri čemer je v zadnjem kvartalu opazna ustavitev trenda upadanja količinske proizvodnje.
Bistveni premiki so bili doseženi v izvozu, kjer je realizacija predvsem izvoza dosegla realno 18 odstotno rast (konvertibilni 27,9 odstotka).
Najmočnejša občinska industrijska panoga — predelava kovin - se je po hudem zastoju relativno dobro izvlekla, kar pa zaradi omejitve-nih ukrepov zvezne politike ni uspelo Tobačni tovarni. Priča smo pozitivnim spremembam v mi-selnosti in načinu poslovanja in to v večini delov-nih organizacij. To pa je očitno tudi vzrok, da finančni rezultati v kriznem lanskem letu v naši občini niso bili še slabši. Med organizacijami z iz-gubo (DO Iskra Elementi TOZD SEM, do Avto-montaža TOZD Utensilia, DO Emona IPKO, GP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki) je najbolj kritična situacija v Utensiliji, ki zaradi visoke zadolženosti težko zagotavlja pogoje za nemoteno proizvodnjo. Relativno boljše rezultate izkazuje trgovina in gostinstvo, nadaljuje pa se stagnacija gradbeništva.
Vse bolj je prisoten tudi razmah privatne inici-ative, širjenja področja, na katerem se uveljavlja osebno delo, pri čemer pa se sooča z ostro konku-renco in splošno slabšo konjunkturno situacijo tako, da obrt ni dosegla take rasti, kot je bila pričakovana.
Lani je bilo skupno v gradnji 147 investicijskih objektov. V primerjavi z letom popreje - pomeni le napredek za en objekt več,, predračunska vred-nost pa se je povečala za 137,8 odstotkov pri gospodarskih in 229 odstotkov pri negospodar-skih. Takšnemu porastu slednjih botrujejo začete gradnje (v zadnjih treh mesecih) raziskovalnega laboratorija Biotehnične fakultete in Inštituta Jo-žef Stefan, pilotna proizvodnja Metalurškega in-štituta ter Mladinski dom Malči Belič. Sicer pa so bila lani investicijska vlaganja v gospodarstvu na-menjena predvsem v industrijo (7,5 odstotka), trgovino (49,9 odstotkov) in komunalno dejav-nost (46,3 odstotka).
Lani je viško gospodarstvo ustvarilo 1632 mili-jard celotnega prihodka, pri čemer je imelo za 1259 milijard porabljenih sredstev ter ustvarilo je 373 milijard dohodka. Povprečni čisti OD na de-lavca je znašal 708,764 din, kar je za 156 več kot leto popreje, a še vedno realno zelo nizko. Najviš-je povprečne OD so prejemali zaposleni v finanč-no-tehničnih in drugih poslovnih storitvah, najniž-je v gradbenštvu. Akumulacija je bila za 171 odstotkov večja kot leta 1987, kar 13 OZD pa je ustvarilo 73 odstotkov celotne akumulacije gospo-darstva.
Po zaključnem računu so izgubo kazale štiri OZD in sicer Emona IPKO, DO Iskra Elemeriti TOZD SEM, DO Avtomonlaža TOZD Utensilia in DO Gradbeno podjetje Grosuplje TOZD Gradbeni izdelki v skupnem znesku 3.988 milijo-nov din.
Med 16. panogami, v katere so razvrščeneindl-strijske OŽD v občini so proizvedli več kot v predhodnem letu v kovinsko predelovalni indu-stirji, proizvodnji električnih strojev in aparatov, v proizvodnji živilskih proizvodov in v predelavi tobaka. Oskrbljenost z domačimi in uvoženimi surovinami je bila v povprečju zadovoljiva. Več težav je bilo v prodaji pa tudi pri plačevanju računov.
Lani je 16 znanstveno raziskovalnih OZD izka-zalo za 170 odstotkov več celotnega prihodka kot leta 1987. Največje povečanje so zabeležili v Inšti-tutu za matematiko, fiziko in mehaniko, Inštitutu za celulozo in papir in Inštitutu Jožef Štefan.
Med negospodarskimi OZD je bil celotni priho-dek večji za 176 odstotkov, število zaposlenih se je povečalo za 40 odstotkov, izgubo ob koncu leta je izkazala Interna klinika Trnovo.